tfv, 54,__ zhaj9 vsak dan, Izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Uredni Stvo Ulici Sv. FimnCMti Asiškega II 20, L nadstr. — V» dopisi raj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankfrana pisma se na sprejemajo ta rokopisi se ne vračajo. Lzda*itelj in odgovorni urednik šteian Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edino«ti-, vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asttkega it. 2a Telefon uredniška in uprave Stev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto ...... K 24 — za pol leta .. ............'J— za tri mesece......................• " Za nedeljska Izdajo za celo leto........ 5*20 za pol leta .. ........... • 2*60 V Tram, v torifc, dw 10. ofctobr« 1914. Letnik I, VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarela Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov ..... wrt p« lOvffi Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po J Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K vsaka nadaljna vrsta ^.................• 2*-* Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnin« in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno 1« upravi »edinosti*. — P!ača In toži se v Trstu. Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslškega SL 201 rv^tnoTirmitn^n! n 5t. 841.652. SVETOVNA VOJNA. OnlfeR nmftt pMvodol Ml BERLIN, 19. (KJ Uradno se »avli*: Angleški podvodni čoln »E 3« je bil dne 18. oktobra v nemškem zalivu Severnega morja uničen. Namestnik admiralnega štabnega šefa: Behnke. Postopanje z nemškimi ujetniki no Frn- CflSkOL BERLIN, 20. (K.) VVolrfova pisarna javlja: Da je postopanje z nemškimi ujetniki na Francoskem tu pa tam naravnost gnusno. doznajemo iz izpovedi sanitetnega podčastnika Franka iz Delbrucka rri Ko-lonji. ki se je preko Švice povrnil iz ujetništva in se sedaj vsled krutega postopanja. ki je je pretrpel na Francoskem, nahaja v Fieiburgu v lazaretu. V izpovedbah, danih na uradni zapisnik. je rečeno: Spravili so me kot ujetnika v Clermont Ferrand na artiljerijsko vež-bališče. Tam je nastanjenih kakih 20 častnikov in 700 mož-ujetnikov. Vežbališče leži 1000 m visoko. Veter in nevihta bri-jeta skozi vse stane. Moštvo in podčastniki morajo ležati na kamnenih tleti^ ki so pokrita le z malo in slabe slame. Častniki so nameščeni v slabih barakah. Ranjeni so ali bolni. Bolezen je, kakor pri moštvu, povzročena večinoma po ojstri klimi in izredno sJabi hrani. Hrana se daja brez razlike, ali so ljudje zdravi ali bolni. Ujetniki so hudo propadli. Vladata močna driska in vnetje pljuč. Tudi na te bolnike se ne jemlje ozira. Leže kakor drugi na kamnitih tleh. Tudi če je zdravnik ugotovil pljučnico, ostajajo bolniki še tam tako dolgo, brez odeje, brez plašča, deloma brez srajce, brez suknje, brez nogavic ali čevljev. Obvez ni skoro nobenih. Pri mnogih ranjencih se je pojavila kostna gniloba ali mrzlica vsled ran. Poveljstvo nad ujetniki ima neki narednik, ki je bil poprej narednik pri neki kazenski kompaniji. Ta narednik je brez povoda postopal z nekim ujetim bolnim profesorjem prava, ki je služil kot podčastnik, na najkrutejši način. Ne da bi ga zaslišali, ga je zapiral v samotno celico, in je pozneje priobčil, da je bolnik umrl. Ujetniki so slutili, da je bil ta sojetnik ustreljen, ali pa da je umrl vsled prestanih zlostavljani izgred proti Remcem. LONDON 19. (Kor.) Reuterjev urad poroča : Tekom protinemških nemirov v Dept-fordu (Londonu) je bilo trideset oseb aretiranih in odvedenih v preiskovalni zapor. Odpotovanie Francozov iz HemSie. BEROLIN 19. (Wolffov urad). Vse fran-cozinje in vsi francozi pod 17 in nad 60 leti morejo odslej neovirano odpotovati. Odpeljati se morejo z rednimi vlaki preko šchafthausna v Švici in jim bodo nemške oblasti odhod olajševale, kolikor le mogoče. V Bernu ustanovljeni urad jim pojde na roko tekom potovanja skozi Švico. Odhod Nemcev iz Francoske se dovoljuje v istem obsegu. Potožil m severnem Francoskem. BEROLIN, 20. (Kor.) Zastopnik neke velike rotterdamske trgovske hiše, ki je opustila svojo podružnico v Le Havru zaradi zastajanja trgovskih poslov, ki je nastalo tamkaj, pripoveduje poročevalcu berolinskega »Lokalanzeigerja«: Izkrcanje angleških čet je za francoska okraja Sneine Inferieure in Pas d«; Calais velika nesreča. Vse zahteva zase brezobzirno nastopajoči zavezniki John Buli si dela kapital iz radodarnosti Francozov. Zasedaj se še preskrblja s francoskimi poljskimi pridelki, ne meneč se za lakoto, ki razširja skoraj v vseh obmorskih mestih bedo in stisko. Angleži ravnajo tako, kakor bi Francoska pripadala njim. Od Častnikov $e vedno čujejo vedno bolj in bolj besede: >Brez nas bi bili Francozi izgubljeni!« Taki izrazi izzivajo po gostilnah, ki so polne večinoma pijanih Angležev, neprenehoma pretepe. Listi priobčujejo vljudne prošnje na armadno poveljstvo, naj poskrbi za hitro odpravitev angleških vojakov na bojišče. Prebivalstvo se zaniče-valno in nezuapno izraža o »angleški nadlogi-. Sveil pripone pravi* ti m, ki se Mre eksistenci. n sv* Kraljico Elizabeti. BUKAREŠT. 20. (Kor.) Kraljica vdova bo odslej imela naslov: kraljica Elizabeta. Ruski poslanik Sebeko. BUKAREST, 20. (Kor.) Bivši ruski veleposlanik na dunajskem dvoru Sebeko je odpotoval v Petrograd. Za uboge na Dunaju. DUNAJ, 19. (Kor.) Tvrdka Guttinann je podarila ubogim na Dunaju 50 vagonov oglja za domačo kurjavo. BERLIN, 19. (Kor.) Znameniti raziskovalec Sven Heddin, ki se nahaja v nemški fronti na zahodnem bojišču, je pisal dne 5. t. m. nekemu svojemu prijatelju pismo, katero priobčuje list »Svenska Dag-biadet«. Sven Heddin piše, da že prvi dan vojne ni na izidu vojne dvomil niti en sam trenotek. Ker je sam na svoje oči videl toliko in se nahajal čisto v središču dogodkov, razume bolj kot prej kedaj, da mora zmagati nemški narod, ki se bori za svojo eksistenco. Dogaja se nekako preseljevanje narodov Germanov proti zahodu. ki se bojujejo za svoj obstanek,za svojo bodočnost in velikost, kakoršnega boja svet ni videl še do sedaj. Od nasprotne strani, od fronte proti Nemčiji se vali tudi silna reka; to so ranjenci in ujetniki. Videl je, kako se postopa z ujetniki in govoril je z več sto francoskimi ujetniki. Vsi ti brez razlike govore o milobi in humanem postopanju, ki ga uživajo od nemške strani. Dobivajo isto krepilno hrano, kakor Nemci sami. Sven Heddin opozarja na viteško postopanje Nemcev. Nemčija bi ne bila izstrelila niti ene kroglje čez mejo, ako bi ne bila proti lastni volji prisiljena v to. Heddin svetuje nevtralnim državam, da naj časnikarska poročila čitajo s kritiko, ker svet ni slišal še nikoli takih laži, kakor se razširjajo sedaj o Nemčiji. Videl je cesarja Viljema in ve, da je ta na svojem mestu in da ga čete obožujejo kot izgled za celo vojsko. Heddin na svojo čast zatrjuje, da je cesar do skrajnosti napel vse sile, da bi se izognil vojne. Belgilski socijalist Brtnckere trn, M so obstojali med BeHOi h trosporazomom UH UnoMi. BERLIN, 19. (Kor.) »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« piše glede belgijske nevtralnosti sledeče: Belgijski socijalist Brouckere priobčuje v nekem članku socialističnega mesečnika »Neue Zeit« z dne 31. julija t. 1. zelo važno pripoznanje, da so med Belgijo in trosporazumom obstajali ožji odnošaji. Govori najprej o zmagi belgijskih klerikalcev pri volitvah leta 1912. in nadaljuje: Naša armada bi morala po zapovedi trosporazuma, ki hoče braniti naše trdnjave, znašati 150.000 mož. Kmalo po volitvah smo se udali nujnim ugovorom od strani Francoske, Angleške in brezdvomno tudi Rusije. Dokazuje, da sedanje 15 mesečno službovanje, kakor dokazujejo veščaki, ne zadostuje. Zaključuje, že v naprej sluteč, takole: Jutri nas mogoče Angleška, kateri je spolnjevanje vojaških dolžnosti doma zoprno, pozove, da naj spolnjujemo svoje dolžnosti. Angleški list »Times« pravi, da stroški vojne ne pridejo v poštev, ker jih bo slednjič morala plačati Nemčija z deželo In denarjem. LONDON, 17. (Kor.) Vojaški sotrudnik lista »Times« piše: Za nas je vojna komaj ] pričela. Mi smo poslali na Francosko šele jedro prednjih Čet, da sovražnika zadržimo s praskami prednjih čet. Ostanek teh prednjih čet sledi v spomladi, glavna armada pa proti koncu leta 1915. Nam se ne mudi. Seveda glede zaveznikov obžalujemo, da nam je mogoče položiti na tehtnico našo težo še počasneje kot Rusiji. Ako sovražnik pride med tem do kakih vspehov, no, toliko bolje zanj. Ta okolnost ne more ovirati vestnega naraščaja naših čet. Stroški pridejo manj v poštev, ker mora slednjič plačati Nemčija z deželo in denarjem. Tudi, ako vzamemo najslabše, da stoji zadnji kozak na Uralu in da je zaposlen zadnji francoski hlapec in Bordeauxa, potem začnemo proti Nemčiji s pomorsko vojno, kakor svoječasno proti Napoleonu, ko mu je ležala cela Evropa pred nogami. Nismo še tako daleč, kajti ako se Nemčija ne bo držala veliko bolje kot do sedaj, bodo zmagali zavezniki in nadaljevali v enaki meri in nepretržno pritiskali na Nemčijo, kakor mi sedaj po morja pritiskamo nanjo. Propovednlk Frank obtožen veleizdaje. STETTIN, 19. (Kor.) V avli gimnazije Marijinega samostana je včeraj zvečer propovednik Frank iz Straasburga v Al-zaciji predaval o vojni zgodovini. Med predavanjem si je dovolil zmerjati Nemce in zabavljati proti niiin. Največ poslu-j šalcev je odšlo iz dvorane. Prišla je nato ' policija ter aretirala Franka, proti kateremu se je uvedlo radi veleizdajalniških izrazov kazensko postopanje. Regulacija Morave. DUNAJ, 19. (Kor.) Te dni so pričeli dela za regulacijo Morave in sicer izkopa- vanja prvega preseka pri Marcheggu, ki bo v dolgosti 500 metrov: imel 100 tisoč kubičnih metrov kubature. Zanimiva razprava. BAMBERG, 19. (Kor.) Pred višjim deželnim sodiščem bi se bila imela danes vršiti izklicna razprava v znanem procesu Izolde Beidlerjeve proti njeni materi Kizuni Wagnerjevi. Tožiteljica je umaknila prijavo z ozirom na resne čase, ki jih mora sedaj preživljati Nemčija. Tožiteljica se je izrekla proti odgoditvi izklicnega roka. Parniki otomanskega plovnega društva vozijo med Carigradom in Constanzo po dvakrat na teden. CARIGRAD, 17. (Kor.) Uprava otomanskega plovnega društva je sklenila, da bodo od jutri naprej parniki vozili po dvakrat na teden med Carigradom in Constanzo, da se tako nadomesti vrzel, ki je nastala vsled ustavljenega romunskega plovbenega prometa. Poštni promet za pošiljatve do 20 kilogramov v Dalmacijo odprt DUNAJ, 19. (Kor.) Poštni promet za pošiljatve do 20 kilogramov je preko Ogrske zopet odprt. Izvzete so pošiljatve z naznačenjem vrednosti, s knjigami in drugimi tiskovinami, zaprte ekspresne pošiljatve in nujne pošiljatve. Svetovna razstava za Icnjigotrštvo zaključena. LIPSKO, 18. (Kor.) Svetovna razstava za knjigotrštvo in grafiko se je danes popoldne zaprla. Blagoslovlienje kapelice c. In kr. nadomestne bolnišnice štev. 3 v Modlingu. DUNAJ, 19. (Kor.) Včerajšnjemu po-svečenju kapelice c. in kr. nadomestne bolnišnice štev. 3 v Arainski vojašnici v Modlingu so prisostvovali: Nadvojvodinja Žita, vojni minister vitez pl. Krobatin, vojaški poveljnik FZM Wikullil in župan dr. Weisskirchner. Vojni vikar, škof Bjelik je nagovoril ranjence v nemškem, madžarskem in češkem jeziku. Po cerkveni slav-nosti je obiskala in si ogledala nadvojvodinja Žita upravo bolnišnice in je govorila z ranjenci zelo dobrotljivo in prisrčno. Bivši namestnik AlzacUe-Lotaringije na Dunaju. DUNAJ, 19. (Kor.) Bivši namestnik Al-zacije-Lotaringije knez Wedd, ki se je na svojem povratku iz Bukarešta zadržal na Dunaju od 16. do 18. t m., je obiskal tukaj nemškega poslanika grofa Tschirskyja, saksonskega poslanika grofa Rexa, bavarskega poslanika pl. Tucherja in italijanskega poslanika vojvodo pl. Avarna. Vsprejel je tudi protiobiske teh diplomatov. Ko se je odpeljal iz Dunaja, je prišel na kolodvor italijanski poslanik, da se od njega poslovi. Japonski kffiarki potopljena. LONDON, 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča Iz Tokio: Po uradnem Japonskem naznanilu Je križarka »Takačiho« 17. oktobra v kiaučauskem zalivu zadela na mino in se potopila. Od 264 mož sestoječe posadke se Je baje rešil en častnik in devet mož. Žitni trg. DUNAJ, 19. (Kor.) Pšenica in rž trdno. Koruza in oves vzdržljivo. Vreme lepo. Kolera. DUNAJ 19. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministra za notranje zadeve razglaša: Dne 19. t m. je bil bakteriologično dognan 1 slučaj aziiatske kolere v Mostih pri Jablonkah, okraj Tešen (Slezija), 14 slučajev pa v Kremsu na Nižjeavstrijskem. Gre za osebe, ki so se povrnile iz severnega bojišča. Dne 19. t m. poročajo iz Galicije, da je tam obolelo: po 1 oseba v Krakovu In Molovski, okraj Brzesko, v Nodrzecu, okraj Brzezov in 5 oseb v Bieczu, okraj Gorlice, 17 oseb pa v Dolini, okraj Sanck. Office IZ VOlK. Odlikovana hrabrost dveh starih vojakov. Iz nagega tiskovnega vojnega stana se poroča uradno: Sledeča dva, cisto izredna slučaja junaškega postopanja pred sovražnikom zaslužita, da se objavita javnosti. Šestinšesdesetletni bataljonski trobentač, višji lovec Venel Humi 8. lovskega bataljona, gotovo najstarejši mož v tej vojni, je prenešal kljub svoji visoki starosti težave vojne voljno in v najboljšem razpoloženju. Bil je vsem svojim sodrugom v izgled uda-nostnega Izpolnjevanja službenih dolžnosti. Kazal je vedno treznost, mirnost in zaničevanje smrti.BU Je vedno v najhujšem ognju šrapnelov in krogel] ob strani svojega po-veljnlka bataljona in je izvršil vedno svoje ježe v svrho kakega javljanja uspešno. — V noči od 9. na 10. septembra mu je bilo ukazano, naj pripelje vse častniške konje pred bataljon. Pri tej priložnosti je prišel v hud artilerijski ogenj. Njegova treznost in hladnokrvnost v tem težkem položaju je povzročila, da so konjski čuvaji zadržali splašene konje ter jih srečno pripeljali na določen kraj. Pridni stari podčastnik, ki je že služil častno v dveh vojnah in ki ima že več lepih dekoracij, je dobil za ta svoj čin zlato hrabrostno svetinjo. Isto častno znamenje je dobil 521etni narednik pešpolka štev. 47, Štefan Feigl. Ni več obvezan čr-novojništvu, vendar je takoj ko se je proglasila mobilizacija, prosil da se mu dovoli prostovoljni ustop kot infanterist v polk in stotnijo, pri kateri je služil nekdaj. Dovolilo se mu Je. — Dasiravno že precej star, je Feigl prenašal vse težave vojne In dal večkrat izboren izgled hrabrosti In samozata-jevanja drugemu moštvu. Bil je odkrit so-drug, ki je v največjem ognju krepil onemogle in jim pomagal. Postal je kmalu narednik. Ko je dne 28. septembra njegova stotnija napravila neki naskok, je bil Feigl v prvi vrsti in sicer eden najpogumnejših in je s tem pripomogel, da je bilo veliko Rusov vjetih. Bil je od šrapnela težko ranjen. Zdravniška praksa v sovražnikovi deželi. Neki nemški višji zdravnik v rezervi, zaposlen v nekem lazaretu na francosko-nemškem-bojišču, pripoveduje v listu „Frankfurter Zeitung" naslednji zanimivi dogodek: Ker je v sedanjem času vsled upoklicanja tudi na Francoskem veliko pomanjkanje zdravnikov, je prišla nekega dne v naš lazaret babica iz 7 kilometrov oddaljene vasi ter prosila zdravniške pomoči za neko porodnico. Ker sem bil jaz slučajno izvežban v porodniškem poslu, je naš poveljnik določil mene, da se popeljem z babico v imenovano vas. Imeli pa smo na razpolago samo majhen avtomobil za dve osebi: za vojnika in eno osebo. Babica je morala zato dejansko sedeti na mojih kolenih. Vozili smo zelo hitro, zato je prišlo v ovinkih večkrat nehote do objemov med sovražnikom in sovražnico. Prizor od glave do nog oboroženega zdravnika s Francozinjo na kolenih je vzbujal pozornost in tudi pri potrtih domoljubih veselost. Po približno enournem opravilu je prišel krepak dečko na svet, medtem pa je grmenje topov pozdravljalo ta veseli dogodek. Mož mlade matere je bil pod orožjem, kakor marsikdo drugi iz dotične vasi, vendar ni bilo njeno veselje zato nič manjše. Ko sem po porodu stopil iz borne kolibe, je pridrdral po cesti avtomobil z rakvijo nekega nemškega častnika. Peljali so ga domov, da ga pokopljajo v domači zemlji. Novo, mlado življenje in pa — smrt tako blizu skupaj! Prihodnje jutro me je poseti! stari oče novorojenčkov ter me vprašal po mojem krstnem imenu. Otroka so krstili na moje ime za Pavla. O tem dogodku se je kmalu izvedelo po okolici in tako sem imel od slej naprej povrh obilega dela v lazaretu še tupatam tudi s privatno prakso opravila. Dohodke iz te prakse smo dajali v podporo siromakom dotične vasi. Slika s sedeža glavnega poveljstva. — Vojni poročevalec »Berliner Tageblatta« podaja tako-le sliko iz glavnega stana v Galiciji: Mesto, kjer je nameščeno glavno poveljstvo, je nervozno in razburjeno. Govori se, da se nekje zunaj bije velika bitka. Nekje v območju Visle so prijeli Ruse — hočejo jim dati velik odgovor na Lvov. Sedaj se odloči usoda te nečuvene vojne, sedaj se obrača nov časten list v knjigi zgodovine. Roka, ki hoče ta preobrat u-sode in ga vodi, je med nami. Tisočero razraščena se razliva nje volja po armadah, polkih, strelnih črtah in patruljah proti sovražniku. Kje so tisti časi. ko je komodni slikar vse dogodke bitke zavijal v dim smodnika? Danes stoje le oblač-ki-janjčki za sekundo nad — praznim poljem, ker so milijoni navidezno zlezli v zemljo, iz katere so prišli in v katero poj^ dejo zopet. Kje so tisti časi, ko je patetični slikar slikal vojskovodjo, kako na vspe-njajočem se vrancu, s potegnjeno sabljo v pesti, vodi svoje k ataki?! Višji poveljnik in njegov šef generalnega štaba sta daleč proč in njiju delo za to bitko je že dovršeno — sedaj je drugi izvajajo praktično. Kakor vedno v tej uri zapušča šef generalnega štaba Conrad v. Hotzendorf * Šolsko poslopje, ki nosi njegov znak: »O. O. K.« — Operierendes Oberkommando — gre v častniško jedilnico, se razgovar-ja potem v prodajalnici papirja z nje lastnico, zasuče potem v poljsko slaščičarno, gre preko glavnega prostora in stopa po temnem hodniku v sobo, kjer so biljardi. Tam sedi med svojim namestnikom Hoferjem in svojim adjutantom pri eni stranskih miz ter opazuje trojico igralcev na biljard. meniti če*ki politik in odllčnjak mladočeške stranke uvorni svetnik d' . I omir ^elakovsld. Pokojnik je bil poleg dra. Kramara in dra. Podlipnega ena najznamenitejih pojav v političnem življenju svoje stranke. Rodil se Je leta 1846 v Vratlslavi, kjer je bil njegov oče Fran Ladislav Čelakovski profesor slovanskih jezikov in slovanske književnosti na tamošnjem vseučilišču. Čelakovski, ki je dovršil svoje Študije na češkem vseučilišču in se le posvetil poučevanju prava, zgodovine In čeških arhivalijev. Leta 1883 se je habitl- liral za profesorja iz pravne zgodovine na Češkem vseučilišču v Pragi. Več let le bil ravnatelj mestnega arhiva v Pragi. Kutna- Rožne politične vesti. f Dr. Jaromlr Čelakovski. Dne 15. t. m. je umrl v Pragi v 69. letu svoje dobe zna- gora ga je celo volila vrsto let svojim poslancem v češkem deželnem zboru in to leta 1879 za časa Taaffea, potem leta 1900 in 1901. Potem je bil kandidat mladočeške stranke za državni zbor in tudi izvoljen. L. 1908 je začelo njegovo delovanje na pogajanjih za češko-nemško spravo. Tu je srdito napadal vlado barona Bienerta. Na spravnih pogajanjih leta 1902 je bi\ član narodno-političnih dogovorov med Cehi in Nemci ter je zastopal jezikovni referat in pa onega za narodne manjšine. Dokler je živel vodja zmernejih Nemcev, dr. Eppinger, dr. Čelakovski toliko da ni vspel s svojimi koncill-jantnimi predlogi, ki jih je stavil Nemcem. Po smrti rečenega velikega češkega politika, je pa zadobil radikalni nemški element pre-težje in vsi predlogi Čelakovskega so se razbili, kakor tudi pogajanja sama. Od tedaj dr. Čelakovski ni več kandidiral v državni zbor in se je umaknil s političnega pozorftča. Oglasil se je le tedaj, ko je nastopil proti češki obstrukciji v državnem zboru. Pokojnik je bil član poljske, ruske in češke akademije. K predzgodovini sedanje vojne. Obveščeni smo bili te dni brzojavno, da je* »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« objavila več spisov iz predzgodovine sedanje vojne. Sedaj pa doznajemo vsebino teh spisov. Prvo poročilo je datirano iz meseca marca 1913. V tem je rečeno: 2e v prvih fazah konflikta radi Maroka je Anglija, kakor znano, podala Francoski obljub mi-litarične naravi, ki so potem dozorele v konkretne dogovore obojestranskih generalnih štabov.Glede dogovorov radi kooperacije na morju doznajem od navadno dobro poučene strani nastopno: Angleška vlada sprejema obrambo Severnega morja, Kanala in Atlantskega oceana, da dA Francoski možnost za koncentriranje svojih pomorskih sil v basenu Sredozemskega morja, pri čemer se jej daja na razpolago Malta kot oporna točka brodovju. Podrobnosti se nanašajo na porabo francoskih flotilj torpedovk in podvodnih čolnov v Kanalu in angleškega brodovja, ki se ima po izbruhu vojne podrediti enemu francoskih admiralov. Mej tem je vedenje angleške vlade za časa maročanske krize v letu 1911, ki se je pokazala kot poslušno in slepo orodje francoske politike in je po govoru Lloyda Georgesa dala francoskemu šovenizmu novih nad, dalo francoski vladi orodje, da zabije nov žebelj v krsto, v katero je politika trosporazuma že položila svobodo samoodločbe Anglije. Od posebne strani doznajem o izmenjavi not, ki se je vršila v jeseni mi-nolega leta med Greyem in francosko vlado, in francoskim poslanikom Cambo-nom. V teh notah sta se angleška in francoska vlada za slučaj grozečega napada kake tretje vlasti dogovorili, da takoj stopita v dogovore, da-li bi kazalo skupno nastopiti v obrambo pred napadom, oziroma* v koliko se imajo izvesti sklenjeni militaristlČni dogovori. Sestava dogovorov računa fino z angleško mentaliteto. — Formelno ne sprejema Anglija nobene obveze za vojaško pomoč in jej ostaja po besedilu svobodna roka, da more vedno postopati primerno svojim interesom. V resnici pa se je po teh dogovorih v zvezi s sklenjenimi militaričnimi dogovori nerešljivo zapisala francoski misli na revanša Angleška vlada igra — tako nadaljuje nemški list — zelo nevarno igro. S svojo politiko ob bosenskem in maročanskem vprašanju je povzročila krize, ki so Evropo dvakrat spravile na rob vojne. Vs- SUUEHC1, SLOUflHI! Spominjajte se ol? vsaki prllllil naše Ciril - Metodove družbe! Str in R. .VEČERNA EDINOST" št 54. V Trstu, dne 20. oktobra 1914. mu ve frai W io fe t-ajno dajala francoske-Jjajoč jih, da vse tržaško Slovanstvo ohrani bi mogla nekega dne do- pokojnemu Gjuri Vučkoviču neminljiv hv^ »katastrofe, ko bodo angleški in I ležen spomin. — Pogreb bo jutri ;i vc Pogreb bo jutri v sreda >jaki na francoskih bojiščih s|ob 3'/, popoldne. s\ i krvj > plačevali angleško politiko; Dospela nam je sledeča dopisnica z ci vV> ?t-vanja. Seme, ki ^a je sejal kraJj;južnega bojišča: Godi mi se dobro; le Edvard, ITt V klćisle. j prekmalu je prišla zima. Nogavieniii pod- L belgijske vlade v Havru. Ko j vez. ki sem si jili zavezal v Trstu, dose-pr-.f seirin liridesetlmi leti belgijska revo-: daj še nisem snel. Bodite vsi srčno polu 'i vrnila neodvisnost Nizozemski ki je zdravljeni. — Josip Jandejsek, računski biU pr i španska potem pa avstrijska, ne podčastnik 3. stotnije 27. črnovojniškega bi bil nihče pomislil, da bo kralj-stvo, za pcšpolka. — Pripominjamo, da pripada k uro je d ločeno, da ostane nevtralno v! g- Jandejsek ljubljanskemu črnovojniške-Tsakem slučaju, zapleteno nekega dne v! mu pešpolku, ki je bil nekaj časa v Trstu, svetovno vojno, ki dovede Belgijo v dveh Preniemba v prometu delavskih via-mesecih do zadnjega izdiha. Belgijska ar-; kov Pula - Vodnjan. S 1. novembrom 1914 mada se je po zavzetju Antvverpna umak- j se opusti vlak štev. 320, odhod iz Pule nila do skrajnih mej države, a vlada sama ob 6.10, prihod v Vodnjan ob 6.36 popol-se je izselila iz države same, 450 kilometrov dne. in vlak štev. 365m, odhod iz Vod-daleč od glavnega mesta Bruslja in se na- njana ob 7.02. prihod v Pulo ob 7.29 poselila v tuji državi kot gost. To je pcpol-j poldne. Namesto teh dveh pa bo vozil z noma nov slučaf, kakor ga dosedaj še ne navedenim dnem počenši vlak št. 324, pozna zgodovina, ako izvzamemo preselitev j odhod iz Pule ob 5.30, prihod v Vodnjan napoleonske enodnevnice, cisalpinske re- ( 5.55 popoldne, in vlak štev. 353,_od-publike, katere vlada se je leta 1799. preselila v Lyon. Dosedaj se še ne ve, aH je belgijska vlada izvolila Havre sama kot svoj sedež, ali pa ga jej je ponudila francoska vlada. Ker se je ob preselitvi belgijske vlade naglašalo, da se navaja isti režim, kakor ga je Italija predložila sveti stolici za ureditev mednarodnih odnošajev, pač pomenja to, da je bilo že prej razgovorov in dogovorov glede morebitne preselitve belgijske vlade v H i vre. Razpravljalo se je gotovo tudi o možnosti vojne in se je dognalo, da je Havre najprimernejše mesto za sedež belgijske vlade, ker vojne operacije ne sežejo tako lahko do njega in ima tudi v obrambo angleško vojno mornarico. Poleg tega pa so v Havru velike zaloge. Mesto je središče važnih industrijskih podjetij ter je zvezano z ostalo deželo z važnimi železniškimi progami. Belgijska vlada v Havru more občevati z belgijsko državo Kongom in z nevtralnimi in v vojni se nahajajočimi državami. Ako bi se dogodile kake druge eventualnosti, bi se belgijska vlada lahko hitro umaknila v notranjost Francoske. Ruska vlada Išče denarja. Govorili so» da vzdrzi ruska vlada tudi najdaljšo vojno, ker da je nanjo pripravljena. Med tem se pa vedno bolj in bolj vidi, da bo tudi Rusija prisiljena, da poseže k izvanrednim pripomočkom, ker ji zmanjkuje denarja. Med prvimi pripomočki naj bi bil davek na imetje in sicer kakor v Nemčiji, brambno - donosni davek, enkrat za vselej. Ta davek naj bi prinesel milijardo rubljev čistega. Poleg tega, oziroma pravzaprav pred tem, je hotela upe-Ijati ruska vlada na vojne potrebščine bančne nakaznice za vsoto 300 milijonov rubljev. Ta transakcija bančnih obveznosti bi bila pri današnjem stanju ruskih financ tudi možna. Kljub tema pa bi ne bilo dosti denarja za vojno in zato namerava ruska vlada zvišali davek na imetje, rente, pivo, kolke, hranilnice in dedščtne. Po načrtu finančnega ministra bi imele od tega zvišanja ruske finance 400 500 miiij. nov dobička. Te predloge naj bi obravnavala ruska duma p>o možnosti že v prvi polovici listopada. Vodje vseh rusk'h političnih strank so že Izjavili, da se izognejo vsaki debati o teh načrtih in da sprejmejo te v vsem obsegu. V ta načrt pa so obseženi tudi nov! davld in sicer davki na luksurjozne stvari in davek na do-hodanno, ki naj bi skupno donaSali 350 milijonov rubljev. Davki brez davkov na imetje, bi morali donesti letno ruski vladi nad eno milijardo rubljev. Ker pa priznava ruska vlad3 mogočnost, da bi vsi ti davki ne do-nesli potrebnega denarja, zato misli ruska vlada na narodno posojilo in sicer v tem obsegu kakor ga je izvedla Nemčija. To posojilo bi sicer ne imelo istih uspehov, kot nemško, ker je Nemčija bolj bogata, ali svojih 2000 milijonov msrk bi ti davki prinesli. Z vseh teh primerov pa je razvidno, da se more Rusija ravnati po Nemčiji, če hoče dobiti potrebno kritje za sedanjo vojno. Vojna in laž. Zelo interesantno je pre- hod iz Vodnjana ob 6.05. prihod v Pulo ob 6.32 popoldne. Varstvo golobov pismonošev. Namest-ništveni svetnik razglaša: Večkrat se pojavljajo pritožbe, da se love ali streljajo golobje pismonoši (to so domači golobje, ki so nalašč vzgojeni oziroma izučeni za prenašanja poročil). Zato se opozarja, da golobje pismonoši ali domači golobje, kot krotke ali ukročene živali (§ 384 o. m. z.) ne spadajo med živali, ki se smejo loviti, torej tudi niso živali, podvržene lovu, katere bi zamogel upravičeni lovec ubijati. Protipravno zasledovanje, ubijanje ali prilaščevanje goloba pismonoša je smatrati za kratenje zasebnega prava in se kaznuje po zadevnih določilih kazenskega zakona (§§ 171, 201 c, 185, 460, 464, 468). Kolera. Ministrstvo za notranje stvari je z naredbo od 12. oktobra t. 1. št. 7. 5Z1/3 izdalo zaznamek o koleri ter je pozvalo deželne oblasti, naj poskrbe za čim večjo publiciteto tega zaznamka potom Širjenja v vse kroge prebivalstva, posebno pa potom dnevnega in strokovnega časopisja. Dalje so deželne oblasti pozvane, naj pridobe zdravnike, duhovščino in učiteljstvo za širjenje zaznamka, kakor tudi za sodelovanje na pobijanju kolere. Živnostenska banka. Premijo 700.000 kron II. avstr. razredne loterije je zadela srečka, ki je bila kupljena v menjalnici podružnice Zivnostenske banke na Dunaju (I. Graben). Zahvala. Da olajša vsaj deloma bedni položaj otrokom vpoklicanih, je priredilo podpisano dne 11. t. m. dramsko predstavo. Z veliko vnemo je prihitel zapuščenim v pomoč g. Svagelj s svojo vrlo četo. Uprizoril nam je tri kratke igre tako lepo, da je uporabil vsa sredstva, ki so mu bila na razpolago ob naših razmerah. Za ves trud in požrtvovalnost, s katero nista štedila, naj sprejmeta g. uprizoritelj in njegova četa prav prisrčno zahvalo. Ob odmorih je igrala godba naših mla-deničev pod vodstvom g. Rudolfa Sanci-na. Tudi godba in njen g. vodja sta nam nudila svoje najboljše, za kar jima bodi izrečena prisrčna hvala; še posebno hvaležnost pa zaslužujeta za prekrasne operne komade, ki so bili izvajani prvič ob tej priliki. Prekrasna dvorana nam je bila prepuščena brezplačno; za to se imamo zahvaliti »Gospodarskemu društvu« in še zlasti njegovemu predsedniku, gosp. Ivanu Godina. In tedaj ste prihiteli v trumah — srečni, da morete osrečiti revne in zapuščene — zahvaJjeni bodite tudi vi. Slovensko učiteljstvo v Skednju. Beseda o milijonarjih. Milijon — to je pojem, ki ga pozna Slovenec pravzaprav samo po imenu. Zapisati ga zna še s Številkami, več pa težko da ve povprečen človek o njem. Milijon se rabi v navad- davai neki dr. Ludvik Karell pred kratkim ! nem jeziku kot nekaj brezkončnega, nekaj na Dunaju o laži kot vojni moči. Laž po-1 brezštevilnega. Milijon denarja je toliko, v'digne surovost v junaštvo, slabost v do- kakor tema. in priprosti ljudje so prepri-brosrčnr 1000 do 10.000 K in njihova imena so blestela v vseh bor-zijanskih časopisih. »Oesterreichische Volkszeitung« se je postavila na stališče, da bi vsak dunajski milijonar lahko daroval 100.000 kron, kar bi pri 1100 milijonarjih dalo 110 milijonov. To bi bila vsota, s katero bi se dalo res kaj izdatnega napraviti. Toda dunajski milijonarji se niso zmenili za apel »Oesterreichische Volkszeitung«, nego so raje obdržali svoj denar. Še slabše kakor dunajski milijonarji, so se obnesli budimpeštanski in sploh provincijalni. Darovali so kar mogoče malo, ali pa celo nič. Noblese ni nobeden pokazal. bila bi pa zelo zanimiva in poučljiva Ljudska domišljija prehiteva v vojni vsak uspeh, hiti pred zmagami, si izmišlja pravljice o dogodkih v taboru, o stanju sovražne vojske, o premirju, o begu in porazu. Z vojno lažjo je spojeno tudi podcenjevanje sovražnih in precenjevanje lastnih sil. Prava nevarnost vojne laži tiči pa v tem, da odtujuje narode druzega drugemu, da seje narodnostno sovraštvo in oteža je sklepanje miru. Nikoli pa ne more hasniti vojskujočim se strankam; kajti zmagujejo edino-Ie dejstva. Domače m\i t Gjuro Vučković. V minoli noči je umrl tu po daljši in težki bolezni mož, ki je bil p 3 svojem rodoljubnem delovanju ena najmarkantnejih in najpriljubljenih oseb med tržaškimi Hrvati. Gjura Vučkovića. trgovca, ni več. Poprej ie deloval kot uradnik znane velike tvrdke Skuljevič in pozneje tudi sa mostalno kot trgovec. Bil je član vseh naših društev, bil je ustanovitelj „Sokola", soustanovitelj Jadranske banke", zelo delaven večleten tajnik „Slov. Čitalnice", svoječasno odbornik „Del. podpornega društva", predsednik „Tiž. posojilnice In hranilnice" in v vsaki potrebi neumoren nabiratelj za vsak narodni namen. Med tržaškim Slovani jih je malo, ki bi bili tako intenzivno delovali kakor je pokojni Vučkovič, dokler je bil še zdrav. Zato pa je tbdi užival največje spoštovanje med starejo našo generacijo, ki je pozna'a tega vrlega moža. Zapušča vdovo, znano učiteljico na nemških državnih šolah, gospo Pavlo rojeno Moro Iz Ljubljane. Za njim tugujejo mnogoštevilni sorodniki, ki Jim ----izrekamo najiskreneje sožalje, zagotav- W ne morejo prešteti, nego da ga merijo na mernike in premetavajo z lopatam.i Smo pač reveži Slovenci. Milijonarji se dobe na Dunaju in v Budimpešti, pa še na Češkem in Moravskem, a drugod so redko sejani. Samo dva slovenska milijonarja sta obče znana in zaradi svojih, narodu izkazanih dobrot, v dobrem spominu. To sta Kalister in Gorup, oba že mrtva, a o-beh se mnogo ljudi spominja z resnično hvaležnostjo. Sedaj v vojnem času se pogostoma sliši vprašanje: Kje pa so milijonarji? To vprašanje je naravno. Država je poklicala nešteto moških pod zastave in je prisiljena, neprestano apelirati na dobro srce in na požrtvovalnost prebivalstva. Podpirajte ranjence, podpirajte Rdeči križ, pošiljajte gorko obleko za vojake, dajte srajc za bolnišnice, ne pozabite rodbin pod zastave vpoklicanih vojakov, usmilite se beguncev iz Galicije — tako čitamo dan na dan in dasi so se vsi zaslužki skrčili in žanje le par ljudij. dasi se je skoro vse podražilo, dasi je polno ljudij brez dela. vendar dajejo ljudje, dajejo, kar morejo, žrtvujejo iz dobrega srca. Srednji, mali in prav majhni ljudje žrtvujejo mnogo. Kaj ni to ginljivo, če uboga kmečka ženica, ki komaj sama izhaja, nakupi mesa in ga speče in speče kruha in nese vse skupaj ranjencem? Ah ni to požrtvovalnost, če seže majhen uradnik, o-brtnik in delavec v žep in daruje za dobri namen? Vse to Je od ust odtrgano! Ni čuda torej, če vprašujejo ljudje: Kje so pa milijonarji? Ljubi rojaki, milijonarji so povsod, kjer ni ljudi, ki trpe in stradajo, ki trdo delajo in molče umirajo. Gospodje milijonarji žive v velikih in bogato opremljenih pala- Vellk požar. Snoči, malo pred šesto uro je neki uslužbenec g. Josipa Eppingerja, ki ima tovarno koofetov v ulici Conti št. 26, telefoniral gasilcem, da je v tej tovarni nastal »majhen ogenj". Na ta poziv se je poveljnik gasilcev podal na lice mesta le z dvema gasilskima vozovoma, a ko je prišel k Eppingerjevi tovarni, je konstatiral, da se je oni mali požar razširil že po vsem podstrešnem prostoru, ki je Širok 7, a dolg 40 metrov. Debeli oblaki dima so se valili proti nebu, a med njimi Je tu pa tam švignil grozeč plamen. Poveljnik gasilcev je takoj uvide!,, da mesto z malim ognjem, ima opraviti z velikim požarjem ter je nemudoma telefoniral na osrednjo gasilsko postajo, naj se mu pošljejo ojačenja. Obenem je poslal nekoliko gasilcev v podstrešje, kamor so napeljali brizgalne cevi. V podstrešju so goreli leseni zaboji, papir in drugo: ogenj se je bil že prijel strehe in poda. Prišli so nato še drugi gasilci s podpoveljnikom Paolijem, ki so napeljali še druge bnzgalne cevi na središče požaija, a ves njih trud je bil zaman: malo pozneje se je podrla streha tovarne. Ogenj bi se bil gotovo razširil tudi na spodnje prostore, da niso tega zabranili gasilci, ki so napeli vse svoje mod, da bi čim več mogoče rešili. Okoli sedmih zvečer je bila vsled njih neumornega dela odstranjena vsaka nevarnost. Škode ni bilo še mogoče oceniti. WBta zdotfl«erstD Možno m ftc m«d 1 mm mm Mrežnica W »O. pilili ličili ll&šilifcš ! :: Dobroznana mirodilnfca :: iv. €mmmi S«. Ivan - Trs! - blizu Kar. damo = lik izbor barv H = pG¥iak lt^.ss irt Zaloga za Trst in okolico redilnega O ir^o^i 1 ter tssfcrnega apna ta 'kkcj {iraška 71 žirafi. - Tetefni BI ileSSH 1110391 HSHaii mm dfliHHiiiisksžH elrui Flyp testnega pridna iz Jesenic m Omiiu uiicti Vaitiirivo 13, tel. 1405. Prodaja na drobno in ns debelo. - Gostilne: „flfl1 flcfriD", ul. Muova 13 In gosfflna-luufeL s Piazza Gluseupina Jtev. 7, v haterfh tof! svoja vina im ursie. &&2533BC9 C33 IIIIB čevlji brez šivanja in že&Hev:: Izvršuje edino le FRAN CINK V TRSTU ulica Cecilia štv. 12 Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno. Na zahtevo pride tudi po naročilo izven mesta. Delo solidno. - CENE ZMERNE. fcdina prirao skd to Vi m dvokoles .TRTBUNA* Gorica, Tr2aSka ut. 2S prej pivovarna Goritip) Zaloga dvokoles, iivmlniii In kmetijskih strojev,g a-mofonov, orkestron iid. F. BAT J ČL Gorica, Stolna ul. 2—1 Plačuje se na obroke Ceniki iranko. macoii i 1 ■ gostilna „Pri Deteljici" I v TRSTU, ulica Belvedere itv. 1 Priznano najboljša in najcenejša kuhinja. Pristna domača in tuja vina. ICB ■ ■ I CASILEir U BI CJUAlft •UMU Napredek vede N»jenergičnejSe in gotovo se zdravi sifilis 3 svetovnim sredstvom Jcrubin Casite Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se nretralna zc-ženja, prostatitis, nretritis in mehu mi Lutaf aIS rficiltf katarji korenito zdravijo s KllIl|6I» l»MlftB« Konfeti CASILE urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiU zelo nevarnih cevk (Šiling*), popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edint korenito ozdravijo nretralna zoienja (prostatitis, uretritia, čistiti.*, me- ______________ nesposobnost za zadržavanje urina, sluzaste tokove itd. — Škatlja konfetfiev Časi:o K 4—. JORUBIN GASILE, naj bolj že protisifilitično in poživljajoče kričisiilno sredstvo, ki se uporabna z aspebom proti sifiiidl, anemiji, impotenci, kostoboli, ishiaa, vnetju ilez. poltnim madežem, Izgubi semena, polucijam, spermatorojl, steriliteti, nevrasteniji, •Mrgičen razkrojevalec urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Gasile K 3 50. Vbrizganec CASILE zdravi beli tok. akutne in kronične katarje, vaginitis, ure-tritis endometritis, vnetje in izpad maternice itd. Steklenica vbrizcanca Gasile K 3 50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd., n»j naslovi dopis na lekarno LLGYD, za g. Gasile, Tist, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z všo rezervo. Priznani medtclnalni izdelki GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trstu Lekarna Llovd, V. dell'orologio 1. Prbtna zdravila Ganile nosijo lastnoročni i M. Aite nasledniki fcmrne katarje, kamen.