Poštnina pavšallrana v »Zvezi" včlanjenih zadrug stane list ce Din 10, četrtletno Din 5 — ; posamezne Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". List Izhaja 20. vsakega meseca. Za člane v celoletno Din 20-—, polletno številke 2 Din. Cena inseratom: '/« -strani D 5'— vključno davek. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. — u Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. - Rokopisi sc ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega mc- seca, s tem dnem sc uredništvo zaključi. ===== Štev. 6. V Ljubljani, 20. junija 1926. Leto XIII. Zvezine objave. i. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek za promet tujstva in turistike, je želelo poročila, kakšen vpliv ima za* kon o taksah na tujsko*prometne raz* mere. Na ta poziv je podala zveza po* tom velikega župana in še posebej di* rcktno na ministra sledečo ulogo: Zakon o taksah, predlog za izpremembe v svrho pospeševanja gostilničarstva Velikemu županu ljubljanske oblasti v Ljubljani. Na tamošnji poziv z dne 30. aprila 1926, št. 0 br. 1495—1926, s priposlano okrožnico Ministrstva trgovine in indu* strije, odsek za promet tujstva in turisti* ko, z dne 14. aprila 1926 odgovorna ši* fra 30 K br. 824*26, nam je čast k nešte* tim že podanim pritožbam v zadevi ne* pripravnosti in nepravičnega razdeljenja točilne takse, ki obremenjuje ne le go* stilničarje, marveč posredno tudi konzu* menta, podati sledečo razlago: Pred vsem je potrebno za pravilno ureditev gostilničarske obrti, da sc izda poseben moderen gostilničarski zakon. Osnutek k temu zakonu je podala spo* razumno z nami, t. j. z Zvezo gostilni* carskih zadrug v Ljubljani, Zbornica za trgovino in industrijo v Ljubljani ter ga predložila Ministrstvu. Na ta osnutek in motivno poročilo se sklicujemo. Taksna določila se lahko dodajo kot poseben člen gostilničarskemu zako* nu ali pa iz tega zakona izločijo in vsta* vijo v taksni zakon. Vendar pa se ne sme zgoditi, da bi taksni zakon urejeval od* nošaje, ki niso finančnega nego le obrt* nega značaja. Ker so v zvezi z obrtnimi določili, je treba sporazuma ministrstev obeh resorov in zaslišanja prizadetih korporacij, pred vsem Zbornice za tr* govino, obrt in industrijo, Zveze gostil* ničarskih zadrug in Zveze za tujski pro* met. V interesu razvoja Tujskega pro* meta je, da se hotelskim, kavarnarskim, restavratorskim in ostalim gostilničar* skim obratom v letoviščih, kjer traja sezona kratek čas, n. pr. na Bledu in v okolici, v Bohinju, Kranjski gori, Dolenj* skih Toplicah in drugih letoviščnih ma* lih krajih, kjer traja sezona celo samo po en do dva meseca iz klimatičnih raz* logov, vsekako dovoli taksne olajšave z odpravo plačevanja računskih listkov po tar. post. 34, pripomba 3 in odpravo tar. post. 62 taksnega zakona. Z usiljevanjem računskih listkov gostom je vedna nevolja med gosti, ker se s tem vsaka malenkost podražuje za 20 p, ako ni drobiža, pa celo za 25 p, ljudem, ki tega katerikrat niti lahko ne utrpijo. S pavšaliranjem teh računov pa je naloženo gostilničarjem zopet bre* me, kojega ne ve kje vkalkulirati. Je te* daj ta postavka z ozirom na to, da plaču* je obrtnik gostilničar že davek na pro* met, t. j. 1 Din na vsakih 100 Din sku* pička in pa, da je trgovcu lahko na račun do 100 Din dati le 10 para takse, za go* stilničarstvo, ki je tudi obrtno*trgovske* ga značaja, kruta brezobzirnost, da mo* ra to od vsakega gosta zahtevati še 20 para za to, ker je jedel in pil. Ta uvedba dela na tujca neprijeten utis, povzroča ved ne ugovore in je prav* zaprav nemoralna, zato prosimo pripo* ročati, da se opomba 3 tar. post. 34 taks* nega zakona čim prej ukine, ker se bo za ta malenkostni dohodek državi dobilo drugod nadomestilo, kar bomo v nasled* njem ugotovili. Ker gre za obrtna podjetja in za podjetja, ki so eminentne važnosti za tujski promet, naj je pristojno za gostil* ničarsko obrt ministrstvo trgovine, obr* ti in industrije, v katerega resort spa* dajo obrtne stvari in kateremu je dode* ljen špecijalni oddelek za tujski pro* met. Finančna oblastva naj imajo k te* mu le toliko besede, v kolikor so na do* hodkih od te obrti interesirane. Radi te* ga prosimo tem potom ponovno Mini* strstvo trgovine, obrti in industrije, naj se tudi za našo obrt zavzema za pre* uredbo oziroma odpravo poleg tar. post. 62 tudi za odpravo tar. post. 34 pripom* ba 3 taksnega zakona. Na krivičnost določil tar. postavke 62 obdelane, po pravilniku k taksnemu zakonu smo že nekaterikrat po poslanih resolucijah in spomenicah kazali in so tu argumenti nepobitne istine. Izvrševa* nje teh predpisov je tako otežkočeno, da se najmanj v 90odstotnih slučajih ne more pravično vršiti. Špecijelno letoviščni kraji propada* jo, ki' imajo le po dva do tri mesece ne'* kaj obrata, denejo se pa po' možnosti pod največjo takso, zadenejo prizadete te dajatve tako trpko, da morajo v takih tujsko*prometnih krajih gostilničarji .vse te težke dajatve naložiti le prometu onih dveh ali treh mesecev, ker nastopi po preteku sezije v dotičnih krajih zo* pet popolno obratno mrtvilo. Je tedaj jasno, da morajo gostilničarji v takih krajih za tujsko«prometno sezono vsem proizvodom, ki jih morejo gostom nu« diti, nastaviti vslcd taks cene izdatno više, kakor pa, ako bi teh postranskih dajatev ne bilo. Vsled tega dejstva se je že na stoterih shodih in sestankih sklepalo, da je gostilničarstvo priprav« ljeno na kakršnekoli žrtve, samo da se odpravi točilna taksa, ker plačujemo itak že državno trošarino, davek na promet in vse druge na obrt se nanašajoče dav« ščine. Predlagali smo k temu vsled skle« pov naših organizacij odpravo te takse proti temu, da država zviša trošarino toliko primerno, da doseže isto višinski dohodek države. Tudi naša lokalna fi« nančna oblastva jasno uvidevajo to splošno težavnost ter so na te naše pro« pozicije pristale. Uvedba točilne takse povzroča marsikateremu gostilničarju, ki potoči malenkostne množine alko« holnih pijač, posebno vina, da mora do« dejati samo radi nepravilno mu naložene takse po 1 do 1.50 Din k prodajni ceni na 1 liter vina. Analogno je, da mora zadeti to konzumente, s temi tudi še po največ posetnike letovišč, koder je izdatnejši obrat le kratek čas sezije. Vsled vsega tega mora biti sleherni prepričan, da je odprava te takse v tuj« sko«prometnem oziru eminentne važno« sti. Kot nadomestilo te takse naj se dr« žavna trošarina na vino primerno zviša, ker bo s tem dosežena popolna enako« pravnost in pravičnost ter bo plačal sle« herni natančno po tistih množinah, ka« tere spravi v promet, in ne bo treba po« višati cen temu poživilu le za tisti hip, ki mu ga donaša promet s tujci, marveč bodo s tem regulirane cene v splošnem za vsak čas in za vsakogar enakomerno. Doslej, je predvideno po natančnih strokovnjaških izračunih finančnih ob« lasti, da bi povišek državne trošarine za 10 Din pri hi vrgel isti dohodarstveni uspeh, kakor ga donaša sedanja točilna taksa. Da pa nas reši finančna uprava tudi računskih listkov po tar. post. 34, pripomba 3, katerih dejanski uspeh je zbog režijskih stroškov itak silno mini« malen, pristanejo gostilničarji še na na« daljni primerni povišek trošarine, kakor smo že zgoraj navedli. S tem bo dose« žena občna zadovoljnost in pravičnost v tej toliko viharja povzroČujoči sporni zadevi. * Prosimo gospoda velikega župana te naše upravičene od skupnega gostilni« čarstva že vsestransko pretehtane in s soglasnimi sklepi razmotrivane pred« stavke z blagohotnim priporočilom in dobesedno voditi na pristojno mesto. II. Središčnemu Savezu gostioničarskih savezov in udruženj Kraljevine SHS v Beogradu smo vnovič poslali sledečo ulogo za in« tervencijo: Dne 3. decembra 1924 nas je blago« volil Središčni Savez obvestiti, da je mi« nister za notranja dela ukinil prepoved točenja žganih pijač od sobote zvečer do ponedeljka dopoldne. Mi smo dotič« no veselo vest pismeno naznanili vsem našim zadrugam ter Vaš dopis objavili tudi v našem stanovskem listu Gostil« ničarju. V nekaterih srezkih poglavarstvih se pri nas za zadeve nihče ne briga in to« čijo gostilničarji žgane pijače nemoteno tako v sobotah, nedeljah in ponedelj« kih, kakor drugače, v nekaterih srezih pa dajejo politična oblastva kontrolnim organom po največ žendarmeriji ukaze, da se mora točenje žganih pijač držati nadalje v prepovedi in se posameznike celo ostro kaznuje. V Vašem cenjenem gori citiranem dopisu ste nam tudi razodeli, da je go« spod minister izjavil, da hoče to ukinitev sporočiti vsem podrejenim srezkim po« glavarst-om oziroma pokrajinskim upra« vam, da ta nalog podrejenim oblastvom priobčijo. Mi smo se tozadevno obrnili tudi že na velikega župana ljubljanske oblasti ter zaprosili, ako je gospodin mi« nister to delno prepoved točenja žganih pijač resnično ukinil, naj se ta ukinitev razglasi, a tozadevno nismo prejeli še nikakega rešenja. Sekature posameznih žendarmerijskih komandirjev trajajo na ukaze srezkih poglavarstev dalje in raz« burjajo naše obrtništvo, ki je po doblje« nih pravicah in plačanih taksah brez povoda v svojih dodeljenih mu pravi« cah znatno prikrajšano in oškodovano, ako ne sme skoro dva cela dneva v ted« nu vršiti slobodno svojo obrt, za katero odrajtuje točno vse s tem zvezane da« jatve in obveznosti. Podeželski točilec ima itak le samo ob nedeljah nekoliko obrata, ko ga po« sečajo izletniki in tujci oziroma prebi« valstvo krajev, ki prihaja v zgodnjih zjutranjih urah v cerkve in želi po večjem zaužiti v prvo le čašico dobre domače rakije. Ako obrtniku niti tisti čas ne bo dovoljeno nekaj iztržiti, je potem odvzeta vsa možnost, da bi se ta« kim obratovalcem moglo ali smelo pred« pisavati tudi plačilo taks in davkov v dosedanji višini in so tedaj taki ukrepi lokalnih oblasti naravnost v škodo dr« žavnim dohodkom, kajti za pobijanje pijančevanja itak nimajo smisla, ker pri današnji draginji pijač, osobito žganih, je pijančevanje itak samo po sebi izgi« nilo. Delavstvo, tako poljedelsko kot in« duštrijalno, ne vpraša za ničesar druge« ga kot za kos kruha in čašo poštenega žganja, pa hajdi na delo — in naj mu oblastva še to poživilo odvzamejo, bi se smatralo to pri nas kot predrzno utes« njevanjc v prehranjevalnem oziru in ta« ko v pravem pomenu besede utesnjeva« nje osebne prehrane in slobode. Te se« kature so tudi popolnoma v protislovju člena 12 pravilnika o točarinski pravici, ki pravi: kdor ima pravico točiti pijače na drobno in na debelo, sme točiti v od« rejenem lokalu vse alkoholne pijače v neomejenih količinah. Ako se ne razglasi pravilno, da je po dobljenih pravicah za prosto izvrše« vanje točilne obrti slobodno točiti vse •pijače, katere je obrtnik prijavil finan« cijskim oblastvom in plačal za to mu odredjeno takso brez kakršnekoli ne« utemeljene in po zakonu nedoločene utesnitve, bodo vsi točilci primorani za« htevati, da se jim naložene takse regu« lirajo navzdol in znatno znižajo, ker ne morejo storiti tistega obrata, kakršnega so pri odmeri taks napovedali. Vsled vsega tega nujno prosimo predsedstvo' Središnega saveza, naj ne« mudoma stori potrebne korake pri mini« stru notranjih zadev kakor tudi pri ge« neralni direkciji posrednih poreza, da sporazumno odredijo ukinjenje vseh ne« potrebnih utesnjevanj, osobito pa ne« smiselne prepovedi točenja žganih pijač od sobote zvečer do ponedeljka dopol« dne, ter isto s pravilnim aktom javno razglasijo, da se že enkrat jenjajo te persekucije, katere morajo v naših kra« jih z visokimi davščnimi taksami in drugimi dajatvami težko obremenjeni redni gostilničarji nezasluženo prena« sati. O uspehu Vašega prizadevanja pro« simo blagohotnega poročila. Z 'drugarskim pozdravom! III. Kakor smo že svoj čas poročali, je podala' Zveza delegaciji ministrstva £j« nanc v Ljubljani vlogo, s katero se je zahtevalo, naj se trošarina in k tej pri« padle občinske doklade pobirajo vsako« krat le sproti od množin, ki se nastavijo za na drobno točenje, nikakor pa ne od skupnih dobav, ki si jih je gostilničar vkletil naenkrat. Na to prošnjo je prejela Zveza od« lok predsedstva delegacije ministrstva financ za Slovenijo sledeče vsebine: Na vlogo z dne 25. januarja 1926 ob« veščam p. n. naslov, da občinska doklada k trošarini na vino načelno zapade isto« časno z državno trošarino. Ker pa držav« na trošarina v smislu člena 5. pravilnika o trošarini na vino (Uradni list 338/107 ex 1920) zapade pri prejemu vina za pro« dajo na drobno ali za neposredni kon« zum, morajo organi finančne kontrole občinsko doklado načelno pobirati z dr« žavno trošarino pri vkletenju v točilno klet. Da bi finančna kontrola, pobirala občinsko doklado pri gostilničarjih ob nastavljanju soda za na drobno prodajo, na to delegacija žal ne more pristati, ker bi to bilo proti predpisu zgoraj označe« nega' člena 5. pravilnika. Sicer pa delegacija itak dovoljuje v ozira vrednih slučajih gostilničarjem, ki imajo namero iz točilne kleti prodati iz« vestne količne vina na debelo, na uteme« ljeno prošnjo opustitev plačila občinske doklade pri vkletenju. Za količine, ki bodo predvidoma prodane na debelo, more pa o tem vprašanju razpravljati sa* mo na individuelne prošnje. Proti tej odločbi pa smo podali ugo* vor in pritožbo tudi na velikega župana ter poudarjali, da ravno določba člena 5. pravilnika o trošarini na vino nam je dala podlago in upanje za povoljno reši* tev te vsestransko med gostilničarstvom tako pereče zadeve. Člen 5. namreč pravi: Trošarino je plačati ob nastopu dav* kovnega dejanja, pri katerem trošarina zapade. Zapade pa trošarina, ko se prej* me vino za neposredni konzum, ali pa za prodajo na drobno. Ako je vkletil gostilničar tri ali več sodov na enkrat, nastavil pa takoj kveč* j emu enega ali dva soda, ni bila ostala množina vkletena za takojšnji neposred* ni konzum, temveč bo ondi čakala daljšo dobo, da pride na vrsto za neposredni konzum in je smatrati vkletenje ostalih množin, ki se ne začnejo točiti, šele kot posredni konzum. Neposredni konzum nastane dejan* sko, faktično šele tedaj, ko se nastavi za točenje za prodajo na drobno. Ta določba daje pogoj, da se nadaljno bese* dilo, ki pravi: Plačajo torej trošarino prodajalci na drobno in točilci, ko pre* vzamejo vino v točilno klet itd., lahko omili in izpolnjujejo ti predpisi tako, kako prizadeti interesenti zaprosijo. Ne gre nam za analizo besedi in stavkov, ker smo v prepričanju, da oblastva lahko olajšajo položaj obrtnika, ki ga danda* nes tare težko pomanjkanje gotovine. Kazenski zakoni so gotovo tudi ostro in odločno začrtani, a sleherni ostrosti !*e more po danih okolnostih dati omi* ljenje in ravno tako smo tudi tukaj v prepričanju, da pristojna oblastva ne bo* do naših prošenj žrtvovala krutemu pre* ziranju. Toleranca, v kolikor jo sedaj finanč* na uprava pripušča, da si jo sme posa* meznik v danih slučajih s posebno proš* njo pridobiti, zahteva zopet samo str o* ške prizadetemu za prošnje, kolke in takse, ki ga denarno še bolj oškodujejo. Način pobiranja trošarine in even* tualnih doklad, kakršnega sedaj zapro* simo, je bil do tega časa sto let dober, veljavem in primeren, ko je okoliš, ka* kršnega sedaj nadzoruje po šest ali se* dem finančnih kontrolnih organov, nad* zorovalo kvečjemu troje deželnih ali privatnih dacarjev, bi tedaj tudi v po* gledu kontrolne možnosti ne moglo biti nikakega ugovora. Zato prosimo v tem pogledu tudi gospoda velikega župana uvidevnosti in sporazumno z gospodom predsednikom delegacije ministrstva financ za Sloveni* jo uvedbe tolerantnejšega postopanja, kar ne bo povzročilo državi nobene ško* de, prizadetim pa znatno olajšalo nositi te vrste državljanska in avtonomna bre* mena. No, merodajni faktorji so se konč* no vendarle dali prepričati o naših upra* vičenih zahtevah ter smo od predsedstva delegacije ministrstva financ za Sloveni* jo v Ljubljani pod štev. 1841/pr. B ex 1926 prejeli sledeči prepis: Olajšave za plačevanje občinskih doklad k trošarini na vino. Gospodu ve* likemu županu 1) v Ljubljani 2) v Mari* boru. Ker so v zadnjih letih v posameznih občinah sklenjene občinske doklade k trošarini na vino dosegle že več sto od* stokov državne trošarine in se še vedno opaža tendenca porasta, nameravam ra* di manj ugodnih ekonomskih prilik čim najbolj mogoče uvaževati prošnje gostil* ničarskih udruženj za olajšave pri pobi* ran ju. Te prošnje, ki se čim dalje bolj intenzivno ponavljajo, stremijo v prvi vrsti za tem, da bi se vprašanje plače* vanja občinskh doklad k trošarini na vi* no ločilo od vprašanja plačevanja držav* ne trošarine in dovoljevalo, da bi plače* vali gostilničarji občinske doklade šele, ko nastavijo posodo za točenje. Bila bi to napram pravilu nekaka odgoditev pla* čila in kar je najvažnejše, nekaka poraz* delitev plačila na gotove roke. Radi svoje akcesorične narave do* spejo občinske doklade v plačilo de jure sočasno z državno trošarino. Mislim pa, da ta formalni argument nikakor ne iz* ključu je, da bi se pobiranje reguliralo drugače, to pa tem manj, ker nimamo niti pozitivne zakonite določbe, niti ka* kega posebnega pravilnika, ki bi nas oviral. Olajšave v navedenem smislu to« rej brez dvoma niso nedopustne in pri* pravljen sem jih dovoliti navzlic temu, da bodo povzročale državnim organom več dela, prdti dosedanji odškodnini 6 % v vseh primerih, v katerih občinski od* bori ne ugovarjajo. Na ta pogoj bi pa hotel vezati svoj pristanek radi tega, ker je stvar lokalnih faktorjev, da presodijo ali prenese občinsko gospodarstvo to olajšavo ali ne. Prosim g. velikega župana, da izvoli vsa županstva obvestiti o tej moji na* meri v tem smislu, da sem pripravljen odrejati pobiranje občinskih doklad k trošarini na vino povodom nastavljanja posod pri obrtniških zavezancih, če in kadar županstvo na osnovi sklepa občin* skega odbora za to zaprosi. Na privat* nike se seveda olajšave ne morejo nana* šati. Delegat: Dr. Savnik. V kolikor smo v delovanju za od* pravo točilne takse uspeli, poročamo pri* hodnjič. Zadružna poročila. XVI. redni občni zbor Zadruge go* stilničarjev za Ljubljansko okolico se je vršil dne 28. maja 1926 ob 9. uri v salonu g. Košaka v Ljubljani. Navzočih 34 čla* nov, katero število pa ni bilo zadostno, da bi se pričelo zborovanje ob določeni uri, otvori g. načelnik Jesih po enournem čakanju zborovanje, pozdravi navzoče in le obžaluje, da se zadružniki premalo zavedajo, da je občni zbor tisti zadružni parlament, na katerem se .zamorejo vse prilike in neprilike stanovskih zadev ob* delavati in.s posvetovanjem najti pota k zboljšanju današnjega položaja. Za* druge delujejo vedno v začrtanem prav* cu na obrambi interesov gostilničarske* ga stanu, in dasi smo že z ozirom na važnost gostilničarskih obrti preveč za* postavljeni, moramo imeti vendarle ved* no pred očmi, da nas bo le neprestano delo rešilo in da moramo tudi v javnosti pokazati svojo skupnost na zborovanjih. Nato se prečita zapisnik zadnjega občnega zbora in poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu, iz katerega sledi, da so se vsi sklepi lanskega zbora striktno in najboljše izvršili, ter da so tudi že uspehi zadružnih prizadevanj na vidiku, da se bo marsikaj olajšalo, kar je bilo do sedaj nepravilnega in krivič* nega napram gostilničarstvu. Zapisnik in letno poročilo se odo* bruje vzameta na znanje. K poročilu o računskem zaključku za 1. 1925, ki izkazuje Din 10.548.47 do* hodkov in Din 8951 65 para izdatkov, prebitka Din 696.82 in v izkazu imetja čistega premoženja Din 5252.70, se po poročilu g. Janca, da sta s tovarišem Novakom pregledala račune in v popol* nem redu našla, odobri in izreče načel* stvu absolutorij. K proračunu za tekoče leto se z ozi* rom na to, da je pričakovati, da bodo tekoči dohodki tudi to leto zadostovali za kritje zadružnih potrebščin, sklene pobirati od zadružnih članov le po 20 di* nar jev od vsakega člana za prispevek k Zvezi, ter je s tem plačana tudi naroč* nina za stanovski list «Gostilničar». K točki 6. dnevnega reda, t. j. spre* memba pravil, se na poročilo, da se na lanskem občnem zboru sklenjena spre* memba § 14., odst. 4., oblasti ne zdi za* dosti jasna in vsled tega še danes nima zadruga potrjenega dotičnega sklepa, se na poročilo, da se zahteva pri zadružnem delovanju vedno več poslov in vsled te* ga tudi stroškov, predlaga regulirati za* družne dohodke s tem, da plača vsak član, ki na novo pristopi k, zadrugi ali na novo pridobi lastno koncesijo (da njora plačati) Din 500 sprejemnine. Na dano glasovanje se ta predlog soglasno sprejme z dodatkom, naj se § 14. pravil izpopolni še v toliko, da po* bira zadruga vse pristojbine od dneva, ko so se določile s pravilnim sklepom občnega zbora. Zadružnemu načelstvu pa se naro* ča, da čimpreje izposluje odobren j e sklč* njene spremembe. K raznoterostim se soglasno sklene in pooblašča zadružni odbor, da sme pravnim naslednikom, ki po dovršeni polnoletnosti prevzamejo že obstoječe gostilničarske obrti po' premoženjskih ali drugih okolnostih znižati pristopnin* sko takso do najnižje mere po Din 200. Na okolnost, da je v zadnjem času razposlalo Srezko poglavarstvo v Ljub* ljani vsem gostilničarjem okoliša te za* druge pozive, naj ti zaprosijo za pre* gled njihovih lokalov glede sposobnosti in higijeničnih ureditev, za kar bi imeli nositi občutne stroške, se soglasno skle« ne podati srezkemu poglavarstvu proti temu energično resolucijo in po nevpo« števanju iste tudi pritožbo na višja me« sta. Resolucija se glasi: Na občnem zboru dne 28. maja 1926 v salonu gospoda Košaka v Ljubljani zbrani gostilničarji, člani Zadruge gostil« ničarjev za Ljubljansko okolico, sklene« mo soglasno podati srezkemu poglavar« stvu in tudi višjim oblastvom sledečo resolucijo: Pred nekaj dnevi smo prejeli vsi go« stilničarji Ljubljanske okolice od Srez« kega poglavarstva poziv, naj zaprosimo za komisijonelni pregled naših obratnih lokalov s pripombo, da bodo tozadevni komisijonelni stroški nato cenejši, ako se bodo ti porazdelili na več prizadetih dotičnega kraja. Proti tem pozivom podajamo sku«' pen soglasen protest, ker način te vrste revizij ni v zakonu utemeljen, osobito ne tako, da bi se morala ta perijodična ogledovanja naših obratov vršiti šele na naš poziv ali prošnjo in na naše stroške. Kakor so dandanašnji gostilničarski ob« rati slabi vsled velikanskih davčnih da« jatev, taks in vseh mogočih pristojbin obremenjeni, so naša sredstva do skraj« nosti izčrpana in kakoršnega koli bodi nadaljnega izmozgavanja nikakor več prenesti ne morejo. Kdor po deželi po« leg gostilničarskega obrata nima še kake drugačne zaposlenosti, ki bi mu pripo« mogla k preživljanju, ta mora itak za« preti in oditi s trebuhom za kruhom. Ka« ko naj tedaj še vtrpimo troske na dije« tah pregledovalnih komisij, posebno, ako se bodo ali bi se te vršile po členu 100 točka 2 pravilnika o gostilnah na vsake 3 mesece. Vsled tega odklanjamo korporativno vsako plačevanje kakorš« nih koli si bodi stroškov ali dijet za pre« gledovanje naših obratovalnih prostorov. Visoka vlada predpisuje ta opravek svojim podrejenim oblastvom in bo tudi gotovo imela za to delo svojih činovni« kov sredstva in jih plačala. Način takega pregledovanja pa še lahko tudi drugače uvede, ne da bi hodi* la cela komisija po vaseh od hiše do hi« še, kakor je to potrebno n. pr. kadar gre za napravo novih obratovalnic, ho« telov, gostilen ali kavaren, nikakor pa, kadar gre le za konstatacijo čistoče ali higijenskih popravkov že obstoječih go« stilnic. Take preglede lahko izvrši pri« stojna oblast enostavno po podrejenih varnostnih organih, ki naj Srezkemu poglavarstvu eventualno konštatirane nedostatke prijavijo, nakar pristojna oblast dotičnika pozove na izvršitev stavljenih zahtevkov, oziroma mu mora biti dana tudi prilika proti eventuelni pretiranosti takih zahtev podati pri« tožbo. Za čistočo in higijensko ureditev na« ših obratovalnic smo vse skozi zavzeti in pozdravljamo odredbe, ki merijo na to, da se gostilniški obrati vzdržujejo v higijensko pravilnem stanju. Protestira« mo pa proti temu, da bi služile te odred« be domišljavo pretiranim persekucijam ali kot podlaga gmotnega izkoriščevanja in nadaljnega uničevanja in ubijanja že itak na tleh ležeče redne gostilničarske obrti. Pravilnik za hotele, kavarne, pivni« ce, krčme itd., izdan na podlagi člena 33 sanitetnega zakona od Ministrstva na« rodnega zdravja dne 16. julija 1919 št. 12.951, piše pod točko 9: Mize, na ka« terih se je, morajo biti pogrnjene s snažnim prtom, ki se mora zamenjati vsaj dvakrat na teden. Tega predpisa se držimo točno. A posamezni kontrolni organi stresajo aroganco; da nele snažni prti, ampak popolnoma beli prti morajo biti. Ker tudi takim nazorom ne more« mo pritrditi in je popolnoma vseeno, ali je prt barven, pisan ali popolnoma bel, ako je snažen, je snažen, ako ni snažen, je umazan, bodisi potem bel ali barven. Glavni pogoj je snaga, nikakor pa ne kolorit blaga. Zato prosimo tudi v tem pogledu, ne iti predaleč, marveč le do tja, kamor zakon veleva. Zadružnemu načelstvu naročamo, da to našo resolucijo s striktno izjavo, da oglednih režijskih stroškov, katere ima država vršiti na svoj račun, pod ni« kakimi pogoji plačevati ne moremo; vodi na pristojna mesta. In končno naročajo zborovalci, naj se Zadruga ponovno zavzame za prido« bitev enake policijske ure v ljubljanski okolici, kakor je v Ljubljani ali najma« nje vsaj za zimski čas za 11. uro, za po« leti pa 12. uro v splošnem. S tem je bilo zborovanje končano in ga zaključi načelnik ob 3U na 12. uro. Eklatanten slučaj korupcije. Ko je izšel zakon o taksah, smo v njega kritiki samo to našli dobro, da na« laga na j višje takse tudi prodajalcem, trgovcem, ki so v zaprtih posodah ali steklenicah prodajali pijače čez ulico, ker smo bili v dobri nadi, da bodo ti vsled teh velikih dajatev tisto šušmare« nje s pijačami osobito točenje vina raje opustili. Kakor povsodi, tako je tudi tukaj našel Žid pota in sredstva se temu iz« ogniti ali spraviti zadevo pod enake pra« vice, kakor so jih imeli le redni gostilni« čarji in to poznavši karakter dandanes odločujočih faktorjev potom podkupo« vanja ali korupcije. Gostilničarski glas« nik v Beogradu z dne 15. maja t. 1. pri« občuje pod naslovom «Vzrok naših ne« uspehov« članek časopisa «Narodni glas« od 8. in 10. majnika, s katerim obrača pozornost predsednika vlade na delo g. Jovana Stojanoviča, bivšega pomočnika ministra financ, koji je kot advokat iz« javil, da za honorar od Din 80.000 izdej« stvuje žganjarnam pravico točenja pijač. «Narodni glas« je objavil originalno pismo gospoda Stojanoviča, ki se dobe« sedno glasi: Udruženju vinaren, žganje« točnikov, lastnikov bifetov, prodajalcev jestvin itd. Ovim Vas izveštavam, da pristajem na Vaš predlog, da Vam za honorar od (80.000) osamdesethiljada dinara spro« vedem kroz zakon o taksama pravo na točenje in krčmarenje pijač pod pogod« bami, koje so u načelu izražene po pri« loženem načrtu. Honorar 80.000 dinara izvolite de« ponovati kot beogradske Narodne ban« ke z naročilom, da ovo svoto morem dvigniti kad zakon o taksah bode ob« javljen. Ako obšte ne dojde do ustvar« jenja Vaše pravice na točenje in krema« renje pijač, onda niste dolžni ništa pla« titi za moj trud. Beograd, 17. junija 1923. S spoštovanjem Jovan D. Stoja« novic, advokat. Ni se torej čuditi, ako vsa naša pri« zadevanja, naši stvarni dokazi, zahteve po pravilni ureditvi razlikovanja med trgovstvom in gostilničarstvom ničesar ne zaležejo, kajti v kolikor nam je dose« daj zgodovina in skušnja pokazala, na« vlečejo vsakokratni ministri svoje stran« karslce pristaše v njih resorte, na stro« kovno znanost ali vrednost se ne gleda in taki pomagač, v svesti si, da bo ob nastopu drugega strankarja zopet odle« tel, si skuša s takimi nečednimi baran« tijami hitro ustvariti premoženje, pra« vičnost, zakonitost in varstvo po zako« nu zajamčenih pravic so deveta briga, samo da se zaradi. Sedaj nam je jasno, zakaj je prišel tak odlok, da naj toči tu« di trgovstvo prosto od sodov liki redni gostilničar, šele čez več mesecev in je kljub protestom vsega gostilničarstva še danes v praksL Neverjetno se nam je to zdelo, a ker so poročila dnevnikov zadnjih dni o skupščinskih sejah tudi navajala toza« Telefon 747 eieton 747. Vsakovrstno, izborno, pristno in ceno . VINO je mogoče kupiti na debelo le pri Centralni vinarni d. d. ^Ljubljana - Sp. Šiška, Frankopan ska ulica 11^^ devne očitke finančnemu ministru in po? vdarjala, da bo kmalu ves aparat tam gor obstajal iz samih Židov, smo prepričani, da je bila ta grdobija mogoča in da je zakrivljenje propadanja gostilničarske obrti bilo izvršeno na ta nagnusen način, k čemur pri najboljši taktnosti ne more? mo drugega izreči kot: fej te bodi! Raznoterosti. Točilna taksa. Plačilo točilne takse za 11. polletje zapade 31. julija. Sedaj odmerjena taksa velja še za dve leti, ako ne bode prej odpravljena. V teh letih se sme oumera takse popraviti navzdol po vlogi ah prošnji prizadete osebe ah na? vzgor po referatu pristojnin kontrolnih organov, o izpremembi višine taKse od? loči linanena uirekcija na podstavi na? branin m poizKusenin pouatKov; to od? iocoo mora predhodno ouobriti general? na uireacija posreunin uavKOv. rvuor opazi, ua mu gre toeimi oorat uon m to ponujvee radi trgovsKin točilnic, naj po? ua prošnjo, da se mu odmera taKse zni? dokaze naj poslabšam oorat na pou? lugi potruu plačna trošarine. Z.a taKO postopanje smo upravičeni, Ker nam je linanena uprava, to je generalna aireK? cija posreamn davKov, natrosila poino trgovsKm točilnic, naj tudi od teh išče nadomestek za pri nas znižano takso, Katere ne moremo prenesti v preje ou? morjem visim, ker se je obrat z dovolje? vanjem trgovskih točilnic drugam diri? giral. Prejeli smo in priobčujemo v bla? gohotno uvaževanje: Zvezi gostilničar? skih zadrug v Ljubljani. Kakor Vam je gotovo znano, nudijo posamezni hoteli in gostilne v večini vseh zapadnih držav članom Automobilskega kluba 10—20% popust pri sobah, jestvinah itd. Ker smo mnenja, da bi bilo tudi v interesu naših hotelov in gostilen, če bi iste nudile čla? nom Avtomobilskega kluba kraljevine SHS poseben popust ter s tem pritegnile na se potujoče avtomobiliste, se obra? čamo tem potom na Vas, da blagovolite sporočiti včlanjenim hotelirjem in gostil? nicarjem, da nam naznanijo, kakšen Popust bi bili pripravljeni dati našim članom. Seveda reflektiramo samo na dobro vodene hotele, restavracije oz. gostilne, ki vživajo boljši renome in, ki imajo eventuelno tudi garaže na razpo? Hgo. Imena teh hotelov itd. bomo ob j a? vili večkrat v našem informativnem listu za elane pod posebno rubriko in to brez? plačno. Razen tega bodo isti lahko inse? rirali v tem listu proti zmerni odškodni? ni. Z odličnim spoštovanjem Avtomo? bilski klub Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Sekcija Ljubljana. Organizacija hotelskih, kavarniških in restavracijskih uslužbencev v Ljub-Ijani naznanja, da otvori s 1. julijem 1926 v Ljubljani, Florijanska ulica št. 6 posredovalnico za službe za gostilničar? ske obrti in prosi cenj. stanovske tovari? še, vzeti to na znanje, da se v slučaju potrebe uslužbehstva z zaupanjem na to organizacijo oziroma njeno posredoval? nico obrača za kvalificirane moči. Urad? ne ure ima vsaki dan od 10. do 12. in 15. do 17. ure. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Predlog zborničnega člana g. Lavoslava Bučarja glede povišanja trošarine proste količine vina gostilničarjem za lastno uporabo. Vinogradnikom, ki izvršujejo trgovino ,z vinom na debelo ali na drobno, ali ki točijo te predmete ali se bavijo s predelavo alkoholnih pijač, se dovoljuje za domačo potrebo porabiti gotove količine vina lastnega pridelka trošarine prosto. Te količine so pa razmeroma tako nizko odmerjene, da nikakor ne zadostujejo za potrebe vinogradnikov, trgovcev ali gostilničarjev. V vinorodnih krajih je stara navada, da se daje poslom ali dninarjem ob posebno napornem delu, kakor je poljsko, vinogradniško ali gozdno delo, poleg hrane tudi večkrat na dan pijače. S temi dajatvami se trošarine prosta količina lastnega pridelka ne le izčrpa, ampak se največkrat mora dajati delavcem' poleg ne-zatrošarinjenega vina tudi zatrošarinjeno vino. Uporaba zatrošarinjene-ga vina vpliva potem tudi na v i š i n p dohodnine, p r i d o b n i n e, točilne takse itd., tako da ima vinogradnik poleg škode na plačani trošarini še škodo s tem,.da mora plačati višje direktne davke in takse. Da se temu Odjpo-more, predlagam: Zbornica se zavzemi pri finančni upravi za to, da se trošarine proste količine vina lastnega pridelka, ki jih uporabljajo gostilničarji za domače potrebe, najmanj podvoje. — Soglasno sprejeto. Beljakovino, citronovo in vinsko kislino, gelatino, rastlinsko oglje, parafin, tanin, sacharin v kristalih, žveplo, vodno steklo ter vinske barve ima stalno v zalogi tvrdka »TROLIST«, Logatec. Antikis, najboljše sredstvo proti kisanju vina, v letnem času neobhodno* potrebno, pošilja proti povzetju ali predplačilu. Poskusni ovoj za 100 1 vina 10 Din. Laboratorij »TROLIST«, Logatec. * n ' ~ ~ »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/41 pošlje vsakemu naročniku »Gostilničarja« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal. navadno in alpaca, voščeno platno za na mize, šifone, kiote, čipke, vezenino, razne tapetniške žnore, modno in toaletno blago, se kupi najugodneje le pri: blizu Pteiernoveca spomenika ob vodi. T' • v« Tovariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v našem listu. ipssssus ooo Dobra vina, domačo šunko, salame in kranjske klobase priporoča gostilna = 3van j)ricelj == v v Stepanji vasi T jfo planirjn. priporoča se najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica 3van Jricelj Dunajska cesta 16 Delo solidno. Cene zmerne. Strokovna izvršitev gost. stolov in miz. srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri TRNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenija. J 1. ilovensUa tovarna mineralnih nnda, lodaviie itd. Ljubljana, Slomškova ulica št. 27 priporoča : sodavico, pokalice, naravfil malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno cltronado, jabolčni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I v Domžalah priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenlsUh, hrnatsklhln Štajerskih olnshlh noric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. V