iv ali o gospo a A ■i Č-i : u.r go v n neznanec, ra ju }.r«u iz. ovtai on zbrane v zapisniku, šem uredništvu, je izjavil s ' Izgnani smo je u bili * rstkira bil ' 1 " i ” ki je dleueCc;. . zgn<-?n iz uiovenije in abr-iijun in Ha razpola¬ na ukaz politične policije v Jugoslavj ji ,takozvane OZNE in sicer brez navedbe vzrokov in razlogov jam, da je bil.moj oče z reč laž c en vse 0 :;? svojega imetja, da v Ljubi j.-.n i na očetovo vritožbo Povdar- je ras- »c; iJ -i P ;ravno-"očij.o odloči lot j ut O. S6 r.-.zveljavi z utemeljitvijo, da ni nikakih utemeljenih razlogov za razlastitev očetove imovine. Vkljub tej pravnomočni rešitvi so nas teden dni kasneje izgnali iz Jugoslavije. Na posebno vprašanje o sedanjih gospodarskih razmerah v - Jugoslaviji morem podati sledeče podatke: . Takoj po nastopu Titovega režima v .Jugoslaviji je oblast . začela načrtno izvajati splošno socializacijo celokupnega .gospodar stva v vseh njegovih panogah v smislu komunističnih načel. Vkljub temu, da je po ustavi zajamčena privatna lastnina in privatna ini- cijativa, se skuša v. praktičnem življenju ta ustavna določba obi¬ ti in pregaziti z.najrazličnejšimi sredstvi. Komunisti sc takoj po prevzemu oblasti v Sloveniji zaprli vse moške osebe, ki se niso u~ dejstvovale pri njihovem "osvobodilnem gibanju" in sicer so to iz¬ vedli pod-krinko splošne mobilizacije. Za vsakogar so našli primeren greh, da so ga zamogli kaznovati z zaplembo celotnega premoženja. Naj navedem v ilustracijo te "mobilizacije" nekaj meni znanih prime¬ rov. Sin.bogatega kmeta iz Mokronoga na, Dolenjskem je bil takoj iz¬ puščen isestvo tvijo okrajne zaplembene komis mn. je okrožna z;-.], lembena komisiji zoper gornjo ?ešitev dokončno in pritožbi ugodi in izpodbijana rešit« ndnosno "demobiliziran",'' ker je odgovoril, da je vsa imovina■še na vprašanje, čigavo je po- ' vedno last njegovega očeta. Značilen, je tudi primer gostilničarja in posestnika C-iz F. Tudi slednji je'bil na ;podoben.način-mobiliziran, ko pa je plačal 200.000 dinarjev;, šo °-a tako j "demobilizirali".. ■ • Istočasno ' so. začeli z načrtno razlastitvijo brez kakršnekel: odškodnine imetja trgovcev in" industrij cev in to brez razlike, ali., so ’ delovali: za ali proti OF. Osebe,- ki niso sodelovale pri OF so bi.le enostavno izgnane iz obratov in'po-sestev, oni pa, ki so med vojno- OF gibanje podpirali, so mogli kot najemniki, zakupniki, upravitelji in -oslovodje še nadalje ostati na dosedanjih mestih in upravljati svojo sedaj razlaščeno imovina le kot državni nameščenci. V- kolikor uporabljajo ti, ki so. še ostali na zaplenjeni imovini le-to v iz'- - ključno svojo korist, morajo plačevati visoke najemnine in zakupnine Kmalu po nastopu Titovega'režima,je bil v Jugoslaviji iz- . dan "zakon o agrarni reformi", ki pa praktično ne prihaja v poštev, ker so bili po večini že vsi tisti, ki -sc kaj imeli, razlaščeni iz drueih razlomov. .Po novih davčnih predpisih je višina prometnega in .nona uničena Z. izračunal a a skega davka tako visoka, da bo na'-ta način p op o. vatna dnisij-ativa. Tako' je n.pr. trgovec B, iz po obstoječih,sedaj veljavnih davčnih predpisih plače v o. ti brutto prometu .80*000- din najmanj letno 60.000 dih davka - dohoohir vsa r>ri-' bo pri' : ' t ' •_.Domači -c- 1 . .sovi, 17 » T-Ip-rč-.. poft< Ker znaša uslužbenski davek le \ fp kosmatih dohodkov, bo ;em predpisu ostalo letno uslužbencem vet prostega dohodka kakor njihovim delodajalcem.. Na ta način se bo prisililo delodajalce in osebe prostih poklicev, da bodo svoje delovanje opustili_in skušali dobiti primerno zaposlitev v novo ustanavljajočih se državnih na¬ pravah. S tem pa bo tudi njihovo imetje prešlo v državno last.- V - kmetijstvu prihaja v glavnem v poštev zemljiški davek, davek na ce¬ lokupni pridelek in prometni davek od prodanega pridelka. Davčna mera je pri vseh davščinah letno tako visoka, da bo kmet prisiljen v nekaj letih ponuditi svoje posestvo državi in se sam udinjati kot navaden kmetijski ali gozdni del-av^ec pri kolhozu. Iz razlaščenih posestev-sedaj načrtno sestavljajo,državna posestva, ki jih oblast sama imenuje kolhoze, v trgovini in'-obrti pa se ustanavljajo iz razlaščene imovine tako. z vame "nove zadruge". Te zadruge so krajevne,^okrajne in okrožne. To so nabavile in prodaj¬ ne-zadiuge, ki jih vodijo izključ$o..le ,člani K P in imajo bolj 'po¬ litično kot pa gospodarsko*.obeležje. Kmet s svojimi pridelki ne more'prosto razpolagati. S po-' sebnimi predpisi je določena mera vsakega'pridelka, katerega more kmet obdržati za svoje lastne potrebe,‘presežek pa oddati ali vojski ali pa državnemu prehranjevalnemu uradu "Navodu" in to po oblastno določeni ceni, ki je minimalna. Brez dovoljenja ne sme prodati ni¬ česar. Zanimivo je navesti k temu, da je v naših krajih"Kavod" po¬ biral poleti od kmetov seno v toliki količini, da so skoraj vsi kmet :odati c d* lino združe- da v krat- Tako so zače- nadruga za i v adc tim o- iškodnine ~, je bili primorani zaradi.tega več kot polovico živine p nosno ponuditi Navcdu v nakup po ; .minimalni ceni. . V načrtu so tudi.obrtne zadruge, ki-bodo pri vale vse obrtnike, jroda le kot uslužbence zadruge, tako kem v Sloveniji sploh ne bo več samostojnih obrtnikov, li ustanavljati "tehnične baze". To je nekaka, obrtniška proizvodnjo stavbnega materijala. Vodstvo 'te baze je pr: brtnikom- vzelo vse stroje, orodje in materije! - broz obrtnike- pa nastaviva kot navadne delavce. - ' Vse toyarne, in večja 'podjetja so prešla v 'državno last, S temi podjetji državna uprava načrtno konkurira privatnim podjetjem," ki bodo v -kratkem prisiljena ustaviti svoje obrate zaradi močne dr¬ žavne konkurence. . - ’ Nadalje s'o podržavljene vse'banke in zavarovalnice'ih to $5 glede na obseg podjetja. Vse .vodilne osebe razlaščenih bank in zavarovalnic pa so bile obtežene "sodelovanja z okupatorjem” in ob¬ sojene na zaporne in denarne kazni ter na zaplembo celotnega premo¬ ženja. S tem je prišel sedanji,rešim v Sloveniji do imovine bogatej¬ ših o se o. Plače delavcev znašajo, dnevno od 70 - izpl pa aken 4 : -20 din. Vendar T lab delavec zaslužene mezde ne .doti v čele ti časa do časa nekaj "akontacije". Uradniki jenih, marveč dobivajo le-neznatne mesečne Poleti '174-5 je bila izvedena^zamenjava nemških mark v novo dinarje. . Za ,100 ital, lir‘se j dinarjev in /saka .družina'je mogla ne glede na pa * ačane,-temveč le od sploh nimajo ure- 0 C j. j 9 . alijanskih lir in dobile 30 novih s t.' vi 1 o članov zamen¬ jati skupno-le 5 dati proti potre! zneskov odtrgajo Ob ki pa so znatne ro ali marko Rakek prej S»~* 11 Iz zgerr. znani iz naše najt žima v Jugoslaviji 000 din. Ostale marke.m liri; lu in s posebno določbo.je ur po višini posameznih Vlog od 2 C jati denarja sc določili tudi \v višje on relacijo med novim-din: .pa :j e j eno bilo ,q , j „ 80 treba od- bo od teh Take ,ie r, .pr, sta: daj p: .. lih na kratko ožje okolico, da načrtne u vožnja po seieznmi iz -- din, risanih jrimerov, v ko se jasno odr aža namera a ja popolno socijaliza a s maksimalne cene, m In zamenjano 1. 1 iz Ljubljane v .10 • so mi n j ega re- vsega go t gg?.,; Štev, 9v —— Domači US0V1 -7 ,-4b spodarskega življenja. Ustava in-sakom so namrež le na papirju, praksa v vsakdanjem življenju pa je.daleč od teh predpisov. Značil¬ na je izjava, ki jo je dale. neka partizanka go spe j -M. iz R,,ki sedaj živi nekje na Koroškem, ‘katero so tudi-.izgnali iz Jugoslavije. Ome*- njuna partizanka je namreč-izjavila,-da imašsedanji. režim v Jugosla¬ viji za inozemstvo svoje zakone, predpise-in določbe, za praktično življenje pa tajne, ljudstvu neobjavljene zakone in v resnici tudi samo te izvaja.;” ;; . J0 GOI bo .ra OOII 22 Vzgoja ljudskošolske-mladine zasleduje ta cilj, da vzbudi v tej mladini najslabše nagone, in sovraštva do vseh 'onih.> ki niso 100 yo komunisti c V šolskih čitankah imajo razne slike in napise, ki merijo na to, da zasovražijo "narodne Izdajalce".to je one, ki so se umaknili pred komunizmom-- v tujino. Šolski pOuk polaga največjo važnost na zgodovino osvobodilnega boja. .Da je to najvažnejši pred¬ met dokazuje dejstvo, da morajo absolventi' Srednje tehnične šole, katerim je sedaj omogočen vpis. na univerzo, v dokaz splošne izobraz¬ be polagati izpit prav iz zgodovine Osvobodilnega boja, kot bi bilo •> to zadosti za splošno izobrazbo. . *'•/ Ker se komunisti;dobro zavedajo/ da mereoo delovati le s 'takimi- ljudmi*-ki so moralno'čim bolj na tleh, So začeli sistemati¬ čno in'načrtno, kvariti mladino.; komunistični mit inči - se končajo, vedno s plesom v zgodnjim jutranjih urah. -V demoralizati sebno odlikujejo aktivisti' ki- se ne. strašijo hobosih mladino se 'po- žrtev/. Znači¬ len je primer, ko.so komunisti zagrozili nekemu očetu, ki je branil svoji hčerki zahajati na miting, da ca bedo'proglasili za reakcijo- nargn. Izrablja jo colo nedorasla dekleta, u bOijttjIjb VDGOIGU •"Po. razpustitvi-taborišča v Dachau-u j s izdala ameri- kanska vojaška oblast vpr. šaln^ pole, y katerih je bilo poleg drugih vprašanj ; n kdo se hoče vrniti domov, -ali kdo hoče ostati v amerikan-• skem - zasedbenem področju"! Jugoslovanski komite v-Dar.hau-u, ki je bil sestavljen iz predstavnikov strogo-komun?senega nazJ ranja, pa nas je izigral na ta način, da je izc/al slovenske pole z istimi vpra¬ šanji, toda brez one važne alternative, ali bCčomo ostati v afneri- kanski zasedbeni con/ Pole jih je izdala anorikanska vojaška & oblast, je potem imenovani komite izpolnil sam in napisal na vseh po¬ lah , da. si belijo vrnitve v Jugoslavijo. Naknadno šele smo izvedeli od poljskih internirancev, da smo imeli možnost izbire'vrniti se v Jugoslavijo ali pa ostati v amerikanski zasedbeni eoni. Da bi se od¬ stranil c ostro vzdušje,-ki je nastalo ob tej pri liki> je jugoslovan¬ ski komunistični odbor vrgel parolo k da . kdor se no vrne domov pro¬ st vol jno bo odg,k j c "' s silo, -Na ta način nam je bila onemogočena vsa¬ ka možnost svcboone odločitve. Pripominjam, da so v tretjem transpor¬ tu.iz Dachau a res pripeljali nekaj oseb/ pripadnikov /vtniškega po- kretč ki n: pr: ,o izrekii za pr c s + ovo 1 •n. polici jekih avtomobilih in so jih pozneje sob vrnitev v Jugesiv vij o v ce", to pa samo sk.i komunii gnanca>) kot '-narodne izdajal n j a kot jugos] ovali-- trtni odbor, ” (Fo izjavo, v uvodnem članku imenovanega pre- / r\ z n ko , k c r n j., sob j." i i s t eg a . m i s. i Vj kCiVUN-ISTf GRjOZno reformo 6lanek. /f ,,M | '' : " P ! 1 'V. Pod na sle-vem "Nekatera je Tito ../, tednik "Ur: c ..rtvrn :.i c la s :* srus ajo z avirat: •> j anuar j a obas agrarno .1 zanimiv S+ev. 9 Domači glasovi, 17.1-1946. "Po drugi strani pa se reakcionarna duhovščina, ki je med voj¬ no podpihovala narodno izdajstvo# na vse načine orani agrarne re¬ forme in prišepetavn kmetom, naj zemlje ne jemljejo- Svoj duhovni¬ ški vpliv izkoriščajo, da bi še nadrlje obdržali zemljo in s viso¬ kimi najemninami izkoriščali svoje "ovčke". V S k o c i j a n u se je 18o decembra udeležilo sestanka kakih 80 ljudi, ki pa so pod vplivom tamkajšnjega župnika. Tako se jev Skočijanu prijavilo le 12 agrarnih interesentov. Osnovali so tudi svoj odbor, iz katerega pa so trije odborniki izstopili, ker se še vedno boje starega župni¬ ka. : Mnogi v Skocijanu so bili celo mnenja, naj se cerkvi zemlja kar pusti, ker bodo sicer morali plačevati previsoko biro, Ta primer, ki je sicer eden redkih, nam dokazuje, kako reakcio¬ narna duhovščina še nadalje izrablja vero in duhovniški vpliv v svo¬ je sebične namene. Morda so kmetje v Skocijanu danes res prepričani, da je bolje tako, če zemlje ne delijo. Ce so tako nespametni in če. niso spregledali, prav! Zemlja se bo kljub temu delila, in to zemljo bodo dobili drugi kmetje# ki so jo potrebni. Kesanje skočij anskih kmetov pa bo tedaj prepozno!" ' "LJUDSKA PRAVICA" od 4.jan. pišeš "Včeraj sta se pred special¬ nim sodiščem za sojenje špekulan¬ tom, črnoborzijancem in gospodar¬ skim saboterjem vršili prvi dve razpravi proti zna-nim špekulantom; Brajkoviču Živku, čevlj.mojstru iz Rožne doline, in Malavašičevim .z Vrhnike« - Brajkovič Živko,-ki je prikril velike količine usnja, čevljarskih, potrebščin in raznega drugega blaga v skupni vrednosti 450=915 din, je bil na razpravi spoznan za krivega in obsojen na 10’let prisilnega dela z odvzemom svobode, državljans kih pravic, o b r- ti in zaplembo celotnega premoženja, - Malavašič Ivan, Marija st. in Ma¬ rija ml« so v svoji trgovini na Vrhniki prikrili blaga za 4?399.000 din,. Zaradi tega zločina so se že dvakrat zagovarjali pred Okrajnim sodiščem« Sedaj p.a je na zahtevo javnega tožilca Slovenije razprav¬ ljalo o te,., špekulantih * .. speci.mino sodišče, ki jih je spoznalo za krivo tor jih je po za¬ konu o pobijanju a edopustne špeku¬ lacijo jn gospodarske sabotaže v imena kudstva obsodilo: ,al ivaši-č Ivana - na smrtno kazen s ustrelitvij o # Malavašič Marijo st. - na 3 leta odvzema prostosti s prisilnim delom in 10 let izgube državljan¬ skih pravic- Malavašič Moori j c ml. - na 10 let prisilnega dela in 10 let izgube drž avl jonskih pra.vic« - Vsi trije obtoženci so : ■•sojeni tudi na od¬ vzem trgovske obrti in zaplem¬ bo celotnega premoženja." KRATKE VESTI IZ DOMOVINE ; Janeza Jalona, znanega pisatelja so. komunisti kmalu po prevratu zaprli, tred dvema mesecema pa je za njim izginila vsaka sled. Znani šahist Milan Vidmar, brat predsednika izvršnega od¬ bora- OF je tudi med "reakcionar¬ ji", ki so jih poslali čez meja v Avstrijo« Sedaj se nahaja v Podkloštru, Pred kratkim so zaprli tudi umetnika Miho Malešn in ob tej priliki tudi zaprli umetniško razstavo, .pri kateri je on so¬ deloval . Na ljubljanski sodniji so zaprti med drugim: Egon Stare ml. in st., Leon Stare, Zorman, Pogačar iz Hrušice, Bas Tomaž, mitničar Erklavec, Bida Jože, Zupe c Franc in Berlot-. IZŠLA bE "SLOVENSKA BESE¬ DA". - Zaradi tehničnih, ovir v tiskarni se je njena izdaja za¬ kasnila za dva tedna, je pa se¬ daj urejena kot revija in prina¬ ša sledeče članke: Več krščan¬ skega idealizma, 0 božjem in člo¬ veškem maščevanju, Angleški čas¬ nikar in-Rus, Vzgajajmo novega človeka, Od materijalisrna k živ- 1jenskemu idealizmu, Pred skokom na celino, Naš krščanski socljal- ni program. Zaradi obširnosti.- revija je izšla na 28 straneh - je njena, cena 1.40 Š. List do¬ bite v naši upravi«