298. številka.
Ljubljana, v soboto 30. decembra.
XXVI. leto, 1893.
(»hoja ▼■»». dan «wf*fr, izimfti nedelje in prasmkr, ter velja po pol ti prejeman za *Titro-oger>ke deiele sa vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ommc 1 gld, 4o kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom sa »se leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. BO kt., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko voč, kolikor poštnina znaaa. Za oznanila plačuje se od četiristopne peti t-vrste po 6 kr., če ne oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ca se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali Tečkrat tiiika Dopisi nuj se izvole frank irati  — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvoie na Kongresnem trgu fit. 12. Upravni *t»u naj a« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativna atvari.
Zaradi novoletnega praznika izide prihodnji list v torek dne 2. januvarja 1894.
Vabilo na naročbo.
Klavno p. si. občinstvo uljudno Tsbliuo na ■ovo naročito, star« gospode uaroeiilltr) p«, katerim  bo  potekla   koncem   meieia naročnina, prosimo, da Jo o pravem č»»u ponove, da posl-preneha In da dobe vate atevllke.
it
SLOVENSKI NAROD"
v/eljn aa L|aa>ljanske naročnike brea poftllja«
n|a na tlom: Vae leto . . ,   KI«I. 18-— I Četrt lesa   . .  (Id. S-SO Pol leta ... e>50| Jeden meaee. I-I«
Ea poalljauje na dom ee računa lO kr. na meaee, 80 kr. sa četrt leta. S poalljanjeui po po i ti velja i Vae leto   . . .   gld. 15*— I Četrt leta . . . Kld. 4 — Pol leta ...    ,,    8*—I Jeden meaee .   „   1-4o ■Jam**" Naročaje se lahko s vsakim dnevom, a k bratu se nors poslati tndl naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
K novemu letu.
Pri koncu leta 1893. obračamo svoje poglede v dobo, ki je ravnokar pretekla in dolžnost nam bi bila, da bi s hvaležnim srcem omenjali vsake pridobitve, kojo nam je prineslo to leto. Pa kakor v prejšnjih letih tudi sedaj nimamo povoda, pokazati posebne hvaležnosti do usode. Bridka je resnica, da tudi v pretočenem letu nismo ničesar dosegli. Će bi torej hoteli pisati o svojih uspehih, bi niti kapljice črnila ne potrebovali, ker je z belim listom že itak vse povedano, kar smo leta 1893. dosegli! —
Najvažnejši dogodek celega leta bila je parlamentarna koalicija, katero je skuhal grof Hohen-wart in s katero je — naj se piše, kar se hoče — konservativna načela izdal Židom. Vsled tega je posebno takoimenovano slovensko-klerikalno stranko potisnil v neprijeten položaj, da mora na Dunaji objemati jude, mej tem ko mora v Ljubljani z nožem preganjati takozvane slovenske liberalce, mej kojimi je vsaj toliko dobrih katoličanov, kot jih je v vrstah slovensko-klerikalne stranke.
Komaj je prišel kanonik Kinu na božične počitnice v Ljubljano, že je pričel v svojem glasilu prati umazano lice grofu Hohenvvartu, za milo pa mu služijo narodno-napredni manevri. Gospod kanonik dobro pozna svojo stranko in tudi dobro vš, da mu bode zobala iz rok, če le na steno naslika narodno-naprednega hudiča. Parlamentarna koalicija je vseslovenskega pomena in nikakor ne gro, da bi se v pretres jemala s tesnega lokalnega stališča. Vsaj tukaj bi morala narodni naprednjak in narodni klerikalec jedina biti, to pa tembolj, ker je koalicija klerikalnim načelom bolj nevarna nego pa našim ! Ali vzlic temu skuša klerikalni „Slovenec* z narodno-naprednim strahom rešiti grofa Hohenvvarta in še toliko predrzen je, da oblastno piše, da obsoja tista slovenske državne poslance, ki niso hoteli v družbi grofa Hohenvvarta moliti in častiti židovskega zlatega teleta. V tem ravno se naš list bistveno razlikuje od klerikalnega „Slovenca". Mi smo od pri-četka obsojali samo grofa Hohenwarta ali tudi od pričetka smo pisali, da nikakor ne obsojamo kanonika K luna in tovarišev, če so še obsedeli v Hohenwartovem klubu. Napako pregrešil je grof in poslanci njegovega kluba so bili poklicani, da preprečijo kolikor mogoče, da bi iz omenjene napake ne izvirale prehude posledice. Prepričani smo bili in smo še danes, da so postopali v dobri veri slovenski poslanci, ki so izstopili iz konservativnega kluba, kakor tudi oni, ki so v tem klubu ostali. Upali smo, da so ti poslanci ločeni sicer v dva tabora, da pa bodo vselej, kadar bodo zahtevale koristi slovenskega naroda, takoj se združili, da bodo sicer po ločenih stezah korakali, da pa bodo vselej, ko bode treba nasprotnika napasti, združeni nasprotnika napadali in premagali. Menimo sicer, da nam nova vlada z lopa ničesar dati ne bo hotela, vender pa smo si Že sedaj pridobili zavest, da je bilo razdruženje slovenske delegacije v Dunajskem parlamentu za nas Slovence važen in koristen korak. Pri koncu 1. 1 89 3. lahko naglasa m o, da je parlamentarna pozicija Slovencev mnogo ugodnejša, negoje bilaprej kdaj. Da so vsi slovenski poslanci ostali pod krilom grofa Hohenvvarta, bi jih nova vlada niti v poštev ne jemala,
ministri bi si bili mislili, da so slov. poslanci krotke ovce, koje pastir Hohenwart brez težave vlada in kroti. Sedaj pa, ko je zdatno število slovenskih poslancev napravilo upor, sedaj postali so tisti poslanci, ki še vedno za Hohenvvartoin hodijo, za nas pravi biseri. Ali taki biseri postali so ti poslanci tudi za vlado, ker je gotovo, da Hohenwartov klub razpade, kakor hitro ga zapuste še ostali slovenski poslanci. Včasih živi v rodbini star stric z veliko pokojnino, brez koje bi ostala rodbina živeti ne mogla. Kako mu strežejo in kako zapirajo okna, da se ne prehladi pred lahko sapico in kako vse stori, da bi se mu življenje podaljšalo ! < !e nam je dovoljena primera, trdili bi, da so knezu Windiscb-graetzu slovenski državni poslanci, kolikor jih je še v Hohemvartovem klubu, nekako tak stric, kojemu se mora streči, da se ne prehladi in ne oboli in ne umrje. Vrednost in važnost teh poslancev povikšana in pomožena je vsled secesije naših poslancev. To se bode tem našim poslancem pozneje v veliko zaslugo štelo, in niti dvojbe ni, da bi nas prihod-njost v tem oziru na laž postavila. Slovenski poslanci Hohenvvartovega kluba so vsled izstopa naših poslancev nekako častno zavezani, da si pod novim ministerstvom priborč nekaj tistih pravic, ki nam gredo in mi niti ne dvomimo, da si bodo ti poslanci priborili za našo vojvodino prevažni višji gimnazij v Kranji, da si bodo priborili ljudsko šole v Trstu in Gorici in da tudi koroških bratov ne bodo pustili od gladu poginiti. Pri vseh teh naporih pa bodo omenjeni slovenski državni poslanci imeli krepke zaveznike v tistih poslancih, ki niso hoteli več ostati v Hohen-vvartovem klubu. Tako in ne drugače tolmačimo si mi razdruženje slovenske delegacije v Dunajskem parlamentu, ker smo mnenja, da je to razdruženje z ozirom na naše slovenske razmere samo taktičnega nikakor pa nenačelnega pomena.
Pripoveduje se nam, da so takoimenovani klerikalni Slovenci Ljubljanski očitali slovenskemu poslancu, da se ni potegnil za Goriške Slovence in
LISTEK.
Pele-mele.
Glavobol, pokvarjeni želodec in prazen denar-nik. Ali ni to najboljši dokaz, da imam za sabo božične praznike? Nisem ne jih bal zastonj. Ker sem jih prestati moral pa hvalim Boga, da so že za mano. Toda „incidit in ScyIIam, qui vult eni-tare Charvbdim", ali — po slovensko govorjeno — prišel sem z dežja pod kap. In zares: o božiči moral sem se spominjati onih, ki imajo pravico do tega; pojutranjem pa bodo na mojo velikodušnost apelovali taki, za katerih nekatere celo leto nisem vedel, da eksistujejo.
Resnično, čudna navada! Ali bi se ne vošče-valo najbolje srečno novo leto, ko bi vsak voščilec dejanjski dokazal, da mu je res do naše sreče ? Kako bi bilo n. pr. lepo, ko bi krojač poslal mi s svojim novoletnim voščilom saldovani račun s pri-stavkom, „ pri poročam se še za nadalnje Vaše cenjene naročbe" ali ko bi mi kak upnik hotel vrniti menico: „v dokaz iskrenih novoletnih voščil." To bi bile prav lepe krščanske navade, katere bi vsekakor tudi nam, ki smo po Mahničevem učenji polni pa-
ganskega duha, bile prav povšeči. — Vrag pa naj veruje v iskrenost voščil onih, ki že na poti do nas računijo koliko bo tistih par a la papiga izrečenih besedic „vrglo". Sicer pa so nekateri voščilci sami tako odkritosrčni, da nas ne puščajo v dvomu o svojih srčnih čutilih. Tako mi je voditelj cestnih pometačev, katerih se je kar cela tolpa že sv. Štefana dan pridrvila k meni, na opomnjo, da bode novo leto še le čez šest dnij, s priznanja vredno pričujočnostjo duha odgovoril: Mi pa že danes pobiram o.8
Sicer pa novoletna voščila niso vsem jednako neprijetna in pristujena ko meni. Nekaterim so celo prijeten povod, da morejo o tej priliki pokazati, kako visoko jih je nad druge ljudi postavila — recimo — previdnost Božja, če tudi je bilo za-njo semtertje potreba precejšnje protekcije. Kako se vedo oblastno postavljati, kadar se pred njimi krive" hrbtišča voščilcev; s kakošno nepopisljivo grandezzo znajo že samo z migljajem roke ali z malim nasmeškom na lici dokumentovati svojo superijoriteto! Za te je novoletni prazuik dan triumfa.
Tak triumf slavili bodo letos v Ljubljani zlasti Oni. Pa so se tudi vse božične praznike pripravljali nanj.  Da ste Jih videli, kako so zmagoslavno
I korakali po svojem stanovanji, kako večkrat blaženosti žarečega lica postali pred zrcalom ! „Ja, ja, dem Verdienste seine Krone", ušlo jim je neko-likokrati čez ustne in vselej so si radostno meli roke. Ko so se pa spomnili dolge vrste gratulantov, katera se bode za novo leto oglašala pri Njih, tedaj se je zdelo, ko da se same blaženosti vzdigujejo od tal. — »Alle miissen sie kominen, alle. \Vissen sie doch, dass Ioh decorirt vvordeu bin.M In prišli bodo. Oni bodo pa z Njim prirojeno eleganco sprejemali tiste, katere dičijo rudeči odznaki „ množin poklicanih, a malo izvoljenih", kakor tudi one, ki so beati possidentes kake dušne paše, prinašajoče več ali manj kaše. Po poslednjem bode se seveda tudi ravnal izkaz blagonaklonjenosti. Tisti, ki so še „milites ordinarii ecclesiae militantis" pa bodo poleg elegance zamogli ta dan občudovati tudi „gnad-Ijivega gospoda" duhovito dovtipnost, ka torej ne bodo smeli odreči obligatnoga nasmeha. —- Pri slavnostnem obedu, pri katerem bode moral vsekako biti tudi „der Hase, ja der Haso, meine Leibspeise", pa bode imel dobrosrčni Luka Jeran priliko povedati, kdo sedaj „prihaja na dan".
Sicer je pa to res inturesanten tema, o katerem bi se dalo v oficijelno proglašeni dobi politične
oziroma za Goriške šole. Nepremišljeno je slovenski poslanec baje odgovoril, da tega zategadelj ni storili, ker je dr. Gregorčič izstopil iz Hohenvvartovega kluba in ker ni hotel ostati pri koaliciji. S tem odgovorom — vsaj tako se nam poroča — prišel pa je omenjeni poslanec z dežja pod kap in njegovi somišljeniki so ga ostro grajali in odločno ugovarjali proti temu, da bi se imela nova parlamentarna koalicija tako umeti, da slovensk poslanec, ki tiči še v Hohenvvartovom klubu, ni nikakor poklican zagovarjati koristi tistih slovenskih pokrajin, ki so slučajno zastopane po poslancih, ki nečejo več prisegati na ime grofa Hohemvarta. Radi pripoznamo, da nas je prav zelo razveselila vest o tem dogodku. Tudi mi smo mnenja, da imajo slovenski državni poslanci jedini biti v glavnih načelih, kakor so bili dosedaj jedini. Različnega mnenja so samo glede taktičnega postopanja, jedini pa so v tem, da jim je priboriti slovenskemu narodu potrebnih pravic, brez kojih napredovati ne more. Lažji pa je v tem oziru boj onim poslancem, ki so ostali za sedaj še v Hohenwarrovem klubu. Ravno vsled secesije postali so ti poslanci odločilen faktor za novo vlado. Upamo torej, da kanonik Klun in tovariši svojega telesa ti vladi ne bodo prodali za skledico leče in da bodo z dejanji slovenskemu narodu pokazali, da je bila njihova taktika koristna in dobra. Če se jim ta dokaz posreči — in mi smo še vedno na stališči, da so s svojo č'a ntjo in h svojimi mandati zavezani, ta dokaz dognati — bodemo jih slavili, ali slavili bodemo pa tudi svoje poslance, ki so iz Hohenvvartovega kluba že sedaj izstopili ter tako izdatno olajšali položaj v klubu ostalim slovenskim poslancem. Če se jim pa omenjeni dokaz ponesreči, jih hočemo pri poznejšem izstopu iz Ho henvvartovega kluba — h kojemu so 8 svojo besedo in častjo zavezani — istotako udano pozdravljali, kakor je pozdravljal oče zgubljenega sina, ko se je po dolgem času vračal k svoji domači hiši.
I/, teh razlogov smo takoj iz pričetka pisali, da nikogar ne obsojamo, iz teh razlogov tudi danes trdimo, da je parlamentarna pozicija Slovencev ugodnejša nego je bila kdaj. če tudi smo mnenja, da gre tukaj prva zasluga poslancem, ki so izstopili iz Hohenvvartovega kluba. Pri sklepu leta imamo torej zavest, da se bode koaliciji morda vender tako godilo, kakor se je godilo proroku, ki se je vsedel na svojega osla v namenu, da bi proklinjal, ki pa je moral pozneje blagoslove deliti. Tako bo nehote tudi slovenskemu narodu iz koalicije prišlo nekaj blagoslova, ker ravno brez vsakega slovenskega poslanca ta koalicija obstajati ne more! Ta zavest pa je vsekako tolažilna pri vstopu v novo leto ! —
Ljubljanski javni napisi pred upravnim
sodiščem.
Na na j i, 2 D. decembra. Danes ob 10. uri dopolnilne se je pri upravnem sodišči razglasila razsodba na pritožbo Ljubljanske mestne občine zoper znano minist.ersko odločbo zastran samoslovenskih javnih napisov  v   Ljubljani.   Zgodilo  se je to
„iskrenosti in odkritosti" marsikaj povedati zlasti sedaj, ko bodo očetje domovine zasedli zopet svoja kresla v redutni dvorani. Ta dvorana služila je v mejgledališčni dobi nemškim glumačem, da bo prirejali v njej komedije; toda najuspelejša njihova komedija bila je ptavi „šmarn" proti burki, katero ste koahrani stranki baron Žvegljevih veleposestnikov in kanonik Klunovih velepobožnikov začeli izvajati minoli četrtek. Takoj prvi prizor bil je precej srečen, kajti tu je bila glavna naloga izkušenega finančnika v spretnih rokah poslanca Stegnarja.
Sicer pa je, kakor mi je zatrjeval priden obiskovalec deželnozborske galerije, ves čas, ko zaseda deželni zbor, zanj zabave in razvedrila toliko, da prav lahko pogreša gledališče in pravil mi je, da misli sprožiti misel, naj bi „Dramatično društvo" vselej za ta čas ustavilo svoje delovanje. Bogme I to ni slaba misel. Potem se „Dramatičnomu društvu" tudi izplača toliko manj podpore, kolikor bi je pripadlo na čas deželnozborskega zasedanja in gospodje poslanci bodo imeli sladko zavest, da so s svojim delovanjem prihranili deželi to svoto. Vsaj je pa res precej norodnosti mej personalom »Dramatičnega društva" in mej častivrednimi členi deželnega zbora.   Paralela dala bi se razvijati prav
po predsedniku upravnega sodišča grofu Belcre-dijuv pričo zastopnika pritožbe dra. Lenocha in zastopnika notranjega ministerstva barona Pascotti-nija ter vpričo dokaj številnega občinstva. Izrek sldve :
.Izpodbijana odločba c. kr. notranjega ministerstva z dne 3. novembra 189 2. št. 19437 se po smislu §-a 7 zakona z dne 22. o k t. 1875, št 36 drž. za k. zal. 1876 razveljavi, ker je zakonu protivn a."
Zapisnikar je prečital razloge, katere moremo podati le v poglavitnih potezah tako-le :
„Sklop mestne občine Ljubljanske, po katerem naj se nekatere ulice, ceste in trgi na novo oznamenijo samo v slovenskem jeziku in po katerem je v bodoče vršiti jednake oznamembe sploh le v slovenskem jeziku, ta sklep je deželne vlade predsedstvo v Ljubljani z ukazom z dne 29. julija 1892 št 2033 in vsled rekurza tudi c. kr. notranje ministerstvo z odločbo z dne 3. novembra 1892 št. 15)437 sistiralu na temelji člena XIX. in glede na kataster ter na zemljiško knjigo. Ker po §-u 84 statuta za Ljubljano državni upravi pristoja pravica, sisttrati sklep mestnega zastopa le tedaj in toliko, kadar in kolikor s sklepom prestopi domače področje ali krši kak obstoječi zakon, torej je tu vprašanje, ali sklep mestnega zastopa, o katerem je govor, obsega kak prestop domačega področja ali kršenje zakona. Prestopa gotovo ni najti, ker oznamenovanje ulic in drugih javnih prostorov spada po smislu §-a 26 obč. reda brez dvojbe v samosvoje področje Ljubljanske občine, katero lahko vrši svobodno in kak or sama določi, bodi si, da postavlja nova imena ali prenareja stara. Nobene zakonite določbe pa ni, da bi to pravico občine omejevala ali utesnjevala, in osobito kaj takega ni moči izvajati iz predpisov, ki uravnavajo ljudsko štete v. Saj pa tudi v istini izpodbijana odločba ni sistirala sklepa, ker bi se ž njim bilo prestopilo domače področje, nego za to, ker bi bil prekršen državni temeljni zakon v jednakopravnostnem členu. Tu pa je jasno, da bi bilo moči sklicevati se na ta Člen XIX , č e b i b i 1 o res, daje ta člen dispozitivna določba, ki tudi občine veže, da morajo spoštovati jezike, kateri so navadni na občinskem ozemlji. Ali to ni res in takej razlagi člena XIX. protivi se prvič njegovo besedilosarao. V prvem odstavku tega člena so besede : „Vsi narodi v državi so jednakopravni in vsak narod ima neprekršno pravico, da se mu varuje in goji njega narodnost in jezik." A drugi odstavek slove: „Jednakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenji pripoznava država" V teh besedah je torej izraženo ZQ0l splošno načelo. V koliki meri je vršiti jednakopravnost, to ni določeno. Postavljenje torej samo princip, katerega je šele treba podrobno izvesti zakonodavnim in upravnim potem. Drugič tudi posvetovanja, katera so se za ta člen XIX. vršila v poslanski in gospodski zbornici, dokazujejo, da so se temu členu odbrale njegove sedanje besede
srečno; a zadostuje naj, ako povem, da me poslanec dr. Schaffer vedno spominja gostobesedne gospo-dičine Nigrinove in da se nehote spomnim gospoda Borštnika v igrokazu „Naša kri", kedarkoli vidim gorjansko prevzvišenost barona Žveglja pred seboj. Gospod baron Hein, kateremu gre v deželnem zboru prvi tenor, pa zamore cel6 o sebi reči, da govori slovensko veliko bolje, ko prvi tenorist „Drama-tičnega društva".
Obiskoval bodem pa letos deželni zbor tudi jaz prav pridno. Vsaj že dlje časa hrepenim po izrednem užitku, da čujem fenomenalno zgovornost slovenskega Demostena s Križevniškega trga ali pa ciceronske državniške modrosti polne govore onih dveh zastopnikov veleposestva, katerih pradedje so pod hrastom na turjaškem dvoru gostovali Roza-mundiue snubače. Nepopisen užitek pa tudi je opazovati, kako Ajmanov gospod s prav Napoleonovsko re8uobo vodijo seje deželnega zbora. Nič nečem zamuditi, prav nič. Vsaj mi je še danes žal, da nisem bil svoje dni navzoč v oni seji, v kateri se je siromaku Jurčiču baje zato, ker je bil svoje dni preveč „trd, neizprosen in jeklen", izpodmaknilo namenjeno mu častno Btališče v deželnem gledališči in rešila žaljena plemiška čast Balohovega Jožeta
zato, ker se je hotelo iiraziti, da se v njem postavlja samo princip, od katerega naj izhaja zakonodavstvo in uprava države in katerega imajo izvesti šele posebni zakoni. Naposled tudi pravna znanost razlaga člen XIX. v istem smisla. Pad je res, da se pravica državljanske samodoločbe razteza tudi na jezik in da konsekventno pristoja pravica tudi do rabe svojega jezika v javnem življenji. Toda za to v tem slučaji ne gre, nego tu je govor o neki napravi in uredbi v občini. A kako si občina to napravi in uredi, to je njena stvar. Kar se konečno tiče upliva od zadevnega občinskega sklepa na kataster in zemljiško knjigo, so izraženi pomisleki utemeljeni, toda argument so samo „d o legaferenda" in ne prihajajo torej v poštev. Po vsem tem je pritožbo Ljubljanskega mesta smatrati opravičeno in bilo je treba razveljaviti izpodbijano ministersko odločbo".
Tako „in nuce" razlogi. Zmagala je s to odločbo upravnega sodišča narodna stvar Ljubljanskega mesta, ali s pravnim načelom, katero si je tu vzpostavil sodni  dvor in katerega se bode tudi držal, ne moremo biti zadovoljni Slovenci. Jednakopravnost ni člen XIX. bil je nam doslej „magna charta", nanj opirali smo svoje narodno-politične težnje, ž njim smo kot z državnim temelinim zakonom utemeljevali svoje zahteve, kedar smo se borili za pravice slovenskega jezika.   Menili smo in  to je bilo naše stališče, da že imamo narodnostni in jezikovni zakon in da je treba   le izvrševati člen XIX., pa imamo že jednakopravnost.    Nam nasproti so naši nasprotniki v vladnih in drugih krogih ugovarjali, da nam sklicevanje na člen XIX. ne more nič pomagati, ker ta člen je le vodilno načelo, je le okvir, v katerem naj   se gibljejo  bodoči  zakoni zastran jednakopravnosti jezikov  in  narodnostij.   Na tem stališči je tudi v istini stal urad za uradom, ker je dajal veljavo  slovenščini   samo v posebnih slučajih, samo v tistih slučajih,  za katere je  bil izdan v tem pogledu kak poseben miuisterski  ukaz. Vzlic členu XIX. ni imel naš jezik jednakopravne veljave razni) v tistih malo slučajih, ko se mu je z milostnim ukazom odmerila skopa raba po strogo določeni poti.   V praksi je  bilo torej   res tako, da je člen XIX. ostajal   le  na  papirji,   in nemško-biro-kratska teorija je to prakso zagovarjala z nazorom, da jednakopravnost ni člen nima dispozitivnega značaja, ampak izreka le nekaj   načelnega.    In uprav ta nazor je  sedaj  odobrilo  in s svojo velevisoko avtoriteto   obdalo   zavetišče   naših  javnih pravic, upravno naše sodišče ! V tem tiči velikanski pomen odločbe, katero  je vzprožila   mestna občina Ljubljanska!    Odločba je po svojem izreku prevažen prejudic za vse tiste narodne manjšine, katere hočejo imeti  svoj jezik v veljavi tudi  pri občinskih javnih napisih.   Po tej  odločbi  torej  Slovenci po mestih,  koder  so v   manjšini,   nimajo  pravice do javnih napisov, kolikor jih  določa občina, tudi v svojem jeziku, kakor sme Ljubljana  imeti samo-slovenske napise ne glede na  nemško prebivalstvo v svoji  sredi.    lato  velja tudi  za čehe,  kjer so v manjšini  nasproti nemškemu  mestnemu zastopu. Upravno sodišče je izreklo,  da  pritožeb narodnih
Dalje v prilogi
ter mnogoštevilnih pradedov njegovih. Ko sem to cul od Ijudij, ki so vse na lastna ušesa slišali, zdelo se mi je podobno pravljici.
Za pravljico bil bi imel tudi trditev, da ravnatelj nemškega gledališča daje tiskat gledališčne liste v slovenskem jeziku, ko bi se o tem ne bil te dni prepričal na lastne oči. Kri ni voda! vzklik« nil sem pri tem. Hudobni jeziki sicer govori, da je gospod ravnatelj imel nagibe, ki so se tikali veliko bolj njegovega žepa, ko mestnih ubogih. Meni pa se zdi, da se je gospod Finger spomnil onih srečnih dnij, ko se ni imenoval še Krinke; onih dnij, katere je preživel ob valovih srebrnopene Vltave in da so ti mladostni spomini bili uzrok, da se je spozabil do velikoslovenske demonstracije. Pa naj si bode kakor hoče, toliko je gotovo, da si s slovenskimi plakati gospod Frinke ni pridobil izgubljene blagonaklonjenosti onih nemških krogov, ki se bolje zanimajo za dobre predstave, ko za „večno ženskost" njegovega personala. Ti plakati pomenijo njegov „abcug" iz bele Ljubljane. In tako bode gospod Frinke — klasična priča za ogromni upliv nemške kulture v Ljubljani — zapuščajoč nehvaležno mesto in spominjajoč se nestanovitne   ljubezni    nemške gledališčnopodporne
Priloga „Slovenskomu Narodu" 6i. 298, dne* 30. decembra 1893
manjšin ne misli smatrati opravičenih v zadevnem pogledn. Še mnogo obsežnejši principijalni prejndic pa izrekajo razlogi upravnega sodišča, ki odrekajo členu XIX. pomen dispozitivne norme, ko marveč zahtevajo zvršitvenih zakonov k temu členu, da šele potem more biti pravna opora jednakoprav-nosti narodnostij in jezikov. To je isto stališče, katero sploh v teh vprašanjih zavzema nemsko-liberalna levica in katero je zlasti trdila, ko je v poslanski zbornici pred leti bila nastopila s svojim jezikovnim zakonom in s predlogo zastran nemščine kot državnega jezika. Levica tega tudi sedaj ne bode prezrla. Tak se je torej pokazal člen XIX., paladij avstro-slovanskih narodov po petindvajsetletni rabi, da je — v sredi votel! „Clara pacta" — pričnimo boj za jednakopravnost, za jednako-pravnostne zakone znova ! ?
Slovenci in vlada.
(Govor poslanca dr. Lavoslava Oregorca v 255. seji dtž. zbora dne 15 decembra t- 1.)
Slavna zbornica! Pri včerajšnji večerni seji očital je — ne vem kolikokrat že — poslanec dr. Menger ministerskemu pređseduiku grofu Tat-fiVu, da ni spravil narodov mej seboj. Nekaj krivde pač pade na groja Ta h II -a, glavna krivda pa tiči vse kje drugje. O spravi bo more, kakor zoano, govoriti najmanje mej dvema osebama, ki morata imeti skupno voljo, spravljivo mišljenje in nagnjenost za spravo. Ako tega ui, je vsaka sprava nemogoča. Da Slovani niso hili pripravljeni spraviti se z Nemci, moram vsekako zanikati, kar se tiče Slovencev.
Jaz nem bil nekdaj, in to baŠ tedaj, ko bo se valovi takozvane fakc-jske opozicije najvišje vzpenjali, urednik dveh Časopisov, jednega slovenskega in jed nega nemškega lista, ter sem imel priliko, natančno opazovati tedanje razmere. Opazoval sem tudi delo vanje nemško-liberalnega časopisja in moram reči, da niso Nemci še nikdar tako divjali v časopisih proti nam Slovanom, kakor tedaj. Nemcem se je vsako spravljivo mišljenje in nagnjenost k spravi naravnost iztrgalo. Zato moram reči, da je glavno krivdo, da spravljanje grofa TaafI «a ni imelo uspeha, začrtati na rovaš stranki dr. Mengerja.
Zdaj preidem na svoj predmet. — Slavna zbornica! Zadnji Čas no nas Jugoslovane pogosteje imenovali nego preje. Vzrok je ta, da smo izstopili iz kuba konservativcev, ter si ustanovili svoj klub, in ta korak se je mnogostransko deval pod nič Predbacivala se je nam preoagljeuost, politična ne previdnost, da, celo nedrževniško postopanje. Prosil sem turaj za besedo, da dokažem nasprotno, da razjasnim, ka mi v taki situvaciji nismo mogli niti smeli drugače postopati, ako Brno hoteli oBtati zvesti svojemu nacijonalno konservativnemu programu, političnim, cerkvenim in narodno-gospodarskim principom. (Pritrjevanje.) V momentu, ko smo začuli nov vladni program z njegovim popolnim ignoriranjem narodne jednakojiravnosti (Popolnoma res!) tu se je nam pokazalo naše stališče.
Ostati tora) uisrao mogli niti trenotek v koaliciji, v čigar ministerstvu je nemško - liberalna stranka dobila vlado nad celo državo (Popolnoma res!). Novo ministerstvo je izključno nemško-liberalno, večina  rosortov,  mej  temi najvažnejši,  odločno v
družbe — zamogel prepevati: BEa \viii' so schiin gevvesen, es bat nicht sollen sein.u Ljubljanskim gostilničarjem in kavarnikom pa bodo ostali spomini na nemško gledališčno stagiono, ki bodo za las podobni onim spominom, katere bo v duši mojej pustilo staro leto.
Zato se bodem pa Silvestrov večer tudi jako veselega srca ločil od njega Ko si bodemo tedaj s prijatelji segali v roke, voščeč si boljšega novega leta, obudil bodem v srcu tudi željo, da bi ljubi Bog obvaroval v novem letu slovenski uarod pre-sladkih prijateljev njegovih, ker vem, da se bode svojih sovražnikov ubranil že sam. In še jedna želja obudila se mi bode takrat v srcu i da bi prenehalo ono kruto približevanje naše k bratom Hrvatom, katero je še v minolem letu tako bujno žlo v cvetje.
,,Tu ga imate radikalca ! Sedaj se vidi, koliko mu je do slovanske vzajemnosti!1* Taki in jednaki vzkliki utegnejo slediti tem mojim besedam; kak vročekrven politik pa utegne celo zakleti : „Kaplja naj ga zadene!"
Vidite in v tem tiči ravno tisto nezgrapno približevanje, s katerim uboge čitatelje tako radi kaznujejo nekateri čestivredni členi naše časnikarske gil-
nemško-liberalnib rokah. Kakošnega pomena je to za nenemške narode, za katoliško cerkev, za srednji, meščanski in kmetski stan, posebno pa za državne finance, o tem ne pripušča, mislim jaz, zgodovina naše domoviae pač nikakorSnega dvoma; to pomeni nadaljevano zatiranje in odrivanje slovanskih rodov (Popolnoma res!), to pomeoja nedotakljivost liberalnega AolBtva in liberalno-konfesijonelmb zakonov, to pomenja nadaljevano vlado kapitala po Manctiesterskih načelih in sklepno prav nadaljevano proletarizovanje srednjih Btanov, obubožanje ljudstva nove državno dolgove in povišana vojaška bremena!
Gospoda moja! Mi Jugoslovani ne moremo temu pritrditi, ne moremo pomagati, tako daleč ne moremo zatajiti svojega političnega prepričanja. Cenjeni drugi prejšnjega konservativnega kluba so obžalovali našo ločitev; mi tudi obžalujemo — potrebo našega izstopa Težko je bdo nam ločiti bb od mnogoletnih, zvestih in blagih prijateljev, to tembolj, ker ne pade krivda na nje, ampak na našega skupnega vodnika, ki je v začetku brez naš" vednosti, tora] proti naši volji upropastil grt fa Tai ti -a ter konečno ustvaril sedanjo sttuvacijo.
V zadnjem Času smo doživeli celo vrsto naj-razonvrstneiših izoeaadenj V septembru je razglasila vlada izjemuo stanje za Prago in okolico, tu so bili Čehi iznenađeni. Dae 10. oktobra je prišla slavna zbornica k prvi seji pričakuj, da se bodo razjasnili razlogi izjemnih naredeb, kakor zakon izrecno zahteva. To bo ni zgodilo, tu so bili iznenađeni gospodje poslanci, litega dno je vlada predložila slavni zbornici nov načrt za volilno reformo, tu so bili nemški liberalci ne malo iznenađeni. (Živahnost). Istega dne je tudi konservativni grof Hihenvvart z liberalnim gospodom pl. Pienerjem jednoglasno izjavil, da je njihova najsrčnejša želje, rešiti kmeta, tu so bili iznenađeni kmetje (Prav res! Živahnost). Nekai doij pozneje so izjavili predsedniki trinožne večine, da se Taaffeov načrt n volilni reformi ne more vzpre;eti, tu je bil grof Taall-' iznenađen do demisije.
Dae 23. novembra se je predstavila nova vlada ter preČitala svoj vladni program ; tu so bili iznenađeni Slovani. Kmalu na to je sledil jugoslovanski izstop, tu je bil iznenađen grof Hohenwart (Vesela živahnost). Je-li sedaj konec vseh iznenadenj, ne vera, ali vedel bi za nekatera iznenađenja, katera bi res koalicijo prav zelo ali prav globoko izuena dila, na primer, ako bi se grof Ta« i) • nenadoma vrnil v palačo na Ž dovskem trgu. Ne maram dni e zreti bodočnosti v obraz, ker je vendar preveč zakrit, kar bi pa rad povedal, je: Največje iznenađenje je to, da ni čeladonoseči pl. P le ne r provzročil j.adca grofa TasfTea, nego drugače vedno zvesti Fridolin, kakor bo ga imenovali tu v slavni zbornici. Mnogoletni in zmagoslavni vodnik konservativcev in naci-jonalcev, izveden branitelj konservativnih principov in narodne jednaknpravnosti, je zadal Taafleovemu ministerstvu smrtni udarec, ali ne v svojo in svoje stranke korist, ampak v korist svojega mnogoletnega nasprotnika, v korist liberalizma, kojega je sam dolgo pobijal. Konservativni grel Hohenwart se je podal liberalnemu gospodu pl. Plenerju, ter mu držal stremena, da se je zamogel ta gospod zavit.teti v že dolgo zaželjeno državno sedlo. Ta poraz avstrijskega konservatizma, provzročen po vodniku konservativcev,
J dije. Kmetic, ki je, v našej čitalnici sedeč, izvedel iz ,,Slov. Naroda", da je nekdo umrl v Zagrebu, ker ga je kaplja zadela," vzkliknil je nehote: „To je moral biti pa jako slaboten človek." Morali smo 88 vsi prav iz srca smejati, kajti mož se je pri tem gotovo spomnil, koliko kapelj je že njega zadelo, koliko ploh je že morebiti prestal, ne da bi mu vsi* to bito kaj škodovalo.
Toda ta fraza vsaj moje uho ne žali še tako hudo, ko ,,TurgenjevlJHvi spisi, Stambulovljeva politika ali Pobjedonoscevljeve duhovitosti." Verjemite mi, da me vselej spreleti kurja polt, kedar berem kje te gorostasne oblike, katere je doli ob Pantov-čaku moral iznajti kak časnikarski kolega v tre notkih groznega otekanja las. Vsaj bode pa tudi prava slast čitati, ako se to slovensko-hrvatsko približevanje z neizprosno doslednostjo dalje razvije, n. pr. romansko frazo: ,,Janezovljevo srce je gorelo, njegovljeve oči so iskrele, ko je od dalječ zagledal Ongavljevo Spelo, hitečo po županovljevem vrtu v njegovljevo naročje."
Nekaj pa ima vse to vendar le dobrega. V Zagrebu našel je že pred leti marljiv časnikarski poročevalec „gnjila jajca". Meni ta specijaliteta — ni me sram priznati te nevednosti — do tedaj še
je največje iznenađenje, ali ob jednem tudi najusode-polnejše, kar se je moglo zgoditi. Cel pomeu te katastrofe se razvidi, ako se pomisli, kaj se je s tem zabranilo, kaj prouzročilo.
Pred vsem se je zabranila TaahVova volilna reforma in ž nio v zvezi stoječa preosnova naše notranje in morda tudi zunanje politike. Taaffeova volilna reforma ni bil nikakošen predlog iz zadrege, da bi morda z večjo častjo in slavo odstopi), kakor se trdi, ampak dobro premišljen načrt, kateri je odobrila sama krona in to hoče v Bedanjih razmerah mnogo reči, ker odstopivša vlada ni bila jmrlamen-tarna, nego vlada Nj. Veličanstva cesarja. Jaz toraj trdim, da je Taall ova volilna reforma odločena, našo notranjo in morda tudi zunanjo politiko popolnoma predrugačitt. To sa je zabranilo. V prvi vrsti je hotel t'Tio ti ■ popraviti veliko politično krivico. Pri zadnjem ljudskem Štetji je bilo 5,716.000 mož čez 24 let starih. Pri zadnjih volitvah v državni zbor je bilo izmej teh zsznaraenovaoib samo 1,732 075 volilcev v volilnih zapisnikih. Ostanek, to je 3,984.000, to je G97 od vsakega tisoča, ie bil izključen, ni imel volilne pravice, bil je toraj jiolitičuo brez pravice. Zakaj ? — Ker so siromašni, tako siromašni, da se ne morejo popeti niti do petgoldinarskih mož.
To pa vladajočih krogov čisto nič ne ovira, tem siromakom nalagati celo težo brambovske dolžnosti, celo težo posrednih davkov. Jedro nase vojske tvorijo brezposeatniki. (Tako je!) Nad de tretjini vseh državnih dohodkov morajo pokriti posredni davki. V očigled takih bremen in dolžooBtij zahteva pravice, da bb da volilna pravica tudi tem siromakom. (Dobro!) To je nameraval grof T.m ti* storiti.
To se je zabranilo, vsaj v zmislu, kakor je menil grof Tfctff-i. TaafI »ova volilna reforma pa je imela še drug namen, namreč sedanje volilne privilegije sicer dopustiti, vendar jih z razširjenjem gla-Bovne pravice oslabiti do splošne volilne pravice ter na ta način ugonobiti sedanjo premoč nemško-libe-ralne stranke. Da je to moje mišljenje pravo, dokazuje mi atrab, ki se je polastil liberalcev, ter prestrašeni klici po pomoči, ki bo se razlegali na vse strani, zlasti pa tje dob do ogrskih liberalcev. Ogrsko časopisje pa se je tudi hitro privadilo nove situva-cije. Modrovalo je tako: Ako bo tam gori uvede splošna volilna pravica, se gotovo ne bo ustavila na Litvi, ampak zmagoslavno prodrla tudi k nam, ter uničila tudi naš ogrski liberalizem; ta misel ni bila brez podlage, ker ogrski liberalizem živi ietotako kakor naš samo od volilnih privilegijev. (Prav res!)
Žal, da to ni tako znano, kakor bi znano biti moralo. Celo grof Wurmbrand je v svojem zadnjem govoru proti volilni reformi upal si samo od daleč kakor v večernem mraku pokazati nam ogrske volilne razmere.
Stvar pa je taka in s;cer po znat-em memo-randu Rumuncev. Ogrska šteje (nad 17 milijpnov prebivalcev, od teh je prišlo v volilne zapisnike pri zadnjih državnozborskib volitvah samo 840 000 volilcev. Na Odrskem je volilni census višji nego pri nhh in pri tem še nejednak.
Po ogrskih komitatih znaša census okrog 8 10 gl., pri nas samo 5 gld., po slovaških, maloruskih, srbskih in rumunskih komitatih pa 72 80 gld. (Čuite ! Cuite !) Dalje pride v ogrskih komitatih na 2000 do 3000
ni bila znana. Zato me pa veseli, da je čestiti moj tovariš iz ,,domačih stvarij" in raznih vestij" našel jo srečno tudi pri nas. Kustos Miillner, ki je kakor znano marljiv zbiraUc specijalitet, potrudil se bode gotovo, da pridobi vsaj jedno gnjilo jajce za naš deželni muzej. Sv. Juriju sulica, kepa govejih las in pa gojilo jajce bodo pa tudi predmeti, kakoršnih se nima nobeden muzej v svojej zbirki iu |>o vsej pravici bode vsled njih zaslovel ta naš deželni zavod altro oho vsled prazgodovinskih izkopin.
Ako vsl«d te moje o po m nje gospod kustos vzklikne: ,.strela naj te udari'-! ne bodem si tega jemal k srcu, ker se strele bojim le če trešči. Sicer pa, ko bi me strela samo udarila, ne bilo bi še nič tako hudega, ker bi mi moji posli s točno postrežbo že skrbeli, da okrevam od tega udarca. Ne mislite pa, da so moji posli obilni ali tehtni, kakor se čita večkrat o poslih drugih Ijudij. Preslabo se jim godi pri meni, da bi bili mogli dospeti do obil-nosti in tehtnosti.
Sicer sem pa s svojimi marnjami onim, ki so jih do konca prečitali, prizadel obilo posla. Odpuste naj mi to, vsaj jih letos ne bodem več nadlegoval. Pujutranjem pa želim, da kakor meni nastopi tudi njim: srečno in veselo novo leto.
prebivalcev jeden poslauec, v slovaških, rumunskih in drugih komitatih pa dele na 50.000, 60.000 do 100 000. Poleg tega ima na Ogrskem vsak ogrski plemič voldno pravico kjerkoli je, akoravno nima ničesar. Pripetilo se je nekoč tako, da neki rumunski župan ni imel volilne pravice, ker njegov ceosus ni znašal 72*80 gld, njegov svinjski pastir jo je pa imel, ker je bil ogrski plemič.  (Vesela živahnost!)
To sem navedel, da gospoda nekoliko spoznajo, kako je bilo možno, da sedi v ogerskem zboru 417 Madjarov in da 10 milijonov madjarov nima niti jed-nega zastopnika. Iz tega se da tudi tolmačiti, kako je možno, da ogerski šovinizem izvršuje take iz* grede proti kroni, skupni armadi in proti sv. katoliški cerkvi, kakor se to zdaj godi, ne da bi zadel na ugovor pri nemadjarski večini v deželi, ker ji ravno volilni zakon maši usta.
Iz tega hočem zdaj sklepati. Popolnoma je prav in neovrgl|ivo, da nemški liberalizem, prištevši italijanski in madjarski, ki vlada sedaj v celi monarhiji, narekuje notranjo in zunanjo politiko, opira svojo moč na najslabšo podporo na zemlji, namreč na najčudovitejše in najkrivičnejše privilegje. Pro padejo li ti privilegiji, rezpršila bi se vsa liberalna slava in to je hotel grof Taafle počasi doseči z volilno reformo. Ta volilna reforma bi bila tudi v tej slavni zbornici prodrla z jednostavno večino, ker Poljaki bi si bili v svoji pretkanosti že našli izhod, namreč v tem, da se razširi deželna avtonomija kraljestva Galicije (Prav res!), zato smo tudi mi opazovali, kako so bili že pobiti vodniki nemško-libe ralne stranke.
Gospod pl. Plener je že videl bližati se slovansko zavezo in grof VVurmbrand je zrl Avstrijo razkosano v departemente. A glej, tu pride prav nenadoma rešitelj, ne morda Sobieaki II, kakor je bil tedaj zapisan, ampak v prvi vrsti grof Hohen vvart, kakor deu-i tx machina, ki seje sporazumel z gospodom pl. Plene rje m glede padca grofa TabMea. Potem so se p 1 ružili Poljaki in zdaj je seveda bil grof Taafle, njegovo ministerstvo in volilna reforma na tleh. Pat je baš isti trenotek, ko je najmanje zaslužil. Njegova volilna reforma bi bila baš pripravna, da uniči sedanji židovski liberalizem (Tako je!), da odstrani nasprotnike katoliške Avstrije in ustanovnike brezverske šole in drugih verskolibetalnih zakonov, da napravi mej narodi mir ter za^ne pripravljati pot pravi socijalni reformi h tem, da se dovoli pristop v parlament tudi nižjim slojem ljudstva. To se je preprečilo. Ob jednem je grof Iloheutvart ukreuil najhuje, kar se da misliti za nas, s tem, da je zopet postavil na vladno krmilo nemške liberalce.
Gospoda moja! Ko bi bil zmagalec grofa Taallea Htm prijel za državno krmilo, ko bi bil on postal predsednik, ali ako bi bil v novi kabinet pozval tudi dva konservativna parlamentnika, kakor so storili Poljaki in Nemci, kar |im ne zamerim, imeli bi se mi Jugoslovani manj spodtikati nad koalicijo. To pa se ravno ni zgodilo. Grof Hohenwart ni postal ministerski predsedoik. Zakaj ? Tega ne bodem preiskoval. O i konservativne stranke ni pr Sel noben parlament ni a v kabinet, na Jugoslovane pa se še celo mislilo ni. Zato urno dobili izrecoo nemško-liberalno vlado, ministerstvo Plener, imenovano Wiodischgraetz (Tako je!), drugo izdanje ministerstva Lasser, imenovano Auersperg. Izgovori nekaterih konservativnih listov ne veljajo tu nič. Grof Kalkrnliayn je gotovo dobrohoten star gospod (Zi-vahnoBt) in gotovo konservativen mož, ali po mojem mnenji je on v tem kabinetu samo konservativen epitheton ornans (Vesela živahnoBt), ministerski Ulysaes; nasprotno pa se bode grof Sel 0m bom nove situvacije kmalu tako privadil (Klici: Da! Da!), kakor znata na primer konservativni „ Vaterland" in konservativni „Grazer Volkslđstt" proslavljati z „Neue Freie Presse" sedanjo koalicijo ter hvaliti kot nekak ion plus ultra politične modrosti. Ostanek pa je v sedanjem kabinetu, in ta je glavni delež, odločno nemško liberalen in gospod pl. Plener njegova duševna glava. Gosp. pl. Plener pa je že per se program, on je liberalno MancheBterstvo in bojevnik proti SlovanBtvu. V dokaz prvega je nam borza in židovsko časopisje, za drugo pa novi vladni program. To je vladalo veselje na borzi! .N. Fr. 1'resse" je piBala: »Imenovauje gospoda pl. Ple-nerja je bilo znamenju nikdar pričakovanega kurz-nega povzdiga". Radostno bo razglašali židovski listi, da se bode novi finančni minister skoraj pojavil na borzi z novim državnim izpoBojiloin 30 ali 100 milijonov.   Jaz menim videti znamenja,   da stojimo
zopet pred začetkom narodno gospodarske povzdige, kakoršno smo že doživeli pod meščanskim minister-stvom in Lssserjem, imenovanim Aceraperg. Poraz seveda tudi ne bode izostal. Pri tej priliki moram omeniti, kako zelo obžalujem, da se tako malo ozira na razlaganje spoštovanega kolega Schlesingerja (Živahnost.,. Včeraj je dokazal do piČice, kakošna nesreča nam preti, ako se sprejme izplačevanje v zlatu. Haec autem initia sunt dolorum.
Program, ki ga je razvila vlada, je prav Plener-Wurmbrandov. Ljudstvu ni prijazen, Slovanom pa gotovo sovražen (Izvrstno!). Ž-i iz njenega kratkega obrisa nameravane volilne reforme se razvidi, da se namerava milijone državljanov, ki sedaj nimajo političnih pravic, združiti v jedno skupino, druge skupine pa pustiti pri življenji. Ali ravno ta sistem skupin se je svoječasno izmislil in izvedel proti nam Slovanom (Tako je!).
Nova volilna reforma, ako pride kedaj k življenji, bode taka, da bode prikladna za nemške liberalce (Tako je!), zato se mi Jugoslovani ne moremo pridružiti tej koaliciji, da ne bodemo sokrivci tega, kar bode prišlo. Vlada zahteva v svojem programu od svojih zaveznikov, naj puste vsa važnejša politična vprašanja. To domnevanje se lahko usili ravnokar nasičenim (Tako je!), ne pa še stradajo-čim Italijani na primer in nemški liberalci so lahko popolnoma zadovoljni, ker imajo koristi od tega, da se njih sedanja politična posest razglasi za nedotakljivo in da stoje njih prejšnji nasprotniki, ki bo zdaj niibovi zavezni prijatelji, njim v bran.
Tem braniteljem se torej pripoveduje, naj puste v miru vsa važnejša politična vprašanja. Un-Ijuje se jim takorekoč piškav mir; pozabili na) bi za nekaj časa na programe, zahteve in želje volilcev svojih. Taki politični postni zapovedi in taki parlamentarni zapornici se mi Jugoslovani ne moremo udati nikdar (Priznanje). Zahteva, naj mirujejo večja politična vprašanja, je v prvi vrsti le nemškim liberalcem na korist. (Poslanec dr. Vaša!v: In Poljakom!) Pustimo zdaj Poljake v miru. (Veselost.) Nemški liberalci pridobe na času, in čas doblj-n, vse dobljeno. Ti gospodje so se še-le vsedli v državno sedlo, hočejo se uriti v jahanji, za to pa je treba časa, in ako jim ga koaliranci puste*, bode se videlo, kako bo nemško-liberalna stranka ta čas mnogo previdnejše izkoristila, nego preje, da si utrdi svoje stališče. Kadar bodo liberalci dovolj oboroženi, pokazali se bodo v Bvoji pravi podobi, ter pričeli odkrit boj ne samo proti Nenemcem in proti Slovanom, ampak tudi proti katoliški cerkvi. V tem oziru se ue smemo udati nikakim iluzijam.
Bližajočo nevihto naznanja v ostalem izgovoren, popolnoma nenavaden molk vladnega programa o najvažnejšem vprašanji naše države, o vprašanji narodne jedoakopiavDDHti. O tem ni niti besedice v vladnem programu. O tem desavouira slovesno aedanja vlada in odkrito celo prestolni govor Nj. Veličanstva cesarja, v katerem se z dobrohotnostjo spominja narodne jednakopravoosti.
Dne 23. novembra vprašal sem začuden: Zakaj se je to izpustilo? Odgovorilo se mi je sledeče: V začetku je bil jeden odstavek o narodni jednaku-pravnosti v vladnem programu, ta odstavek pa se je na pritisek ministra notranjih del črtal (('jjte! Čujte!) Možno je, da se bode temu ugovarjalo, zato pripomnim takoj, da sem izvedel to notico po posredovanji odličnega člana češkega veleposest-va. Ta odstavek se je toraj črtal ali sploh popolnoma izpustil, in to je prav značilno za celo situ-vacijo, v kakoršni smo zdaj
Mi Slovani imamo toraj pravico, sklepati in misliti, da se vidi tej vladi važno vprašanje o narodni jednakopravnosti že rešeno, seveda v zmislu gospoda pl. Plenerja in grofa Wurmbranda, znanega predlagalca nemškega državnega jezika. Kakoršna je ta rešitev, o tem sem načel prav iute-resanten komentar v „Grazer Tagespost', ter ob jeduem pripomnim, da je to journal grofa Wurm-branda. (Smeh in ugovarjanje). Ali vender je tako! Tu je — in prosim za dovoljenje, da smem preči-tati dotično mesto — v številki z dne 29. novembra 1893, tikajoče se izjave Jugoslovanov (Oda):
„Gospodom Jugoslovanom ni nič do jednakopravnosti, ampak do zatiranja Nemcev. (Smeh ) Nobenemu Jugoslovanu, nobenemu avstrijskemu Slovanu v obče se ni treba boriti za jednakopravnost (Ugovor in smeh), ker avstrijsko Slovanatvo jo ima že davno. (Ugovor.) Dovolila se jim je v državnih zakon h in mnogoletna praksa jim je odstopila dozvole, ki daleč presegajo mejo pravice. (Smeh.) V kolikor
Slovan zahteva, kar mu gre po zakonu in pravici, se ne sme nič več pritoževati. Nemci žrtvujejo mnogo s tem, da dovolijo politiko miru in imajo popolno pravico zahtevati odškodnino aa neizrekljivo škodo, katero jim je provzročii nesrečni sistem grofa Taall -a. Bilo bi samo pravično, ako bi jo dosegli.8
S tem ae vender pravi, da bi mi Slovenci izgubili pod novo vlado še ono malo drobtinic, katere smo si pod grofom TaafiSora trudapolno dovolj priborili, da ne rečem, pribera&ili.
Daleč smo prišli Jugoslovani pod dosedanjim vodstvom, tako ne more in ne sme daljo iti. Djgodki, katere je provzročii naš vodnik, potisnili so nas do leta 1878. nazaj; izročeni smo zopet nam iz principa nasprotnemu nemško-liberalnemu vladarstvu. (Tako je!) Z veliko zaupnostjo smo sledili svojemu voditelju vsaj v začetku in sicer z ozirom na njegove neovrgljive velike zasluge za konservativno in narodno stvar v letih sedemdesetih Kmalu pa se je ta zaupnost umaknila rastoči nezaupnosti in sedaj je popolnoma izginila. Pokazal se je nam kot laž-njivi Mojzes. (Živahnost.) Pričakovali smo, da nas bode popeljal v obljubljeno deželo jednakopravnosti, mesto tega pa nas je vodil 14 let po TatfTdovi puščavi, (Izvrstno!) polni obljub in neglede na izostale spomine.
Konečno je nas pripeljal nazaj v Egipet, to se pravi k nemško-liberaloi vladi. Res, da bo tam znani lonci mesa, (Živahnost.) ali okrog teh egiptovskih loncev mesa se stiskajo naši narodni nasprotniki tako, da mi niti blizu ne moremo. (Živahnost) Prišel je torej trenotek, ko se je reklo ločiti, in mi smo se poslovili od njega.
Kar je za nas dobrega storil, to prizuavam odkritosrčno, da nam bode ostalo v hvaležnem spominu, ali o spremljevanji se sedaj ue da več govoriti.
Z izstopom iz kluba nemških konservativcev se ni nič izpremenil naš narodno-kouservativui program, izpremenili smo samo svoje taktično postopane in ravnanje. Zato ostanemo, kar se tiče konservativnega dela našega programa, še dalje somišljeniki nemških konservativcev ih kadar bode treba, tudi njihovi zavezniki, samo v klubu, v koaliciji ue moremo ostati, ker mislimo, da je taka zveza z liberalizmom škodljiva in pogubunosna za konservativno stvar. Kaj naj si misli katoliško ljudstvo, ako se njegovi poslanci bi jejo zunaj z liberalci na življenje in smrt, tu v parlamentu pa si podajo roke in sklepajo mir.
Katoliško ljudstvo bi bilo po našem mnenji zmešano, ako vidi, kako njihovi zastopniki na jedni strani navdušeno govore na katoliškem shodu, sklepajo najboljše resoiuciie za papeža, cerkev, krščansko vzgojo in šolo, za krščansko socijalno reformo, na drugi strani pa provzročijo tu v parlamentu koalicijo ter isto še dalje podpirajo tako, da liberalizem potegne na-se vlado in gospodstvo v državi.
Tako postopanje mora mnogo škodovati konservativni stvari pri ljudstvu, v največjo Škodo za katoliško družbo in katoliško cerkev. Svareč vzgled imamo v prvi bližini pred seboj.
Ozrimo se tja v Marijino kraljestvo, na Oger-sko. Tam stopajo zdaj katoliki na noge, ali prepozno. Tam je liberalizem preplavil vsled njihovega molka ter storil jeden korak dalje, da razkristjani družbo s civilnim zakonom. (Prav res!) Jednaka osoda čaka tudi nas, ako ne stopimo pravočasno na noge ter bh ohrabrimo. Tega ne pravim jaz, amjtak jeden najizvrstnejših ogerskih škofov, kardinal Schlauch-
Katoliški Jugoslovani nečemu biti krivi take nesreče, zato si odberemo drugo pot, ki je za nas tudi najbolj naravna: jugoslovansko združenje v zvezi s slovansko koalicijo, kakoršna je ravnokor dogotovljena. (Priznanje.)
V tem položaji ostanemo, dokler se stvari v koaliciji ne razvijajo, kakor se morejo razviti. Konservativci bodo morali sami hoditi ali voziti se. (Živahnost.) Ako se to zgodi, spoznali bodo tudi Poljaki svojo katoliško nalogo in dolžnost, in potem se steče ura IV. liberalne avstrijske dre ter nastopi čas druzega železnega obroča.
Do tedaj pa bodemo Jugoslovani zvesti svojemu programu in zvesti svojim volilcem toliko odločneje branili tu njih pravice, zahteve in želje, po najboljši vednosti in vesti, z- Boga, cesarja in doni »vino. (Živahno priznavanje.)
Dalje v prilogi.
Priloga agjggagfcgM ^a^n(^^ltt St 298, dnć 30 decembra 1893.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 3T>. decembra.
Političen umor. Nečuveno nizko sumoičenje nemških listov, da je mladočeški poslanec dr. Herold a svojimi govori prouzročil umor Rigoletta Toskanskega, v katerem sumničenjn se vidi vsa podlost nemškega novinarstva, napotilo je klub mladočeških državnih in deželnih poslancev, da je velezaslužuemu poslancu dru. Heroldu dal primerno satisfakcijo. Klub je jednoglasno konstatoval, da je dr. Herold samo svojo dolžnost storil, ko je pojasnil delovanje umorjenega Rgoletta Toskanskega, dolžnost, katera mu je- bila izrecno naložena, iu je odjioslal k urinu posebno deputacijo, izraz;t mu najpopolnejše zaupauje celega naroda. Oficijozni članek Praškega uradnega lista, o katerem smo že opetovano govorili, ni uaredd pričakovanega utiša, prav narob*1, razdražil je vse javno mnenje v največji meri. Dotični članek je bil z Dunaja v Prago teltfuuovan in ;e hkrati izšel v treh, vladi službujočih časnikih, v „Prager Z^itung", v „Prager Abendblatt" in v „Pražskem Denniku". Z ogorčenostjo se vprašujejo ljudje: kaj nemški žurnalisti , nemški ohcijozi se drznejo govoriti o zvezi Heroldovega govora z umorom, ki je čin po-samičnikov, ter se upaio primerjati to dogudbo z velikanskimi dogodbami I. 1G20 in ti nemški pieači hočejo braniti čaBt češkega naioda?!!
3lalorusl in koalicija. Politično društvo „Huskaia Rida" imelo je te dni v Zolkijevu občni zbor, na katerem je deželni poslanec dr. Koro! zahteval, naj se staroruski in mladoruBki poslanci, ki so sedaj v deželnem /boru razcepljeni v dva tabora, ziedinijo v jeden klub in naj v vseh vprašanjih jiostopajo solidarno; takisto je rečeni poslanec nasvetov«), naj se d«lu|e s pomočjo maloi usk državnozborske delegacije na to, da se sestavi vsem maloruskim frakcijam vkupen program, na čegar podlagi bi se Bestavila j» dna jedina maloru8ka narodna stranka. Občni zbor je ta pred log jednoglasno vzprejel iu po nasvetu dra Olijnika izrekel željo, naj maloruski državci poslanci pristopijo slovanski koaliciji.
Papež TjBV XIIL. in biskup Strossmai/er.
Papež zahvalil se je hrvatski duhovščini na čestitki, doposlani mu o priliki njegove peides tlet-niče kar je škof, s posebnim, biskupu Strosmsvru pisanim pismom, ki ni brez aktuvelne važuoBti. V tem pismu piše papež mej diugim": Z dokazi l|U bežni in udauoBti je v zvezi v Čestitki izražena želja in skrb glede imenovanja Zagrebškega nadškofa. Priznavamo, da nam je ta zadeva pri Brci; zato ne opuščamo ničeBar in tudi v bodočnosti ne bodemo ničesar opustili niti nehali za to skrbeti, da se vaši želji ugodi in se zanašamo na božio milost, da se to posreči. Mej ocersko vlado in Vatikanom torej glede imenovanja Zagrebškega nadškofa še ni doseženo nikako porazumlienje, to priznava sam papež s suhimi besedami.    Vse druge vesti so izmišljene.
V u a nje <lr/<tve.
Srbske novice.
V zadnji seji državnega sodišča, v kateri bs je obravnavalo o zatožbi bivšdi liberaluih ministrov, zahteval je zatoženi Kuudov c\ naj se izključi radikalni sodmk Vaso Manojlov ć, češ, da je njegov osebni sovražnik. Sodišče je to zahtevo odbilo, češ, da to sovraštvo ni dokazano, faktično pa zato, ker je tedaj mej sodniki 9 radika'cev in 7 liberalcev iu napredujakov. Če hi se bilo Kuodov c^vi želji ustreglo, bilo bi mej sodniki 8 radikalcev in 8 liberalcev in napredujakov. To je hotela radikalna stranka preprečiti in je le zato Kuudovićevo zahtevo zavrnilo. Kundović je na to izjavil, da vidi, da ga hoče sodišče ua vsak načm obsoditi, zategadelj se neče zagovurjati in prepusti sodišču, naj stori, kar hoče. Kundovč je na to s svojim zagovornikom zapustil soduo dvorano. — Včeraj se je začela ožja volitev met kandidatoma za mesto župana Beligrajskega Boj je bil srdit. Oba kandidata sta radikalca, a jeden, Mariukov č, je kandidat vlade in njega podpirajo tudi liberalci in naprednjaki, drugi, Tavšaoovirj pa je kandidat centralnega odbora radikalne stranke. Ta volitev ie velikega po mena, ker bo, naj izteče kakorkoli, močno uplivala na razmer,e mej vlado in radikalno stranko. Kriza na Nemškem.
Nemški agrare začeli so odkrit boj zoper državnega kancelarja Caprivija in ta boj je v zvezi z diferencami, ki so nastale mej kancelarjein in pruskim ministerskim predsednikom, grofom Kalen burgom zaradi le tega uksza glede postojianj« uradnikov pri volitvah in z nasprotstvom mei Capriviiem m finančnim ministrom Mquelom zaradi davčne reforme, utegne naposled le pod kopat« Caprivijevo stališče. Tudi z diplomaciio, zlasti z nemškim poslanikom aa Dusaji princem Reussom in z nemškim poslanikom grof >m Milostrom v Parizu se je Caprivi Popolnoma sprevrgei in takisto tudi z generalom Albedvllom, ki je kandidat za meBto državnega kancelnrja. Tako se množi število Caprivijevih na •protnikov in morda se bo mož kmalu prepričal, ■«ko resnifi« a je pregovor, da ,viele Hund« sind °m Hasen Tod".
Dopisi.
Iji IJublJaiie, 29. decembra. [Izv. dop ] (Iz učiteljskih krogov.) Dne 28. t. m. vršil se je v mestni dvorani občni zbor „Slovenskega učiteljskega društva", katerega se je udeležilo nad 50 članov. Po običajnem pozdravu g predsednika Žumra, |ioročal je g. Dimnik o ustanovitvi učiteljskega doma ter stavil nasvet: naj se sezida konvikt za učiteljske otroke in naj se pooblasti odbor „Slov, učit. društva", da sestavi načrt pravil ter mej letom Bkliče občni zbor. Po daljši debati, katere so se udeležili gg. Ribnikar, Likar in Toman, se sprejme D umikov predlog z večino glasov. Poročilo g. Žumra o prihodnji deželni razstavi obsegalo je predloga: a) učiteljstvo naj se razstave udeleži in b) vis. c. kr. deželni šolski svet naj se naprosi za navodilo, kako naj bode pri deželni razstavi Itudsko šolstvo zastopano. Prvi predlog sprejel se je jednoglasno, drugi pa po daljši debati a večino glasov. Iz poročila g. tajnika Furlana se je ■ a/.videlo, da so tekom leta umrli 3 člani, pristopilo jih je pa 10. Tudi je naznanil, da se bode z novim letom izdajalo društveno glasilo v manjši obliki na l; * P°'' papirja in da je preč. g. J Rozman, častui kanonik in žujinik, društvu daroval 16 letnikov »Učiteljskega Tovariša" in 5 letnikov „Novic". Za ta dar izrekel je občni zbor imenovanemu dobrotniku na predlog tajnikov zahvalo z naročilom, naj novi odbor to zahvalo blagemu dobrotuiku pismeno naznani. Mesto obolelega blagajnika poročal je g. Kecel o društvenem premoženji, katero se ponaša z ostsnkom v zneBku okrog 70 gld. pa le zato, ker se tiskovni troški ne pokrivajo sproti. — „Učiteljski Tovariš" se tiska v 700 iztisih , od katerih se jih 592 po-šil|a [»n pošti naročmkom, 25 v zameno drugim listom, nekaj se jih pošilja brezplačno, ostali pa se oddajajo Ljubljanskim naročnikom. Iz tega se razvidi, da ima „Učit. Tovariš" dostojno število naročnikov, 2a', da niso vsi redni plačniki ; o teh upamo, da se bodo z novim letom ■pokorili. Ko se rešijo ostale točke iu izvoli ter konstituira odbor iz gg A Zumer, predsednik; Fr. Raktelj, pod pred sedoik; J. Furlan, tajnik; J D muik, urednik društvenemu glasilu; A Kecelj, blagajnik in knjižničar; J. Cepuder, J. Jaoežič, Aut. J<»voišek iu J. Likar, odborniki, sklene g. predsednic zborovanje
I/ lijntomera, 2S. decembra.    [Izv. dop.] (Josip Freuensfeld f.) „Ti domu si učitelj bil.. — Ti domu Hi buditelj bil — Za dom si vrl bori telj bil'1 —  (S. Gregorčič )    — Iz zlate slovanske Prage nam   dohaja   britka   vest, da je v ondotni deželni bolnici, soboto 23. t. m. ob 4. uri popolu-dne preminil gosp Josip Freuensfeld, učitelj na deški šoli v Ljutomeru, v cvetu svojih   let.    „la zdaj še Ti — Slovenec nema sreče1'. — Ta bolestni vzklik, s katerim jedan naših  največjih pesnikov Oplakuje smrt pok. Jurčiča, prav   ta vzklik se nam usiljiije, ko danes s tresočo   roko  pišemo   te vrste. Dosti moških, malo mož se  nam  Slovencem naraja. In še ti nam venejo v  momentu, ko so jele najkrep-keje rasti, ko so jeli zlat  roditi sad.   Za umrlim pokojnikom  žaluje   in tuguje   vse   Mursko   polje ' ves Ljutomerski okraj  se zaveda nenadomestne izgube; težko bode prebolel bridki udaree, ki ga je zade^ z njegovo smrtjo.   Josip   Freuensfeld   je bil rojen 10« marca 186L  pri  Kapeli   blizu   Radgone, kjer mu je bil oče učitelj. Ljudske šole je obiskaval v Yer-žeji in v Ljutomeru     Leta 1875. je vstopil v Mariborsko učiteljišče;   zrelostni izpit je prebil 1880. in je bil potem nastavljen za učitelja pri Svetinjah poleg Ormoža; ondi je služboval poldrugo leto; od tod pride za učitelja,  v   Ljutomer.    Pokojnik pa je vedno hrepenel po   višji izobrazbi   ter si je svojim trudom   in   jekleno   vztrajnostjo   pridobil vseobčo izoliko. ~- Leta 1887.88.  in takisto   1890. 91. je bil slušatelj na Dunajskem pedagogiji.   Leta 1891. prebije izpit za meščanske  šole.    Kmalu   potom je bil .imenovan za def. učitelja v Ljutomeru.
Kakor večina alov. dijakov, tako je tudi naš pokojnik bridko okušal kaj se pravi za tujo mizo sedati. Vsled materijalnega pomanjkanja in silnega duševnega napora nakopal si je že na Dunaj i kal bolezni, katera ga je sedaj strla v najlepši dobi. Od časa svojega povratka z Dunaja je bolehal za kroničnim želodčnim katarom, za boleznijo, katera mu je zagrenila vse njega mlado življenje. S svojim že v naravi slabim organizmom je junaško izkušai pretrpeti vse muke, ter je v intenzivnem duševnem delu našel tešila in tolažila svojemu žalostnemu stanju. Toda moral je podleći;
v cvetu dobe svoje je moral ukloniti vrat oni kruti sovražnici, ki nas vse  smrtnike kliče prej  ali slej.
— Tožil nt nikomur in stoprav v zadnjem trenutku se je napotil v Karlove vare iskat si zdravja. Od ondot so ga poslali na kirurgiško kliniko v Pragi. Tam so izvršili na njem težavno in nevarno operacijo. Operacijo je sicer srečno prestal, toda umrl je 54 ur poslej za srčno kapjo.    Josip Freuensfeld
— učitelj. — Kdo ga ne pozna na celem Murskem polji? — Ni naša naloga, da bi ga ocenjevali kot učitelja in vzgojitelja naroda slovenskega;
' samo toliko lahko rečemo, da jih ni dosti učiteljev, ki bi se ž njim lahko šteli v jedni vrsti. Mi imamo v trgu Ljutomerskem dosti zagrizenih nasprotnikov naši narodni stvari, toda ne verujemo, da bi se našel jeden, ki ne bi imel usmiljenja ž njega tragiško usodo. Njega kot učitelja je spoštoval vsakdo, bodi si Slovenec ali nemškutar. Hodi nam dovoljeno, da presojamo pokojnika delovanje na literarnem polji. Prepričani smo, da v teh pičlih letih, ki so bila sojena njegovemu življenju, ni storil nikdo več, nego on za narod svoj. — Kar sil Ti dalo je nebo, — Posvetil Ti si vse mladini — Posvetil vse si domovini." — Po tem geslu sej« ravnal blagi naš pokojnik. V vseh glasilih našega naroda, v „ Vrtcu", v „Ljubljanskem Zvonu", v knjigah družbe Sv. Mohorja se nahajajo njegovi spisi, ki pričajo ne samo o njegovi blagi duši, nego tudi o njegovem eminentno pedagogiškem talentu, s katerim se more ponašati malokaterj učitelj na Slovenskem. Izmej njegovih glavnih spisov omenjamo ta dva : „Mladini" spisal Miljenko Devojan, Novo Mesto 1885. Str. 90 in „Venček jiravljic in pripovedek", spisal J. Freuensfeld, 1893. — S t. 80.
— V „Vrtcu" in posebno še v „1 jnhljanskem Zvonu" je nanizal lepo kito duhtečih pesmij, ki se lahko uvrščajo mej najboljše, katere je proizvajal naš mladi pesniški zarod. — Kakor je bil naš pokojnik uzornik kot učitelj in pisatelj, tako nam je bil uzor v naši teški narodni borbi. Akoravno so naši Ljutomerski nemčurji dan za dnevom v svojih časnikih na-nj izbruhavali divji svoj gnjev ter s podlim denuncijanstvom očrnili njega čisto osebo, on je stal junak. Kaj je bil Freuensfeld, to nam lahko pove sleharni kmet na murskem polji. Ves duševni preporod, vzbuditev narodne zavednosti v ljutomerskim okraji je tesno spojena z osebo našega blagega pokojnika. Lahko s ponosom nagla-šamo, da je naš okraj glede na narodno probuje-nost jeden prvih na slovenskem ozemlji.
In ta proizbuditev naroda slovenskega na murskem polji je ponajveč njegova zasluga; ni ga zavednega kmeta pri nas, kateremu bi bilo neznano ime Freuensfeldovo. Vsem Slovencem pa izhaja danes iz globine srca bolestni vzklik : „Počivaj mirno v zemlji hladni, Najljubši nam prijatelj, brat — ln duši Tvoji Bog vsevladni — Porosi svojo blagodat." Dr. J os Hakež.
Iz Krškega, 24. decembra [Izv. dop.] (WeigIeinov večer.) Dne 14 t. m. zvečer zbral se jo v Gregoričevi gostilni na Krškem lepa družba, da se še jedeukrat poslovi z odhajajočim goBp. okrajnim glavarjem Weigleinom. Ta večer je jhsuo jiričal, kako izredno priljubljen je bil v našem okraji gospod okrajni glavar. In temu 8e ni čuditi, kajti ta mož je bil popolnoma nepristransk uradnik, ki se je vedno v svojem uradnem poslovanji držal zlatega gesla: „Vsacemu Bvoje" ter ni nikdar zaviral naših narodnih teženj. V raznih najdttrcah proslavljale so se njegive zasluge, katere si je pridobil za čaea svojega uradnega jioilovanja za naš okraj. Gospod okrajni glavar poslovil se je od navzočih z lepim slovenskim govorom, kar je poBebno ugajalo. Prejjričao naj hode, da ga bodo zaradi njegovega objektivnega in ljudomilega postopanja prebivalci našega okrsja ohranili v trajnem spominu.
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V I, j u Id j.••. ur; dnš* 30 decembra. Občinski svet Ljubljanski imel je sinoči javno sejo, katera je bila skoro izključno posvečena razpravi o mestnem proračunu za leto 1894. Mestni zbor odobril je proračun nespremenjeno po nasvetu finančnega odseka Začetkom seje stavil je občinski svetovalec Ivan Hribar v imenu vodovodnega direktorija nujni predlog, naj se dosedanji knjigovodja pri vodovodnem uradu, gospod Trdina, ki je povodom reorganizacije mestnih uradov bil imenovan revidentom mestnega knjigovodstva, katero mesto bi imel z novim letom nastopiti, pridrži v interesu službe v dosedanjem delokrogu, ker vodovodni urad nujno potrebuje izvežbane moči in naft se mu razven  vodovodnega knjigovodstva prideli.
se knjigovodstvo mostnega loterijskega posojila. Po daljši debati bil je vzprejet nasvet ces. svet. M u r-n i k a, naj se nujni predlog izroči v posvetovanje pravnemu in personalnemu odseku.
Potem poročal je obč. svet.  Ravnihar o mestnem   proračunu  za K to   18(J4.   Obširnemu in temeljitemu   poročilu   posnamemo  sledeče: Mestni ubožni zaklad se ni zdatno  premenil  od lanskega leta ter izkaže potrebščine 24.745 gld., pokritja pa 16.325 gld.; primanjkljaj pokril se bode iz mestne blagajnice. Meščanski bolniški zaklad ima 11700 gld. potrebščine in  30 gld.  prebitka, ustanovni zaklad pa 8003 gld. potrebščine in 2(J2 gld. prebitka. Pri razpravi   budgeta   mestne  blagajnice   in   sicer pri točki „uprava v obče" naznanil je poročevalec, da so se plače mestnih uradnikov odmerile po določilih nove uravnave, da so se dodali užitki treh uradnikov extra statum, izpustili pa so se užitki nadzornika  mestne  straže, ker to mesto ne bode več reaktivirano.  Pri točki „blagotvorne zadeve" dovolili   so  se  doneski  in   sicer:  za  otroško bolnico 500 gld., za ljudsko kuhinjo 50 gld., za vseučilisko zavetišče na I hi naj i 25 gld. in za zdravljenje škro-fuloznih otrok 300 gld. Pri točki „Šolstvo, znanost in umetnost" dovolili so se mej drugimi še sledeči prispevki:   „Glasbeni Matici" v  priznanje njenega uspešnega delovanja in  v delno pokritje vedno rastočih potrebščin posebno glede nakupa društvenega doma 1000 gld, „Narodni šoli" 277 gld., „I)ram. društvu" glede na njega pomen za kulturni razvitek naroda 3000 gld., obrtnonadaljevalni   soli   500 gld., filharmoničnemu društvu 200 gld , družbi sv. Cirila in Metoda 500 gld., „Radogoju" 250 gld., slovenskemu   planinskemu  društvu  200 gld.,  za vzdrža-vanje botaničnega vrta poleg dosedanje redne podpore 10o gld. se   izredno podporo   100 gld., torej skupaj 205 gld. Pri tej točki opozoril je obč. svet. S u b i c na lepi napredek v botaničnem vrtu Ljubljanskem, ki je bil prej zelo zapuščen,   sedaj pa je jeden   najbolje' urejenih v   avstrijskih provincijali. Ta vrt obsega sedaj popolno kranjsko Horo. Vele-zanimiva je alpinska Hora, ki se pač redko kje nahaja v taki popolnosti, kakor tukaj.  Obžalovati je le, da je vrt tako oddaljen od  mesta, a  upati je, da se bo dalo s časom tudi temu odpomoči. Z ozi-rom   na  subvencijo,  dovoljeno obrtnonadaljevalni šoli   na   tukajšnji   realki,   opozarja   občinski svetovalec   Ivan   Hribar,   da to  šolo obiskujejo skoro   izključno  učenci   slovenske   narodnosti, da pa je  pouk   popolnoma   nemšk,   kar   pač znatno ovira  učni uspeli.   Govornik   torej   predlaga, naj mestna občina dela na to, da se statut omenjene šole v gorenjem smislu prenaredi. Predlog obveljal je brez ugovora. Potem vzprejele so se še ostale točke redne potrebščine mestne blagajnice. Skupna redna potrebščina za prihodnje  leto znaša  105 227 gld., pokritje pa 237 014 gld., torej je v rednem gospodarjenji 41.787 gld. prebitka.    Izredne potrebščine pa so sledeče:   1.) posojilnemu  zakladu  na račun dolga 3310 gld.;  2.) mestni   hranilnici  na račun dolga 233 gld.; 3.) za zidanje nove  Šole na Barji 12.000 gld ; 4.) za olepševalne namene, uštevši izredne potrebščine za Tivolske nasade, 3000 gld.; 5.) v prospeh prometa tujcev 125 gld. ; 0.) betonski kanal na Rimski cesti   10.000 gld.; 7.) za popravljanje mestnih poslopij 0000 gld ; 8.) za nakup prizidka   pri   Velkovrhovi   hiši   poleg mesarskega mostu  000 gld.;   9.)   amortizacijska   in obrestna svota za novo posojilo, znašajoče  200.000  gld. in sicer: a)  v  pokritje  predujma   pri   Tržaški obrtni banki za delnice dolenjske železnice 55.000 gld. b) za poplačanje prispevka k zgradbi gledališča 30.000 gld. c) prispevek za zgradbo novega  poštnega poslopja   15.000 gld.  d)  prispevek   k  zgradbi nove bolnice (prvi obrok) 12.000 gld. e) za delno poplačanje dolga pri posojilnem zakladu 88.000 gld. — sedaj zgolj za že dovoljene svote — iznašala bode, ker se posojilo ne bo takoj v  pričetku  ista 1804. v celoti efektuiralo, okroglo 0000 gld. Skupna svota izrednih tt.roškov znaša   11.274 gld., odbivŠi prebitek vodovoda v znesku 1200 gld. pa  10074 gld., ki se ima pokriti s prebitkom   rednega gospodarjenja in bode potem še preostalo razpoloživih 1713 gld. Ta vestno slikana podoba  bodočoga mestnega gospodarjenja kaže jako povoljen uspeh, ako se pomisli, da se je moralo ozirati na organizacijo ura dov, na velike izvršene zgradbe  in  zlasti  na celo mrežo betonskih kanalov,  na asfaltne trotoirje, na nove Sole, na otvoritev mnogih ulic in cest in sploh na mnogotere zahteve modernega časa, čemur se je moralo ustrezati skoraj  zgolj  a  prebitki v rednem gospodarjenji.   Izkazani,   razmerno ne  visoki dolg pri posojilnem zakladu v sedaj že znižanem znesku 138 000 gld. je po investicijah  popolnoma pokrit. Potreba novega posojila, katerega namerava mestna občina  najeti, pa  izvira  poglavitno iz prijaznega uvaževanja in združenja mestnih koristi 8 koristmi cele dežele. — Celi proračun bil je, kakor že omenjeno, nespremenjeno vzprejet.
V precej obširni debati o izrednih troških za mestno gospodarjenje v prihodnjem letu opozoril je obč. svet. dr. vitez B 1 e i \v e i s na to, da bode pač v kratkem treba podaljšati trotoir na Sv. Petra cesti do mitnice, to je do meje mestnega pomerija, ker se bode leta 1896. otvorila nova deželna bolnica ter bode vsled tega tudi promet na tej cesti mnogo živahnejši. Župan Grasselli omeni, da se je uprava deželne bolnice v tej zadevi ž« obrnila na mestni magistrat in da je stuvbinski urad dobil na-
ročilo, naj čim preje napravi proračun za omenjeni trotoir. Obč. svet. T e r č e k poudarja potrebo dovozne ceste od Št. Peterskega mostu mimo nove vojašnice do postaje južne železnice, cesarski svet. M u r n i k pa potrebo projektiranega železnega mostu namesto sedanjega mesarskega mostu. Dotični sklep vzprejet je bil v občinskem svetu že leta 1888 povodom cesarjevega jubileja; sedaj je mesarski most že zopet potreben poprave, zato treba se požuriti z zgradbo novega mostu, da se ne bode za popravo trosil denar. Vsled tega govornik predlaga, naj se načrt novega mostu kmalu izroči občinskemu svetu v odobrenje. Predlog bil je brez ugovora vzprejet. Občinski svet. dr. Stari'- naglasa nujno potrebo nove dovozne ceste na državni kolodvor, na kar župan Grasselli izjavi, da je stavbinski urad že dobil naročilo, naj dotični načrt izdela. Načrt da se bode v kratkem predložil občinskemu svetu. Obč. svet. Suhi c omenja neprilik, ki se gode glede prehoda čez tir južne železnice na Dunajski cesti; pri pogrebih in drugih prilikah treba je često mučno dolgo čakati, predno se prehod zopet odpre javnemu prometu. Naj bi se napravil prebod pod ali nad tirom, vsakako pa bi se moralo v tem oziru kaj storiti. Govornik stavil bode v tem obziru v jednej prihodnjih sej konkreten predlog. Obč. svet. Hribar omenja silnega blata, katero smo imeli ob zadnjem južnem vremenu v „Zvezdi" ter predlaga, naj se na prehodu od kazine do Kirbisclm napravi primeren trotoir in naj stavbinski urad kmalu napravi dotični načrt. Predlog bil je brez ugovora vzprejet. Ko je konečno še podžupan P e t r i č i ć omenil, naj bi se z realizovanjem novega posojila nekoliko počakalo, ker sedanje denarne razmere niso ugodne in bi se posojilo dobilo najbrže le proti 5 Vj°/o obrestim, prestopilo se je k glasovanju o skupnem budgetu, ki je bil soglasno brez premembe vzprejet. Ob jednem naročilo se je mestnemu magistratu, naj strogo pazi na eventuvalno prekoračenje dovoljenih kreditov ter naj od slučaja do slučaja o tem obvešča obč. svet.
S tem bil je dnevni red rešen. Pred sklepom seje povzame besedo župan Grasselli rekoč, da je to zadnja seja v tekočem letu, v katerem mestna občina sicer nima zabeležiti posebnih velikih del, da pa se sme z zadovoljstvom ozirati na to, da so se mestna dela tako dobro obuesla. Letos se je občinstvo uverilo, kakšna dobrota da je naš vodovod in težko, da bi to mestno podjetje imelo še katerega nasprotnika. Mirno smemo gledati v bodočnost. Govornik izraža le željo, naj bi se mestni občini tudi v prihodnje vse tako posrečilo in naj bi jo Bog tudi v prihodnjem letu obvaroval večjih nadlog. Mestnim odbornikom pa iu celi občini želi veselo novo leto.
Podžupan P e t r i č i č zahvali se g. županu za izrečena voščila ter mu v imenu občinskega sveta želi srečno novo leto. Potem zaključil je predsednik   avno sejo.
Domače stvari.
— (Slovensko društvo v Ljubljani) imelo bode jutri v nedeljo doc 31. t. m. ob 11. uri dopoludoe v Čitalničnih prostorih svoj redni občni zbor. Poleg navadnih poročil predsedstva, tajnika in blagajnika je tudi volitev odbora in preglednikov računov na dnevnem redu, in Želeti je obilne udeležbe.   Posebna vabila ho niso razposlala.
— (Slovensko gledališče.) Za danes naznaniena d ru ga predstava opere „Čarostrelec" se ne more vršiti, ker se je primadoni g. Leščinska zaradi nenadne smrti nje očeta odpeljala za nekaj doi v Prago. Denar za prodane vstopnice se vrne v trafiki g. Ćeš arka v Šsleoburgovih ulicah. Ker je ta mesec itak že bilo 10 slovenskih predstav, ukrenila je intendanca da danes ni nobene slovenske predstave. V ponedeljek na novega leta dan pa se bode predstavljal izvirni igrokaz v 4 dejanjih „Otok in S tr u g a" , ki ga |e po izborni noveli dr. TavČerjevi spretno dramatizoval g. Ignacij Borštnik. Ker se to velezanimivo izvirno delo, ki se odlikuje p iselmo po krasnem jeziku izvirnika, še ni predstavljalo na novem gledališkem odru, ni dvomiti da bode privabilo prav mnogo čestilcev slovenske drame in da bodo gledališki prostori razprodani. — Dne 4 janu-varja, (četrtek) se bude pela v tretjič mična Kreutzerjeva opera „Prenočišče v G ran a d i", eventuelno  „Stari ženin".
— (Slovenske gledališke predstave v mesecu januvarju) bodo nastopne d m : Novega leta dan 1 jan. (drama), dne 4. jau. (opera), dne 7. jan. (d rama), dne 10. jan. (opera), dne 13 jan. (drama), dne 18 jan (opera), dne 21. jan. (drama), dne 24. jan. (drama), dne 27 (opera)
— („Jour-fixe" Ljubljanskega „Sokola") bode v sredo dne 3. januvarja bodočega leta v salonu g. Ferliučeve goBtilne apri Zvezdi". Reditelji, brata Rebek in brat Ivan Traven skrbeli so za prav niicen program, ki obseza petje, igro na 2 citri, gledališki prizor, ko*
mičen prizor „Zvezdogled" itd. Iz prijaznosti sodeluje pevsko društvo „Ljubljana". Društveni tamburaški zbor je vsled bolezni nekaterih članov zadržan sodelovati.
— (Redni občni zbor „Sokola" v Ljubljani) bode v petek dne 5. januvarja v vrtnem salonu restavracije „pri Zvezdi". Po završenom zborovanji, katerega vzpored smo že naznanili, bode presta zabava.
— („Radogoju") za ustanovnico pristopila, je vsled včerajšnjega sklepa mestnega zbora občina Ljubljanskaz doneskom 1000 kron. S tem je bela Ljubljana dala najlepši izgled ostalim slovenskim občinam, katerih nobena bi ne smela odlašati s pristopom mej ustanovoike tega za razvoj slovenskega naroda tako silno važnega društva. — Gospod dr. Josip V o š ■ j a k podaril je „Radogoju" 10 kron.
— (Oprostila od novoletnih voščil.) Da se oproste* novoletnih voščil, položili so za Ciril-Metodovo družbo: G. R. P e r u š e k , c. kr. profesor 2 kroni; g. Ivan B o n a č 2 kroni; g. Fr. Kraigher I krono g. Anton Pogačnik 1 krono, in g. Vojteh Kete 10 kron vsi v Ljubljani.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Malo več nego pol leta je minulo, odkar smo prijavili dne 17. maja prvi kronski dar v korist naši vrli šolski družbi, ki je došel uredništvu našega lista. Od tistega časa dohajali so nam darovi iz vseh stranij slovenske domovine v tako ubilem številu, da smo večkrat z opravičenim ponosom kazali na tako požrtvovalnost uaših prijateljev in somišljenikov. Danes ko zaključujemo vrsto letošnjih prispevkov, ki so dosegli lepo vsoto 5 433 kron 4 0 vinarjev, štejemo si v svojo dolžnost, Še jedenkrat izreči najtoplejšo zahvalo vsem rodoljubnim nabir«lk»m in nabiralcem prvih kron, kakor tudi vsem požrtvovalnim darovalkam in darovalcem ! B »g daj tudi v novem letu mnogo posnemo-valk in posnemovalcev in vrlih naslednic in naslednikov! Slava in čast vsem, ki so tako sijajuo pokazali svoje dejansko rodoljubje!
— (Silvestrov večer pevskega društva „Slavec") na starem Btrelišči utegne biti prav živahen in zabaven, zato se je nadejati, da se bode občinstvo mnogobrojno odzvalo društvenemu vabilu. Ker je čitalničina veselica pristopna samo njenim udom, ne hode ta večer razven na strelišči nikjer večje splošno pristopne veselice. Prostori starega strelišča so prav prikladni za vsako zabavo, za ples in za gostovanja, za katero bode dobro in ceno preskrbljeno. Posebno zanimljive bodo senčne podobe in alegorije v proBlavo novega leta.
— (Električna razsvetljava v Ljubljani.) Kakor se nam poroča, bavi se mestnega zbora odsek za električno razsvetljavo v Ljubljani prav resno s tem, za naše mesto velevažoim v|ira-šanjem. Vsled poziva omenjenega odseka priposlale bo razne v tej stroki odlične firme Bvoje oferte, ter ob jednem tudi predložile fiaančni načrt tega podjetja. Odsek bavi se sedaj s temi oferti ter bode v kratkem mestnemu zboru predložil svoje nasvete. Ker pogodba s plinarno poteče že 1. julija 1896. I., morala se bode električna razsvetljava najpozneje do omenjenega termina uvesti. Stroški za upeljavo električne razsvetljave se sedaj pač še ne dajo popolnoma določiti, toliko pa se že sedaj lahko leče, da se bodo brez večjih bremen dali amortizovati.
— (Slovensko planinsko društvo v Ljubljani.) Ne kmalu katero mlado društvo doseglo je takoj v ustanovnem letu toliko lepih uspehov,, kakor „Slovensko planinsko društvo v Ljubljani^. Zaznamovalo je s slovenskimi napisi mnogo potov ne samo po Kranjskem nego tudi v sosednjih slovenskih deželah, posebno na Štajerskem in Primorskem in tudi na Koroškem. Po novem letu bode nadaljevalo svoje delovanje, ki je bilo doslej posebno obrneno na Kamniške in Savinjske planine in postavilo bode več koč in scer na Orni Prsti v Bjhinji, v Kamniških in Savinjskih planinah in bode dalo napraviti tudi več potrebnih novih potov. Društvo šteje sicer že 300 članov, a z malimi prispevki ne more zmagovati ogromnih stroškov, katere bodo prizadejale omenjene zgradbe. Žileti je toraj, da domoljubna požrtvovalnost posamičnikov, kakor tudi slovenskih društev pribiti na pomoč društvu, da bode moglo i/vi hit i svoje lepa namene. Tudi namerava dru štvo na Šišenskem vrhu napraviti lep razgledni stolp, s katerega bode krasen razgled ne samo na
|^ Dalje v prilogi. ""^S
Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 298, doc 30. decembra 1893.
mesto Ljubljansko, ampak na vso okolico in posebno na divno gorenjsko stran. Ako bodo sredstva do-puščala, zgradil se bode stolp Že prihodnje leto. V omenjene svrho dovolil je občinski svet Ljubljanski v včerajšnji seji „Planinskomu društvu" 200 gld. podpore.
— (Nova stavbinska mojstra.) Medni inženor in vodja mestnega vodovoda gosp. Jaromir Han u d in stavb'niki tehnik kranjske stavbiuske družbe gosp Anton VV o I f dobila sta od deželne vlade koncesijo za obrt stavbiuskih mojstrov.
— (Slov. bralno društvo  v Kranji.) priredi v nedeljo dne 31   decembra  1893. 1. Sil vestrov  večer z  jako  zanimivim  in raznovrstnim vzporedom.
— (Iz Št. Petra na Krasu) se nam piše: Ker je tukajšnje dtuštvo „Mir" prenehalo živeti, ustanovili smo si mesto njega novo društvo, .Čitalnico" in to na zdravi podlagi ter jo nastanili v gostilni g. Pavlica. — Na Stražišči pri Košani je dan sv Štefana mej službo bož;go zgorel štirileten deček. Sedel je na ognjišče, kjer se mu je obltka unela. Da se reši, stopil je v pomivnik, v katerem je bilo precej vode, in tu ga je muti, prišedši iz Cerkve, našla mrtvega,
— (Novo bralno društvo) snuje o rodoljubi na Slapu pri Vipavi. Mala vas, ki šte|e komaj 500 duš, ima že svojo posojilnico in sadjarsko zadrugo, katerima se je zdaj pridružilo še bralno društvo. Pravila predloži se v kratkem v potrjenje. Želimo, da bi ta napredna vas, rojstni kraj drž. poslanca dr. Fer j a n i i 6 a, našla mnogo posnemovalcev na Slovenskem.
— (Zdravstveno stanje.) V Goljeku v Krškem okraju zbolelo je v poslednjem času v 16 rizstrešenih hišah 30 08»ib za hudo hripo in sta umrla 2 moška in 1 dekle za pljučaico. Na Dovjem in v Mojstrani zbolelo je v poslednjem času 40 otrok na duŠljivem k »štju, v n« kater h vaseh občine Gorje pa 30 otrok za davico, izmej katerih jih je 5 umrlo. V Novomeškem okraju zbolelo je v Hruš.ei 7 otrok za legarjem. V Vinici je davica ponehala in je samo še 6 oseb bolnih V Idriji je za legarjem Še 5 oseb bolnih.
— („Narodna čitaluica v Celji") priredi s sodelovanjem „Geljskega Sokola" in tambu-raškega mešanega zbora na Silvestrov večer t. I. v svojih prostor h v Straussovi hiši veselico s prav zanimljivim vzporedom Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop je dovoljen le udom „Č'talnice* in po njih vpeljanim gostom.
— (Sloven sko časnikarstvo.) Slovenske rodoljube opozarjamo še jedenkrat na važuo spremembo, ki se bode z novim letom vršila pri Tržaški .Edinosti", katera bode odslej izhajala po trikrat na teden v šestih izdanjih. S tem si je uredništvo postavilo veliko nalogo in zasluži, da je podpira vse slovensko razumništvo po svoji moči. Trst je za slovenski živelj jako važna postojanka in treba je, da so oči vsakega zavednega Sloveuca ved .o pazno obrnene na brate ob obal h Adrije. A tudi dejanski treba je podpirati težnje blovenskih prvoboriteljev ob Adriji. Naj ne bode torej čitalnice, bralnega društva ali tudi javne kavani1 na Slovenskem, kjer bi se pogrešalo glasilo Tržaških Slovencev. Posebno po naših Ljubljanskih kavarnah naj odločno zahtevajo slovenski gostje, da mej drugimi listi ne bode nikjer manjkala nova, pomnožena „Edinost". Zdaj je najlepša prilika, da dejanski izrazimo svoje simpatije bratom ob sinji Adriji, vsaj kolikor je mogoče. Trd je boj, ki ga biiojo Tržaški Slovenci za narodni svoj obstauek in velika je butara, katero si je naložilo uredništvo „Ediuosti". Naj bi našlo povsodi dovolj podpore, da srečno iu za vse Slovenstvo častno izvrši prevzeto težavno nalogo Bog dai srečo 1
— (Podporno društvo za sloveuskc visokušolce na D u n a j i) razpošilja ravnokar po • ročilo o svojem delovanji v I. 1893. Iz tega je raz-videti, da je to društvo v petem letu svojega ob stanka imelo 1 častnega uda: veleč, g dr. Mihaela Napotnika, knezoškola Lavantinakega, 40 ustanuv-uikov, 54 podpornikov in 81 dobrotnikov; izmej podpornikov je 15 takih, ki so ob jednein redni udje , ž njimi vred znaša število teb 27 V tem letu Bta k društvu pristopila samo dva nova ustanovnika, namreč gg. dr. Jožef S t a i e, c. kr. lin. prokuralurn pristav, m. odbornik itd v Ljubljani in dr. Albin Poznik, c kr. notar itd. v Novem Mestu, ki sta društvu poklonila vsak po 5 0 gld. Deželni zbor kranjski je društvu podaril lepo svoto 20 0 gld ,
družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 50 gl., posojilnica Mariborska tudi 50 gld Manjše svote so podarile si. posojilnica v Črnomlju, kine-tiška posojilnica Ljubljanske okolice, posojilnica v Šmihelu nad Puberkotn in v Šoštanju. M"j poverjeniki so h 1 najbolj odlikovali gospodje: Franc Dolenc, trgovec v Mar boru, dr. Jožef Kolšek, odv. kandidat v Novem listin, Jurij Kraigher, trgovec in dež poslanec v Ilrašah pri Postojim, J. Kržiš-nik, stud. pbil., dr. Urban Leinež, odvetnik v Slov. Bistrici, V Maurer, stud. jur , dr* in dež poslanec in ustauovuik društva Viljem P le i far; Anton Pore kar, nadučitelj na Humu pri Ormožu in France Škedelj, pristav v c in kr. vojnem pomorstvu v Pulju. V podporo društvu so bdi tudi razni predsedniki „S ovemje" ; ti so gg M i b a 1 i č, Regallv, Borštnik inŽilih Posebno hvalo je izr-či raznim slovenskim listom, (»osebno „Slov. Narodu", „Slovencu", „Djinoviui" itd. Umrla ata letos dva zvesta podpornika in sicer g. Fr. Miklavč č, ua Dunaju in veleč. g. .1 ž I M mi. častni kanonik itd. v Ljubljani Društveui dohodki su znašali gi. 1 109 44 glavnica 4244 gld 98 kr V tem letu je buUvo razdelilo 790 gld. 98 kr. med 31 reci jeden in trideset študentov; mej temi je bito: 12 juristov: 5 med cincev, 7 filozofov, 4 tihmk', 2 v«terinaica in 1 u kad kipar. Kranjcev |e bilo 22, Štajnrcev 5, Primorci 4 V petih letih jo diuštvo razdelilo 3 6 9 3 g I d. To društvo je vclevažnega jmiii na za slov« nske visokošolce na Dunaju in zaslužuje rt b vsestranske podpore. Darilu je jiošdjuti blagajniku veleč. gosp. dr. Fr. Se dej u, c. in kr-dvornemu kapelanu in ravnatelju v A^gu.stiueju : Dunaj, I  Augustiuerstraise 7.
— (II a z (tisa ne službe.) Na dvorazredni tj u i tak i Soli na Trati je izpraznjeno mesto naduči-telja s plačo III plač. razreda, fuukcijsko pnklado f)0 gld. in prost in stanovnujem. Ž*ii se, da bi nadučitelj mogel opravljati v župui cerkvi službo org>iuistn. Prošnje do due 22. ianuvitr ja 1894 1. pri okrajnem Šolskem svetu v Kranji. — Na trorazreduci v Št. Ku [ie rtu je razpisano drugo učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. Prošuje do dne 3. jauuvarija pri okr. šolskem svetu v Krškem — Na tirorasred* nici v Koprivniku je razpisana služba tritje učiteljice z letno plačo IV. plač. razr. Prošnje do 5. januvarija I   1894 |>ri okr. šol. svetu v Kočev|i.
			
	Prvo krono družbi sv. Cirila ln Metoda! K____ J	\ L	
			
			
Razne vesti.			
* (Lužiški Srbi na Saksonskem,) katerim je |eden izmej glavnih vodij župnik Emiš v. Gordi, m1 v naroduem oziru drže vedno dobro Po veri je '/4 teh: slovansk.h prebivalcev protestantov, 1/4 pa katoličanov. V njih jeziku isbaja 12 oi opisov in so v uarodnem oziru vsi jedini in delaio duhov-nlkj in učitelii obeh veroizpovedanj složuo za ua-rodni napredek. Znanstveno diuštvo „Matica" izdaja bolj učena dela in ima primerno število članov.
* (Madjnrska soboda.) Madiarom ni uič všeč, da se Slovaki vedno bolj gibljejo in zavedajo Za dragi božični prazuih bil je najmvedan javni ljudski stiod v Tišolcu in so bila vabila že razposlana. Višji županijski sodnik pa je prepovedal shod, ne da bi povedal kak uzrok. Tega meuda 111 Ma-djarskem ni treba. A bolj ko Mad ari zatirajo Slo vake bolj se ti upirajo.
* (Carjevo daril o.) Ruski car Aleksaudei III poslal  ie slavnemu afriškemu  jiotovalcu dr Emilu Holubu tabHČnico za smotke izdelano iz srebra iu zlata in okrašeno z ruskim orlom v diiamantih
* (Nesreča v gledališči.) V Pragi padla je pred B žičnimi |>razniki plesalka Walter na odru 14 metrov globoko v odprto pogreznico in se je teško poškodovala.
* (Oboroževanje ruske vojake) IS j>o angleških jioročdib |>rav energično vrši. Ruski! vlada je baje naročila pri raznh ameriških firmah ogromno množine nabojev za nove repetirke. Že zdi| skrbi vlada, da za vsako puško pripravi 6O0 nabojev, da ne 10 de v nikake zadrege, ko bi naNtsli bojni časi.
* (Glasbena šola v Kijevu.)   Slavni D. M   Agreniev-Slavjanski snuie v Kijevu glasbeno šolo, ki ie prava narodna potreba. Mesto Kijev, srt d S • Male Rusije že davno slovi po krann.li  glasovih iu glasbeni nadarjenosti svojih prebivalcev  Zavod bode imel tri tečaje, pouk bodo brezjilačen.   Posebno se bodo učeni poučevali v cerkvenem |,etji iu v zborih, katere namerava uv« sti Slav.auski v Kijevskih cerkvah.  Bolj nadarjeni učeuci odhajali bodo po dovr šenem jiouku na kouzervutorij; ostale pa bode namestil Slavjanski za organ'zitcijo in vodstvo cerkve nih zborov po deželi.
* (Anarhisti na Francoskem in Španskem) V Parizu dobil je krvnik Deibler grozilna p srna, ki mu prete s smrtjo, ako bi usmrtil Vail-lauta, ki je vrgel bombo v parlamentu. Stari krvnik, ki je Že tolikim zločincem pomagal na oni svet, je vzuemirjen in želi, da ga ujiokoje, tembolj, kor je že 70 let star. — V vasi Cuevas blizu Barcelone našla je policija popolnoma urejen laboratorij anarhistov in zaplenila mnogo steklenic oitroglicerina in 40      napoluenih bomb.
,* (Kolarovo siavnoat) priredila je „češko-slovanska beseda" v Varšavi. Poleg glasbenega dela so bila predavanja v češkem, slovaškem, ruskem in poljskem jeziku.
* (Anarhistični naklepi v Solno-gradu) Pied nekaterimi dnevi je dobil načelnik postajo državnih Železnic v Solnogradu zaporedoma dva tiskana pisma, v katerih se mu naznanja, da se bode razstrelilo postaj.no poslopje. Ukrenilo se jo vse potrebno, da se prepreči nesreća, ako bi slučajno bila jiisma resna.
* ( S 1 r George Elliot) znameniti posestnik velikih premogovih jam na Angleškem ki je umrl te dni v L nd mi, v 87. letu svojo dobe bil je pravi „selfmađe man". 01 prostega delavca v rudniku povzdignil se je do jirvega posestnika rudnikov na Angleškem. L 1866 bii jo na čelu društva, ki je položio prvi brzojavn' kabel mej Angleško in Amenko.
Književnost.
— Izvest i a muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Auton Koblar. Scšitek 6 ima to le vsebino: Dr. M Murko: Tri hrvaške listine iz Ktstanjevi-Skf ga samostana; —A Koblar: Ceita čez Ljubelj itt ljubeljski piramidi; — P. Radics: Valvasorjeva pisma V Londona; — A. Koblar: Valvasor vojak; — Jauko Bar le: Pisanice iz Bole Krajine: — S. Butar: Iz vatikanskega srh va; — A. Koblar: Drobtinice iz furlanskih arhivov; — S. Rutar: Rizknpavnuje na Magdalenski G.»ri; — S: Star gotski kelih v cerkvi ua Tabru ; — F. L : Zvonjenje ob hudi uri; — Slovstvo o domobranstvu slovenskih dežel; — Nemške pub'ikacije „Muzejskega društva".
— Mittheilungen dos Musealvereines ftirKrain. Herausgegeben von dessen Ausscbusse-Secbster Jahrgang. Etste Abteilung: H storiseher Theil. Laibach 1893 Str. 144; — Zvveito Abthei-lung: Naturkuu ilicher Theil. Str. 153. — O le tošnjih publikacijah izpregovorimo v kratkem obširneje, zato zadoščaj danes samo to naznanilo.
— Argo, Z'-itschnft fiir krainisehe Lan les kuude, ima v št. 12 tole vsebino: Roseskizzen aus Italieo: — Der Bechtslehrer Dr. Fr. X. Jelieoz uud desten Bii-de in Innsbruck: — Das fllrstbi-schofiicha Prie«>ter*einiiiar uud die theologitjche Lehr-anstalt zu Liibach.
— P o p i e v k o za četiri m u ž k a grla Skladao M. B Hašan iz Istre. V Zagrebu, vlastitom nakladom, tiskom Dioničke tiskare. Tako je naslov lični knjižici v veliki osmini, obsezajoči ua 24 straneh 14 zborov in čveterosjievov za moške glasove, ki utegnejo dobro Bluž.ti tudi slovenskim pevskim društvom, ker itak novejših skladb te vrste nimamo premnogo. Ker je skladatelj polovico čistega dohodka namenil v plemenito svrho, namreč novemu šolskemu „društvu sv. C rila in Metoda za Istro" ne dvom mu, da bodo tudi slovenski rodoljubi piav marljivo segali po knjigi, kateri je cena 1 gld. Ker itak v kratkem spregovorimo obširneje o nekaterih drugih glasbenih pojavah poslednjega časa bodemo se ozrli tudi na to zbirko in povedali kaj več o njej. Že danes pa jo toplo prijioročamo glede na plemeniti ro iuljubni nameti, s katerim jo je izdal skladatelj.
Telegrami „Slovenskomu Narodu1:
Celovec 30. decembra. Slava beli Ljubljani ! Zmagala si v pravični stvari, sebi v čast in vsem pravim Slovencem v ponos! Poraženi so klevetnik!!     Celovški narodnjaki.
Dunaj 30. decembra. „Gegenwart" poroča, da je 85 nižjeavstrijskih duhovnikov nakrat podpisalo nezaupnico grofu II o-heiMvartu radi njegovega držanja pri Taaf-feovi predlogi za volilno reformo in pri sestavi kabineta, ker se je pregrešil zoper konservativna načela. Podpisovanje se nadaljuje.
Dunaj 30. decembra. „Wiener Zeitung" prijavlja potrjeni zakon, s katerim se podaljša veljava zakona o lokalnih železnicah, potem zakon, s katerim se podržavijo železniške proge avstrijske družbo za lokalne železnice in domobranski zakon.
Praga 30. decembra. Z ozirom na nečuvene napade na mladočeško stranko zaradi umora Rigoletta izjavil v včerajšnji seji deželnega zbora posl. dr. Engel v imeni mlado-Češkega kluba, da se stranka zaveda svoje sile in da zato brez strasti deluje za svoje smotre, da ni z rečenim unicrom v nikaki zvezi, da deluje v zmislu čeških tradicij in da v srci mladine obuja pravi patrijotizem in človekoljubje. Zato se stranka svojim načelom pod nobenim pritiskom ne bo odrekla.
Praga 30. decembra. Tajnik kluba mla-dočeških poslancev Čižek, ki je bil svoj čas obsojen zaradi neke rabuke pri češki deželni razstavi, in kand. med. D utka bila danes prijeta in izročena kaz. sodišču, ker leti na nju surn, da sta pospeševala prizadevanje „Omladine". V njijinih stanovanjih našla policija mnogo važnega materijala.
Budimpešta 30. decembra. Listi vzdržujejo vest, da odstopi domobranski minister baron Fejervarv, in sicer zaradi diferencij z vojnim ministrom.
Rim 30. decembra. Minister kraljevske rodovine, Uatazzi, podal ostavko.
Amsterdam 30. decembra. Delavci uprizarjajo dan na dan večje ali manjše izgrede. Tudi iz manjših mest se poroča o močnem revolucijonarnem gibanji.
Uredništvo „S1oy. Naroda"
p. f.
Poslano/)
(Tiskano kot inserat.)
Čakal sem, a čakal som zaman — „druge" in „tretje" ponovljene izdaje veleduhovitega repli-kando-odgovora, ki sta ga meni, preudano podpisanemu blagoizvolili poslati tukajšnja slavna gostil-ničarska zadruga in slavna zadruga mesarjev na zadnje moje „Proti-poslano".
Kako lično in mično se pač zrcali v inserat-nem delu „Slov. Naroda" št. 294. ta izredni za-družno-duševni proizvod, ki spaja v sebi vse mogoče vrline ter se zlasti odlikuje po estetično-tinem tonu, v katerem je pisan, tako da brez težkoče takoj na prvi hip lahko spoznaš, kaki duh navadno veje! in vlada po — „zadružnih kremah in mesnicah!" Le škoda, da se ni na osobito tast obeh zadružniških gospodov načelnikov — kakor prvo „zadružno poslano" — i to zares mojstersko delce ponatisnilo in triplo!
Čudno, da se to ni zgodilo . . . Ne vem, je-li v „zadružnem mošnjičku" zmanjkalo drobiža za dragi trikratni inserat, ali je pa gospodo morda tako grozovito potrl popolni „fiasko", ki ga je s prvim svojim „Poslanim" doživela po zaslišanji nasprotnega odgovora, ki je bil — kakor se kaže — tako uničujočega učinka, da je cel6 na gospode „zadružničarje" same napravil tako silen utis, d a se — kakor v najnovejšem „Poslanem" sami izjavljajo — ne mislijo več spuščati v nikako polemiko v kočljivem vprašanji, kat»ro so baš oni s tolikim „pompom" privlekli na dan.
Prav rad verjamem, da se naši „zadružni-čarji" ne marajo spuščati v nadaljnjo polemiko v zadevi, za katero jim baš nedostaje stvarnih razlogov ; zato se pa tudi niti preveč ne čudim, če oni čitateljem najnovejšega svojega „ Poslanega" mesto potrebnih argumentov nudijo v slast le neko slabo „garnirano rihto", ki pa je nekako preveč polita s „svinjsko polivko" prav dvomljive vrednosti, da bi bila sploh dobro prebavljiva tudi za še tako utrjeni želodec!
Da, da, gospodom „ziulružničurjem" se je močno zmedlo in zdaj prav za prav že sami več ne vedo, kaj da prav hočejo; zato pa v svoji skrajni obupnosti kličejo na pomoč slavni mestni magistrat, „kateri naj blagovoli njih srčne Želje izpolniti, določili mejo mej tedenskimi in  1 e t-
*) Zu v:.ciiiiio toga sestavka jo uredništvo lo v toliko odgovorno, V kolikor zakon volova.
n i m i sejmi in le na mesečnih in letnih s e j m i h dovoljevati eksportnim kupcem kupovanje pred 10. uro, zato pa varovati tukajšnje kon-sumente ob sredah in sobotah pred pred-kupovanjem, kertadva dneva še nista bilaprivilegovanajavnimi sejmi".
Bože moj! Ali ste „krčmarski in mesarski zadružničarji" z Vašima gospodoma načelnikoma vred res taki ingnorantje, ali pa tiči v Vaši trdi koži res tako malo moža, da hočete zgolj Vašemu egoizmu na ljubo o b s t o-ječe jasne postavne določbe v tem oziru naravnost utajiti?! Ali Vam je zadeželno stolno mesto Ljubljansko veljavni tržni red z dno 4. maja 188 4. leta res do cela neznan? Evo Vam ga v izvlečku!
Glede najpoglavitnejših, na predležeče vprašanje nanašajočih se določil glasi se doslovno tako-le:
Tržni red
živinskim   semnjem   v   deželnem   stolnem mestu Ljubljani. § L
V mestu Ljubljanskem je po dvorne pisarne dekretu z dne 5. junija 1827. I., št. 15.237, in po razpisu c. kr. dež. vlade za Kranjsko z dne* 28. fe-bruvarja 1876. 1., št. 98G9, naslednjih 17 živinskih semnjev:
1. ) Tretji ponedeljek po sv. Treh Kraljih;
2. ) prvi ponedeljek meseca maja ;
3. ) prvi ponedeljek po sv. Petru in Pavlu;
4. ) prvi ponedeljek po Malem Šmarinu;
5. ) prvi ponedeljek po sv. Leopoldu;
6. ) vsakega meseca 8. dan.
Ako bi kateri pod točko G. navedenih živinskih semnjev prišel na nedeljo ali praznik, tedaj se preloži živinski somenj na prvi delavnik po tej nedelji ali tem prazniku.
Vrhu tega je vsak tržni dan v tednu semenj za prašiče in drobnico.
§ 2.
Na teh 17 živinskih semnjev, ki so navedeni v § 1. pod točko 1. do G., dopuščeno je prignati naslednja živinska plemena:
a) konje;
b) govejo živino, namreč: bike, vole, krave, junce, telice, teleta;
e) kozle, koze, kozliče;
d) ovne, škripce (koštrune), ovce, jance;
c) prašiče.
Na živinske semnje, ki so vsak tržnidan v t e d n u, je pa dopuščeno prignati samo naslednja živinska plemena:
a) teleta;
b) kozle, koze, kozliče;
c) ovne, skopce (koštrune), ovce, jance;
d) prašiče.
§ 3. —20. (Tržnega reda razna druga določila.) § 21.
V §§8. do 20. tega tržnega reda predpisana določila veljajo tako za 17 pravi h, v § 1. podtočko Ido 6 navedenih živinskih semnjev, kakor tudi za semnje, ki so vsak teden ob navadnih tržnih dneh z a p r a-šiče in drobnico.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 4. maja 1884.
Baron \V i n k 1 e r 1 r. Priloga A k  tržnemu  redu  za  živinske  semnje mesta Ljubljanskega.
Cenovnik o tržnih pristojbinah, katere se v deželnem stolnem mestu Ljubljani pla čujejo ob 17 živinskih seninjih in  ob  semnjih, k i so vsak  teden navadne tržne dni za prašiče in drobnico:
1. ) tržna   pristojbina od  konja,  bika ali
vola.........40 kr.
2. ) tržna pristojbina od  krave, junca ali
telice po........30 „
3. ) tržna pristojbina od teleta ali prašiča po    15 „
4. ) tržna pristojbina od kozla, koze, kozliča,
ovna,   skopca   (koštruna),   ovce ali
junca po........10 „
C. kr deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 4. maja 1884.
Baron Wiu kler 1. r.
Ko beli dan so jasne citirane postavne določbe našega tržnega reda, gospodje „zadružni carji"! Kaj torej čvekat e, „d a tržna dneva ob sredah in s o b o t a h še nista priviligovan a javnimi sejmi?" Ali hočete mar s tem slepiti javno mnenje, da bi taisto tako pridobili za svoje naklepe? Ne, to ae Vam ne bo posrečilo! Javno mnenje se je že odvrnilo od Vas, ker le predobro v6, da so Vaše zahteve — ki so v dijametralnom protislovji z obstoječimi zakoni — povsem neosnovane in neopravičene, ker bas izvirajo zgolj iz grde sebičnosti in še grše zavisti!
Na šibkih nogah stoji stvar, ki jo Vi, gospodje „zadružničarji", za silo še zastopate, da bi velikanska blamaža, ki Vas je v javnosti tako nepričakovano dohitela, ne bila preočitna; zato pa le hitite in zopet ošabno konstatujte na vsa usta, češ, kako umestno da je bilo Vaše „zadružno poslano", kajti — res je — oglasil se je zopet „jeden" in to menda ne brez uzroka . . . Prav značilno za umestnost ali neumestnost „zadružnih poslanih" je pa nadalje tudi to, da je bilo „prvo poslano" so-podpisano in od gg. J. Lenče, I. Škerjanec, Andrej Druškovič, Ign. Druškovič in I. Tosti, dočim se je drugo poslalo mej svet brez teh navedenih sopodpisov. Najbrž je večina imenovanih gospodov slepo podpisala „prvo poslano", ker jim jo baje tako velevala nepogojno neka tajna moč, kateri tudi pravimo „esprit de corps"; v drugo pa so si baš imenovani gospodje ohranili vsaj toliko Čuta dostojnosti, da niso več marali javnosti izročati sopodpisa na „Poslanem'', ki po vsi pravici iu v prvi vrsti zasluži tisti vulgarni Opit h eto n, kateri sta imenoma podpisana zadružniška načelnika porogljivo nadela meni kot trgovcu s prašiči.
Le tako naprej, dokler je še vetra kaj — a zapomnite si tudi: daje vaikdar treba čuti dva zvona, da se resnica prav spozna! Dakle na svidenje, če bi Vas, gospoda, le še gnala kakšna neosnovana „zadružna želja" v javnost — na spolzki led !
V Ljubljani, 29. decembra 1893.
Elija. Predović^
veletržec š prašiči.
Narodno zdravilo. Tako ho smč imenovati bolesti 1111 ■ h 11 j i »če, mišice in žisco krepčnjoče, kot mazilo dobro znano -Moll-ovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prohlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. M0LL c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati M0LL-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic so ne pošilja. 2 (18—17;
..LJUBLJANSKI nor
■ tojl
■-i vse leto 4 gld. GO kr.; za pol leta l gld. 30 kr„j za četrt leta 1 gld. 15 kr.
►Stcv. 245. Pr.
Zalivala.
Njega prevzvišenost. milostivi gospod knez in biskup dr. Jakob Mlitla jo blngoizvolil povodom novega leta mi posluti dve Hto goldinarjev za uboge.
Usojam se objavljati ta blagotvorni čin in zajedno v imč ubozih, kateri bodo prejeli podpore iz darovanega zneska, plemenitemu dobrotniku izrekati tem pdtom najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, 29. dan decembra 1894.
Župan Grasselli m. p.
Izviren ig-rolradz.
W Zadetek ot> V,*"*, iti-i xve^or.
štev. 32.    Deželno gledališče v Ljubljani, pnpr.beo
V ponedeljek, dne 1. januvarja 1894.
Otok in Struga.
Igrokaz v štirih dejanjih. Po no veleti istega n..ulova dni-matizova: Ignacij Borštnik. Režiser gosp. Ignacij Borštnik.
Začetek točno ob '/,8. uri, konec ob 10. uri zvečer.
l'ri predstavi svira orkester (davnega pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27.
UMt«>l>llltlU.t
Parterni sedeži od I. do 111. vrste 70 kr., od IV. do VIII. vrsto 60 kr., od IX. do XI. vrsto 60 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 50 kr., II. vrste 40 kr , III. vrste 40 kr. — Galerijski sedeži IH) kr. — Ustopniua v lože 00 kr. — Parternu stojišča 40 kr, — Dijaške in vojaške nstopnioo 30 kr. —
Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži, lože in ustopn ce so dobivajo v stari čitalnični trafiki v Šelenbnrgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici.
V abonement na sedeže se ustopl lahko vsak dan. Blagajnloa     odpre ob 7. url zveder.
Prihodnja predstava bode v četrtek, dne 4. januvarja 1894,
Tujci:
29. decembra.
Pri fllonnt Stroheim z Dunaja. — V09 z Reke. — Marold, Ried i/, Ljubljane.
Pri M»lKuleiaik iz Zagorja. — Olobočnik iz Kranja.
ID-uLiDLSjsjsa. borza
du*S 30  decembra t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 97 gld. 75 kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 97 n 50 ,
Avstrijska zlata n-nta....... 118 „ 35 „
Avstrijska kronska renta 4"/0..... 96 „ 45 r
Ogerska zlata renta 4" „...... 116 » 80 „
Ogeraka kronska renta 4*/0..... 94 „ 45 „
Avatro-ogersk« hančne delnice   .... 1000 n — „
Kreditne delnice......... 347 „ 25 „
London vista.   .   .   ,....... 124 „ 45 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark        . 61 „ 10 ,
20 mark............ 12 , 22 ,
20 frankov   .   .   .   ,....... 9 m 91«/. „
Italijanski bankovci........ 44 „ 10 w
C. kr. cekini........... 5 . 89 n
Dne" 29. decembra t i.
4% državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 144 gld. f0 kr.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 191 „ 50 ,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   . 129 „ 50 ,
Zemlj. obč. avstr. 4l/,°/0 zlati zast, listi    . 122 „ — „
Kreditne srečke po 100 gld...... 196 „ 25 r
Ljubljanske srečko......                                . 25 „ 50 n
Rudollove srečke po 10 gld...... 23 . 50 „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld, .   . 152 , 50 „
Tramway-di-u5t. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . U78 „ —
Papirnati rubelj......... I „ 32*/4 „
Zahvala.
Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri bo nam povodom smrti predragega našega soproga, očeta, brata, starega očeta in tasta, gospoda
Mihaela Kustra
nadučitelja in posestnika
svoje sočutje na tako lep način izkazovali, vsem, kateri so predragega rajnika spremili k večnemu počitku, zlasti darovateljem prekrasnih vencev in gg. pevcem za ginljivo petje, izrekamo svojo pri-Brčno zahvalo. (1301)
Kranj, dne 29. decembra 1893.
Žalujoči ostali.
Iščejo se nujno:
■ulnjAa gimpoilinjtt* Kuharicu za grajsčino, ved go-»ti In I d kili kulinrfe,   /itrnt-iiii jttj <•«'•«»   natakurlca v
priznano dobri gostibdci, gozdul čuvii| za graščino blizu Ljubljano, srni' bit tudi oženjen, »«.'«• «lekl«*t m v hm k o <lelo (tudi začetnice) itd. itd. — Vtč v |ioHre«IovMlul«!i €i. KreK Mt. 6. (1304)
Odda se v najem eventuvelno se proda
posestvo s zemljiščem
prav prikladno za gostilno, blizu kolodvora, v Kurji vasi št. 20 pri Ljubljani. (1294—1)
«a puškar a*
v It» r ovij a li (Fcrlucli) um 14 o roškem
izdeluje iu pro<laja vsakovrstno nove |»uAlc« in revuN ver|«i ter VNf loiHke priprav«*«  pulrvutt ter <lrng<»
«tr*'l|lvo po najnižjih cenah. — 1'uftko so vso pre-■ktiHvuo na ees. kr. ukuAavalisei ter zaznuiueuovanc z znamko toga zavoda (438—3(1) Za izbornost blaga jamči izdelovutolj. — Stare puAke popravljajo so ceno. — Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Najboljše voščilo gvetA!
Fernoiendt
voščilo za čevlje.
Cea. kralj, tj^jl ut-'*> Pr'v
tovarna utem. I 1835 na Dunaj i.
To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno svoti ter vzdržuje u»n|e trpežno.
- Povaod v zalogi. ==(801-22,
Zaradi ponarejau j naj se pazi natanko na uioje lin«
Fernoiendt.
v hotelu „Pri Slonu"
velika
Silvestrova slavnost
s koncertom vojaške godbe.
Začetek ob 8. uri. Vstopnina 20 kr.
Z velespoStovanjeui
029I> Iv. 3jTa,j-ei\
Slovanski Svet*
sropivši sedaj v VIL leto, izhaja v Trstu 10. in 25. dne vsakega meseca na 20 velikih straneh dobrega papirja. Program mu je kulr.urnoalovanski, zagovarja nacijonalno avtonomijo za vsak narod avatro-ogHrpki, zajedno kot najboljše sredstvo v dosego raznih državnih hintoriških prav. Obrača se proti {[sedanji zunanji politiki in proti dualizmu ter je z;i skupno alovanako opozicijo proti aedani cislitavaki koaliciji. Dokazuje potrebo akupnega li-t^raturnega jezika za vse Slovane za znanstvene in skupne namere potem potrebo cerkvene organizacije med zapadnimi Slovani v .smislu eirilometodijske cerkve in potrebo cirilice ne Ie v cerkvi, ampak tudi v literaturi zapadnih .Slovanov. Priohčuje be-letristiko iz raznih slovanskih jezikov v izvirniku in prevodu ter prepise slovanskih tekstov z latinico na cirilico. Poroča o kulturno važnih dogodkih in delih vseh Slovanov ter navaja in razgovarja po vsebini alovansko književnost in oaaopisj* v posebnem oddelku. Na vse te strani sodelujejo izkušeni, vešči, učeni sor.rudniki iz srede raznih slovanskih narodov. Posebe opozarjamo, da začnemo 1 1894. priob'Vvati večjo kritično razpravo o zgodovini eirilometodijske cerkve med Slovani v obče, Jugoslovani posebe in b posebnim ozirom na Slovence „Slovanski Svet" stoji na vse leto 4, na pol leta 2 in na četrt leta 1 gld., za učitelje, učiteljica in dijake na leto 3 gld. G0 kr. Naročnina ae pošilja upravnistvu v Trst.
Uredništvo ,,Slovanskega Sveta1' (1299) v Trstu
eŽs &fcs>     afe ^ts> ^ts> oz?) a*iJ ^ts> <afe     *fe>     <sfe mM^K^C
Vsem svojim p. n. gostom, prijateljem in znancem izreka
k novemu letu
najprisrčnejša vošila
proseč nadaljnje naklonjenosti
Fran Ferlinz
(1285') z obiteljo.
«8
«8 -i -i
-ti
«8
H! HI
-t?
----------
»► Štit* §►
fr fr
fr fr
fr
št-
Vsem mojim p. n. gospodom gostom, prijateljem in znancem
presrčno voščilo
za novo leto 1894.
Z velcs|)oiti)v»njem (11:98)
Henrik Hoselmaver
restavraier, hotel »pri Matici* v Ljubljani.
*»4 4 4 A A 4 A A A A 4    :l: t ;!:
m M
Vsem vclcspn.stovaiiim go-stom, prijateljem in znancem najboljša vošila
povodom (1.-J02)
novega leta.
V Ljubljani, 30. dec. 1893. Ivan Mayr in soproga.
restavracija „pri Sionu".
iS__S?
^$&a*-
jfrl? if y f t f T t r t f T t ¥ f t e^
CJr. glavno ravnateljstvo avstr. iti. teleznic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega od 3.- oletolora. 1893.
Nutopno omenjeni prOi«jiiliii in odh«j*lni 6mI ..m. i.-..ni io » * iv ,/,-ri'f n, čttmt. Hr«cInjoe vropski ču je krajnemu ćaiu ▼ L j ab-Ijuru i\ % minuti uapraj.
Odhod 1» LJubljane tfaM, kol).
Ob IV. Hrl li min, |k> noH osebni tluk t Trbiž, Font«bal, Beljak, Ce-lOTea, Kransenufaite, Ljnhnn, Dunuj, eem SaUthal t Aunee, Iiohl, Omiindeii, Snlnngnul, Lenii-0:i*t«in, Zeli na jezeru, Stnyr, Lino, Bu-dejevioe, Pizenl, Marijine »are, Kirer, Francove vare, Karlov« vara, Pr»no, Draiilane, ltnnsij tU AmattHtan.
OH 7. uri O« min . mirni oiebni Tlak t Trbi*. Pontabel, Beljak, O«-lOTeo, Frumenafeite, lijubuo, Dunaj, ćea Selithal t Solnograd, Dunaj Tia Amvtutten.
Ob li. ur, XO min. ifllJIllIlMllll) osebni Tlak t Trbli, Pontabel, H.-ljak, CeloTeo, Kranzcnafenta, Ljubno, Dunaj.
Ob -t. uri vo mm   pattolutlne   —.....       Tlak t Trlila, ReUak, CeloTeo,
HolnOfrratt, Len<l-Oaati>ln, Zeli na joaeru, Inomont, HroifTiio, Curih, Oenavo, Paria, Lino, Iichl, Uiulejovlco, IMzetiJ, Marijine Tar«, Ktfer, FrancoT« Tare, KarlnTe Tare, Pra^o, Dražilane, Dunaj Tia Ametotten,
Prihod v LJubljano (ju2. kol).
Ob .1. uri min. */nfr<i/ OHobnl vlak i Dunaja Tia Amitotten, Kr izdan, Prage, FranooTili TaroT, Karlovih varov. Kura, Marijinih varov, l'l.'n i i, Butiojevio, ilmirfr.nl i, Liuca, Stevra, lacbla, (Imundena, Zella na Jomoru, Lend-Oaiteina, Ljubneffa, Beljaka, OeloToa, Framentrette, Trlilaa.
Oh 11, uri a? min  tUtjmtutlnt, osebni Tlak ■ Dunaja Tla Amstetten,
Drazilun, PraK", Kruiiuovili varov, Karlovih vari>v, Kgra, Marijinib varov, Plznja, lliiilejevic, Holnograila, Ischla, Oiiiuinlena, Ijinca, Stojrra^ Pariza, Oanove, Curilia, Broiitiico, Zolla na jezeru, Lnnd-ltaateina, Ino-moata, Ljubneifa, Celovca, l'ont.tbl;i, Trblta.
i ti- -t. tiri nt in |i|ljn|Mrfm oatibui vluk a Dunaja, Ljubtiega, Beljaka, Celovca, Franzonsfcate, Poiitabla, '1'rbiža.
Oh it. uri 27 min MWtW osebni vlak /- Duuaja, Ljubneffa, Beljaka, C«-lovua, 1'mitiibla, Trbiža.
Odhod lz LJubljane (Jnt, kol.).
Ob   ti. uri        tnin. tfntrnf     v Kočevje. „   t'4.    ,,   ttO    ,.     ,>}>„htiin? „ n „    ti. Ht     ,,     ti-cciT        „ n
Prihod v LJubljano (Jui. kol.).
Ob S. tiri tO min. tjutrn)        is Kočevja.
ii     /.     ,.     "/      .<       )■••! ■',l" ■'" '    n n
*.   ,,   4tt    „     nrcrrr „ „
Odhod lz Ljubljane (dr4., kol/
7. MH  Iti tnitt.    hiir.ii        v Kuitmik.
n        Jtf.      „      O.T        n        pttfHtll Itfll*   „ „
„     ti.   -   SO    „    »frrrr „
Prihod v LJubljano (dr*. kol).
Oft   ti  uri lil min. x}utntf        iz Kamnika. „   11.   „   ili    n    đopohtdhti » ,, ,,    41.    u   V4>    ,,     mvrrfr „
(12—2831
Spretnega pisarja
vzprejme takoj.
Emil Orožen,
c. kr. notar v Trebnjem.
Restavracija „pri Lipi".
Vsem cenjenim p. n gostom, prijateljem in znancem želita (I2**tii
veselo iu srečno novo leto
Ljudevit in Marija Fantini. m
Vsem mojim spoštovanim naročiteljem
prisrčno vošilo
za novo leto 1894
zajedno se zahvaljujem za meni doseduj izkazano zaupanje in se priporočam tudi za naprej z obljubo, da bodem tudi v novem l«tu vselej točno in solidno postregel.
Z vclesptištovanjem 1130.'))
Bertrain Schmelzer
izdelovalec stolov. Pred Prulami it. 3.
O priliUi
novega leta 1894
izreka vsem  p.  n. častitim gostom
najprisrčnejša vošila.
Ivan Tosti s soprćgo „Pri avstrijskem cesarji",
Komi in učenec
alovenftčine in nemščine vešča, vzprejineta ne z novim letom v HpocerljMko trgovino. Ponudbe na .Juliji«. Iyuuotl(',*ii, trgovca -v Colovcu. (1282—2)
Tinct. capsici compos.
(FAIN-EXPELLER),
priprnvpny v Richtrove  lokami v Praze,
všoobecne znam*, bolesti uušujioi domači lek k mazani, jest na sklade ve vetiinfi lekaren, lahev po 1 zl. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani tfeba m miti dobfe na pozoru a prijmouti jen lah ve ■ ochran-nou znamk«ni „kotvon" jakoito prave.      tfati-edm *an? l »t o in t. vi
Rtchtrovi Iftkarna „11 zlateho Ivi" v frazi.
i zaklad
za nesrečne Irtve sa iu oo * k r u ui h e (onanije) in tajnih raspaltiostij je Uborno uelo
S
I > ra. B C (inii-h
©TD©p3a.atraxxa,
češko tadanje po BO. riemlki iadafl, S 87 podobami. Cena 2 gld h, v. Cita naj je vsakdo, ki trpi na strelnih posledicah te rasusdano8tif resnični njegovi pouki relljo vsako le t O ti a tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v zalof.ni knjigarni „ V e r i a k s - M a ga z i n R. F. Blerey v Lip-s k e m Saako), Efaumarkt 34", kakor tUdI v vsaki knjigarni. (S91-
IČČO SO
ki l»i  prevzela na rarun kom 11Inico in Ir^ovino z MieMHiiim ida^oiii.
Prednost ima ona gospodieina, ki se more izkazati a Bpričevalom, da je lepega vedenja, da je trgovine* izučila in da je vrača hrvatskega ali slovenskega jezika v govoru in pisavi. Treba jej je udi priporočit*- od kake dobro hiSea Obrne naj ae na Dra^ni imi Ž:iynr-jii, trgovca in fotografa v I>r«*zl«lu, via Itnkek. (1277 — 4)
£                  Na najnovejSi in najboljši način 4
j                               ametno               ^694—51» J
f ustavlja bre,z v«Hkih bolečin ter opravlja plombo- ^
* v-.ni i* in vae »•»»•ni« operne!)«-, — odstranjuje 3 J              zol»ei*» la«i !•>•• t o«' i usmrtenjeiu živca ♦
* zobozdravnik A. Paichel, ;
poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, l. uadstr. J
r-ovita
Izdelovatelj razpošilja bojih po 12 steklenic
(žaluj tehta f> ky) za
radi ITOjega učinka, oilliko-vnna radi svojih sdravilnih
lastnostij s onslii« diplomo iu zlaio svetinjo na razstavi v '  iiniiMHi m l/,ii,
x /Inln Mll'lillfjO v Itiu-Melju in TiniiMii.
Želodčna tinktura
le k it rja
G. PICCOLI-ja v Ljubljani
je vsjipsno
dietetično sredstvo,
katero krepča in zdravi že-lotle«-, kakor tudi opno tli«
pi «ini vniii organov Isborno pospešuje. (178-60) JO proti povzetku zneska v za-sa I «ld. 156 kr., po .05 steklenic 6 gld. 20" kr, — 1'ostnino pbiča vedno naročnik, (.'ena jedni steklenici 10 kr. ~"^Q
L EIC H T L O S LI C H C R CAĆA0
■; Auscjicbo, • lK°r2QQ TASSCN V- Nabrh^ft"
Ijni ekstrakt za uho
O1......._.......... l>ol*-ii. Ta ekstrakt priporočajo earadi sigurnega uspeha že več let avtoritete, ker odpravi vsako neprirojeno jrluhoat, uklanja takoj nlab pozluli. iihisu! tok in vsako iiM«*Hno bolezen; dobiva se prot> doposil-jatvi gld. 1-70 v vsej Avstro-Ogerski frau-kovano po poŠti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomaya, v lekarni gosp. A nt. K ogla in v mestni lekarni v Zagrebu; nadalje pri Za-netti-ju v Traln ; Jožefu Cri stofo lot ti-ju v Clo-ri«-i : na Dunaj I pri 0. in kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu št. 8, in pri leknrju Twerdy-ju, Mariahilferst.rasse lllli. — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z utisnenim napisom:   c.   In kr. nekuml.
adravulk «lr. ttlpek. ua llunaji.
(1161 -h)
Vozni listki t Set. Ameriko [
5
(360—39) pri
nizozemsko-ameriški * parobrodni družbi. }
'     I Kolowratring 9    T^TTTVT A T I IV Weyringergasse 7« ±J |J J^l       J # ^
Izborna postrežba. Najnižje pasažirske cene.
i "< > j l« f-ill i i n   '/.M M to 11 j.
w
t
I)>r. Fri<lerlka I^eiiKiel-»
Brezov balzam.
/e sam rastlinski ni.k, kateri teče Is breze, ako ae navrta njeno  deblo, je od pamtiveka
znan kot naJisvrstneJIe lepotilo;
ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadubi pa čudovit učinek.
Ako se namaze zvečer l njim obraz ali dri'gi deli polti, o«"-i jo m«' *«■ ilniKi «lau neznatno luskine od polti, ki pontaiie vsled teun. eiMto beln iu nezua.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu dajo mladostno barvo; polti podu-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajed ce in druge nesnainosti na polti. — Cona vrču z navodom vred k NI. 1.50. (234—22
Dr. Friderika Lengiel a
BENZOE-miLO.
Nitjinileifie  in  najdohrodejucj m  milo,   za kožo nalašč pripravljeno, l komad o o kr. Dobiva se v I.jul>! jitni v l'b. pl. Tiiiluic/j-ja lekarni in v vseti večjih lekarnah. — Postna naročila vsprejbtna II. Ileiiu, IIiiiih;. X.
1 * K"! 1114 "1*1111
novoletna darila!
urar, Dunajska cesta, Ljubljana.
PnporoAa svojo veliko zalogo vsake vrate žepnih ur, zlatih, srebrnih, is tule, Jekla m nikla, kakor tudi ur z nihalom, atenskih iu ur z budilnikom samo dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih oenah.
lSpeoi|n 1 i i « «* ni nov oHti v žepnih urah, kakor tudi urez nihalom, atenake ure m ure z budllom so vedno v zalogi.       (1247—6)
Popravki se izvršil jejo dobro in solidno.
Otvoritev pok arije.
CastiteniU j>. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel staro, <lol)r<> znam)
A. Pernetovo pekarijo
v Špitalskih ulicah
katero bodem vodil ilalje pod svojim imenom. — Pekel bodem trikrat ua dan svež kruh iu isto tako domač kruh.
Priporočam se slavnemu p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljubujem, da bodem cenjene naročilelje vedno dobro in cen6 postregel.
Z \ elespostovanjem
54—3) 1 r*-      HBB HHB
Anton Dcčman
pekovski mojster.
L. Luser-jev obliž za turiste.
Dobiva at v lekar nah
<.<>lioii  in hitro upliva joče sredstvo proti
j- ■■ rjiIII  o« 4 somi,     / _
/n I j i-in na pod- x »
plutih, petah hi   y*Cšr J?*/' Veliko
drug m trdim . priznahnb
pratkain ^S    l,ifl,,,n J" "il
kože.      jf\<:^T      '»S1*-«1 v
glavni razpniiljalnici:
L Schwenk-a lekarna
(302) Moldllng-DunaJ.
v V*'^/^   Pristen samo, čn imata mond \\
xs* 'y obli* varstveno Zf amko in podpis, r ^ V*'/ 1*1 h- tO zraven; torej naj bh pazi "V^ -V*/^     zavrne vao manj vredne ponareibe.
Pristnega imsjo v Ljub-ljuul J. S\voboda, i'. pl. g Trnkoezy. (5. Picoli, L. j== Orefiel; v itntioifoveua
S. pl. BladoviOj F. llaika ; v liauiulkii .1 Močnik; v Celovel A. Egger, W.
'1'liiiriu wald, J. liirnba-eber; v llr«r.Mli A. Aicb-inger; v '1'rmi (na Ko-roškem) ('. Mennor; v llelfakii P. btebols, Dr. K. Kumpl-, v 4 Jo rt e i (i. li. Pontoni: v Woii»-
beruii A. Iliith; V Krulili K Slivnik; v Kud-uooi ('. K Andrieu; v Idrl |l Josip Warto; v ICiMlov>jU-i A. Koblek; v 1't'lji J. Kupfer.scluniil.
Ceneje goveje meso!
Z novim letom 1894 počenši prodajam goveje meso po sledečih znižanih conah : *
1 ko. zadnje     po 56 kr % sprednje „ 46
Zahvaljujoč se svojim p. n. prejemnikom za dosedanji ►) obisk, priporočam se i nadalje. ►)
Z odlirn'm kovanjem (1284—1)
mesarski mojster ■V v Slonovih ulicah štev- 4e. -5^T
C93^1$.//++/C
CHOCOLAT MENO
.'Največja tovarna na svetu!
Vsak dan so proda: (1148-7)
50.000 kilo.
Dobiva ne v vseh spocor ljubih. dollkatom-nlh prodajalnloab in kondltorljah.
r
Tvrdlsa j
Frana Detter-jaf
v Ljobljani, oa Startu trgi št. 1 i
priporočil svojo
♦
I
♦
I
:
i ^ ________________________
- Tu se tudi |»ro«la po znižani ct-ui samo nekoliko rabljena, tatov m ^ in ognja varna (1188—10) S
' ffiW večja blagajnica. |
šivalne stroje in skoreznice. j
■
L
•',i,»,i,i,iO*X,',i^,,i*i,3,^i,t,i,!,i,t,Z'«,3"»^
Od prvega zadnjega januvarja
prodajalo se l>ode v trgovini
1894
v Špitalskili ulicah
raznovrstno
(129-2—1)
zimsko blago
za moške in ženske obleke
pod tovarniško ceno.
j-oT- r,r. t* jo- Krt JfP "K ?'<' t" ?l>>       tv>" v* T
wj ^
Preselitev trgovine v Kamniku.
Slavnemu občinstvu uljudno javljam, da sem se preselil £§
v svojo lastno hišo tik farne cerkve št. 15 v Kamniku v predmestji na Šutni
in bodem tu otvoril na novega leta dan
špecerijskega blaga
m
kupčijo z vinom in žganjem.
Priporočam se prav uljudno v obilo nakupovanje, zagotavljajoč uljudno postrežbo s svežim in dobrini blagom po možno nizki ceni. a
Z velespostovanjem
Anton S^vetie
278—a) trgro-vec
Staroznana
gostilna ..Pri pošti" v Jesenicah
tik cerkve, blizo železniške postaje, de*et minut oddaljena od ieleinttka tovarne s 1000 delave), po leti od tujcev  in   totiristov  dodro obiskovana, * pco*l<»rn iml soliumi,
»mI......m in lepim k«»K I j i*.««-
»e  mirili  n f. Junijem   1***1   "*«  i-iM-nii.   0Wi T nuj« ni.
Ponudbe vzprejriua  lastnik ^VI«>Jx.i| Solllfe^r^  c. kr. pn&tnr  v JrNriilrHh na <*oren JMkem. (12H8—2)
l
Pristne ruske
gumijeve vrtae čevlje
prodaja v vsaki velikosti (123H—3)
T. S- ZE3eri.3ćLifet
v Ljubljani, na Starem trgu.
OODOOOOOOO O
Orodja za listnato žaganje v kasetah
(Laubsagewerkzeuge)
drsalnice
sobna telovadna orodju
različne
(12C6—7)
petrolejske svetilke
priporoča za
novoletna ai
cHndf. ^Druškovič
trgovec z železnino, na Mestnem trgu št. 10.
oooooooooo o oooooooocToo
I
Podpisanec  uljudno  naznanja  p.  n.  cenjenemu občinstvu, da bode
s špecerijskim in kolonijalnim Map
in z vinom
nn drolmo in n»i «I<*Im'Io. ki jo je že prevzel od gospođa
Janeza Luckmann-a
koj po novem letu premestil
v Schleimerjevo hišo v Šelenburgovih ulicah št. 4
nasproti stari čitalnici.
Z velespostovanjem
Anton Stfietil
trgovec (i28j~i) ik2
:n.a©led.n.llE: gr- J" a. ne z a- Luckraann-a.
i
1
848717
i
V „Narodni Tiskarni" so izšli ter se dobivajo tudi pri gospodu Antonu Zagorjaini in pri družili knjigo-
tržcih nastopni koledarji za leto 1894:
Stenski holedaf   Skladni koledar*
^Dijaški holeSalP
asa 1. flttf»3 O t.
Cena komadu 60 kr., po pošti 65 kr.
»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»» » » » »»»»»»»»<^»»»»»<r»»»<r
wa\ leto
Cena komadu 25 kr, po pošti 28 kr.
mm leto
Cena komadu 50 kr., po pošti 55 kr.
1<*^2~| '1 i-.tin"
Oil  \ eli Ko
i
trgovina z deželnimi pridelki |jj
tiaaiff ■■■■■■■■     ur■■■■■■ag , ^*S5>^ss^&^i^
v Ljubljani, pri mesarskem mostu
Kupuju vsakovrstni rastline, semena, ko-renfnfi roži za zdravila, kakor Arnlkove rože, BttDljanževe koreninice, bele kres niče,  čefuiinova zrnja,  smrekovo soDBC
trltjfkovo lubje, rženo n žičko in drage
poljsko pridelke. Seno z vejo živino v večjih uinož 7. ritki. Rlugo kupuje, po najvišji!
1
zii konje in gi - m linah, Trgovina
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval W
lastnega izdelka za dame, gospode in
otroke je vodno na izboru. Vsakeršna naroČila  izvršujejo ae točno in po nizki ceni. Vse more so shranjujejo iu zaznaiuenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
FRAN S. BARAGA
■*> slikar <^   *405)1 na Emonski cesti št. 10
*< priporoča so p. u. občinstvu in vinoko-častiti   duhovščini  za  slikanje cerkva,
z im n.....j, novih stavb, sob, za barvanje
& hiš agrafito, za tiriue iu dekoracijo po a} najnovejših uzoreih in po najnižjih cenah.
rniffmifmffwffinfffii i .•/?#v3s^ss^'esj^
Jos. Stadler
stavbeni in galanterijski klepar in nntdiio potrjeni vodovodni instalater m«   Sdircni t i"«^u .št. I £">
priporoča se z>i vsa v njegovo stroko spadajoča stavbinska dela v mestu In na deželi, kakor tudi za popravila. ^ <•<!»• vodno naprave vsake vrste prevzem-lje tur z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovnik! pošiljajo se na zahtevanje zastonj. (67»
v# '1'  '1'*    'r v-i' i' b > *
-r-r-.r-T— T-.r-r- •--r
I
F. BILINA &
Židovske ulice št. 1
priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovio, tako od usnja (lasten izdelek i, kakor tudi od druzega blaga. Kirurgi ene obveze (le lasten i/.de lek), j umetno najboljše vrste, I raznimi kirurgietiimi pripravami. Velika izbera kravat, hlačnikov, krtad, glavnl-M kov, mila In parfumov. Vso po naj-£j nitjih cenah.
t   Brata Eborl
S: Ljubljana, Frančiškanske ulice 4-n|
jj Slikarja napicov,
L    itavbinaka in pohlštrena pleskarja.
^ Tovarna za oljnate barve, lak «t| m pokost. (i4«>)
f' Glavni zastop Bartlioli-jevefca orl-p uinit! nt-u harUolluc|a. Maščoba 7p xa konjska kopita iti usnje.
i !
R. Ranzinger
špediter
na Dunajski cesti štev. 15
prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne jja cene izvršbe. (65
,Tn
Josip Rcich J
Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 £ priporoča ćast. občinstvu dobro urejeno ■
kemično spiralnico ♦
v  kateri  se razparane  in  norazparane H
moške in ženske obleke lepo oćedijo. x Pregrinjala vsprejmo se za pranje in ■ crem v pobarvanje.   V barvariji vsprt:- I
leta % 1B47.
7 in
S?" J. J. NAGLAS
tovarna pohištva
Sv LJubljani, Turjaški trg št. , E Gospodsko ulice (Knežji dvorec).
Y Zaloga jedn<»stavnega in najfinejega le-^ senega in oblazitijenega ptdiištva, zrcal, % strugarskega in poz tatarskega blaga, po-^ bistvene robe, zaves, odej, preprog, za-\S stiral na valjcih, polknov (žaiu/.ij). Otro- g ški vozički, železna in vrtna oprava, ne- gjf > pregorne blagajnioe. ((59)
r.
Restavracija „Pri Zvezdi
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče.
Priznane izvrstne jedi in pijačo in skupno obedovanje.
70)
F. Ferlinc, restavrater.
blatro.
Barva se v najnovejših modah.
(14
al
=i=*=T=*=i=*=i=*=r=»=i=*
ADOLF HAUPTMANnI
„ tovarna |
I oljnatih barv, fimežev, ^
lakov in kleja
lastni hiši
^ v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41 jjj
j! Fdijala: lj
j!      Slonove ulice št. 10—12. j;
Evgenij Betetto t
tovarna za meti je ♦ + v Ljubljani, Flcrilanske ulico št. 3 J
f priporoča čast, občinstvu in gg. trgovcem ♦ {      svojo veliko zalogo vsakovrstnih 7
metelj J
J od najfinejših <lo najcenejših po najnižjih J 4 cenah. Ceniki so na raT.pobigKiije zastt>uj J ♦ in franko. 9
......I...HH1 %
▼ Gradili l-'i'.v 'l r»lu, (!i>ncl. z »trrrliti ihbi .
Fran Kaiser S
pnikar • v Ljubljani #
priporoča mnogovrsttio zalogo orožju J in raznih lovNkili potreliN{>iu — • kakor tudi punk   lasiiiiua i/<lrll.a
ter izvršuje vnakojaka |>i»pravl|an|»
točno in \<<> najnižjih conah.   1 * * ■ • ■
•titiatcttttMc«
G. TOnnies
v Liubljani. Tovarna za stroje, ielezo ln kovino-ilvnloa.
ltiloluja kot )>oiel>no*i:
vse vrste strojev za lesoreznloe ln žage. (144'
rrpvzump crlo naprurn in ..»kri ii w |tii roti rn| «■ iti k.»lit* po HHJboljAi lentitvi, ■latojso itiriiint' m v.><lm% kolt'Nit.
SPRAJCAR IVAN
stavbeni in umetni ključar Kolodvorske ulice št. 11
priporoča svojo (155)
valčasta zapirala za okna in vrata
(Rollbalken)
lastni izdeb-k, prava jeklena plehovina, s tibim zaporom in trajnostjo. Popravila  v tej  stroki  se  vsprej'*uiljejo ter izvršujejo natančno iu po nizki ceni.
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Naj borja te j ša
zaloga za šivilje.
(164)
J. MU"LLEtt m
fetoj^rnilcno - artistični zavod
V  FrHiifisItitiisUih  ulit-ir.li Nt. H
priporoča svoj atidier za vsa v forog tirno stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, tnterieurs, reprodukcije, vsakovrstno podobe, pisave, načrtu itd. Uomentne fotografije za otroke, po-vek sanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejentljn vsa v fotografićno stroko  spadajoča dtda p»> najnižji ceni.
mr
AoofJocHp <-^>^»i»xo«>x>^cic»g^»sij. jj
■
8
H6tel „Pri Slonu"
I. vrste
v sredi mesta in v bližini c. kr. i poštnega in brzojavnega urada, i
Sobe od 70 kr. naprej.
Restavracija in kavarna sta v hisi. j,;'
Železna iu parna kopelj f
urejena po Fram-ovih kupelib po c. kr. -*: vladnem s\etniku g. prot.dr.pl. Valenti. jL
Vizitniee
in
lurerfe s ,
priporoča
„Narodna Tiskarna".
irmo
stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur
EdJBblJsmsi (142)
l>uiia|Mkn centa ftt. 7 ln 14
priporoča svojo bogi.to zalogo kleparskega dela. liilelujo vsa v njegov obrt spadajoča dela v mestu in na deželi, lzvrševtitelj leseulb, coniont-nlb in klejnlh streh. Zaloga strešnega bika, leatM-ra eeiiieuta iu kteja. Na pravitelj strelovodov po novi sistemi.
Pivovarna J. Auer-ja
Gledališke ulice.
l/trstiio   pivo   ln-tliif-it i/iCtlUik. 1'rii.tna   tloltoJNliti.   lin h|hU a iu U rum iMlrHka vina. Priznano dobra
jI Jedila. Velik, zraven vrl s steklenim H sahmom in kegljiščem. Točna in cena U postrežba.
jj (404) 1 T. Auai, pivovar.
<    Uran & Večaj ►
4 Ljubljana. Gradišće st 8, Igriške ulice št. 3 ^ ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ 4 vehko zalogo vsakovrstrdh ^
^ pečij in glinastih, snovij ^
a kakor tudi ^
^ šte di I n i kov V
a in vseh v to stroko spadajočib del po k.
nizkih cenah. (14H; W%
4r v w ▼ v      v w ^r- v v
Čast uii je nazmtnjaii, ds sem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni
l^oArrt,.*il*c> obrt
katero bodem nadaljevala. t*T SD priporočam r& vsa v to stroko spad Joča dela po nizkih < u-b. clasti za nove podkove. Uobro delo in točna postrežba.
Z volenpoštov»njem (154)
Ivanka Toni
v Kravji dolini št 2.
i C« w h« % s v* # w * * fc* %# w     fcrf     w     fc- %
I J. Hafnerjeva pivarna
{ Ljubljana, bv. Petra cesta št. 47.
i --------
I       Zaloga Vrhniškega piva. ^
I Priznano izvrstna restavracija /. velike
0 dvorano sa koncerte itd. in lepim , J vrtom. (Ib2)k» J sssb Kegljišče je na razpolago, sa
1 Ubod je tudi Is Poljskih idie.
D-r____za e. kr. drž, uradnikn, UllUrniS uradnike c. kr. drž. železnic, privat. železnic, kakor tudi za e. in in kr. vojsko izdeluje pod-piminec po uajpovoljnojših cenah; tudi preskrbuje vse zrsven spada-j(»če predmete, kakor nuI»I|c, meče, klobuke ih paratlo. zlate ohrohko itd. CJliilne oprave izdelujejo se pn najnovejši fjaOOUi. Angleško, francosko in   tuzeninko  robo   mi t   na skladišču.
F. Casermann (15H)
^ krnjač za civilne oprave in uniforme.
Ivan Somnitz
(prej Fr. Pettauer) urar c. kr. priv. južne želeisnioe S  Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18
*• priporoča tvojo
veliko zalogo ur.
Poprave se Izvršujejo hitro In dobro. (tiil)
Podobe
umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda*
(Ant. Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Železni kar)
dobivajo se na 3cetrton-3pa.pIr33. tiskane
komad po 20 kr.
v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih.
Trgove« z bivališčem v Trata želimladega mol« za
kompanjona
v trgovini, ki se bavi z razpošiljanjem ružnih pridelkov po posti, z vlogo v najmanjšem, znesku 4O0O icld. Dobiček na teden do 200 gld. garantovan. — Le resne pomiriti« blagovolijo naj se poslati pod „Poaiver«i»ndtKe»cti»fi 500" upravoistvu .Slov. Naroda*. (1270—6)
I
Zobni zdravnik
D& ROMAN JACOBI
ustavlja po naj 1101 ejftl in najbolj*! metoili
umetne zobe in zobovja.
1'loinblra ln Isdlrn zol»e v uarkutl (umetno spanje, brci bolečin. (118—24)
Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Ljubljana, Stari trg št. 4.
i i
I
■
o
<D Tj
0
r-t 0
N
i
Za. želodec
(332—71)
TniU6czy-jev
Cognac-grenčec
steklenica oO kr., 12 steklenic 5 gld.
Slasten I
Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo.
Dobiva se pri
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
i«
-== Pošilja se z obratno pošto.
Zet želodec.
(D
O
p.
(D
O
i
Večjo množino tirolskega in dolenjskega
" (874—3«)
le prlt4f.no — ponuja po primerno nlakl eenl
v posodah od 50 litrov vile
Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
Proti kalija in katara, zla
■   * Bti pri mali deci, proti zasllzenju, y .Jt boleznim v vratn, želodcu m mehurja se naj ho1 je priporoča
Koroški
rimski vrelec.
ifmT~  r\ ii i li n«-j*-n   ii j« m i x ii ii voclii. "W
V zalogi pri M. E. Supan-u v LJubljani in pri Fr. Dolonc-ii v Kranju. (196—44
«ji^z^^» ^ffi** -^ffi*  *$P> —-*3T3j
ITMAR-SVETILKE
za vsake vrste razsvetljevanja!
Namizne svetilke, viseče svetilke, lestenci, stenske svetilke,
svetilnice u laterne,
svetilke s podstavkom in na stebrih s čipkastim senčilom.
Največja fabrikacija palilnikov.
Petrolejski palilnik s svetilno močjo 4 do 130 sveč.
(998—12)
R. DITMAR. c. in kr, priv. tovarna svetilk na Dunaji,
III., ErdbergstrasBe 23, 25, 27 in III, Schwalbengasse 2, 3, 4
Ditmar-svetilke ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilkami.
\
n ti
1'odpisanec priporoča velečantiti duhovščini in Klavnemu občinstvu
čebelno-voščene sveče
/ji nrlicv,   proccniJ«» In |»o^r«-l»<>,
gospodom trgovcem
voščene zvitke in med
za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prsv pO ceni. — Za čebelarje
izvrstni garantirani pitanec
v Akatljah po 6 kg, a kg 50 in HO kr., Akatlja HO kr., pošilja bo po polti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva ae med V satovjl iu pltaneo v škafih po 20 40 kg prav po ceni Zh birmo, Boi.16, Miklavža  itd. prodaja
raznovrstno medenino
na debelo iu drobno.
/abi^n  in   |>l*«xlli |ll
gS- brinja in brinjevca
liter   1   kI<1.   -°   kr..   iitrdono »i n J • ■
liter 1 ul«l.. vae je lastni izdelek.
Knpuje tudi v»ak čas med v panjih, so tokih   kakor tudi vosek m suho satovje
po koiikor mogoče visoki ceni.
Za (»bila naročila, se toplo priporoča in zh-gotavlpi točno iu pošteno postrežbo
Oroslav Dolence
svečar in lectar. trgovina z medom in voskom (1288—4)
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 10.
©I©l®l®|®|©|®|©|®|®|®|©|©|®|©|©|©|®|©|©|®|©|®|©|©
4*
/
popolna
razprodaja
skladišča blaga, v kolikor ga je še v zalogi
03jr v gospodskih, deških in otroških konfekcijah js-j
dalje
za gospe in dekleta, jopah in capes
kakor tudi
mufi, boa, čepice za drsalce in ovratniki
zaloge kožušnega blaga
kakor
pri
(1286—1)
r
4 m^-/^
^ —■?
Ljubljana, Slonove ulice št, 11.
©i©i®i©i©i©i®i©i®i©i®i®i®i©i®i©ii©i©i©i®i®i©i©i©
1875
Bensdorp-ov holandski kakao
izlooren, z5d.ra.T7- in redilen se doToI-va,      vseli špecerijski!}. In clelilratesnin trg-ovinan.
917—15)
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem želi
in zdravo novo leto
rodbina Fr. Ks. Souvan-ova.
Vsem gostom, prijateljem in znancem želi
rodbina Peršin-ova
na Rožniku. (1305,
Spoštovanim p. n, gostom, prijateljem in znancem
želi (1290)
srečno ncvo leto!
Z \ eleHpoštoviinjem
Ivan Eder.
J, Hafnerjeva pivarna.
Jutri v nedeljo dne 31. decembra t. 1.
Silvestrov ittr
z velikim koncertom
vojaške godbe c. in kr. pešpolka kralja Belgijcev.
Začetek ob 8. uri.       Vstopnina 30 kr.
Na prav mnogohrojet) obisk: nljndno vabi
(1293) Iv. Hafner,
posestnik In restivrster.
Vsem
prijateljem in znancem
7%
veselo novo leto! Rodbine A, J. S. Nolli.
x (i287>
Restavracija Lloyd.
Vsem častitim p. n. gostom in prijateljem
želita
veselo in srečno
novo leto
Karol
(1280)
Josipina Počivalnik.
Srečno
ln
veselo novo leto
želim
vsem spoštovanim p. n. obiskovalcem mojega brivskega salona.
Ob jedne m izrekam istim srčno svojo zahvalo za dosedanjo naklonjenost ter se tudi za naprej priporočam za obilno obiskovanje, zagotovljajoč dobro in hitro postrežbo. (1.J88)
Z odličnim »poštovanjem
Aleksander Gjud
£ x 1 s e vl r
na Kongresnem trpju št. 3.
*7v*
Za novoletna darila
dobe se v trgovini
Antona Zagorjan^a
Naročila z dežele se točno izvršuj ej o.
(f      T7" I-.3uL"bl3sirxiT      Zvezdi št- \Tm "IftJJ
Posebno se priporoča:
Vizitnioe z obratno pošto.
Krasno vezane
zbrane spise:
Jurčičeve
i i zvezkov po i gld, Levstikove
nevezane lO gld. 50 kr.
Stritarjeve
nevez. gld. lfS'—, vez. gld. l8'50 ali gld. 20"7< >.
Vošnjakove
nevez. 70 in 50 kr., vez. gld. 1*20 in gld. r—.
Pavline Pajkove
nevez. gld-   1—, vez. gld.   1 ,"><>.
Za otroke!
Novo! Novo!
Mladini
xa kratek čas.
Pesnrce z lepimi koloriranimi podobami.
Cena 60 kr.
Živali v podobah
s slovenskimi nadpisi.
Cena 80 in 45 kr.
Za gospodičine in gospode!
Jako elegantni pisemski papir in zavitke v kartonih
od 35 kr. do 6 gld.
Albume za slike in
poezije. Spominske knjige
od 50 kr. do 12 gld. Najnovejše zelo krasne
slike na steklu.
Gospodičine In gospodje na deželi naročfi naj z dopisnicami in postreženi bodo točno In solidno.
Krasno vezane
tur pesmi: tku
Preilrnovc
nevez. 80 kr.,   vez. gld.  1*30 ali gld. 180.
A&lterČeve
nevez. gld.   1*20,  vez.  gld. 2"—.
(■catrliiovc!
nevez. 80 kr., vez. gld. 130.
I- rec orčleevo
I. nevez. gld. l'2<>, vez. gld. 2'—,
II. nevez. gld. r—, vez. gld. lOO.
Zlatorog
nevez. ^ld. r —, vez. gld. 2"—. nevez. gld.   1*20, vez.  gld. 2.—.
stenske, skladne (zelo lepe slovenje, kakei-šniu đo Kl«>«>'an 1 iic pisalne garniture in stojala,
se<laj ..i bilo), žepne in druge koledarje. J katera 80 urezani narođni pozdrav.
Narodni koledar. __. ^ ^. .
Pisne podloge s koledarjem na pivnem papirju. w
Iz shk na kartonih sestavljene ^stslice. Vse pisarniške potrebščine.
—— l*ri manjših naročilih prirnčnna se poštnina. — Vrednosti čez & glđ,. so poštnine proste. -
JL*r ..C-luslM-iia ItEAtiea" priporoča  \rd«cdoi   IIImuii — 12 samospevov s spremljevanjeni gflasovirja — po
1 gld. 50 kr., po pošti 5 kr. več. — Razpošilja poverjenik Anion jEaffOI*,jim. (1248—S)
Izdajatelj m odguvorm urednik: J o s i p N o 111.
Lastnina in tisk »Narodtie Tiskarne"
71