1. štev. V Kranju, dne 4. januarja 1913. Leto I. Izhaja vsako soboto ob 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2—, za četrt leta K t'—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin:, za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava",1 Kranj. Vabilo na naročbo. Čuteč vsestransko potrebo in upoštevajoč mnogostranske želje naših vrlih Gorenjcev, smo se odločili z novim letom 1913. izdajati narodno-napredni tednik politične in gospodarske vsebine pod naslovom „SAVA". „Sava" je tednik, ki bo izhajal vsako soboto ob 5. uri zvečer. Naročnina lista je K 4"— za celo leto, K 2 — za pol leta in KI-— za četrt leta. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. Posamezne številke po 10 vinarjev. Glede vsebine lista naj nakratko navedemo, da bo v uvodnikih razpravljal poljudno o dd-mači in zunanji politiki, o finančnih vprašanjih, o domačih in tujih kulturnih pojavih. V narodnogospodarskem delu bo poučeval s strokovnimi članki svoje bralce o racionalnem gospodarstvu. V dopisih bo prinašal poročila iz vseh krajev naše Gorenjske in naposled v dnevnih vesteh vse važnejše dogodke in poročila. V podlistkih se bo skrbelo za dobro čtivo resne in šaljive vsebine. Prinašali bomo izvirne povesti slovenskih pisateljev ter prevode iz slovenske in vobče svetovne literature. Tudi tržnemu delu hočemo posvetiti posebno pažnjo. Cenjenim trgovcem pa bo dana prilika vinseratnem delu naznanjati širšemu občinstvu svoja podjetja. Kakor je iz tega kratkega posnetka vsebine tednika „Save" razvidno, bo list vsestransko zanimiv in poljuden. Zagotovili smo si lep krog dopisnikov in strokovnjakov, tako da bo mogoče ustreči cenjenim bralcem vsestransko ter smo radi tega prepričani, da bo vsakdo rad segel po njem ter si ga naročif. Vabimo Vas torej vse, ki se zanimate za javno življenje, vsa društva in korporacije, da si naročite „Savo". Uredništvo in i Bolne gosi. Kdor se pelje z jeseniškim vlakom proti Hru-šici, zapazi na desno na pokopališču osem majhnih, lesenih križev. Ti križi pomenijo, da leži tam pokopanih osem Macedoncev, ki so ponesrečili pri delu v predoru pri Hrušici. To so grobovi pozabljenih, kakor se nahajajo po vseh rudnikih, v okolišu vseh velikih stavb, vodnih naprav, električnih podjetjih. Kdo ne pozna teh močnih, velikih, moških postav, teh melanholičnih obrazov? Na vseh kolodvorih zavzemajo najslabša mesta, nosijo najslabšo obleko, vživajo najslabšo hrano. Pri vseh podjetjih opravljajo najtežja, najnevarnejša dela, imajo pa najmanjšo plačo. Srage njihovih čel pa se stekajo kot zlati cekini v žepe nemških in laških podjetnikov. To so beli sužnji, petstoletne žrtve bitke na Kosovem polju, žrtve evropske diplomacije, žrtve turškega vladnega tiranstva. Mati jih je rodila na veliki, rodovitni, slavni zemlji. Ali zemljo jim je ugrabil Turek, kar pa so pridelali kot turški najemniki, je uzmal Albanec. Temu suženjstvu dajala je evropska civilizacija skozi stoletja svoj blagoslov. Tej ubogi raji prinesli so zadnji tedni odrešenje. Ko bodo prve pomladanske sapice pihljale čez albanske vrhove, ko se bo Vardar začel polniti s snežnico, se bo vsul v Staro Srbijo in Ma-cedoiiijo roj čeških, francoskih ha laških inženirjev. Povsod bo klilo novo življenje, zidali bodo mostove, železnice, mesta, cerkve, šole in kasarne in „Macedonci" bodo živeli zadovoljni in v izobilju na rodni zemlji. Stari Goethe je v svojem osemsedemdese-tem letu izrekel željo, da bi rad še doživel sueški in panamski prekop. In kako je drhtela Jurčičeva in Aškerčeva duša ob spominu na sužnjost balkanskih Slovanov. Nobenemu izmed njih se ni izpolnila srčna želja. Mi, ki smo bili priča dogodkov zadnjih tednov, smo srečnejši. Mi smo doživeli dogodke, v katerih se čuti utrip svetovne zgodovine. Mi smo doživeli nekaj več, doživeli smo zgodovinsko dejstvo, ki pogreje kri in srcu dobro de. Mi vsi smo Simeoni v templju. Pogled na zemljepis balkanskega polotoka nam kaže, da objema naša država srbsko kraljestvo kakor s kleščami. Mi smo najbližji sosedje Srbije na celi severni in celi zapadni strani. In ker je Srbija odrezana od morja, staka se ves promet srbske države v Evropo po naših železnicah. Za-raditega je Srbija v gospodarskem oziru od nas odvisna. Posledica te odvisnosti je, da smo pred kratkim brali po časopisih, da je na ogrski železnici nek uradnik zavrnil srbsko pošiljatev gosi, čez, da so — bolne! Seveda je bil uradnik slab poznavatelj kurjih bolezni. Značilen je pa ta na sebi malenkosten dogodek na dve strani. Na eni strani nam pojasnjuje, kako utemeljen je klic vseh srbskih domoljubov: ni i moramo do morja; na drugi strani pa nam z bengalično lučjo razsvetljuje vzrok, zakaj da Avstrija ni to, kar bi lahko bila in kar bi morala biti. In ta vzrok je: da naša uprava ni velikopotezna, naša politika ne dalekovidna. Naša uprava ni velikopotezna ne v velikem, ne v malem, ne to-, ne onstran Litve. Ob času, ko na Balkanu vse vre, ko si svetovna zgodovina vidno dela novo gaz, je pri nas sistirana ustava na Hrvaškem, sistirana avtonomija srbske cerkve v Banatu in najvažnejša vladna oseba v Budimpešti je komisar Pavlik. Slične so razmere pri nas. Sienkievvicz je pisal, da vlada v Avstriji le sto rodbin. Danes imamo sicer ljudski parlament, a razmere se bistveno niso premenile. \^e odraču-namo zaslugo parlamenta, da za časa zasedanja omeji nekoliko delovanje državnih pravdnikov pri konfiskovanju listov, reducira se njegovo delovanje na borbo za dnevni red. O neki rodbini se pripoveduje, da so se njeni člani tako dolgo prepirali, kaj bodo kuhali, da so vsi za sušico poginili. Tudi naš parlament pride komaj na svoje stroške. Vlada* pg; je vsemogočna prej ko slej. Ministri se dolgo drže le takrat, če bolj posnemajo komisarja Pavlika nego profesorja Bernhardija. Naši ministri morajo znati tako, pa tudi drugače. Parlament pa mora ubogati na minuto, če ne, se mu vrže zanjka § 14. na vrat. S človeškega stališča je neizogibno, da v razburjenih časih zavre tudi v ljudski duši, neizogibno, da pade tuintam kaka beseda, katero državni pravdnik brez težave subsumira pod kazenski zakon. Vlada pa ima pred sabo dvojno pot. Ali si ohrani hladno kri in razmotriva stvar s stališča oportunitete, ali pa zaukaže postopanje „strogo po zakonu". PODLISTEK. O. L. D'Or.: Brzojav. Ob dvanajstih ponoči je zapel elekrični zvonec v stanovanju ruskega meščina Antona Anto-noviča Obvvateljeva. „Kdo more to biti?" si misli Obvvateljev. „Moj bog, morda državra policija!" pravi gospa Obvvateljev poltiho, tresoča se od pričakovanja. Obivateljev gre k vratom in ne da bi jih odprl, vpraša: „Kdo je?" „Brzojav!" je bil odgovor. Obvvateljev plane prestašeno nazaj. „Zakuriti!" zašepeta pdglasno ženi in sobarici na uho. „Ali takoj! Požttite se!" „Ženski se začudeno ptgledata. „Hitreje, vama pravim!" vpije Anton Anto-novič razburjeno. Hišno prdskavo imamo. Vedno se tako začne. Če pridejo >reiskavat hiše, pravijo vedno: Brzojav." Gospa Obvvateljev pstane bleda kot smrt. „Nič časa izgubljati.' sili Obvvateljev. „Le dobro zakurite, med tem co jaz poiščem vse prepovedane knjige in časopse." „Saj jih itak nimaim," reče gospa Obvvateljev dvomeče. Anton Antonovič pa se 'ji ironično nasmehlja. „To je morda tvoj nazor. Tebi se zdi lahka stvar, ločiti dovoljene in nedovoljene knjige." Veselo je prasketal ogenj v peči. Obvvateljev privleče nekaj knjig ter jih vrže v ogenj. „Kake knjige so to," vpraša gospa Obvvateljev. „Tolstega „Ana Karenina", „Vojna in mir," „ Vstajenje". „Ali te knjige so vendar dovoljene." „Kaj zato? Slika Tolstega je tudi dovoljena, ali poizkusi jo obesiti v salon ali v sprejemnico. Videla boš takoj, kdo je Tolstoj." Gospa je vzdihnila. „Tako, sedaj pride Lermontov na vrsto." „Lermontov! Bog s teboj! Izdala ga je akademija." „Naj akademija izdaja, karkoli hoče. Akademijo ne morejo vtakniti v ječo, mene pa. Saj ve vsak otrok, da je bil Lermontov pregnan." Z veseljem se je lotil ogenj Lermontova ter ga vpepelil. Zopet se je začul zvonec, tokrat še ostrejše, nestrpnejše. „Takoj, takoj!" zakliče Obvvateljev, „oblačimo se." „Semkaj z „Nivo", ukaže, „hitreje! Letnik 1905. Ali razumete, kaj se to pravi: letnik 1905. To stane lahko človeka kakih dvajset let Sibirije." Debeli letnik je izginil v peči. Ogenj pa se ga ni mogel prijeti. „Vžigalice, vžigalice; kje so vžigalice?" je tulil Obvvateljev. Naposled se vendar posreči plamen iznova poživeti ter vpepeliti „Nivo". „In sedaj mi prinesi pisma." Gospa Obvvateljev je krčevito vila roke. „Kje naj vzamem pisma? Onih par Kolje. .." „Sem ž njimi! Kolja je dijak. Ali mora to izvedeti ves svet? Pohvalili te ne bodo za to. Sem s pismi." Zavoj pisem je frčal v ogenj. „Kaj je še?" „Alejčkina pisma. Piše, da nima sedaj lekcij in prosi denarjev. „Kaj, denarjev prosi? Čemu treba mlademu dekletu de.iarja? Revolucija! Bombe! V ogenj ž njimi. Ali imaš še kaj pisem?" Gospa Obvvateljev prinese vzdihujoč zavoj pisem, ki je bil ovit z roza trakom. Solze so ji silile v oči. „Antoša," zašepeta proseče, „ta pisma vendar ne vsebujejo nič nedovoljenega." „Nič nedovoljenega? Kdo more to vedeti." Obvvateljev raztrga roza trak, odpre pismo in čita: „Moja draga, moja ljubica. Z vsakim dnevom, da, z vsako uro raste moja ljubezen do Tebe. 446556 Kaj da je bolje, to je stvar slučaja. V Avstriji vidimo, da so gosje bolezni različne. Različne na severu, naprimer v Inomostu, različne na jugu, naprimer v Ljubljani, Splitu in Zagrebu. Različni so tudi tozadevni veterinami predpisi. Na enem kraju stvar zaspi, na drugem imajo posla vohuni, državni pravdniki, zagovorniki, sodniki, jetničarji. Različen je tudi uspeh, ue se ohrani v vladnih krogih hladna kri, se duhovi kmalu pomirijo in davkoplačevalec v pondeljek ne sluti več, da je bil v nedeljo veleizdajalec. Če pa se da stvar v roke vladnemu komisarju in državnemu pravdniku, se napravi iz nepremišljenega dogodka odprta rana na državnem telesu, ki se ne zaceli leta in leta ali morda nikdar več. Politika bolnih gosi je: če smatra vlada za državni interes, da iztira iz,slovenskega ozemlja vse uradnike, ki so ljudskega jezika zmožni in z ljudstvom čustvujejo, če se smatra za državni interes, da na visokem službenem mestu prežene Nemec ali nemškutar Slovenca. Tudi Stremavr je rekel, da mora vsak slovenski profesor sedemdeset milj od slovenske zemlje proč. Minister Banhans je po neki volitvi v Ljubljani prestavil čez noč osem poštnih uradnikov v Galicijo in Bukovino. In vendar nista ustavila slovenskega gibanja, niti takrat, ko še nismo imeli nobenega kapitala, nobene industrije in skoro nobene inteligence; niti takrat, ko je imela Ljubljana pri občinskih volitvah v prvem razredu komaj toliko slovenskih volilcev kot imamo prstov na rokah. Politika bolnih gosi je, če se v teh resnih časih skuša, kako bi se zlomil vrat kakemu slovenskemu uradniku, ki zna samo tako in ne drugače, če se stika po registraturah, kje bi se dala iztisniti kaka slovenska tiskovina in ali se je na akt postavil nemški in slovenski zaznamek. Ta politika bolnih gosi je slaba. Po nji je oškodovano ljudstvo — oškodovana pa je tudi država. Vzbudimo se gorenjski kmetje! Torej zopet imamo Gorenjci svoj domači, neodvisni list, pri katerem sodelovati me je uredništvo povabilo in kateremu povabilu sem se odzval z veliko radostjo. „Sava" ste list krstili. Dobro, in naša gorenjska Sava bodi tudi predpodoba stremljenju novega lista. Kakor Sava Dolinjka in Sava Bohinjka vsaka zase izvirata, se pri Radovljici združita ter skupno in ojačena po raznih drugih gorenjskih pritokih pritečeta pod Ljubljano kakor bistra in močna reka, tako se v okrilju „Save" in z njeno pomočjo, ne meneč se za osebnosti, združimo vsi pametni in zavedni gorenjski kmetje, da vidijo tam doli v Ljubljani v deželnem dvorcu, da še vedno živi ponosen gorenjski kmet, ki hodi svoja pota in ki ni odvisen od podpor, ki se kradejo iz naših žepov ter jih deli deželni odbor po svoji „previdnosti" bačkom, ki jih razni politični mesarji gonijo V svojo klavnico. Edino in samo le Tvoje je moje srce . . . ." Obvvateljev preneha in zmagoslavno se ozre po gospej. „Ali si slišala, kaj sem lastnoročno zapisal: Samo in edinole Tvoje. Kje pa ostane domovina?" Raditega bi lahko skupil kaj lepega . . ." Od zunaj se čuje močno, nestrpno trkanje. „Vrata nam vlomijo!" si zamisli Obvvateljev. Hitro pomeče pisma in ostale knjige v ogenj in vpije: „Takoj bomo odprli!" Vzravna se, uredi obleko in si pogladi brke. „Hvala bodi bogu. Najhujše je pri kraju. Ostane nam le še Martin Sadek, a ta je nenevaren. Ali vendar . . ." Obvvateljev prime Martina Sadeka in ga trešči v ogenj. „Sigurno je sigurno," reče smeje, sedaj naj pridejo. Da se pa ne razburiš in ne preblediš, drugače si mislijo takoj bogvekaj. Sicer so pa pri hišnih preiskavah vedno jako ljubeznivi. Niti žal besede ne boš čula." Potem odpre duri in z globokimi pokloni pravi: „Prosim poslušno, gospodje!" „Podpišite prosim." „Zabitež!" zavpije Obvvateljev, kako se drzneš imeti ljudi za norca. Vpil si: Brzojav, da bi človek mislil, da je hišna preiskava. In sedaj imaš res samo brzojav. Zakaj torej vpiješ, tepec?" Ubogi poštni sel stoji rdeč kot rak in nem pred vrati. Gospa Obvvateljev pa sedi v kotu in pretaka grenke solze. Uboga ruska gospa se joče po Tolstoju, po „Nivi" iz I. 1905, po zavoju z roza trakom, po Martinu Sadku in po Lermontovu, ki ga je izdala Akademija. Nikar ne mislite, da je Gorenjska res tako „črna", še nas je lepo število, ki kaj nase držimo in ne trobimo v hripav klerikalni rog, ki je uglašen na brezdomovinsko in izdajniško vižo. Pač pa smo razkropljeni in večinoma napačnega malodušnega prepričanja, da za enkrat ni ničesar početi. Da, „za enkrat", a to za večno, če se sami ne ganem-o. Združimo se, ganimo se in pokažimo, da prav krepko živimo! Naš list „Sava" pa bodi središče duševnega združenja nas zavednih Gorenjcev, pustimo vse osebnosti in vso malodušnost v stran in ojačimo se v boju za naše smotre. Le boj dela korenjake, dočim mir omehkuži! Imamo sicer politične liste naše struje — be-rimo in podpirajmo jih — a zaradi naših posebnih razmer nam je domač krajevni list, kakor je „Sava", neobhodno potreben. Naše bodoče delo bodi politično in gospodarsko, kajti tok časa zahteva, da se kmet prav zelo briga tudi za politiko. Mi zavedni gorenjski kmetje nismo liberalci v zmislu naših nasprotnikov, a še manj smo klerikalci po receptu naše ljudske, t. j. duhovniške stranke, ki izdajniško podpira naše potujčevanje. Cerkvi kar je cerkvenega, a čez naš stanovski prag naj ne stopa šepava noga kranjskega in mednarodnega klerikalizma: Na naših kmetskih domih si že sami vse prav vodimo, ne rabimo nobenega jeroba! Volitve v razne zastope so politično orodje strank. Vse volitve so danes tajne. Pogovorimo se med seboj in vsak oddaj volilni list brez bojazni edinole po svojem notranjem prepričanju. V početku ne bomo zmagovali, a končno moramo zmagati, kajti krivična strahovlada sedanjih laži-zastopnikov nam sama. pomaga, da se vrste naših somišljenikov množe od volitve do volitve. Naše ženstvo je pač večinoma nezavedno, boriti se nam je tudi proti tej okoliščini in, ker hočemo mir v hiši, se vdajamo. Dobro, zaradi ljubega miru se na videz vdajte, ogibajte se sploh nepotrebnega prerekovanja, na dan volitve pa glasujte po svojem prepričanju. Ne bojte se začasnih in večnih kazni, ki Vam jih obljubu-jejo, saj to je sploh le volilno sleparstvo in če propadate tudi parkrat, kaj zato, kdor se bojuje za pošteno reč, se mu ni treba sramovati. Sicer pa nikomur ni treba vedeti, kako ste volili. V političnem živjlenju pa bodimo vseskozi pošteni, po-učujmo sosede in neusmiljeno razkrivajmo propa-lost naših nasprotnikov, ki „s previdnostjo" pokrivajo svoje lopovščine. Le gmotno podprt, gospodarsko in duševno krepak kmetski stan more sam tvoriti svojo politično stranko; žganju vdan, nerazsoden kmetski stan pa izbacnimo iz naših vrst, prepustimo ga našim nasprotnikom, da z njegovimi izsiljenimi volilnimi listi pripomore do hitrejega konca. Ponosen Gorenjec bodi rajše osamljen, kakor zmagovit v taki čedni družbi! Podpirajmo šolstvo, da se naši otroci kaj nauče, zaničujmo žganje, ki nam jemlje poštenost, čast in dobro ime, držimo se torej treznosti, bodimo varčni in v gospodarskem oziru pa na-predujmo, da bo v naših vrstah blagostanje, ki vodi do zmage. Stanovsko se organizirajmo in „Sava" nam bodi pri tem delu vodnica. Naši nasprotniki snujejo tudi razne kmetske organizacije, a ne na ljubo kmetskemu blagostanju in napredku, ampak iz politične sebičnosti, da pod krivo krinko dele plačila za brezznačajnost, kar imenujejo „podpore za kmetijstvo", ki so pa v resnici ju-deževi groši s katerimi delajo večino za svoje koritarje. Ravnokar so nam vzeli pošteno delujočo kmetijsko družbo, ki jim je bila najhujši trn v peti, da morejo sedaj njene dohodke po svoji „previdnosti" izrabljati v svoje peklenske namene. Kaj zato? Mi moremo končno tudi brez podpor v kmetijstvu napredovati, če se neprestano učimo in se poprimemo vsakega napredka premišljeno, toda brez odloga; oškodovana je le nerazsodna čreda backov in ona množica ubogih na duhu, katerim bi porabljene deželne in državne podpore, ki prihajajo iz naših žepov, gospodarsko silno koristile. Prav porabljene deželne,Jn državne podpore bi nam bile vsem kmetovalcem v velik prid, a miloščine za kupljeno politično prepričanje pa zaveden gorenjski kmet ponosno odklanja, znal in moral si bo brez njih pomagati. Sicer pa v tej zadevi ni izrečena zadnja beseda; ako naj svojemu vladarju vdani slovenski Gorenjec veruje na pravičnost cesarskih uradnikov, mora biti enkrat konec temu sleparskemu početju. Gorenjci, ki samostojno mislite, imejte pred očmi: V možatosti In blagostanju tiči pot do politične in gospodarske probuje naše lepe Gorenjske! Uvažujmo to resnico in širimo jo tudi med zaspale sloje, da učvrste naše vrste. Le po ti poti bomo prišli do večine in le z glasovnico v roki bomo pregnali farizeje in goljufive mešetarje. POLITIČNI PREGLED. Začetkom prihodnjega meseca se prično zopet na ueškem spravna pogajanja med «^ehi in Nemci, katerim prerokujejo odlični državniki ugoden uspeh. Rusini so dosegli v pogajanjih s Poljaki lastno vseučilišče, ki se ustanovi najpozneje v letu 1910. Obenem se jim obeta ugodna volilna reforma za deželni zbor. Oboja sprava se vrši vsled prizadevanja osrednje vlade, saj si je ravno ministerskemu predsedniku grofu Sturgkhu posrečilo zbližati Poljake in Rusine. Vlada pozna češke in rusinske poslance, dobro ve, da ne delajo za lastno osebo, za politične stranke, ampak za narod. Zato računa vlada ž njimi in jih izkuša pridobiti z narodnimi koncesijami. Kako pa je pri nas Slovencih? Zastopniki S. L. S. v državnem zboru tarnajo, se bahajo in razbijajo. Gostinčar toži, da se zatira na Koroškem in Štajerskem slovenski jezik v uradu in javnem življenju. Je pa li njegova stranka v državnem zboru nastopila kdaj odločno za to zahtevo? Nikoli. Isti poslanec jadikuje, da naša birokracija pospešuje le nemštvo v naših krajih. Res je. Toda zakaj njegova stranka mirno trpi in tako indirektno podpira nastavljanje nemških uradnikov v naših zemljah. Dr. Korošec se baha, da je strmoglavil Čuvaja na Hrvaškem, čeprav vsakdo ve, da je njegov padec prva posledica zmag naših jugoslovanskih bratov. Vlada pa mirno posluša to tarnanje in bahanje, ker ve, da so to le besede, katerim ne bodo sledila odločna vztrajna dejanja. Vsak pošten Slovenec brez razlike strank bi odobraval odločno obstrukcijo, ki hoče doseči narodne pridobitve, ki bi bila in ostala- resna. Pa kaj, ko se izcimi iz obstrukcije teh bojevnikov koncem vseh koncev le kravja kupčija v obliki kake strankarske podpore. Na Balkanu se pripravljajo naši jugoslovanski bratje, da izkoristijo svoje zmage na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. Avstrijski Jugoslovani se veselimo teh zmag, veselili bi se jih pa še bolj, ko bi naša vlada, ne oziraje se na Nemce in Ogre, izkušala uravnati pot naši trgovini v te razvijajoče se države. To se pa ne da doseči z bičem, ampak z dobrohotno in odkritosrčno politiko. Da naša zunanja politika doslej ni bila odkritosrčna, izpričuje izjava onega, izza vele-izdajniškega procesa v Zagrebu slaboznanega profesorja Friedjunga, ki pravi: „Danes se lahko vrez skrbi pove, da je Aehrenthal v zimi od 1908 na 1909 obravnaval z albanskimi voditelji in jim obljubil za slučaj vojske orožje, denar za 30.000 mož in avtonomijo za Albanijo." Zdi se nam, da je ta izjava z ozirom na Srbijo, pa tudi Italijo nespametna in Avstriji kvari j iva. Sploh vlada v nemškem časopisju zadnjih dni čudovita zmedenost. Danes trdijo, da se je treba z Jugoslovani sporazumeti, jim torej dati prostejši gospodarski, kulturni in politični razvoj, jutri pa kličejo svoje politične stranke, da se združijo na skupen boj proti Jugoslovanom. Odkod ta zbeganost? Slovan, tudi avstrijski Jugoslovan, gre sicer počasi na dan. Krepko podporo pri tem mu nudijo zmage balkanskih bratov. Nič ne pomaga, resnične so Bis-marckove besede: „Preteklost je bila romanska, sedanjost je germanska, bodočnost bode slovanska." Zdi se, da začetek te bodočnosti že krepko trka na vrata. Novi davki. Za letos se nam obetajo novi davki: Osebna dohodnina in davek na žganje se zviša, uvede se samski davek, davek na vžigalice, avtomobile in še nekaki drugi davki. Čuvaj odstopil. Hrvaški komisar Čuvaj je šel na dopust, ker mu baje zdravje ni trdno. Z dopusta se ne vrne več na svoje mesto. Naslednik mu je Unkelhauser, ki je že pre-zel uradne posle. Se-li spremeni s Čuvajevim odstopom tudi sistem na Hrvaškem, to pokaže najbliija bodočnost. S|lošna volilna pravica. Ogrskcmt parlamentu je predložila vlada predlogo, s kafcro se uvede na Ogrskem splošna volilna pravica. Toda splošna ta volilna pravica nikakor ne bo, ker ima poleg drugih ncdostatkov to očividno krivco, da na Ogrskem slovanski narodi ne smejo piti do svojemu številu sorazmerne politične moči. Vladal bo tudi zanaprej objestni Oger Slovanu. Kderlen - Wachter. Te dni je unrl nemški državni tajnik Kider-len-Wachter. Necateri mu pripisujejo v zunanji nemški politiki olločilno besedo, ki jo je zastavil zlasti v krizi zadijih dni za evropski mir. Drugi pa trde, da ni incl v zunanji politiki posebnega vpliva,^ker vodi h\je zunanje posle cesar Viljem sam. Že zdaj se (bravnava vprašanje, kdo da bo njegov naslednik. Inenujejo se zlasti: grof Berns-torff, poslanik v Višingtonu, v. VVangenheim, poslanik v Carigradu in knez Lichnowsky, poslanik V Londonu. Največ upanja pa ima pruski poslanik v Monakovem, Kreitler. ^umunija. Tudi Rumunijanoče iziti iz balkanske vojne praznih rok, čeprav k uspehe nad Turkom ni ganila niti z mezincem. Zahteva od Bolgarov velik del dosedaj bolgarskcpokrajine Dobruče. Ker Bolgari nočejo v polnem obsegu ustreči rumunskim zahtevam, rožlja Rununija s sabljo. Mislimo pa, da se bode našla sreGija pot in da se bode rešilo tudi to vprašanje mim>. Mirovna pogajanja v Londonu nič kaj ne napredujejo, ker Turki z najrazličnejšimi izgovori zavlačujejo potek pogajanj. Računajo bržkone s tem, da se utegnejo pojaviti med balkanskimi zavezniki, pa tudi med velevlastmi nespo-razumljenje. Zdi se pa tudi, da Turke skrivaj podpihuja kaka velevlast. Na drugi strani pa imajo tudi Turki velike težkoče. Nekatere velevlasti pritiskajo na korist balkanski zvezi na Turke, da sklenejo kmalu mir. Tako ogrožajo v zadnjem času Francozi v Aziji turško pokrajino Sirijo, Rusi pa Armenijo. Ti so baje v ta namen mobilizirali že dober del svoje armade. V zadnjem času so pogajanja nekoliko napredovala. Na novega leta dan je Turčija toliko odnehala, da odstopi zasedeno ozemlje, ki leži zahodno odrinskega vilajeta. Toda Bolgari zahtevajo na vsak način tudi odrinsko okrožje, kakor je s povdarkom izjavil bolgarski zastopnik dr. Danev. Vse kaže na to, da bodo morali Turki odnehati tudi v tej točki. Nadaljno tež-kočo povzročajo Egejski otoki, ki jih ravno tako odločno zahtevajo balkanski zavezniki. Albanija. Balkanska zveza je izdelala zemljevid, v katerem je začrtala mejo bodoči samostojni Albaniji. Po tem načrtu bi obsegala Albanija le ozko ozemlje ob Jadranskem morju. Nekoliko večja bi bila Albanija po načrtu Rusije. Toda tudi ta načrt ne odgovarja zahtevam Avstro-Ogrske. Vse tri države so izročile svoje zemljevide z začrtano albansko mejo angleškemu državnemu tajniku Ed. Greyu. Bržkone se odpošlje v svrho končne določitve albanske meje posebna komisija, da določi mejo na podlagi narodnostnih razmer. Albansko vprašanje tvori poleg romunske zahteve pri sedanjih obravnavah najnevarnejšo zadevo diplomacije. Grško-turška vojna. Okoli mesta Janina se vrše med Grki, ki niso sklenili premirja, in Turki neprestano manjše praske, ki pa ne prineso nobeni stranki odločilnega uspeha. Ravnotako trajajo med Črnogorci in Turki neprestani boji za mesto Skader, ker poveljnik turške posadke, Hasan Rizi bej noče priznati sklenjenega premirja. Narodno-gospodarstvo. Naše kmetijstvo. Skoraj žalost obide človeka, ko vidi kako zanemarjeno je še naše kmetijstvo. Kdor potuje količkaj po deželi, vidi še povsod znake gospodarstva onih časov, ko so na naših posestvih gospodarili naši očetje in dedje. Kdor pa je bil že toliko srečen, da je zamogel potovati po drugih bolj naprednih deželah, se mora kar čuditi koliko so nas drugod prehiteli. Vprašajmo se, kdo je kriv, da se nahaja naše kmetijstvo še vedno v takem žalostnem stanju? L.e hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da smo temu krivi v prvi vrsti mi kmetje sami in to največ vsled tega, ker se za povzdigo kmetijstva tako malo brigamo. Res je, da je tudi mnogo in mnogo drugih vzrokov, radi katerih se naše kmetijstvo ne more povzdigniti tako kot bi bilo treba, ali v glavnem pa moramo le priznati, da smo temu največ krivi kmetje sami. Dandanes nas posebno tare poselsko vprašanje. Kolikokrat slišimo tožiti gospodarje: posli me toliko stanejo, da mi ni mogoče izhajati! Na drugi strani pa zopet posli tožijo: saj se nič ne zasluži na kmetih; toliko se moramo truditi, pa nimamo nič; kdo bo kmetoval, boljše bo v^ mestu v tovarni, kmet naj sam dela in podobno. Žalibog je to prebritka resnica, ali od kod pomoči ? Kmetje sami komaj izhajamo, ker nas od vseh strani pritiskajo, naši posli pa tudi težko izhajajo, pa največ zato, ker v resnici tako malo zaslužijo, zlasti če vidijo kako se godi drugim nekdanjim njihovim sovrstnikom po tovarnah. Na kmetih vedno garaj, v tovarni pa se dela od ure do ure s plačo, ki je v primeri tudi dokaj boljša. In kdo bi se še potem ne čudil, da beži takorekoč vse v mesta v tovarne, doma na kmetih pa vlada tako grozno pomanjkanje delavnih moči. Ako se ozremo le nekoliko na kmete, vidimo posebno na naših srednjih kmetijah, da po večini vse obdelajo 3—4 ljudje, dočim je bilo še pred nekaj leti morda celo 5—6 ljudi na taki kmetiji. In če potem kmetija, ki je od par ljudi seveda le površno obdelana, ne donaša povoljnih dohodkov, se pač ni čuditi, pač pa se je čuditi, kako je mogoče, da posestvo, ki ga je morda poprej obdelovalo 5—6 ljudi, sedaj obdelujejo samo trije, t. j. gospodar, gospodinja in morda še ena dekla. Prav nič se tedaj ni čuditi, ako se sliši, da naše kmetijstvo nazaduje. Da napredek pri takih razmerah ni mogoč, je pač vsakemu dovolj jasno. Na drugi strani pa smo tudi kmetje veliko krivi neuspehov naših kmetij in to največ vsled tega, ker nimamo kmetij razmeram in času primerno urejenih. Zelo redki so tudi gospodarji, ki se pečajo s knjigovodstvom. In vendar je knjigovodstvo zelo dobra opora gospodarju. Saj si vendar uspešnega gospodarstva niti misliti ne moremo brez knjigovodstva. Pa upajmo, da se bodo sčasoma razmere tudi v tem oziru preobrnile na boljše. Je pa tudi še neka zelo važna stvar, ki bi ne smela biti tuja nobenemu kmetu. V mislih imamo izobrazbo. Posebno v današnjih časih vidimo, kako vlečejo kmeta za nos in to največ vsled tega, ker smo kmetje premalo izobraženi, ker si pustimo vse dopasti, kar nam vtepejo v glavo. Pravzaprav smo kmetje bolj nepristopni različnim no-votarijam, ali tukaj se pa vidi ravno nasprotna slika. Vsakdo pač ve, kaj imam v mislih in zato mislim, da bi bilo odveč, se pečati s tem nadalje. Druga stvar pa je, katera utegne nam kmetom prinesti veliko več uspehov, ako se bomo ravnali po njej, in to je samopomoč, t. j. dokler si kmetje sami ne bomo pomagali iz tega položaja, bomo vedno in vedno enaki ali pa celo lahko še večji reveži kot smo bili in smo še sedaj. Kolikokrat smo pač že čuli posamezne glasove v kmečki organizaciji, ali do danes je ostalo vse pri starem. Kdaj bomo vendar kmetje izprevideli, da nima posameznik nobene moči, dočim ima celota silno moč, ako jo zna in hoče izrabiti. Zatorej skrbimo za združevanje, ker naše današnje potrebe so pač dokaj drugačne kot so bile pred časom. Kakor se združujejo drugi stanovi, ki so uvideli, da le celota kaj doseže, se moramo tudi mi zbližati, ker le na ta način znamo j doseči večje uspehe in koristi. Le v skupni samo- I pomoči je naša rešitev! H koncu pa še poživljam vse kmete, naj skrbe za potrebno izobrazbo, ker le svojemu stanu primerno izobražen kmet more doseči one uspehe, ki se jih nadeja pri gospodarstvu. Res, najslabše je za nas preskrbljeno za izobrazbo, zato pa skrbimo sami za primeren pouk na ta način, da čitamo koristne gospodarske knjige in liste. Gorenjski kmet. plesom. — To bode zopet pihal deželni odbor, oziroma njegov vsemožni loški informator! V n e d e 1 j o, 5. t. m. zvečer ob 7. uri pa priredi naš „Sokol" svoj običajni plesni venček. Vse priprave so v pravem teku in celi aranžma v spretnih rokah. Občni zbor „Sokola" bode 12. t. m. ob 1. uri popoldne v društveni telovadnici. Pogovo r: Miha: V ponedeljek, na tržni dan v Kranju, sem izvedel, da bodo tam začeli izdajati neki novi list. Janez: Ej, saj to že vem. Miha: Pa menda za „Savo" so ga celo krstili! Janez: Hhm ! Seveda. Miha: No, pa zakaj tako ? Janez: Vendar zato, da bodo naše klerikalce v njej prav „pošteno" — prali! Na tedenski semenj v Kranju dne 30. dec. 1912 se je prignalo: 161 glav domače govedi, 10 telet, 65 domačih prešičev. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 80 glav domače govedi in 65 prečičev. — Cena od kg žive teže: za pitane vole 86 vin., za srednje pitane vole 80—82 vin., za ne-pitane vole 74—76 vin., za teleta 96 vin, za prešiče pitane 1 K 18 vin. Razredna loterija. V zmislu sklepa poslanske zbornice, kateri je tudi že potrjen od gosposke zbornice, se bode ustanovila tudi pri nas razredna loterija. Namen iste je, nadomestiti malo loterijo, katera se bode odpravila, ko bode donašala razredna ' loterija toliko, kot sedanja mala loterija, okroglo 25 milijonov kron na leto. To pa še ne bode kmalu, kajti dohodek razredne loterije se ceni v začetku na čistih 6 milijonov kron in bi torej izpadlo kakih 19 milijonov državnih dohodkov. Vsako leto vršili se bosta dve loteriji s 5 razredi. Vsak razred obsegal bode 80.000 srečk ali loterija skupaj 400.000 srečk, od katerih se jih bode vleklo v celem j 40.000, dočim na ostanek 360.000 srečk ne bode I prišel nikak dobitek. Ako pogledamo ta načrt, pa j to razmerje ni posebno ugodno, ampak v razmerju i 1 :10, t. j. izmed 10 srečk dobi ena. Srečka enega I razreda bo stala 40 K, cele loterije (5 razredov) i 200 K. Izdajali se bodo pa tudi 1ji in Vi o deli srečk in bode znašala torej najmanjša stava 4 K. j Glavni dobitek v 5. razredu je določen z 1,000.000 K, drugi so razmeroma zelo majhni. V kratkem se I objavijo natančnejša določila in bomo o njih po-! ročali. V mestni klavnici je bilo zaklanih meseca de-i cembra: 30 goved, 34 telet, 99 prešičev in 2 ko-] struna. Vpeljanih pa je bilo: 17V2 telet, 95 prešičev, ; 2 koštruna, 461 kg mesa, 504 kg vampov in črev ter 3 bohi. DOPISI. Novice iz Škofje Loke. Z letošnjim novim letom — nov napreden časopis za nas Gorenjce! Ta novica je tudi nas napredne Škofjeločane prav zelo razveselila. Tak list, ki bode povsod neustrašeno in odločno zastopal koristi in zagovarjal pravice nas Gorenjcev, potrebujemo. Zatorej bodi pozdravljeno naše novo glasilo „Sava", v katero bomo pogosteje poročali o vseh važnejših dogodkih v našem mestu in okolici! Važna novica je krožila zadnje dni starega leta pri nas, Govorilo se je namreč, da je odstopil naš župan radi nesporazumljenja, ki vlada med njim in nekim odbornikom, ki hoče igrati na občini vlogo nadžupana. Na Silvestrov večer je bila nalašč radi tega sklicana odborova seja in pri tej se je županska kriza v naše presenečenje — poravnala. Župan je svoj odstop preklical. Ne vemo ali se je udal grožnji ali kakemu drugemu pritisku. Vsekako morajo vladati med našimi občinskimi odborniki značilne razmere. Ker so bili vsi ti odborniki izvoljeni na programu klerikalne stranke, naj izrečemo še upanje, da bodo sedaj brez kakih težav vlekli naprej naš županski voz. 'Na Silvestrov o je priredila Godba tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva v čital-niških prostorih pri „Kroni" zaključno veselico s Iz Železnikov. „Sokol je priredil Miklavžev večer in je bilo razdeljenih raznih daril v vrednosti nad 200 kron. Za naš trg je ta prireditev zopet nov dokaz, da napredna stranka lepo in mirno napreduje. Da se je pa Miklavžev večer tako sijajno obnesel, je v prvi vrsti zasluga gospe Thalerjeve in Vidmarjeve ter gospoda Josipa Globočnika, ki ima vedno radodarne roke za napredne prireditve. — Klerikalci so tudi priredili svoj Miklavžev večer, toda otročiči so se povečini brez darov in žalostni ločili od svojega Miklavža. Našega gospoda župnika je razkačilo, da je napredni Miklavž otroke bolj obdaril kakor klerikalni in pričel je zopet udrihati po naprednjakih. To pa ne le v domači cerkvi, marveč v je šel tudi v Dražgoše zabavljat čez napredne Železnikarje. Zdaj mu menda že zopet ni prav, ker hodijo naprednjaki v cerkev in ker drago plačujejo tam sedeže. Kar je boljših sedežev v cerkvi in na koru jih menda namerava g. župnik pripraviti „Boštnarju" in Pavlonovcovemu Francu ali pa drugim takim prvakom, ki so si s pomočjo bivšega konsumnega društva nabrali nekaj cverika. Res nespametno je od naprednjakov, da se pehajo za cerkvene sedeže ako ni upanja, da bi prišli tudi oni v nebesa. Našega gospoda župnika Mar-čiča pa nam Bog ohrani še mnogo let v Železnikih, ker le on ima največ zaslug, da se napredna stranka tako lepo razvija v našem trgu in da ima že pripravljen temelj za „Sokolski dom". Opravičeno smemo trditi, da le g. župnik budi naprednjake k delu do končne zmage; in zato smo mu prav iz srca hvaležni za njegovo delovanje. Iz Brega pri Tržiču. V pondeljek, 23. m. tri. bi bili na Bregu kmalu vjeli — smrt. Večno mlad fantič se je navadil, da je hodil vsak večer večerjat k boljšemu kmetu, čegar hči je zala in lepa in pobožna. Seveda so našemu fantu večkrat uhajale oči za zalim dekletom. Pa kdo bi mu to tudi zameril ? O pač! Ne ve se, če ni dekle samo rado gledalo zaljubljene poglede še bolj zaljubljenega fanta, ve se pa, da se je v njeni in še neki drugi brihtni glavici porodila misel, malo postrašiti zaljubljenca. Misli so postale besede, besede pa so našle nepoklicana ušesa, in kuštrava glava, h kateri so spadala ta ušesa, je takoj sklenila, da izpremeni besede v dejanje. In tako smo imeli imenovani večer priložnost videti, kako se izprehaja po naši vasi bela smrt z ostro brušeno koso. Prvi, katerega je zalotila, je bil naš fant, saj se je prav radi njega oblekla v svojo pravljično obleko. Ko pa je videla, da je bil učinek pri tem junaku naravnost velikanski — fant jo je pobrisal na vse kriplje kar čez polje domov — pričelo ji je potovanje po zemlji ugajati. Napotila se je proti stanovanju mladeniča, ki je posebno na glasu radi svojega poguma. Bridko je zapel kamen ob koso, a še britkejše se je oglašal junak za pečjo. Zastonj ga je klicala mati na pomoč. — Še več hiš je obiskala smrt in vsak obisk seji je imenitno posrečil. Samo pri neki hiši bi se ji bilo kmalu slabo godilo. Gospodinja je bila sama doma, a klub temu se smrti ni ustrašila, ampak jo pogumno poklicala na korajžo. „Smrt" se je ustrašila pogumne žene ter je hitrih krač odkurila proti domu. Gospodar te hiše pa se je zarotil, da bi bil Smrt, ko bi bil doma, čez praznike v klet zaprl, pa če prav bi te praznike nihče ne umrl. Križe pri Tržiču. Cel advent Se nam je hvalevredno pridigovalo z lece o nevarnosti alkoholnih pijač: žganja, piva in vina. Kljub temu pa smo videli, da seje pripeljalo v našo vas okoli 2000 litrov vina. Čemu neki tolika množina vina v eno hišo. Ali ne bi bilo na mestu, da bi lepim in umestnim besedam sledil tudi dober zgled ? Koliko več uspeha bi bilo potem pričakovati o proti-alkoholnem gibanju. Ali menimo, da še ne teče Bistrica na Storžič in zato bo tudi dober izgled pustil čakati nase dokaj časa. Cerklje. Z veselim srcem pozdravljamo korak, ki ga namerava storiti tednik „Sava" v naši lepi gorenjski metropoli. Odkar je postal iz „Gorenjca Savla" spokorni „Gorenjec Pavel" ni bilo na celi Gorenjski nobenega pravega stika v naprednih vrstah. Želimo da bi bil ta novi list boritelj naprednih idej, zaščitnik zatiranih in buditelj nevednih in mlačnih. Ako bode novi list stopal po poti resnice in pravice, potem mu je zasiguran obstoj. — Dolžnost nas narodno čutečih Slovencev pa je, da se združimo v naprednih vrstah in da delujemo skupno za osvoboditev kmečkega stanu. — Dogodki zadnjih mesecev tam doli na slovanskem jugu, naj nam bodo v živem spominu, kaj zamore skupna trdna zveza, ako je solidarna. Z radostjo smo spremljali balkanske junake pri njih slavnih zmagah, ko so osvobojevali krščansko rajo izpod jarma zakletega sovraga. To nam daje moč, da se združimo na polju napredka in svobode v veliko napredno, trezno mislečo skupino. — Z uma svitlim mečem se hočemo bojevati proti krivicam, katere nam zadajajo razni begi na naših domačih tleh in mnogi nazadnjaški župani, ki so v svoji mogočnosti nedotakljivi, ker jih ščiti mogočni paša, tam doli v beli Ljubljani. Po naših občinskih odborih sede večjidel nezavedneži, ki so le orodje, ali bolje rečeno, avtomati v gotovih rokah. Drago zidane, visoke, lepe palače po naših vaseh so zidane iz žepov davkoplačevalcev in revnega ljudstva. Znamenja so sužnosti ubogega kmeta. Skoro vsakdo misli, da so bile zidane iz podpore! Da, bile so, a kadar bo izčrpano 10 milijonsko posojilo, takrat bomo plačevali visoke doklade; takrat šele se bodo začele odpirati oči marsikateremu nevednežu, Zatorej na delo v napredne vrste za skupni cilj, za veliki smoter. — Na svoji zemlji, bodi svoj gospod! Iz Trate pri Škofji Loki. Pred časom se je pri nas govorilo o ustanovitvi kakega društva na napredni podlagi za Trato in bližnjo okolico. Ali bi morda ne kazalo ustanoviti sedaj kako podobno društvo, katero bi imelo namen nuditi izobrazbo našemu ljudstvu. Posebno s knjižnico bi se doseglo zelo lepih uspehov, ker naše ljudstvo zelo rado bere posebno po zimi. Pa tudi v družabnem oziru bi nam društvo dokaj pripomoglo. Poživljamo vse tiste, ki so se svojec asno ogrevali za stvar, da potrebno ukrenejo, saj uspehi ne bodo izostali! Bilo bi res škoda, če bi se ta stvar ne uresničila, ker so pri nas zato dani vsi pogoji. Na delo, ker čas hiti in zamujeno se ne povrne več! Iz Rateč. Letošnji kratek predpust obeta nam kaj zabave. Dne 12. januarja priredi vojaško veteransko društvo po večletnem prestanku svojo veselico. Dne 19. ima gasilno društvo svoj plesni venček. Tudi naša šol. mladina nekaj snuje. Čuje se, da nastopi na gledališkem odru v igri „Janko in Metka" nadalje z deklamacijami in petjem. Tako je prav. Le naprej! Namesto bolestne učiteljice Zore Kranjec-Legat pride učiteljica Josipina Šter-lekar. V novi krajni šolski svet so bili voljeni kot i člani gg. Jelen, Ant. Kavalar in Josip Mertelj, ki sb vsi vneti za povzdigo šolstva. DNEVNE VESTI. Našim naročnikom! Z današnjim dnem prične „Sava" redno izhajati vsako soboto ob 5. uri zvečer. List bo stal celoletno K 4'—, polletno K2-—, četrtletno KI'—, posamezne številke po 10 vinarjev. Današnjo številko lista smo poslali na razne naslove. Kdor b se na list ne naročil, naj ga blagovoli vrniti v istem zavoju. Eni prihodnjih številk priložimo poštne položnice, po katerih naj se nam blagovoli poslati naročnina. Na vse somišljenike pa apeliramo, da po svojih močeh skrbe za to, da se list čimbolj razširi. Vsak naročnik naj agitira pri svojih znancih in čimveč naročnikov, temveč in tem boljšega gradiva bo prinašala „Sava". List bomo skušali karkoli mogoče popolniti, tako da bo ustrezal vsestranskim zahtevam. Uredništvo in upravništvo „Save" v Kranju. Poziv gospodom dopisnikom. Pred dobrim letom je prešel prej napredni „Gorenjec" v nasprotne roke. Od takrat pogrešajo narodno-na-predni somišljeniki na Gorenjskem glasila, ki bi posvečalo svojo pozornost predvsem gorenjskim krajevnim razmeram, tako političnim kakor gospodarskim. Lokalne zadeve ne zanimajo vedno širše javnosti in zato ne kaže o njih razpravljati v naših dnevnikih. Kljub temu je pa list, ki se bavi osobito s krajevnimi odnošaji, velike važnosti za strankin razvoj, za medsebojno spoznavanje ter zbliževanje somišljenikov in za gospodarski napredek dotičnega ozemlja. In takega lista si žele na-rodno-napredni pristaši na Gorenjskem! Odkar smo lansko spomladi v Kranju zasnovali svojo tiskarno „Sava", so se čedalje bolj množili bo-drilni glasovi, da naj začnemo izdajati lokalno j glasilo za Gorenjsko. In sedaj, ko se je vko- i reninilo tiskarsko podjetje, evo vam novi list — „Sava". Ako naj pa „Sava" doseže svoj namen, je treba, da nam zvesto stoje ob strani zanesljivi dopisniki po vseh večjih krajih na Gorenjskem. Obračamo se tedaj s prošnjo do gg. sotrud- nikov, da nam poročajo o vseh važnejših političnih, gospodarskih in kulturnih pojavih svojega okraja. Dopisi naj ne bodo preobširni, pač pa točni in vestni. Zlasti pa uljudno prosimo gospode dopisnike, da naj se ne brigajo za malenkostne spore in da naj se kolikor mogoče izogib-ljejo osebnih napadov, ki brez potrebe žalijo in so zvečinoma le na škodo listu. Nismo prijatelji osebne gonje in prepričani smo, da bodo v tem pogledu soglašali z nami tudi naročniki „Save". Rechter Hand, linker Hand, alles vertauscht. — Ranjki Daniel Spitzer je moral nesti včasih kak svoj feljton v berolinske liste. Ludwig Speidel ga j je zavrnil zaraditega, ker se vsebina ni vjemala z i uvodnim člankom. Kaj takega bi se temu duhovitemu 'podlistkarju pri „Slovencu" ne bi zgodilo. Ta najboljšo informirani list je dosegel tekom zadnjih tednov brezdvomen rekord v — nedosled-I nosti. Ko se je v Ljubljani osnoval odbor za nabiranje milodarov za balkanski rdeči križ, je izdal parolo: ne nabirajte za balkanski rdeči križ, ampak j za avstrijski rdeči križ. Turek je tudi človek in, če j je ranjen, ga tudi boli. Takoj drugi dan vtaknil je ! to parolo v žep. Ko je dr. Šušteršič objavil na prvem mestu svoj habilitacijski govor, hladilo si je i uredništvo v podlistku svoje jugoslovansko srce. Zadnjo soboto ležita si pa kar uvodnika v laseh. V prvem članku še jugoslovansko, skoro trialistično i stališče, v drugem članku pa razvija pisec v ne-; izmerno dolgoveznih stavkih najpoprej o morali, j etiki in politiki naravnost petošolske nazore. Po-! tem pa pride do balkanske vojske. Včasih strga „Slovenec" naše diplomate tako, da ni cele flike na njih ubogem telesu. Tu pa prizna njih bistroumnost. Ti naši diplomati imajo namreč popolnoma prav, če slutijo v teženju Srbov do morja taco belega medveda, ki se hoče vtihotapiti na jadransko morje, da vniči našo trgovino in potopi naše dretnote. Največi sovražnik balkanskih Slovanov je — Rusija. — Tu je največa ljubezen, najhujše sovraštvo. — Pri dobrih delih velja krščansko načelo, da levica ne ve, kaj dela desnica. To načelo pa politiku ni priporočati. „Slovenec" pa izvaja to načelo. V svoji nedoslednosti je tako dosleden, da se kljub temu še zgraža nad pisavo „Reichs-poste" in „Danzer Armee-Zeitung". ■j* Dr. Janko Vilfan. Hipoma nam je iztrgala bela žena smrt enega naših najboljših in najzaved-nejših mož na Gorenjskem, deželnozborskega poslanca dr. Janko Vilfana. Dne 8. decembra 1912. se je mudil po opravilih v Ljubljani, kjer ga je zadela srčna kap. Rajni dr. J. Vilfan se je rodil v Stražišču 7. marca 1862. Po dovršenih študijah je bil koncipijent v Kranju ter čitalnični odbornik. Kot odvetnik se je naselil v Radovljici ter si pridobil v kratkem popolno zaupanje. Izvoljen je bil županom in predsednikom hranilnice. Leta 1898. ga je poslala narodno napredna stranka kot zastopnika mest Radovljica-Tržič-Kamnik v kranjski deželni zbor. Bil je miren in konciljanten ter se z vso vnemo zavzel za napredek Radovljice. Pri zadnjih občinskih volitvah je proti združenim nasprotnikom podlegel in to je pospešilo njegovo smrt. Bodi blagemu narodnjaku zemljica lahka! Deželnozborska nadomestna volitev za volilni okraj mest in trgov Tržič—Radovljica—Kamnik vsled smrti dr. Vilfana je razpisana na dan 4. sušca 1913.1. Za ta mandat, katerega so skušali že pri zadnji volitvi iztrgati [narodno - napredni stranki združeni klerikalci in „pročodrimovci", se kakor se nam poroča tudi sedaj na tihem prav pridno pripravljajo, vsled česar je nujno potrebno, da tudi narodno-napredna stranka stori svojo dolžnost. Iz učiteljskih krogov. Gospod urednik! Rade volje se odzivam Vašemu povabilu, pristopiti v krog sodtrudnikov novemu naprednemu listu „Sava", ki ste ga ustanovili tam v starodavnem Kranju in ki ima biti to, kar je bil „Gorenjec" takrat, ko je stal na višku svojega razvitka. Res, prav rasveselil sem se vesti, da se je zbudil Kranj k novemu odločnemu delu na socijalno-narodno-naprednem polju, da se hoče otresti moreče more klerikalizma ter s krepko roko pomesti in odstraniti vse zapreke ter jih, če bo treba, neusmiljeno pometati v „Savo". Vse napredno učiteljstvo iskreno pozdravlja novega soborilca na kulturno-političnem polju! Mi imamo svoje stanovsko glasilo „Učit. Tovariša", ki jako spretno in uspešno odbija vse nasprotnikove napade, vendar njegove ideje ne prodirajo tako, kakor je želeti, kajti bero ga z večine le njegovi J stanovski tovariši. „Sava" bo ponesla naše misli in težnje med izobraženstvo in priprosti narod in le-ta se bo lahko poučil, kakšna usoda je zadela dandanes šolo in učiteljstvo, ker o njem odločujejo krogi, ki sami niso stariši in nikdar ne bodo, zato nikakor ne morejo poznati roditeljskega strahu in zaradi zaroda in njega eksistence. Brez pardona bomo pobijali gnjilobo, ki se je razpasla po Kranjskem šolstvu in odkrivali rane, ki jih zadaja kle-rikalizem v zvezi z birokratizmom naprednemu , učiteljstvu. — Letos stopi v veljavo novi zakon o šolskem nadzorstvu. Vsled tega se sestavijo na novo vsi "krajni in okrajni šolski sveti ter deželni šolski svet za dobo šestih let. Vsaka občina voli najmanj tri, največ pet zastopnikov v krajni šolski svet in ravnotoliko namestnikov. Če je všolanih ; več občin v eno šolo, volijo skupno vsi občinski : zastopi, in če je všolana tudi samo ena vas, svoje zastopnike v krajni šolski svet. Poleg teh je še okrajni šolski nadzornik, ki ga določi okrajni šolski svet ter zastopnika šole in cerkve. Konjsko kopito klerikalne strahovlade nad učiteljstvom se kaže v tem, da učitelj ne more biti ne predsednik krajnega šolskega sveta ali njega namestnik in ne ; krajni šolski nadzornik. Slomškarija, to je klerikalno učiteljstvo, je to brco v božjem strahu udano spre- I jelo, napredno učiteljstvo pa se je pritožilo na ministrstvo. Toda po triletni kravji kupčiji kleri- I kalcev z vlado je le-ta predložila zakon v sankcijo. \ — Okrajni šolski svet se pomnoži za toliko članov, kolikor je sodnih okrajev v šolskem okraju. V I kranjskem šolskem okraju so trije sodni okraji: i kranjski, škofjeloški in tržiški; v radovljiškem sta : dva: radovljiški in kranjskogorski; v kamniškem tudi dva: kamniški in brdski. — Vsi župani in svetovalci enega sodnega okraja volijo z glasovnicami zastopnika in namestnika. — V okrajnem šolskem sveju ostanejo: okrajni glavar kot predsednik, okrajni šolski nadzornik, dva zastopnika učiteljstva, ki jih izvoli konferenca definitivno nameščenega učiteljstva, en cerkveni zastopnik in dva zastopnika deželnega odbora. — Deželni šolski svet ostane j v bistvu neizpremenjen. — Prihodnjič o čem drugem. 50. redni občni zbor „Narodne Čitalnice" v Kranju se je vršil dne 21. decembra 1912. Predsednik Adalbert Pučnik otvori jubilejni občni zbor ter povdarja zelo živahno^ gibanje, ki se je razvilo j posebno v zadnjih letih v ,,Čitalnici". ,,Čitalnica" je \ postala pravo sredotočje vsega družabnega in kulturnega gibanja v Kranju, posebno ker nosi jasno na svojem čelu zapisano geslo: „Demokratska družabnost in izobrazba za vsakega, ki misli prosto in čuti pošteno in naj je kdorkoli." Uspehi so očividni: J Vsakdo, naj Je priprost ali nepriprost, se čuti domačega v ,,Čitalnici" in se z veseljem pridružuje kulturnemu delovanju, pohaja k petju, sodeluje pri dramatiki, posluša predavanja, sledi predstavam, čita liste in se poslužuje knjižnice. — Dalje sledi poročilo odsotnega tajnika Mirka Crobatha, katero je prav skrbno sestavil pred odhodom še sam. Dalje poročila blagajnika Makso Focka, gospodarja Franc Zupančiča in knjižničarja Antona Šinkovca ml. To poročilo je posebno zanimivo. Obisk ljudske knjižnice je naravnost razveseljiv. Knjižnica jma na razpolago nad 2000 knjig ter je poslovala lansko leto v 108 urah. Izdalo se je 2250 obiskovalcem 6012 knjig. I Posebno razveseljivo je, da poseča ljudsko knjižnico tako mnogo občinstva iz kranjske okolice. Končno slede še poročila pevovodje V. Šmigovca in soreži-serja L. Mikuša. — Po nekaterih društvenih razgovorih interne važnosti se je prišlo k volitvam. Izvoljeni gospodje odborniki so se konstituirali sledeče: Makso Fock, predsednik, Josip Cvar, podpredsednik, Mirko Črobath, tajnik, Lavoslav Mikuš, blaga}-' nik, Adalbert Pučnik, knjižničar, Franc Zupančič, gospodar in Anton Šinkovec mL, odbornik. Odbor-niški namestniki so sledeči: »Franc Kukovca, Franc Majdič, Rudolf Rus. Soknjižničarja sta Vladimir Pire in Josip Tajnik. 50 letni obstoj društva. Narodna Čitalnica v Kranju, obstoja z letošnjim letom 50 let. Društvena pravila so bila potrjena dne 16. decembra 1862, ustanovni občni zbor pa je bil 29. januarja 1863, Zato se smatra 1. 1913. kot petdeseto leto obstoja Narodne Čitalnice v Kranju. Vse kulturno in družabno gibanje teh petdeset let se je osredotočilo v njej. Nov lesen most postavijo čez Kokro med vasmi Frimskovo in Rupo. Stari je že popolnoma odpovedal. Zadnje čase je služil za osebni promet. Ta most vzdržujejo vasi Primskovo, Gorenje in Rupa s podporo občine in okr. cestnega odbora. Vse delo je prevzel Anton Potočnik, pos. na Prim-skovem. Cesta, ki drži s Primskovega čez Rupo na Kokrico, veže erarično in deželno cesto, je močno upotrebljevana in še vedno občinska pot. Čudimo se, da je še ni prevzel okr. cestni odbor v svojo last. Pravijo, da mu most ne diši. Možje volilci, pri novih deželnozborskih volitvah zahte- vajte od svojega poslanca, da vas reši tega bremena. V Čirčičah je umrl leta 1841. rojeni posestnik 1 Janes Strupi. Pokojnik je bil kremenit značaj, prava gorenjska korenina, ki je dajal cesarju, kar je cesarjevega in bogu, kar je božjega, ni pa se j uklanjal politikujočim božjim namestnikom, temveč bil je zvest pristaš narodno - napredne stranke. Vrlemu možu blag spomin! Seja kranjskega, obč. odbora 20. dec. Zupan Ferdinand Polak otvori sejo, konstatira sklepčnost in imenuje overovateljem zapisnika odbornika g. Antona Šinkovca in g. Janka Šajovica. I. Na predlog g. Janka Sajovica se zapisnik zadnje sej brez čitanja soglasno odobri. II. Naznanila županstva: a) Okrožnica deželnega odbora radi cestno-poli-cijskega reda se prečita in vzame v vednost, b) Z ozirom na poziv c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, da bi se nabiralo prispevke za božična in novoletna darila v gotovem denarju na korist vojakom c. in kr. vojske, ki opravljajo službo na državnih mejah, predlaga gosp. odb. Franc Šavnik, da se v ta namen daruje iz občinskih sredstev 100 K prispevka. Soglasno sprejeto, c) C. in kr. vojno ministrstvo je z odlokom z dne 13. decembra 1912., štev. 5865 javilo, da za sedaj ni v položaju ugoditi prošnji zaradi vojaške posadke v Kranju. Za slučaj, da bi pozneje nastala potreba nastaniti v naših krajih garnizijo, se bo rade volje vzela v pretres tudi prošnja mesta Kranj, d) Z odlokom z dne 7. decembra 1912. je deželni odbor pritožbo Marije Drukarjeve proti sklepu občinskega odbora z dne 25. oktobra 1912. o zadevi prezidave hiše Antona Soklič kot neutemeljeno zavrnil, e) Proračun za leto 1913. je deželni odbor v celem obsegu odobril in odredil pobiranje sklenjenih doklad in nagrad. III. Volitev 2. zastopnikov v odbor „Glasbene šole'' v Kranju: Odb. Makso Fock predlaga, da se vnovič izvolita dosedanja zastopnika in^sicer: gosp. Ciril Pire, dež. poslanec in dr. Edvard Šavnik c. kr. višji okrajni zdravnik. Soglasno sprejeto. IV. Na predlog odb. g. Josipa Tajnika se izvoli gg. Fr. Krenner, Ciril Pire, Makso Fock in Fran bavnik kot. člane v vodovodni odbor za Kranj in okolico. V. V komisijo za pregledovanje poslopij radi ognja nevarnih nedostatkov se izvoli odb. Ivan Jagodic. VI. G. R. Sušniku se odkup naklade na pivo za 1. 1913 za njegovo gostilno v znesku 80 K dovoli in odobri. Ponudba g. M. Mayr za pobiranje naklade na pivo za leto 1913 po občini Kranj, iz-vzemši Sušnikovo gostilno, v znesku 1750 K, se sprejme. VII. Določitev mesečnih podpor za mestne reveže iz ubožnega zaklada se prepusti ubožnemu odseku. VIII. Poročilo policijskega odseka: Poročevalec V. Rus. V občinsko zvezo se sprejme K. Zu-panca z družino vred, ker biva že nad 10 let v Kranju. IX. Poročilo tržnega odseka: a) Na predlog obč. svet. Ignaca Focka se sprejme ponudba Ivana Engelmana za štantnino in tržnino ter mestne tehtnice za leto 1913 v znesku 2700 K. b) Proti dovolitvi dveh novih letnih in živinskih semnjev v občini Studenec, ki bi se vršila 31. januarja in meseca oktobra na torek po roženvenski nedelji vsakega leta, se ne ugovarja. Župan zaključi sejo ob :,/47. zvečer. Velikodušni dar. Gospod Vinko Majdič, vele-industrijalec v Kranju, je izročil županstvu mesta Kranj 200 K s željo, da se ta svota razdeli na starega leta dan med bolj potrebne mestne reveže. Obdarovanih je bilo 45 mestnih ubožcev. Mestno županstvo je nabralo kot božično in novoletno darilo na korist vojakom c. in kr. vojske, ki opravljajo službo na državnih mejah, 237K30v. in občinski zastop je naklonil 100 K, tedaj skupaj 337 K 30 vin. Aretirali so na novega leta dan 20 letno Katarino Keršič od Sv. Neže, katera je na sumu^ da je ukradla zakonskima Fr. in Valentini Bedina' damsko uro v vrednosti 16 K. Izročena je bila tukajšnjemu sodišču. Imenovana je spremljevalka in priležnica nekega 32 letnega slepega godca. Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda so donesli v mesecu decembru : Benedik Fran (Joštar) K 1'50, Kavarna Jager K 3'50, Kavarna Geiger K 9'40, Narodna kavarna K 15'— restavracija P. Mayr K 5'26. Deželna elektrarna ob Završnici je kupila od Franceta Zupana na Bregu parcelo štev. 818 za zgradbo strojnice. Gasilno društvo na Kupljeniku se je spojilo z onim na Boh. Beli v eno društvo s sedežem na Boh. Beli. Jesenice. Deželni odbor je predlagal deželni vladi, da imenuje jeseniškega župana Čebulja ge-rentom zdravstvenega okrožja Jesenice, ker je zastop tega okrožja v celoti odstopil. Okrajno glavarstvo v Radovljici pa ima nalog, da volitve čim prej izvrši. Društvene vesti. Godba prostovoljne požarne brambe v Kranju. priredi v nedeljo, 5. januarja 1913, v prostorih telovadnega društva „Sokol" plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Pri plesu svira popolen lastni orkester. — Vstopnina 1 krono za osebo. — Uniformirani člani plačajo polovico, Kranjski kočijaži prirede plesno veselico v prostorih gosp. R. Jegliča (hotel Nova pošta) dne 5. januarja 1913, ob 7. uri zvečer. Sodeluje godba na lok. Vstopnina za osebo 40 vinarjev. Občni zbor podružnice slov. trgovskega društva „Merkur" v Kranju se vrši v četrtek, dne 9. januarja 1913. ob 9. uri zvečer v restavraciji g. Marije Mayr. Prosi se polnoštevilne udeležbe. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 12. januarja t. 1. ob pol 11. uri dopoldne v mestni dvorani s sledečim dnevnim redom 1. nagovor načelnika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev odbora, 5. slučajnosti (samostalni predlogi). Sokol v Kranju. — Društveni redni občni zbor se vrši ob pol 9. uri zvečer dne 4. prosinca v telovadnici z običajnim sporedom. Sokolstvo. Slovenski sokolski koledar za 1. 1913 izšel ob 501etnici slovenskega Sokolstva z bogato, jubilejnemu .letu primerno vsebino in mnogoštevilnimi slikami iz slovenskega Sokolstva in praškega zleta. Za običajnim koledarskim delom sledi strokovni del z naslednjo vsebino: Gangl: Pesem Sokolov; Marinček: Ob 501etnici slovenskega Sokolstva; M urni k: Po praškem zletu; Saj o vic E.; I. zlet „Zveze slovanskega Sokolstva" v Pragi; Kaj zel j: Slovenci na praškem zletu; Pestotnik: Sokolstvo med slovenskim ženstvom; J as o ve c: Dijaštvo v preporodni dobi slovenskega Sokolstva: Jeze r-šek: Razvoj našega naraščaja; Gangl: Čuj nas zemlja mila! Ambrožič: K organizaciji; Roglič Sokolski dom v Litiji; Lah: Iz slovenskega in so-kolskega in telovadnega slovstva: Kostnapfel: Naši vsesokolski zleti; Sajovic G.: Slovensko Sokolstvo v 1. 1912. — Slovenski in slovanski telovadni časopisi. — Za strokovnim delom sledi pregledno sestavljen statistični del v slovenskih in ostalih slovanskih sokolskih organizacijah ter tudi v inorodnih telovadnih zvezah in nato priročni ta-belični zapisnik za vaditelje vseh telovadnih vrst. — Letošnji koledar se je v tiskarni nekoliko zakasnil, zato se začne razpošiljati šele okrog novega leta. Brate, ki ga žele in še niso prijavili naročbe, opozarjamo nanj, ker se tiska le v omenjenem številu. Naroča se pri vaditeljskem zboru Sokola v Kranju, cena 1 K, s pošto 1 K 10 v. Na III. slovenskem vsesok. zletu bo služil koledar kot dobra informačna knjižica o slovanski sokolski organizaciji, v jubilejnem letu pa kot zgodovinski kažipot o razvoju naše sokolske organizacije. Gorenjska sokolska župa. — Predsedstvena seja se vrši dne 6. t. m. ob pol 11. uri dopoldne V prostorih Sokola v Kranju, ob 11. uri pa župna odborova seja. Dr. J. Scheiner. Moj sokolski čredo. Od prvega trenotka, ko sem imel priliko izrazite besede dr. Mir. Tyrša o nalogah Sokolstva, ko sem pričel razmišljati o njegovih nazorih o razvoju naroda in pogojih njegovega bitja in bodočnosti, sem videl v Šokolstvu splošno sredstvo za ohranitev in ohranitev našega narodnega bitja na podlagi fizične izdatnosti in zdravja češkega naroda, ki odlučuje in povzdiguje njegovo nravstveno podlago. Do tega sklepa pride Tyrš po globokem premišljevanju naravnih zakonov, ki obvladajo razvoj človeštva onega železnega zakona prirode, ki pomete raz cesto vse, kar je slabotno, hiravo in puhlo, ki dodeljuje samo močnim in zdravim bitjem uspešno bodočnost. Ta večni boj za biti ali ne biti se po njegovem mnenju ne more prikrivati ali zagovoriti s kakimi filozofičnimi razmišljevanji, s kakimi bleste-čimi sanjami in predstavami o končnih nravstvenih ciljih človeštva, ta boj moramo bojevati neprehoma, se zanj vzgajati, pripravljati in krepiti, ako nočemo, da bi bilo pokopano vse v kruti resnici, katera ne pozna usmiljenja, niti obzirov, niti milosrčnosti. To velja o posameznih bitjih in o narodih, o teh tem bolj, čim manjši so, čim trdovratnejše se morajo protiviti tlačeči jih premoči in se zoper-stavljati nanje pritiskajoči zlobi. Prošle so največje, najslavnejše kulture sta- . rega in srednjega veka, propadle so najkrasnejše ideje, ugasnile najsvetejše luči človeške duše, kakor hitro je odpadel naravni prvotni temeljni pogoj životnosti njih nositeljev, zdrava in močna podlaga tvorovega bitja, kakor tudi narodnega ali plemenskega. Obmolčali in pozabljeni so bili veliki filozofi, najmogočnejši produkti človeškega genija, razpadle so najmogočnejše institucije, države in velemoči, kjer so odpadli oni pogoji proti brezbrižnosti, zanemarjanju in celo njih direktnim zatiranjem. Od teh gigantskih obrisov življenja in razvoja stvarstva obrača se dr. Tyrš na naše razmere, na težke in krute pogoje, ki so dani za bitje in obstanek našega naroda, kateremu so odkazane tako sovražne razmere, ki je vržen kakor klin v telo tujega življa protivnega, gospodstva željnega in brezobzirnega, s katerim se moramo bojevati od vekov za najpriprostejše pogoje eksistence, in moramo napenjati vse telesne in duševne moči in žrtvo-I vati vso imovino. Dalje. --. Darila. Novoletnih voščil so se odkupile v korist družbi sv. Cirila in Metoda članice kranjske podružnice: Bučar Marija, Berjak Iva, Crobath Mar., Čadež Mar., Cizl Marija, Cvar Viki, Dolenc Fani, Fajdiga Palmira, Golob Maja, Golob Ter., Geiger Marija, Jager Ludmila, Jezeršek Franica, Jugovic j Eranja, Jugovic Katinka, Keržič Marija, Kokalj I Ivanka, Konc Terezija, Korošic Marija, Kovačič ; Justina, Krenner Franja, Krenner Leop., Kušar , Mici, Kerč Katinka, Lampret Zora, Likozar Mici, j Logar Ivanka, Majdič Alb., Majdič Ivanka, Majdič Matilda, Majdič Marica, Majdič Saša, Mayer Ana, ■ Matiašič Leop., Mihelič Tončka, Miklavčič Janja, Mlejnik Mara, Nadišar Mici, Omersa Ana, Pečnik Mar., Pire Minka, Pire Mirni, Pirnat Anica, Preširen Ter., Prevc Mar., Pučnik Josipina, Puppo Josip., j Pezdič Anica, Pevc Cilka, Pernuš Anica, Rakove Mara, Rakove Marica, Rakove Anka, Rant Magda, ! Rebolj Mar., Sajovic Anuša, Sajovic Ivana, Sajovic j Karla, Suhadolnlk Ana, Steska Elza, ^Šavnik Ana, Šavnik Leopoldina, Šavnik Marija, Šavnik Olga, Slamberger Inka, Schwarz Leopoldina, Schmied I Ema. Tajnik Cilka, Ullrich Radivojka, Valenčič Hermina, Zupane Apol., Zaje Fani. Tiskarna „Sava" v Kranju Vizitke, poročna naznanila, zavitke, pisma, račune, bolete, jukste, vabila, lepaki, posmrt-nice, cirkularji, troškovniki, letake, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, brošure, časopisi ter sploh vsa v tisk. stroko spadajoča dela v eni ali več barvah izvršuje hitro in lepo. Vinska veletrgovina I Rudolf Kokalj, Kranj Priporočam svoja izvrstna, zajamčeno pristna dolenjska, štajerska in istrijanska vina v sodih in steklenicah Zaloga najfinejših tu- in inozemskih šampanjcev, vin v ste-•. \ \ •. •-. *. klenicah in mineralnih voda. .* .• .• .• .• .' Zabozdreuniški in zohotehnični atelje dr. Edv. Globočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker konc. zobotehnik v Kranju i y Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago. Zahvala. Podpisana Helena Zeball, uljudno naznanjam, da sem izvrševanje babištva s 1. januarjem 1913 prostovoljno opustila in se zahvaljujem za izkazano mi naklonjenost. 11 V KRANJU, dne 3. januarja 1913. Helena Zeball. LJUBLJANA 8—1 Kavarna Prešeren Priporočam vsem Ljubljano obiskujočim Gorenjcem svojo na novo urejeno kavarno. Biljardi, vsakovrstni časopisi. Karel Polajnar :: Ljubljana. Najstarejša trgovina Ferd. Sajovic v Kranju poprej C.Pleiureiss priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga Osobito se priporoča ženinom in nevestam za nakup bale. ^-v—v—v-—————v~v~ v" o e n o •o o "33 JB 01 "O ra i 1 i 1 b i i i i i i b b b 1 1 fl Priporoča se velezaloga 15-1 b uskeaa,norimberškeDa,modneaa blaga in pletenin i * I A. Adamič, Kranj fl i I B v fl a I (D Velika zaloga posamenterije, konfekcije, perila, kravat, steznikov, klobukov, čepic, toaletnega blaga, bižuterije, kranj-skik izdelkov, otročjih vozičkov, kovčegov, šolskih potrebščin, papirja i. t. d. Molitveniki, moleki, venci, verižice in vse druge potrebščine za birmo. Lastna izdeiovalnica damskih pasov. Modni salon damskih klobukov i. t. d. 1 1 1 (D 3 I 31 ■ Cene najugodnejše! j I -s M. Rant ■ Kranj s šaecer Priložnostni nakup OfrOŠKlil VOZIČKOV. Najraznovstnejše ŠPBGBflfSllO DlflOO. " Kolodvorska restavracija priporoča vedno sveže Budeieviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo I ■ H m m m 1 ■ 1 ■ Umetn 13! man HNil ■ H kakor 18-1 ■ Tomaževa žlindra, ■ kajnit in kalijeva sol B ■ veleti prodaja p( oouina z A ) zelo nizkih cenah mino in špecerijskim bi SNI ■ ■ Merkur, Peter Majdič, Hrani ■ 1 ■ m m m ■ ■ ■ i Okrajna bolniška blagajna v Kranju. St. 512. Razglas. Podpisano načelništvo naznanja, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju z odlokom z dne 25. septembra 1912, g£ 22.264 in 22, oktobra 1912, št. 27.212 določilo nanovo običajno dnevno mezdo, katera ima biti bolnišnini in blagaj-ničnim prispevkom od 1. januarja 1913. naprej za podlago tako-le: Mesečni prispevek bode -znašal tedaj delojemalca delodajalca ■ K v K V K L- 66 — 34 „ 2— 1 33 67 „ 2-50 1 66 — 84 3-20 2 13 1 07 i 4-- 2 66 1 34 „ 1-60 1 06 54 „ 2-30 1 53 77 „ 3-20 2 13 1 07 » 4-- 2 66 1 34 . 2-- 1 33 — 67 . 3-20 i' 2 13 07 • * - „-•80 53 — 27 , 1-20 — 80 40 „ 1-50 i _ 50 . 2- i 33 — 67 „ 2-50 i 66 84 1 I. za delavce: a) za mladostne pomožne delavce (do dopolnjenega 16 leta) b) za delavce (pomočnike) s polno plačo: 1. neizučene....... . 2. izučene........ 3. preddelavce...... c) za nastavljence v trgovinah, zidarske polirje in višje kvalificirane stavbene uslužbence . . d) za nastavljence v tovarnah: 1. nižje vrste......'. 2. višje vrste (med temi vse izučene)....... 3. preddelavce, mojstre i. t. d. e) za obratne uradnike in poslovodje .......... f) za državne pomožne sluge g) za stavce v tiskarnah, strojnike in monterje v raznih obrtnih podjetjih in tovarnah . . II. za delavke: a) za mladostne pomožne delavke (do dopolnjenega 16 leta) . . b) za delavke s polno plačo : 1. nižje vrste...... 2. višje vrste (med temi vse iz učene) in preddelavke . 3. uslužbenke v trgovinah . 4. obratne uradnice ... Sorazmerno spremene se tudi dajatve blagajne, t. j. bolniščnina in po-grebščina. Vsled tega nalaga se gg. delodajalcem dolžnost, da zanesljivo takoj, najkasneje pa do 15. januarja 1913 predložijo v blagajnični pisarni „knjigo izkaznic", da se ista tem premembam primerno popravi, oziroma nanovo izda. Načelništvo okrajne bolniške blagajne v Kranju 5—1 dne 10. decembra 1912. Ciril Pire načelnik. Veletrgovina) H|H MajlIlK Hrani. Deželni pridelki, špecerijsko blago Priznano najboljši dalmatinski portland cement „Salona" za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje Svetle sezamove tropine. Umetna gnojila. II 12—1 II Pozor! Podpisani se najudaneje priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi v izdelovanje vsakovrstnih čevljev najnovejše oblike po meri. Naroči se lahko tudi pismeno, če se naznani številko dolgosti in širjave. Lahko se pa pošlje tudi že rabljen čevelj. Vsako v moji delavnici izdelano obuvalo se prilega, je elegantno in trpežno. V zalogi pa imam tudi že izdelane čevlje. Cene nizke in točna postrežba. Naročnikom se stara obuvala dobro in hitro popravijo. Mnogo zahval, pisem na razpolago. Glavni trg, Kranj. Tiskarna „Sava" v Kranju se priporoča v izvršitev v njeno stroko spadajočih del. 3—1 Delikatese! z. K rame - K ram. urar in trgovec V KranjU poleg lekarne priporoča svojo veliko zalogo ir, zlatnine, srebrnine itd. po najnižjih cenah, brez konkurence. Popravila se izvršujejo točno in ceno. Zahtevajte najnovejši cenik, ki je ravnokar izšel. 14—1 T3 ca 3 N *C > u