Strah je dober pri hiši. V krogih Baših polu- ali posili-Nemcev naatal je velik atrah. Miaisterstvo je aararee dae 15. decembra 1. 1. izdalo strog ukaz na naaa okrajaa glavarstva, aaj poroajo, kdo da je na čela ali pa merodajaa glava v podražnicah nemškega šalvereina. V poročila ima ae potlej tadi Bazaaaiti, ali ae v BJih razpravljajo tadi politiČBe stvari ia če se, kateri udje aoaijo v tacih rečeli zvoaec. Tacega ukaza ia še bolj tacili nepriatraa akih poroeil je bilo že zdavao treba. Kar amo v tem dožiyeli od šulvereina ia kar so trezai, pravi Nemci 8ami že prizaali, iz tega se je koj iz pot-etka, kar je aulverein atopil v življenje, brez vaake težave videlo, da je šulvereia politiČBO društvo in to še v prvi vrati, v saknjo nepolitičaega ,,šolmaatra" pa se je aamo za to vrglo, da bi si proste roke obdržalo. Nezaaao to tadi vladiaim krogom ni oatalo ia tu pa tam ao le-ti možje še le prav zato poatali adje v tacih šulvereiaakih podružnican, ker so z njih pomočjo se Badjali, da bode čem prej, tem bolje ,,miBiaterstvu aprave" odklenknilo. To ao namreč imeli aamo za meglo, ki otemnjuje aolnce nemškega liberalizma za malo čaaa, tem lepše pa bi za ajim solace ae vemo, ali bi bolje rekli, aemškim Jadom ali pa judovakim Nemcem zaaijalo. Nemški Jad pa jailovaki Nemec — ta ata pri nas, kakor atoj4 aedaj razmere, eao. Med ajima glede mišljeBja ai razločka. Po Avstriji, če gre za pravo. so Nemci redki, vaaj po aaših meatili ia trgih žive v resnici ali le po sili ali pa na pol Nemci iB ao tedaj oaim po celi vrsti samo to, kar je pri voza repica, gredo torej tudi tako in tje, kakor in kamor jih vlek6 oai — Judje, ki se delajo za Nemce ali pa Nemci, ki ao v vsem načela Judov vzprejeli. Za-ae imajo pred temi samo to, da ae vedo prav, kam da bi radi prišli in kriče tedaj veaaih na krajih, kjer bi za nje bilo bolje, ko bi molčali. Jako so že na večih krajih, ne da bi sami za to vedeli, itedali nameae šalvereina ia miaisterstvo grofa fllaaffeja, ki je sicer nasproti Nemcem Bajpoblevniše jagaje, ni moglo več, ali že celo ai amelo več molcati, dokler še ni slova dalo svoji naWgi, ljudstva, ki žive po lepem avatrijakem cea/ratvu, apraviti med aeboj in kolikor toliko poravnati pri njih dolžaoati in pravice. Same dolžnoati imeti. pravic pa nobenih dobiti, tega ne more strpeti noben narod, dokler se še čuti za narod. Pri teh Nemcih ali kar ao že ti po svoji krvi, kar jih v šulvereinu dekt, hodi aamo za to. da vzdrže Nemci, pa ae ve, da le tiati, ki vleko z njirai, vse pravice, dolžnoati pa zvalijo radi na druge aarode, na slovanaka ia pri aaa ae posebej na slovenako ljadatvo. Ukaz miBisteratva je tedaj pri njih lehko kakor ogenj v atrehi. To ved6 vai sami dobro, da dela vsaka podražnica šulvereina v politiki — tedaj v nečem, kar bi po pravilib. ne smela. Ia da je potlej ta ajih politika zoper spravo in zato zoper aedaaje ministeratvo, to je le aaravna poaledica ia ae more ae več zakriti. Miaisterstvo pa po takem ne more druga, kakor da vea šalverein razžeae. Zdaj pride tedaj vse Ba to, kaka poročila da o Bjih dajo okrajaa glavarstva. Noviae, ki so a aulvereinom v ozki dotiki, le težko zakrivajo avoj strah ia dolžijo grofa Taaffeja, da dela s avojim akazom šulvereiau krivico. Mi eeveda aismo teb miali, veadar pa jih lehko tolažimo, kajti, kakor poznamo okrajna glavaratva, ajih nobeno ae bode sčiata zoper aulverein, pač pa stopi gotovo večje ali manjše število izmed ajia aa straa šulvereina ter bodo njib. poročila za nj le hvale polaa. To ve tudi šulvereia. Ali drugo vprašaaje je, kak6 vzprejme ministeratvo ta poročila? Da ne čisto brez vae preakaanje, to je akorej gotovo ia zato tiči prav v tej preskušnji vea strah šulvereina; zakaj tako je vendar-le mogoee, da se vsled nje prikaže reanica, tedaj pa je že tudi po šulvereinu djano. Šulverein je dru-tvo, ki ima avoje vodstvo zunaj cesarakih mej, tam v velikonemškem Berolinu in že samo to budi v človeku aum, da ni pri njem vse v redu. Nedolžno ime, ki ga ima na čelu, je le krinka, za katero se skriva celo lebko grdo lice. Kakor pa smo rekli, mi se za šulverein ne bojimo, tudi ta strogi ukaz ministerstva ne pride mu zlehka do živega. Tega izmed nas tudi nihče ne prieakuje. Vendar pa je dobra posledica tega ukaza to, da imajo vsled njega pri šulvereinu že nekaj strahu in torej upamo. da ne bodo več tako drzni, kakor je dosehmal to pri njih bilo v navadi.