liamim BI ©©taosi Osrednja zanimivost in rdeča nit sejemskih dni bo ohcet po mengeško, vredne ogleda pa bodo tuđi ostale prireditve, ki sledijo: vjxfiItefc,2<&.8UI9>3>? 19.00 - 24.00 fantovščina in dekliščlna đi||; ob 9.00 otvoritcv sejma in dvig sejemske zastave ob 9 15 prihod nevcste ob 9 30 prihod ženina "^rangiranje" ob 10.15 civilna poroka ob 11 .oo odhod ženina in neveste na cerkveno poroko (11.30) 12.00 1330 predstavitev Občine Moravče 14.00 - 16.00 Živ-Žav 16.00 18 30 nastop harmonikarjev na harmonikah mengcSkih izdelovakev ob 19.00 prihod ženina, neveste in svatov 19-30 - 24.00 ohcet z družabnimi igrami jhm v JifedtJjo, 2®JUW VRH ob 10.00 masa na prostem aR ol> 11.15 blagoslovitev miniaturnih zvonov 11-30 -12.30 pritrkovanje 12.00 - 1.3.00 kosilo županov ]3.00- 14.00 koncert godb 15.00 - 16.00 povorka - prevoz bale, ženina, neveste in svatov '('■OO- 18.00 ples, zabava 1800 19.oo podelitev priznanj najbolj izvirni in najlepšistojnld ter priznanje stojničarjem, ki so že 5- leto v Mengšu 19.00 - 23.00 ples in zabava Društvo Mihaelov sejem vas vabi! DRUŠTVA Delovno v društvu Sožitje Mengeš ■ Naše aktivnosti potekajo skladno z letnimi čaši, zato je začetek leta vedno v znamenju smučarjev, ki so dvakrat trenirali v Planici in tekmovali na VII. zimski specialni olimpiadi na Rogli. Kar nekaj zlatih, srebrnih in bronastih medalj se je že nabralo. 3 Letos smo plavalne sposobnosti preizkusili tuđi tištim, ki do sedaj nišo tekmovali in med njimi odkrili nove talente. S tremi skupinami smo plavali v bazenu v Železnikih, kjer smo vedno prijazno sprejeti. ■ Atleti še vedno pridno vadijo enkrat tedensko, pridružila sta se dva nova iz OŠ 27. julij in število telovadcev se je povzpelo že na 24. Svoje zmogljivosti so pokazali na 4. letnih igrah spe-cialne olimpiade za Gorenjsko v Škofji Loki, na IV. atletskem mitingu v Mariboru in na društvenem krosu na stadionu ob osnovni soli Domžale. Srečni športniki Sožitja na podelitvi zlatih medalj ■ Skupino tistih, ki zaradi zmanjšane telesne okretnosti nišo pogosto vključeni v aktivnosti društva, smo peljali na popoldanski izlet v Drago. Ogledali smo si delček naravnih lepot, grad Kamen in prve vlečnice naše tovarne Elan iz Begunj, se fotografirali in seveda malicali. ■ Mimo sta tuđi že dva družinska izleta. Eden je bil pohodniški na Jošt. Dve tretjini poti smo se peljali, ostalo pot smo prehodili in uživali ob pogledu na bližnje gorenjske kraje. Gostinec nam je postregel z okusno enolončnico in toplim čajem. ia MENGŠAN DRUŠTVA ■ Drugi izlet je bil na Višarje. Bilo nas je za en avtobus in kombi. Prvi postanek smo imeli v Trbižu, z vrha Višarij smo uživali ob prekrasnem razgledu. Vreme nam je bilo obakrat naklonjeno. Izletniki Sožitja - dobre volje, visoko na Višarjih v družbi prijateljev ■ V krožku ročnih spretnosti smo izdelovali pustne maske in pred kratkim s skupino deklet poletni nakit iz fimo mase. ■ Na tradicionalnem pikniku smo se srečali 20. junija. Zbralo se nas je kar lepo število, še posebno smo veseli tistih, ki svoj čas preživljajo doma in jim ta dan veliko pomeni. Popoldne smo preživeli ob zvokih ansambla Borisa Razpotnika, družabnih igricah - vlekli smo vrv, skakali v vrečah in se poskusili v pikadu. Vsi udeleženci so bili nagrajeni. S svojim nastopom nas je razveselila in prijetno presenetila dramska skupina. Za srećolov so nam zasebniki in podjetja darovali večje število dobitkov, za kar se jim zahvaljujemo. Najbolj zavzete zbiralce dobitkov smo že nagradili z enodnevnim izletom v Ankaran. ■ Kot vzpodbuda za nadaljnje redno prihajanje na telovadbo, smo za športnike pripravili piknik. Tuđi ob tej priložnosti smo se zabavali ob igrici zvijanje vrvi in dobili nagrade ter porabili skoraj vse preostale dobitke od srečolova. ■ Na letovanje, ki ga organizira Zveze društev Sožitje, se je prijavilo 36 družin. Zaprosili smo tuđi za možnost letovanja tistih, ki so vključeni v bivalno enoto Doma počitka Mengeš. Sprva je kazalo slabo, končni izid pa je zelo dober. Polovica varovancev (7) bo odšla na letovanje v Porentov dom že 26. julija, druga polovica 23. avgusta v Dom Ajda v Libeliče, to je dom obšolskih dejavnosti. ■ Za polovico leta je to dovolj, veliko lepega nas še caka. Silva Drešar Uspešna predstavitev Občine Mengeš v Cerkljah Občina Mengeš in Turistično društvo sta se zelo uspešno predstavila na trideseti jubilejni razstavi cvetja v Cerkljah na Gorenjskem od 25. do 29. junija. Prizadevni člani Turističnega društva so zelo lepo pripravili razstavni prostor, na katerem je sodelo-vala vrtnarija Hubad iz Dobcna. Posebne cvetlične aranžmaje je pripravila gospa Zorka Požar. Na razstavi smo prikazali tuđi slikovni del, predvsem kulturne in turistične znamenitosti Mengša, posebej kmečki turizem na Dobcnu in mengeško kočo na Gobavici. Številni obiskovalci so imeli na voljo nove razglednice Mengša in /loženko. 0 OBC1 NA MENGEŠ Za udeležbo na razstavi cvelja in turizma je dobilo Turistično društvo Mengeš in vrtnarija Hubad iz Dobcna posebno priznanje. F. Zabret DRUŠTVA O MENGŠAN DRUŠTVA Ekstremni tek nfl Grintavec [2558 m] * 14. septembra ne bo čisto navadna nede-Ija, ta dan bo pri nas najbolj zahtevni gorski tek. Mengeški alpinisti pripravljajo drugi gorski tek iz Kamniške Bistrice na vrh Grintavca, ki se ga bodo udeležili vrhunski športniki za gorski tek, alpinisti, gorski kolesarji (brez ko-les) ter ostali vrhunski športniki. To bo tekma volje, vzdržljivosti, upanja in radovedosti. Ta najtežji gorski tek v Sloveniji bo pokazal, kdo bo kralj Kamniških Alp, kdo bo mož med možmi in skalovjem Grintavca. Čas lansko-'e'nega zmagovalca? Ena ura in 29 minut. *Bo letošnji zmagovalec iz vrst gorskih tekačev, bo morda alpinist ali kolesar, za vse bo pot enako dolga - enako težka. Za ta nastop se že pripravljajo: dvakratni zmagovalec Triatlona Jeklenih v Bohinju ter lansko-letni zmagovalec teka na Grintavec Marjan Zupančič, gorska tekača brata Urh, vsestran-ski vrhunski športnik Metod Moćnik, mara-tonecšalamon... * Prireditev bodo posvetili spominu alpinis-toma Danilu Golobu in Danijelu Bergantu, ki sta se smrtno ponesrečila v Kamniških Alpah. Start teka na 15,8 km dolgi progi s kar 1957 metri visinske razlike (600 m v Kamniški Bistrici in cilj na 2558 metrih na Grintavcu) bo ob 10. uri, časovna omejitev teka pa je dve uri in pol. Počasnejše tekače bodo redarji med tekom obvestili o tem, da je čas potekel. Zadnji rok za sprejemanje opreme za cilj je Ura pred startom. Vse informacije dobite po telefonu 061 817 755 ali 061 825 795. Dare Božić 10. za pokal Loke Letos smo imeli loški gasilci čast v svoji sredi pozdraviti župana Janeza Pera. Našemu povabilu, da na svečani razglasitvi rezultatov podeli pokale in priznanja tekmovalkam nežnejšega spola, se je rad in z veseljem odzval ter med Ločani požel lep aplavz. Cojzova koča (I793m) U om v Kamniški Bistrici (6U I m) Casilsko tckmovanjc za Pokal Loke v letu 1997 je za nami. Tokrat je bilo jubilejno, 10. po vrsti in prvič pod okriljem OGZ Mengeš. Tekmovanje je potekalo na gasilskem poligonu v pravem športnem in prijateljskem vzdušju. Soclelovalo je le 17 ekip v obeh konkurencah, ženski in moški, kajti vse najboljše slovenske ekipe z lanskega državnoga prvenstva (12) so bile prav tište dni na skupnih pripravah na Rogli za gasilsko olimpiado na Danskem. Kljub njihovi odsotnosti so bili doseženi lepi rezultati, kjer so se ponovno izkazale naše ekipe. Pokale in priznanja sodelujočim sta v imenu pokroviteljev Občine Mengeš in OGZ Mengeš podelila župan Janez Per in gospod Jože Žargi, ki sta v svojem nagovoru pohvalila vnetost loških gasil-cev in nam zaželela, da bi ta prireditev še clolgo ostala tradicionalna in bi tuđi v | bodoče povezovala prijateljske vezi med | gasilci. Vsem udeležencem, pokrovite- i ljem, sponzorjem, sodniškemu zboru in ] vsem, ki so kakor koli pripomogli k j uspešni prireditvi, je besede zahvale | izrazil predsednik društva gospod Peter i Petrič. Na koncu jim je zaželel srečno vrnitev domov z željo na svidenje na 11. srečanju v letu 1998. REZULTATf Ženske: 1. PGD Loka 2 893,7 ločk 2. PGD Repnje - Dobruša 874,0 točk 3. PGD Tosama 862,5 točk 4. PGD Topole 851,0 točk 5. PGD Loka 3 845,4 točk Moški: 1. PGD Rova 917,7 točk 2. PGD Dob 1 914,1 točk 3. PGD Loka 1 913,8 točk 4. PGD Petrova vas 911,6 točk 5. PGD Študa 908,5 točk 6. PGD Dol. Logatec 895,0 točk 7. PGD Mengeš 892,0 točk 8. PGD Loka 2 888,8 točk 9. PGD Repnje - Dobruša 871,3 točk 10. PGD Jarše - Rodica 865,7 točk ll.PGDIhan 862,4 točk 12. PGD Topole 852,0 točk Jože Brojan DRUŠTVA Grintovec ? (2558m) EEI MENGŠAN Uvrstitev loških enot MOŠKI - LOKA 2 (8. MESTO) Naše mlade upe je od vidnejše uvrstitve oddaljila drobna, nepotrebna napaka. Čeprav še mladinci, saj je njihova povprečna starost sele 15 let, že dve leti nastopajo in se kalijo v članski konkurenti, kjer dosegajo zavidljive rezultate. Izkušnje, ki jih nabirajo sedaj, bodo zelo dobrodošle, ko bo šio zares. Njihov čas sele priha-ja in tišti, ki so jih že videli na dolu pravijo, da so pravi "štof". V času do I svoje polnoletnosti pa bodo morali več pozornosti posvetiti tuđi osebni rasti, brez katere vrhunskih rezultatov gotovo ne bo. ŽENSKE-LOKA 2(1. MESTO) Loška dekleta, ki jim prva mesta nišo tuja. Veliko obetajo in so prave naslednice naše olimpijske desetine. Štiriletno druženje jih je pripeljalo v sam vrh ženskih ekip v Sloveniji. Odlični rezultati v zadnjih dveh letih so odraz njihovega načrtnega dela štiriletnega obdobja. Takšnih rezultatov se ne bi sramovale niti ekipe, udeleženke letošnje gasilske olimpiade na Danskem. Gorica ob Dreti, Dob, Domžale, Ribno in Loka so bila srečna mesta, kjer so osvojile pokale samo v letošnjem maju in juniju. Pa naj kdo reće, da to ni uspeh. Marljivost na treningih, zagnanost in predvsem mladost so njihov adut tuđi v prihodnje. MOŠKIL- 1OKA.J (3. MESTO) Z malo treninga so dosegli odličen rezultat, a kaj, ko jim je zavita cev "odvzela" prvo mesto in njihov osebni rekord, pa tuđi rekord loških tek-movanj v vseh devetih letih. Trening? Sami pravijo tako: "Če nam uspe, smo brez vaj med prvimi, če ne, med zad-njimi." Bo morda to motivacija za nadaljnjc delo? Ko bi vsaj bila, saj fan-tje znajo "metati", le časa za vaje jim primanjkujc zaradi drugih pomemb-nejših (?) obveznosti. ŽENSKE - LOKA 3 (5. MESTO) Tuđi njim na domačem terenu ni najbolje uspelo. Ena sama samcata napaka jih je stala boljše uvrstitve. Za njih je trening od vseh loških ekip najmanjši problem, čeprav so vse mamice in ćelo babice, zato vemo, da so vajo sposobne izvesti veliko bolje, kar so že dokazale na mnogih tekmovanjih, pa čeprav med precej mlajšimi ekipami. "Pa nič zato," so rekle. Bo pa na naslednjem tek-movanju bolje, ko ne bo treme. lože Brojan POLITIČNE STRANKE SDS Strokovni svet občinskega odbora SDS Mengeš Začeli smo z delom v našem strokovnem svetu, ki ima nalogo napisati oceno stanja v Obdni Mengeš in predlog ukrepov in aktivnosti za hitrejši napredek, večjo gospodarnost, boljšo izkorišeenost ter odpravljanje problemov in pomajkljivosti. Delo smo razdelili na štiri glavna področja: I. Razvoj, prostorsko planiranje in sodelovanje občine; II. Okolje, urbanizam, infrastruktura, javni standard občine; III. Standard življenja, družbene in društvene dejavnosti; IV. Zakonitost, gospodarnost, finance. K sodelovanju vabimo poštene ljudi z znanjem, vedenjem in delavnostjo za bolj uspešno delo, ki naj bi prispevalo k boljšim odločitvam v prihodnje. Pokličite nas na telefon 737 265, pošljite nam sporočilo na mengo@eunet.si ali se oglasite v društveni sobi kulturnega doma, kjer smo praviloma vsak torek med 17.30 in 19.00 uro. SociaUlemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Mengeš Predsednik mag. Tontaž Štebe, dipL ing. DRUŠTVA m MENGŠAN POLITIČNE STRANKL Kdo se igra z mengeško obvoznico, s spremembami prostorskih planov in z jasno izdelanimi dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami?! Konec leta 1994: V bivši skupščini Občine Domžale je bi I sprejet osnutek sprcmemb prostorskih planov. ........!.....%„ prva polovica leta 1995: v novi Občini Mengeš je bil osnutek sprememb prostorskih planov dan v javno fazgrnitev. prva polovica leta 1996: Strokovna komisija Občine Mengeš je opravila svoje elelo - mnenje k pripom-bam in usmeritve sprememb prostorskih planov. Svet Občine Mengeš je potrclil predlog sprememb prostorskih planov za nadaljnji postopek pridobitve soglasij od države. Ustanovili smo novo komisijo Sveta Občine Mengeš za izdelavo dolgo-ročnega razvojnega nacrta družbenega Plana oz. nekaj podobnega. °ruga polovica leta 1996: kbran je bil izvajalec za izdelavo dopol-n'tev dokumentacije in izvedbo postopka Pridobivanja soglasij države. Izbor je Potekal brez javnega razpisa in pogodba )e bila na svetu potrjena kljub intervencijom 00 SDS Mengeš. Pomagalo je le toliko, da je župan kar na sami seji (ob Us'ni obrazložitvi) znižal znesek iz preko " milijonov SIT na nekaj več kot 4 mili-)one SIT. Po predviđeni specifikaciji del v Pogodbi in naših poizvedovanjiii v drugih občinah je običajna vrednost podobnih del največ 2 milijona SIT. Izbrani izvajalec je Razvojni zavod Domžale. Konec prve polovice leta 1997: Občina je ves čas pripravljala dodatne spremembe prostorskih planov, risala Poteke obvoznice mimo javnosti in brez uPoštevanja minimalnih potreb zakon- skih postopkov (izdelava analiz in studij, javna razgrnitev). Rezultat je vrnitev dokumentacije v dopolnitev, kar ima več bistvenih vsebinskih, strokovnih in formalnih pomanjkljivosti. Nova komisija je, po več kot enem letu, še vedno na začetku svojega dela. Opravila ni niti tiste-ga dela, za katerega se je obvezala, še ma nj pa so opravili delo drugi, ki bi morali komisiji pomagati. Tn.koj na začetku je odstopil prvi imenovani predsed-nik, več kot polovica imenovanih članov pa ni nikdar prišla na sestanek. Začetek druge polovice leta 1997: Predlagana točka dnevnega reda 29. seje Sveta Občine Mengeš, dne 9. julija 1997 z naslovom "Verifikacija izbrane menge-ške obvoznice" - je bila obravnavana .brez vsake priložene dokumentacije. Pri sprejemu sklepa na predhodni seji, da naj se obvoznica izvede po skrajno vzho-dni varianti III, prav tako ni bilo nobene dokumentacije - le ustna pojasnila podžupana. Sklep je bil sprejet soglasno (9 glasovalcev)!!! Ali si predstavljate, koliko ljudi in podjet-nikov caka na ureditev nujnih pio-storskih sprememb. Več kot dve leti se vleče postopkovno ena najpomembnej ših zadev, ki nima nikakršne prioritete. Prebrati je treba nekaj dnevnih redov in sklepov sveta. In svet, namesto da bi zahtevali razčiščcvanje glede zavrnjenih sprememb prostorskih planov, ima na clnevnem redu verifikacijo variante obvoznice, kar je bilo sklenjeno brez vsake dokumentacije, kar je tuđi lahko v redu, saj svetniki ne bodo mogli razpravljati o kakih bistvenih vsebinskih, strokovnih in formalnih pomanjkljivostih. Resnično se človek lahko le vpraša: KDO SE IGRA? ,x- Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Mengeš Predsednik mag. TomažŠtebe, dipl ing. NAŠA ŠOLA Zgodnje učenje plavanja je uspelo šola v naravi IZOLA '97 © Priprave na letno solo v naravi so se začele že septemra 1996, ko smo začeli razmišljati, da bi solo v naravi prestavili iz 4. razreda v 2. razred, saj je proces učenja plavanja v tej starostni dobi mnogo krajši in lažji. © Za premik smo se odločili tuđi zato, ker se v 4. razredu vsako leto več otrok ni želelo udeležiti sole v naravi zato, ker jih je bilo sram, ker še nišo znali plavati. © Na drugem roditeljskem sestanku smo starše otrok seznanili z našo namero. Poprosili smo jih, da na osnovi ankete podprejo ali zavrnejo naš predlog. Na omenjeno anketo se je odzvalo 98 staršev, ki so skoraj 100 % podprli naš predlog in nam "prižgali zeleno luč" za začetek priprav. © Takoj je stekla akcija iskanja primerne lokacije in hkrati zbiranja sredstev s pomočjo sponzorjev in dobrotnikov. Po rezervaciji termina v Simonovem zalivu so starši pričeli tuđi z obročnim pla-čevanjem. © V solo v naravi se je prijavilo 96 otrok, kasneje pa se jih je udeležilo 92. Nekateri so odstopili od prijave zaradi tehtnih raz-logov (poškodba, dopust s starši ...). © Ob vsebinski in organizacijski pripravi smo sledili širšim ciljem sole v naravi in svoj program sestavili v skladu z zahteva-mi le-teh. Za izvedbo tako široko zastav-ljenega programa smo potrebovali tuđi dodatna sredstva in material. Za pomoč smo zaprosili kar 193 organizacij, ustanov in posameznikov, zasebnikov. Lahko rečemo, da smo z rezultati zbiranja sredstev (denarnih in materialnih) zelo zadovoljni. © Prav je, da imenujemo vse, ki so nam po svojih močeh priskočili na pomoč, s tem pa nekoliko razbremenili starše, otroke pa z darili prijetno razveselili. psi MENGŠAN NAŠA ŠOLA SPONZORJI SO: Varnost Mengeš • Avtoličarstvo, gospod Alojz Veselič, Mengeš • Tvvinte^ d.o.o., gospod Peter Slokan, Mengeš • Soboslikarstvo in pleskarstvo, gospod Franc Stele, Mengeš • Zavese, gospod Miha Sršen, Mengeš • Gospod Bojan Makovec, Mengeš • Zora Domžale d.o.o., Mengeš • Napredek Domžale • Restavracija Vincent, gospod Janez Mohorič, Mengeš • Ml AMICO d.o.o., gospa Tatjana Sivec-Strmšek, Mengeš • Miamm d.o.o., gospod Matjaž Repnik, Mengeš • LB Domžale, ekspozitura Mengeš • Lek d.d., Ljubljana, Mengeš • Roletarstvo, gospod Janez Kosec, Mengeš • Hepis d.o.o., Mengeš • Flexibile VM Records d.o.o., Mengeš • Boutique Samanta in gospod Ivan Debevc, Mengeš • Izdelava cokel, gospod Frido Bele, Mengeš • Trgovina Smrkolin, gospa Bernarda Kobilšek, Mengeš • Župnijska Karitas, Mengeš | • Trgovina Dona, gospa Marjana Užar, Tržič • | Rdeči križ Mengeš. | © Žalostno pa je dejstvo, cl;i naša "mlada" i občina nima posluha za tovrstne prošnje. Na j naš poziv za sponzorstvo pri otrocih tako j priljubljene dejavnosti, kol je šola v naravi, so j odgovorili, da bodo dali sredstva, ki so v j proračunu namenjena tej dejavnosti, to je i 300.000 SIT za vse sole v naravi. i ® Na naši soli je bila že izvedena zimska j šola v naravi, šola v naravi za 2. razrede, v i avgustu pa bo izvedena še šola v naravi za 4. i razrede. V te oblike dejavnosti bo vključenih j okoli 220 otrok. Za vseh 220 otrok pa bo i občina prispevala le borih 1.300 SIT na otro- i ka. i © Upamo si trditi, da je malo občin v j Sloveniji, ki bi jim bilo tako malo mar za nji- j hove otroke, še posebej, če vemo, da od leta ! 1992 teče v Sloveniji akcija "Odpravljanje i plavalne nepismenosti", v katero bi se morale i občine dejavno vključiti in jim ne bi smelo biti i vseeno ali njihovi občani znajo plavati ali ne. i Morda pa se občinskim veljakom zdi bolj ! pomembno denar "vlagati" kam drugam. i © Seveda bodo takoj pričeli razlagati, da vso i solo v naravi pokriva Ministrstvo za šolstvo in i šport in je zato njihov prispevek nepotreben. i © Rcs je, da MŠŠ letos res nekaj prispeva za j sole v naravi, kjer se izvaja od 20 do 28 ur i pouka plavanja Cio smo izvedeli sele v juniju i 1997). MŠŠ prispeva 1.500 SIT na olroka na : dan za eno solo v naravi. Ker pa borno mi j i letos izvedli dve, smo ta sredstva porazdelili j i na 151 otrok, tako da je njihov prispevek i | okoli 6.300 SIT na otroka. To je le del sred-i stev, če vemo, da bi celoten strošek sole v j naravi znašal med 25.000 in 28.000 SIT na i otroka. i © Da bodo morda nekateri le pričeli dingače i razmišljati, naj navedemo naslednje podatke: i pred odhodom v solo v naravi smo pri gene-i raciji drugošolcev izvedli preverjanje znanja j plavanja oz. stopnjo prilagojenosti na vodo. i Rezultati so bili takšni: Od 94 otrok je bilo j kar 55 neplavalcev, 19 otrok je preplavalo razdaljo 25 metrov, 20 otrok pa je bilo sposobnih prepisivati vt:č kol. 50 metrov. Po opravljeni soli plavanja (24,5 ur) smo na preverjanju znanja lahko ugo-tovili naslednji uspeh: • neplavalci (nišo uspeli osvojiti znanja plavanja) 4 • preplavali 15 m (polplavalec) 4 • preplavali 25 m (delfinček, pripravnik) :■ :• J? • preplavali 50 m (bronasti delfinček) 53 • preplavali 50 m v časovni omejitvi in neprekinjeno plavali 10 minut (srebrni delfinček) 21 • preplavali 3 x 50 m (prsno, hrbtno, kravi) v časovni omejitvi (zlati delfinček) 1 • skupaj 92 Skupina Ribić z učiteljico Emo. ^ ^JaMnak pred hotelom Simonbv zaliv;" % I €T rt 1 , MENGŠAN NAŠA Š O L A © Mislimo, da so rezultati odlični in da je bil pi'eniik sole v naravi v nižjo starost no obdob- je pametna odločitev, ki jo homo nadaljevali v prihodnjih letih. © Za nemoton potok sole plavanja so skrbeli učitelji plavanja: Drago Žvokelj, Milja Tancik, A1^š Voli, Jane/. Zajc, Anita Flerin, Kma |;erline, Ma ruža Stanovnik, Polona l.eskovec in Špela Prdsingcr. ® Čas, ki so ga olroci preživeli v Simonoveni zalivu, smo jim zapolnili še /. naslednjimi ck-javnostnii: ' Pouk, prilagojen »kolju in času, " športno rekrealivne dejavnosti, " kultura in zabava. POUK ® Med poukom so se učenei seznanili z liližnjo in daljno okolico hotela, seznajali so Se '/. rastlinslvoni in Rivalstvom obmorskega in morskoga svela, opazovali so nihanje morske gladine, merili tempera I uro vode in '■■nika, opazovali in beležili so vremenske sPreinembc. w vsa opažanja so slinili v zapise, starseni in Pnjaleljem pa so poslali ludi pozdrave na '■^■Klednicah. V sklopu glasbene vzgoje so se "'•ličili himno sole v naravi, za vse pa je bila "epozabna "likovna kolonija", kjer so Poslikavali velike bele rjnhe / niorskimi iTiotivi. Najbolj so uživali na ekskurziji z hiilko po slovenski obali, kjer so podrobno sP<>zn:di Piran in njegov znameniti akvarij. "Pouk" je potekal tuđi /večer, ko so pred spanjem spoznavali Se pravljične junake. O l'ouk in vse dejavnosti, povezane z njim, so izvajale učiteljice: Daniela Frol, Simona [Irovat, Petra Moravec, Janja Jeraj, pomagale pa so jim Polona Vučko in janja Celofiga. gPQRINQ^EKREACI ISKE DEJAVNOSJI O V sklopu športno-rekreativnih dcjavnoslih so olroci opravili vrsto medrazrednih tek-movanj. Za fante je bilo posebej zanimivo prvenstvo v nogometu, dekleta pa so se pomerila v igri med dvema ognjema. Veliko domiselnosli so olroci pokazali v orienlaciji z vmesnimi nalogami, kjer so morali v kratkem času prepoznati in zapeti nekaj pesmic, po-sncmali živalske glasove, naštevati predmete, ki se začnejo z enako črko, sestavljati zgodbi-co, reševati zapletene "miselne orehe", itd. Zabavne so bile tuđi "igre brez meja v vodi in ob vodi" ter štafetne igre, največ veselja in zabave pa so otroci doživeli ob igrah za starše, ki so nas prišli zadnji dan obiskal. Obisk staršev je bila prijetna popestritev, pa še moćna spodbuda in opora otrokom ob preverjanju plavanja za delfinčke. KULTURA IN ZABAVA © Prvi dan smo se na spoznavnem večeru predstavili s pesmijo in plesom, solo v naravi pa smo zaključili s kulturno prireditvijo, na kateri so se predstavile plavalne skupine, ki so pripravile skeče in pesmice. Na predstavitvi ni manjkala tuđi predstavitev osebja, ki je skrbe-lo za nemoten potek vseh dejavnosti. © Med kulturne dejavnosti srno uvrstili še nepozabno "Izolsko noč", ki smo jo pripravili ■kar sami. Otroci so ob mraku s pesmijo na ustih odšli na obalo. S seboj so vzeli lučke, ki so jih izdelali iz jajčne lupine in voska. Lučke so olroci prižgali, jih položili na pesek ob morski obali, zapeli svoje himne in še nekaj časa uživali ob šumenju morskih valov. Nič manj zabaven ni bil večer ugank, ki je zahteval nekaj znanja. Spet pa se je pokazalo, da je ples pri otrocih še kako priljubljen, saj so se na moč zabavali ob pomoči podjetja MI AMIGO iz Mengša, ki jim je podarilo plesni večer. © Otroke bodo na dni, preživete v soli v naravi, spominjale fotografije in video pos-netki, ki pa sčasoma zbledijo. Upamo, da bodo spomini ostali, zato si želimo, da bi tem otrokom ostala šola v naravi v spominu kot prijetna šola za življenje. Vodja sole v naravi Milica Totnšič ORJAŠKE RAKOV/C^ I Slikarska kolonija Izola 9/. o MENGSAN Uroš Vučko, 2. a V torek smo imeli medrazredna tekmovanja. Fantje smo igrali nogomet, deklice pa med đvema ognjema. Nogometno tekmovanje je bilo zanimivo. Mi smo igrali z 2. d za finale, potem pa ,še za zmago z 2. b. Na tekmovan-ju je bilo vse v redu, le enkrat sem jaz malo ogovarjal sod-nika, ker nam ni sodil kotov. Takrat mi je sodnik malo zagrozil, da ne bom smel igrati finalne tekme, če ga bom še ogovarjal. Na koncu se je za nas - 2. a - izteklo vse zelo dobro. Bili smo prvi, ker smo premagali 2. d s 4 : 0 in v finalu 2. b z 1 : 0. Tako se je izteklo medrazredno tekmovanje v nogometu. Vsi smo bili veseli prvega mcsta. Na teh dveh tekmah sem imel tuđi dres Baverna-Miinchen in mislim, da mi je na tekmovanju prinesel tuđi nekaj sreče. Ula Tratnjek, 2. a IZLET Z LADIO Šli smo na izlet z ladjo. Peljali smo se 45 minut. Nekateri so sedeli na kljunu, nekateri pa v sobici. Ko smo prišli v fPiran, smo kupili obeske. Gospod je dal učiteljici Dani1 ^in Poloni obesek. Ko smo prišli v hotel, smo bili utrujcni.^ PLAVAN1E \ Imamo učitelja Janeza Zajca. Za plavanje poskrbi on, 1 če ne moreš plavati, ti pomaga on. Vse nam pusti. Ta učitelj je zelo prijazen. Vsi ga imamo radi. PACKANIE PO RIUHAH V solo smo morali prinesti rjuhe. Risali smo morje, sonce in ladjice. Risali smo s flomastrom, čez pa z vodenimi barvicami Potem nas je učiteljica Polona slikala. Slika je bila zelo spackana in lepa. Zelo smo se trudili in še ni šio, da nam je morala učiteljica pomagati barvati. Tišti dan je bil lep. SREĆELOV Na srečelovu smo dobili listke. Na vsakem listku so bile številke od 1 do 99. Učiteljica Milica je ^govorila številke. Kdor je imel številko, je dobije nagrado. Vsi smo šli z nagrado v hotel. Tuđi srečni smo bili. Zadela sem pobarvanko in čokoladko. Uroš Marolt, 2.b Vožnja z ladjo v Piran V četrtek 26.6. smo se zbudili. Zbudila nas je učiteljica Anita. Ko smo vstali, smo se oblekli in odšli na zajtrk. Za zajtrk smo imeli štručko, mortadelo in sir. Ko smo pojedli, smo se odpravili skupaj z 2. c v pristanišče. V pristanišču smo čakali ladjo. Toda ni je bilo. Hoteli smo oditi. Takrat pa je ladja le prišla, vstopili so učenci c razreda, mi pa smo tekli na drugo ladjo. Obe sta bili leseni. V naši ladji smo začeli peti Pararampampam, himno 2. b in Piki Jakob. Ko smo odpeli te tri pesmi, nam je kapitan razdelil kremo za obraz. Ko nam jo je delil, je ladjo vozila učiteljica Milica. Zatem so vozili tuđi učenci. Robi, Gašper, Jure, Vesna in jaz smo sedeli na spred-njem delu ladje. Prišli smo v Piran. Izstopili smo z ladje in se odpravili na izlet po Piranu. Prišli smo do stojnic in do muzeja, v katerem so bili akvariji, v njih pa razne morske živali in rastline. Ko smo si jih ogledali, smo nakupovali pri stojnicah. Ko smo nakupili, smo šli na stolp in v cerkev. In sedaj še na kepico sladoleda. Vsi smo ga polizali in se odpravili na ladjo. Kapitana ni bilo. Vkrcali smo se na ladjo in počakali kapi-tana. Prišel je. Prinesel nam je ledeni čaj. Učiteljici sta nam ga nalili. Ladja se je že peljala iz Pirana nazaj v Simonov zaliv. Ladja je pristala. Poslovili smo se od kapitana in odšli v hotel na kosilo. Dobertek! Marinka Kodeh, 2. c Ponedeljek je bil dan, ko srno prispeli v /zolo. Iz polovalk smo vzcli brisačo, kremo za sončenje, plavalne čevlje, kopalke in kopalniplasč. V vodi si skoraj nič nisem upala. V loreksemsi upala malo vcč, v sredo sem. si upala že vse. Sedaj sem vesela in veliko bolj srečna kotprej. Upam se že potunkati, znamj jiaredili "mrtvaka", plavati znam različne tehnike^ Zdaj uživam v vodi. Polona Štepec, 2.d Na barki V četrtek smo šli z barko v Piran. Bila sem zelo pre-senečena. Ko smo odšli, nam je kapitan dal kremo za sončenje. Med vožnjo je bilo zelo lepo, ker so bili valovi. Ko smo prišli v Piran, smo šli pogledat akvarij. V akvariju sem videla marsikaj zanimivega. Ko sem prišla ven, sem zagledala slojnice. Kupila sem si delfinčka. Ob 6. uri smo bili že zmenjeni, zato smo hitro šli k barki. Ko smo se peljali z barko, je mimo prišel gliser. Ta je naredil take valove, da bi kmalu vsi popadli v vodo. Ko smo prispeli, smo zamudili igre brez meja. Ta dan mi je bil najlepši v tednu. NAŠA ŠOLA MENGŠAN Naključje je obudilo Mengšane iz 16. stoletja O Naključje... Včasih človeka prav naključje privede na pol osupljivib Irenulkov, odkrilij in dogodkov. Do stvari, katerib nismo niti slutili, o njih še nikoli nismo ničesar slišali. 7,a nas so čisto novi, še neodkrili, napolnijo pa nam vsaj nekojprihodnjih dni, če že ne mesecev in let. @ Igralka Irene Jacob v Rdeči Krysztofa Kiešloivskega je po naključju povozila psa, kar jo je privedlo do oslarelega sodnika, čudaka z nenavadnim hobijem. • ® Kolegica je zadnjič, ko je mešala barve, dobila nenavaden odtenek rjave, ko ji je v bnčekpadlo nekaj zrne kakava. ® In ko sem si lani kupila leksikon Slovenska književnost, se mi je knjiga odprla pri črki M. M kot Mengeš, sem pomislila. Ampak saj to je leksikon pomembnih literarnih uslarjalcev in gesel kot npr. "Brižinski spomeniki". Kaj naj bi tu delal Mengeš? Vseeno sem sledila abecedi Ma, Me, pridem do Mencinger, obrnem list in na sredi strani 292 zagledam, geslo Mengeški rokopis. Preberem razlago: "Zapisi v krslnih maticah župnije Mengeš, kamor so kaplani in upniki v lelih 1584-1662 zapisali blizu 200 slovenskih vrslic, deloma v vezani besedi, v katerih odsevajo življenje časa in navade ljudi". ® Še enkrat sem pogledala lelnico - 1584 -pa saj loje Trubarjev | čas! Od prve tiskane knjige, na katero smo Slovenci tako ponos- j ni, do Mcngeškega rokopisaje minilo le 34 let! In istega leta, kol \ so bili napisani prvi slovenski zapiski v mengeški krsini knjigi, je j izšla Dalmatinova Biblija! Sele zdaj sem se začela zavedali j zgodovine. In pred oči so mi začele prihajati podobe ljudi s j filma o Trubarju, ki smo ga pred leti gledali na televiziji. 400 let \ nazaj! V meni so se prebudile močne skomine. Počakala sem j nekaj mesecev, nalo pa na fakulteti predstavila seminar. Delček j bi rada dala ludi vam.. \ ® Za razjasnitev zgodovinskega ozadja sem. posegla po knjigi \ Slanela Stražarja Mengeš in Trzin skozi čas. Tam sem izvedela, j daje na području današnjega Mengša prevladavalo kršćanstvo \ ž(i v 4. in 5. stolelju. Vendarsejc kršćansko prebivalslvopo letu j 580, ko so k nam vdrla poganska slaroslovanska plemena z j vzhoda, z njimi zlilo. Med 8. in 10. sloleljem pa se je na j današnjem slovenskem prostoru zopet začelo uveljavljali j kršćanstvo, ki so ga prinašali irski misijonarji. Takrat je bil j Mengeš glede na arheološke najdbe pomembno misijonarsko j središče zgodnjega kršćanstva. Bil je ludi edina pražupnija na j Pođročju vzhodne Gorenjske, ki je segala na severv Kamnik | do šutne, na vzhodu do Vač, Zagorja ob Savi in Čemšenika. j ® Prvi mengeški župnik, ki je omenjen v listinah, je bil Konrad, j in sicer 3. junija 1215. Nasploh naj bi bili mengeški župniki i ; pomembne osebnosti v cerkvenem injavnem življenju. Zato ver-I jetno nišo živeli v Mengšu, ampak so imeli tu le namestnike oz. i vikarje. Večinoma so bili Furlani ali pa elani kranjskih i plemiških družin. i © Irvolno so imeli patronat nad mengeško župnijo oglejski i palriarhi, leta 1356pa so patronske pravice z vsemi dajatvami j dobili Habsburžani. 1751. leta priđe mengeška župnija pod i goriško nadškoj'ijo, leta 1787 pa se poleg drugih župnij z i Gorenjske, Dolenjske in Notranjske pridruži ljubljanski nadško-! fiji, ni jo jepapežpotrdil leta 1462. ! ® Na srečo sem v leksikonu dobila podatek, da se je z i mengeškimi rokopisi ukvarjal že dr. Anton Zdešar, cerkveni i zgodovinar, v 30-lih lelih 20. sloletja. Pri seminarju sem. sipre-I cej pomagala z njegovim člankom iz revije Etnolog. Ugotovil je, i da so v najslarejšo rojstno in krstno knjigo iz mengeške župnije i začeli zapisovati v zadnjih dneh jebruarja 1584. leta. Po nje-i govih podatkih je to druga najstarejša knjiga v današnji i ljubljanski nadškojiji Prva krstna knjiga je iz Šentvida pri i Slični, ki šega v leto 1524, trelja pa iz stolne cerkve sv. Nikolaja i v Ijubljani od teta 1588 dalje. i & Ker je bilo v leksikonu zapisano, da že tolikokrat omenjeno ! knjigo hranijo v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, sem. se i odpravila tja. Še nikoli nisem držala v rokah tako starih knjig, I zato je bil prvi dotik veličasten. Dobila sem dve knjigi z letnica-I ma 1583-1595 in 1643-1650. Skrbno sem ju odnesla na mizo i inju začela opazovati. Bili stapodolgovati - dolgi 30 cm, široki i 10 cm, različno debeli. Na moje presenečenje je bila to sian-! dardna oblika krslnih knjig vse do 18. sloletja, lakral pa se sele | pojavijo mnogo večje in debelejše, težke knjige. Še posebej mi je i bila všeč mlajša knjiga, ker še ni bila restavrirana. Tako sem i odpirala originalne sirani, ki so bile tanke, ponekad že prepa-\ rele, dišale so po starem. Platnice so rumenobež, povezane z I dvema vrvicama, strani pa svellorjave, popisane s crnilom., ki je | danes rjavo, različno obledelo. Pisave se razlikujejo, saj je v eno ! krstno knjigo zapisovalo več cerkvenih oseb, pač tako kot so službovale v Mengšu. ® Večina besedil je zapisanih v lalinščini, gre pa za ustaljene krslne obrazee-, pogosto se zapis začne z datumom, ki pa ni obvezen, nalo sledi ime krščenca, za katerega je zapisano, da je prejel zakrament, omenjeno je ime župnije in botrov (običajno inje), ki so bili fmsolni. Zapis se zaključi s crto, ki že napovedu-je naslednjo podobno enoto. © Na sirani se tako zvrsti od štiri do pet krščencev z osnovnimi podatki. P R A Z N I K I , ŠEGE IN NAVADE MENGŠAN © Dr. Zdešar je najprej opazoval imena, ki so bila zapisana. Tako so v Mengšu v 16. stoletju živeli Adami, Ahaci, Astazije, Alenke, Anice, Balanti, Boštjani, Boltižarji, Blažeti, Danieli, Jere, Jakobi, Juriji, bilo je nekaj Jožefov, veliko Kater, Kristin, Majci, Matevžev, krščeni so bili tuđi Matjaži, Marki, Mare, Marine, Maruše, Marajete, Neže, Polone, Primoži, Špele, Urše, Vide. V zapisih naletimo tuđi na imena, kijih danes nesrečamo ravno pogosto: Aita, Cenko, Farona, Femija, Halijana, Kancijan. © Mengeška krstna knjiga je izreden zgodovinski dokument, ne le zaradi starosti, k njeni vrednosti prispevajo tuđi verzificirana besedila v slovenščini. Prvi njihov znani zapisovalec je župnik Izak Bom-Dehem, sledijo pa mu zapisovalci do leta 1662. Slovenska- besedila so napisana v verzih, ki se paroma rimajo. Nišo preveč dodelani, najpomembneje pa je, da so pisani v slovenskem jeziku. Za današnjega človeka so še posebej za-nimivi, ker iz njih spoznamo utrinke življenja konec 16. in v začetku 17. stoletja, začinjene s precejšnjo mero humorja. ® Tako je o Mengšanih 14. septembra 1594. leta zapisano-. Veliki Mengušanje Nemajo vfaravžu znanje. Veliko besedil se nanaša na krst in običaje, povezane z njimi. Tako 17. marca 1597piše o darilu ob krslu - verjetno je bilo v navadi, da so krščevalca obdarovali oz. so se na ta način "resili": Barbara /.../ se je poštenu resila, Daj Bug, de bi dolgu živa bila. Očitno je bil dar naslednjih darovalcev precejšen, da jim je zapisovalec posvetil toliko prostora: Andre Glušič, sin Nežicin, iz Loke, Kir šturi z dobriga žita veliku moke, Jeposlav hčer svojo Lucijo h kerstu, Kateroje deržal Andre Mežnar na svoji perstu. Marušje mati nje, botra Ratuš Grogorjeva, Zravenje pers topila Buteška Helena. Decembra ta deseti, ene srede, So bile le same, brez mož, tri sosede. ® Iz zapisov lahko ugotovimo, da so Ijudjepo krstu običajno pili vino. Na to je verjeto vplivala institucija likofa, ki je znana že iz srednjega veka iz germanskoga prava. Pri Slovencih šega vse v 18. sloletje kot bistven element pogodbe, ko se je likofplačeval in zapijal v njeno potrditev. Očitno so krst kot tuđi zaroke uvrščali med neke vrste pogodbe. Celolen obred so imenovali tuđi "odkupnina od judovščine". ® Tako imamo iz 24. oktobra 1648 naslednji zapis: Tišlerica z Loke, Špela, Ta seje odjudoušine otella, Seje rada vpokoršino vdala, Inu je za enfirtel ipaušine dala. Kir bodo pusihtnal karšiuali, Bodo leto za risnico deržali. ® Zanimivopa je ludi besedilo z 29. septembra 1647: Juri Zobaunik seje odjudaušine odkupil, inu je radouolnu po stari navadi enfirtel vina kupil da ga ne bodo pusihtnal več za juda vprašali, tetnuč za pokorniga Botra v tnengeškifari deržali. © Vseb knjig si žal nisem mogla ogledali, pa tuđi vseh omcn-jenih verzov ne. Med mnogimi pa sem našla zapisani ravno zgoraj omenjeni kitici. Ker fotokopiranje iz arhiva ni dovoljeno, jaz pa sem želela drugim pokazali, kakšni so li zapisi, sem uzela pero in poskusila izpisati besedilo iz knjige lako, kol ga je moč videli - z napakami inpopravki vred. © Iz zapiskov pa izvemo tuđi nekaj o trideselletni vojni. V Mengšu je bil verjetno nastanjen nek oddelek vojaštva, saj sta bila v krstno knjigo zapisana krsla dveh nemengeških otrok. Še podatek o kugi, ki je razsajala v okolici Kamnika v letu 1647: sklepamo lahko, da je bila v Podgorju nekakšna klienlela za obolele in liste, ki so imeli sumljive znake le bolezni. Tam je bilo namreč rojenih in krščenih pet otrok. © Zapiskov je še več in v njih domu/e še veliko zgodb o naših prednikih, ki sopred 400 leti prvičpogledali v svet, se krščevali, i poročali, rojevali nove priče preteklosli in odhajali iz spominov i ljudi. Marsi kaleri Mengšan bi v njih našel svojega praprapra... i starša, soimenjaka ali sosedov priimek. In nit iz preteklosli bi se \ pletla vprihodnost. i Taj PRAZNIK!, ŠEGE IN NAVADE St it rciho. -vf.of>orrOiAa vlik. Naloga teh navedb je, da otme poza-biti tuđi starosvetne šege pri delu. Jutrišnji dan sicer sploh ne bo več vedel žanje. KOŠNJA Košnjo oznanja že sv. Vid. Toda to velja le za ravninske kraje. V hribih se žarne košnja o sv. Petru in Pavlu, navadno pa sele julija ali še pozneje. Gospodar je že za časa mis-lil na košnjo. Pozimi je kosam naredil nova ratišča, če so bila stara že dotrajana, grab-Ijam je nabil nove zobe, lesenim vilam v žerjavici osmodil in utrdil konice. Tuđi kakšno koso je bilo treba kupiti. Kmetje so to opravili navadno že na semnju, kjer so dobili vsakovrstno kmečko otodje, tuđi kose in kosišča, ose in oselnike. Gospodinja pa je že pri kolinah mislila na kosce - oddelila je tedaj meso tuđi žanje, da je počakalo do košnje. M alo košnjo okoli hiše so opravili navadno kar domaći sami. Za "veliko" košnjo po prostranih travnikih in senožetih pa je moral večji kmet najeti tuđi kosce. Za veliko košnjo se je odločil gospodar po tehtnem preudarku. V časih, ko še ni bilo radia in vremenskih napovedi, je bil navezan samo na svoje vremenske izkušnje in na pratiko. Če sta luna in veterobetala nekaj dni stanovitnega vremena, se je gospodar odločil in naznanil družini: "Kosili borno." N a Barju pri Ljubljani je košnja veljala za praznik; tedaj so prišli domov vsi domaći, ki so bili sicer zdoma, čeprav nišo bili več vajeni ročnega dela. Praznici značaj košnje se je kazal tuđi v obleki koscev in grabljic. Na košnjo nišo prihajali v vsakdanji delovni obleki. Kosci so imeli bele srajce, ponekod rdečo ruto za vratom, zmerom pa šopek za klobukom. Grabljice so se postavljale z rožastimi krili, snežnobelimi rokavci, belimi predpasniki in belimi "abtahi" (naglavnimi rutami). Tako so sončno jutro, cvetoči travnik, dišeča trava pa veseli, zdravi mladi Ijudje prispevali k splošnemu vedremu počutju, k pravi praznični ubranosti. V nizinskih krajih so začenjali kosci svoje delo prav zgodaj, še pred zoro: "Hajdmo kosit, dokler še jutrman roso tori!" Kdo naj bi bil Jutrman, ni jasno. Vsekakor neki demon, ki je pred sončnim vzhodom po travnikih roso toril, sipal. Kositi je treba rosno travo; v suhi se kosa ustavlja. Zato tuđi poje pesem: Mrzla rosa, oštra kosa rada travca se kosi... Vsak kosec si je doma koso pripravi I, jo sklepal. Za pas si je obesil osolnik in vanj vtaknil oslo. Če je trava trda ali je na travniku dosti krtin, se kosa brž skrha in jo je treba nabrusiti. Da osla bolje brusi, so vodi voselniku pricurnili malo kiša; ponekod so devali v osolnik kačjo glavo, običaj je bil povezan s posebnim verovan- . jem, če če si se s tako nabrušeno koso ure-zal, si sezastrupil... Da je treba koscem dobro streči, je staro pravilo. Zato veli pregovor: "Kak se koscu streže, tak mu kosa reže." Preden so odšli na delo, so zato dobili -kakor je bil običaj po raznih krajih - ob dveh zjutraj prvi zajtrk: žegnano slanino, kvasnice, žganje in vino, ponekod samo žganje, drugod zopet zelje in bob in dobro zabeljene koruzne žgance; po takerh zajtrku se je menda dalo kositi - kosec je imel tako trd trebuh, da je lahko koso Idepal na njem... Z veselo pesmijo so nato kosci odšli na travnik, gospodar z jimi. S seboj so nesli stolec za klepanje in tuđi k'ako odvečno koso, če bi se kateremu strlo ratišče. N a travniku je gospodar najprej pregazil mejo. Nekdo je stopil na mejnik, gospodar se je postavil k drugemu mejniku, nato pa je onemu gledal v oči in po ćeli travi stopal proti njemu. Tako je bila meja pregažena, vidna, ker je bila trava po njej "potacana"; košnja se je lahko začela. PRAZNIKI, ŠEGE IN N A V A D E MENGŠAN mP RAZNIKI, ŠEGE I N NAVAD l^JH** Kosci so se postavili v vrsto. Prvi je bi I "prednjak". To je bi I gospodar sam ali pa bodoči zet ali pa najboljši kosec. Prednjak in drugi za njim po vrsti so s koso naredili križ pred sabo in rekli: "Bog pomagaj in sveti križ božji!" Zaiskrile so se kose v zraku in siknile po travi. Vsak kosec je rezal svojo red. Prednjak je stopal naprej, drugi pa po vrsti dva, tri korake drug za drugim. Kositi je bilo treba "v štih" s prednjakom - vsi so morali hkrati enako zamahniti s koso in hkrati podreti travo v plaste. Sramota je za kosca, če ga njegov sosed "prekosi". Ko je kosec pokosi I red do kraja, je navadno zavriskal. Na vsakih dvajset korakov so se kosci ustavili in vsi hkrati brusili kose. V jutran-jem hladu in miru je prijetno odmeval njihov kovinski glas. Po brušenju je šla zelenka (slatinarica) vina iz rok v roke; vsak je krepko potegnil iz nje. Ponekod so si gasili žejo z dobrim tepkovcem in z mrzlo stu-denčnico. Ob petih je bil drugi prigrižljaj: žganje in kruh. Ko je šio proti sedmi uri, je pripravila gospodinja v jerbas ali dva "kosilo". Na Notranjskem svinine, pogače vseh vrst in putrih pijace, na Štjerskem (Slovenske gorice) prav tako svinjine iz "tunje", gibanice in vina. Cospodinja sama ali pa hči, tuđi dekla, vsako čedno oblečena, je prinesla zajtrk na travnik. Na Notranjskem pa je prineslo domaće dekle z zajtrkom - ponekod sele z južino vred tuđi šopke za kosce: natrgala je bila cvetja z lončnic na svojem oknu -pelargonije, fajgeljna in rožmarina - ter z rdečo nitjo povila toliko šopkov, kolikor je bilo koscev. Najlepši je bil namenjen prednjaku, ali pa ženinu "bodočemu gospodarju". Kosci so že od daleč zagledali bleščeče belo pregrinjalo na jerbasu in beli dekličev predpasnik. Dekle je postavilo jerbas na tla, nato vsakemu pripela šopek na klobuk. Kosilo ali zajtrk je razpostavila po pokošenih tleh. Kosci so polegli okoli sklede in si privoščili okusno obaro ali ajdove žgance, kavo, štruklje, prekajeno svinino in vino, nov kruh s skuto, kislim mlekom in kuhanimi hruškami, kar so dekleta iz različnih krajev prinesla v jerbasu. 10 južini je bila urica odmora. Mladi svet jo je porabil za svoje zabave. Ob sončnem vremenu je treba mrvo opoldne obrniti prvič, popoldne pa drugič; tako se mrva dobro presuši. Pri trošenju in obračanju je na travniku vesel vrvež. Mlado in staro, moški in ženske, razgaljeni in zavihanih rokavov, vihtijo grablje. Seno v soncu omamno diši. Dobra volja vlada povsod in komaj se komu stoži za cvetočim travni-kom, ki se zdaj pokošen ves gol in prazen razteza v daljavo. Toda za otožne misli navadno ni časa. Mladi svet uganja šale in hiti, da bi bila trava čimprej obrnjena. Motorne kosilnice, obračalniki in drugi stroji v ravnini ter opuščanje senožeti v hribih spreminjajo starodavna opravila, lažja so in žanje je potrebnih manj ljudi. Traktorji s prikolicami in puhalniki pod skednji krajšajo spravilo. Več je lagodnosti, zato pa manj nekdanje prazničnosti. Stara košnja ali seča je že v zatonu. Niko Kuret: Poletje Obelodanil Franc Veider Ceje1997 @(FQ@šM]iđ© ffl[p)®K®JiQffil@QW gQ®wQmQ0Q w @©QflQQ Moravski upokojcnci smo se skupaj y. drugimi udeležili srečanja. V julranjih urah smo se odpeljali iz Moravč preko Izlak in Trojan do Celja. Naš vodič je bil Franc Novak, predsednik društva, voznik avtobusa pa stari šofer Milan Radulovič iz Kandrš. Srečanjc upoko-jencev je potekalo na prostoru Celj-skega sejma Senior. Glavna organiza-torja sta bila DU Celje in ZDIIS. Zanimiv in pester je bil program z nastopom pihalne godbe celjskega Mina, recitatorjev, govornikov - pred-sednika ZDUS Vinka Gobca, predsed-nika Republike Slovenije Milana Kučana ter predsednika DU Celje Pepelnaka. Nastopale so številne skupine upo-kojencev, folklornih skupin, harmo-nikarjev in drugih. Program je povez-oval znani igralec iz SLG Celje, Borut Alujevič. Upokojenke in upokojcnci so peli, jedli, peli in plesali, se veselili. Ceprav je deževalo, smo prišli na svoj račun. Celjska mladina in združeni pevski zbori iz gostiteljskih krajev so slovenskim upokojencem nainenili veliko prijetnih slovenskih narodnih pesmi. Za dobro voljo na srečanju je poskrbel instrumentalni kvintet llme-Ijarji. Ob 16. uri pa je bil v dvorani A Golovec še koncert ansambla Lojzeta Slaka. Večina naših upokojencev -izletnikov, si je ogledala sejem Za zdravo življenje z naravo Senior. Tu je bilo mogoče videti in kupiti prehrambene izdelke, razne pripomočke in zdravila, Zanimiv pa je bil tuđi hobi program, literatura in še mnogo zdravstvenih pripomoekov. Udeležba je bila rekordna, 19.000 obiskovalcev iz skoraj vseh društev upokojencev Slovenije. Za vse so poskrbeli s hrano in pijaco. MENGŠAN Kcr se je vreme poskibsalo, smo se monivški upokojenei poslovili in se (>b 14. uri vrnili proti Moravčam. Naše druženje nam bo ostalo še (l')lj;o v najlepšem spominu z obljubo, <-la se piihodnje loto zopel vidimo. V imenu vseli izlclnikov in v svojem imenu se zahvaljujem našemu prijaz-neinu šoferju Milanu za udobno in varno vožnjo in našemu vodiču l''rancetu za spoclbuclnc besede v času našega druženja. Jože Novak NAŠI PESNIKI Večno novo jutro Novo jutro, nov je dan, a za mene ni zaspati. Že drvim tja čez v višave v čudoviti dar narave. Res mi v prste je mrzlo, a v srcu je toplo, spomin drvi nazaj v čaše, ko imel sem. časa zase. Časa zase, za sosede, da jim jutra vsem polepšam, srca v ljubaznijim olajšam, da ne ču Ujo te zmede. Vsi prestrašeni, prosojni strah je v njih, so neodločni. Ćutim z njimi, kaj bo jutri? Ničijim rečem, zopel stečem kja v daljave, v višave, v čudoviti dar narave! Rothar Enot Kmetijski kotiček motovilec Ko pospravimo krompir, čebulo, česen, korenček, kolerabico je škoda, da nam zemlja do spomladi leži prazna, zato priporočam, da posejete motovilec. Motovilec vsebuje mnogo vitaminov, še zlasti vitamin C, karoten, beljakovine, surove maščobe, ogljikove hidrate, vlaknine, natrij, kalij, magnezij, kalcij in železo, skratka hranilne snovi, ki nam spomladi očistijo telo. Motovilec je sorodnik baldrijana in vsebuje pomirjevalne snovi za živce. Namenjen je zlasti otrokom, ki se slabo razvijajo in bolnikom z artritisom. Pomirja živce in mišićne krče. Uporabljamo ga za svezo solato, ki jo kombiniramo z radičem, regratom in jajci. Glede toplote in vlage je nezahtevna rastlina, saj prenese temperature do -25°C, kali pa pri temperaturah nad 0°C. Najboljše uspeva na apnenih, lahko ilovnatih tleh in na sončnih legah. Če ga sejemo na senčni legi, so rastline pretegnjene in še bolj občutljive na mraz. Hlevskega gnoja pred setvijo ne priporočam. Zemljo obdelamo do globine 20 cm. Sejemo ga v vrstice 10 x 2 cm ali pa na široko v količini 2 g/m2. Pomembno je, da mu omogočimo neovirano rast in plevel populimo. Na m2 lahko tako predelamo od 0,5 do 1,5 kg motovilca. Motovilca nikoli-ne pulimo, ampak ga spodrezuje-mo, da se ponovno obraste. Tako kot zeleno solato, motovilec uporabite svež. Sejemo ga od avgusta do sredine septembra, najboljše v presledkih po 14 dni, tako lahko pridelek pobiramo od novembra do marca. Del posevka lahko zaščitimo s tuneli, zaprlimi gredami ali pajčevinastimi tkaninami. Verjetno niste vedeli, da motovilec lahko sejemo tuđi spomladi od marca do aprila in ga poberemo do poletja, če pa ga sejemo juni-ja, pospravimo pridelek v jeseni, vendar nam pri višjih temperaturah in dolgem dnevu zelo hitro požene cvelna stebla, veljalo pa bi kdaj preizkusiti tuđi ta način setve. Ljubljanski motovilec je sorta, odporna proti mrazu, rastline so bolj nizke, zelene in zelo bujne, vendar hitreje požene v cvet kot holandski motovilec. Ta je tuđi zgodnejši, bolj grob, z večjimi, rumenozelenimi, nekoliko hrapavimi listi in je manj odporen proti mrazu. Pomembno je, da sami pridelamo zelenjavo takrat, ko je na trgu najdražja, to je običajno v spomladanskem obdobju in setev motovilca na koncu poletja je dobra naložba za spomladanski čas. Verfeli ali ne, krompir je zaradi velike uporabnosti in hranilne vrednosti najboljša hrana ljudi v zmernem in subtropskem podnebju. Ko se je v Evropi uveljavil kot vsakdanja hrana, je pogosto marsikje nadomeščal kruh in blažil lakoto. V deželah, kjer vlada blaginja, pa krompir ne predstavlja več živila za zadovoljavanje osnovnih življenjskih potreb, temveč je zelo cenjen dodatek k mesu in zelenjavi. Predstavlja poceni vir energije, beljakovin, vitaminov, rudninskih snovi in majhno količino maščob. Krompir ne redi, saj energijska vrednost 1 kg krompirja ne doseea niti tretjine tište, ki jo ima enaka količina kruha. Seveda to velja za kuhan krompir,: praženemu, ocvrtemu in pireju pa dodajamo maščobe, olje, mleko, margarino. Ocenjujejo, da: Slovenci dnevno pojemo 170 g svežega krompirja, lako pokrijemo 12,6 % potreb po energiji,1 5 2 % po ogljikovih hidratih, 3,7 % po beljakovinah, 34 % po vitaminu C, 34 % po kaliju in 9,2 % no železu če naštejemo le nekaj hranil. Beljakovine v krompirju so zelo kvalitetne, podobne: tištim v jajcu. Zanimivo je, da eno jajce in 600 g kuhanega krompirja zadosti že Irem četrtinam: nainuinejših dnevnih potreb po beljakovinah odrasle osebe. Kadar govorimo o jedilni kakovosli krompirja, ne smemo mimo prehranskih navad ljudi. V nekalerih deželah dajejo prednost enim, drueje drugim sortam, čeprav se med seboj bistveno razlikujejo. Jedilno kakovost krompirja do- PRI SOSEDIH N A S V E T I MENGŠAN ŠPORT Velika pridobitcv Smučarsko-skakalnega kluba Servis Debevc - gospod Miha predaja ključe kombija predsedniku in trenerju. 30. maj, velik dan za Smučarsko-skakalni klub Mengeš ■ Zadnji teden meseca maja se v občini Mcngcš že tradicionalno vrstijo različne športo-kulturne prireditve v počastitcv občinskega praznika. Ti dnevi so posvećeni slovenskemu pisatelju [anezu Trdini, rojenemu v tem lepem slovenskem kraju. Zato smo svoj prispevek k praznovanju dodali tuđi domaći smučarski skakalni delavci. Priredili smo zelo opaženo in odmevno tekmo v smučarskih skokih za dečke, stare do 11 let na skakalnici s plastično oblogo na Gorenji Savi pri Kranju s kritično točko 22 metrov. ■ Ta dan smo vsi v Smučarsko-skakalnem klubu, posebej pa še mladi tekmovalci, že dolgo težko pričakovali. Uresničila se nam je velika skrita želja. Od svojega general-nega sponzorja Servis DEBEVC iz Mengša, po katerem se klub tuđi imenuje, smo prejeli ključe lepega modroga kombija znamke Volkswagen. Tako bo v klubu manj skrbi in težav trenerjev z organizacijo prevozov tekmovalcev na tekmovanja in treninge izven Mengša, saj zunaj zimske sezone skakalni treningi v domaćem kraju še nišo mogoči. li Ključe te nove pridobitve je predal predsedniku kluba Branetu Šuštarju in trenerju Alešu Selaku sam gospod Miha Debevc. Tako sta se varnost in kvaliteta prevozov občutno izboljšali, pa tuđi trenerjem je odpadlo veliko breme, ki so ga imeli z iskanjem provoznih sredstev. Sedaj se bodo lahko posvetili dolu, za katerega so usposobljeni, ne pa, da zapravljajo čas in energijo za stvari, ki nišo v njihovi domeni. li Zato se ob tej priložnosti vsi v klubu, tekmovalci, trenerji in starši, iskreno zahvaljujemo gospodu Dcbevcu in njegovomu kolektivu ob toj lepi gesti in odločitvi, da materialno podpre prizadevanja mnogih v Mengšu, da s športnimi uspehi ponesemo ime svojega kraja, s tem pa tuđi ime svojega pokrovitelja, po Sloveniji in svetu. Obljub-ljamo, da borno napeli vse sile, da bi se to želje čimprej uresničile. Najbolje uvrščena Mengšana: Rok BENKOVIČ in Jcrnej VERBANČIČ Zato v imenu vseh še enkrat hvala! Brane Šuštar N A S V E T I ločajo njegove lastnosti: razkuha-vanje, čvrstost, moknatost, vlažnost in sestava. Krompir, ki je namenjen solati, §1 se ne sme razkuhati, ne srne potemneti, gomolji morajo biti čvrsti in ne moknati, meso pa vlažno in drobnozrnato. V to H skupino bi lahko razvrstili sorte cvetnik, mirakel, fiana, brigt in kresnik (kifeljčar). Krompir, ki je namenjen pečenju, ima čvrste gomolje, s precej drobno zrnato strukturo. Krompir pečemo, ko je še mlad in za to so primeme zgodnejše sorte krompirja, kot so kresnik, jana, ulster scep-tre, vesna, mariš bard in jaerla. Za tište, ki ste ljubitelji pomfrita, so primeme sorte agria, dobrin, desiree, pa delno tuđi kennebec, jearla, meta in sante. Krompir mora biti čvrst, ne pregrobo zrnat in moknat, ki po pečenju razvije lepo belo zlatorumeno barvo in ne potemni, niti ni mehak. Če imate radi krompir v oblicah, potem so za vas sorte kresnik, cvetnik, dobrin, bintje, kennebeck, carlingford, frisia in bright. Krompir se ne sme razkuhati, imeti mora drobnozrnato rahlomoknato strukturo. Dobre sorte za pire sta kennebec in dobrin, pa tuđi agria in frisia. Seveda pa to ne pomeni, da neka sorta, ki je dobra, npr. za pom-frit, ni dobra tuđi za solato, pečenje ali pire. Za vsak namen uporabe sem podal le nekaj sort in lahko se sami prepričate, da krompir ni podoben krompirju, zgoraj opisane sorte pa so trenutno najboljše, kar jih v Sloveniji poznamo in pridelujemo. V svetu in pri nas pridelujemo mnogo sort krompirja, zanimivo je, da barva mesa ne odloča o jedilni kakovosti, pa čeprav Slovenci prisegamo na krompir z belim mesom. Ko kupujete krompir, boste najboljšega dobili na kmetijah v okolici Komende, ki zaradi geografske lege in dobrih pridelovalcev daleč naokoli slovi po dobrem jedilnem krompirju. Na kmetijah imajo običajno na zalogi tuđi več sort krompirja in dobro je, da sami preizkusite, katera sorta vam za določen namen najbolj odgovarja. Nikoli ni dobro kupovati uvoženega, čeprav cenejšega krompirja. Dobra gospodinja mora imeti na zalogi vsaj 3 do 4 sorte krompirja, da lahko dobro kuha. Anton Jagodic, ing. Foto: F. Zabret I MENGSAN ALPINI$TIČNENOVICE Zahodna stena Brane z vrisano smerjo Strah pred Nevihto. Zimski vzponi Pozimi so člani Alpinističnega odseka Mengeš opravili največ vzponov v ledenih slapovih in turnih smukov. Zaradi slabega vremena ter slabih razmer v stenah pa je bilo opravljcnih bolj malo vzponov. Med ledenimi slapovi je najtežji vzpon opravila v Loški steni Klavdija Kren s soplezalcem Jožetom Makucem. Slap postmo-dernizacija z oceno (IV+,90°/85°). V Martuljku pa sta Luciferja (V-) pre-plezala Janez Kešnar in Marjan Kovač. Janez Kešnar je preplezal še nekaj klasičnih slapov v Logarski dolini in v Tamarju. Trije člani pa so opravili tuđi nekaj turnih smukov. Med njimi jih je največ opravil Janez Slokan. Med zim-skimi vzponi pa sta Dare Božič in Klemen Hančič (AO Kamnik) v zahod-ni steni Brane v dveh dnevih preplezala prvenstveno smer Strah pred Nevihto (VI-,A2, III, IV, 900 m). Letni vzponi Med skalnimi vzponi se je največ plezalo v KamiSkih Alpah. Monika Kambič je maja sku-paj x Mirando Or.ar v s.eni Aniča Kuk (Hrvaška) preplezala dva težka vzpona Kim (VI-, Ao) in smer Kaca (VI+,350 m). V Vezici s.a Janez Kešnar in Marjan Kovač prosto prep eza a smer Kramar-Močnik (VII-/V). V steni Rzenika sta Kamiško (centralno) smer prepezala Monika Kambič in Klemen Mali (AO Kamnik), v Šitah pa sta preplezala še steber (VI, ^). Pataqonija 97 Monika Kambič in Klemen Mali (AO Kamnik) s.a pozimi odšla za š.iri mesece y Argentmo. Za cilj sta si zacrtala vzpon na Fitz Roy. Zaradi zelo slabega vremena sta plezala piedvsem v krajših stenah ter preplezala dvanajst ležjih vzponov, en vzpon ćelo prvenstven,, m to v patagoniji v steni Guillaumet smer Esloveno (VII-,). Nuptse 97 V začetku septembra bo Marjan Kovač skupaj s kamniSko odpravo odpotoval v Himalajo oporna cilj odprave je Pumori (7161 m), ki bo za Marjana Kovača, janeza eg ca (AO ^omzale) in Tomaža Humarja (AO Kamnik) aklimatizacijska priprava. Cl, treh alpm.stov l'e Preplezati prvenstveno smer v zahodni steni Nuptseja. (VELIKI KLEK) 11. junija sva pripravnika AO Kamnik Boris Martinčič in jernej Per skupaj z alpinistom in gorskim vodnikom Radom Nadvešnikom preplezala Palavicinijev ozebnik v severovzhodni steni Grossglock-nerja. V spodnjem delu so bile snežne razmere ugodne, zgoraj pa je bil led krhek in trd (črn). Po dobrih štirih urah smo dosegli vrh Velikega Kleka (3798 m). Sestop je potekal po klasični poti. Boris Martinčič Dare Božič SMEH NI GREH PO IZPITU Po izpitu vpraša kolega: "Kako ti je šio?" "Slabo, slabo. Oddal sem popolnoma prazen list." "Jaz tuđi." "Grozno! Scdaj bodo mislili, da sva prepisovala." MATEMATIKA "Mihec, koliko je enkrat ena?" "Ne vem, l'ršica, a prav dosti že ne more biti." OKOLI UŠES "Pepček, za take slabe ocene bi morala pasti kakšna okoli ušes!" "Odlično oče! Vem namreč, kje stanuje moja tovarišica!" DIJAŠKA "Najbolje bi bilo, če bi izpite delali na Luni." "Kako pa si prišel do tega, si prepričan o tem?" "Seveda. Ali ne veš, da je na Luni vse šestkrat lažje kot na Zemlji?" Za vas zbraljz SPOR T ŠPORT MENGŠAN t.................iiiiiiiiiiiiiižiiŽ- Packi i ■ Oglašam se vam, ker je bilo v vašem i časopisu v zadnjem času veliko pripomb j oziroma člankov o nečistoči ob nogometnem i igrišču in v okolici nogometnega bifeja. i Zadnji tak članek je bil objavljen v junijski številki pod naslovom Packi. Ker vse to pisanje meče slabo luč na NK Mengeš, sem prisiljen na te kritike odgovoriti in zanikati vsakršno odgovornost in vpletenost NK Mengeš in vseh obiskovalcev nogometnih tekem za to nečistočo. Kljub temu da sem o tem problemu že enkrat pisal, moram žal še enkrat, saj nekateri posamezniki nočejo ali pa ne morejo razumeti, da to ni samo stvar NK Mengeš, ampak celotne Občine Mengeš. Za lažje razumevanje celotnega problema bom stvar podrobno opisal: 1. Spomladi smo nogometaši med prvimi društvi v občini organizirali čistilno akcijo, ki je obsegala okolico obeh nogometnih igri.šč in okolico tako imenovanega nogometnega bifeja ter obrobje gozda, kjer so tuđi klopi za gledalce. 2. Med spomladanskim delom prvenstva smo najmanj enkrat tedensko, še posebej pa pred in po vsaki tekmi, očistili okolico tribun in nogometnega bifeja. Vsakič smo nabrali ogromno odpadkov, ki gotovo nišo ostanki obiskovalcev nogometnih tekem, saj na tekmi še nisem srečal gledalca s steklenico vina, vodke, ruma in ostalih žganih pijač v roki. 3. Naj še posebej poudarim, da je na vseh tekmah strogo prepovedano prodajati pijaco v steklenicah. To posebej poudarjam zato, ker po tleh leži ogromno razbitih pivskih steklenic. ■ Torej, gospod trimčkar in ostali pisci, kje je torej problem? Naj vam kar takoj sam odgovorim. Problem je pri naši mladini! Zakaj blatite NK Mengeš, saj sami dobro veste, sploh če hodite tam okoli, kje je problem! Ali imate tuđi vi otroka, ki se rad tam zadržuje? Upam da ne, saj je svinjarija, ki jo delajo, njihov najmanjši greh, saj poleg tega še popivajo, uničujejo tujo lastnino, vlamljajo v objekte, kradejo in se drogirajo! Da, vse to se dogaja v okolici nogometnega igrišča in za VAŠA POŠTA vse to naj bi bili krivi nogometaši? Nekam čudna logika! ■ Upam si ćelo trditi, da smo nogometaši največje žrtve obstoječih razmer, ne samo zaradi tega, ker moramo vso to svinjarijo čistiti in ker nas v časopisu obrekujejo, temveč zato, ker nam je bila storjena že izredno velika materialna škoda! Naj omenim samo uničenje klopi za igralce na pomožncm igrišču, požig strehe na tribuni za gledalce, uničenje klopi za gledalce in dvakratni vlom v nogometni bife, kjer imamo spravljeno orodje in pripomočke za tekmo. 0 vlomu je ; bila obveščena tuđi domžalska policija, ki si | je prizorišče vloma in okolico ogledala ter i naredila zapisnik. Iz bifeja so nam odnesli i večino orodja in pripomočnkov za tekme I (zastavice za označevanje igrišča, trakovi za i redarje, črpalko za začrtovanje igrišča, | pijaca...). Za bifejem pa je bil odkrit pravi ; "bunker", poln svinjarije, razbitih steklenic in i kar je še posebej pretresljivo, praznih tub j lepila in vrečk za vdihavanje tega. Policista I sta našla tuđi klop, last NK Mengeš, s podpisi i pogostih obiskovalcev tega "bunkerja". Vsi so i stari znanci policije, kljub temu, da jih večina I še ni končala osnovne sole! ; ■ Sicer je bil namen tega članka samo ! dokazati, da nogometaši nismo tišti, ki i delamo svinjarijo, ampak ob tem nikakor I nisem mogcl mimo tega, kar se ob in ćelo na I nogometnem igrišču dogaja, čeprav to sodi j že v crno kroniko. ; V imenu NK Mengeš I Robert Belentin Zakonitost -čigava skrb in odgovornost? ■ Ko prebiram Uradni vestnik Občine Mengeš, znova in znova ugotavljam, da je to ogledalo klavrne podobe naše lokalne oblasti na področju normativne dejavnosti. Podobe iz tega ogledala ne morejo spremeniti niti lastni hvalospcvi v Mengšanu ali drugih medijih, na slavnostnih ali drugih sejah ali ob drugih priložnostih, ki smo jih delcžni občani. ■ Občina ureja in opravlja lokalne zadeve in izvršuje naloge, ki so nanje prenesene '/■ zakoni. Opravljanje teh zadev oziroma izvrševanje nalog je tesno povezano s spreje-manjem najrazličnejših splošnih aktov, kot so odloki, odredbe, pravilniki, navodila in seve-da tuđi statut občine. Sprejemanje teh aktov je v pristojnosti Občinskega sveta, ki ima tako na občinski ravni pravzaprav vlogo i "zakonodajalca". Postopek sprejemanja teh ! aktov in njihova vsebina pa mora seveda biti | v skladu s predpisi, ki veljajo v Republiki i Sloveniji. Žal pa je v Mengšu situacija vse i prevečkrat takšna, da lokalna oblast pred-i pisov (tuđi lastnih!) ne spo.štuje. | II Za pisanje tega sestavka sem se odločil, i ko sem v Uradnem vestniku številka 24/97 ''■ ! dne 26.6.1997 prebral, da je Občinski svet na i svoji seji 4.6.1997 s sklepom (!) spremenil i statut občine, ki je po hierarhiji najvišji akt I občine. Sprcmemba statuta je bila sprejeta s ! kršitvijo določil Zakona o lokalni samoupravi i in tuđi veljavnega statuta občine. Statut se ne i more spremeniti z navadnim sklepom. Katere i odločitve Občinski svel lahko sprejema s i sklepom, je določeno v zadnjem odstavku i 83- člena našega statuta. Statut se spremeni i lahko le s statutom in to po enakem postop-I kn, kot to velja za njegov sprejem. Isto velja i na primer za odlok, ki se tuđi lahko spre-I meni le z odlokom. Zakon o lokalni i samoupravi v drugom odstavku 64. člena I določa, da se statut sprejme z dvotretjinsko i večino vseh članov Občinskega sveta. Glede ! na to, da naš Občinski svet šteje 16 članov, i pomeni, da je kvorum podan, če za spre-j membo glasuje 11 članov. Iz zapisnika seje ! Občinskega sveta pa sem razbral, da je bi'0 ! na seji prisotnih le deset članov. To pomeni, i da za odločanje o tem vprašanju ni bilo kvo-i ruma in odločanje ni bilo mogoče. Kljub ! temu pa je Občinski svet spremembo statuta MENGŠAN obravnaval in sprcjel sklcp o spremembi, pri čemer je ZA glasovalo le devet članov Qože Pajnič, I'ranc Gregorc, Roman Kalušnik, Franc Guna, Joži Kornatar, Anton Benda, Franc Bergant, Alojzij Janežič in Tatjana Sivec-Strmšek), eden pa se je vzdržal (Peter Gubanc). Občinski svet je pri lem krši I ludi določilo 18. člena statuta, ki določa, da Občinski svet sprejema odločilve z večino glasov navzočih članov, čc ni z zakonom ali s statutom drugače določeno. Zakon o lokalni samoupravi v tem primeru pat! določa drugače, kar bi bilo treba seveda spoštovati. ■ Nepravilen pa je bil ludi sam postopek Predlaganja. Iz zapisnika in gradiva za sejo "ili ni nalančno razvidno, kdo je bil predla-fiatelj spremembe statuta. Iz gradiva je mogoče sklepati, da je bila tu statutaro pravna komiisja. Ta pa niti po statutu niti po zakonu nima takšnc pristojnosti. Ta komisija je pristojna le za dajanje mnenj in stališe pri oblikovanju pravnih aktov. Predlagatelj je lahko župan ali vsak član Občinskega sveta. 1 Ne da bi se spuščal v vsebino nezakonito sprejetc spremembe statuta (sprememba se nanaša na spremembo števila članov Občinskega sveta), je potrebno k takšnemu Počctju oštro protestirati, še posebno, ker ta nezakonitost niti slučajno ni bila do sedaj ec|ina. Človek se mora pri tem vprašati, ali je la si var posledica osnovnega neznanja ali pa 8re za zavestno kršenje predpisov. Niti eno niti drugo nikomur ne more biti v ponos. * Grajo zaslužijo občinski svetniki, ki v trcl-)em letu svojega mandala še vedno ne vedo ;i1' nočejo vecleti, kakšne so njihove pristojnosti in na kakšen način lahko sprejemajo odločitvc, ki so pomembne za vse občane. Gr;'jo zasluži tuđi občinska uprava, ki ni nudila potrebne strokovne pocllage pri oblikovanju gradiva. Župan pa bi moral občinsko upravo organizirati in voditi lako, tla bi bila ta sposobna izvajati svoje naloge in Prislojnosli, za kal ere je ludi plačana iz občinskega proračuna. Nenazadnje pa je bila županova dolžnosl na podlagi 45. člena statuta zadržali tak nezakonit sklcp, kar pa *a' ni storil. Jože Rožman Fortunam in consilio habere ■ Zanašati se na usodo, kar bi lahko dejali za letošnji Festival kovačnic, ki je odmeval med stenami Letnega gledališča v Mengšu? Bil je žal premalo hmpen, da bi lahko priteg-nil večje Stcvilo obiskovalcev. Morda so se organizatorji vse preveč zanašali na tisto "srečno" usodo, a na našo žalost so pozabili na Murphva in njegove zakone, no pa saj jih vsi poznamo. Sama organizacija prireditve je malo šepala. Tu bi lahko izpostavili nekaj stvari, kot so oglaševanje same prireditve, ki je bila sicer izvedena efektivno, a mnogo prepozno. II Sodelovanje med organizatorji in gosti bi lahko označili za pomanjkljivo, saj skoraj vse do konca ni bilo jasno, koliko bo nastopajočih oz. ali bo njihova udeležba sploh mogoča. Sama prireditev je, kol rečeno, vseeno potekala, a v precej manjšem obsegu, kot je bilo sprva rečeno. 11 Tako smo lahko prisluhnili programu treh godb, a za najmanj dve izmed njih bi lahko rekli, da ništa čisto dobro prebrali velikega transparenta, na katerem je pisalo Festival koračnic in zgrešili bistvo prireditve. Vzporedno je bila v Kamniku revija gorenj-skih godb, na kateri so se izkazali tako prircditelji kot godbe in skupaj zaokrožili prireditev. Ne vemo, ali so na koncu imeli veselico, a vsaj za glasbo bi si upali zatrditi, da je bila boljša kot ta v Mengšu. Veliko število ljudi je bilo dobesedno razočaranih nad "Pavlihom", ki mu s svojo glasbo ni uspelo ogreti src Mengšanov niti za en sam ples. "■ V prihodnjc se bo morda treba ozreti ludi k našim sosedom in se od njih kaj naučiti. Ne pa kol žabe čepeti v svoji mlaki in jo hvaliti, ne tla bi pri tem vedeli, kaj se dogaja okoli nas. . Na koncu upajmo, da bo iz pepela prireditve vzietel vsaj "ptiček" Feniks in s tem na-/.nanil rojstvo nove, boljše prireditve! M.C Pismo našemu Občinskemu svetu (27. seja Občinskega sveta) '' Ali smo še vedno v enoumju, v megli, ali pa zgolj v športni obsedenosti. Občinski svet je odobril kar 23 %, t.j. 56 milijonov tolarjev za izgradnjo športne dvorane, ki bo v celoti stala 500 milijonov tolarjev. Izgleda, da potratnežem ne zadostuje že vse preveč pod Gobavico zgrajenih športnih objektov in pa trim steza. Že to pomeni velik strošek, uporablja pa jih le majhcn oclstotek občanov, saj obrtniki in kmetje telovadijo z delom. ■ Zato dvorana lahko priđe v poštev v tret-jem tisočletju, ko se bosta cedila mleko in med. Če smo pošteni, zgradimo obvoznico, da bo razbremenjen center Mengša ler naša Jarš-ka cesta, kjer stanujem. Do sedaj smo dobivali same obljube, mi pa prenašamo prah in kar naprej same jame. Že ob normalnem prometu je dosti prahu, kadar pa je obvoznica, dvigajo nerazumevajoči dirkači ćele oblake prahu, tako da je perilo kar poštirkano. Zato stanovalci prosimo, da se ta cesta čim prej tlokonča. Pa še to. Ko grem od časa do časa na Rasico vidim, da se dela škoda. Posebno v klancih so odtočni kanali polni, tako da voda ruši cesto. Kanale bi bilo zato treba očistiti. P' Upam, da občani ne boclo podprli gradnje šport ne dvorane, za katero bo ludi samoprispe-vek. Imamo namreč še dosti življenjsko pomem-bnejših problemov, ki jih moramo resiti. Sem proti graditvi te dvorane. Občani, upam, da se strinjate z menoj. Srečno! Janez Odar No Viru pri Domžalah ODDRMOV NRJEM 33m pos!ovneqa prostora s telefonom. Informacije po telefonu 71 Hl 43 - dopoldan. I V A Š A POŠTA m MENGŠAN O B V E S TI LA ■■■■ ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdinov trg 8 Telefon: 061 738 977 • Pisama in skladišče sta o Za boljše počutje, sprostitev in zdravje v poletnih dneh vam nudi: ^—-^ - nege obraza in dekolteja s kozmetiko MATIS, - učinkovito štirifazno proticelulitno nego, - depilacijo po sistemu HAIRAWAY. NOVO! IZ ZAKLADNICE TRADICIONALNE KITAJSKE MEDICINE VAM NUDIMO NAJBOLJŠE: kitajsko masažo telesa - TU I-NA in varno pripravo na vroče dopustniške dni s sončenjem v našem solariju ERGOLINE. Moste 89F • Komenda • tel.: 061 841 538 / O gradbena dela I / O zaključna dela v gradbeništvu J / 0 vodovodne instalacije I / O izposoja rušilnih kladiv I OBNOVA KOPALNIC, SAN 17ARU, STANOVANJSKM IN POSLOVNIH PROSTOROV jTomaž Prelovšek s.p. 1 / Zadružniška ul. 36 / ( 1234 Mengeš J tel./fax.: 061/738-522 mobitel: 06091 630 - 232 V________________________________________________J pOlEn«BUNV2j ZAMRZOVALNA OMARA GORENJE ZO 23.3 65.900 SIT KOMBINIRANI HLADILNIK GORENJE HZ 26.3 56.990 SIT KOMBINIRANI HLADILNIK GORENJE HZ 31.3 64.900 SIT HLADILNIK GORENJE HD14.1 E 35.820 SIT PRALNI STROJ GORENJE WA 909 X75.900 SIT POMIVALNI STROJ GORENJE 604 S 75.900 SIT BARVNI TELEVIZOR VOVAGER 51 TTX 43.990 SIT BARVNI TELEVIZOR GORENJE EVELUX 37 39.590 SIT 3 LETA GARANCIJE GORSKA KOLESA ROG IN KOLESA CINZIA že od 29.700 SIT VELIKA IZBIRA PRALNIH PRAŠKOV IN ČISTIL PO IZREDNO UGODNIH CENAH............................................................................................................................................'......'.................... NUDIMO VISOKE GOTOVINSKE POPUSTE IN UGODNO ČEKOVNO PRODAJO. kovinQtehna NAPREDEK ipRKiiiiiililiiilB Slovenska cesta 30, Mengeš, tel,: 061/737-044 Hl Delovni čas: od 8. do 19.30 ure, sobota od 7.30 do 13. ure «*™« POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN I POLETNIH OBLAČIL ' od 20% do 30% od 21. julija do 4. avgusta v trgovini Zarja U XJ \ /1II A ^\~J LnJU'-'LrU VaULKJ U Ljlka Velika ponudba TV sprejemnikov, glasbenih stolpov, HI-FI komponent, videorekorderjev, CD-playerjev, avtoradijev in malih gospodinjskih aparatov priznanih svetovnih proizvajalcev: Philips, Grunding, Gorenje, Aiwa, Sony, Panasonic, JVC, Technics, Moulinex, Braun. > 5 % gotovinski popust pri nakupu nad 25.000 SIT > odloženo placilo 'ugodni kreditni pogoji |Yamaha PSR-1901 |Videorecorder Ponosonic NV-SD410EG |Glasbeni stolp SC -EH50* J.V SONY KV-JM pffBTlMBlMlMMMM^T^MiMMMMgMM^T^pTT^TTT^r' \w^>-.................................................. ) S tem Kuponom imate v i TV VIDEO Hl - Fl CENTRU j v trgovini Zarja še dodaten j 5% gotovinski popust j / neglede na znesek nakupa. i mmemk Popust velja j od 1.8. do 31. 8. 1997 j KUPON I im Vabljeni ste tuđi v: :mm Diskont Mengeš Glavni trg 5, Mengeš, tel,: 061/737-018 Prodaja piva in brezalkoholnih pijač pivovarne Union po diskontnih cenah delovni čas: od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 13. ure veliko samopostrežno trgovino Rasica Kolodvorska 2, Mengeš, tel.: 061/737-230 delovni čas: od 7.30 do 19.30, v soboto od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7.30 do 11.30 Trgovino Ugodne prodaje Slovenska 67, Mengeš, tel.: 061/737-013 delovni čas: od 7. do 22. ure vsak dan, ražen nedelje * HOHERCIfUiM OGLUŠI: - ćela 1/1 stran (260 x 185 mm) 36.000,00 SIT - pol 1/2 strani (130x185 mm) 18.000,00 SIT j - tretjina 1/3 strani (260 x 70 mm) 12.000,00 SIT \ - četrtinka 1/4 strani (90 x 130 mm) 9.000,00 SIT ] - šestinka 1/6 strani (90 x 65 mm) 6.000,00 SIT ' - osminka 1/8 strani (60 x 65 mm) 4.500,00 SIT ; - šestnajstinka 1/16 strani (65 x 45 mm) 2.000,00 SIT i Doplačila na ceno komercialnega oglasa: - obJava na 2-strani in zadn)'strani naslovnice se poveća za i o% • Popusti na ceno komercialnega oglasa: - za zakup oglasnega prostora za 1 leto (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 9 oglasov, 2 oglasa sta tako brezplačna, - za zakup oglasnoga prostora za 6 mesecev (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 5 oglasov, 1 oglas je brezplacen,: - v času volitev imajo politične stranke 1 stran oglasnega prostora brezplačno. * OBVESTILR POVflBILU CESIIIHE, ki vsebujejo do 30 besed stanejo 1.000,00 SIT, vsaka nadalnja beseda pa še po dodatnih 10 SI f na besedo. Zavodi in drušlva,'ki imajo domicil v Mengšu, imajo v smislu popusta pravico oglaševanja prireditev, občnih zborov in ^J humanitarnih akcij brezplačno - do velikosti oglasnega prostora 1/6 oziroma do 30 besed. |M * OSMRTNICE IN ZRHVHLE: - 1/3 strani po vertikali formata (245 x 70 mm) 6.000,00 Sit J - polovica od zgoraj navedene velikosti (120 x 70 mm) 3.000,00 Sit i Cene oglaševanja borno letno uskladili z indeksom rasti cen na drobno. V ceni oglasov ni vračunan 5% prometni davek. | * NRQN ODDHJHNJH DGLRSOVl Vsebino oglasa, s točnim naslovom, odda uporabnik oglasnega prostora v času uradnih ur v sprejemni i Pisarni Občine Mengeš, najkasneje do 10. v mesecu. I * POJRSNILO! Da bo Mengšan redno izhajal ob koncu vsakega meseca, je uredniški odbor skupaj z občinsko upravo potrdil ži pre, določen j zadnji rok za oddajo člankov do 12. v mesecu. Vsi članki, ki bodo prispeli po tem roku, bodo praviloma objavljeni v naslednji štovilki. 1 Občinski svet pa je na /adnji seji sprcjel Cenik oglasnega prostora, ki velja od maja dalje. Vsi interesenti morajo svoje ponudbe za oglasni j prostor oddati v sprejemni pisarni Občine Mengeš v času uradnih ur do 10. v mesecu. Jgg Vse lastnike in ljubitelje malih živa] obveščamo, da bo ambulanta za male živali od 27. julija do 4. avgusta 97 zaprta. IVET.AM. ^^^^j AMBULANTA ZA MALE ŽTVALI Slomškova 30, Domžale, Rodica Telefon: 714 247 Odprto ob ponedeljkih do petkih od 10. -17. ure. (>b sobotah od 9. -12. ure. ZA VAŠ OBISK SE PRIPOROČAMO! RODICA ^ DOMŽALE EDINI P R A VI ŠER V I S 1 Dl JAKI ,N STUDINTJt Stiji>I'X1ski Servis DOMŽALE Posredovanje dela dijakom in studentom z rednim ali izrednim statusom Ljubljanska 70, nasproti blagovnice Vele, tel.: 711-7901 /zasluženi DENAR ti za vsa boljša podjetja, na željo, nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice V CELOTNEM ZNESKU Naročanje napotnic In informacije o prejetem i zaslužku po TELEFONU ali INTERNETU Odprto tuđi OB SOBOTAH od 9h do 12h Studentski krediti no žEmim ni oovou... :, Odplranje tekočih računov na servisu DUAKI, ŠTUOENTJE, SPOROCiTE NAM SVOJ E-MAIL| HOMEPAGE: HnP://www.studentskl-s-domzale.sl i kCčna (Medvedova ulica 15, tel.: 831 272) * VREĆA CEMENTA SAMO 650,00 SIT • Sprejemamo tuđi prednaročila za premog. (Tomšičeva ulica 11, tel.: 831 444) P®NKy)[D)[BA ftfl§§(l(§A8 • PREMAZI ZA LES: belton, beltop •..........BARVE ZA ZIDOVE: jupol,.......spektra,.......bio barva • SANITARNE ARMATURE: Armal in Unitas • keramicfne ploščice domaših in f-ujihproizvajalcev •............icopa I n iška.......oprema......KOLPA.......SAN, '^yPP^||(Perovo ob Kammški obvoznici, tel.: 812 580) i^jJPp Poleg 8.000 RAZLIČNIH VRST IZDELKOVpo diskontnih cenah vam nudimo: • POLETNA AKCIJA PALMOLIVE ŠAMPONOV, TEKOĆ1H IN DRUGIH MIL > . ŠTEVILNE DEGUSTACIJE, PREZENTACIJE IN AKCIJSKE PRODAJE V IO KAMNIKA VODI R A VVI?AWCE S TA ^LE&MPMffl&fiRM Sledite vmtkciji - diičite %m