ClEI.TE. IG. NOVEMBRA 1972 — ŠTEVILKA 46 — LETO XXVI — CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z IZENAČEVANJEM PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA MED DELAVCI IN KMETI ZMANJŠUJEMO SOCIALNE RAZLIKE že nekaj let nazaj je bilo slišati osamljene glasove po- sameznikov, predvsem kme- tov, ki so tožili, da ni pravič- no, če mora kmet ob svoji bolezni, posebno, če je star in betežen, pogosto seči tako globoko v žep, da se nastale rane zlepa ne zacelijo. Takim osamljenim glaso- fom se jih je z leti pridr iži- lo veino vpč. ^?nsti kmetje poslanci so vedno bolj na svujiii lUiUiniii povzai^ovaij svoj glas in prisluhnile so jim družbene organizacije, po litična aktivnost v tej smeri pa prav v tem času doživlja svoj največji razmah. Vsakemu je postalo jasno, da sloj ljudi, ki je po vojni utih- nil, je pa v borbi za naš na- cionalni obstoj delil vsak ko- šček kruha, MORA dobiti ti- ste pravice, ki mu gredo. Danes ekonomski položaj kmetov še vedno ni takšen, da bi za povečane pravice pri- spevali kaj več, kot so do zdaj, zato upravičeno priča- kujejo, da bodo njihovi otro- ci, ki so zaposleni po tovar- nah in delovnih organizaci- jah, priložili svoj solidarnost- ni delež. S tem bo kmet do- bil večjo solidarnostno var- nost, bojazen pa, da bo pol- nil čakalnice že itak prenatr- panih ambulant, pa je popol- noma odveč za vsakega, ki le pozna kmečko nrav. Zdrava delovna sila, ki še pretežni del prihaja iz kmečkega živ- Ija, bo našemu gospodarstvu prihranila veliko dragocenega denarja, hkrati pa bo imel vsak kmet in delavec ob ena- ki socialni varnosti občutek pravičnosti, ki je do zdaj pri kmetih rodil le malodušnost. Zdaj v tem trenutku, se nam nudi dragocena možnost, da z gla- sovanjem potrdimo, ali smo za izenačitev pravie- v zdravstvenem varstvu in obenem tudi povemo, ali smo za odpravljanje socialnih razlik kot to na papirju in načelo- ma pogostokrat zatrjujemo. Zato je dolžnost vsakega posa- meznika, pa najsi bo delavec ali kmet, da s svojim DA izpraša svojo vest, koliko je dolžan svo- jim staršem, olM^nem pa z njim V»otrdi solidarnost in politično zre- lost, ki tako kot v tem trenutku, malokdaj stopa pred nas. ZDENKA STOPAR DELAVEC IVAN JELEN, strojni ključavničar iz SIPA in KMET J02E SEDMINEK iz Podloga sta si simbolično stisnila desnici. Podala sta si ju v imenu vseh tistih tisočev, ki bodo v nedeljo in ponedeljek odšli na glasovanje o izenačitvi pravic zdravstvenega varstva delav- cev in kmetov. Krepko sta jih prižela za vse tiste, ki bodo glasovali za združitev ter s tem doprinesli s.voj delež k temu, da bo tudi naš kmet v bodoče deležen popolnega zdravstve- nega varstva. Povezana v težkih letih boja, v letih ustvarjanja našega družbenopolitičnega sistema, se bosta delavec in kmet v bodoče enakopravno srečevala tudi na področju zdrav- stva. Vaš »ZA« je prvi korak k enotnemu na- cionalnemu zdravstvenemu zavarovanju — ne pozabite tega! Foto: BERNI STRMČNIK že v sistemu finansiranja zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1972 je bilo jasno povedano, kdo bo pla- čeval dodatna sredstva, ki bo- do potrebna ob združitvi kmečkega in delavskega za- varovanja. Rečeno je bilo, da bodo to kmetje sami, občine in republike. Sprememba je nastala samo toliko, da ne bodo v sklopu teh kategorij nosile nove dajatve samo ob- čine, temveč tudi družbeno politične organizacije. Torej, kmetje, družbeno politične organizacije v okviru občin- skih skupščin in republika. Finančni načrt dohodkov in izdatkov sklada za zdravstve- no zavarovanje kmetov za le- to 1972 znaša 22 milijonov no- dinarjev. Od tega plača- jo kmetje sami s prispevno. stopnjo, na katastrski doho- dek in pavšalnim prispevkom na gospodarstvo skupno 13 milijonov. Delavci — lastniki zemlje in gozdnih površin bo- do plavali 3 milijone novih dinarjev, k^ jih plačajo kot repubiiški davek, prispevek družbeno poljtičmb skupnosti za o tj vezne obiske zdravstve- nega varstva kmetov in soci- alno ogrožene kmete pa zna- ša 6 milijonov dinarjev. MeriL) za plačilo prispevka Je katastrski cJohouek kmeta. V tem letu pifčrajo celotne stroške zdravstvenega zavaro- vanja — to je izjačunano pov- prečje stroškov na zavarova- no osebo v regiji in še dolo- čena sredstva kut solidarnost v sklad v.si kmetje — nosilci gospodarstva, kateri imajo katastrski dohodek nad 47.50 dinarjev. Vsi kmetje s katastrskim dohodkom pod 4750 novih dinarjev ne pokri- vajo več povprečnih stroškov na zavarovano osebo, zato jih prispevata republika in druž- beno politične skupnosti v vrednosti 9 milijonov novih dinarjev! Pri vsem tem pa je treba računati, da se strošiči zdrav- stvenega zavarovanja zvišuje- jo iz leta v leto za približno 30 odstotkov, kar pomeni, da bo potrebno prispevke kme- tov za leto 1973 zvišati vsaj za toliko kot bo porast oseb- nega dohodka za leto 1973. Prispevek 0,45 odstotka, ki se bo plačeval iz povečane do- sedanje stopnje za nesreče pri delu in poklicna obolenja. bodo nosile delovne organiza- cije. Nikakor pa ne bodo z 0,45 odstotka obremenili bruto osebnih dohodkov, ker bi s tem povečali tudi bruto osno- vo vsem ostalim koristnikom, ki se finansira.ic iz bruto ose- bnih dohodkov (proračuni, otroško varstvo, pokojninsko invalidsko zavarovanje, itd.). Predvidena stopnja 0,45 od- stotki je dokončna in jo po referendumu ni mogoče zvi- šati. Tudi za naslednja leta se ne bi smela povečevati, na- sprotno — kmetje sami bodo morali nositi večja bremena, do česar bo prišlo postopo- ma. Pri tem pa bodo morale tudi družbeno politične skup- nosti še vnaprej nositi del bremena za socialno ogrože- ne kmete. Najprej pcsebnu sporočilo — m praznik republike ho NT izšel v povprečnem obesgu, in sicer v torek, 28. novembra. Našo pošto in vrle poštarje pa borno prosili, da bodo časopis raznesli naročnikom še v tcrelc, ne pa šele po praznikih. Ce bo slabo vreme, boste lahko tako preživeli lepe urice branja ob NT. Prihodnja številka pa bo izšla spet 7iorrnalno, v četrtek, 7. decembra. Današnji NT je v večji meri namenjen nedeljskemu in ponedelj- kovemu glasGvavLJu za izenačitev zdravstvenega varstva delavcev in kmetov. Želimo, da zmaga solidarnost, da bo v vsakem glasu ZA deloven, občanu in kmetu pred očrni skrb za človekovo zdravje. In naš kmečki delavec se poslej ne bo bal zboleli, ne bo se bal Uliti tiste pravice, ki jo večina ljudi v naši družbi že ima. Zato — iihujmo, da bo glasovanje pokazalo veliko solidarnost vseh naših delovnih ljudi. Prihodnjič bodo namesto obrtnikov dobili v rubriki besedo šport- niki. Začeli bomo namreč s široko akcijo za izbor najboljšega šport- nika celjy.kega območja. VAS UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK Št. 46 — 16. november 1972 Pred odločitvijo v nedeljo in ponedeljek Pomanjkanje zdravnikov v Slovenjji občutimo že nekaj let. Najhujše pomanjkanje pa je na podeželju, od koder bo z zgraditvijo novega klinične- ga centra v Ljubljani še večji odliv. Se predno se je pričela ak- cija o združitvi zdravstvene- ga varstva kmetov z delavci so bila tipanja v tej smeri najbolj zaskrbljujoča, saj bi na zdravstveno službo odpad- lo veliko breme. Raziskave pa so pokazale, da bo zdravstvena služba na- logi kos le z načrtnim progra- mom zdravstvenega varstva v občinah in regijah, ki bo jas- no in konkretno zavezovai zdravstvene zavode za zdrav- stvene storitve. Predvsem gre tiu za izvenbolniško službo, kjer mora biti v njihovMi programih toč-no določena enakomerna porazdelitev ka- pacitet, cilj pa uspešno zdrav- stveno varstvo VSEH OBČA- NOV! Zdravstvo v celjski regiji je nare^. Pripravljeno je na združitev in je bilo tudi med pn'imi, ki je opozarjalo na pei-eč zdravstveni problem kmetov. Nekatere raziskave v tej smeri so pokazale neraz- veseljive rezulta,te. Od sto primerov novozapo- slenim delavcev, v glavnem iz kmetijstva, izpolnjujejo pri testiranju za zaposlitev vse pogoje le okoli 30 delavcev, čeprav so pri zaposlovanju, ko se ocenjuje zdravstveno stanje delavca, kriteriji zelo mili. To potem rodi težke družbeno ekonomske in soci- alne posledice. Poprečna ležalna doba v bolnicah je za delavca 17 dni, za kmečkega zavarovanca pa je bila doslej 22 dni. Daljša ležalna doba kmeta je posle- dica dejstva, da se kmet od- loča za bolnico pozno ali ta- krat, ko je že prepozno. V delavskem zavarovanju pride na eno zavarovalno ose- bo poprečno 5,4 pregleda v ambulantah, v kmečkem za- varovanju pa le 1,5 pregleda. V Celju pridejo na esnega otroka 4 pregledi, v manj razvitih občinah pa le 0,8 pregleda. Na invalidsko komisijo pri- de zaradi ocene posledic ne- sreč pri delu ter poklicnih obolenj le okoli 80 o/o teh za- varovancev, 92 % pa zaradi slabega zdravstvenega stanja. Tako so invalidski komisij: predstavi letno od 17.000— 18.000 zavarovancev., Posledi- ce so izredno težke za dnaž- bo kot tudi za gospodarstvo, KATERO PLAČUJE ZARADI PREZGODNJIH UPOKOJI- TEV VEČJA SREDSTVA, KOT BI ZNAŠAL PRISPE- VEK DELOVNIH ORGANI- ZACIJ ZA IZENAČEVANJE ZDRAVSTVENEGA VARST- VA Z DELAVCI. Zato tudi morebitni pomi- sleki, ki so skraja akcijo o izenačitvi hromili, češ, da zdravstvo še zdajšnjemu delu ni kos, popolnoma odpadejo. Zdravstvo je zastavilo vse svoje sile, saj kot je razvidno tudi iz gornjih podatkov, je samo zainteresirano, da s preventivo vseh slojev pre- bivalstva, zagotovi zdrav rod, zdravo delovno silo z večjo ustvarjalnostjo. Zato je zdravstvena služba sprejela akcijo izenačevanja kot svojo obvezo, zvedajoč se pri tem, da bo to terjalo določene spremembe v njeni organiza- ciji, pa tudi še večje napore v zdravstveni službi. VEMO ZA! Akcija za združitev zdra\ stvenega varstva de- lavcev s kmeti ^doživlja v teh dneh po kolektivih ši- roke razprave. Mednje prihajajo odgovorne poli- tične osebnosti, samoupra- vni organi v podjetjih pa skušajo narediti vse, da bi bili njih()vi delavci pri- pravljeni dovolj. PRATNIKAK STEVO, vodja samoupravnih orga- nov v tovarni Emo, se je izrazil takole: »Pri nas, moramo priznati, je bila akcija o združitvi postav- ljena malo na stranski tir. Istočasno potekajo raz- prave še o združitvi Ema z Iskro. V teh dneh pa bomo naredil vse, da bo tudi ta akcija, ki izraža solidarnost med našimi ljudmi, dobiila najširši od- mev tudi v našem kolekti- vu. Tako je namreč prav, da delavci, ki še vedno pretežni del izvirajo iz kmečkega prebivaSstva, vračajo svojim staršem ti- sto, kar je najnujnejše, preskrbljeno in urejeno zdravstvo in na starost mirno misel.« Te dni potekajo na območ- ju občine Slovenske Konjice politične, vsebinske in orga- nizaciyjske pauprave na bliž- nji referendum o združitvi zdravsitven^a zavarovanja delavcev in kmetov. V delov- nih organizacijah in na tere- nu so še zadnji sestanki z delavci in ostalimi zavarovan- ci, ki bodo o tej pomebni po- litični akciji neposredno od- ločali v nedeljo, dne 19. in v ponedeljek, dne 20. novem- bra. Sodeč p>o sedanjih razpra- vah na množičnih in drugih sestankih lahko pričakujemo ne le dobro udeležbo, pač pa tudi ugoden izid glasovanja. Sicer je bilo na sestankih kar precej vprašanj, ki so jih po- stavi j ah udeleženci, zlasti še glede plačevanja prispevkov, vendar so bila povsod dana ustrezna pojasnila. Ponekod so občane motile tudi že te- koče priprave na referendvtm o krajevnem samoprispevku, ki ga bo občinska skupščina razpisala predvidoma V prvih mesecih leta 1973. Njegove posledice bodo namreč bi- stveno drugačne, saj v takem primeru občani sami tn ne- IK>sredno odločajo, da bodo za točno določene naloge pri- spe<\'ali manjši del svojih sredstev iz osebnih dohod- kov. Občina Slovenske Konjice bo morala v letu 1973 v skla- du delavskega in zdravstve- nega zavarovanja vplačati ka- kih 650.000 dinarjev več kot doslej, občinski proračun pa bo dobil dodatne obveznosti okoli 200.000 dinarjev. Ta po- datek pa postane bolj nazo- ren, če ga primerjamo z eno dokaj pomebnih postavk v gospcKlarstvu, to je akumula- cijo ali ostankov dohodka, to je dobičkom. Podatki iz I>eriodičnih obračimov . kaže- jo, da bodo gospodarske or- ganizacije v letošnjem letu ustvarile teh sredstev za oko- li 60 do 70 miUjonov dinar- jev, pri čemer pa ni všteta amortizacija. Primerjava to- rej kaže, da bi za dodatne prispevke in obveznosti zdravstvenega zavarovanja morali odšteti le približno en odstotek od teh sredstev. Naša država je v zadnjih petih letih zelo spremenila svoj socialni sestav. Statistič- ni podatki nam kažejo, da se je pri nas od druge polovice leta 1968 do danes v Jugosla- viji na novo zaposlilo 713.000 delavcev. Tako je danes v družbenem sektorju zaposle- nih 4,2 milijona ljudi, med- tem ko jih je bilo pred štiri- mi led zaposlenih nekaj manj kot 3,5 milijona ljudi. Ti, podatki nam povedo, da je bil v našem gospodar- stvu v zadnjih petih letih ze- lo občuten pretok iz kmečke- ga v nekmečko prebivalstvo. Pred petimi leti smo imeli tako še 50 «b kmečkega živ- Ija, danes pa ga je samo še okoli 38 o/o. Ta socialna sprememba v strukturi našega prebival- stva, ki je najbolj občutna na razvitih območjih, odvra- ča še zadnje pomisleke vseh tistih, ki mislijo, da bo zdru- žitev zdravstvenega varstva kmetov z delavci, naše gospo- darstvo preveč obremenjeva- la. Vse kaže, da bo kmečkega življa vedno manj, zato se tudi kakšno obremenjevanje v naslednjih letih zmanjšuje. V tem tednu v vseh obči- nah naše regije štabi za pri- pravo referenduma za združi- tev zdravstvenega varstva kmetov z delavci delajo s podvojenimi močmi. Poroči- la, ki prihajajo s terena, so ugodna. Še nikoli ni bilo na sestankih krajevnih skupno- sti toliko ljudi, ki bi s tako zavzetostjo sklepali in raz- pravljali o tem pomebnem dogodku, ki bo z njihovim DA pomenil izenačitev obeh kategorij prebivalstva. Ker pa so pretekle razprave bile bolj načelne, terjajo danes naši občani konkretno obraz- ložitev. Ko jim je to pojas- njeno, so zadovoljni, zato štabi za pripravo referendu- ma v vsej celjski regiji nima- jo skrbi, da referendum ne bi uspel. Velika je povsod tudi zavezanost kmetov sa- mih, ki znajo odločno pove- dati, da bodo oni, ki stoje trdno na nogah, prav tako plače\-ali za tiste, ki so soci- alno ogroženi. Takih pa je na podeželju največ. Zato odpa- dejo še zadnji pomisleki in nesporazumi, kdo bo plače\'al dodatne stroške, ki bodo iz- virali iz izenačenega zdrav- stva. Tudi zdravstveni delavci ,ki delajo na terenu, ugodno iz- ročajo o razpoloženju ljudi. Oni sami pa se največkrat srečajo s posledicami neize- načenega varstva naših obča- nov. Kmečki ljudje pri njih namreč pomoč poiščejo šele tedaj, ko so njihove moči že povsem izčrpane ali pa je že vse prepozno. Ne upajo s: poklicati zdravnika, ker se boje stroškov zanj. Zato so bili zdravstveni delavci nfl terenu med prvimi, ki so poj zdravili misel o izenačitvi' zdravstvenega varstva in so tudi danes med tistimi, ki najbolj glasno podpirajo pre- potrebno preventivno zdrav- niško pomoč, ki jim bo ob uspelem referendumu prip« dala. • akcija izenačevanja zdravstvenega varstva kmetov z delavci je eko- nomsko vprašanje naše družbe za odpravo socialnih razlik, zato moramo usmeriti v sedanjem trenutku vse dejavnike in nosilce te akcije v realne okvire urejanja in usmerjanja največjega bogastva naše družbe in človeka — v človekovo zdravje! Podsreda Podsreda je že vrsto let na- zaj imela težave s svojo staro šolo, ki je poleg tega imela tudi povsem zastarelo opre- mo. Pretekli teden pa so v Podsredi znova slavili po- membno delovno zmago: ob- činska skupščina je skupaj s Temeljno izobraževalno skup- nostjo končala z deli pri ob- novitvi njihove šole. Takore- koč skoraj nova šola je s pre- novitvijo dobila tudi prizida- no kuhinjo z jedilnico, cen- tralno kurjavo, prav tako pa je nova tudi vsa oprema. V novo šolo v Podsredi je bilo vloženih 43 starih mili- jonov. Sedaj so podsredški občani žele le še kulturni dom in upajo, da ga bodo z last- nim delom in ob podpori občinske skupščine tudi spra- vili pod streho v bližnji pri- hodnosti. šola v Podsredi je ena iz- med mnogih šolskih objektov v občini, ki so jih uspeli ' minulem obdobju ali postavi- ti na novo ali prenoviti. Za sleherno pa se lahko pouda- ri, da je velik korak naprej v modernizaciji šolske mreže. št. 46 — 16. november 1972 NOVI TEDNIK 3. stran 5 sestanka kmetijcev Na nedavnem sestanku regij- skega aktiva komunistov s področja kmetijstva v 2alcu so ocenili dosežke pri uresni- čevanju stališč II. seje kon ference ZKS, ko so bila os- vojena izhodišča kmetijske politike za sedanje in prihod- nje obdobje. Pred mesecem je medobčinski svet ZKS za celjsko območje pozval vsa vodstva občinskih komitejev, da za skupno oceno prispeva- jo poročila s svojih področij. To so storili vsi občinski ko- miteji v sodelovanju s pod- ročnimi kmetijskimi organi- zacijami, edino iz občine La- ško ga ni bilo. Poročilo je na seji podal direktor poslovnega združe- nja »Syrija«, ki je ugotovil močnejši vzpon kmetijstva in precejšnjo blagovno usme- ritev proizvodnje tudi med zasebnimi kmeti, še boljši bi bili uspehi, če bi ne bilo te- žav okoli reprodukcijskih sredstev, opreme in strojev. V resnejših težavah je tudi hmeljarstvo, saj je udeležba na svetovnem trgu padla od 5 na 3 odstotke. Nadalje je poudaril, da bo vlaganje 120 milijonov N dinarjev do leta 1975 bistveno spremenilo sta- nje v kmetijstvu, da pa je si- stem kreditiranja še vedno zelo nepopolna rešitev, med- tem ko so investicije v poslov- ne stavbe bank, trgovine in gostinstva naravnost megalo- manske. Močan poudarek so na se- stjanku dali izobraževanju kmetijskih delavcev, tako v družbenem, kot v zasebnem sektorju. Na seji so ugotovili, da je treba storiti resnejše premike na področju zakonsko-norma- tivnih rešitev, zlasti na pod- ročju zemljiške zakonodaje, položaja tržno usmerjenih kmetij in kmetij v hribovi- tem področju, kjer je goz- darstvo temeljni vir dohod- kov in kjer položaj gozdnih posestnikov stagnira. Nadalje so ugotovili, da zakon o zdru- ževanju kmetov v praksi na terenu še ni dobil praktične podpore. Posebno pozornost so posvetili nalogi, ki je že od začetka predmet akcijske- ga programa aktiva komunl- stov-kmetijcev, in sicer inte- gracijskemu procesu. Na ome- njeni seji so se odločili za ob- liko samoupravnega spora- zuma o p>oslovno-tehničnem sodelovanju med kmetijskimi organizacijami na celjskem območju. Vse te probleme so komu- nisti obraraavali v duhu pis- ma predsednika Tita in oce- nili tudi svojo vlogo v novem političnem vzdušju. Ob tem da je kmetijska politika za- snovana na sklepih II. konfe- rence ZKS, da je agrarna po- litika še vedno političen druž- ben proces in odno8, so ko- mimisti kmetijci resno zasta- vili vprašanje politične vsebi- ne dela. Pa so se vprašali,če res pri nas ni komunistov — strokovnjakov, ki bi ob stro- kovnem delu bili osebno an- gažirani tudi družbeno-poli- tično v vodstvih naših kme- tijskih organizacij?! Na seji so zadolžili sekre- tariat aktiva, da še v tem te- dnu posreduje vsem občin- skim vodstvom 2K in vsem komimistom — kmetijskim delaivcem sklepe in naloge za bodoče delo. J. Kr. V ponedeljek je bila redi:id seja komiteja občinske kon- ference ZKS Celje. Na seji so razpravljali o poteku raz- prav o 29. seji CK ZKS v os- novnih organizacijah in od- delkih ZK, nato pa so spre- jeli naloge članov organiza- cij in organov ZK v Celju. Na sestankih komunistov v bazi je potrebno kritično m samokritično oceniti delo se- kretarja in sekretariata, delo voljenih članov konference in vseh članov ZK. Organizacije in oddelki mo.rajo kritično razčleniti tudi uresničevanje akcijskih programov. Nadalje so vse organizacije ZK dolž- ne, da argumentirano in to- variško razpravljajo o vpra- šanjih moralno politične od- govornosti samoupravne na- ravnanosti in usposobljenosti vseh vodilnih delavcev in no- silcev družbene odgovorno sti. V mesecu decem.bi-u mora pričeti z delom politična šo- la s 40 slušatelji iz vrst ne- posrednih proizvajalcev, v novembru in decembru pa morajo vse organizacije op ;aviti sprejeme v ZK. ■ Obširen program nalog s; je zadala celjska ZK na pod ročju vzgoje in izobraževa nja, o čemer pišemo v NT na sedmi strani. Komite bo v prvi polovici decembra raz- pravljal o gospodarskih giba- njih v občini in posebej o tistih delovnih kolektivih, ki ne dosegajo dobrih poslovnih rezultatov. Vse organizacije ZK morajo pri obravnavi pla- nov za leto 1973 spregovoriti o zmanjševanju stroškov p>o- slovanja, kilometrin, dnevnic in reprezentance. Obravnava- ti je treba tudi nagrajeva- nje trgovskih potne kov. Na osnovi rezultatov ankete o uresničevanju ustavnih dopol- nil v organizacijah združene- ga dela se bo komite idejno- p>olitično soočil z vsemi od- govornimi delavci v organi- zacijah, kjer stanje ne bo dobro. ZK bo p>odpria priza devanja, da v prihodnje de- lovne organizacije prispevajo 6 odst. za saniranje stano- vanjske problematike. Na po- dročju socialne pK>litike bo ZK v Celju uresničila še dru- ge naloge. Danes dopoldne i>a bo v Narodnem domu v Celju še razgovor s kulturnimi delav ci. Boris Majer bo govoril o nalogah ZK na področju kul- ture. Navzoči bodo sprejeli tudi konkreten program dela na i-em področju. —and Obrtniki govorijo DOLINAR JOZU;, elektro- Riehanik na Miklošičevi cesti v Celju: Jože ima obrt že od 1940. leta in prav zaradi tega k največ njegoa^ih strank starih, na katere se lahko Zanese. Sicer bi tudi brez ^ga imel dovolj prometa, le "lelati je treba brez premo- ga, v svoji delavnici ima dva Vajenca in enega pomočnika; M skupaj imajo dela do- ^Ij, bilo bi ga pa 1X3 vsej Verjetnosti še več, če ne bi '^ilo tistega, čemur pravimo, "fuš«. To je tudi stvar, ki ^ektromehanika Jožeta Do- larja najbolj moti. Zaradi %a in ljudi, ki to skorajda Nekaznovani počno, meni Jo- ^, da bi morali F>oostriti •kontrolo nad vsakim, ki se ^Itvarja z neprijavljeno obrt- jo. MARA PiiiJMSAK, mcKiisti- nja na Stanetovi ulici v Ce- lju opravlja svojo obrt, ki je v Celju zelo redka, že dvaj- set let. Njeni odjemalci so v pretežni večini stare stran- ke, ki prihajajo tudi takrat, ko za vedno oddidejo v drug kraj. Največ problemov vidi Mara Premšak v pomanjka- nju materiala in pa v tem, da se modeli težko dobe. Pa- ziti je namreč treba, da niso enaki, zakaj ženske so nera- de uniform.:rane. Kljub te- mu, da je razen nje v Celju ena sama modistinja, meni, da bo ta obrt kmalu izum.rla, ker pretežno količino tovrst- nih izdelkov iz dneva v dan bolj prevzema industrija. De- la je zaenkrat še dovolj in ga bo najbrž še, dokler bodo bo! i še p>olovice rade lepo ob- lečene. RUDI POGOREVC je s svo- jo obrtjo, preparatorstvom, komaj začel. Pred kratkim je prijavil popoldansko obrt in že sedaj je dela kar do- volj, saj se popolnoma sa- mostojno s to obrtjo ukvarja v Celju en sam obrtnik. Prav sedaj se je začela sezona lo- va in živali prihajajo v de- lavnico kot po tekočem tra- ku, saj si sleherni lovec želi ohraniti vsaj nekaj trofej za okras svojega doma. Kako bo z dohodkom in kako z davčnim vijakom, zaenkrat še ne ve, upa pa, da ne bo prehudo. še nekaj je obrtnikov v Celju, ki imajo podobne pok- lice p>o redkosti. To velja za edinega puškarja v mestu ob Savinji in še nekaj. Od vseh teh smo za našo rubriko od- braU le dva. MST Izenačite/ - za katere pravice v IZENAČEVANJU ZDRAV- STVENEGA VARSTVA GRE ZA AKCIJO IZENAČEVANJA TISTIH PRAVIC IZ ZDRAV- STVENEGA VARSTVA KME- TOV, KI SO BILE DO ZDAJ MANJŠE KOT ZA DELAV- CE. OBVEZNE-OBLIKE zdrav- stvenega varstva so namreč že po dosedanjem zakonu IZENAČENE. Obvezne oblike varstva so zajemale zdravstveno varstvo nosečnic, duševnih bolnikov, ki so bili nevarni okolici, var- stvo ob nalezljivih boleznih, varstvo dojenčkov in šolskih otrok do 15 leta starosti ozi- roma do 18 leta in študentov do dopolnjenega 26 leta sta- rosti, varstvo pri malignih obolenjih, pri sladkornih bo- leznih in mišično živčnih obolenjih. BISTVENA RAZUIvA pa je pri dnigi skupini zdravstvenega var- stva, kjer morajo kmečki zavaro- vanci plačati soiidclfžbo pri zdrav- stvenih storitvah v specialističnih ambulantah, za bolnično zdravlje- nje, za zdravila in izdiranje /ob. Kmetje pa Bodo dobili pri zdru- žitvi še druge pravice, ki jih do zdaj niso imeli, tako pri ortitp«*d- skih pripomočkih in protetikl Zaradi neizenačenih zdravstvenih storitev iz zadnje skupine, kjer storitve niso bile obvezne, priha- ja do izenačitve vsega zdravstve- nega varstva, kjer bosta krnit in delavec izenačena. Seja komiteja v Šentjurju Danes, v četrtek popol- dne ob 15.30. bo v sejni so- bi skupščine občine Šent- jur (bivša zdravstvena po- staja) razširjena seja ko- miteja občinske konferen- ce ZKS ter sekretarjev osnovnih organizacij, od- delkov in aktivov Šentjur pri Celju. Na seji bo osrednja toč- ka dnevnega reda obrav- navanje nalog komunistov v občini po pismu pred- sednilca Tita in 29. seji CK ZKS. Ocenili bodo tudi dosedanje pojave v izvaja- nju nalog, izhajajočih iz navedenega gradiva. Od odgovornih komimistov pričakujejo, da bodo s konstruktivno razpravo kar največ pripomogli k sprejetju zaključkov za njihovo nadaljnjo aktiv- nost. TOVARIŠ OTO MARTINJAK, SEKRETAR OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK V LESNO INDUSTRIJSKEM KOMBINATU SLOVENSKE KONJICE 1. Znano je, da je Tito- vo pismo članom Zve^e komunistov po vsej Jugo- slaviji naletelo na izreden odmev. Bi md lahko pove- dali, tovariš sekretar, ka- ko ste ga sprejeli v vaši delovni organizaciji? 2. Titovo pismo obrav- nava nekatere boleče po- manjkljivosti v našem družbenem življenju, ki bi jih bilo potrebno odpravi- ti. Kateri so tisti elementi Titovega pisma, ki so vas najmočneje prevzeli? 3. V zadnjem času je bi- lo večkrat poudarjeno, naj bi ob tej akciji komu- nistov ne ostalo le pri besedah. Naše bravce bo gotovo zanimalo kakšne konkretne ukrepe je fKri- pravila vaša delovna orga- nizacija za izvršitev v pi- smu začrtanih stališč? 4. Revolucionarna ofenzi- va komunistom/, če jo smem tako imenovati, je sprožila tudi tesnejše po- vezovanje vseh napredno usmerjenih ljudi, zato pri svojih prizadevanjih za u- resničitev pisma in postav- ljenih nalog gotovo niste ostali sami. Kako vam je pri tem pomagala občin- ska organizacija ZK? ZDENKA STOPAR, novinarka Andrej Marine -kandidat Pred dnevi sta na skup- ni seji izvršni odbor re- publiške konference in ko- ordinacijski odbor za ika- drovska vprašanja pri re- publiški konferenci SZDL Slovenije sklenila predla- gati za možnega kandida- ta za predsednika izvrš- nega sveta skupščine SR Slovenije inženirja Andre- ja Marinca. V obrazložit- vi je med drugim rečeno, da mora biti o kandidatu in o njegovi dosedanji družbeni in politični dejav- nosti dano jamstvo, da bo pod njegovim vodstvom delo izvršnega sveta in njegovih organov tako po- litično kot strokovno na- ravnano in organizirano. Andrej Marine se je rodil 4. oktobra 1930 v Celju. Po diplomi na fakuleti za agronomijo, gozdarstvo in vetermo v Ljubljani je delal na okrajni zadružni zvezi v Celju, nato pa v Šmarju, Jcjer je bil med drugim direktor [fcmetaj- skega gospodarstva Jelšin- grad. Član ZK je postal s sedemnajstimi leti. Oprav- ljal je več pomembnih družbenih in političnih funkcij. Andrej Marine je bil sekretar občinskega ko- miteja Zveze komunistov v Šmarju pri Jelšah, pired- sednik okrajnega odbora socialistične zveze, sskre- tar okrajnega in občin- skega ko.mifi3.ja ZKS Celje, poslanec republiškega zbora skupščone, sedaj pa je sekretar sekretariata centralnega komiteja Zve- ze komunistov Slovence. O inženirju Andreju Ma- rincu kot možnemu kan- didatu za predsednika iz- vršnega sveta morajo raz- pravljati izvršni organi ob- činskih konferenc sociali- stične zveze, že v soboto pa bosta predsedstvo in izvršni odbor republiške konference socialistične zvez;e dokončno sklepala o kandidatu za predsednika izvršnega sveta, nakar bo- sta svoj predlog obrazlo- žila predsedstvu sloven- ske skupščine. Delovni ljudje celjskega območja podpirajo možno kandidaturo Andreja Mar rinca, saj se je že doslej s svojim delom močno iz kazal. Ne samo pii uvelja^ vljanju družbene vloge Zveze komunistov v sar moupra-mi družbi, ampak tudi pri konkretnem raz- reševanju različnih druž- benih in ekonomskih vp- rašanj na osnovi jasnih političnih konceptov. Šmarje Danes je bila v Šmarju pri Jelšah razširjena seja komi- sije za družbeno ekonomski razvoj. Na dnevnem redu se- je so obravnavali akcijski program investicijskih dejav- nosti delovnih organizacij in skupščine občine Šmarje pri Jelšah za leto 1973. V akcijskem programu so zajeti nek^iteri načrti, ki so se začeli realizirati že v leto- šnjem letu. Tako se bo na- daljevala rekonstrukcija in izgradnja obrata Vital v Me. stinju, začeli bodo s prvo fa- zo rekonstrukcije in moder- nizacije steklarne Boris Ki- drič v Rogaiiiki Slatini ter z izgradnjo brusilnice v Koa- jem. V naslednjem letu bodo začeli tudi z gradnjo hotela A kategorije v Rogaški Slati- ni, graditi pa bodo začeli tu- di delavnice za Prevozniško podjetje Donat. Za Šmarje pri Jelšah predvideva akcijski program za naslednje leto kar dve novosti: obrat gos- podinjske opreme ELMA in obrat Gorenje. Realizirati na- meravajo še kamnolom-sepa- racijo. Za večino teh načrtov so sredstva že zagotovljena. Ne- kateri izmed njih gredo že h koncu, za nekatere pa so že natančno predvideni roki za začetek gradenj. Vsekakor se bo najprej začel graditi obrat Steklarne v Kozjem. Novost v acijskem programu za na- slednje leto je gotovo obrat Gorenja iz Velenja. 4. stran NOVI TEDNIK St. 46 — 16. november I972 Celje ~NA KONCU DOBRO PODPREDSEDNIK CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE MARJAN AŠIČ O NEKATERIH KOMUNALNIH DELIH Podpredsedni celjske ob- činske skupščine Marjan Ašič o nekaterih komunalnih delih Z letom se bliža koncu tudi gradbena sezona. Zaradi le- pega vremena je vsaj njen zaključek spodbudne j ši in marsikje še hitijo, da bi opra vili tisto, kar v deževnem po- letju niso zmogli. Ko smo se o nekaterih komunalnih delih pogovarjali s podpredsednikom celjske občinske skupščine Marja- nom Ašičem, je med drugim dejal: »Gradbena sezona se res bliža koncu, ne pa vsa dela, ki smo jih začeli. Sicer pa ni naključje, da smo že med le- tom večkrat razpravljali o hi- trosti gradbenih del in veno- mer smo naleteli na odgovor, da je vreme tisto, ki zavira uspešnejša dela. V zadnjem času je v tem pogledu bolj- še, vendar vsega ne bomo mo- gli nadoknaditi. Pri vsem tem moram še povedati, da je bi- lo v letošnjem prvem pollet- ju, do občinskega praznika, več kot šestdeset delovnih dni deževnih, medtem ko jih je bilo lani v istem času le osemnajst. Kljub temu mislim, da bo- mo nekatera dela z majhno zamudo opravili še letos pred zimo in da jih bomo lahko izročili namenu. Predvidevamo, da bomo most čez Savinjo v Polulah izročili namenu pravočasno, četudi v prvi fazi samo pro- vizorno. Pri mostu v Čopovi ulici bo prišlo do zamude, to pa predvsem zaradi komunal- nih priključkov. Tako je na tem predelu že v gradnji tako imenovani kanalski zbiralec številka ena, ki veliko stane in je tehnično zelo zahteven. Vendar menimo, da je bolje, če ga zgradimo zdaj, kot mor- da čez deset let. Seveda, vsa takšna dela podaljšujejo predvidene roke in zamude so hitro' tu. V tej zvezi ozi- roma pri gradnji mosta v čo. povi ulici moram omeniti še vodovodne cevi v profilu 80 cm, kar je tudi perspektivno delo, da bi pozneje ne razko- pavali. Po modernizaciji križišča na Mariborski cesti so izva- jalci naleteli na hude težave, ki so jih že premagali. Dela normalno potekajo in upa- mo, da t>o prevoz skozi kri- žišče možen v času, ki smo ga načrtovali, to je v novem- bru. Tudi modernizacija ceste proti Smartnem v Rožni do- lini lepo napreduje. Navzlic temu je treba povedati, da vseh del bržčas ne bo moč opraviti, zla.sti na odseku od Ostrožnega proti Lopati. Tu gre za nekatere nerazčiščene zadeve okoli gradnje hitre ceste. Končan "je most v Ivenci, prav tako v Vojniku, h koncu pa gredo dela v Štorah pri tako imenovanem Godčevem mostu. Tudi dela pri asfalti- ranju nekaterih cest potekajo v redu, razen v Bukovem žlaku, kjer domačini, kljub obljubam, niso izpolnili svo- jih obveznosti.« MB O NALOGAH SZDL Včeraj je bila v Celju ob- činska konferenca SZDL, ki je obravnavala politično situ- acijo, ki izihaja iz pisma pred. sednika Tita in sekretariata ■izvršnega biroja ZKJ. Na sej j je bila podana tudi ocena pri- prav na izenačevanje pravic iz zdravstvenega varstva de- lavcev in km.etov, govorilo pa se je tudi o nalogah v zve- zi z referendumom. SEJA ZK IN MLADINE Na pobudo občinskega ko- miteja ZK je bila v tem ted- nu sklicana skupna seja s predsedstvom občinske kon- ference ZMS v razširjenem sestavu. Na dnevnem redu so bile aktualne naloge ZK in ZMS pri uresničevanju sta- lišč za III. konferenco ZKJ. Konjice V oktobru letos so v Slo- venskih Konjicah začeli z as- faltiranjem posameznih cest in ulic po programu, ki ga je pripravila krajevna skup- nost. Na njenem seznamu so v načrtu Tatenbahova, Lam- brehtinova, Mizarska, Mlin- ska in Liptovska ulica ter okolici treh stolpnic in doma kulture. Do sedaj so že kon- čali dela pri asfaltiranju Ta- tenbahove ulice in s tem je izboljšan dostop na domače pokopališče. Te dni končuje- jo tudi dela na Lambrehtino- vi ulici, z ostalimi pa bodo nadaljevali le v primeru, če bo temu ustrezno vreme. Vsa dela bodo veljala okoli 115.000.000 starih dinarjev. Ve- čino teh sredstev je krajevna skupnost dobila iz prispev- kov delovnih organizacij, ki so v ta namen vplačale po 200 dinarjev na zaposlenega delavca. Kot nam je povedal predsednik krajevne skupno- sti Stane Pahole, je večina delavnih organizacij svojo ob- ljubo tudi že izpolnila in de- nar nakazala, za vse ostale pa pričakujejo, da bodo to storile do konca letošnjega leta. Prav tako upajo, da bo- do svoje obveznosti poravna- li tudi privatni obrtniki. Za podoben način urejanja m financiranja asfaltiranja cest se pri konjiški krajevni skupnosti zavzem.ajo tudi za prihodnje leto. Domača ke. mijska zadruga že ima v na- črtu, da bi asfaltirali cesto proti škalcam, kjer ima ta gospodarska organizacija ve- čino svojih obnovljenih vino- gradov in sadovnjakov. Vsa- ko nekoliko večje deževanje cesto močno uniči in so to- rej za njeno vzdrževanje po- trebna precejšnja denarna sredstva. Hkrati s to akcijo pa bi v letu 1973 položili as- faltno prevleko tudi Vino- gradni ulici, ki poteka ob spodnjem robu škalskih vino- gradov na njihovi južni stra- ni. Računajo, da bi vsa ta dela veljala kakii; 80 milijo- nov starih dina'"jev in da bi jih zbral; na podoben način kot v letcsr.jem letu. Kmečko ženo v šole Po hribih in dolinah, v zadnjem času pa tudt v niiinsldh kmetijah, vino- grade nenačrtno prerašča plevel, sadovnjake napada- jo zajedavci, domačije so zapisane propadu. Vse manj je delovne sile, zla- sti pa se dekleta bojijo poročiti na kmetijo. Raje odidejo v tovarno, kjer so po sedemurnem delu prosta, v času dopusta pa se lahko odpeljejo na mor- ;e. Na kmetiji pa je pri- vezana ves dan in to jo bodočemu delu odtujuje. Kako dekleta navdušiti za delo na kmetijah? Zago- toviti jim takšne pogoje, da bo delo na kmetijah spet privlačno in njihovo življenje z drugimi dekle- ti enakopravno. Za zače- tek bi bilo dovolj, da bi kmečka žena delala le to- liko, da bi bila z drugimi delavci na kmetijah ena- kopravna, že občutek ena- kopravnosti ji bo vUl no- vih moči. Potem pa so še razna izobraževanja, ki so dru- god po svetu zelo razvita. Pa ne le kuhanje m šiva- nje, tako kot je pri nas bila navada do zdaj. Po- kadimo ji ekonomiko go- spodarjenja in organizaci- jo dela, ki nista pomemb- ni samo v industriji, am- pak tudi za gospodinjstva. Vse kaže, da se nihče ne zamisli ob podatku, da gre 60''!t narodnega dohod ka za gospodinjstva. Važ- no je, kako bo znala go- sjjodinja teh 60" i t, dohod- ka obrniti in zato se bo morala šolati. Le znanje, pridobljeno v tečajih, kjer ji bo prikazana vsa eko- nomika, ji bo odprlo per- spektivo v nov delovni proces, ki ji bo prinesel manj truda, pa več haska. Tako bodo gospodarsko bolj trdne ostajale žene na kmetijah, kajti vloženi trud v načrtnem gospodar- stvu in gospodinjstvu ji bo dal več volje in jo ob- varoval pred tistim zlom, ki danes prav na kmetijah tare največ gospodinj — pred malodušnostjo. Z. S- S seje celjske skupščine ODBORNIKI CELJSKE SKUPŠČINE O NALOGAH PO PISMU — KRITIČNO, A ENOTNO Na petkovi seji celjske ob- činske skupščme so se se- stali odborniki obeh zborov, kjer so obravnavali vrsto vprašanj in problemov v zve- zi s samo občinsko proble- matiko, osrednja razprava omenjene seje pa je potekala ob drugi točki dnevnega re- da. Uresničevanje sKepov 36. seje predsedstva Zveze komu- nistov Jugoslavije — uvodne besede je podal predsednik inž. Dušan Bumik, kjer je po- novil ugotovitve in nakaza- ne naloge 36. seje predsed- stva in se v celotnem gradi- vu omejil na pet osrednjih točk, kJ po vsebini in pro- blematiki dominirajo v celj- ski občini. Tako je opozoril, da bodo morali v Celju še intenzivneje pristopiti k sa- naciji ffospodar.«itva, k reševa- nju nelikvidnosti, čeprav se prvi pozitivni rezultati že ka- žejo in k reševanju blokad žiro računov celjskih gospo- darskih organizacij. Zagotovi- ti bodo morali boljše pogo- je gospodarjenja, to pa pred- vsem z nekaterimi integracij- skimi oio predvsem v poli tično dejavnost, kar je pola stanovskih zadev tudi glava naloga borčevske organizaci je. Temu smotru bodo na 1^ nih skupščinah terenskih o; ganlzacij posvetili posebn pozornost, da bodo v borcev ske organizacije izvoljeni p< i li.tično razgledani in del avl I borci. Prav tako bodo v ol činski odbor ZZB NOV pred lagali revolucionarne tovari še, ki bodo kos nadaljeval borbo za samoupravni socU lizem. —raa- Naši znanci PIŠE: J. KR.\.>^EVEC Lastnost otrok je, da se hitro privadijo. Tako je Turje tudi Maslovemu Tončku postajalo vsak dan prijaznejše. Zelena poboč- ja pod Gorami so posta- la manj stisnjena. Pogled čez doline, tja čez na šen- draž in zelene hribe ni bil več uklenjen. Ni sicer po- zabil na sinjo gladino morja, toda otroška leta v Tur ju so bila zanj naj- lepša. Domače živali, zaj- čki, ki jih je redil, hoste po katerih se je podil, vse ga je neizmerno veseliCo. Bilo je prelepo, da bi dol- go trajalo. Odrastel je kratkim hlačam in z ak- tovko v roki hodi]! v do- lino, T Rimskih Toplicah sedal v vlak in se vozil v celjsko gimnazijo. Več skrbi, več učenja, manj prostosti. Potem se je nenadoma zigodilo. Oče se je nekoč, ko je pregret sedel na hladnem vetru, hudo pre- hladil in kmailu zatem umrl v ljubijanski bolniš- nici. V Turje je prišet drug učitelj, Mask>vi pa so se morali izseliti. V Ogečah pri Rimskih Toplicah so stanovali v skromnem sta- novanju, Tone je hodil še naprej v Celje, bival v di- jaškem domu in se ob koncu tedna vrač-al k ma- teri. Usoda Tonetu ni priza- našala. Ko je bil v peti gimnaziji, mu je umr)".a še mati. Ostal je sam, brat je šel na študij prava, ži- vel je pri družini, pri ka- teri so že prej stanovali, spal v kuhinji, poleti tudi v kašči, kajti za dom ni bilo več denarja. Zgubljen in osamljen je v šoli po- pustil, se brez ci.ja poti- kal naokoli tn naposled petega razreda ni zdelal. Teta, ki je bila njegova skrbnica, je ukrenila tako, da je Toneta odpeljala v Kočevje, kjer je bil spet v dijaškem domu, uspeš- no zaključil', peti in šesti razred gimnazije, vendar pa hitreje dozoreval kot njegovi vrstniki. In spet anekdota: Ko sta nekoč dva čla- na našega uredništva mo- rala na pot, sta terjala akontacijo na dnevnico. Tone pa ne. Da človek pri teh letih mora imeti ved- no toliko v žepu, da lah- ko gre nekam brez plačila naprej, je trdil. No, in ta- ko sta pokojni Tone Skok in Igor Tratnik, danes no- vinar pri DeCavski enotno- sti, s svojimi kovanci ku- pila štruco krulia in jo mahnila j>eš na .smohor. Tone je bil mnogo mlaj- ši, ko je videl, da mu lah- ko ne bo v življenju. Brat se je z instrukcijami pre- bijal skozi študij. Pa ne- kega dne šolski kolega, sin polkovnika prinese no- vico, da bi šla v vojaško intendantsko akademijo. Tone je premišljal, a ne dolgo. Izjemoma ni bilo dovolj kandidatov z matu- ro, pa so pripustiU kan- didate s šestimi gimnazi- jami. Opravil je izpit, za katerega se je potil vse počitnice. Njegov šolski kolega, čeprav z zvezami v armadi, je pogrnil. Tako se je fant znašel v vojni intendantski aka- demiji, uspešno polagtul iz- pite. Z vojaškim redom in disciplino mu je odtehta- la brezskrbnost. Zavedal se je, da mu nič ne manj- ka in da bo, ko bo šola- nje zaključil, imel tudi službo. Brat, ki je končal pravo, je bil v škripcih, kajti službe ni dobii. Zgodaj je spoznal, da človek ne more imeti vse- ga, kar bi rad. Privadil se je življenju v akademiji in je postopoma vojaški poklic celo vzljubil. Že kot otrok in dijak je bil Tone rodoljubno usmerjen, še bolj zato, ker je bil", preg- nanec z rodne Prim.orske. Tone kot dijak v Kočevju, za drugim dekletom z leve. št. 46 — 16. november 1972 NOVI TEDNIK stran S ZNAMKE , IN POUK v nekdanji bolnišnici za tuberkulozne v Novem Celju so zdaj nameščeni oskrbovanci, starejši in mladi iz domala vse Slo- venije. Deležni so skrbne nege in zdravstvene oskr- be. Pa vendar jim je tež- ko, če jih od časa do časa ne pridejo obiskat svojci in znanci. Nekateri so či- sto pozabljeni od tistih, s katerimi so nekoč pre- življali slabe in dobre ča- se. Zato so tem bolj ve- seli, če jih občasno obi- ščejo pionirji iz raznih krajev, pevski in zabavno- glasbeni ansambli in po- dobno. Uro izrednega ve- selja so doživeli v nede- ljo 8. oktobra, ko so jim priredili koncert člani god- be na pihala iz Štor pod vodstvom prizadevnega or- ganizatoja Miška Verbiča m dirigenta prof. Zupan- ca. Vsa okna so bila pol- na tistih, ki so težko po- kretni ali pa zaradi muha- stega vremena niso smeli na dvorišče. Ostali pa so prišli in zapJesali, pomisli- te, zaplesali v ritmu polk m valčkov Vse prehitro je minila zares lepa ura ve- drega razpoloženja, ki so ga ponesli še v sobe, saj se taki trenutki ne poza- bijo kar tako. Uprava do- ma je priredila za priza- devne godbenike zakusko, potem so se pa pogovori- li o življenju, delu in o težavah v domu. Posebno sta se vodstvu godbene sekcije zahvalila domski zdravnik dr. Vengust in upravnik doma Ivo Svet- ličič. Seveda so veseli, da je pobuda uspela tudi pri Rdečem križu v štorah, kjer želijo, da bi take hu- mane geste še sledile. Oskrbovanci in uprava do- ma v Novem Celju pa so prepričani, da bodo člove- koljubne Štorjane res še posnemali pevci in godci iz raznih krajev. R. U. Celje BELE KRIZANTEMb Mimo je 1. november in s tem praznik — dan mrt- vih. Na ta dan se spcanni- mo tistih, ki ne žive več med nami, tistih, ki smo jih imeU radi in smo jih spoštovali, pa ne žive več. Leto razdelimo v pvo- mlad, ix>letje, jesen in zi- mo. Spomladi se vse pri- pravlja za življenje, v f>o- letju za dozorevanje in obbkovanje življenja. Je- sen nam daje sad, ki je dozoreval in v tem času dozorel, zima pa je čas odmora in počitka. Prav takšno ali vsaj po- dobno je človeško življe- nje. In prav zato imamo v mesecu novembru praz- nik, ki nas spomni na na- še najdražje, na tiste, ki so bili prehitro prikrajša- na za življenje Na ta dan bežno prebrskamo žalost- ne m vesele trenutke, ki smo jih preživeli s tisti- mi, ki jih ni več in so nam ostali le še v spomi- nu, na slikah . . Mnogo je grenkih solza, pa ven- dar zaman. Tolažimo se lahko le z majhnim spo-' minom, s šopkom cvetja. Med tem cvetjem pa se mi zdi najprimernejša be- la krlzantema. Na visokem steblu z majhnimi listi in z veli- kim cvetom, daje občutek pK>nosa in spoštovanja. Judita Po6kaj, 8. C, I. osnovna šola Celje KAKŠEN STRIC Dan se je nagibal k ve- čeru. Tisto popoldne sva bila oba slabo razpolože- na, nekaj naju je tiščalo pri srcu. Sama nisva ve- dela kaj. Sprehajala sva se, kar je še vedno bilo topleje, kot sedeti doma v nezakurjeni sobi. »Saj bodo prišli lepši, toplejši dnevi,« sem ga to- lažila. Zamahnil je z roko in se spotaknil ob kamen, da sva se komaj ujela. »Tukaj nekje, pred na- ma, na desno poglej, je velika dvonadstropna hi- ša.« »Vidim jp!« »Vsa je v steklu, l^j- ne?« »Da in spredaj je velik bazen, obdan z marmor- jem.« • šele potem, ko sva bila že daleč stran, je potiho- ma začel pripovedovati: »Bih so še hujši časi. V zavodu za slepo mladino sem se privajal temi. Ma- ma ni imela denarja, da bi me pogosteje obisko- vala, čeprav bi me rada. Mislim, da sem šele ka- sneje znal presoditi, kako ji je bilo težko, ko me zaradi denarja nd mogila večkrat videti, pa čeprav bi me tako rada. Vidiš, v tisti lepi vili, mimo ka- tere sva šla, pa stanuje moj »bogati stric«, ki se je velilcokrat peljal mimo doma slepih, pa me ni ni- koli obiskal. Morda ga je bilo sram da sem slep in bi se mu morda upiralo, da bi me prijel pod roko, kajti on je bil vajen sa- mo lepih, udobnih avto- mobilov. Ne vem več, kaj sem takrat doživljati! In kako sem sovražil vse, kar je smrdelo po »boga- tinih«! Pa se človek vendarle vsemu privadi in celo či- sto lahko shaja brez njih. Kolikokrat sem sanjaril, ia bi imel veT.iko denarja in bi si kupiT. zdravja, son- ca, če še ne bi biilo pre- pozno!« »Prosim, ne premišljuj več o tem!« Potem sva molče hodila dalje. Močneje se je okle- nil moje roke in čutila sem vso toplino nje€:ovega dobrega srca. BRALKA ANA O, DOMOVINA »Ekspresni vlak Dalma- cija elcspres iz Splita pri- haja na tretji percHi in na- daljuje vožnjo za smer , Jesenice, Salzburg, Miin- hen, Stuttgart . . .« Tru- ma potnikov se zažene proti peronu. Nekoga spre- mlja dekle, drugega žena z otrokom, ena gruča pri- jateljev, tu in tam hiti kdo tudi sam. Vsi pa imajo isti cilj — NEMČIJA . . . Vsak ima svojo zgodbo, svoj motiv, ki ga je privedei do te odločitve. Zgnetejo se v kuj>eje in razložijo tistih nekaij po- tovalk po policah. Eni se poslavljajo od žene in de- klet, nekdo podaja ženi kar skozi okno otroka, ki ga je hotel spremiti prav do kupeja. »Očl^a, mi boš poslal vlak?« Ne pozna še bridkosti slovesa. Neki južnjak preklinja Nemčijo in švabe. Najstarejši med njimi, kakih petdeset jih že ima, pa molči. Nekdo; mu pKjmoli steklenico Z' žganjem. »Na, brate, pij!« Vaame in nagne, potegne] požirek, dva. Kmalu tudi j on spregovori. Besede so- težke, padajo iz ust kakor kamni. ;>Rodil sem se na Kozari in boril sem se tam. Ko mi je zmanjkalo municije. sem podiral Sva- l>e z nožem. Ranjen sem bil, izgubil sem zdravje in mladost. Za svobodo, sem dejal, za enakost, za bratstvo. Zdaj grem sam med te hudiče, med švabe, da bom lahko plačal za šolo hčerki, medicino štu- dira . . .« Besede mu zamro v gr- lu. Z namrščenim čelom se zazre skozi okno. Tako joka mož, ki nima več solz. Kupe onemi. Vsak pomi. sli na svojo zgodbo. Mno- ge so si podobne. Med njimi je inženir, ki ga je podjetje med študijem šti- pendaralo, ko pa je doštu- diral, so ga pustili na ce- dilu in mu niso dali služ- be. Spet drugi se je zapo- slil z željo, da bi izredno študiral, pa so mu v i>od- jetju to onemogočili Ra- zumljivo, ljudje z neix>- polno izobrazbo so se upravičeno zbali za svoje stolčke. Zdaj fant razoča- ran odiiaja. Vlak brzi v noč. Potem se nekje ustavi. Ljudje v uniformah pridejo p>ogle- dat potne liste. »Vse v redu, srečno pot . . .« To je tudi zadnji pozdrav do- movine, ki svojim otro- kom m znala, ni hotela od- rezati velikega kosa kru- ha. Hip za tem je vlak že na tujem svetu. Zgodba se ponavlja iz dneva v dan. Odhajajo. Vedo, da jih bo vsrkal sistem, ki je nam tuj. Kapitalizem. Prepri- čani pa so tudi, da bodo za svoje delo dobili, kar zaslužijo. Tisti, ki so na- darjeni vedo, da bodo ime- li možnost napredovanja. Ni jim do fraz. Ko ti gre za večji kos kruha, za člo- veka bolj vredno življenje, tedaj pač ne misliš na ideologije in sisteme. Mi pa ostajamo in mir- no prenašamo, da nam ne- kateri krojijo usode in režejo kruh, kakor se jim zdi. Mimo gledamo, kalto eno govorijo, delajo pa drugo. Ničesar ne storimo, ko vidimo, da si nekdo lahko privošči vikende — vile, jahte, barvne televi- zorje, najdražje avtomobi- le .. ., drugi pa morajo iz dneva v dan računati, koliko kruha, mleka, slad- korja lahko kupijo, da jim ne bo zmanjkalo pred pr- vim . . - Mirno gledamo in ne storimo ničesar. Le včasih kdo tiiio, brez besed odide. Sinoči je odšel on, nacoj greš ti, pojutrišnjem mor- da pojdem jaz. Modri ljudje pa pravijo, da je ČLOVEK naše naj večje bogastvo. Mnogo ljudi smo prodali. Pa ven dar smo kljub devizam, ki smo jih dobili zanje — iz dneva v dan siromašnej- ši. ZVONE KOKALJ Odgovor: Zgodbo objav- ljamo, ker je napisana prizadeto, sicer pa misli- mo, da je avtor nekoliko enostranski in prečrno- gled. KAM PO OSNOVNI ŠOLI? šolsko leto se je prav- zaprav šele pričelo. Vsem šolarjem je prineslo uče- nje in nove skrbi. Za nas — osmošolce pa je to le- to še posebej pomembno, saj se bomo morali slej ko prej odločiti, kam po osnovni šoH. »Kje bom nadaljeval šolanje?« »Bom dobil učno mesto?« »šti- pendija!?« Takšna in po- dobna vpr:išnja se nam vsak dan motajo po glavi. Le kdo bd nam hihko na- tančno odgovoril, saj je nad vsema temi vprašanji samo en velik odgovor: Uči se! Samo z dobrim uspehom se bodo te tvoje želje lahko uresničile. Do- segel boš svoj poklic in postal nekaj, kar je vred- no svojega imena. Zato v našem razredu večkrat posedamo po klo- peh ter se pogovarjamo na to zanimivo in neizčrp- no temo. V razredu nas je malo m zato lahko vsak pride do besede in pove svoje mnenje: Karmen je dobra učen- ka in aktivna tudi v izven- šolskih dejavnostih. Na vsaki šolski proslavi so- deluje, saj ima izreden smisel za deklamiranje. Veseli pa jo tudi pisanje, saj je njej konjiček novi- narstvo. In ravno to jo je pripeljalo do tega, da se bo vpisala na pedago- ško gimnazijo. Tako bo imela štiri leta časa, da se bo odločila med gle- daUščem in novinarstvom, ali pa se bo p>osvetila kar otrokom in postala profe- sorica. Branko bi rad na vojaško gimnazijo v Mo- st ar, ker želi postati pi- lot, tako kot njegov oče. Misli, da ima velike mož- nosti, saj je dovolj velik in močan. Samo pri uče- nju se bo moral še malo bolj pc-truditi. Marjan in Aleš, ki sta že vsa leta odlična učen- ca, sta se odločila, da bo- sta odšla na gimnazijo. Marjam premišljuje že za naprej in bo šel po kon- čana gimnaziji študirat pravo ter pnastal pra-vnik. Upa pa, da bo kdaj kas- neje tudi kot sodnik delal pravico. Aleš pa pravi, da nima še nobenega prave- ga cilja. Morda pa ga ima iii noče povedati? Majda že zdaj večkrat prodaja na trgu vrtnice in najbrž jo je prav to spodbudilo, da bo postala trgovka. Vlado bd rad postal gra- fik. Oeprav je do kraja šolskega leta še kar pre- cej časa, pa se boji, da se njegova želja ne bo dala uresničiti, kajti v šo- li mu gre precej za noh- te. Sam se trudi in Uipa, da bo lahko popravil svoj začetni neuspeh. Še mnogo je žeija. Ire- na bo šla na ekonomsko, Srečka veseli kuhanje, So- nja in Karli bi rada po- stala uoiteija, Sonja bo šla na vzgojiteljsko šolo, saj so ji precej pri srcu otroci, Stojan bo šel na giinnaziijo... Še bi lahko naštevala in poklicev, ki bi jih izpustila ne bi bilo veliko. Med vsemi temi željami pa se krivajo tu- di moje želje. Ker pa so le-te velike, se še nisem dokončno odločila in za- to bn-m O^šlii ^■'•mnp.f/A- jo, kjer bo imela dovolj časa za oremišljevanje in resno od^oč^itev. MOJCA BUČER. 8. b. I. osnovna šola. Celje K07.iAM<;K| KRIŽ Posvet kozjanskih občin pred nedavnim v Laškem ni rešdl vseh problemov zaradi modernizacije koz- janskih cest. Nasprotno, stvari so se še zaostrile, zakaj čisto jasno je, da pri odločanju o prioritet- nem vrstnem redu mo- dernizacije toliko razvpi- tih kozjanskih cest nd od- ločalo stališče, po katerem bd postavili na prvo, dru- go ali tretje mesto ceste, ki je najbolj obremenje- na, pač pa zgolj posa- mezni občAiski interesi. Pismo prevorskih občanov je odromalo na SKupšcino SK ibiuveiiije, Zvezo Sindikatov Sloveni- je, CK ZKS, repubOiiški cestni sklad, tovarišem Sergeju Kraignerju in dr. Jožetu Brileju, republiško konferenco ZMS, sociali- stično zvezo delovnih lju- di Slovenije ter na Izvrš- ni svet. Razen omenjenih so pismo prejeli tudi ob- činsica konierenca ZK Šentjur in občinska skup- ščina Šentjur pri Celju. Ta.kole pravijo v svojem pismu občaini vzdolž koz- janske ceste: »Dne 14. in 17. oktobra sta bila v »Delu« objavljena dva članka o gradnji nove, 6 km dolge makadamske ceste na Kozjanskem. Oba članka sta vzbudila ogor- čenje ljudi vzdolž že ob- stoječe kozjanske ceste (št. II. - 345). Članka omenjata nenavaden se- stanek ix>dpredsednika skupščine SRS s predstav- niki krajevnih skupnosti Lesično, Previ3irje, Dobje in Planine, ZMS, JLA, ce- stnega sklada SRS, cest- nega podjetja in GG Celje ter predstavniki občinske skup.ščine in občinskega komiteja ZK Se.itjur. Čla- nek omenja, naj bi ta ce- sta prebivalcem Kozjega omogočila povezavo s sve- tom?! Sestanek je bil sklican na pobudo j>odpredsediTl- ka skupščine SRS, dr. Jo- žeta Brileja. Dr. Jože Bii lej je pisal tovarišu Per- čiču iz Planinske vasi pn Planini pri Sevnici, naj povabi na sestanek tovari- ša Kočevarja kot pred- stavnika KS Prevorje in dru.ge, da se sestanejo pri njem in se pogovore o akciji. Ko smo to izvedeli, nam je postalo jasno, da še vedno vztrajajo pri Koz- janskem križu. Ta cesta naj bi bila podlaga za bo dočo asfaltno cesto. Na račun že obstoječe cestne povezave Slivnica—Prevor- je—Lesično—Ko5ye, želijo zgraditi cesto med Grač nico in Bistrico, del koz- jansk^a cestnega križa, ki pa ne ustreza potrebam teh krajev. To je izigra- vanje ljudi ob kozjanski cesti. Protestiramo pirot! takšni akciji tov. Brileja in predstavnikov občinske skupščine Šentjur ter 2K Šentjur. Popolnoma se zaveda- mo, ua je tudi tam nujno potireona cesta, vendar n« na račun ot)stoječe ceste, ne na račun pi-ibližno 70 odst. vseh delavcev oziro- ma potnikov. Zarada ne- kaj vasd ob trasi nove ce- ste bo ostalo brez cestne povezave precej več za- selkov. Po novi cesti bo pK>t do najbližjih središč precej daljša in s tem tu- di dražbi prevoz potnikov — delavcev. Ah je to eko nomsko utemeljeno? Vemo le, da je za nas ta postopek nezaslišan. Sprašujemo se, kako si lahko to dovolijo! Ah lah- ko zastopa krajevno skup- nost pri višjih organih vsak, brez vednosti kraje- vne skupnosti? Takšno za stopanje kraje-vne skupno- sti je kršitev statuta kra jevne skupnosti in proti- zakonito dejanje: Prosimo, da se nenavad- ne okoliščine, v katerih je bili sestanek, preverijo in pojasnijo.« Odbor za ureditev koz- janskih ckst. Sledd šest pečatov kra- jevnih skupnosti vzdolž kozjanske ceste. Za obja- vo pripravil Milenko Stra- šek. MOJA j LJUBEZENSKA ZGODBA Kaj je ljubezen, se sprašujemo iz dneva v dan. Ven. dar si iie znamo razložiti te lepe besede, ki veliko po- meni. Vendar nekaj mora biti v njej skrivnostnega. Saj, če slišimo samo besedo ljubezen, nas že pretrese. Kako lepo je ljubiti, biti mlad_ Skoraj vsak doživi svojo ljubezen Ta ljubezen je včasih lepa, trajna, vča- sih pa kratka in polna nerazumevanj in razočaranj. Tu- di jaz sem že doživela svojo prvo ljubezen. Bila je lepa in kratka. Spoznala sem ga v kinu. Sedela sva v isti vrsti. Več- krat sva se spogledala in spreletel me je prijeten obču- tek. Ko je bilo predstave konec, sem odšl^ domov. Sel je za mano in me ogovoril. Pogovarjala sva se o raznih stvareh. Nenadoma me je prijel sa roko. In tako sva nadaljevala pot. Ljudje so gledali sa nama in se spogle- dovali. Midva se nisva zmenila zanje. Naenkrat me je ustavil in me poljubil. Nato sm sedla. Objel me je okoli ramen in mi šepetal nežne besede. Naslonila sem se na njegovo ramo tn uživala svojo brezmejno srečo. Bila sem neskončno srečna, še vedno me je držal v objemu m me poljubljal. Govoril mi je, da sem samo njegova in'edvia na svetu, ki jo ljubi. Tudi jaz sem mu priznala, da ga ljubim Dolgo časa sva sedela v objemu. Toda mračilo se je že in morala sva se posloviti. Na- prej sem šla sama. Bila sem zelo srečna. Povsod, kamor sem pogledala, sem videla samo njegove lepe oči in obraz. Zda'} sem bila mnogo srečnejša, saj sem imela ob sebi človeka, ki me je res ljubil. Ko sem prišla do- mov, sem odšla v svojo sobo in legla PremisUia sem vso najino dogodivščino. Premišljevala sem, če me res ljubi ah si želi le malo avanture z mano. Končno sem le zaspala. Drugi dan sva se zopet videla. Bil je spet lep dan, poln ljubezni. Skupaj sva odšla na radni. Potem me je pospremil do doma, voščil lahko noč in odšel. Toda ti lepi dnevi ?iiso trajali večno. Nekega dne sem ga videla v objemu druge. Objemal jo je kot nekoč mene. Bila sem žalostna. Najraje bt kričala kot ranjena zver. Po licih so mi tekle solze. Jokala sem in mislila, da se ne bom nikoli potolažila. Bila se7n ranjena v srce in mislila sem, da se ta rana ne bo nikoli zacelila. Pa se je. Zdaj sem tudi jaz srečna. Našla sem drugega fanta, s katerim se izredno ljubiva. Navsezadnje sem tudi jaz našla srečo v ljubezni. Mary 6. stran NOVI TEDNIK Št. 46 — 16. november 1972 IVICA ŠERFEZI IN LAŠČANI Po dolgem času je v soboto, 28. oktobra v do- mu Dušana Poženela v Laškem zsopet oživelo. Pravzaprav je za Laško obisk Ivice šerfezija pra- va atrakcija. Človek bi pričakovali, da bo dvora- na premaijhna. Resnično so se nekateri tega bali, saj je precej šaijd kup nje- govih občudovalcev čaka- lo na vstopnace kar dve uri pred koncertom — se pravi ob šestih. Na žalost pa je bdi njihov strah od- več. Tudi moj strah, da v navalu za slike in avto- grame ne bo našel nekaj minut zame, je bil odveč. Ujela sem ga že, ko je stopil iz avtomobila. Ob- ljubil mi je nekaj minut v pavzi In me vljudno vprašal, kjebd lahko pri- šel na oder. Zaman sem gledala naokoli, da bi ug- ledala koga od organiza- torjev, ki naj bi za to po- skrbel. Tudi med koncer- tom sem b'Ma edina La- ščanka za odrom. Zato ni- ti izza odra niti iz dvora- ne na b'lo nikogar, ki bi mu poklonil šopek ali se mu vsaj zahvalil za pri je ten večer. Kljtib vsemu pa Ivici in Senadi nimamo kaj oči- tati. Kljub celodnevnemu naporu so nastopajoči spravili v dobro voljo prav vse obiskovalce. Še mnogo je stvari, za Lašča- ne nič preveč pohvalnih, a o tem boije da molčim. Kot sem že napisala, pa je Ivica dal iz sebe vse, da bi zadovoljil svoje ob- čudovalce. Mirno lahko na- pišem, da mu je to tudi uspelo. Po koncert>u sem mimogrede ujela besede: »Tudi 50 din bi dala, če bi bilo potrebno .. .« Res je, kot je Ivica dejal: »Glavno je, da so zasede- ni vsi stoli...« Žalostno pa je to, da stolov niti ni bilo veliko, človek se res- no vpraša, kaj Laščane sploh spravi izza domače- ga zapeoka? V pavzi me je resnično .popelj?J na prostor, kjer sva bila sama. Bil mi je na razpolago in priprav- ljen odgovarjati na vpra- šanja. Težko je vprašati Ivico nekaj, kar o njem že ne bi vedeli. Kct je sam dejal, vsi vemo, da je pevec, očka dveh hče- ra, da je ljubitelj športa in da je teoretično profe- sor. Pa vendar mi je z ve- selim srcem povedal ne- kaj povsem novega. »Ta mesec sem poleg petih jugoslovanskih pev- cev pel v Vzhodni Nemči- ji, v Dresdenu. Pel sem popevko Plave oči kao Ja- dransko more. Po navadi sem bil na festivalih dru- gi ali tretji, tokrat pa sera zmagal in zelo sem srečen. Praviš, da bi o meni ra- da napisala nekaj, kar še nikoli ni bilo naoisano. Prav gotovo še nikoli ni- so bili opisani tvoli ob- čutki ob mojem srečanju«. Torej: lepo je gledati v nje,gove plave oči. Lepo se počutiš, ko na sebi obču- tiš njegov topel pogled, ki ga ne umakne. Nekje v notranjosti se skrivajo besede, polne želja, ki pa jih na noben način ne moreš soraviti iz sebe. Prepričana sem, da bi nič koliko, občudovalk v dvorani dalo marsikaj, da bi jiim poklonil nasmeh. tn stisk roke. Prav goto- vo i>a v njih ni bilo f>o- guma, čeprav bd jim Ivi- ca s tem rad ustregel. Moški spol pa je verjet- no bolj privlačila njegova spremljevalka Senada Ko spič. Marsikdo se je mor- da spominja z naslovnih stranii zagrebških revij. Kot mi je zaupala, je ime- la to prednost kar pet- krat. Decembra bo do pol nila 18 let. Letošnje šol- sko leto bo maturi rala na zagrebški gimnaziji. Zara- di petja in turnej polaga privatne izpite. Njen na- črta: najprej maturirati, nato pa se bo vpisala na igralsko akademijo. Tudi njena preteklost je cvetoča z zmagami. Poje že od 1964. leta dalje. Naj. prej na otroških odda- jah, nato v oddajah kot so TV magazin. Mladi za mlade itd. Nastopala je tudi na festivaliih in tudi zmagovala. Letos pa je drugi glas Hrvatske. Vse to dokazuje, da ima res lep glas, ki ji bo verjet- no krojil tudi bodočnost. »Senada, kaj bi rekla bralcem Novega tednika o svoja turneji po Sloveni- ji, o Ivici in njegovem ansamblu?« »Zelo sem srečna, da sem na turneji po Slove- niji prav s Serfezijem. Ra- di ga imate in to md veli- ko pomeni. Z maogimi slavnimi pevci sem že na- stopala po turnejah, toda ob Ivici se počutim najbo- lje. Vsi so dobri, t-oda Ivica je najboljši kolega.« To je del pogovora z mlado, simpatično Sena- do Njej resnično ne zmanjka besed. Preprosto sva kramljali in postali pravi prijateljici. Predstavila sem vam go- sta prijetnega koncerta. Rada bi vam predstavila še organizatorja, vam o njem naipisala nekaj p>o- hvalnih in nepohvalnih besed, pa ga na žalost ni bilo moč najti. Človek, ki gleda za od- rom, vidi tudi drugo plat medalje. Skozi luknje raz- trganih zaves pa vidi nav- dušeno publiko, ki doka- zuje, da je takih in po- dobnih srečanj — žejna in lačna. NADA ZAKAJ NI OBJAVLJENO? Naprošam uredništvo NT naj mi v rubriki Bral. oi pišejo blagovoli odgo- voriti, zakaj ni objavilo v NT prispevka, ki sem ga pošiiala dne 23. 10. 1972 Betka Kregar, Celje Odgovor: Odgovar.jamo, Zaradi tega, ker je pisem veliko in malo gledamo na vrstni red. Sicer pa — se. daj smo pesmico že obja- vili, saj ste videli, ali ne? KJE DOBITI STANOVANJE? Moramo vas seznaniti o našem položaju, v kate- rega nas je spravil Valter Krušič iz Stanetove 2 v Celju. Pred dvanajstimi leti smo se vselili s podnaje- mno pogodbo in s privo- ljenjem oskrbnika Valter- ja Krušiča v stanovanje. ' Po njegovem zagotavlja- j nju, da bomo mi prvi kup- '] ci, če bodo stanovanje pro- i dali, smo si stanovanje \ uredili tako, da smo lah- \ ko v njem živeli. To bi ^ bilo vse v redu, samo Val- ter Krušič ni držal bese- de in smo se znašli tik pred 2umo na cesti. Vse bi se dalo urediti na člo- veški način in ne tako. 2e 18 let prosim za stanova- nje, toda brez uspeha. Ta- ko smo sedaj brez strehe. Naše nepremičnine so iz stanovanja zmetali v de- lavnico, tako da so nam še onemogočili delo — nam in našemu pomočni- ku, ki s svojim delom, ki ga opravlja pri nas, pre- življa svojo družino, ču- dimo se, da se lahko do- gajajo takšne stvari. Tudi naša družina je sodelova- la v narodno osvobodilni vojski, sedaj nam pa dru- žba ne nudi najosnovnej- šega — stanovanja. Pripo- minjam, da mož s svojo obrtno delavnico sam pre- življa mene in sina tn da sin hodi na srednjo tehni- čno šolo, zato nimamo sredstev, da bi si stanova- nje kupili sami. Brez sta- novanja smo že od 7. 11 1972. Poskušala sem na vseh uradih, na občinski skupščini Celje, na občin- skem odboru SZDL, na občinskem komiteju ZK, vendar se do sedaj ni še uredilo. Sprašujemo se, koliko časa bomo še brez strehe? Ali res ni v celem Celju kotička, kjer bi tu- di mi Cahko v miru živeli tn opravljali svoje delo? Prosim vas, da to moje pismo objavite v tedniku. Morda se bo našel kdo, ki bi vzel nesrečno družino pod streho. Prilagam sli- ko, kam so nas izselili. Družina Prevolndk, Celje VŠEČ Ml JE Novi tednik mi je čeda- lje bolj všeč. Moti pa me nagradna igra Ali pozna- te svoj kraj? V njej lahko sodelujejo samo domači- ni. Pomislite, svoj kraj pa bo ja lahko vsak spoznaC! Mislim, da bi morali ob- javljati take fotografije, da bi jih vsi poznali. Ena- ko velja za nagradno igro Spoznajmo se. Nismo vsi tako pametni, da bi za vsakogar vedeli, kdo je na sliki. Vaša dolgoletna naročnica Odgovor: Pomislite, ali ne bi bilo prav, da bi spo- znali še kak drug kraj in kako drugo osebo, ne pa samo tisto, kar že pozna- te! Vidite, to je namen na- ših iger. Ne gre le za na- grade. Gre tudi za to, da vsaka igra nekaj nauči, pove. §t. 46 — 16. november 1972 NOVI TEDNIK strm T fe/ye KOGA BO ZEBLO? četudi Hudega mraza do- iiej nd bilo, zima vendarle po ;asi in vztrajno trka na vra a. Pravijo, da bo mrzla. Ka- [O pa bo v stanovanjih? Bo lovolj toplo? Bo dovolj kur- jave? Ce bi rekli, da vsi tisti, ki )lcoli dva meseca ali celo več iakajo na premog, nimajo v irvarnicah niti košča premo fa ah nekaj drv, bi bila ne- ladna ohladitev zanje prava {atastrofa. Kakšno Je stanje z doba- fO premoga? Da bi dobili vsaj delen od- jovor na vprašanje, smo obi- ilcah Staneta Jančiča, šefa od ielka za prodajo gradbenega nateriala in kuriva pn Kovi lOtehni, in Ivana Debeljaka iefa celjske poslovalnice ve- denjske ERE. četudi se enoti po obsegu )oslovanja razlikujeta, se sre iujeta z isto problematiko jazen manjših zastojev, ki pa jislveno ne vplivajo na pro- lajo, rudniki kolikor toliko ( redu izpolnjujejo svoje po rodbene obveznosti do trgo- rine in s tem do potrošnikov Kje je torej napaka, da mnogi čakajo prav v tem ča- iU najmanj dva meseca na premog? Odgovor — v njib samih! »Iz rudnikov dobivamo vsak mesec v letu približno enake toličine premoga,« je dejal Stane Jančič m nadaljeval; »To pomeni, da ga dobiva no prav toliko marca, aprila in maja kot oktobra in no- lembra. četudi smo stalno opozarjali potrošnike naj pravočasno naročijo premog so to storili le redki Tisti, fei so ga naročib v spomiadan skih mesecih in malo pozne ie. so ga dobili že v enem inevu ah dveh. tisti pa, ki so jdlašali na avgusi in na po mejši čas, čakajo po dva me leca m več Takr se nam )e primerilo, da smo premog v spomladanskih mesečin mora i prodajati izven našega ob nočja, kei doma m bilo na ločii Zato je na ožjem celj kein tržišču nastal primanj :liaj, ki ga občutimo zlasti v em !^a.su Zato tudi letošnje ZKušnje opozarjajo, da je Ireba premog naročit; v prvih nesecih v letu ne pa pozne. 5. v' takih primerih bo do- ava redna m pravočasna.« »Ml Ol za nase odjemalce raollj vfcliko več premoga kot ga doc-ino,« je povedai Ivan Debeljak. »ležave so tudi v tem, ker ne aobimo zaželenih vrst. Tako je orehovca dovolj, kock pa premalo in podob- no. Naš zaostanek do kuF>cev je okoli dva meseca. Naročil nismo ustavili, vendar pa ti- stemu, ki pride zdaj, povfr mo, da bo lahko čakal na do- bavo premoga tudi tri mese ce. Navzlic tej napovedi upa mo, da bomo zaostanek kma lu rešili.« V Celju se je v preskrbi s kurivom marsikaj spremeni- lo. Povpraševanja po trdnih gorivih je čedalje manj Poz. na se prodor eletričnih. olj- nih in tUdI plinskih peči. Spre- memba je tudi v tem, da je pred leti preskrbovala celj- ske potrošnike s kurivom le ena delovna organizacija, zdaj sta dve, k njim pa je treba prišteti še rudnike ki prav tako samostojno nasto- pajo kot prodajalci na drob- no. V Celju se je v preskrbi s kurivom marsikaj spremeni- lo. Povpraševanja po trdnih gorivih je čedalje manj. Poz- na se prodoi električnih, olj- nih in tuda plinskih peči Sprememba le tudi v tem, da je pred leti preskrbovala ce tjske potrošnike s kurivom le ena delovna organizacija, zdaj sta dve, k njim pa je treba prišteti še rudnike, ki prav tako samostojno nastopajo ftot prodajalci na drobno. In perspektiva? Laškega premoga je vse manj Tudi zagorski premogovniki nima- jo prevelikega deleža na tem tržišču. Z izgradnjo četrte fa ze šoštanjske termoelektrar ne bo velenjsK' lignit iskano olago. Preostanejo torej bo senski -ndniKi Prav gotovo bo tUdI čas prinesel svoje in vplival, da bodo gospodinjst- va ^edalje manjši porabnik pretnoga Podobno velja za drva, zla- sti oukova Težke jih je do- biti. Industrija uporablja zdaj tudi odpadke, za kurjavo pa so drva postala skoraj pre- draga. Sicer pa se zdi. da bo- do morala preskrbo z di-vmi slej ko prej prevzeti gozdna gospodarstva, ne pa trgovina. MB Šolstvo o IDEJNOSTI To je bila osrednja misel razgovora Borisa Lipužiča, direktorja zavoda za šolstvo SRS, ko se je pred dnevi na povabilo komiteja občinske konference ZKS Celje srečal s prosvetnimi delavci celjske občine. Razgovor s sekretarji oddelkov in organizacij ZK na osnovnih in srednjih šolah ter s predavatelji sociologije, filozofije, zgodovine in geo- grafije je pokazal, da bi mo- rali v šolah celoviteje razu meti prizadevanja za idejnost pouka, za socialistično anga- žirano šolo, za kvahtetnejšo marksistično vzgojo mladine. Boris Lipužič je dejal, da so v nekaterih šolah podcenje- vali marksizem in je kazalo, kot da se Je naša družba od- povedala marksistični idejni naravnanosti naše šole. Na- pačno bi bilo sprejeti sedanje intenzivnejše razpravijenje o idejni naravnanosti pouka kot marksistično nevihto. Sodob na šola bi morala težiti k uveljavljanju zavestne sociali- stične, moralno vrednostne usmerjenosti pouka, k obli kovanju dialektičnih pogledov na človeško življenje in svet, k oblikovanju kreativnega in logičnega mišljenja, k razvi- janju sposobnosti za ustvar- jalno uporabo teoretičnega v praksi, torej k uresničitvi te meljnega pedagoškega načela, da naj bo učenec subjekt učnovzgojnega procesa. Vsi prosvetni delavci, ne le člani ZK, si morajo prizade vati za angažirano šolo, proti idejnemu pluralizmu in proti idejno nevtralni šoli. Da bi zagotovili uspešno uresničevanje stališč ZK na področju vzgoje in izobraže vanja, je posebna delovna skupina izoblikovala konkre- ten akcijski program. Pro- gram zahteva, da se v šolah sestanejo oddelki ZK in da razpravljajo o problemih idej- ne naravnanosti pouka na vsaki šoli. Ocene o tej pro- blematiki bodo pripravili rav- natelji šol, po sejah oddelkov pa morajo o vprašanjih mark- sistične angažiranosti pouka razpravljati vsi pedagoški ko- lektivi. Izdelati je potrebno program idejnopolitičnega us- posabljanja vseh prosvetnih delavcev, na srednjih šolah pa obvezno ustanoviti vsaj en marksistični krožek. Temelj- na izobraževalna skupnost bo pripravila razgovor o kadrov- skih problemih v šolstvu. Analitik za šolstvo pri celjski občinski skupščini mora raz- členiti dosedanje uresničeva- nje stališč o socialnem raz- likovanju v šolstvu. Organizi- rati je potrebno konkretno razpravo o razvitosti samo- upravnih odnosov na področ- ju vzgoje in izobraževanja v celjski občini še posebej gle- de na ustavne spremembe. Zavod za šolstvo in komite občinske konference ZKS Ce- lje se bosta zavzela za orga- nizacijo republiškega posveta o vidikih socialistične anga- žiranosti v šoli. Posvet bi imel teoretični in konkretni del, v katerem bi bila poda- na analiza razmer na celjskih osnovnih in srednjih šolah Posebna delovna skupina pri komiteju pa mora do sre- dine decembra pripraviti pro- gram dolgoročnih nalog ZK na področju vzgoje in izobra- ževanja v celjski občini. Na ponedeljkovi seji komi- teja občinske konference ZKS Celje Je bil v celoti usvojen program nalog, sprejetih na sestanku s sekretarji oddel- kov ZK in na razgovoru s prosvetni deavci. -and Zdraviliški dom v Dobrni, še vedno osrednji objekt po- nembnega zdraviiišla vendar dvema drža- vama. Zbor iz Celovca, ki je bil gost mešanega zbora »France Prešeren« se je predstavil z dvema različnima programo- ma. V prvem delu so pred- stavili nekaj del Gallusa, dr. Cigana in drugih skladate- ljev, v drugem delu pa so za- peli (preoblečeni v narodne noše) koroške narodne pesmi tako, kot jih lahko zapoje sa- mo koroški Slovenec: dožive- to, z vso melodioznostjo ko- roške govorice in z vso pre- prosto, a vendar prijetno har- monijo. Ta del koncerta so še popestrili z nekaj vezane besede v narečjih vseh treh dolin: roške, ziljske in pod- junske. Skratka bil je to lep, pre- prost večer, kot so lahko pev- ci, ki pojejo iz ljubezni, pre- prosti ljudje. In preprosto ter sproščeno so se počutili tudi poslušalci, ki so doživljali le- poto koroške narodne pesmi in ki si podobnih prireditev gotovo še želijo. Koncert zbora iz Ck^lovca je bil pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine inže- nirja Dušana Buraika, ki je ob tej priliki po krakom pozdravu gostom po&lonil spominsko darilo. Teden srečanj Lepi večeri v Kostrivnioi se je v pone- deljek pričel teden srečanj s slovenskimi književniki v or- ganizaciji Novega tednika. Radia Celje in celjskega ob- činskega sveta ZKPOS. Naj- večjo učilnico v osnovni šoli je napolnilo preko sto ix>slu- šalcev, ki so veš večer zavze- to poslušali dela Karla Gra- beljška, Franca Roša in Fran- ceta Filipiča. Po prebranih odlomkih del omenjenih av- torjev, se je razvil prisrčen in spontan razgovor s poslu- šalci, ki so iza-azili iskreno žefljo, da bi radi še takšnih doživetij, pa četudi so morali nekateri p>o dve uri daleč po grapah izpod masivnega Bo- ča. Razveseljivo je tudi to, da so se literarnega večera udeležili v veliki meri starši in ravno njim je bil večer po- svečen. Vsi so prejeli tudi knjige, žal jih je za nekatere celo zmanjkalo. V torek je prav tako uspel večer v Vitanju in Braslovčah. Za uvod v izredno lep in uspel večer, so najprej doma- ča pevci zapeli dve pesmi. Potem sta bila številnemu ob- činstvu predstavljena oba književnika in sicer FRAN- CE FILIPIČ in SMILJAN RO- ZMAN. Oba sta prebrala po en sestavek, toda občinstvo se s tem ni aadovoljilo. Z bučnim ploskanjem so ljud- je izrazili željo, da žele še poslušati. Književnika sta prošnji rada ustregla. Po kon- čanem literarnem delu, pa je bil še razgovor, v katerem sta književnika odgovarjala na številna vprašanja. Prireditev v Braslovčah je pokazala, da Je med našimi ljudmi zelo prisoten interes za lepo slo- vensko besedo in da so sre- čanja z našimi književniki resnično lepa doživetja. Literarni večer v Braslov- čah je zelo lepo uspel, kar pa je prav gotovo v veliki meri tudi zasluga domačih organi- zatorjev, saj so književniko- ma pripravili resnično lep in topel sprejem. Skromni rezultati' v Celju se je pri Delav- ski univerzi na podlagi 3. člena sporazuma družbe, nega dogovora o družbe- nem izobraževanju sestal prog^ramski svet, ki deluje v centru za družbeno — ekonomsko izobraževanje, člani programskega sveta so bili najprej seznanjeni 3 delom celjske delavske univerze, dalj časa pa so se ustavili pri problemati- ki družbenega izobraževan- ja, ki je v Celju kljub vrsti dogovorov, sporočil m sporazumov več ali manj v stagnaciji, kar ni razve- seljivo ne za politične niti za delovne organizacije. Vzrokov za stagnacijo te- ga izobraževanja, kar ni samo specifičnost celjskih razmer, je več. Našteli pa bi jih le nekaj. Največ so na seji pro- gramskega sveta govorili o nestimulaiivnosti tega izobraževanja. Pri tem so menili, da so obiskovalci raznih oblik ostali takoj pri povratku v delovno or- ganizacijo — izven dogod- kov Niso jih vključevali v samoupravno delo. Vča- sih so jim celo nagajali. Skratka, le redki so našli stik v delovni organiza- ciji in aktivno pričeli pre. našati v kolektiv vsa spo- znanja, ki so jih na teh ko- ristnih oblikah družbeno- političnega izobraževanja tudi prejeli v kolektiv. Po- samezniki so bili na se- stankih polni ust o prepo- trebnosti in koristnosti te. ga izobraževanja, ko pa si prišel k njemu v delovno organizacijo, so iskali vr- sto razlogov, samo da ni bilo potrebno organizirati tega ali onega seminarja. Tako je, kot da so se ne- katere strukture v delov- nih organizacijah bale or- ganizirati to obliko izobra- ževanja, ker bodo v tem primeru morali tudi odgo. varjati na meprijetna« vprašanja. Drugo pa je, da so bili nekateri verjet- no zavestno za zmanjšanje tega izobraževanja, ker so tako lažje v okviru vse »opevajte poslovnosti« vo- dili podjetje bolj po svo- je, kakor jim to po pravi- cah v skladu z statuti za- koni itd. tudi gre. Tudi na financiranje teh oblik so opozorili člani programskega sveta. Ker je bilo malo naročnikov in še ti so nastopali po- samič, neorganizirano, so bile »cene« jasno visoke. Tako imamo klasičen pri- mer, ko se vsi dogovore za nekaj, kasneje pa to izvaja vsak po svoje. Re- zultat je na eni strani drag, na drugi pa zelo skromen. V zvezi s tem so člani opozorili tudi vm premajh- no aktivnost celjske delav- ske univerze_ Menili so, da bi v tem izobraževanju morala delavska univerza takoj pO sprejetju družbe- nega sporazuma formirati programski svet, ki bi že pred počitnicami uskladil vse programe, jih podrob- no razčlenil, pd bi z de- lom lahko že zdavnaj pri. čeli, ne pa tako, kot je sedaj, da je delavska uni- verza pripravila v okviru celotnega svojega progra- ma tudi družbeno izobra- ževalnega, katerega sedaj delovne in družbeno-poli- tične organizacije lahko uporabijo, če jih je volja. Delavska univerza s tem 7ii opravila svoje vloge. Ta institucija je v našem izobraževalnem sistemu za. dolžena, da organizira to izobraževanje, zato je tu- di upravičeno, da se od nje pričakuje na tem pod ročjiL več, kot je storila doslej. Popolnoma razum- ljivo pa je, da ne eni ne drugi ne morejo ostati sa- mi. Jasno mora biti vsem, da je to izobraževanje nuj- no. In če o potrebnosti te. ga ni potrebno več govori- ti, potem tudi denar, kad- re, predavatelje in vse os- talo za te oblike izobraže- vanja ne bo težko najti. J. ZUPANČIČ Izšla je letošnja piva in za- to četvoma številka revije za kulturo in literaturo Obrazi, ki jo izdaja Občinska konfe- renca Zveze mJadine v Celju. Tokrat objavlja svoja dela na štiriinšestdesetih straneh kar triintrideset avtorjev. Prevla- duje poezija, manj je proze, predvsem pa je veliko novih imen mladih literatov. V članku, ki obenem izraža enotno mnenje uredništva, zasledimo opozorilo na spre- jemanje publicističnih del predvsem celjskih avtorjev. Opozorilo je predvsem name- njeno celjskim knjigarnam, ki po vsebinski ugotovitvi član- ka posvečajo prem.alo prosto- ra in pozornosti književnim delom, ki so izšla v zadnjem času — to so Celjski zbornik, osrednja celjska publikacija, delo Frana Roša Korporal Huš in druge zgodbe, Orožno- va Zgodovina Celja in okolice in vodič po Starem gradu Ivana Stoparja. V Obrazih je tudi zapis Frana Roša o celjski Literar- ni krčmi. Predlog dogovora o uporabi sredstev za pospeše. vanje individualnega umetni- škega ustvarjanja in znanst- venega dela, prispevki o gle- dališču, beseda dramaturga celjskega gledališča Janeza Zmavca o Mikelnovih »Stali- novih zdravnikih«, zapis o obnovi gotske cerkve na Sve- tini, poročilo o kongresu glas- bene mladine v Augsburgu, intervju z Acijem Bertonc- Ijem, poročilo o delovanju kulturnega društva »Anton Aškerc« .n razmišljanje z es- tetsko kulturnega vidika mla- dega arhitekta o sreči v za- pečku ali meščanska ideolo- gija lastne hiše. Razpisan je tudi nagradni literarni nate- čaj za mlade ustvarjalce. V izredno pestri in zanimivi šte- vilki te celjske literarne revi- je, ki letos izhaja že četrto leto, je tudi prvič podan pre- gled dela celjskih kulturnih ustanov. Pregled je podan si- cer zelo šablonsko in zgolj inform.ativno, pogrešamo pa komentarje ravno izpod pere- sa mladih. Tudi v tej številki ne zasledimo neposrednega dialoga med ustvarjalci in uredništvom (ali urednikom), kar pa je vzrok neuresničenih želja, da bi Obrazi odigrah tudi vlogo mentorja in da bi v reviji našli odgovore tudi tisti, ki niso uspeli s svojimi prispevki priti na strani ome- njene literarne revije. Nove knjige Nova zgodovina Ne, ne gre za kako šolsko knjigo. Pač pa gre za satirič- no in hudomušno, pa v resni- ci globoko resno razmišljanje o našem času, o naših slabih in dobrih navadah, o naši teh- nični in mehanični prihodno- sti ali pa ... Avtor knjige Nova zgodovi- na je Slavko Pregl in je v zadnji, v Vsakdanji zgodbi to- le zapisal: Iz hladilnika sem si pripra- vil nekaj zmrznjene hrane, prižgal televizor ter si zme- šal tonic z umetnim žganjem. Po koncu programa sem vstal ter se napotil k tele- fonu, da bi naročil bujenje. Takrat me je nekaj stisnilo v grlu in poklical sem bolni- šnico. »Kirurški oddelek,« sem prosil. »Počakajte, vezem,« je od- vrnil avtomat. Ko sem dobil zvezo, sem zaslišal glas: »Glavni kirurg, želite?« »Rad bi,« sem rekel, »da bi mi vstavili srce iz polivinila.« Tale odlomek pove mnogo več, kot če bi razglabljali o literarni vrednosti vsebine knjige, ki je, glede na skrom- no bero slovenske satire in humorja, že itak sama po se- bi dragocena. Avtor Slavko Pregl je rojen 1945. leta in sam pravi, da takrat, ko so bili položaji za ustvarjanje zgodovine že razdeljeni. Zato, pravi, se je lotil NOVE ZGO- DOVINE. Knjiga, ki ima 106 strani, stane 32 dinarjev, prikupno pa jo je ilustriral in opre- mil Andrej Habič. V Kostri\Tiici so brali svoja dela: Karel Grabeljšek, Fran Roš in France EUipič, (F9to: D. Medved) Brez dolgoročnega koncep. ta in načrtnega dela kultur- nih akcij ni več mogoče izpe- ljevati. Razne kulturno pro- svetne organizacije in ostali dejavniki, ki bi morali imeti skrb za kulturno življenje ne- ke sredine, morajo skupaj oblikovati program kultur- nega življenja v posameznih občinah. To bo gotovo daja- lo boljše rezultate zlasti v manj razvitih področjih, kjer je kulturna dejavnost največ- krat odvisna zgolj od ene or- ganizacije ali celo posamezni- ka. Teh dejstev se v veliki meri zavedajo v Šentjurju, r.j.,. je kulturno življenje v zadnjem času postalo dokaj razgiba- no. V veliki meri je to po- sledica nedavne akcije ob od- kritju spomenikov skladate- ljem Ipavcem. Ob tej priliki so na slavnostni seji častne- ga in upravnega odbora skla- da za postavitev spomenikov zlasti s strani akademika dr. Dragotina Cvetka prišle po- bude za še pestrejše kulturno in zlasti glasbeno življenje v šentjurski občini. Te pobude je pozneje upravni odbor for- miral v sklepe, med katerimi je nekaj najvažnejših: odbor sklada naj deluje naprej kot svet za napredek kulture v občini; sklad za posta- vitev spomenikov skladate- ljem Ipavcem naj se sedaj poimenuje v »Sklad skladate- ljev Ipavcev«, njegovo delov- no področje in nač.n delova- nja pa naj se določi s poseb nimi pravili; odbor sklada mora v kratkem izdelati pro- gram svojega dela za leto 1973, ko poteče 100 let od roj- stva dr. Josipa Ipavca; sklad naj skuša doseči, da se odku- pi čampova hiša (rojstna hi- ša bratov Ipavcev) za potre- be glasbene šole in Ipavčeve spominske sobe, začne pa naj tudi s pripravami za zbornik, ki naj zajame po možnosti tudi ozemlje šmarske občine. To so vsekakor sklepi, ki morajo roditi določen napre- dek v šentjurskem kulturnem in glasbenem življenju. Po tej plati sta namreč bolj ali manj aktivna le moški pevski zbor in glasbena šola. Le-ta s svo- jimi 60 učenci in štirimi od- delki deluje v sklopu osnovne šole pri čemer pa prav goto- vo trpi kvaliteta dela. Zato tudi ni odveč pobuda, da se šentjurska glasbena šola osa- mosvoji, kar pa je seveda spet odvisno od nekaterih pO" gojev predvsem prostorskega in kadrovskega značaja. Gl^- de kadrov za potrebe glasbe- ne šole bi bilo prav gotovo na mestu, da bi razmislili " lastnih, se pravi iz vrst šent* jurske mladine navdušene ^ glasbo. Enako bi morali P vključevanju mladine razrni* sliti tudi pri pevskem zbori in ne nazadnje pri godbi rH pihala, ki je bila nekoč doka uspešna zdaj pa bolj ali maO le životari. - št. 46 — 16. november 1972 NOVI TEDNIK stran 9 ŠENTJUR Novi odloki Danes dopoldne je 26. seja obeh zborov občinske skupščine v Šentjurju. Dnevni red vsebuje enajst točk in vse razen prve, druge in zadnje vsebujejo predloge o novih ali spremembah .starih odlo- kov. Tako obravnavajo predloge novih odlokov o delo/nem času tr- govskih, go.stinskih in drugih obratov, odlok o kompleksni razlastit- vi zemljišč, ki jih zajemajo potrjeni zazidalni načrti v šentjurski občini, odlok o novih zazidahiOi načrtih v zazidalnih okoliših, od- lok o uporabi sredstev rezervnega sklada občine, odlok o pomožnih objektih in merilih za določitev zemljišča, namenjenega za normal. no uporabo že zgrajenega objekta, odlok o splošni prepovedi pro- meta, parcelacije graditve in spremembe kulture zeml,jišč na ob- močju urbanističnega načrta Šentjur, razen območij, za katere so izdelani zazidalni načrti in naselij Nova vas — Cmolica, Gorica pri Slivnici in Stopče in odlok o prispevku za uporabo mestnega zem- ljišča ter odlok o razvrstitvi lokalnih in tiekategoriziranih cest na območju šentjurske oličine. LJUBLJANA No v Slo venski koledar Pri Slovenski Izseljenski matici v Ljubljani je izšel nov Sloven- ski koledar, ki letos slavi tudi svoj jubilej — svojo dvajsetletnico. Ob t€j priložnosti je izdajatelj prijetno presenetil svoje naročnike, saj je Slovenskemu koledarju priložen še bogato v barvah ilustri- ran stenski koledar s posnetki slovenskih kmečkih hiš iz različnih pokrajin, tako da bo vsak rojak na tujem lahko v njem našel tip hišice svojega rojstnega kraja. V Slovenskem koledarju je mnogo zanimivega branja z vseh področij v Sloveniji, knjiga pa ie bogato opremljena z več kot sto fotografijami. Nad sedemdeset strani ksiedarja so popisali s svojimi prispevki Izseljenci sami. celje; Vikendi na Svetini Sprejet je odlok o zazidalnem načrtu počitniških hišic v sklo- pu rekreacijskega centra Svetina. Zazidalni načrt obsega lokacije po- čitniških hišic na območju nad Ravninami na vzhodni in Romanco na zahodni strani. Načrt je že bil javno razgrnjen in kot tak tudi sprejet. Načrt je izdelal, ker se je pojavilo več interesentov. Zavod za napredek gospodarstva v Celju. Celotna zasnova je v skladu z urbanističnim programom občine Celje, ki na območju Svetine pred- videva površine za rekreacijo. Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam na oddelku za gradbe. ne in komunalne zadeve skupščine občine Celje. Dogovot mhdih v času aktivnega dogovarjanja in izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo Iz pisma tovariša Tita, je občinska konierenca Zveze mla- dine Celje pripravila ob koncu prejšnjega tedna delovni seminar za mlade iz delovnih organizacij. Presenetljiva udeležba fiz 39 aktivov Zveze mladine je prisostvovalo 8.5 mladincev) kaže, da so mladi spoznali, da samo s svojim aktivnim delom lahko dosežejo uvelja- vitev v vseh oblikah samoupravnega in družbeno-političnega dela, A pri tem se j.asno kaže. da je nujno, da se seznanijo z ideino-noli tičnimi in akcijskimi usmeritvami — kako delovati v neposrednih deloip.ih sredinah, tam, kjer delajo in živijo. In ravno iz predavanj in razprav so mladi spoznau trenutek sedanjosti in odgovornosti, ki jo imajo kot komunisti i" aktivni mSaflinski tunkcionarji. T?azprave ob vlogi mladih v graditvi samoupravne socialistične drr.Abe, uresničevanja ustavnih dopolnil, o idejno-politič.nih vidikih sedanjega časa, so pokazale, da želimo kot soborci Zveze komuni- stov sodelovati v uresničevanju nalog, ki so pred našo družbo. In ob takšni pripravljenosti nas nam daje še večji elan pripravljenost voflstev podjetij In osnovnih organizacij ZK, ki so se • največ.ii meri udeležili »okrogle mize« o aktivni udeležbi mladih v samo- upravnem in političnim delu v delovnih organizacijah. Ob koncu dvodnevnepra seminarja smo spre.icli delovne dogovore, ki obvezujejo vse aktive Zveze mladine v delovnih organizacijah v naši občini, da takoj pristopijo k aktivnemu delu; na.jprej k razčiščevanju doseda- niih napak, zatem na v uresničevanje programov, ki mor".'o t"rne. Uiti na aktivnem delu vseh mladih. FR.VNCI RAM.ŠAK LOVRENC NA POHORJU Naše vinske gorice Pri zborniliu »Po Jugoslaviji«, ki ga izdaja Turistično društvo Lovrenc na Pohorju, je izšla lična knjižica z naslovoTi Naše vinske gorice. Z njo so daiie prve osnove za ureditev na-še »vinske ceste« ob vinogradih posameznih občin. Izdajo omenjene knjižice sprem- ljajo besede, da je potreba po sproščenem gibanju v narav^ vetrno boij priljubljena za sodobnega človeka. Zato je namen knjižice približati turistom in izletnikom Slovenske gorice, Haloze, Obsotelje in nizcljsko. Vzbuditi med domačini vinskih goric zaniman.-e za kmečki turizem propagirati uživanje grozdja, ki je hrana in zdra- vilo. V knjižici so tudi označene izletniške maršrute za celodnevne pa tudi krajše izlete, kažipote do kampingov in gostišč, zgo:!ovin. skih spomenikov in znamenitosti, kažipote do krajev, kjer dobite značilno domačo hrano in specialitete, pristna domača vin poti v vinograde na trgatev in uživanje grozdja. Knjižica vsebuje tud' pet dvobarvnih zemljevidov, ki nazorno prikazujejo posamezna vinograd- niška področja, pa tudi sicer je dobro ilustrirana. Naše šole vsepovsod šola v Kostrivnici se prvič omenja v kroniki leta 1820. Bila je enoraz- rednica, nato pa jo je tok časa zanašal tako kot mnoge druge šole, dokler ni postala osemletna šola, kar je še danes. Šolsko poslopje je bilo večkrat pregrajeno, dograjeno in obnovljeno, današnje stanje stavbe pa ni nič kaj razveseljivo. Pred desetimi leti je kostrevniška šola postala samostojna osemletka z osemindvajsetimi oddelki. Danes je na šoli enajst šolnikov in dvesto enajst učencev, ki se v kostrevniško starino zbirajo iz zaselkov Zgor- nja in Spodnja Kostrevnica, Zgornji in Spodnji Gabernik, Žagaj, Čača vas, Drevenik, Podplat, Podturn, Gabrovec, Brezje in Kamna gorca. Povedati je treba še to, da število učencev iz leta v leto pada, takole od enega do dveh učencev letno. ,Iože Strašek iz Krtine pri Podplatu, tri kilometre od ko- strivniške šole, in Danica Ogrizek iz Zgornjega Gabrnika, prav tako tri kilometre oddaljena od šole, hodita v četrti razred in sta še kar pridna. Dobil sem ju pri petju in vneto sta odpirala drobna usta, iz katerih se je vila partizanska pesem pod oboke stare šole. Vse naokoli Kostrivnice so razmetani vrhovi, najvišji med njimi pa je vsekakor Boč, kjer še žive ljudje in kjer otroci pasejo živino in potem ko odrastejo, odroma- jo v dolino, v šolo. Enaka usoda je zadela tudi Dušana Gaveza, fantiča iz družine, kjer je razen njega okoli de- set bratov in sestra. Dušan, ki hodi v sedmi razred, se vsak dan spusti v dolino, od lovske koče na Boču ga pot pripelje v Kostrivnico, do tja- kaj pa je natanko uro in pol hoda, če pa je sneg ali blato. I>a še več. Ni prijetno Duša- nu hoditi tako daleč, a kaj pomaga, kc pa je treba še eno leto bo pešačil Dušan, po- tem bo tega konec. Danes še ne ve, kaj bo potem. Morda bo zapustil bočke globače in strmine in se podal v svet kot toliko njegovih vrstnikov, morda bo drvaril v bočkih hcstah, kdo ve. Tukaj, v teh krajih, kjer so njivice veliko premožneje. je šola neprijetna nujnost. Da nekje je m da morajo otroci tani 7aprav]jati čas, to vedo vsi, le nerad) priznajo. Ko od- nese topel veter prvi sneg in ko najhujša vročina preide v blago jesen, postane z mladi- mi izpod Foča hudo in izo- stanki v šolo so na dnevnem rodu. Da pa ne bi slučajno kdo mislil, da najbolj izosta- jajo tisti, ki prihajajo v šolo od daleč, je treba že kar ta- Koj povedati, da to ni res. Grešniki so doma bližje, oni izpod ali na Boču pa priha- jajo v šolo redno. Tudi Dušan prihaja v šolo redno, v šolo, ki se ji podira strop in kjer imajo dvoizmen- ski pouk in kjer niti ne po- mislijo na popoldansko biva- nje in je dodatni pouk te- žak. Pohvalijo se lahko le s šolsko kuhinjo in menda jim je nekdo dejal od tavišjih, da imajo to stvar zelo dobro ure- jeno. Zaradi takšne kuhinje lahko Dušan dobi v svoji šo- li toplo malico, ki ni samo čaj, pač še kaj drugega. Mogoče je še najbolje, da Dušan izpod Boča ne ve, da bi starodavna šola potrebo- vala hišnika in da ravnatelj opravlja stvari, ki sploh ne spadajo v njegovo delovno področje. Ce se ne motim, po- pravlja tudi okna. O telovadnici Dušan seveda nima pojma. Telovadnica je zanj neznana stvar, o kateri bi se dalo razpravljati, vendar to ne bi bilo treba, če bi v prosvetnem domu ne bila dvorana. Ker pa je dvorana v Kostrivnici tudi potrebna, bo Dušan prej končal svoje šolanje, kot pa videl telovad- nico na svoje oči. 2e mogoče, da je sedemlet- kar Dušan slišal za to, da bo- do gradili novo šolo, kdaj, tega ne vedo niti njegovi to- variši, še manj šolniki, nekaj več pa menda na šmarski ob- čini. Najprej je treba dogra- diti šolo v Podčetrtku, potem šolo v Šmarju, ki se je podr- la, in Kostrivničanom prekri- žala načrte, šele potem bodo prišli na vrsto. Kdaj bo to »na vrsto«, je še veliko vpra- šanje. Dušan o vsem tem ne raz- mišlja, tudi ne o prešolanju njegovih prijateljev in prija- teljic, ki se dan za dnem ko- talijo kot ovčke in potočki iz zaselkov pod Bo^m. Da bo- do to storili, da bodo poteg- nili višje razrede v Rogaško Slatino, o tem so se že me- nili, starši pa niso najbolj navdušeni nad temi stvarmi. Cesta do Rogaške je slaba, boje se zime, ki že tako ali tako pritiska na uboge šolar- je. Pri vsem tem ima Dušan še svoje skrbi, ki so mnogo važnejše od šolskih: kje do- biti denar za knjige in kje za obleko, kako ustreči domačim in šoli? Po eni strani si ubija glavo on, po drugi ravnatelj Lipnik. Njegove skrbi so več- je. Novo opremo imajo, pa kam z njo? Prostorov ni, zbornica je čudna kombina- cija razreda, govorilnice, hod- nika in knjižnice. Sonce hitro zaide v tem letnem času. Iz temnih in hladnih prostorov sem odšel na svetlo. Dušan je zajahal kolo in se nekam obotavljal, da bo odšel. 'l'OKrat je bn go- spod, peljal se je lahko v do- lino, nazaj bo treba riniti. V razredu so peli neko partizan- sko pesem, iz šolske kuhinje je dišalo. Mizlo je pihalo sem od Boča in drevje pred šolo se je šibilo. MILENKO STRAŠEK KAREL LIPNIK, ravnatelj Dušan Gavez prekobali s svojim konjičkom vsak dan sedem kilometrov. Torbo na ramo in hajd v dolino. Tu in tam spravi na svo,jega konjička še prijateljevo torbo, da se leta lažje spusti po strmini proti šoli. Kostrivniška šola je le še kup pokončnes;a zidovja 10. stran NOVI TEDNIK št. 46 — 16. november 1972 Smarski trenutek GOVORI PREDSEDNIK SKUPŠČINE ŠMARJE — BENO BOŽIČEK Polika slovenske družbe do manj razvitih območij je le- tos na različnih družbenih po- dročjih že izkazala prvo, pa čeprav skromno rodnost. Ne bi bilo prav, če bi še naprej tožili, da je svet Kozjanskega v celoti pozabljen. In če se je zanimanje za manj razvite po- rodilo najprej zaradi razprav o socialnih razlikah, je danes že mnogim jasno, da pred- stavljajo naložbe v razvoj za ostalih krajev tudi vso eko- nomsko in socialno vrednost. Pa še nekaj je treba povedati •— če gledamo i>oložaj in pri- zadevanja šmarske občine, potem vidimo, da so notranje sile z združenimi moč;mi dale levji delež za premagovanje zaostalosti. O več vidikih po- ložaja in razvojnih možnosti je na naša vprašanja odgovar- jal Beno Božiček, predsednik šmarske občinske skupščine. NOVI TEDNIK: Mnenja o tem, kolikšna je dejanska pomoč republike manj razvi- tim, so različna. Bodite, če se le da, kar najbolj konkretni in povejte, kaj so dala dose- danja republiška prizadevanja šmarskemu območ,)u kot manj razvitemu predelu v SRS? BENO B02ICEK: Pri- zadevanja za pospešen razvoj manj razvitih občin in obmo- čij v SR Sloveniji so v dveh letih dala več rezultatov. Prvič je pomembno spoz- nanje, da je dolgoročno nev- zdržno in .škodljivo, če del Slovenije ni vključen v splo- šni napredek in se pojavlja kot ovira razvoju samih raz- vitih območij. Drugo, verjetno najpomem- bnejše pa je dejstvo, da je v vseh dejavnikih, ki vplivajo na razvoj znctraj občine, pre- vladujoče hotenje po pospe- šeni ra.sti rezultatov dela pre- bivalstva in s tem dviganje skupnega in osebnega stan- darda občanov. Tretje dejstvo pa so kon- kretni rezultati in lastno spo- znanje, da m.oramo biti inici- ativni in prizadevni pri reali- zaciji tistih možnosti, ki se pokažejo na področju politike pospešenega razvoja nerazvi- tih v okviru republike in ki bi brez našega angažiranja ostale več ali manj samo me- glene možnosti. Politika do nerazvitih namreč v vrsti bi- stvenih vprašanj ni točno op- redeljena. NOVI TEDNIK: Rek- li ste, da se zavedate pomena samostojnega angažiranja in pripravljenosti za premagova- nje sedanje zaostalosti. Kakš- no samopobudo je pokazala šmarska občina in kaj ste v občini sami uspeli začrtati in uresničiti, doseči? SPREMENITI SESTAV PREBIVALSTVA BENO BOŽIČEK: V začetku leta 1971 smo si po- stavili cilje in smeri naših na- log do leta 1975. Temeljna za- hteva je — spreminjanje os- novnega sestava prebivalstva in dvig standarda prebivalst- va. Realizacijo te obveze vidi- mo v zaposlovanju, speciali- zaciji kmetijske proizvodnje ter v izgrajevanju splošne in tako imenovane krajevne in- frastrukture (ceste, šolstvo itd.). Konkretni rezultati pa so tile: Opredelili smo cilje no- silcev razvoja gospodarstva. V realizaciji je že program KORS-a, ki bo na novo zapo- aiil približno 220 delavcev^. Metka v Kozjem hitro gradi nov obrat. Atomske toplice so pričele z dolgo pričakovanim razvojem in bo drugo leto tam dobilo svojo zaposlitev že 60 ljudi. Izgrajena je nova nali- valnica v Rogaški Slatini. Prevozniško podjetje DONAT dosega lepe uspehe pri pove- čevanju tonaže in finančnih rezultatov. V Mestinju gradi Bohor novo mizamo. Steklar- na je letos opravila pomemb- ne rekonstrukcije. Trgovsko podjetje Jelša nadaljuje z mo- dernizacijo trgovske mreže v občini. Izglasovana sta dva iiova samoprispevka, ki bosta omogočila izgradnjo zdravst- venega doma v Rogaški Slati- ni in šole v Rogatcu ter ure- jevanje krajevnih cest. V tem mesecu bo dograjena nova šola v Podčetrtku, ure- jujemo pa tudi nekatere manjše adaptacije v šolah. Pri tem bi omenil še skrb za stanovanja prosvetnih delav- cev. Izredna so prizadevanja prebivalstva 2sa ureditev vo- dovodov. Vrednost teh del bo dosegla .skoraj tri milijarde ui bo na ta način z zdravo pitoK) vodo preskrbljenih 90 odstotkov gospodinjstev v letu 1974. Do leta 1975 bo izginjena akumulacija Vonarje, od kar tere pričakujenK) velike kori- sti pri prepo-ečevanju poplav na Imenskem polju, preskrbi s pitno in industrijsko vodo, turistični pomen . .. Modernizacija kmetijstva se zaokrožuje z več osnovni- mi nalogami. Osnovni pogoj je krajevna infrastruktura (vodovodi, ceste); zagotavlja- nje dolgoročne odkupne po- litike z izgrajevanjem kapaci- tet za predelavo; obstoj po- speševalne službe in ne na- zadnje zagotovitev potrebnih denarnih sredstev, še posebej nujno pa je zmanjševanje odstotka kmečkega prebival- stva in njegova preusmeritev v druge gospodarske panoge, kar.je povezano z odpiranjem novih delovnih mest. NAS CILJ PRI VSEM TEM JE, DA DOSEŽEMO V PETIH LETIH SPODNJO MEJO SREDNJE RAZVITIH OB- ČIN, DA ODPREMO PRIBLI- ŽNO 1500 DELOVNIH MEST, PREUSMERIMO V BLAGOV- NO PROIZVODNJO ČIMVEČ KMETIJ TER BISTVENO DVIGNEMO STANDARD PREBIVALSTVA. PRIHODNJE LETO — LETO DOSEŽKOV NOVI T)EDNIK: To so nekoliko dolgoročni cilji. Ali ste lahko toliko konkret- ni, pa poveste, kaj boste us- peli napraviti v prihodnjem letu? BENO B02ICEK: Pri hodnje leto predvidevamo na področju družbenih dejavno- sti pričetek izgradnje šole v Šmarju in zdravstvenega do- ma v Rogaški. Na področju gospodarstva bo največje po- sege napravila Steklarna. Je- seni 1973bo odpr-lia nova bru- silnica v Kozjem in opravlje- na modernizacija v Rogaški. Donat bo izgradil delavnice. S precej.šnjo gotovostjo pri- čakujemo pričetek i2^gradnje novega hotela A kategorije v Rogaški. Upamo tudi na pro- gram kamnoloma in separa- cije v Cerovcu. Vse sile bo potrebno usmeriti v uresniče- vanje dogovorov, ki jih vodi- mo z Gorenjem, celjsko Zla- tarno, Elmo iz Črnuč, Prima- tom iz Maribora. Nekaj nam mora uspeti. Omenjeni novi dislocirani obrati z ver,ietno lokacijo v Šmarju so pomem- bna naloga. Jasno je, da se ideje še javljajo in mi smo do vsake pozorni. Z gotovost- jo računamo tudi na naložbo Vitala v Mestinju, saj gre v tem primeru za važen člen v uresničitvi politike moderni- zacije kmetijstva. DELO SVETA NI ZADOVOLJIVO NOVI TEDNIK: Na- črtov je mnogo, kaže pa, da ste v teh prizadevanjih do- kaj osamljeni. Morda bo za- radi tega zanimiva vaša oce- na o delu sveta kozjanskih občin, o problemih tega sve- ta in o tem, kako jp končno rešeno cestno vprašanje? BENO B02IČEK: De lo sveta kozjanskih občin ni zadovoljivo! Seveda je vpra- šanje izredno kompleksno in občutljivo. Vseh šest občin, dve nerazviti, ostale štiri pa blizu meje nerazvitosti, ima- jo mnoge lastne naloge in probleme. Za dogovarjanje nam manjka cela vrsta kvali- tetno izdelanih strokovnih predlogov, ki bi naše celotno dogovarjanje dvignilo iznad včasih le preveč lokalnih in- teresov. Območje Kozjanske- ga moramo v prvi vrsti gleda- ti skozi, naloge na področju infrastrukture. Infrastruktura pa je istočasno področje, na katerem smo odvisni od po- sameznih republiških skupno- sti. Tu nam zmanjka enot- nosti. Biti nenoten pa se pra- vi biti neučinkovit. Problemi na področju cest, šolstva, varstva, preskrbe z vodo, dav- čne politike, PT*r energetike in drugi, bi morali biti skup- ni. Glede cest ni sporno, ozi- roma nihče ne oporeka nuj- nosti hitrejših vla.ganj. Čisto drugo pa je vprašanje priori- tete. Za nas je osrednje vpra- šanje modernizirana povezava Kozjega z Obsoteljem in z re- gijskim centrom — Celjem. Takšno osrednjo nalogo ima- jo tudi druge občine. Mnenja pa sem, da smo na regijskem posvetu članov Cestne skup- nosti SR Slovenije tudi pri rešitvi pnjvezave Kozjega pri- šli pomemben korak naorej. NOVI TEDNIK: Kako pa ocenjujete medobčinsk« sodelovanje v okviru sveta osmih občin. Znane so namreč vaše ugotovitve, da ste priča- kovali več pomoči od "razvi- tejših delov celjskega območ- ja. Kje bi moral svet več do- seči? In kako ocenjujete do- sedanje ravnanje regi,}skoga središča pri reševanju proble- mov vašega območja. BENO BOŽIČEK: Pre prosto povedano — regijske- mu sodelovanju manjka ba- za sodelovanja. Pod bazo so- delovanja si ne morem pred- stavljati drugega kot preple- tenost gospodarskih vezi, ki z delitvijo fimkcij in njihovim spajanjem dajejo podlago za učinkovit gospodarski tn dru- žbeni napredek nekega obmo- čja, v našem primeru regije Celja. v naših sedanjih pri- zadevanjih so doseženi uspe- hi v glavnem odvisni od fun- kcije banke. Prepričan pa sem, da ta vpliv banke tako dolgo ne more biti optima- len, dokler ne bo slonel na jasno izraženem gospodar- skem in družbenem interesu prostora regije kot celote. Opredelitev tega interesa je nujna. Pri tem bi moral odi- grati osnovno funkcijo regij- ski center — Celje. Po mojem je ena primarnih nalog regijskega centra, da na področju gospodarstva prev- zame iniciativo in na ta na- čin omogoči skupen družbe- noekonomski napredek regije. novi tednik: Zna- na je, vsaj delno, velika ne- moč občine, da uspešno ure- sničuje naloge na področju šolstva in siocialnega varstva. Slovenska javnost še sedaj mnogokrat ocenjuje kozjan- sko nerazvitost na osnovi po- sameznih kričečih primerov. Zanima nas konkretna diag- noza problemov na tph dveh družbeno zelo izpostavljenih področjih. 'beno božiček: Kljub relativno velikim dose- ženim uspehom na področju osnovnega šolstva, ugotavlja- mo, da ostaja šolstvo še ved- no eno izmed tistih področij, ki terja maksimalno angaži- ranost vseh pristojnih v ob- čini, še zdaleč namreč ni do- sežen zastavljeni cilj, da bi zagotovili našim otrokom vsaj približno enake pogoje šola- nja, kot jih imajo njihovi vr- stniki v razvitejših sredinah. OBČINA NE ZMORE VSEH BREMEN Pcmebna se nam zdi ugo- tovitev, da smo iz samopri- spevkov in drugih virov novo- gradnje in adaptacije šolske- ga prostora vložili od leta 1968 nad 28 milijonov dinar- jev, od tega pa je širša druž- bena skupnost prispevala le 20 odstotkov sredstev. Uspelo nam je opraviti nujne adapta- cije nekaterih nad 100 let sta- rih šol ter zgraditi nove šole v Kozjem, Lesičnem, Roga- ški Slatini, zaključujemo pa gradnjo prizidka v osnovni šoli Podčetrtek. S tem smo zagotovili osnovne pogoje za reorganizacijo šolske mreže, ki naj bi bila organizirana ta- ko, da bi izenačila pogoje šo- lanja kar se da velikemu šte- vilu otrok. Glavno oviro pri dokončni reorganizaciji, ki predvideva od skupnega števi- la šolskih zgradb 6 centralnih šol, predstavlja dotrajanost nekaterih objektov, npr. slo- venski javnosti znan primer šole v Šmarju pri Jelšah, ki jo lahko nadomesti le novo- gradnja, ter podoben primer v Rogatcu, kjer nadaljnjega prešolanja brez nove zgrad- be ni mogoče izvršiti. Jasno je, da občina, ki ji je družba priznala status ne- razvitega območja, ne zmore sama nositi bremen, ki izvi- rajo iz skrbi za šolstvo. Nje- na dosedanja angažiranost pri tem pomeni zanjo finanč- no breme, ki bo v prihodnje onemogočilo prevzem večjih materialnih obveznosti. Nuj- no je, če želimo tudi našim otrokom vsaj delno enake možnosti šolanja, da se soli- darnostna akcija, ki teče na Iniciativo RIS-a za zgraditev nove šole v Šmarju, ponovi še kje. Bilo bi nedopustno in v nasprotju z vsemi načeli naše družbe, če bi skupnost iz leta v leto ne ugotavljal naraščajoče sitopnje našeg zaostajanja za slovenskii pvoprečjem. Gospodarska nerazvito«, občine daje poseben peča tudi našim prizadevanjem pr skrbi za socialno ogroženi občane. ! SOCIALNE POTREBE VELIKE — MOŽNOSTI MANJŠE Zavedamo se potreb, ki n tem področju nastajajo, isto! časno pa ugotavljamo, d iim lahko zadostimo le i okviru skromnih finančni] sredstev, s katerimi ra7/pola gamo. Prisiljeni smo reševat le najnujnejše primere in t; pogosto takrat, ko je ogro žena življenjska eksistenc občanov Čeprav vemo, da so potre be mnogo večje, prejem družb^^no denarno pomoč ne kaj nad 340 občanov, v viši ni od 100 do 340 din s po prečjem 200 din na osebo V domovih za starostno one mogle, telesno ali duševni prizadete odrasle ali mlado letne občane, imamo nad 12 oseb, za katere plačujemo ce lotno ali delno oskrbo. Tud tu ugotavljamo, da je dom skega varstva potrebnih mno go več občanov, ki pa jin zaradi premajhnih kapacite domov in skromnih sredste pomoči ni mogoče nuditi Upamo da se bo situaciji oistveno izboljšala pri var stvu odraslih, ko bo dokon čana že zasnovana rekon strukcija Doma počitka Jel šingrad v Šmarju, ki pa ter ja cca 5 milijonov dinarje? V rejništvo je oddanih 4f otrok, za katere plačujenu celotno ali delno rejnino. 693 kmečkim otrokom ji bil odobren otroški dodali v znesku 50 din za otroka Priporočila republiške skup spine otroškega varstva, na bi občina ta znesek zviša'! na račun lastnih sredstev, nismo mogli upoštevati, saj ni bilo na razpolago sredstev Nad 120 zdravstveno ogro ženih otrok je letovalo v Iz» li v letovišču, katerega gr* ditev je sofinancirala občina- Omenili smo le nekaler« važnejše občike socialne?) varstva v občini, za katere j' očitno, da jih občina brfi krepke pomoči širše diužbf ne skupnosti ne more rcšev«' ti. , RAZGOVOR PRIPRAVI* j. volfan" Čeprav niti zidov ni, v Rogatcu že govore in to menda čisto upravičeno, da bodo do konca leta imeli pod starodavnim rogaškim gradom novo vzgojno varstveno ustanovo, katere zidovi že bodejo iz zemlje. Novi vrtec bo lahko sprejel v svoje okrilje okoli petdeset otrok. Tako bo v Rogatcu, ki postaja čedalje bolj delav- sko središče tega območja, problem varstva otrok skoraj skoraj rešen. Foto: M STRAŠEK Skupščina občine CELJE prodaja dobro ohranjene, okovane, lesene zaboje s pokrovom. velikosti 64x55x47. Upora biti se dajo v različne na- mene, zlasti pa so primer; ni za hrambo orodja ozimnice. Cena 100—200 din. Interesenti si lahko zab<> je ogledajo do 10. 12. 19'- vsako sredo med 14. in uro in ob četrtkih med in 14. uro v kletnih pr^' štorih Gregorčičeva št. ^' Celje. št. 46 ~ 16. november 1972 NOVI TEDNIK «tr«i 11 Njihovo življenje je materinstvo ZAKAJ OKRNJEN DODATEK? Po senožetih in pašni- kih se je belil prvi sneg, Rogatec ter ostali vrhovi pa so se ovijali v nizke oblake. Mrzel pdš je brii preko obronkov in ikdor je le mogel, je tega dne ostal raje doma, v topli zakur- jeni sobi. PANIKA PAN- CUR živi na Habrevem, in sicer je tu na svojem do- mu že dolga desetletja v najemu. Kmetija je pripa- dla bratu, le-ta je števil- ni družini odstopil sobo. ki je hkrati kuhinja, spal- nica, skratka edini prostor v katerem sedaj živijo Qs\a, mož Lojze in najmlaj- ši sin Jože, ki od tod hodi v uro in poi oddaljeno šolo v Lučah. Edina radost, ki jo je Fanika Pančur doživela v svojem dosedanjem življe- nju, so bih in so njeni ot- roci, številna družina, saj je rodila Icar trinajst ot- rok, od katerih' jih živi le še šest, se je preživljala s skromnim zaslužkom oče- ta, ki je vsa leta do ne- davne invalidske upokojit- ve preživel med gozdarski- mi delavci. Tiho in skrom- no je živela družina v tem goratem in trdem svetu. Zemlje nobene, le nekaj kokoši in najeto stanova- nje v obliki ene same so- be. Otroci so odraščali, odhajali v šolo, po šob pa v svet za delom in zasluž- kom. Doma ni mogel osta- ti nihče, saj tu ni imel kaj početi, delo si je bilo pot- rebno poiskati drugje. Družina tudi danes živi zelo skromno življenje. Tod se že leta ni ničesar spremenilo, vse je še ta^ ko, kot je bilo nekoč, živ- ljenje pa je trdo in gren- ko. Otroci se sicer vrača- jo domov, toda tudi om imajo svoje težave in sta- rima dvema ter mlajšemu bratu le s težavo primak- nejo kakšen dinar. Očeto- va pokojnina ni vehka. Najbolj pa se čutijo pri- zadete zaradi tega, ker za sina ne dobivajo pohiega otroškega dodatka. Ne spo- znamo se sicer v zadostni men na predpise social- nega zavarovanja, pa ven- dar se nam zdi čudno, da jim ne odmerijo polnega dodatka, saj razen očetove I)okojnine nimajo nikakr- šnih drugih dohodkov! Oči- tno se jim dela krivica in prav bi bilo, če bi pri Komunalnem zavodu za so- cialno zavarovanje Ce na- tančneje pogledali, kako družina živi. Kljub temu, da je dru- žina živela v skromnih raz- merah tudi med vojno, so sem zahajali partizani. Ve- dno so biU dobrodošli go stje, vedno so našU tudi ustrezno zatočišče in bili postrežetni s tistim, s či- mer je družina pač razpo- lagala. Večkrat so bili pri njih tudi ranjenci, nekate- ri celo po več tednov. Je pač tako. Tisti, ki ima ma- lo, ve, kako je onemu, ki nima nič, pa rad pomaga. Tisti, Ici bi iahko pomaga- h, pa čestokrat tega niso storili. Pri Pančurjevih ni bilo tako! Fanika Pančur je sedaj stara 53 let, zdravja pa ni najbolj trdnega. Rada sto- pi v vas, čeprav ji pot na- zaj vzam.e dve uri hoje. Nima posebnih žeija, če- prav živi v skromnih raz- merah. Celo kar zadovolj- na je, le to bi rada doseg- la, da bi ji odmerili otro- ški dodatek, kot jim pri pada, saj pri hiši sleher- ni dinar še kako prav pri- de. Upajmo, da se bo tu- di to uredilo in da pristoj- ni ne bodo pozabili tudi na razliko za nazaj! Žalec PRIZNANJA ŠPORTNIKOM Minuli teden je bUa v 2alcu ik)- sebna slove.snost, na kateri so podelili priznanja za.služnin) tele snovzgoinim delavcem v občini. (>b tej priložnosti Je skupšt^lna občine 2alec pripravila za vse na- grajence in odlikovance sprejem, na katerem Je navzočim najprej spregovoril predsednik skupščine občine Žalec Joško Rozman, ter v svojem govoru še zlasti pouda- ril pomen rezultatov, ki so bili doseženi na področju telesne Inil- ture. Pred-sednik Joško Rozman pa Je štirim na.Jzaslužnejšim teles- novzgojnim delavcem podelil tudi državna odlikovanja, s katerimi jih .ie za njihovo plodno in ne- sebično delo odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito. Meda- ljo Dela so prejeli: MARTIN GOR- ŠEK i3 Zabukovice, RUDI PUR iz Žalca ter ADI VIDMAJER iz Prebolda. Za dolgoletno nesebično in požrtvovalno delo na področju tele.sne kulture pa Je bil FRANC CINK odUkovitn z redom dela s srebrnim vencem. Poleg teh, ki so prejeli držav- na odlikovanja, pa Je dobilo še 32 telesnov^ojnih delavcev poseb- na priznanja — plakete, s kate- rimi se Jim je za njihovo delo oddolžila Republiška zveza za te- lesno kulturo. Priznanja je po- delil njen predstavnik Zoran Na- prudnik. V imenu vseh, ki so dobili od- likovanja in priznanja, se je xar. hvalil Franc Cink. ki je še zlasti poudaril pomen telesnovzgojneg« dela med mladino. B. S. Zoran Naprudnik podeljuje priznanje JOŽETU CEROVŠKU. V ozadju stoji predsednik Občinske zveze za telesno kul- turo Žalec, Martin Goršek. Ob tej priložnosti je bilo pode- l,jeno posebno priznanje tudi Občinski zvezi z» telesno kul- turo. Ali poznate svoj kraj? Veliko se vas je zjnotilo m zamenjalo celjski stari grad in grad v Konjicah. Objavljen je bil konjiški grad! Nagrade ,je žreb razdelil takole: 1. nagra;da 30,00 din — Marija Titi, Zg. Preloge ^, Slovenske Konjice 2. nagrada 20,00 din — Viktorija črešnar, Zg. Zre-če 82, Zreče 3. nagrada 10,00 din — Zdento Cugmas, Suhadol U, Loče pri Poljčanah. Čestitamo! Nagrade bomo poslali po pošti. Dragi bralca, današnje nagraide so zailnje v tej igri! Zakaj? Zato, ker bomo z igro Ali poznate svoj kraj prenehali. Morda jo bomo kdaj kasneje obnoviU! V torek je bila konferenca občinske organizacije Zveze mladine v Celju. Na konferenci so razpravljali o položaju učencev v poklicu pri zasebnih delodajalcih in v delovnih organizacijah. V ta namen je bila izdelana analiza med dijaki celjskih poklicnih srednjih šol. * Kljub temu, da se je polo- žaj učencev vidno izboljšal v zadnjih treJi letih, je njihov položaj še vedno težak, ne- urejen in ponekod staroobrt- niški. Razvoj gospodarstva, nove tehnične spremembe in izboljšave tudi za učenca na- rekujejo novo vlogo in dru- gačne odnose. Te spremembe pa pogosto samoupa-avnd akti in zakoni ne upoštevajo in ta- ko niso v korist učencev, nji- hovega pokUcaiega in družbe- nega položaja. Ob urejanju položaja učencev v poklicu i>a Je treba ui>oštevati, da ta del mlade generacije predstavlja velik del bodočih neposred- nUi proizvajalcev. Učenci bo- do proizvajalci in upravljalci delo-vnega programa. Zato ne zadostuje samo in izključno poklicno usposabljanje, tem- več se morajo že v tem času učenja seznaniti z normami socialističnih delovnih odno- sov in samoupravljanja. Druž- beni položaj učencev v pokU- cu se izboljšuje; vendar še vedno obstajajo problemi, ki za mlade in za celotno druž- bo ne morejo biti sprejemlji- vi. Predsedstvo ZM Celje se Je odločilo, da ponovno razprav- lja o f>oložaju učencev v po- klicu zato, da ugotovi: — kako so se uresničevala stališča, — kakšen je dejanski polo- žaj učencev in — kakšne so možnosti iz- boljšanja učenčevega položa- ja. Namen analize Je bii, da napravi preree nekaterih naj- bolj ključnih vprašanj, ki do- ločajo možnosti življenja, de- la in družbene aktivnosti učencev. Anketirani so bdli učenci po slučajnostnem vzorcu na vseh celjskili srednjih poklicnih šolah. Večina dij^ov je po socialni strukturi iz delavskih, upokojenskih in kmečkih dru- žin.- Zanimiv je tudi pKKiatek, da je samo 25 odstotkov di- jakov iz Celja, vsi ostali pa so Iz sosednjih občin in se mo- rajo voziti v šolo. Precej je uč-encev iz družbenega sek- torja, zato bi se morali ne- kateri problemi razreševati. NAGRADE Republiški zakon o poklic- nem izobraževanju in urejanju učnih razmerij točno določa način in višino nagrajevanja. Žal pa tega zakona vsi ne upoštevajo. V letošnjem leru prejemajo učenoi nagrade v naslednjih višinah: — do 150 dan 10 odstotkov, do 200 din 20 odstotkov, do 300 din 50 odstotkov, — do 400 din 12 odstotkov, — nič din 8 od- stotkov. Te nagrade veljajo tako za čas šolanja kot praktičnega usi>osablJanja, ker med njimi ni velike razlike. Postavlja se ^fprašanje, zakaj 8 odstotkov učencev (vajencev) še vedno ne prejema nobenih nagrad. DELOVNI ČAS Kadar so učenci na praktič- nem usposabljanju v podjet- jih ali pa pri zasebmh deloda- jalcih, delajo po 8 ur. Med učenci pa je 15 odstotkov takšnih, ki so i^avili, da mo- rajo delati tudi nad 8 ur. V času .šolanja pa morajo ličenoi delati tudi v delavni- cali, kar je protizakonito. Takšnih učencev je kar 35 odstotkov predvsem od zaseb- nikov, gostinskih In trgovskih podjetij. DELO — USPOSABLJANJE Učenci poleg rednega dela, ki spada v njihov učni pro- gram, opravljajo še druga opravila zunaj stroke, za ka- tero se učijo. To je izjavilo kar 20 odstotkov učencev. Prav tako je pereče vprašanje stalnega inštruktorja pri delu rn usposabljanju učencev. Ne- katera podjetja so sicer zgra- dila posebne učilnice-delavni- ce s stalnim inštruktorjem oziroma mojstrom. 65 odstot- kov učencev pa izjavlja, da so brez mojstra, prepuščeni sa- memu sebi ali pa občasnemu vodstvu in nadzorstvu budi nestrokomih delavcev. POČITNICE z dodeljevanjem počitnic so težafve pri zasebnikih in pa v nekaterih delovnih orga- nizacijah sezionskega značaja. V zimskem času ne izkoristi počitnic, ki jiim jih pripada 7 dnd, 5 odstotkov učencev. Poleti, ko bi morala imeti mesec dnd počitnic, pa ima 25 odstotkov učencev manj počitnic in 10 odstotkov nič. medn. SAMOUPRAVLJANJE Na tem področju naj izpo- stavimo samo dvoje vprašanj, vsa ostala so obdelana v ce- lotni problematiki. V svojem okolju, kjer delajo, lahko učenci dajejo svoje pripom- be in predloge. Toda učenci so preanalo seznanjeni z vse- bino pogodbe, zakona o učen- cih ter drugimi samouprarvni- rai akti. Samo 25 odstotkov učencev pozna omenjene do- kumetiite, vsi ostali pa le del- no ah sploh ne. V razpravah in sejali so učenci večkrat poudarili, da se počutijo zapostavljene v sredinah, kjer delajo in živi- jo in da niso enaki ostalim članom dioižbe in svojim vrst- nikom. Da bi te in podobne probleme učinkovitejše odpra- vili, so na ZM Celje pripra- vili tudi predlog družbenega dogo^^ora, ki bo urejal polo- žaj učencev v poklicu. Druž- beni dogovor bodo s konfe- renco dali v jamo razpravo in v sopodpis sindikatu ter drugim odgovornim oi-ganom v občini. VIKI KRANJC Povsod po mestnih šo- lah že teko priprave za »šolo v naravi«. Razmišlja- jo o tem, kam bodo odšli na smučarijo ali pa o tem, kakšen »penzion« si bodo lahko privoščili na morju ob koncu leta. Pa vsi ne tako . . . V osrednji in najmoder- nejši šoli v velikem sredi- šču, kamor zahajajo otro- ci staršev, ki niso na dnu osebnih odhodkov, so si s tem problemom posebno belili glave. Smučarije so siti, morja in slane vode imajo več kot dovolj po- leti, ki ga večina preživi pod borovci, zato je ne- kemu nadebudnežu šinila v glavo revolucionarna ini- seZ Pojdimo na kmete, med sovrstnike, in spozna- li bomo, kako se sekajo drva, kako se kuri peč in videli bomo, kako daleč imajo otroci do šole. De- leta so skoraj malo vihale nosove, a misel je bila ta- ko izvirna, da se niso mo- gle njenemu miku več us- tavljati. Ves razred je bil na nogah. Na zemljevidu so si izbrali kraj na Do- lenjskem, ker o Kozjan- skem je že toliko govorje- nja, da tam gotovo ni nič več izvirnega. Pisali so svojim sovrstnikom in priprave so stekle. Dekle- ta so se izkazale kot prave gospodijije, fantje pa so tuhtali, kakšno veselje naj pripravijo za svoje kolege. Vse se je veselilo, vse se je pripravljalo na veliki dogodek . . . Prišel je saželjeni dan odhoda in mamice so svo- je otroke pospremile na postajo tn jim naložile ko- pico napotkov, če te bodo jedle bolhe, se namazi 2 mazilom, ki je v desjiem kotu torbe ttd . . . Peljali su se z vlakom in bili so presenečeni, ka- ko lepo se je peljati z njim. Na postaji so jih pričakali »kolegic in ji^ pospremili na stoje do- move. Takoj so si Pri- jatelji in zjutraj so skupaj odšli v šolo. Mihec, ki je imel Ob sebi fanta Toma- ža, je bil skraja zaskrb- ljen, ker ni vedel, da bo Tomai tako pogumno ko- račU do šote polno uro in poi . . . Barbka je pomagala molsti kravo Mariji, po- tem pa sta odšli v šolo. Tu jih je čakala ie neiz- žagana skladovnica drv. Skupaj so poprijeti in kmalu jc bUo vse na svo- jem mestu. Fantje so ža- gali in cepili, dekleta pa nosila in zlagala. Tako je minilo v skup- nem sožitju štirinajst dni. Skupni napori, uspehi in trajne vezi, ki so se splet- le, bodo toliko močne, da se ob besedi SOLIDAR- NOST ne bodo nikoli po- trgale . . Povedali smo vam prav- ljico. In ker jg v vsaki pravljici tudi nekaj resnic 7iega, upam, da je v njej resnična misel, ki govori o solidarnosti. Pravljica tudi ni neuresničljiva. Po- sjedovali smo vam jo kot predlog, da jo skušate wesničiti in doživeti. Mi- sel namreč ni bogokletna, kajne, saj so vsi 7iaši šo- larji enakopravni? ZDENKA STOPAR UDARNIŠKO DRVARJENJE Vetra, kakršen je bil minu- li ponedeljek popoldne, ljudje v Zgornji Savinjski dolini že dolgo ne pomnijo. Prihajal je v močnih sunkih in vrhovi stoletnih smrek so se ječaje pripogibali. Vse je kazalo, da bo zdaj zdaj nastalo pravo neurje. Kdo je le mogel, je tega dne raje ostal doma, na pot so odšli le tisti, ki so pač morali. Med njimi sem bil tudi sam, ko sem odhajal na obisk k eni izmed številnih mater, ki o njih pišemo v na- ši stalni in priljubljeni rubri- ki Njihovo življenje je mate- rinstvo. Nekoliko pred Lučami, do- ber kilometer ali dva, sem preko mosta čez Savinjo za- vil v Rogačnik. Gozdna cesta se strmo dviga in tu pa tam že ležijo prve zaplate prav- kar zapadlega snega. Upam, da je cesta prevozna in da višje gori snega le ni pre- več . .. Zapeljem mimo domačije v Logu in se podam na zadnji odsek ceste, ki se vije viso- ko tja gori proti Rogatcu. Po cesti teče pravi mali potok, Rogačnik pa naraslo šurfii, ko se kalna voda peneče poga- nja preko številnih skal Za- vijem okoli ovinka. . . Stop! No, kaj pa je to? Preko cest leži sedem velikih smrek, ki jih je malo pred tem podrl veter. Peš bo treba dalje, to ne bo najhuje, slabše bo po- tem vzratno voziti nazaj do prvega prostora, kjer bo mo- goče avto obrniti. Izstopim iz avtomobila in med podr- tim drevjem zagledam mo- ža, ki pridno udriha s seki- ro. »Dober dan! Podrlo je kaj? Boste odstranili?« sem ogo- voril moškega onstran koša- tega vejevja. »Zdravo Berni, sem kar ve- del, da bo še nekdo prišel. Primi za sekiro in pomagaj. Pol ure pa bova gotova, le dvoje debel je še treba pre- sekati, ostalo pa bova okle- stila in z avtomobilom bova potem lahko prišla pod osta- limi drevesi.« »Ja, kdo pa ste?« sem po- novno vprašal, ker moškega onstran dreves še vedno ni- sem videl. »Hm, jaz sem pa tisti, ki je vašega Seničarja k voja- kom poslal. . .« mi odvrne in zleze izpod košate krošnje. »O, hudiča, Kolenc!« Ja kaj pa vi tukaj?« sem se pozani- mal. »Pri Klinarju sem bil, pa ti pripeljem in vidim, da ne morem naprej. Potem pa sem skoraj cel kilometer ri- tensko rinil nazaj, si sposodil sekiri. Sicer pa zagrabi in prični, saj bova hitro goto- va.« Nič drugega mi ne preosta- ne, kot da vzamem sekiro, zlezem v strmi breg in se lo- tim precej debelega debla. Kar precej časa sem udrihal po njem, predno sva bila go- tova. Potem sva odstranila hlode, posekala še preostale veje in za osebni avto je bila cesta prosta. Prisedel je, se z mano odpeljal do svojega av- tomobila, nato sva se poslo- vila ... Na povraiku pa so bili ob podrtem drevju že domačini. Logar me je ustavil in mi re- kel, da moram spodaj v go- stilni pri Cilki dati najmanj za Štefan virui, ker so mi oči- stili pot. Vse lepo in prav, toda jaz sem pot s pomočjo Kolenca pripravil kar sam, sedaj pa res ne vem, kdo je komu dolžan .Štefan vina ... BERNISTRMČNIK PONOVNO V GRADNJI NOVA ŠOLA Te dni je bilo opravljeno zaikoličenje za, novo šolsko poslopje v Rečici ob Savinji. Prvotna zamisel, da bi adap- tirali in renovirali staro šol- sko poslopje, se je pokazala kot neracionalna in sorazmer- no draga. Zaradi tega se je gradbeni odbor za gradnjo šol v občini Mozirje po sporočilu strokov- njakov odločU, da se star ob- jekt do tal poruši, na istem mestu pa zgradi sodobno, funkcionalno najprimernejše novo šolsko poslopje. Poslo- pje bo imelo 4 učilnice za ni- žje razrede, velik večnamen- ski prostor, ki bo služil za telovadbo in za razne prire- ditve, sobo za otroško var- stvo, samostojno jedilnico s kuhinjo in druge potrebne po- možne protore. Prostori bo- do ogrevani s centralno kur- javo. Poslopje je projektira- no tako, da bo primemo vk- lopljeno v ambient naselja Rečica in bo prav gotovo do- b):o nadomestilo prejšnji ob- jekt. Gradnjo je prevzelo sploš- no gradbeno podjetje »Grad- benik« Ljubno ob Savinji. Z njim je že sklenjena pogdoba in v njej določen rok 30. ju- nij 1973, do katerega mora bi- ti delo končano in objekt iz- ročen svojemu namenu. Z novim šolskim letom bo- do torej tudi učenci nižjih razredov iz območij Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji dobili svoje domovanje v no- vih, sodobnih šolskih prosto- rih. Z dograditvijo te šole bo prvi del programa izgranje šolskega prostora v občini Mozirje izpolnjen. Pred na- mi pa bo drugi del, ki rešu- je probleme šolskega prosto- ra v Ljubnem, Lučah in v Go- rnjem gradu. Ta del progra- ma pa je finančno še zahtev- nejši. Vendar bomo ob skup- nem prizadevanju tudi to na- logo uspešno opravili in pre- magali vse zapreke, ki bi se pojavile. RAZSTAVA ŠALEŠKIH LIKOVNIKOV v počastitev dneva republi- ke bodo v Napotnikovi gale- riji pri osnovni šoli »Biba Rook« v Šoštanju odprli raz- stavo del likovnih vimetnikov iz vse šaleške doline. OBISK IZ ROGAŠKE SLATINE Konec prejšnjega tedna so učence na osnovni šoli »Biba Ročk« v Šoštanju obiskali vr- stniki iz Rogaške Slatine in tako vrnili srečanje, ki so ga za mlade Šoštanjčane pripra- viU lani sami. Po prisrčnem sprejemu na šoli so si ogledali Šoštanjsko termoelektrarno, popoldne pa so bila na vrsti že zanimiva športna srečanja. Vsekakor dogodek, ki bo mladim ostal v lepem spominu. POLITIČNE ŠOLE Občinski komite ZK v zad- njem obdobju polaga veliko pozornost družbenemu in ekonomskemu ter politične- mu izobraževanju zaposlenih delavcev. Zato se je tudi od- ločil, da odpre dva oddelka politične šole, eden bo za slušatelje iz Konusa, drugi pa za delavce iz ostalUi podjetij. Politične šole naj bi obisko- vali predvsem sekretarji os- novnih organizacij ZK in nji- hovi namestniki ter člani se- kretariata. Pripravljajo pa tudi več se- minarjev za novo sprejete člane ZK. V programih je še več seminarjev za člane sa- moupra^^lih organov. Predvi- devajo več oblik družbenoe- konomskega usposabljanja članov sindikalnih vodtev in mladinskih organizacij. STAREŠINE ZELO AKTIVNI Zveza rezervnih vojaških starešin občine Šentjur pri Celju je pred dnevi sklicala sejo odbora, na kateri so ob- ravnavali aktualne naloge vo- jaških starešin. Drago Mac- kovšek je v svojih uvodnih besedah orisal politično situ- acijo doma in v svetu, raz- pravljali pa so tudi o stro- kovni vzgoji starešinskega kadra. Dopolnili so program dela in bili mnenja, da je po- trebno poleg teoretičnega de- la v bodoče poudariti pomen praktičnega dela. Sprejeli so sklep, da 22. decembra, na dan JLA, organizirajo prosla- vo. Določili so predavatelje, ki bodo po osnovnih šolah mladini predavali o pomenu dneva JLA in ob tej prilož- nosti se bodo pogovarjali o vstopu mladincev v vojaške oficirske šole. Znano je, da je zelo malo Slovencev v vojaš- kih šolah. Razpravljali so tu- di o sprejemu članov v ZK, predvsem mlajših starešin. SKRBNO VARSTVO VVZ »Tončke Čečeve« ima šest ekonomskih enot: v Aš- kerčevi ulici, na Titovem tr- gu, Hudinji, Mariborski ce- sti, v Vojniku in Škofji vasi. Ekonomsko enoto na Titovem trgu sestavljajo tri skupine otrok v starosti 6 let. V vsa- ki skupini je vpisanih 22 do 24 otrok, vendar redno obi- skuje ustanovo trenutno 40 do 45 otrok. Število se bo dvignilo v mesecu februarju prihodnje leto, ko se bo pri- čela mala šola, ki se vrši vsako leto v prostorUi na Ti- tove.m trgu. Delo poteka v treh velikih igralnicah, ki so svetle, lepo urejene in se otroci v njih dobro počutijo. Pomanjklji- vost je le v slabo urejenem igrišču, ki je za otroke prej nevarno kot pa koristno in ga bo potrebno čim prej urediti. Tudi vprašanje zračenja ig- ralnic je pereče, kajti zrak blizu i;elezniške postaje je vse prej kot zd.rav za občut- ljiva otroška pljuča. Otroci prihajajo v ustano- vo zjutraj od šeste do pol de- vete ure, odhajajo pa od dveh do pol treh, ko se vrtec za- pre. Tiste otroke, ki so v ce- lodnevnem varstvu, peljejo v enoto v Aškerčevi ulici, kjer jih zaradi premajhnega števi- la združijo. Starši so zadovoljni, saj jim je vrtec v središču me- sta zelo pri roki. Otroci so dobro preskrbljeni, za zatrk, malico in kosilo dobivajo to- ple in izdatne obroke. Ta me- sec pa so začeli tudi z redni- mi obiski pri zobozdravniku, kamor jih vodijo vzgojiteljice ob določenih dnevih. Tako so starši med službenim časom brez skrbi za svoje otroke, saj vedo, da je njihov otrok na varnem in pod strokovnim vodstvom, ki v današnjem ča- su, ko se zaposleni starši ma- lo ukvarjajo s svojimi otroki, veliko pripomore pri njiho- vem vzgajanju. Podobno delo teče tudi v ostalih ekonomskih enotah te- ga VVZ. Zadovoljnost staršev in otrok vzpodbuja ustanovo še k nadaljnjem dobrem in vestnem delu. MLADINA POGOZDUJE Na Kozjanskem je že nava- da, da mladina pomaga gozd- nemu podjetju pri pogozdo- vanju. Ta oblika sodelovanja med mladimi in gozdarji je skoraj tradicija, saj so mla- di pogozdovali že takoj po vojni zemljišča, za katera se ni nihče posebej brigal in ki so bila podvržena nenačrtne- mu izsekavanju. Mladi Kozjanci so skupaj z GG Brežice pogozdovali tudi v letošnjem letu. Pred krat- kim so na območju Bohorja učenci osnovne šole Kozje po- sadili okoli devet tisoč mla- dih .smreiafi,.. _._ ____i... Sprašuje: Štefan Žvižej Odgovarja: Šumnik Aga- ta iz Šoštanja, pevka pri kvintetu »Planika«. Srečal, sem jo za »kuli- sami« šoštanjskega odra v Domu »Svobode«. Skrom- na in srečna, po pravkar končanem nastopu, je ra- de volje nekoliko pokram- Ijala. Kaj vas je pripeljalo med izvajalce narodno-za- bavjie glasbe? »Predvsem ljubezen do petja. Pravijo, da imam lep glas, zato sem se tudi vpisala med dijake solo- petja na velenjski glasbeni šoii. Pri tem ansamblu prepevam že dobro leto in se odlično počutim.« ».Ah ste rojena Šoštanj- čanka«? »Ne, rojena sem v Vele- nju. Tu sem se dobro uje- la.« ».Ali boste postali po- klicna pevka?« »Ne, to je moje veselje. Po poklicu sem trgovka v »Delikatesi« v Šoštanju.« »Kdo vam največ poma- ga pri premagovanju ovir na glasbenem področju?« »Učim se solopetja pri prof. Zupančičevi, prene- kater napotek mi da tudi vodja ansambla Janko Blaznik, pa tudi pohvala prof. Ivana Marina, ravna- telja Glasbene šole v Ve- lenju, mi veliko pomeni.« »Kaj menite o letošnji reviji narodno-zabavnih in zabavnih ansamblov ve- lenjske občine?« »To je priložnost, ko se lahko med seboj pomeri- mo in ugotavljamo dosež- ke, sicer nastopamo vsak zase. Menim, da je taka revija tudi priznanje vsem sodelujočim, hkrati pa tu- di nek cilj, ki nas priga- nja h kvalitetnemu delu. Ideja, da smo nastopili v Velenju in Šoštanju, je od Učna.« »Ali se lahko pohvalite s kakšnim uspehom?« »Nastopila sem v Vr- njački banji, kjer sva s Francem Rebemikom za- stopala slovensko radiote- levizijo in dosegla največ glasov. Poslovila sva se s čestit- kami in iskrenimi željami, da bi ji bilo še dolgo v prijeten hoby. LJUDJE M Mestne ulice kot v.sepov- sod; polne ljudi, ki hite po svojih opravkih. Lepo sončno popoldne po dolgo- trajnem dežju je marsiko- ga privabilo na običajen sprehod. Zavila sem v ulico. Pred trgovino se je gnetlo lju- di okoli nekoga, ki je bdi na tleh. »Pijana je!« se je namrd- nil moški poleg nje, dru- ga pa je pridal, da je pač križ, če ženska ne ve, kdaj ima dovolij. Nihče izmed prisotnih je ni poznal in ni pomislil na to, da je žena mogoče bolna. Sklo- nila sem se k njej. Močno je zaudarjala po pijači. Poleg sebe na tleh je ime- la nekaj prtljage. Mrzlo me je spreletelo ob pogle- du na otroške igrače — rjavega medvedka, ki se zmotal iz vrečke in l^al poleg nje na tleh. Bila je zmedena, obupana. Po obrazu so ji tekle solze in vsa se je tresla. IZ AERA T AERO, celjsko kemično in grafično podjetje, se v zad- njem času poizkuša uveljavi- ti še na enem področju — v strojegradnji. V strojnem obratu, ki je v Šempetru, so ravno v teh dneh opravili zadnje teste novega stroja m tiskanje samolepilnih etikrfi ki so ga proizvedli po licei^ ci nemške družbe KIESa GERIACH. Ze ob koncu me| seca bo na novem stroju st6| kla redna proizvodnja. Izde^ lani stroj je šele prvi iz so> rije dvajsetih, ki jih bodo i naslednjem letu in pol izdela- li v tem obratu Aera. čeprav so stroj izdelali po licenci, pa je treba povedati, da ni kopt ja nemškega in da so marsi- kateri del Aerovi konstruktor ji priredili po svoje, stroj i* popolnih in ga prilagodili j* goslovanskiin standardom. Če bo šel stroj dobro v pr* dajo, bodo takoj po končani izdelavi prve serije prešli na izdelavo druge, le da bodo z2 to stroj še bolj izpopolnili ^ spremenili, tako da bo od starega ostal le princip, P*j katerem deluje. S tem ^' ED SEBOJ »Kam pa ste namenjeni gospa?« sem jo potihoma vprašala. Ni mi odgovo- rila. Se bolj se je zaprla vase in ihtela dalje. Prije- la sem Jo pod pazduho m jo dvignila. Med gnečo se je vrinil mlad moški, ki je velikodušno ponudil svojo pisarno, kjer naj bi počakala in bi ji pomagali. Bil je to žalosten dogo- dek. Moški so se naslajali ob pogledu na to strto žensko. Bila je lepa, toda njene poteze na obrazu so razkrivale že mnogo pre- stanega gorja. In je zato, ker je zdaj tu pijana, um- čena, pošteno, da ji sodi- mo še mi? Samo topla, prijazna beseda in storili bi več, kot je pričakovala. Hvaležna nam bi bila, če ne zdaj, pa morda kasneje zagotovo. Ne bodimo tako nečloveški, kajti nihče iz- med nas še ni zaprl vrat za seboj! JOŽICA VODEB obrat strojegradnje v Aeru izpolnil davne načrte o samo- stojni konstrukciji in izvedbi del pri proizvodnji tiskarskih strojev. Čeprav je obrat stro- jegradnje še zelo mlad, v njem teče delo šele od lan- skega leta, pa je enajst de- lavcev, ki so v njem zaposle- ni, polnih načrtov. Radi bi iz- delali še dve vrsti strojev: previjalne avtomate za, selo- tejp in izpopolnjene pakirne Unije, ki olajšujejo embalira- nje gotovih izdelkov. Prav ta- ko bi se radi bolj trdno po- vezali s službo razvoja, ki bi jih lahko usmerjala pri nji- hovem delu in načrtih. Sami pravijo, da jim je dosežen Uspen šele izpit na srednji šoli, pogoj, ki jih bo pope- ljal v višjo šolo, v razvoj la- stne službe konstrukcije in razmah strojegradnje v Aeru. Na FOTOGRAFIJI: Še nekaj vijakov bo treba pritrditi, stroj prelakirati, pa bo nared *a pravo proizvodnjo. V •obratu samolepilniii etiket lanj že težko čakajo. Foto: B. S. »LIKOF« V BREZI v soboto zvečer je bila v Brezi nad Laškim skromna svečanost ob zaključku ze- meljskih del pri gradnji nove ceste iz Brez v Osredek, ki je bila v režiji krajevne skupno- sti dokončana s sredstvi ob- čanov, prostovoljnim delom, prispevki občine, krajevne podjetij ALPOS in BOHOR. Zemeljska dela na težavnem, mestoma skalovitem zemlji- šču, so zaključena v vsej dol- žini 2.600 metrov. Predsednik krajevne skupnosti se je na sestanku zahvalil vsem, ki so sodelovali in pomagali. je bil v vaški gostilni »li- kof«, domač in prijeten, kot je tod navada. Šoštanj KMALU TELOVADNICA V Šoštanju sta dve osnovni šoli, ki nimata ustrez- nih prostorov za telesno vzgojo. Obe imata sku- paj okoli petdeset oddelkov, to je približno 1400 učencev. Doslej so se mladi pri pouku telesne vzgoje zvrstili, kolikor so se sploh lahko, v telo- vadnici Partizana. Ker pa je bila prenatrpa- na, so občani ob referendu- mu za krajevni samoprispe- vek izglasovali tudi graditev velike športne hale v Šošta- nju. Težko pričakovanega ob- jekta pa bi se šoli teže po- služevali, zlasti še, ker bi bil od njega precej oddaljen Po posvetovanju pristojnih in telovadnih učiteljev so se domenili, da bi pri vsaki šoli zgradili novi manjši telovad- nici. Odločili so se, da bodo telovadnico pri Kajuhovi šo- li zgradili s sredstvi krajev- nega samoprispevka, športni oziroma telovadni prostor pri šoli »Bibe Ročka«, pa naj bi zgradili s sredstvi posebnih prispevkov vseh občanov ve- lenjske občine. V akciji bi so- delovali tudi mladi. Pobuda, ki so jo imenovali »telovad- nica — spomenik solidarno- sti« je že stekla. Prvi dinarji so že nakazani na posebnem žiro računu šole. Zelo pridni so bili učenci 2. b razreda, ki so z razrednikom vred zbrali 30.270 din. Prav gotovo bo največ sred- stev prispevala Šoštanj ska krajevna skupnost. S svojega računa bodo odmaknili kar 350.000 din, kar je skoraj po- lovica potrebnih sredstev za investicijo. Veliko bodo pri- spevale tudi delovne organi- zacije. Pri vsem tem je treba po- vedati še to, da je edino Šoš- tanj kraj v občini, kjer cen- tralna šola še nima svoje te- lovadnice. Vrh lega ugotav- ljajo, da so s sredstvi kra- jevnega samoprispevka in družbenega dogovora veliko zgradili v Velenju, dosti manj pa v Šoštanju. Pred začetkom graditve bo treba rešiti še zemljiški pro- blem. Po vsej verjetnosti bo- do telovadnico zgradili poleg šole v Majerjevem vrtu. Od,- govorni upajo na tako reši- tev, sai bi bila telovadnica tako neposredno vezana na šolo. s tem pa bi odpadle nmoge neprijetnosti, ki bi si- cer otežkočale redno delo. Za UTesničitev te zamisU so imenovali štiri odbore. Na- črt za novo telovadnico bo izdelal arhitekt Edi Miklavc, ki je projektiral tudi prizidek pri tej šoli. Telovadnica bo velika 30 X 20 m. Imela bo sanita- rije in dve manjši garderobi. Računajo, da bi za ta dela po- trebovali 800.000 dinarjev. Gradnjo pa bodo oddali na ključ. S prvimi deli naj bi pričeli že spomladi prihodnje leto. Glede na kratek čas, ki je potreben za graditev, bi telovadnico odprli že 1. sep- tembra 1973. leta. BORIS MLINAR -Ura bo kmalu sedem. Z na- glico se odpravljam v službo. V mislih sem že pri otrocih, ki komaj čakajo, da pride njihova tovarišica. Pred vra- ti vrtca še malo pošto jim tn se že veselim prizora, ki se ponavlja vsako jutro. »Tova- rišicaaa!« zadoni iz desetih grl, ko vstopim v igralnico. Drago, Romana, Tatjana, Matej, vsi hkrati se poženo hkrati in kar tekmujejo, kdo ■bo prej pri meni in se mi bo obesil okrog vratu, pasu ali me potegnil 7.a rokav. »Oh, ti naši zlati otroci!« si porečem in komaj skrivam solze ganjenosti. Vsako jutro ista zmedenost in veselje, ki me prevzame ob pogledu v te iskreče, odkritosrčne in zvedave oči. V njih preberem marsikaj, v vseh pa tli priča- kovanje in nestrpnost, da bi čimprej zaupali tovarišici kar jih teži. Vsi naenkrat hočejo pri- povedovati in okrog mene na- stane živžav, ki ga materin- sko srce s takšno radostjo posluša. Dragici je mamica kupila nove čevlje, Mateja je očka peljal v kino, Evgen bi rad imel »tisti ta veliki avto, rdeeči!«, Zdravkova mamica je bolna, Romanin očka je šel od doma, ker sta se z mami- co skregala. Vse to in še več morajo povedati svoji tova- rišici, ki se bo gotovo pri- družila njihovemu veselju in jih tolažila v njihovi žalosti. Brž pa so njihove težave in skrbi pozabljene, ko prinesem iz omare igrače. Mojca bo gradila hiše, Janko sestavljal mozaike, Branka se bo igrala s pučko, Peter pa bi naj- raje risal. Danes se bodo na- učili tudi novo pesmico pa »Mačko in miš« se bodo ig- rali. Dela in veselja bo še dovolj. Tako hitro mine dopoldne in približa se ura, ko prično mamice prihajati po svoje malčke. Glavice se nemirno ozirajo k vratom in vsako- krat, ko se odpro, pohiti eden izmed njih mamici v objem, še enkrat se ozre m s pogle- dom poišče tovarišico. Velike otroške oči mi govorijo:» Le- po je tukaj, a pri mamici in očku je najlepše.« Jutri pa nasvidenje. Veselo pokimam in se nasme^hnem v pozdrav. Kmalu je garderoba prazna in občutek praznine je tudi v meni, kot da bi z otroki od- šel delček moje notranjosti. Tako se razdajam iz chieva v dan, prepričana pa sem. da ne zaman. Kako prijeten je občutek, da tem otrokom, ki so več kot polovico dneva ločeni od staršev, nekaj po- meniš, da si dal ži- vljenja, njihovih otroških skr- bi in težav, da jim tisto kra- tko dopoldne pomeniš vse. Veš, da si vedno prisoten v njihovih mislih, ko staršem pripovedujejo, kaj jim je to- varišica danes povedala tn kaj jih je novega naučila. O tem razmišljam, ko hitim domov. Misli pa mi že hitijo k jutri- šnjemu dnevu, ko bom spet prestopila vrat vrtca in bom zaslišala radostni klic: »Tova- rišicaaa!« D. P Atomske toplice pri Podčetitku se te dni in še mnogo dni nazaj svetijo v soncu in lepo bi bilo^ ko bi bilo tako tudi takrat, ko je padal dež. Kljub temu je v toplicah ven- darle sončno, če že zaradi drugega ne, pa zaradi gradbišča, kjer delajo ljudje, da imaš občutek, kot bi bil na mrav- ljišču, kjer se venomer nekaj dogaja. Med delavci, ki ure- jajo okolje tn končujejo samopostrežno restavracijo, se sprehajajo zdrai\'i m bolni, pražnje in čisto navaidno oble- čeni ljudje, meščani in zagorski ter slovenski kmetici. Vsi so tukaj zaradi ene sam stvari: zdravja. In če smo šli lani mednje z enim samim namenom, kaj menijo o toplicah, se tudi letos od tega ne bomo oddaljili. Terezija Pernat, 57, upoko- jenka. Slovenska Bistrica: »Udarila sem se na koleno, dolgo se ni pozdravilo, že ne. kaj let hodim v Podčetrtek po ustaljeni navadi: dvakrat ali trikrat po osemindvajset dni. Zdaj je dosti bolje, kot prej- šnja leta, izboljšale pa so se tudi usluge. To torej pomeni, da se je le izplačalo investi- rati v te nesrečne toplice, okoli katerih je bilo toliko govora povsod po časopisih. Le to lahko rečem, da bom še prišla. Veže me navezanost na kraj in zdravje.« Anton Pernat, 65, upokoje- nec. Slovenska Bistrica: »Zdelovali so me živci pa revma in še cel kup stvari. Skupaj z ženo sva hodila v toplice in priznati moram, da mi doslej še nobena stvar na tem svetu ni tako pomagala, kot prav ta čudežna voda. Lahko se pohvalim, da sem postal prava pravcata kore- nina in da bom še dolgo ži- vel. Kar vesel sem, ko vidim, kako urejajo, le to me moti, da so cene v sicer še neure- jenem zdravilišču že povsem »urejene«. Ačim Jurčič, 79, upokoje nec, Rijeka, SR Hrvatska: »Tukaj sem prvič, prišel pa sem zaradi lišajev. Ostal bom vsega skupaj deset dni, lahko pa se pohvalim, da mi je že bolje. Toplice so sicer primitivne, a funkcionalne. Lahko bi bilo ogrevano Sem. kaj sem prišel po priporoči- lu kolegice. Tudi sam sem mnenja, da so cene pretirane glede na prve korake zdravi- lišča, ki ti lahko zelo malo Pepca Jagrič, 50, uslužben- ka, Ljubljana: »Tukaj sem bila že pred se- demnajstimi leti in takrat sem pomislila, da bo vse sku- paj zamrlo, sedaj pa sem ve- selo presenečena. So le uvi- deli, da ljudje ne lažejo in da voda res pomaga. Le zakaj so potrebovali toliko časa, da so to spoznali? Sem sem pri- šla zaradi revme, reakcije še ni. Pridružujem se mnenju, da so malce predragi, še bom prišla.« .^lato Degmečič, 57, uiX)ko. jenec, Zagreb: »Diagnoza: rak v grlu. Dru- gič sem v teh toplicah in ne- kaj mi je jasno: Kaj govore ljudje, ne vem, vem pa, da je meni pomagalo. Ne bi bilo slabo, če bi bazen ogrevali, da bi vsaj tam bilo toplo, če sta že penzion tn kopanje ne- koliko »pretopla« z^ čl-oveka moje vrste. Vendar: ničesar človeka ne odvrne, kadar išče zdravja in zato bom še pri- šel. Vesel sem, da urejajo, da stvar le gre naprej.« Ljudje v Atomskih toplicah vztrajajo, novi prihajajo, zdravi in polzdravi z novim upanjem potujejo z dobro vero, da se bodo še vrnili in da bo takrat, ko bodo spet prišli, še nekaj več novega, še bolje in, kar je najvažnejše ~ da bodo končno le spoznali vsi, da je to zdrava in pametna investicija. Ne zaradi turizma, pač pa zaradi največje na- ložbe, ki jo človek lahko žrtvuje: za zdravje, MILENKO STRAŠEK 14. stran NOVI TEDNIK St. 46 — 16. november 1972 Polemika Tovariš Karei Jug je v 4a številki NT odgovoril na vpra- šanje javnemu delavcu o ne katerili razlogiti za stagnaci- jo, te že ne upadanja kvalitet, nih dosežkov celjskih športni- kov. Vprašanje je prav gotovo aktualno, saj Celje v jugoslo- vanski družbi velja kot šport- no mesto, zahvaljujoč nekate- rim izvrstnirri dosežkom vr- hunskih športnikov v prete- klem obdobju. Faktorji, od katerin so odvisni visokokva- litetni rezultati v športu, pa so tako številni, da kaže o tem vprašanju spregovoriti še iz nekaterih vidikov, ki v član- ku Karla Juga niso bili ome- njeni Najprej bi bilo potrebno razčistiti trditev, da je vrhun- ski šport v Celju v upadanju. Prepričan sem, da to ne drži popolnoma. Takšno mnenje se je verjetno izoblikovalo za- to, ker je prišlo do stagnaci- je ah relativnega zaostajanja pri tistih panogah, kjer je Ce- lje dolgo vrsto let predstav- ljalo vodilno športno elito. V mislih imam predvsem atleti- ko in rokomet. Dejstvo pa je, da so se medtem prebile v vrhove jugoslovanske uspe- losti druge športne discipli- ne: košarkaši so se uvrstili v drugo zvezno ligo, dvigalci uteži tekmujejo v I. zvezni li- gi, prav tako tudi hokejisti. Pravilneje bi torej lahko ugo- tovili, da je kvaliteta nihajo- ča To pa je momembnejši pojav, kakor zaostajanje ne- katerih doslej vodečih ekip. Kaže namreč na to, da je us- pešnost celjskih vrhunskih športnikov odvisna od slučaj- nih faktorjev Z drugimi be- sedami: ni upadanja kvalite- te, ampak pomanjkanje ust- reznega sistema, ki bi zago- tavljal trajnost doseženega. Naslednje vprašanje, ki se takoj postavi ob gornji ugo- tovitvi, je: kateri faktorji po- gojujejo takšno sistematič- nost in stalnost? Priznati mo- ramo, da posamezne faktorje poznamo, ne poznamo pa nji- hove teže, njihove uvrstitve po pomembnosti, niti ne po- znamo veljavnosti posamez- nih faktorjev v njihovi med- sebojni povezanosti. Vemo, da je nivo kvalitetnih dosež- kov odvisen od objektov, tre- nerjev, uspešnega vodenja, sredstev, sposobnih kadrov itd. Ne vemo pa, kateri fak- tor je najpomembnejši. Od- govor je — prav gotovo vsi, vendar v ustreznem medse- bojnem razmerju. To nam p>o- trjuje praksa. Ugotavljamo namreč lahko, v nasprotju z vsakodnevnim mnenjem, da imajo nekatere panoge v Celju tako imenova- ne objektivne pogoje optimal- no dosežene. Ne idealno, ven- dar v dovoljni meri, da bi lahko pričakovali boljše do sežke. Tako imajo n. pr. atle- ti, rokometaši, hokejisti, v zadnjem času tudi košarka ši, smučarji, pa tudi nogome- taši ustrezne, če ne idealne objekte. Letni proračuni klu- bov, ki predstavljajo kvalitet- ni vrh, tudi niso nizki. Če- prav je realizacija izdatkov dosežena s strahovitimi napo. ri pri zbiranju potrebnega de- narja. Vendar — denar je. Se vedno ne dovolj, pač pa vsaj toliko, da se lahko izvajajo najnujnejši programi. Reiat:vno trdne, uspešne upravne odbore imata pred- vsem AD Kladivar in HDK, medtem ko delo pri ostalih društvih sloni na redki pe- ščici posameznikov, še slab- še je z ostalimi strokovnjaki, kakor zdravniki, psihologi, maserji ipd. Področje zdrav, stvenega varstva se nekoliko ureja v zadnjem času, ko je z delom pričela solidno opre- mljena športna ambulanta v okviru medicine dela pri zdravstvenem domu. Fno izmed pomembnih vprašanj za razvoj vrhunske- ga športa so ustrezni kadri in kadrovska politika, če jo lahko tako imenujemo. V na- sprotju z Vzhodno Nemčijo, ki izbira svoje vrhunske tek- movalce (in teh ni malo), smo se pri nas odločili, da šport ne sme in ne more biti orodje politike. Zato je os- novni družbeni interes v raz- voju množičnosti. Vrhunski šport je le logično nadalje- vanje te orientacije, čeprav le Karel Jug o tem vprašanju že pisal, morda samo nekaj dodatnih misli. Dejstvo je, da se je »kadrov" ska politika« športnih društev v tem času menjala. V pre- teklosti je iskanje ustreznih talentov potekalo preko indi- vidualnih kontaktov predvsem v šolah. Nato je sledila teza, naj bodo športna društva tu- di nosilci množičnosti, ne le kvalitete. Društva so streme- la, da se je vpisalo čimveč mladih, organizirala so razne šole in razpisovala tekmova- nja. Pokazalo pa se je, da takšna usmeritev ne daje do- brih rezultatov zaradi kadrov- ske in prostorske omejenosti društev. Kot solidno nadome- stilo in izvor množičnosti ra- stejo danes šolska športna društva. Kljub vsem težavam je prevladalo spoznanje, da je mogoče vzgajati in oblikovati športnike tam, kjer je največ mladih. Rezultati so vzpod- budni glede na začetek, saj je v SŠD včlanjenih preko 7.000 učencev, čeprav jih aktivno zaradi pom.anjkanja prosto- rov in kadrov vadi le nekaj nad 1.500. Vendar je že to solidna baza, ki je že tudi sam.a po sebi ustrezno orga- nizirana. 2e ta bežen pregled situa- cije kaže, da v nobenem dru- štvu v Celju niso prisotni vsi pogoji. Pristop k reševanju problematike bo moral zato verjetno biti parcialen glede na razmere v posameznih dru- štvih. Prav gotovo pa bo po- trebno izvesti tudi nekatere kratkoročne in dolgoročne si- stemske rešitve. Kakšne naj bi bile te rešitve, bo verjetno pokazala razprava, ki teče te dni v okviru sveta za telesno kulturo. Naj tu navedem sa- mo nekatere možnosti. V kratkoročnem smislu bo potrebno zagotoviti sistemati- čno izkoriščanje obstoječih pogojev. Predvsem bo potre- ben stalen stik med dmštvi in šolskimi športnimi društvi. Ta stik bi bil omogočen že ta- ko, da bi ostoječi strokovni delavci društev sodelovali pri delu vadb v šolah, klubi pa bi morali sodelovati tudi pri oblikovanju programov šol- skih športnih društev. Začet- ne zasnove že tečejo v tej smeri. Bolj bi bilo potrebno izkoristitd možnosta, ki jih nu- di športna ambulanta ne le za ugotavljanje psihofizične ga statusa športnika, ampak tudi za spremljanje ustrezno- sti metod treninga. Zanimivo je n. pr., da trenerji, ki so pripravljali naše olimpijce, sploh niso vedeli za te mož- nosti. Postopoma, vendar v relativnem času, bo potrebno zagotoviti večje število profe- sionalnih trenerjev pa tudi ostalih strokovnjakov. Hkrati pa bo potrebno zagotoviti, da se bodo ti dolžni izpopolnje- vati. Vsakoletni fond za uspo- sabljanje kadrov skoraj pra- viloma doslej ni izko- riščen ali pa vsaj ne dovolj načrtno. Prav gotovo pa bo potrebno izvesti tudi določen premik pri sistemu financira- nja. Pri tem se kot odprto pojavlja tudi vprašanje prin- cipov za financiranje. Precej močno je mnenje, da bi mo- rali izvesti na osnovi proučit- ve pogojev opredelitev, rangi. ranje tistih društev, ki bi ime" li pri tem prioriteto. Osebno menim, da bi takšen tog si- stem ne zadovoljeval. Uspeš- nost namreč ni odvisna le od sredstev, ki so na razpolago. Dostikrat ta pogoj niti ni pri- meren (o čemer nas poučijo nogometaši). Zato bi bilo ver- jetno pravilneje izdelati ust- rezen dogovor, pravilnik o po- gojih, ki jih morajo izpolnje- vati društva, če želijo par- ticipirati pri posebni finančni skrbi. S tem bi posredno tu- di vzpodbujali skrb za raz- voj ostalih nujnih pogojev (trenerji, sistem dela, ustrezt- ni organi, delo v ŠŠD ipd., skrbi za objekte ipd.) Ce uspe uveljaviti tak sistem v kratkem času, potem ostane predvsem dvoje faktov. Skrb za kadre in za objekte. Mi- slim, da bo morala tudi te> lesna kultura s štipendira- njem in drugimi oblikami za- četi dolgoročno reševati pro- blem svojih kadrov. Prav tako pa bo potrebno tudi s trdnej- šimi dogovori oblikovati raz- voj potrebnih objektov. Obo- je pa posega že v zahtevo po ustreznejšem organiziranju. Danes delujejo posamezne os- novne organizacije izolirano ločeno Prevladati bo moralo spoznanje, da se le s skupnim nastopom in dogovorom dajo dosegati boljši rezultati. MITJA PIPAN »Utegneš z nama na hrib? Ne bo ti škodovalo,« mi je dejal. Nisem vedel, kako bi iztrgal iz njega novico, da so Briinnerjevi prišli, da jo bom še danes videl, njo, ki se bo vrnila bogve kakšna. »Imam pogreb,« sem dejal, »Briinnerjevi pridejo zvečer,« je dejal, da bi mu člo- vek dan 2« to vse, kar bi imel. »Res?« sem se zadrževal. »Stopi na cesto, zunaj je Berta z otrokoma.« Berta je stala pri hribu, oba otroka sta se podila po klancu. Dala mi je roko, čeprav smo se včeraj videli. Krampačeva sta razumela mojo srečo. »No, prideš?« je dejala mehko Berta. »Na kolodvor jih bomo šli vsi čakat, potem smo povabljeni k njim.« »Jaz tudi?« sem vprašal nehote. KBriinner tudi tebe vabi,« je dejal Krampač. Govorili smo tiho, da nas ne bi kdo na farofu slišal. - »Zdaj imam pogreb, zvečer bom pa prišel.« »Prav,« je pritrdil Krampač. »Pridi gotovo.« Krampačevi so šli v hrib, a jaz na farof. Predcerkvi- jo je čakal voz in tudi zvoniti je že začelo. V-zel sem što- lo in roket in odhitei pred cerkev. Lepo je bilo na svetu. Po trdem tlaku je drdral koleselj, da se je ropotanje odbijalo od lendavskih hiš. Kmetje, ki so se vračali iz go- ric ali mesta, so me pozdravljali. Odzdravljal sem jim. Tu- di organist se je razgibal, Ico me je videl veselega. «Vi. gospod kaplan, bi si namesto motorja lahko kupili avto. Ne pride vam dražje. Tak prdaš, kot ga imate sedaj, dosti stane.« »Dober je zame,« sem vztrajal. »Kaj bi z avtom?« »Ne bi se bilo treba voziti s temi starimi škatlami. Ste videli tega, ki je prišel mimo, gosj)od kaplan?« me je ne- nadoma vprašal. »Ne.« »Ta vam ni dal pšenice. Praoi, da so si nebesa in pekel popi sami izmislili. Da mu vsaj krava ne bi srečno sko- tila,« je govoril organist. Smejal sem se mu. Tako mi je ugajalo, da mu vsaj krava ne bi srečno skotila. Dohajala sva ženske v črnih robcih. Bogatejše so imele tudi črne predjKisnike na belih, široko nabranih krilih. Težka konja sta jx)kala s kopiti po trdi cesti in kole- selj je ropotal, da sem komaj mogel razumeti organista: »Madžari vas imajo radi, gosjx>d kaplan! — Ste videli žensko, ki smo jo pravkar prehiteli? Jolanka, vaška pra- šiča; ta bo imela zdaj četrtega nezakonskega otroka. — Kaj, če bi si vi le kupili avto, gospod kaplan?« Nisem se hotel vrniti v Lendavo pred sončnim zaho- dom. Sel sem peš med njivami proti mestu. Nisem se ho- tel peljati. Zavil sem ob potoku proti Lendavi. Na obeh straneh potoka so bila jx)lja in travniki. Na kraju, kjer sva se s Kandičem kopala, sem obstal. Nova trava je zrasla in mladi šar je pognal sončne, podolgaste liste. Ribe so se obračale v vodi in se spuščale s tokom navzdol, ko so za- čutile, da sem stopil na nasip. Tu sva ležala s Kandičem. Rahele takrat še nisem poznal. Poslušal sem Kandiča, ko je govoril o svoji ljubezni. Nezadržno ga je zajel plaz posvetnosti in on mu je podlegel. Premišljujem o Jančiju Krampaču. Vedno mA je želel, da bi bil srečen. Ko sva končala gimnazijo, sva imela dol- ge razgovore o rmjinih bodočih poklicih. Pregovarjal me je, da bi šla skupaj na univerzo in bi pozneje v istem me- stu službovala. Dejal je, da se bo poročil z Berto, jaz pa naj bi se poročil z Vido. Tako se nam življenje ne b-i spre- menilo. On bo sodnik, je rekel, jaz naj bi postal arhitekt, kar me je takrat res veselilo. Duhovniškega poklica Krampač sicer ni zahtevul, vendar so šli po njegovem v bogoslovje taki, ki si niso imeli ko- rajže ustvariti kakega drugega, bolj pametnega poklica. Sa- me reve! Te reči je gledal zelo enostavno. Krampač je bil od nekdaj stvaren človek. Kaj ne bi bil stvaren, saj je imel enajst sester in bratov in vsi so si morali že od mladih nog sami služiti kruh ter se spoprije- ti z življenjem. Raztresli so se po svetu: v Ameriko, Fran- cijo in Nemčijo. Vendar je bil Janči moj iskren in dober prijatelj. Pre. pričan sem, da me ne vabi v družbo Briinnerjevih, ker bi se s tem nameraval kdaj okoristiti pri svojih kupčijah s starim židovskim trgovcem. Narobe. Te kupčije postavlja z m.enoj še nekoliko v nevarnost. Janči je vesel, da sem Ob Raheli srečen. On bi bil takoj pripravljen, da mi po- maga, če bi se odločil — 2^ kje sem z mislimi? Kako bi se to končalo? Tu je vmes moja mati. Snoči sem bil pri Briinnerjevih. Po dolgem času smo imeli zopet lepe ure. Kako prijetna mi je bila ta družba. Presedel bi v njej dneve in dneve. Briinnerjevi so pripovedovali o potovanju in o Ma- džarski. Rahela ves večer ni sedela. Stregla je. Take je še nisem videl. Oblečena je bila v črno obleko, posejano z rožami, črne, bujne lase je imela spuščene po ramah, žen- ske oblike so se zlivale v harmonijo, da me je obšel strah, ker je bila na Madžarskem. Ta strah je prišel nenadoma in se me je lotil vselej, kadar sem jo pogledal. Mirno je razvrščala jedila po mizi. Danes sem bil dobre volje, da nikoli ne pozabim tega. Z veverico sva zgodaj vstala, ko še sonce niti neba ni do- seglo. Lendava je bila za hribom in sonce vedno posije na hiše zelo jjozno. Pod kostanji je bil zrak svež in širokih rjavih kostanjevih listov se je držala rosa. V gradu so že rogovilili vojaki. Spodaj po glavni cesti so redke ženske nesle mlelco. Snoči sem nekoliko pil, zato mi je prijal svež zrak. S hriba so prileteli vrabci, in kakor bi jih vrgel, ši- nili med. kostanje. Vreščali so, se tepli med vejami. Spomnil sem se matere. Tudi ona mora biti vesela, če je veselo vse, kar živi. Popoldne sem se odpeljal domov. Nikjer si nisem mogel najti mesta. Nič več me ni mo- tilo, da so prihajala pisma in gospodje iz drugih farofov. Živel sem veselo brezkrono življenje in sem opravljal svo- je delo z največjo vernostjo. Zadovoljen sem bil, da sem Grafiču povedal skrivnost o kongresu. Naj si pom.aga, saj je škofov sorodnik. Škofov sorodnik! To mora slišati moja mati. Mati je vlagala jMpriko za zimo, ko sem prišel domov. Papriko imam najrajši. Mati noč in dan misli name. Smejal sem se, ko sem šel pod izabelino brajdo k njej. Ni se nasmehnila. Od tistega večera, ko me je obiskala v Lendavi, se ni rada smejala. Vse je bilo kot prej, vedno sem bil dobrodošel doma, samo smeha skoraj nisem več videl na njenem obrazu. »Počakaj, da bom to opravila.« Sklonila se je zopet nad posodo in vlagala papriko za papriko. št. 46 — 16. november 1972 NOVI TEDNIK stran 15 Kmetijstvo Ali naj kmetijske zadruge ločijo lastno proizvodnjo od kooperacijske tako, da bodo sestavljene iz več temeljnih organizacij združenega dela ali le z ločenim obračunava- njem? Po zakonu o združe vanju kmetov je možno obo- je. Vodstva nekaterih kmetij- skih zadrug, zlasti tistih, ki nimajo veliko lastne proiz- vodnje, pa so le za eno te- meljno organizacijo združene- ga dela. O tem naj bi seveda odločali tudi kmetje. Zato jirn je treba stvari nadrobno in prav razložiti. V svoji organizaciji morajo imeti kmetje odločujočo be- sedo o ustvarjanju in delitvi dohodka. Znotraj ene temelj- ne organizacije združenega dela pa se bo dohodek laže prelival od donosnih dejavno- sti za kritje zgub nedonosnih kot med temeljnimi organiza- cijami. To se bo čutilo tudi pri odločanju v samouprav- nih organih. V večjih kmetijskih organi- zacijah predvidevajo ne le posebno temeljno organizaci- jo združenega dela kooperan- tov ali zadružnikov, ampak tudi nadaljnjo razvejanost go- spodarjenja navzdol do kme- tov. Obrat za kooperacijo pri kmetijsko industrijskem kombinatu v Murski Soboti ima že dalj časa sektorske svete kooperantov in vaške odbore kmetov. Njihovo de- lovanje prilagajajo sedanjim predpisom. Obrat za koope- racijo pri kmetijskem kombi- natu Ptuj pa je pripravil na- droben načrt za uresničeva: nje samoupravljanja kmetov, tako da bodo o gospodarje- nju svoje organizacije in deli- tvi dohodka odločali tudi po območjih bivših manjših kmetijskih zadrug, ki so jih včasih imeli za svoje. Obrat za kooperacijo pri kmetijskem kombinatu, ki bo temeljna organizacija združe- nega dela z lastnim žiro ra- čunom — morda bo celo pravna oseba — bo prepustil del samoupravnih pravic niž- jim enotam, da bodo člani laže odločali neposredno. To naj bi določili s samouprav- nim sporazumom v temeljni organizaciji. Potem bo osred- nja dejavnost obrata za ko- operacijo bolj podobna nek- danjemu delu poslovne zveze kot kmetijske zadruge, os- novne zadružne dejavnosti pa bodo opravljale krajevne or- ganizacije po območjih nek- danjih manjših zadrug. Take organizacije kmetov naj bi dobile v upravljanje tudi tista sredstva — skladišča, stroje — k: jih bodo uporabljale pri svojem .delu, . _ Kmetijske zadruge gotovo ne bodo smele zaostajati za kombinati, ki imajo take na- črte za uresničevanje zakona o združevanju kmetov. To, da se imenujejo zadruge, ne sme nikogar premotiti, češ da so zaradi tega bolj »kmečke« kot obrati za kooperacijo pri kmetijskih kombinatih. Odno- si se ne odražajo v nazivih, ampak v pravicah, o čem bo do kmetje — zadružniki la- hko odločali. Ce ne bodo budni, se lahko zgodi, da bo- do imeli v svoji kmetijski za- drugi manj samoupravnih pravic kot kmetje — koope. ranti pri kmetijskem kombi- natu v obratu za kooperacijo. Nekateri trdijo, da ne gre za izigravanje kmetov v vseh kmetijskih organizacijah, ki prepočasi uresničujejo dolo- čila novega zakona o združe- vanju kmetov. Pravijo, da stvari še niso dovolj jasne. To je lahko res. V takem primeru pa naj bi najprej po- iskali odgovor na vprašanje, kake pravice gredo zadružni- kom po vseh pozitivnih pred- pisih. Ko bodo ugotovili to, bodo laže iskali ustrezne or- ganizacijske oblike. Notranjo. organizacijo v kmetijski zadrugi bo treba urediti tako, da se bodo kmetje počutili v njej kot za- družniki — gospodarji s pra- vicami in dolžnostmi in ne, kot da so pri gostitelju, ki jim razdeljuje del svojih do- brot. JOŽE PETEK KMETJE ■ GLASUJTE ZASE Oseba tedna: ANTI SVETINA Našo sliko, ki smo jo objavili v predzadnji šte- vilki Novega tednika, smo posneli na proslavi 15-ob letnice obstoja in delova nja šentjurskega Alposa. Pvled udeleženci proslave je bil tudi dr. Anti Svetina, ki ga je večina bralcev tudi največkrat prepoznala in tako je seveda .postal naša osebnost tedna. Obi- skali smo ga v njegovi or dinaciji v Zdravstven' postaji v Šentjurju. »Ste sami opazili, da ste dobili največ glasov?« »Kljub temu, da redno prebiram Novi tednik, te- ga nisem opazil, na to so me opozorili drugi. Pogle- dal sem in se prepričal, da je temu res tako. No, mal- ce sem bil že presenečen, preveč p>a pra-vzaprav tudi ne, saj me pozna veliko ljudi. Tu v Šentjurju de- lam kot zdraraik že dvaj- seto leto, zdravnik pa je bil tudi moj oče. Tako ne- kako nadaljujem družin- sko tradicijo.« »Kakšen je vaš delav- nik?« »Tako kot delavnik vseh podeželskih zdravnikov. Delo v ambulanti in dežur- stvo Je združeno z obiski na domu. Dežurni sem vsak tretji dan, in sicer od 14. ure do jutra, p>otem pa na delo v ambulanto Ob koncu tedna pa dežu- ramo po tri dni skupaj, to je petek, sobota in nedel ja.« »Imate veliko obiskov na domu?« »Takole okoli sto se jui nabere v enem mesecu. To je seveda precej, če ra- čunamo, da jih toliko opravijo tudi ostali trije kolegi in to na območju, na katerem živi okoli 14.000 prebivalcev. Dokler sva bila tu le dva zdravni- ka, je bilo deia izredno ve- liko, sedaj je nekoliko boljše.« »Veliko se gibljete med ljudmi. Kako živijo?« »Šentjur sam kot tak, kot občinsko središče, je v zadnjih letih zelo napre- doval, na deželi pa se po nekod ni skoraj nič spre- menilo. Mnogi ljudje živi- jo v slabih življenskih raz- merah. Razvoj območja p>o mojem mišljenju preveč zaostaja. Potrebne bi bile ceste, da bi se delavci la hko vozili na delo, kme- tje pa bi lažje prodajali svoje kmetijske pridelke Za razvoj premalo raavite ga Kozjanskega so ceste prav gotovo osnovna sivar.« »Kakšno je vaše mišlje- nje o sedanji organizaciji zdravstvene službe na na- šem območju?« »Predvsem mislim, da sedanja organizacijska ob lika verjetno ni najučinko- vitejša. Zdravstveni dom je prevelik, problertiatika pa je kljub mnogim stič nim točkam precej hetero gena. Težko je v okviru tako vehke ustanove us- kladiti vse probleme tei enotno reševati vsa aktual- na vprašanja.« »Kako gledate na pred videno združitev zdravstve nega varstva delavcev in kmetov?« »Osebno menim, da je to vsekakor koristna in nujna zadeva. Potrebno je, da se kmetje izenačijo v pravicah zdravstvenega varstva z delavci. Skrbi me le, kako bo stekla fi- nanciranje. Bomo še vide- li!« »Imate kakšen hoby?« »Da, šport. Igram tenis, kegljam, včasih se posve tim tudi namiznemu teni- su.« BERNI STRMČNIK Spoznafmo se! v vsaki štc\ ilki Novega tednika bo naša foto.a:rafija, objavljena na tem prostoru, pred stavila skupino ljudi iz različnih krajev. Največkrat na meslu, kjer se zbere mnogo obča nov. Kakšna je vaša naloga? Dobro si oglejte fotografijo in na njej obkrožite osebo, ki sie jo spoznali. Nato na kupon napišite ime in priimek osebe, ki ste jo spoznali, izrezano fotografijo pa pošl.jite v pismu na naslov: Uredništvo Novi tednik, Gre.gorčičeva ul. 5, Celje, z oznako SPOZNA,HVl() SE. Po možnosti napišite naslov osebe, ki ste jo obkrožili na fo- tografiji Kaj bomo storili mi? Pregledali vaše kupone in ugotovili, katera oseba je bila naj- večkrat obkrožena oziroma spoznana. Tako bomo dobili OSEBO TEDNA. Seveda bomo to osebo ali osebico predstavili vsem našim bralcem. Vsi, ki sodelujete v igri. pa ste udeleženi v nagradnem žrebanju. Trem izžrebancem bo Ljubljanska banka vsak teden razdelila tri hranilne knjižice: 1. PO 150 DIN 2. I*0 100 DIN .3. PO 50 DIN. Kupone in fotografije z označbo (obkrožite osebo, ki ste jo spoznali) pošljite na naš naslov do ponedeljka Ce bi se zgodilo, da kak teden nihče od bralcev ne bi pravilno na- vedel Imena in priimka osebe, se nagrade prenesejo v naslednje kolo. Ko bomo obiskali Ota Peslnerja. osebo tedna, bo nedvomno vesel, da ga pozna toliko naših bralcev. Kar 258 kuponov z njegovim imenom je prišlo. Kes .K' popularen, in prav je tako. Zdaj pa k na.nradam! Prvo nagiado 1.50,00 din (hranilno knjižico z začetno vlogo) prejme Ma- rija Lorger, Kazbor 19, Svetelka-Dramlje; 2. nagrado 100.00 din prejme Štefka Gradič, Breze 7, Laiiko; 3. nagrado .">0,00 din pa dobi Karel Planinšek, Polzela 51, Polzela. 16. stran NOVI TEDNIK Št. 46 — 16. november 1972 S poti po Srbiji in Kosovu - piše: Drago Medved Poslovili smo se od Studenice, tega simbola raške kulture in še nam je bila pred očmi že obledela in utrujena zastava s slavnega Koso- vega polja, na katerem se je odigrala dramatična bitka s Turki in ki je pomenila propad srbske države. Toda sprejeli so nas Visoki Dečani, za katere pravijo, da ležijo na »dnu« Metohije. Kakorkoli že, ta srednjeveški samostan in vla- darski mavzolej, zgrajen ob reki Bistrici med Pečjo, tedanjo rezidenco srbskega cerkvenega poglavarja in Prizrenom, dolgoletno prestolnico Nemanjičev, nas je sprejel v mrazu iji snegu. v samostansko dvorišče smo vstopili skozi monimien- talni vhod z dobro ohranje- nim obrambnim stolpom, ki so ga zgradili trije bratje zi- darji: Džordže, Dobroslav in NDcola. Ti trije »majstori« od zanata« so zgradili več cerkva v Srbiji v bizantinskem slo- gu, pa jim bojda zato niso poverili gradnje dečanske cerkve. Sicer pa je njihov de- lež pri gradnji dečanskega sa- mostana zelo težko opredeliti, ker so bili nekateri dokumen- ti uničeni, velika samostanska jedilnica, ki so jo menda tu- di zgradili, pa je bila jx)ruše- na in požgana med zadnjo svetovno vojno. Veliko več sreče je imel sam arhitekt, brat Vito, Pri- morec doma iz Kotorja. Pri- padal je redu »malih bratov«. Cerkev je gradil od 1327. do 1335. leta. Srečo je imel za- radi tega, ker je njegova — dečanska cerkev edina tako dobro ohranjena srednjeveška cerkev v celi Srbiji. Dečane je osnoval kralj Štefan III., ki je po omenje- nem samostanu dobil med ljudstvom vzdevek Dečanski. Sama cerkev je posvečena Kristusu Pentokratorju, ver- jetno kot spomin na istoimen- ski samostan v Carigradu, v katerem je Štefan bil nekaj let v pregnanstvu. In želja osnovalca cerkve je bila, da bi objekt imel podobo tradi- cionalnega Nemanjičevega sloga — podoba grobnice z zunanjo podobo z zahoda prodirajoče romantike. Ko smo vstopili v cerkev, ki je po svoji koncepciji, naj- bolj zaključena celota med tovrstnimi objekti srednjeve- ške Srbije, prednjači tudi v dimenzijah, saj je največja, nas je ponovno objel tisti značilni hlad in mir, ki vlada v vseh cerkvah. In zaman smo Se ozirali za ka/kšnim menihom, da bi nam kaj po- vedal o zgodovini tega kul- turnozgodovinskega spomeni- ka. Pa nas je ustavila majhna, v črno odeta ženička, ki skr- bi, da je cerkev pometena in prah pobrisan in da redno go- rijo take, rjave svečke v svo- jih »peskovnikih«. Z nekoli- ko nemirnim glasom in kan- čkom nejevolje na obrazu nani je razložila, da menihov danes ni, ker imajo zunaj de- lo, pa če želimo, nam bo sa- ma nekaj povedala. In ker je nekaj bolje kot nič, smo se zbrali okrog nje in prislutmi- U besedam, ki jih je bil sam ponos in nenadoma se je skromna »hišnica« spremeni- la v »kustosa«, ki je z zvene- čim, pomem-bnosti pa tudi pre tuje polnim glasom razkri- val tajne daljnega srednjega veka nevednim »Slovencima« ki so prišli po svoj promU učenosti o zgodovini »brdovi- tog Balkana«. Stojimo pri velikem ikono- stasu, oltarju, ki je z obeh strani obdan z dvema steb- roma, v katerih je izdelan globok lesorez. Pravi ženička, da je iz Makedonije tn ne sa- mo to — je iz XI. stoletja. Potem pokaže na levo na ve- lik križ tesan iz tisovega le- sa na kakršnem je bil pri- bit tudi Kristus. Na tem kri- žu smo videli vrezljane črke, za nas neznane pisave. To je poudarila tudi naša »kustosi- nja« in ni pozabila povedati, da so ga hoteli imeti že Ame- rikanci tn so zanj obljubljali toliko kilogramov zlata, koli- kor je križ težak. Vrednost naj bi bila v tem, ker še ni- hče do danes ni razbral pisa- ve in seveda vsebine, ki je vrezljana v skrivnostnih hi- eroglifih. Pa — glej šmenta, sredi največje pripovedovalne vneme, se je nekje vzel sam i.guman (vodja samostana, kot pri nas opat) in že ni bilo več naše ženičke. Tako smo pričeli vse znova. Tisti leso- rez je bil kaj hitro pKDstav- Ijen v XVI. stoletje, pa tudi tajna križa je bila kmalu od- krita. Namreč stoični in bradati menih je pristopil k omenje- nemu križu in s tistim mir- nim, značilnim glasom, dejal, da je na križu napisana moli- tev, da pa je šla celo »gor«, je vsa stvar v tem, ker je pi- sava vrezana v les, nekakšni cerkveni esperanto in potem smo bili še deležni branja kompletne molitve. Naos, centralni del dečan- ske cerkve, ima pet ladij in nad centralno ladjo se dviga 28 metrov visoka kupola, še sam oltar ima kar tri ladje. Že ko sem vstopil na samo- stansko dvorišče, me je pre- senetila zunanja podoba cer- kve. Dva velika portala sta bila v čisto romanskem slo- gu, potem pristnost bizantin- ske arhitekture v celotnem kompleksu, na vrhu kupole pa lepa, čista gotska okna. Ne- kaj posebnega je tudi zunanja fasada. Narejena je iz tesane- ga marmorja vijoličaste in ru- menkaste barve, kar daje svojstveno živahnost, a preko te mere ne gre, ker je ven- dar cerkev arhitektonsko moj- strsko zaključena celota. V notranjosti nas je resnično začudila dobra ohranjenost fresk, saj je samo svetnikov vseh 365, kolikor je pač dni v koledarju in v nobeni dru- gi srbski srednjeveški cerkvi ni poslikanih toliko zgodo- vinskih osebnosti. Dečani prednjačijo tudi v dekorativni plastiki, saj jena dečanski cerkvi več kot na vseh cerkvah takratne Raške skupaj. V cerkvi so tudi sarkofagi, zakladnica pa hrani preko 150 knjig, mojstrsko izpisane z tnicialkarni. Vendar pa v Dečanih ni vse tako odlično. Poznavalci tr- dijo, da so nekatere freske zelo slabe tn izjavljajo, da so krivi nekateri slikarji. Iti sploh niso imeli talenta in so svojem..u delu posvečali pre- malo pozornosti, nekaj pa krivijo tudi arhitekta, ker jim ni pustil na voljo mirnih zid- nih povšin, ampak parno pi- lastre, stebre tn gotske svode. Naj bo tako ali drugače, sa- mostan smo zapustili z vtisi, ki so nepozabni. Ne samo za- radi monumentalnih objektov in njihove vsebinske — umet- niške vrednosti, ampak so bi- li tisti vtisi prežeti tudi z za- dovolj.stvom. Z zadovoljst- vom, ki vsebuje spoznanje, da smo imeli priložnost spoznati vrednoto več, ki nam je od- prla vrata v tisočere druge. Vhod v samostan Foto: D. Medved Največja srednjeveška cerkev v Srl>iji Foto: D. Medved Ronian.ski portal.., Foto: D. Medved PO NESREČI POBEGNIL ANICA TRATNIK, 27, iz (Delja je prečkala v križi- šču pred pošto Teharsko oesto, ko je bila na sema- forju rumena luč. Iz eno- smerne Aškerčeve ulice je pripeljal voznik osebnega avtomobila, zavil v levo tn zadel Tratnikovo ter jo zbij po vozišču. Voznik je odpveljal dalje. Ugotovili so, da je avtomobil last Silva Lončariča iz Slane pri Teharjih, ki pa je iz- javil, da on takrat ni vo- zil, temveč verjetno nje- gov znanec. IZSILJEVANJE PREDNOSTI ANTON FAJDIGA, 24, iz Raven pn Šoštanju, je pri- peljal po miostu na Polu lah. kjer je prometni znak »obvezen odstop prednosti vozilom iz nasprotne sme- ri«. Fajdiga pred mostom ni ustavil, čeprav mu je nasproti pripeljal tovorni avtomobil, ki ga je vozil Bogomir žohar iz Hrušev- ca. Le-ta je močno zavrl; za njim pa je v premajhna varnostm razdalji pripel- jal voznik osebnega avto- mobila Jože Paulin iz Koš- nice, ki se je zadel v za- dnji del tovornjaka. Poško- dovana sta bila voznik Pa- ulin in sopotnica Zofija Paulin, škode na vozilih pa je za 3.000 dinarjev. TESNO PREHITEVANJE DUŠAN ZIMŠEK, 24, iz Pa- neč, je vozil z osebnim avtomobilom iz Laškega proti Celju. Takoj izza bia gega ovinka v Debru je začel prehitevati voznika osebnega avtomobila STA- NISLAVA KRAMER.JA iz Celja. Pri tem je voznik Zimšek s svojo desno stranjo udaril v levo stran osebnega avtomobila, ki ga je vozii Kramcr, tako da je le-tega zaneslo v obces- tni smernik, kjer se je j obrnil in trčil v drevo. | Težje je poškodovan voz | nik Kramer, škoda pa zna | ša okoh 10.000 dinarjev. | SMRT PEŠCA j Ba je voz- | nico zopet odbilo na levi | pločnik. Lažje je bilia po- | škodovana Anica Faktor, | sopotnik Konrad Faktor | pa je bil težje poškodo | van. škode na vozilih je | za 10.500 dinarjev. | NESREČE I NI PRIJAVIL I IVAN STERMECKI, 43, | Lokrovca, je vozil z oseb- | nim avtainobilom iz Ost- | rožnega proti Celju. V | bližini hiše št. 45 na Ost | rožnem je prehiteval pešca | JAKOBA ZUMBERIJA iz | OstrožJiega, ki se je med | hojo opotekal. Voznik je i pešca zbil po cestišču, po | 20 metrih vožnje obstal, | naložil Zumberija ter ga i odpeljal v bolnišnico, od | tu pa je odšel, ne da bd | nesrečo prijavil. Zumberi | je dobil hude poškodbe po | glavi. ■ i Celjski odborniki so na svo- ji zadnji seji spregovorili tu- di o odloku o ukrepih nepo- sredne družbene kontrole cen za kruh v celjski občini. Od- lok določa najvišje cene za nekatere vrste kruha v proda- ji na drobno, tn sicer: za kruh iz pšenične moke kvalitetne skupine B tipa 1000 (črni) 2,20 din za kilogram, tipa 800 (polčrni) 2,40 din za kilogram, tipa 600 (polbeli) 260 din za kilogram in tipa 400 (beli) 3,00 din za kilogram, za me- šani pšenični kruh z dodat- kom 30 odstotkov ržene mo- ke pa 2,60 din za kilogram. Za vse ostale vrste kruha iz pšenične moke, ki niso zgo- raj navedene in druge pekar- ske izdelke iz pšenične moke se predpiše evidenca o cenah v prodaji na drobno. Pouda- riti je treba, da te cene še vedno niso ekonomske, zato bodo proizvajalci kruha pre- jemali do konca leta določe- no kompenzacijo. Razprava okoli tega odlo- ka je bila dokaj burna. Od- borniki so opozarjali na oko- liščine, v kakršnih se kruh prodaja, na nehigienske raz- mere, posebej še v samopo- strežnih trgovinah, kjer je kmh dobesedno izpostavljen otipavanju strank. Papirnati trak, ki pa je prilepljen čez štruco, nima nobenega učin- ka. Na ta problem je opozo- ril tudi dr. Franc Fazarinc, ko je dejal, da se vedno bolj širijo nalezljive bolezni ravno zaradi premajhnih in neust- reznih higienskih pogojev pri prodaji in prevozu tovrstnih živil. Odbornik in direktor podjetja Merx Franc Petauer pa je sicer potrdil ugotovitev o slabih pogojih prodaje kru- ha v samopostrežnih trgovi- nah, vendar opozoril tudi dejstvo, da bi .se cena kruhu bistveno spremenila, če bi & embalirali tako, da bi ustre- zalo to higienskim predpi- som .Tako je bil sprejet sklepi da se mora v samopostrežnih trgovinah kruh ustrezno ern- balirati, pa čeprav bi morali potrošniki embalažo plačevati sami — sicer pa to že sedaj plačujejo za večje plastičjie vrečke. Dejstvo pa je, da tu- di cene kruha in njegovo eni- baliranje ne bo rešeno čeZ noč. bobre rezultate lahKO pričakujemo šele po splošni uskladitvi cen in trga. D. ^ 5t.46 — 16. november 1972 NOVI TEDNIK stran 17 talska mladina gradi cesto v Marija Reko Nizki oblaki so se zgrinjali nad ozko dolino, ko sem po (jolgem iskanju končno našel gradbišče. Zavijem med mla- de, ki so v spodnjem delu ravno končali še zadnja dela ter pobirali orodje, da se pridružijo skupini višje gori v gozdu, ki se spoprijema z nasipom na ovinku. Janeza ICrofliča, predsednika žalske mladine, zapazim že zdaleka. Z veliko lopato si daje op- ravka s kupom zmelje in dvo- je, tiroje rnladinoev mu pri te- mu pomaga Tudi RUDI PRAZNIK, predsednik krajev- ne skupnosti iz Prebolda, je tu. Vsakokrat, ko delajo mla- dinci, se poda med nje, so mi povedali kasneje. Ponosen je na ta mladi rod, ki se je tako pridno lotil gradnje te prepotrebne ceste. »Lepo, zares lepo, da si prišel«, me ogovori Praznik in mi prične razkladati vse oko- li nove ceste. »Kar poglej, ko- liko so napravili in to v bo- rih štirinajstih dneh. Kilome ter in pol, še dva pa bomo do kraja. Krasna cesta bo to, §e zlasti pa pomembna.« »Kdo pa je investitor?« »Ja, to je pa nekohko te- žavna reč. Krajevna skupno- sti je odmerila milijon pa pol, morda dva, da bomo plačali strojne ure za buldo- žer. Kmetje so zemljo odsto- lili brezplačno, pa še samo- prispevek so plačali. Sicer pa so vse poseke opravili brez- plačno in pridno pomagajo tudi z udarniškim delom ...« Taka je torej ta reč! Zem- ljo zast^mj, samoprispevek in še deio v prostem času. Vsi pomagajo! Jože ZUPAN se bliža že sedmemu križu, ena- ko tudi Pečnikova mama, pa se prav rada pridružita mla- dim in pritegneta za delo pov- sod, kjer je treba. Pa številni drugi! Res, veliko bo cesta pomenila tem ljudem, zato ni čudno, da radi pomagajo prav vsi. KONRAD KOS, pri njem so tega dne imeli mladinci kosilo, je ob tej priliki pove- dal naslednje: »Res je, izgu- bil sem najlepšo in največjo njivo, vsekakor jo je škoda, toda cesta je pomembnejša. Včasih smo lahko s parom- volov sem goni v ta breg pri- peljali največ sto kilogramov, odslej bo čisto drugače. Kar pa se mladih tiče, vam po- vem, da delajo, kot da bo ce- sta njihova, ne naša. To je prava mladina, res je, pridni so in ni kaj reči!« »Delavci se bodo lahko vo- zili na delo v dolino. Šolski avtobus pa bo lahko pripeljal čisto do stare šole v Mariji Reki in tako bo šolarjem skrajšal pot v šolo kar za de. belo uro m še več,« je pove- dal -Rudi Praznik in dodal: »Ce bi povsod vladala tohkš- na solidarnost kot tod med ljudmi v Marija Reki, potem bi lahko zgradili še kaj več. In mladi! Idejo, ki smo jo da- li, da bi pomagali pri gradnji, so vzeli kar najbolj resno. Ja- nez je poskrbel za organizaci- jo in vse klapa, kot je treba.« Da, res je, sam se prepričal v to. Mladi na gradbišču de- lajo kot za stavo in imajo kaj pokazati. Doslej so opra- vili že nad tisoč udarniških ur in tudi taki mladinci so med njimi, ki doslej še od nobenega delovnega dne niso izostali. Tudi dež, ki je pričel padati, jih ni motil. Do ko- sila so še hoteli opraviti svo- je, po kosilu pa naprej. Mladi fantje in dekleta se zavedajo, kaj bo ondotnim ljudem po- menila cestna povezava z do- lino in ljudje znajo ceniti njihovo delo. Edini stroj na gradbišču je velik buldožer. JANEZ SU- MAK, zaposlen v Strojni, v 2alcu, ga varno in spretno prevaža v teh strmih bregeh in utira traso bodoče ceste. Nikoli doslej ni delal le osem ur na dan. Ne, vedno od zore do mraka. Zmotili smo ga med kosilom pri Pečnikovih. Komaj je končal s kosilom, že je odvihral skozi vrata in ne meneč se dež sedel za kr- milo buldožerja ter se z njim zaril v strmi breg. Se pred ssi- mo bi rad povezal zgornji del s spodnjim, tako bo za poni- lad ostalo manj dela. Resnično, to je cesta soli- darnosti in dobršen del k te- mu so prispevali žalski mla- dinci. Iz vse občine prihajajo mladi, le domačih iz Prebolda pogrešajo, še zlasti onih iz Tekstilne. Sicer pa, akcija bo trajala tudi spomladi in časa, da se jim pridružijo tudi dru- gi, je še vedno dovolj! Tekst in slike: BERNI STRMČNIK Janez Šumak 18. stran NOVI TEDNIK Št. 46 — 16. november 1972 MENSTRUACIJE NI Menstruacijo unam že 2 leti in pa V cem času še m prišlo do bistvenili spre- memb m časovnih razlik, zdaj pa me vedno bolj vznemirja dejstvo, da je bila moja zadnja menstru- acija 10. avgusta, od ta- krat naprej pa mč. Sve- tujte mi prosim, kaj naj storim? S-C. Preljuba Silva, svetujem vam pot k zdrav- niku in to po bližnjici! Pa premalo ste napisali, da bi vsaj vedeli za kaj gre. Nismo daljnovidci, da bi vedeli vse in to kar takole brez podatkov! GRANOLOM Resne težave imam. Namreč že deset let imam granoiom. Ta težava je v tem, da imam zaraščene kožice okob zastareUh ro- bov zobovja Večkrat bo- lujem tn unam otekline okoli bolečih zobov. Zato, ker imam ta problem že deset let, prosim, da mi pL>magaie po vtisi sposoo- nosti in mi na to odgovo- rite čimprej! L. V. Spoštovani tovariš, potrudili smo se m vam hitro odgovorili z željo, da cunpi fj sami stopite Uo zdravnika. Mislim da bi to lahko nareuili že prej, ker kar ne morem razu- meti, da ste čakati 10 let. iVIislim pa, da ste tudi v zmoti glede vaše »diagno- ze«, ker kolikor vem, je granoiom nekaj drugega kot mislite vi. No, zobo- zdravnik vara bo točno povedal, kaj vas muči in tudi primerno zdravil! MOJA ŽENA Moja žena Je lepa m po- želenja vredna. Kamor se z njo prikažem, unam te- žave, ker povsod vzbuja pozornost. Mem je bilo skraja to všeč. ker tudi os- vojitev takšnega »kalibra« ni biiia lahka. Koiegi so mi zavidali, mati me je stvarda, češ, z njo boš imel še težave kolegice v službi so zavidljivo nami- govale. Jaz pa sem bil po- nosen, da je saj. Zdaj pa se mi ne zdi več tako pri- jetno živeti z njo. ki se je že tudi pričela domišljati, da je ne vem kaj. Saj pri- znam, tudi brihtna je ne- koliko, a le do gotove me- re, jaz jo namreč nadkri- Ijujem in to hvala bogu, ker drugače bi še oolj giz- davo nosila svojo »šnofli- co« po svetu. Zato vam pi- šem, ker mi gre to njeno obnašanje že malo na živ- ce, pa tudi ta pomp okoli nje. Naj bo prijetna, si mislim, ne pa domišljava. Ker ji rečem, naj se samo- kritično ocem, pravi, da je ona taka in drugačna ne bo. Zdaj pa res ne vem, ali unam pravico že- ni kaj reči aili pa ne. Tudi jaz sem v zakonu marsi- kaj popustil, pa naj nekaj še ona, ah ni tako? MARJAN Dragi Marjan da v zakonu vsakdo mo- ra nekaj popustiti, imate prav, ne zdi pa se mi na mestu, da se sami tako vi- soko ocenjujete. To zadeva vaše mišljenje o visokosti vaše pameti, ki nadkrilju- je ženino. Jaz bi mislila o tem nekoliko drugače. Va- ša žena je zelo inteligent- no bitje, če ji je uspelo do zdaj ohraniti vse muhe in navade, ki jih je prinesla v zakon. Ce pa ni inteli- gentna, pa je toliko zvi- ta, saj je pri tem upora- bila še čare svoje žensko- sti. Ženi imate pravico kaj povedati, vprašanje je sa mo, kako Z Ljubosumnimi izpadi boste opravih prav malo, zabrenkajte raje na drugo struno Na tisto, na katero sliši vsaka ženska — da je lepa in modra! NATAŠA O OBVEZNOSTIH DO PODLOŽNI- KOV: RAZDELITEV ZEMLJE Vsaka podložniška po- sest je bila obremenjena z dajatvami Podložnik je moral vsako leto zemlji- škemu gosp>odu plačevati davek v denarju ali pri- delkih kot nadomestilo za užitninsko pravico do zemlje, na kateri je živefl. če bomo govorih o dajat- vah, potem ne bomo govo- rih o onih, ki so trle tla- čana v času razvitega fev- dalizma. Spregovorili bo- mo le o tistih, ki jim je bil podvržen podložni kmet neposredno pred zemljiško odvezo leta 1848. ko je bil njegov položaj po državnih patentih iz 18. stoletja že znatno bolj- ši. Urbarialne dajatve so se delile v nespremenljive in. spremenljive. Oboje so bi. le odvisne od velikosti kmetije. Med nespremenljivimi dajatvami bomo omenili: 1. Davek v denarju, ki ga srečujemo glede na čas, kraj tn okoliščine pod naj- različnejštnu uneni, kot ustanova, najemnina, de- narna služnost odškodni- na v denarju za tlai^o itd. 2. Zaščitne takse. Gospo- ščina je bila dolžna, da ob vsaki spremembi v last- ništvu pK)dložniške zemlje izda novemu gospodarju tako imenovano zaščitno (varstveno) pismo, za kar je moral podložnik plačati določeno denarno pristoj- bino, ki je bii"a od gospo- ščine do gospoščine raz- lična. 3. Male služnosti, pod ka- terimi so se razumele da- jatve, ki so se štele bolj kot rezultat prireje pri ži vini, n. pr. teleta, ovce, kokoši, race. gosi, kopuni, jajca, mast itd Podložnik je bil dolžan, da obvezno, stl zadosti v tekočem letu, gospoščina pa je morajia dajatev sprejeti ob vsakem letnem času Oddano bla- go je moralo biti srednje velikosti, zdravo m dobre, kakovosti. 4. Žitna dajatev je bila tista, pod katero so razu meli poljske pridelke, ven- dar so v glavnem pobirali dejansko žito; pšemco, rž ječmen, proso, ajdo, oves itd. Pri tem so bile zelo pogostne zJlorabe, kajti graščine so uporabljale večje mere jemale zvrha- no mero dokler niso ob koncu 18. stoletja predpi- sali enotno mero in dolo čih, da mernik ne sme bi- ti zvrhan. 5. Gorsko pravo. Poa tem so razumeli oddajo mošta ah vina, zavezanec pa je lahk.o dolg poravnal, tudi v denarju. Ker so se Kulture v teku let menja- le (vinograd spremenjen v gozd, travnik, njivo ah til- di obratno), so bih česti primeri da je bil podlož nik zavezan za gommo čeprav že davno ni imel več vmograda, ali pa je imel vmograd, pa ni p".a. čeval tega davka Mošt je bilo treba oddati že ob tr- gatvi, vmo pa za Jurjevo. Kmet se obveznosti ni mo gel izogmti, četudi je za- radi slabe letine pridelal malo, ali celo ničesar. Kljub temu da so grašči- ne morale uporabljati sa mo zakonito predpisane mere, se le gomma uvr ščala med zelo neprijetne obveznosti Nespremenljiva dolžnost je bila tudi tlaka, o tem pa prihodnjič. ZA VEČER Spet ;e tu jesen, ko ob večerih radi obiščemo gle- dališče, kakšno posebno prireditev ah smo povab- ljeni na rojstni dan. Za ta- ke priložnosti si priskrbi- mo obleko, v kateri bomo dovolj moderni, obenem pa jo bomo lahko z vese- ljem oblekle tudi večkrat Ce 2 navidušenjem spre lemate modne novosti in če ste tudi sami radi mo- derni, se boste odločili za kratko, v modernem ki- mono kroju krojeno oble ko. Pas je visoko razšir- jen in v tem delu stisnjen, krilo je nabrano Morda pa se lažje odlo- čite za elegantno dolgo ve černo obleko, preprostega kroja, ovalnega izreza in ozkih rokavov Da pa ne bo preveč vsakdanja tn dolgočasna, obleko v pasu prerežemo. bogato nabere- mo krilo in SI dolg pas za vežemo v pentljo. STAŠA GORENŠEK Bolnik: »Tovariš doktor, vam nt bilo od rok, ko ste me morali obiskati?« Zdravnik: »Ne, nikakor ne. Tu v bližini imam še nekega drugega bolnika, pa bom lahko ubil dve muhi na en mah!« Zdravnik: »Predvsem pa nobenih skrbi. Kakor hi- tro vas obišče kaka skrb. ;0 nemudoma vrzite stran!« Pacient: »Prav. To si zapomnim za tedaj, ko prejmem vaš račun!« XXX Neki Irec se je prebudil 12 narkoze po težavni ope- raciji. »Hvala bogu, dobri smo!« je olajšano zavzdihnil v bolniški sobi. »To še ni tako gotovo,« ie pripomnil bolnik v so- sednji postelji. »V meni so pozabili go- bico in so me morali zno- va rezati!« Pacient v drugi postelji ie dopoinil: »Kaj to, tudi mene so morah ponovno odpreti, da so našli enega njihovih instrumentov!« Tedaj je planil v sobo glavni kirurg in zaklical: »Sem tukaj pozabil svoj klobuk?« Ubogi Irec ie padel v globoko nezavest. XXX Pacient: »20 dinariev je pa res preveč za puljenje zoba — za delo slabih dveh sekund!« Zobozdravnik: »No, če ravno želite, vam ga lahko. izpulim tudi počasi!« l^a začetku svoje kariere /e slavni italijanski igralec Ermete Novelh nekoč v podeželskem -gledališču igrat lopova, ki mora umreti v zadnjem dejanju brezkončne drame. Lopova so v redu in pravočasno »ubili«. Zagri- njalo, ki bi moralo po tem prizoru hitro pasti, pa se le ustavilo na pol poti. Vsi napori so bih zaman, dokler se m dvi- gnilo truplo, prijelo za spodnji rob zagrinjala in dejalo z grobim glasom: »Se v grobu m miru!« Italijanski zdravnik Giu- seppe Roncati ;e bil lju- bezniv dvominvec. ki je gledal na človeštvo skozi OČI direktorm umobolnice. Po vsakodnevnem obi- sku »svojih norcev« je pri- šel do izhoda m rekel študentom, ki so se gne tli okrog nJega: »Zdaj, ko smo obiskali malo norišnico, pa pojdi- mo v veliko!« 21 marec 20 aprit Zamudili boste zelo pomemb no priložnost. Nekdo vam bo okušal škodovati. PrijaieijJ se bodo dobro izkazali. Pazite na zdravje. 21 april 20 maj Dobili boste zanimivo delo, ki bo tudi dobro plačano Ob koncu tedna vas čaka lepo presenečenje in zabava v ve- seli družbi.' 21 maj 21 junii Znašli se boste v finančni sti- ski, a ne po svoji krivdi Bo- dite zelo previdni v svojih odločitvah. Prošnja ne bo za- legla. 22. junij 22 julij Imate dobre načrte, a jih za zdaj še ohranite zase. Pro- blem DO odpadel sam po sebi. Razmislite tudi o možnosti potovanja. 23 julij 23 avgust če se ne boste zdaj odločili za neko staro zadevo, vam utegne biti žal. Zastran ne- sporaziuna si ne belite glave, imeli ste prav. 24 avgust 23 sept. živci vam bodo popustili v odločilnem trenutku, kar bo imelo slabe pKJsledice. Poslu- šajte dober nasvet svojega so- delavca. 24 sept. 23 okt. v prihodnjih dneh se boste otresli vseh skrbi, pameti pa le ne izpustite iz rok. Pomoč nekoga vam bo zelo dobro- došla. 24. okt. 22 nov Napako iz prejšnjih dni boste popravili in si pridobili na- klonjenost neke osebe. Bodi- te skrajno previdni v denar- nih zadevah. 23. nov. 21 dec. Splačalo bi si premisliti t navidez skromni odločitvi. Srečanje z dobrim zaiancem bo prijetno, z možem postave pa neprijetno. 22 dec. 20 jan. Pred vami so velike možno- sti, da si bistveno popravite SVOJ položaj, zato se ne spuš- čajte v prepire. Mislite tudi na partnerja. 21 jan. 18 febr. Odločil] se boste za nekaj, kar se vam je do zdaj zdelo nemogoče, in uspeli. Potova- nje na vikend bo zelo razbur- ljivo. 19 febr 20 marec Svojega nasprotnika boste ugnaU v kozji rog, bitka za prestiž pa še ne bo dobljena. Dobro premislite, če imate v vsem prav. št. 46 — 16. november 1972 NOVI TEDNIK stran 19 RADIO Celje Začetek dopoldanskih oddaj ob delaivnikiih ob 8.10 s poročili, 8.20 — dopoldanska srečanja, 8.50 — področni zapisi. Zaključek ob 9.00 url. Začete'k popolaanskih oddaj ob delavnikih ob 16.00 s poročili, ob 16.05 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, ob 16.40 — zabav- ni globus, ob 17.00 — kronika, ob 17.15 — obvestila. Zaključek ob 18.00 uri. Četrtek, 16. novembra: 8..50 — Pod Konjiško goro, 17.30 — Zden- ka Stopar: Jurij Vodovnik in njegov svet, 17.45 — zabavni zvoki. Petek, 17. novembra: 8.50 — Po laški občini, 17.30 — turistična oddaja, 17.45 — Naši zbori: moš- ka zbora Šentjur in Tabo-r. Sobota, 18. novembra: 8.50 — Celjski odmevi, 17.30 — paslušate jih najraje. Nedel.ja, 19. novembra: 11.00 — napoved časa in sporeda, 11.03 — pogovor s poslušalci, 11.23 — ob- vestila, 11.38 — zabavni globus, 11.58 — naši poslušalci čestitajo in pozdravi j ajjo, 12.45 — Literarna oddaja: Drago Kumer — Martin- kiina nec'elja, 12.58 — nedeljske glasbene razglednice, 13.28 — 60 minut za razA'edriio, 14..30 — za- kl"uček oddaje. Ponedel.jek, 20. novembra: 8.50 — Križem po Kozjanskem, 17.30 — športni pregled, 17.45 — novo pri Ju goto nu. Torek, 21. novembra: 8.50 — Po Savinj.ski dolini, 17.30 — torkova reportaža, 17.45 — Igra-o domači ainsambli. Sreda, 22 novembra: 8.50 — Življenje ob Paki, 17.30 — iz de- la cbčin=.k'h skupščin, 17.45 - iz arhiva resne glasbe: op«™ z"oori. Ljubljana VSAK DAN: poročila ob 5.00,. 6.00, 7.00, 8.0O, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00. 19.30 in ob 22.00, Pisani glasbeni spored cd 4.30 do 8.00 PETEK, 17. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. ll.OO Poročila — Turistični napotki za naše gos;e iz tu ine. 12.30 Kmetijski nasveti — Mag. Milan Novak: Skupinska raba strojev v luči ekonomike. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Pri- poročajo vam . . 14.30 Naši po- slušalci čestitajo in Dozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Operni koncert. 17.50 Človek m zdravje. 18.15 »Sig- nali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Srečko Kumar in pevski zbor Učiteljske zveze Ju- lijske Krajine. 20.30 »Top-pops 13«. 21.15 Odca.ja o morju in pomor- šča-kih SOBOTA, 18. NO\rEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmeti.ski nasveti — Inž. Milena Lekšan: Katere scrte hnišk priporočamo za sajenje. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 S pesmijo in besedo po Ju- goslaviji. 15.30 Glasbeni inter- mezzo. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Z ansamblom Hazy Osterwald. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z an- samblom Lojzeta Slaka. 20.00 So- botni večer s Plesnim orkestrcm RTV Ljubljana in njegovimi soli- sti. 22.20 Oddaja za naše izseljen- ce. NEDELJA, 19. NOVEMBRA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Milan šečerovič, Hrušč in trušč v Nemirju. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši . . . Winst.on Oiurchili: Bitka pri El Alameinu. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45 —13.00 Našn poslušale: čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi an- sambli. 14.05—16.00 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 C. E. Soya: »Mali očka želva«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razgleah.ce. 20.00 »V nedeljo zve- čer:. 22.20 Zaplešite z nami PONEDELJEK, 20 NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri va,s doma. 11.00 Poročila — Turi- stični napotki za naše goste iz tu- jine 12.30 Kmetij.ski nasveti — Inž. Jože Babnik: Založimo se z mediom glede na njegovo korist- nost 12.40 Delavska godba iz Tr- bovelj na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam . . . 14..30 Naši poslušalci čestitajo in pozdavljajo. 16.00 »Vrtilak« 17.10 Ponedeljko- vo glasbeno popoldne 18.15 Za- ba-rai zvoki. 18.35 »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute z domačim ansamblom. 20.00 Stereofonsiki operni koncert. 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 21. NOVEMBRA: 8.10 Gla^.oena matineja. 10.20 Pri vas dcma 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Vilko Štern: Kako gledajo v Švici na boGOči razvoj kmetij.stva. 12.40 Z domačimi ansambli in pevci. 14.30 Priporočajo vam . . . 14.40 »Na ix>ti s kitaro«. 15.30 Glasbeni Intermezzo. 17.10 Popoldanski sim- fonični koncert. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Laiiko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja. 20.00 ProdajaJna me- lodij. 22.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 22. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milan 2oInir: Izkušnje v varstvu proti jabolčnemu z.avijaeu. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.30 Naši poslušalci če- stitajo in pozdavljajo. 15.30 Glas- beni intei-mezzo. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Naša glasbena galerija. 18.15 Glasbene vinjete. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Komorno glasbeni studio. 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK 23 NOVEMBRA; 8.10 Glasbena matme a. 10.20 Pri vas doma, -11.00 Poročila — Turi- stični naipotki za naše goste ,z tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — IziG'or Golob: V vrtu je premalo lilij. 12.40 Igrajo pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam . . 14.30 Sestanek instrumentov. 16.00 »Vr- tiljak«. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.30 Iz kasetne pro- dukcije RTV Ljubljana. 19 00 Lahko noč, otroci! 19.15 .Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 četrtkov večer domačih pes- mi in napevov. 21.40 Glasbeni nok- turno. 22.15 Paleta popevk in ples- nih ritmov. TV spored NEDEIJA, 19. novembra 9.00 Madžarski TV pregled (Po- horje, Plešivec) (Bgd) 9.40 Po domače z ansambloma Odmev in Zorko — baj-vna oddaja (Lj) 10.20 Kmetij.ska oddaja (Bgd) 10.55 Mozaik (Lj) 11.00 Otroška matineja: Vitez Vi- har, Vsd vlaki s\'eta (Lj) 11.50 Poročila (Lj) 11.55 Mestece Peyton (Lj) 12.45 TV kažipot (do 13.05) (Lj) Neceljsko popoldne 17.50 Bele sence — barvni film (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.30 Mojstri — humoristična od- daja (Bgd) 21.15 Stih in pesem (Zgb) 21.30 Športni pregled (JRT) 22.00 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 20. novembra 17.50 Gori, doli, naokoli: Shramba — barvna oddaja (Lj) 18.3(1 Kremenčkovi - serijski barvni film (Lj) 19.00 Mladi za mlade (Sa) ie.45 Risanka (Lj) 20.00 T\' dnevnik (Lj) 20.35 Mala antologija jugoslovan- ske TV drame (Lj) 21.35 Kulturne diagonale (Lj) 22.15 Poročila (Lj) TOREK, 21. novembra 17.50 V. Albreht: Mala Lupinica — m del (Lj) 18.10 Risanka (Lj) 18.20 Obzornik (Lj) 18.35 Nastopa Irene Sheer (Lj) 19.10 Regionalna arhitektura: Dim- nica (Lj) 19.30 Dosežki mealcine: Akupunk- tura 111 del (Li) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.35 Objemi in poljubi — celove- černi film (Lj) 22.05 LikoTOi noktumo: Stiine Jarm (Lj) 22.20 Poročila (Lj) SREDA, 22. novembra 8.20 TV v šoli (Zg) 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) 16.45 Madžarski TV pregled {Po- horje, Plešivec do 17.00) (Bgd) 17.50 Vitez vihar — serij.ski film (Lj) 18.15 Ri.sanka (Lj) 18 20 Obzornik (Lj) 18.35 Po domače s kvartetom Do in Jožetom Kampičem (Lj) 19.05 Oc' filma do filma (Lj) 19.25 S kamero po svetu: Živalski vrt na obalah Patagonije (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.35 G. Eliott: Mlin na reki Floss — III. del (Lj) 21.25 Po sledeh napredka (Lj) 22.15 Poročila (Lj) 22.20 Hokej Jugoslavija : ZRN — posnetek II. in III. tretjine (Lj) CCTRTEK, 23. novembra 9.35 TV v šoli (Zg) 10.30 A,ugleščina (Zg) 10.45 Nemščina (Zg) 11.00 Francoščina (Bgo') 14.05 TV v, šoli — ponovitev (Zg) 15.00 Angleščina — ponovitev (Zg) 15.15 Nemščina — ponovitev (Zg) 16.30 Osnove splc^ine izobrazbe (Bgd) 16.00 Rokomet Jugoslavija : NDR — prenos (Bgd) 17.15 Vsi vemo vse (Pionirski kviz) — III. oddaja (Lj) 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 Vsi vlak: sveta — serijski film (Lj) 19.00 Mestece Peyton (Lj) 20.00 TV dneraik (Lj) 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) 21.25 A. P. Čehov: Snubač (Lj) 21.55 W. Egk: Joan Von Zarissa — I. del baletne oddaje (Lj) 22.35 Poročila (Lj) PETEK, 24. novembra 17.50 G. Jakopič: Ajataj (Lj) 18.05 Risanka (Lj) 16.15 Obzornik (Lj) 18.30 Psihofiz-ična rekreacija: Smu- čanje (Lj) 18.40 EkonomsktO iai-azoslovje: Banke (Lj) 18.45 Glasba za oči: Bach: Braque (Lj) 19.05 Mozaik (Lj) 19.10 Profesor Baltazar — risanka (Lj) 19.20 Bilečanka — reportaža TV SarUijevo (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 Reportaža (Lj) 20.40 Vsi kraljevi ljudje — celo- večerni film (Lj) 22.10 Sedem morij — barvna od- daja (Lj) 23.00 Poročila (Lj) SOBOTA, 25. novembra 18.06 Gospod Piper — barvni film (Lj) 18.50 Burleska (Lj) 19.15 Humoristična oddaja iBgc") 19.45 Risanka (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.30 Senka in jaz — zabavno glasbena oddaja 21.23 Na poti k zvezdam — barvna oddaja (Lj) 21.45 Medicinski .center — serijski fiilm (Lj) 22.35 TV kažipot (Lj) 22.55 Poročila (Lj) 20. stran NOVI TEDNIK St. 46 — 16. november 1972 KOMENTAR Ne počivati! s sobotno tekmo med ljub- ljanskim Slovanom in Celjem se je končal jesenski del tek- movanja v drugi zvezni ligi zahod. Zadnja tekma je mini- la v znamenju zmagoslavja Celjanov, ki so zlasti v dru- gem polčasu povsem onemo- gočili Slovanovce, pri katerih smo lahko tokrat opazili tu- di povsem nemočno Igro Te- liča, Šafariča in Mejavška. Rezultat 11:5 (5:5) dovolj jas- no priča o dogajanjih na ig- rišču. Tako so celjski rokometaši po vseh jesenskih pripetijah pristali na osmem mestu v lestvici jesenskega dela, kar je glede na prikazano sobotno igro velik neuspeh, še pose- bej, če se spomnimo, da so celjski rokometaši od štirih ekip, ki so za njimi, iztržili zgolj tri točke, pa še od teh dve za zeleno mizo. To je vse- kakor dokaz, da je njihova igra v tem delu tekmovanja precej nihala. Pa ne samo od tekme, do tekme, ampak ce- lo lahko rečemo od minute do minute. Sedaj je vsekakor čas, da se nekatere razmere v klubu uredijo. Mislimo predvsem na razmere v strokovnem vodst- vu ekipe. To pa morajo seve- da napraviti takoj in se ne smejo prepustiti »prijetnemu spanju« po zmagi nad Slova- nom. Ta tekma je bila nam- reč samo dokaz, da Celjani kljub zamenjavi generacije še vedno znajo igrati rokomet, če so za to motivirani. In so- botni nasprotnik je bil vseka- kor tak da so fantje grizli, kot še nikdar. Ni odveč izja- va Slovanovega trenerja, da bi se Celjani s tako borbeno- stjo na vseh tekmah borili za vrh lestvice. To seveda še ne pomeni, da bi morali sedaj v C^lju za ro- kometaše poiskati kakšnega psihologa. Psiholog je lahko v takih primerih trener, ali kdo od starejših igralcev, vseka- kor pa človek, ki ve kaj hoče tudi takrat, ko se ekipi že na- smiha zmaga, pa potem kdo ve zakaj »odfrči« v zadnji se- kundi. Skratka sedaj je čas, da pri klubu začnejo razmiš- ljati o številnih porazih v zad- njih minutah srečanj. Fa vse- eno na katerem igrišču. SŠD Prebold prvi v nedeljo je bHo končano tek- movanje v medobčln.ski košarkar- ski ligi, ki Ima iz leta v leto več privržencev v krajih na (olj- skem in žalskem področju. Na koncu teiunovanja sta imeli ekipi ŠSD Prel)oIda in Šentjurja Lsto število točk, tako da bi morala o prvaku odločiti ponovna tek- ma, toda radi združitve S&D Prebolda s KK Preboldom, se je v 11. republiško košarkarsko ligo <\-zhod) uvrstila ekipa KK Šent- jurja.,, kar je po treh letih so- delovanja v medobčinski ligi iz- reden uspeh tega marljivega ko- lektiva. Obisk pri ŠŠD Hudinja Da. z združenimi močmi delajo člani šolskega športnega društva na osnovni šoli Hudinja. Združeni učenci in učitelji. Vsi so člani športnega ko- lektiva, ki dosega že pet let izredne uspehe, saj je med celjskimi športnimi društvi ves ta čas najboljše. Tako tudi letos. Izreden uspeh jim vsako leto prinaša poleg uspehov na športnem igrišču, kjer dose- gajo na občinskih prvenstvih visoke uvrstitve, tudi izredno organizirano vodenje društva. Organizirano je pK) principih samoupravljanja učencev, ko učenci v glavnem sami skrbi- jo za mnoga tekmovanja v okviru društva, sami skrbijo za disciplino v društvu, za članarino, rekvizite in ostalo. Seveda pa pri tem ne gre prezreti obilnega deleža ce- lotnega učiteljskega kolektiva na čelu z ravnateljem Adijem Marčičem ter telesnovzgojni- ma predavateljema Mileno in Mirkom Kolnikom. Samo pri- mer: učiteljice pletejo in ši- vajo obleke za telovadne in folklorne nastope! Sicer pa je nasploh šolsko športno društvo na hudinjski šoli tesno povezano ne le s šolsko telesno vzgojo, ampak kar s celotnim šolskim delom, ko gre slednjič tudi za ureja- nje šolskega okolja s šport- nim igriščem. Tesna je tudi povezava s šolo v naravi. Za- vedajo se, da je samo s skup- nim delom moč doseči uspe- he, šolsko športno društvo bi naj pri tem igralo bolj ali manj vlogo usmerjevalca boljših mladih športnikov, is- točasno pa naj bi nudilo ne- kakšno dodatno pomoč teles- no šibkim učencem, ki imajo slabo držo, ali kakršnekoli druge deformacije. (O sled- njem bi morda lahko razmiš- ljali tudi o<:t^li telesnovzgojni delavci v občini.) Kot vsepovsod v športnih društvih,'*imajo tudi pri tem društvu nekaj težav, ki niti niso tako majhne. Največja je v tem, da imajo premajh- no in ne zadostno opremljeno telovadnico. Zaradi tega se na primer ne morejo udeleževati tekmovanj v vajah na orod- ju. Težava je tudi v tem, da pravzaprav ni ljudi, ki bi strokovno pomagali, niti ni sredstev, da bi te ljudi sti- mulirali. Marsikje danes n; šolska športna društva ' š vedno gledajo z omalovaževa njem, češ, da se otroci igrs jo društvo. Pa vendar temu ni tako, saj gre slednjič pr tem tudi za vzgajanje mladi ne v sposobne organizatorje in samoupravljalce. Pri ŠŠD osnovne šole Pranja Vrunča bi si želeli tudi več mentor stva s strani ostalih telesno vzgojnih organizacij v Celju, ki so doslej za prizadevanja šolskih društev pokazale bolj malo zanimanja. Skratka, j možnosti za usiješnejše delo- I vanje ne samo tega, ampak tudi ostalih športnih društev je še veliko. Naj za zaključek navedemo še nekaj izjav. Mirko Kolnik: »Delo, ki smo ga vložili v izgradnjo na- šega igrišča, se je močno ob- restovalo, saj nam je ravno igrišče skupaj s samim delom učencev in učiteljev omogo- čilo, da smo že peto leto za- pored dosegli prvo mesto v občinskem merilu ter lani tudi peto mesto v republiki. Zdi se mi pa, da tudi v dru- gih šolah dobro delajo, in bomo morali v prihodnje tu- di mi vložiti še veliko več truda za podobne uspehe.« Stanko Baša, predsednik SŠD. »Moje mišljenje je, da naš uspeh plod dolgotraj- pga dela in predvsem pri- adevnosti obeh telesnovzgoj- jh učiteljev. Za letos pa nislim, da bomo morali še )olj zastaviti, da bi ponovili ispeh iz preteklih let.« Mojca Pustoslemšek, tajni- ca SŠD: »Mislim podobno, kot predsednik, da naš uspeh ni slučajen, ampak rezultat skupnega dela tako nas kot učiteljskega zbora. Mislim pa tudi, da bo treba letos vlo- žiti še veliko več truda, saj tudi v ostalih društvih ne po- čivajo.« E. GORŠIC Vedno nasmejani obrazi športnikov in funkcionar,)ev ŠŠD na osnovni Soli Pranja Vrunča. Celjski šoferji Združenja šoferjev in avtomehanikov in AMD Slavko šlander iz Ce- Ija so dosegli lep uspeh v le tošnjem turističnem prven stvu in v tekmovanju za na grado štajerska 72. V vseh treh kategorijah so namreč Celjani po zadnjem nočnem rallyju v Celju zmagali pre- močno. Pokazali so izredno borbenost in tehnično pri- pravljenost. Posebno Franc Kranjc, Dolinšek Emanuel, Viki Vilhar, Fridrih Drago, Srečko Dobrove in Ivan Giim- ze so bili vseskozi med naj- boljšimi. V zadnjem nočnem rellyju, ki je bil odlično or- ganiziran v noči od petka na soboto, so Celjani pokazali v vseh etapah najboljšo pri- pravljenost in vožnjo. Zmaga- li so v vseh kategorijah. Naj- boljši rezultat je dosegel Dra- go Fridrih, ki je skupni zma- govalec ill. nočnega rallyja. Ostali pa so zaostali le za malenkost. Ker pa se za turistični ral- .y Štajerska 72 točkuje na- stop na vsaj štirin rallyjih, ki so bih še v Mariboru. Iz- Iskah in SL.vens.ici Bistrici so končni zmagovalci v po- sameznih kategorijah -— Kranc Franc v kategoriji dq_ 750 ccm, Dolinšek Amanuel v kategoriji do 1150 ccm in Srečko Dobrove v najtežji kategoriji. ZMAGOVALCI letošnjega turističnega rallyja šta.ierska 72. V petih vožnjah so zurali največ točk. Od leve proti de- sni — Srečko Dobrove, zmago- valec v kategoriji naO 11 .'>0 ccm in Franc Kranjc zmago- valec v kategoriji 7.>0 ccm (Foto E. KRANJC) KOŠARKA TUDI V PULI PRAZNIH ROK Celjani še tudi po tretjem kolu niso zabeležili zmage. Tokrat .so gostovali v Puli proti ekipi Istragradjcvna, za katero letog na.stopata bivša prvoliga.ša Valčič iz Zadra in Jelič iz Lokomotive. Domačini so zmagali z rezultatom 89:81 (43:38). Zmago so do.seglj veliko težje kot je bilo to pričakovati, kajti Celjani so zaigrali zel« dobro in če bi centri zaigrali tako kot običajno, bi lahko celo zmagali. Začetek tekme je prlpudel Ccljiinom, ki so polovico prvega dela igre vodili, nato pa popustili in domačini so do polčasa uspeli izenačiti in odločiti ta del igre v svojo korist. Tudi v nadaljevanju so gostje igrali dobro, tako da domačini niso mogli ustvariti potrebne razlike, da bi lahko zaigrali brez skrbi. Rezultat je bil stalno samo do 5 košev razlike v korist domač« ekipe in če bi Celjani bili proti koncu tekme bolj zbrani, bi lahko celo presenetili favoriziranega domačina. Pri Celju so se najbolj odlikovali Miloš in Zmago Sagadin ter Pešec, koše pa so dosegli; Miloš Sagadin 36, Zmago Sagadin 16, Pešec 14, Tone Sagadig 8, Erjavec 6, Toma.šič 5, Fink 4, Divjak 2. V soboto 18. novembra bodo Cleljani spet zaigrali pr«^ do- mačim občinstvom. Pomerili se bodo z neugodnim nasprotnikom — ljubljansko Ilirijo, ki je do sedaj že zabeležila dve zmagi. Tekma bo ob 19. nrl v dvorani posebne šole Ivanke Urankar,jeve, V. C. HOKEJ NA LEDU v Zagrebu so celjski hokejisti pokazali že mnogo boljšo igro proti Medveščaku. Srečanje so sicer izgubili, toda rezultat Vl:l (3:0, 5:2, 4:0) za Medveščak je več' kot zadovoljiv za Celjane. Celjsko moštvo je pokazalo bol,išo igro, toda domačini so le boljše moStvo. V soboto pričaku.jeio Celiani ob 18. uri moštvo Kranjske gore. Zadetka v Zagrebu sta dosegla Smerc In Šentjurc. jlj NOGOMET Hladna nedelja in razmočeni tereni sirom Slovenije niso pri- nesli celjskim nogometašem mnogo uspeha. Kladivar je odlično igral v Ljubljani proti Slaviji, toda kljub temu izgubil z rezultatom 0:1. Zadetek so Celjani prejeli tik pred koncem srečanja. V conski ligi je moštvo Smartnega zaigralo odlično v zad- njih dvajsetih minutah in premagalo Branika doma 4:1. S tem so se že utrdili na razpredelnici na samem vrhu do s'>omladan*^keP8 prvenstva. Olimp je doma remiziral s Steklarjem, Kovinar pa po slabši Igri izgubil proti Beltincem doma 1:4. (jk) .4tleti Kladivarja imajo aktivni odmor. V tem odmoru so od- igrali v Ljubljani nogometno tekmo proti atletski vrsti Olimpije. V dežju so se mnogo bolj znašli igralci Olimpije in zmagali 5:2 (2:1). Oba zadetka za Kladivar je dosegel Lešek. Povratno srečanje bo v Celju. JUDO v soboto se je pričela republiška judo liga. Celjani bi mo- rali nastopiti v Liuhliani nrnti Šiški in 'Vfiirskl Soboti Ker pa domačini niso priskrBeli dežurnega zdravnika, C-eljard niso hoteli nastopiti, ker tako velevajo pravila. Celotno prvo kolo je bilo tako preložeijo na poznejši termin. jk KEGLJANJE Najboljši celjski pari so sodelovali na di-žavnem prvenstvu » dvojicah. V Slovenjgradcu so nastopile ženske in dvojici Lud- vik — lirh ter Marine — Ocvirk sta osvojili četrto oziroma peto mesto. Prvi par je dosegel 840 kegljev, drugi pa 834. V Portorožu pa so nastopili moški. Od celjskih predstavnikov sta bila naj boljša predstavnika Žalca Tomažič — Kačič, ki sta podrla I98i6 kegljev. Bila sta sedma, jk ŠAH v nadaljevanju ti-kmovanja v vzhodni skur>ini .slovenske šahov- ske lige so celjski šahisti gostovali v Ptuju hi premagali do- mačo ekljM) z rezultatom 7:3. V odločilni tekiiii .se bodo v soboto pomerili z maribor.skim Kovinarjem. Sahisti ŽaSca .so v nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja t slovenski šahovski ligi vzhod doma izgubili srečanje proti ekipi Radenci z rezultatom 4,5:5,5. Za Žalec so bili uspešni Ranzinger, Vrisek, Agreževa in Zalokar, ki so zmagali, Ostruh pa je remiziral. V soboto bodo v petem kolu ^os^^vali na Ravnah in se pomerili s tamkajšnjo ekipo. T, Tavč« NOGOMETNA PODZVEZA Prvenstveno tekmovanje na področju celjske nogometne pod- zveze je za letos končano. JeseiKki prvak v prvi skupini so postali nogometa.ši Brežic, ki od 11 odigranih srečanj mso izgubili niti enega. Prav tako pa se je minulo nedeljo končalo tekmovanje v mladinski ligi. Na lestvici pa so se v tej ligi najvišje povzpeli mladi nogometaši Dravlnje, ki so postali jesenski prvaki. Na drugem mestu je trenutno Paplrničar in na tretjem Kladivar. Ker pa je n* tekmo zadnjega kola Kladivar — Paplrničar 3:0, Kladivar vloiH protest. Tekmovalna hj-iiisija protesta še ni obra\Tiavala. V slučajOi da Kladivar srečanje dobi za zeleno mizo, bo na lestvici na drU' gem mestu. Rezultati 11. kola I. skupine: Vojnik — Papirničar 1:4 (l:3)i Cehilozar — Osankarica 6:0 (2:0), Brežice — Senovo 6:1 (3:0), Straža — Boč 7:2 (4:1), Žalec — Ljubno 0:6 (0:3), Opekar — Šo- štanj 1:1 (1:0). Lestvica jesenskega dela tekmovanja I. skupine. V lestvici man.!- ka eno srečanje med Osankarico in Senovim. Na srečanje je bil dan protest, ki pa še ni rešen. Rezultati 9. kola: Opek->r — Šmartno 2:2, Dravin.ia — Kovin»f 3:0, Olimo — Rudar 3:1, Kladivar — Papirničar 0:3, Vojnik " Steklar 0:0. T. TavCirf št. 46 — 16. november 1972 NOVI TEDNIK 21. stran Vprašanje inženirju Dragu Dolžanu, direktorju pod- jetja Javne naprave v Celju, je postavil Milan Seničar, in sicer takole: Ali gre denar, zbran s parkirnih pro- storov namensko za urejanje novih parkirnih prosto rov v Celju? Kako je z ureditvijo parkirnega prostora na tržnici, kjer je urejen provizoričen parking (ki ga pa mora voznik plačati) na prostoru, kjer so bile sta- novanjske hiše? Vprašanje, ki mi je bilo postavljeno, se je začenja- lo s stavkom: »V Celju je iz dneva v dan več avto- mobilov, ulice pa ostajajo enako ozke ...«. Dopolnil bom ta stavek s številkami: V Celju prodata obe tr- govini, avto Celje in Avto- motor, do 300 novih avto- mobilov mesečno, k temu pa dodajmo še naliupe Celjanov v drugih večjih mestih, ker v Ceiju ne do- bijo želenega tipa ali pa jih dobijo celo iz uvoza. Torej ne bom povedal na- pačne številke, če rečem, da je v Celju dnevno 15 avtomobilov več. Nakupi resnično mso vsi strogo celjski, toda vsi nakupo- valoi v regiji so potencial- ni obiskovalci Celja glede na osrednjo lego mesta Celja. K temu pa je treba prišteti še vse tiste, ki obiskujejo Celje zaradi bližine zdravilišč — Roga- ške Slatine, Dobrne, La- šk^a m Rimskih Toplic. Upoštevajoč te podatke, Cahko dobimo približno predstavo o gostem ali, bolje rečeno, že nevarnem prometu v Celju. Torej celjski promet ne zaostaja nič za ljubljan- skim ali mariborskim po svoji intenzivnosti (to pa za Celje pomeni še drugo nevarnost, nasičenost o- zračja s svinčenimi hlapi iz izpušnih cevi). Pri ta- kem avtomobiskem pro- metu ob obiskih Celja pa imamo v cejskem mest- nem jedru samo tri par- kirne prostore, če namreč ne računamo zasedenih tr- gov in ulic, kjer si pač l>osamez,ni avtomobilisti iščejo prostor in se pri tem izpostavljajo nevarno- sti, da bodo ob vrnitvi na- šli poškodovan avtomobil. čeprav je torej mestno jedro povsem zasedeno, če govorimo o parkiranju, je pa vseeno parkirni pro- stor na Trgu oktobrske revolucije vedno prazen. S tem bodi povedano, da današnji občan, pa naj bo iz kateregakoli mesta, ne zna več hoditi peš. To po- meni, da je sprehod, dolg 2 ulici, prevelik napor za razvajenega avtomobilista, ampak mora z avtomobi- lom prav do vrat trgovine ali gostilne. Če je temu tako, potem se boste verjetno strinjali, da naj ta avtomobilist to ugodnost tudi plača in s tem prispeva h graditvi novih parkirnih prostorov. Plača pa naj tudi zato, da bo svoj čas parkiranja ko- ristil racionalno in omo- gočil tudi drugim, da se pripeljejo čim bližje do nakupnih možnosti. V ta namen uvajamo v Ceiju parkirne ure. Uvajamo jih, ker smo s tem šele začeli, ostala pa naj bi to stalna praksa našega podjetja. Parkirne ure smo želeli že dolgo časa v Celju. Naše podjetje se je obrnilo na Turistično olepševalno dru- štvo v Celju, kjer smo do- biCi vso podporo v tem, da je zaradi urejanja Celja potreba, da parkiranje uredimo z urami. Podjetje Tehnamercator pa je bilo zainteresirano za ure za- radi frekvence pred trgo- vino. Tam so namreč par- kirali tisti, ki so se zju- traj pripeljali v službo in tam pustili avto vse do- poldne. Skupni interes in želja za boljšo ureditev je našla realizacijo v skup- nih vlaganjih. Podjetje Tehnomercator je kupilo ure, naše pod- jetje je nabavilo podsta- vke, montirailo ure in pla- čalo izobrazbo serviserja za ure in zavarovanje , za ure. Skupna vrednost na- bavljenih in montiranUi ur je 4, rnilijone starih di- narjev aU 235,720 S din ena ura. V eni uri pa se zbere mesečno 5 do 8 starili ti- sočakov Če naj do konca odgovorim na »Memm, aa na ta način zoere podje- tje precej denarja« — je odgovor naslednji: da bo ena ura izplačana, bo po- trebno skoraj dve leti, od taicrat dalje pa bo ura še- le dajala nekaj za nov parkirni pros:or, torej za novo ureditev, če seveda občani ne bodo prej ur pokvarili, kajti že sedaj plačujemo njinovo objest- nost skoraj z 20.000 S din na mesec za stalna popra- vila, ker jih uničujejo z vsemi mogočimi predmeti. Ce pa bo poieg ur moral biti še paznik, potem se- veda nismo dosegli name. na, oziroma bomo labko samo še ugotovili, da ni- .smo še na takšni stopnji razvoja, ki bi dovoljevala tak napredek. Drugi prostori, ki smo jih začeli urejati vsaj to- hko, da se s teh prosto- rov z avtomobilskimi gu- mami ne raznaša blato na ceste, Id pa jih zopet mo- rajo čistiti naši delavci, dajejo naslednjo sliko. Postavljeni smo bili pred dilemo, ali prostore zapreti ali pa omogočiti parkiranje s povračilom vsaj najnujnejših stro- škov. Želimo predočiti obča- nom naslednje: smo de- lovna organizacija, ki skr- bi v Celju zato, da bi bilo kar najbolj čisto m ure- jeno. To pa nam bo lahko uspeilo le tedaj, če bodo sodelovali vsi. Tisti, ki morajo plačati dinar, naj se ne hudujejo, kajti pla- čajo ga na račun reda in urejenosti, ker zaradi svo- jega avtomobila in za ta avtomobil urejenega pro- stora zahtevajo določeno angažiranost mestnega pro. štora in določenih služb. To pa predstavlja strošek, ki zahteva povračilo, Na treh prostorih pri tržnici, to je cesta ob trž- nici in oba prostora ob Savinovi ulici, je čuvaj, ki je v rednem delovnem raz- merju, mesečno pa proda blokov v vrednosti 2.100,00 din. Njegov osebni doho- dek pa je 5,60 din na uro, kar znese 1.019,00 din na mesec, če k temu doda- mo plačilo prispevkov 45 odst., stroške za obleko čevlje, bloke in ostalo, stane mesečno včasih tudi do 200,00 din. To pa se knjiži v podjetju na pose- bnem kontu m je namen- sko določeno za ureditev novih parkirnih prostorov, za katerih ureditev — as- faltiranje — plačamo prav toliko za 1 . Zato še vedno ne more- mo misliti na to, da bi voznik s plačilom na par- kirnem prostoru prispe- val za ureditev novih pro- storov, ampak so za to še vedno potrebni krediti bank ali pa Skupščine ob- čine. Pri tem pa še na slednje pripombe: Turistična mesta, kot so Dubrovnik, sibenik, Zadar itd., račtmajo parkiranje 5,00 din prav zaradi tega, ker so parkirna mesta majhna z mailoštevilnimi boksi. V Celju ni določenih no- vih parkirišč površine, kot so pn hotelu Merx, pri samopostrežnih trgo. vinah in druge, so pre- majhne in preveč oddalje- ne. Celje potrebuje prostor, kjer bi lahko parkiralo vsaj 300 avtomobilov hkra- ti. Takšnega prostora i>a v Celju ni več, parkirne hiše, ki bi bila edina ra- cionalna rešitev, pa so predrage. Novi odlok o ureditvi prometa bo marsikaj v Celju izboljšali, če se bo izvajal v vseh členih. Nje- govo izvajanje z nestrp- nostjo pričakujemo, kajti našim delavcem parkira- nje po ulicah ovira delo. Pod avtomobili namreč ne morejo pometati, ko pa avto odpelje, ostanejo smeti vidne. Takšno parkiranje tudi onemogoča strojno čišče- nje, ker s .strojem ne mo- remo okoli avtomobilov. Torej mora nujno biti urejeno enostransko do- podansko in popoldansko parkiranje kot po mestih, kjer je to že urejeno. Prav pa bi bilo, da tisti, ki delo na cesti s svojim parkiranjem ovirajo, tudi plačajo, kajti čiščenje je zaradi tega dražje, plača- jo pa ga vsi, tudi tisti, ki ' ne parkirajo po uUcah. , Javne naprave Celje ing. Drago Dolžan direktor podjetja Javne . naprave i Celje Izreden uspeh Merxovih de- lavcev na zboru gostinskih delavcev Slovenije — Dve zla- ti, ena bronasta in posebna plaketa Dvajseti, jubilejni zbor go- stinskih delavcev Slovenije v Portorožu bo ostal še dolgo v lepem spominu za kolektiv Merxa. Na veliko srečanje, ki je bilo hkrati tekmovanje v nekaterih disciplinah gostin- ske dejavnosti, so odšli z že- ljo, da se pokažejo. Na tro- feje niso računali, vsaj na takšne ne, kot so jih dobili. čeprav so v Celju še neka- teri drugi gostinski kolektivi obljubili sodelovanje na tek- movanju (!), so na koncu os- tali sami. Tudi ta občutek, da nekateri ne znajo držati be- sede, ni bil prijeten. Toda konec je bil izreden. V zelo ostri in visoko kva- litetni konkurenci so osvojili naslednja odličja: zlato me- daljo za pogrinjek »likof te- ric«, enako priznanje za jedil- ni list v petih jezikih, brona- sto medaljo za pogrinjek »ob- letnica poroke« in posebno plaketo za izreden delež ce- lotnega kolektiva na zboru. Za sodelovanje na tem tek- movanju so v gostinskem de- lu kolektiva imenovali pose- ben odbor, ki je imel polne roke dela zlasti pri izbiri ide- je za pripravo pogrinjkov. To- krat so se odločili za predela- vo lanu in za svečanost, ki se kaže ob likof u. Za lan so se odločili tudi zategadelj, ker pridobivanje in predelava te industrijske rastline pri nas počasi iziimira. Zato je imel izreden pogrinjek tudi naro- dopisno veljavo. Praktičen je bil tudi drugi pogrinjek, za katerega so do- bili bionasto medaljo. Vtem ko sta zlati pogrinjek pripravila Fanika Lamovšek in Anton Vedenik, sta pri bro- nastem sodelovali Marija Ka- čič in Alenka Ogrizek. Jedil- ni list, ki so ga nagradili z najvi.šjim priznanjem, je pri- pravil šef gostinsko turistič- nega sektorja Merxa, Silvo Krelj. In izjave? Fanika Lamovšek: »To je iz- reden uspeh, zlasti še, če upo- števamo največjo konkuren- co. Zato se ga tudi zelo vese- lim!« Marija Kačič: »Vesela sem uspeha, še predvsem, ker sem mlada gostinska delavka,« Silvo Krelje: »Priznanja, ki smo jih osvojili, so visoka po- hvala celotnemu kolektivu,« M. BOŽIČ Trije, ki so največ prispevali k Merxovemu u.spehu na zboru gostinskih in turističnih delavcev Sloveni,)e. Od leve: Marija Kačič, Silvo Krelj in Franika Lamovšek, NAVADNA SMETLJIKA SmetljiKa je pri nas precej razširjer;;; rastlini, .^tare.^ši ljudje lo poznajo pod ime- nom »augent'Oši« ali tud' kot Vidova trava, fo ;e mt.-»jno, k().šato, enoletno zcli.'-če s ko- željasto korenino, katere ko- reninice se zajedajo v diuge rastline. Iz korenine požene 15 do 20 nm vi.soko steblo, ki je zgoraj vejnato in mehko dlakavo. Na njem so preme- njalni, sedeči, širokojajčasti hsti, ki majo na vsakii -^^tran po pet ostrih zobcev. Na kon- cu stebla in vej je za vsakim podpornim listom en sam, do cm dolg bel cvet. Pod- porni listi so prekriti s pec- Ijatimi žlezami. Plod je jaj- čast in zaprt v čašici. Smet- Ijivka cveti od julija d.o sep- tembra. Raste na vlažnih in ne presuhih senožetih ter travnikih, suhih pobočjih, ob potih, gmajnah in po redkih gozdovih. Po gorskih senože- tih raste tudi gorska smetlji- ka, ki je slična navadni, le cveti bolj zgodaj (že konec maja in junija). Nabiramo cvetoče zelišče, tako da izpulimo zelišče, ga razprostremo v tanki plasti in sušimo v senci na prepi- . CELJE Poročilo se je 6 parov, od teh: BORIS JURŠINIČ, Tr- novlje in MARI.TA ROMIH. Preseniško; LADISLAV ŽlA- HTA in NEŽA ŠARDI, oba iz Celja ter JANEZ TRUPI. Praprotno in ŠTEF-\NI.TA MAK, Celje. ŠENTJUR PRI CELJU FRANC ŠTANTE, 33, kme- tovalec in STANISLAVA KO- LAR, 19, delavka, oba iz Ma- rija Dobja; IVAN PAHOLE. 63 kmetovalec. Repno in MA- RIJA FIDLER, 59, poljedelka. iz Šrimoža; VOJTEH KOK. 24, gasilec. Štore in ANTO- NIJA . DUŠEJ, 23, ' kurirka. Dolga gora; MILAN GABER- ŠEK, 23, trgovski pomočnik in SILVA JESENEK. 21, eko- nomski tehnik, šibenik; RO- MAN ŠČUREK, 23. tehnolog in BREDA KAČIČ, 20. trgov- ska pomočnica, oba iz Šent- jurja. ŽALEC FRANC RIBIČ, 22, in ZLAT KA ROBIČ, 17, oba iz Ojstri- ške vasi ter IVAN TANŠEK, 26, Podvrh in DANICA TO- MAŽIN, 19, Šempeter. CELJE FR-A.NČIŠEK SKLEDAH, 42. Velenje; ANA PECIGUS, 69, Štore; FRANČIŠKA ESIH, 79, Tremarje; FRANC VIDIC, 89. Celje; FERDINAND DOB- NIK, 45, Čeplje; FRANC KA- REL, 79, Tratna; MIHAEL IRŠIČ, 89, Verpete; BOŽENA INTIHAR, 48, Celje; JAKOB BUKOŠEK, 59, Šentjanž; AN- TON GNUS, 67, Vrenska gor- ca; PRANJA MIRNIK, 49, Lo- pata; FRANČIŠKA ŠORLI, 77, Vojnik in FRANČIŠKA ZU- PET, 68, Podboršt. ŠENTJUR PRI CEI.JU VALENTIN PEŠKO, 73, upokojenec, Trata in JOSIP PASARIČ, 77, kmetovalec, Podgorje. ŠiMARIE PRI JELŠAH MARKO PLANINŠEK, 86. Cmereška gorca; MARIJA VREŠAK, roj Kovačič, 77. Plat; ZOFIJA WUSAR, 77. Sladka gorca; GERTRUDA ČEPRNJAK, roj. Ratej, 87, Pečica. ŽALEC ALBIN VRENKO, 44, elek- tričar, Šempeter; JERNEJ KUNST, 76, preuži;kar. Graj- ska vas in MARIJA KORUN, roj. KOK, 91, gospodinja, Tr- nava. hu Močnejše koreninice od- reženio in zavržemo, tanjše pa pust.mo. Pri sušenju mo- ramo paziti, da ostane zelišče epo zeleno m cvetovi ohra- nijo svojo be'o barvo. Rnst- lina ima vrsto zdravilnih sno- vi: gliK. zjd au'^ui;in, eiončno olje maščobno olje, smole, nizi;<.'ne sh^dkorje m aroma- tične >novi. Včusih so snietljiko uporab- ijali v obiiiti lahnih prelivov za i:':p;i£inie vnetih oči, osla- be]'h oči zarr.d. prekomerne- ga napenjanju pri dolgotraj- nem branju, vendar tovrstno zdravljenje laje prepuščamo strokovnjaku to je speciali- stu za oči. Oči so na? zaklad in vsak nestrokoven poseg vanje iiaa lal.ko težke posle- dice. Manj znano je, da učinkuje smetljika zdravilno tudi pri težavah želodca, pri pre- močnem izločanju želodčne kisline. Čajni preliv krepi že- lodec, pomirja krče in ga moramo piti grenkega. Lahko dodamo še planinski mah, li- ste grenke deteljice po ena- kih delih, ščep čaja prelije- mo z vrelo vodo in ga pusti- mo nekaj časa na toplem. Čaj pijemo dvakrat dnevno. BORIS JAGODIC dipl. pharm. SLG\ četrtek, 16. novembra ob 19.30 Ayckborn: LJUBEZEN DRUGE POLOVICE za IV. mladinski abonma in izven. Gostovanje MGL iz Ljublja- ne. Petek. 17. novembra ob 15.30 LJUBEZEN DRUGE POLO- VICE za I. mladinski abon- ma in izven. Sobota. 18. novembra ob 15.30 LJUBEZEN DRUGE POLOVICE za 1. šolski abonma in izven; ob 19.30 isto delo za abonma kultur- na akcija; vstopnice so še v prodaji. Nedelja, 19. novembra ob 10. uri Mariowe: TRAGEDI- JA O DOKTORJU FAUSTU za I. nedeljski mladinski abon- ma in izven; ob 19.30 Slav- ko Grum: VČ.A.SIH BI NE- KAJ RAD, TAKO RAD... — izvaja Matjaž Arsenjuk. Vstopnice bodo v prodaji pol ure pred začetkom. Torek, 21. novembra ob 19.30 UUBEZEN DRUGE POLO- VICE za VI. mladinski abonma in izven; ob 19.30 Miloš Mikeln: STALINOVI ZDRAVNIKI — gostovanje v Kranju za red premier- ski. Sreda, 22. novembra ob 17.45 IJUBEZEN DRUGE POLO- VICE za 3. šolski abonma in izven. KINO UNION: do 21. novembra ob 16. uri italijanski barvni film PO- LICIJSKI KOMISAR PEPE, ob 18. in 20. uri angle.%ki barvni film LJUBEZENSKI GL.\SNIK od 22. do 26. novembra ameriški barvni film POL- NOČNI KAVBOJ. KINO METROPOL: do 19. novembra ameriški barvni film ESKADRILA SMRTI od 20. do 21. novembra francoski barvni film NA MEJI BLAZNOSTI od 22. novembra dalje ame- riški barvni film PLAMEN NAD SMIRNO. KINO DOM: do 17. novembra ob 18. in 20. uri ameriški barvni film NEPREMAGLJIVI od 18. do 19. novembra ob 18. in 20. uri italijansko- španski barvni film CA- NYON CITY do 19. novembra ob 16. uri slovenski film DOLINA MI- RU od 20. do 22. novembra ameriški barvni filna BAN- DOLERO. 22. stran NOVI TEDNIK Št. 46 -— 16. november 1972 Bliža se čas, ko bomo pri- šli vsi v zadrego. Kaj komu kupiti, ,konec leta bo kaj kmalu pred durmi. No, takole kar priznajte, vedno smo v zadregi, kadar je treba komu kupiti darilo, Ja, kakšnemu ŽE IZDELANI PAKETI zahodnemu multimilijonarju je lahko, ko kupi za darilo kakšni svoji oboževalki kar ce! otok, pa letalo ... Toda mi navadno razmiš- ljamo, kaj bomo kupili otro- kom, kaj bo dedek Mraz pri- nesel pod jelko, kako in s čim bomo obdarili svoje naj- bližje, znance, prijatelje. Ha, se je tudi to že zgodilo, da je kdo za novo leto dobil po pošti paket, v ka^-^rem so bi- li žeblji, pa staro kladivo, ne- kaj zobotrebcev in toaletni papir. Ni kaj reči, sami ko- ristni in uporabni predmeti — toda vse skupaj premi- LIČMA OPREMA m BOGATA VSEBINA slaka vredno, ker kaj takš- nega recimo, ne moremo da- ti teti, ženi, otroku, da o ta- šči sploh ne govorimo. Vidite, da bi vas rešil vseh teh nepotrebnih in utrujajočih misli in naprezanj, se je TEHNO-MERCATOR pošteno potrudil. Še to možnost vam je ponudil, da lahko koga ob- darite, ne da bi mu sploh kupili darilo! Poglejte, še po- sebno v VELEBLAGOVNICI T boste našli čudovite predme- te, najprimernejše za darila. Kaj vse je to? Čisto prepro- sto — kaj je bolj razveselji- vo za otroka kot mična igra- ča, recimo kakšna lutka ali plišast medvedek, skupaj se bosta igrala. Kako — imate že večje otroke? Potem pa električni vlak, še vaš mož se bo igral zraven. Kavalir ste? No, potem sploh ni problemov, vsaj pri TEHNO-MERCATORJU jih ni, ker so poskrbeli za to. Brez- številni kompleti kozmetike, sploh ni, da bi naštevali, pojdite na oddelek kozmetike in se, prepričajte. Kdor pa je bolj zahteven, bo že v pritličju lahko izbiral med najlepšimi izdelki zlatnine in drugih plemenitih kovin. VPRAŠAJTE ZA NASVET, DOBILI GA BOSTE Poglejte skozi okno — zima je pred vrati. TRIM je na po- hodu. Dogovorite se v druži- ni, pa drug drugega obdaruj- te s smučmi in drugo zim- sko opremo pri športnem od- delku VELEBLAGOVNICE T in hajd v hribe, na strme smuči- ne .. res lepo darilo za vsa- kogar. No, ja, stara mama ne bo šla na Golte smučat, ji pa kupite televizor, bo sede- la doma in se kratkočasila ob zanimivem programu. Če pa ZAGOTOVLJENA KOLIČINA IN IZBOR je skromnejša in bi jo s takim darilom spravili v zadrego, ji kupite lep servis na oddel- ku s steklom, kristalom, por- celanom in keramiko pa vas bo potem postregla s kavico ali čajem v ličnih posodah. In nenazadnje, če imate pri- jatelja, ki še nima stanovanja ali če ga tudi ima, pa ima prazno sobo, mu kupite re- produkcijo, sliko starega moj- stra 19. stoletja. DARILNI PAKETI — REŠITEV VAŠEGA PROBLEMA ženske se kaj rade ustav- ljajo na oddelku s torbicami in sploh z usnjeno galante- rijo. Res je, da so minili ti- sti viteški časi, ko so vitezi metali plašče v blato, da so potem njihove izvoljenke šle preko, toda z nakupom torbi- ce in ličnih rokavic, lahko pri svoii oboževalki potrdite, da ste naslednik teh plemenitih prednikov. Pa tudi nič ne de, če ste s svojo oboževalko že dvajset let poročeni ... DARILNI BON — OBDARITEV BREZ NAKUPA DARILA In ve ženske — vsaj za novo leto kupite svojim slab- šim polovicam kakšen viski, pa kakšno boljšo cigaro, ali pa celo kakšen električni briv- ski aparat. Potem pa je tukaj še cela vrsta kozmetike, ob- lačil, obutve in kaj bi še naštevali. Pojdite v VELEBLA- GOVNICO T in si sami oglej- te. TEHNO-MERCATOR nikoli ne razočara! PRIDITE, POGLEJTE, KUPILI BOSTE NE DOVOLITE, DA VAS PREHITI ČAS št. 46 — 16. november 1972 NOVI TEDNIK stran 23 PRODAM fjOVO ledeno montažno ga- ražo 4 X 2,30 prodam. Pla- huta Alojz, Lopata 24 Celje. JIDANO hišo z vrtom v rav- nim (eleKtrika) poceni prodam. Cena 32.000.- din. Informacije Ovter Martin, Vine 10 Strmec. pLKKTRO vrtalni stroj 15 mm in trofazni motor 3 KM prodam Prane Jese- nik, Dobje 28, Dramlje. gPALNICO — češnjev les — hladilnik in televizor ugod- no prodam. Stojčevski, Lju- bljanska 31-1, telefon 214 59. 101 — 7800 km prodam. Lo- vrenčak Emest, Simončiče- va 1 Celje, gl. križišče Lju- bljanske ceste. PNEVNO omaro dolž. 150 cm prodam Cena 1.000.— din. Tumšek Franc, Kersni- kova 32 a Celje. MLIN za žito (koruzo in pše- nico) premer 90 cm pro- dam. Knez Franc, Zlateče 22 Strmec pri Vojniku. PSICO — volčjakinjo, lepo, staro 15 mesecev prodani. Eberlinc Bogomir, Zagrad 144 Celje. ŠTEDILNIK »Kabinet« širok, dober, na trda goriva pro- dam za 150.— din Hriber- nik, Veseto\'a 8 Celje. KRAVO srednje težko, brejo, prodam. Pavčnik Rezi, Zg. Hudinja 46. POCENI prodam rabljeno umivalno omaro in samsko spalnico flodrano. 0.gled po- poldan od 16 ure naprej. Gašperšič, Grčarjeva 2 C;e- Ije. ENOOSNO prikolico za oseb- ni avto nosilnost 500 kg in fiat zastava 750 — karam- boliran — prodam. Ponud- be pod »Vransko«. KONJA starega 6 let prodam ali zamenjam za kravo. Ko- želj Franc Bukovžlak 48 Te- harje. ENODRUŽINSKO stanovanj- sko hišo vse.jivo prodam. Informacije Migojnice 135 vsak popoldan ali telefon 71904. KOBIU) staro sedem let pro- dam. Majcen Milan, -Zg. Hu- dinja 6 Celje. WV 12C0 prodam. Šarlah Ul. bratov Kresnikov 34 Celje. SPALNKX) novo, svetlo, še zapakirano poceni prodam. Stanovnik Malga'eva 14-1. TELEVIZOR skoraj nov pro- dam. Sevšek Marija, Prešer- nova 14. OSNOVNA šola Vinski vrh pri Slivnici proda tri omare za opremo spalnice. STANOVANJSKO hišo takoj vseljivo, z vrtom m gozdom primerno tudi za obrt, pro- dam v okolici Celja — Kom- pole pri Štorah. Informaci- je Kovač Stane Ljubljana, Dalmatinova i/III, telefon .323-150 od 12. do 17. ur?. TV SPREJEMNIK ugodno prodam. Goric Franc, šlan- drov trg 39 Žalec. STIHL motorno žago — no- vo — z garancijo prodam. Ogrodje za Ctometov plug in smrekove fosne. Ponud- be pod »Ugodno« KUPPERSBUSCH štedilnik s pečico in sobno peč — ma- lo rabljeno — prodam. Kro- jaštvo Petrovče 10. ZASTAVO 750 letnik 1971 pro- dam. Cena 20.000 din. Celje, Gallusova 4. FIAT 750 avgust 69 prodam. Roje Ida, Cesta na grad 50/a Celje. 50 M dolge 80 cm široke no- ve mreže za ograjo prodam. Ravnik Ivan, Žadobrava 80a škofja vas. GARAŽO v Celju blizu bol- nice prodam. Ponudbe pod »Garaža — november«. ŠKODO 1000 MB 1969 36.000 km uijodno prodam. Bratec, Muzejski trg 3, Cellje. NEDOGRAJENO hišo s 5 ha ob cesti v Savinjski dolini prodam. Ponudbe pod »Na lep>em kraju«. BOROV gozd 1,5 ha ob kri- žišču Fervega — Pirešica ugodno prodam. Razboršek Prebold 133. ZAPOSLITEV MLAJŠE dekle pridno in vestno sprejmem v službo za delo v plastiki. Predsta- vite se v soboto 18..novem- bra med 9. m 11. uro do- poldan. T. Pristovnik, Celje Kajuhova 6. UPOKOJENKA išče mesto čistilke tri do štiri ure dnevno. Krepi Marija Kamni.ška 16 Celje. KUPIM PARCELO za vikend v oko- ci Celja z gradbenim do- voljenjem kupim. Ponudbe pod »Devize«. TELICO starejšo od treh me- secev pravo »Simentalko« kupim. Plačam dobro. Ža- gaj šek Ivan, Šentjanž nad Štorami 24. PARCELO ali staro hišo v bližnji okolici Celja kupim. Ponudbe pod »Oglas iz tu- jine«. ENOSTANOVANSKO hišico ali polovico — lahko po- trebna popravila v bližini Celja, najraje smer zahod — kupim. Ponud"ae pod »Ku- pim hišico«. STANOVANJE PRAZNO sobo s posebnim vhodom iščem po možnosti v centru Celja. Branka Zvar, Vegova 14 Celje. OPREMLJENO sobo v Celju iščem. Ponudbe podo »Do- bro stanovanje«. OGREVANO opremljeno so- bo išče fant nealkoholik in nekadilec v Celju ali okoh- ci štor. Ponudbe p>od »Strojni tehnik«. STANOVANJE iščem v okoli- ci Celja, po možnosti ogre- vano sobo (s pranj6.m). Sem večina na terenu. Zeljko Kundih pri Drašler Slavku, Ane Ziherlove 4 Ljubljana — Šiška. MLAD miren fant nujno išče ogrevano sobo v Celju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Nujno«. ZAKONCA brez otrok iščeta neo premi j eno sobo z mož- nostjo kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Ključavni- čar«. RAZNO LOKAL 30 do 40 kv. m. v Šempetru (Sav. dolini ob cesti iščem. Ponudbe pod »Adaptiram sam«. PLETARJI pozor! Vrbove ši- be za pletenje — večjo ko- ličino — lahko dobite. Poiz- vedbe: Smrkolj — Gostiln* Prekopa pri Vranskem. CENEJE vam pride! Hlačne kostime, modna krila, pe- lerine, ki so primerne za nosečnice, hitro in poceni naredim. Ponudbe pod »Na novo«. IZGUBILA se je rjava siam- ska muoka. Ce se je kam zatekla prosim, da jo vrne- te v Miklošičevo 3, pritličje levo. ZA MOTORNO žaganje vseh vrst drv se priporoča Pri- možič Oton — 63312 Pre- bold. Sporočite z dopisni- co. SPREJMEM v varstvo otroke od 4. leta naprej. Na Oto- ku. Ponudbe pod »Central- na kurjava«. ŠIVILJSKO delo na dom nu- dim za dobo dveh mesecev. Plača po komadu. Lahko več kandidatk. Ponudbe pod »Takoj«. Med šempetrskimi ribiči ,KRAU SAVINJE' JE PRETKAN Sleherni ribič, naj bo star ali mlad, začetnik ali »stari maček«, sanja o tem, kako bo nekega dne potegnil na suho takole vsaj meter dolgega in kakih osem kilogramov in več težkega sulca. Sanjati o tem, tudi z odprtimi očmi, seveda niti ni prepovedano niti ni greh. Resnica je kajpak drugačna. Le redki so namreč, ki se lahko postavijo s tako trofejo, le redki so, ki so okusili napete trenutke zagrizenega boja, preden so sulca spravili na breg. Podal sem se med šempetrske ribiče v prepričanju, da če že sam ne bom deležen sreče, bo to uspelo vsaj komu drugemu. Dogovorili smo se in krenili za vodo. Sedem nas je bilo, večina izkušenih ribičev, in jaz med njimi, ki sem pravzaprav še bolj kot ne ribiški zelenec... Srebrno se je bleščala Savinja - jutranjem soncu. Mohorlio je namakal svojo vabo, toda žal zaman .. Zbrali smo se sredi Šempetra in megla je bi- la gosta, da bi jo lahko re- zal kot solčavski sir. Si- cer pa, začeti je treba zgodaj, sulc odhaga zju- traj na svoje vsakodnevno ropanje in takrat je pra- vi čas. Drug za drugim so prihajali ribiči, Miklavžin, ki je celotno stvar orga- niziral, pa je seveda bil prvi. V bližnji gostilni se okrepčamo s kavo in še čem, pa krenemo z avto- mobilom proti šemipetr- skemu mostu. »Bojni posvet« je bil ob gostilni pri mostu. Pre- gledujemo vabe, ugotav- ljamo, katera bo boljša in se razdelimo v tri skupi- ne. »Hej, novinar, s tistim- le vašim plehom pa ne vem če boste kaj dobili«, se oglasi sodnik Boris De- bič in pokaže na mojega »heinza«, tako se namreč imenuje velika pločevina- sta vaba, ki mi jo je pK)- sodil Marjan Juteršek. »Ja, zakaj pa ne, saj vsd zatrjujejo, da je to naj- boljša vaba?« sem ugovar- jal. . »Zaradi tega, ker naš^i sulci, kljub temu, da so zelo inteligentni, ne mara- jo pleih muzike . . .« mi odvrne v odgovor. No, kar bo, pa bo! Sicer pa važno je loviti, to je re- kreacija. Svež zrak in mnogo gibanja . . Miklavžin, Slavko Mo- horko in jaz krenemo proti toku. Jutro je mrzlo in palice stisnemo i>od pazduno, roke pa v žep, da se malo ogrejeyo. Tiho stopamo, drug za drugim, ko nam naenkrat velika srr^ prekriža pot. Od na- psajališča ob bregu Savin- je se je vračala v notran- jost gozda. »Ce bi sedaj le bil tiile Franci Šuier, bi gvišno stekel domov po puško. Ni namreč samo navdušen ribič, je tudi strasten lo- vec. Sicer pa bi itaik naj- raje imel tak pihalnik, da bi na eni strajii bila pu- ška, na drugi pa palca za ribe lovit!« je dodal Slav lio in se hudomušno na- smejal domislici. Hodimo in hodimo. Vleče me za vodo . - - - »Gremo še daleč?« sem XX>baral Slavka. »Ne, le še kakšen slab kilometer!« mi odvrne. Presneto dolg je bil tale Kilometer, gvišno je imel tri tisoč metrov, saj smo prišli skoraj do polzelske- ga Garanta. Slavko je namreč tod obljubljal tol- mun, v katerem je kar sedem sulcev - - . Končno! Prispeli smo. Spustimo se za vodo. Tor- be s fotografskim pribo- rom je prevzel Miklavžin, jaz pa za vodo. Stopim na prve alge in uprizorim kar cel odlomek iz baleta, predno ujamem ravnotež- je. Ce bi čmoknil že na samem začetku, bi bilo pa le malce prehudo . . . Dvignem palico, odpnem avtomat tn zamahnem. Za- sliši se rezek »tlesk« in že se mi »heinz« z dvema ro- gličema pošteno zarije tam nekje v bližini zadnje plati. Kar dober začetek, pomislim, mukoma rešim trnek, in drugič zaonah- nem. Tokrat je vaba odle tela v elegantnem loku m že sem se ustrašil, da bo obtičala v grmu na drugi strani . . . Sreča, padla je v vodo. Hitro pričnem na- vijati, da ne potone pre globoko. Izvlečean in po novno zavihtim. Tudi to- krat odleti vaba daleč v valove, ko naenkrat za- čutim, da jo je nekaj pri- jelo . . . Zategnem, dvig nem pahco, stopim korak nazaj . . . alge . . . lovim ravnotežje in navijam na- vijam, zraven pa čofotam. »Madona, vi se pa fejst razburjate ob takemle pri- jemu . . .«, pripomni Slav- ko, ki meče svojo vabo ne- koliko više. Razburil, raz- buril! Nič se nisem razbu- ril, le na algah mi je zo- pet spodrsnilo, pa bd t>iil že v borih' četrt ure kma- iu drugič v vodi. Mečemo in mečemo! Po- mikamo se navzgor ob vo- di, enkrat s te, drugič z druge Strani. Slavko je med. tem dvakrat »zaha- klal«, pa m-u je vedno us- pelo razvozlati. Preveč je obtežil, je pojasnil. Me čem, navijam, lovim rav- notežje, bredem po vodi in pojem hvalo ženi, ki mi je dala volnene noga- vice, kajti voda je precej hladna. Sonce vzhaja in megle- na koprena se p>očasi dvi guje. Valovi Savinje se čudovito biešče. Odložim paUco in vzamem aparat. S tem mi, vsaj za enkrat, v^eliko bolje gre. Pa spet nadaljujemo. Hopla! Stopi Za skalo poleg noge se prižema kar precej velika mrena. Stegnem roko. Po- časi tako od repa navzgor in zgrabim! čOp in riba je moja! Praksa, ki smo si jo kot kratkohlačniki pri- dobili med. vojno, je le pustila nekaj posledic. >/Vidiš ga, starega ravb- šica«, vzklikne Miklavžin, ko mu pokažem ujeto ri- bo. Ugotovili smo, da jo je nekdo s kamenjem za- del, saj je imela ob hrbt- ni plavuti precejšnjo rano, kair pa mojega uspeha prav gotovo nič ne zmanj- šuje Riba je riba in ra- na gor ah dol. Za deseto uro smo se dogovorili, da se zopet zberemo ob gostilni pri mostu. Počasi se zbiramo. Vsi prihajajo piraznih rok, le Juteršek je ulovil pravo potočno postrv, ki je ime- la kar 42 cm. Izjemno lep primerek! Med najbolj ne- srečnega ribiča tega dne pa moramo prav gotovo prišteti Toneta Privošnika. Ob ustju Eolske je zategnil sulca. vleče ga proti sebi in kliče na pomoč. Mar- jan odloži palico in hiti ^jomagat, da bd ukrotil po. divjanega sulca, ki se je otepal zapetega trnka. Še malo, pa bo po njem . . - Takrat pa frrrrk . . . mo- čan sunek in trnek ostane prazen, sulec pa krene na- zaj proti globoki vodi, svoboden in bogatejši za izkušnjo . . . Ob mostu je namakal Šuler! Ob johi se je vrtel sulc (po pravici bodi po- vedano, še danes se vrti!), ki ima takole precej več kot meter in menda tudi preceu preko deset kilo- gramov. Zaman mu nastav- ljajo vat>o, kralj Savinje ostane lepo pod skalo . .. No, povedati velja, da je tega dne tudi Jože Po- točnik zapel, toda tudi nje- mu je mrctna pobegnila nazaj v bistro vodo . . . Po vsem tem verjetno ni potrebno še p>osebej poudariti, da nismo ulo- vili praiv nobenega sulca, kar pa je seveda čisto po- stranska stvar. Preživeli smo prečudovit dopoldne in če česa ni manjkalo, potem prav gotovo dobre volje ni. Šal in dovtdpov je .bilo več kot dovolj in smeha seveda tudi. In tako kot meni ni pomaga- la moja »plehnata« vaba, tudi Borisu Debiču ni nje- gova, pa čeprav jo je opre- mil še s kolajno, kot je v šali dodal. In kot vedno, tudi tokrat nismo biU kri- vi mi, da nismo dobili nič. Krive so bile objek tivne okoliščine in to je prebistra in prenizlca vo- da! He vedno se najde iz- govor, samo, da je ta to- krat resničen. Verjemite! Stisk roke in dober pri- jem, pa smo se poslovili. Še dva dni potem sem ču- til na podplatih vsak ka- men, na katerega sem sto pil. Tudi to sodi k rekrea- ciji, kakor sodi k njej tu- di sreča. In Marjan Juter- šek jo je imel, saj je že čez nekaj dni u^jel sulca, skoraj meter dolgega! Na svidenje in dober pri- jem! Tekst in slike: BERNI STRMČNIK Takole so počivali ribiči po naporne:m lovu. Miklavžin pa kar naenkrat vstane in pravi: »Poglejte fantje, tamle plava tisti sulc, ki ste mu prizanesli...« Ha, ha, pa še res je. Kar vsem je bilo prizanešeno! NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične žveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pn Jelšah in 2aiec — Uredništvo: Celje Gregorčičeva 5 poštni predaj 161; Naročnina m jgia&i. Trg v Kongresa 10 - Glavm lo odgovorni urednik Jože Volfand; Tehnicru urednik: Drago Medved - Redakcija: MUan Božič Eklj GorSič Jure KraSovec Milan Semčai Zdenka Sropai Milenkc Strašek Senu Strmčnik - Izhaja vsaK četrtejj - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk in Kližejj COF »Delo« LJubljana - Eiokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 1 din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana — Tel.: uredniStvr 223 69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 22S-00