Poslovanje Novoteksa v prvem poletju 1977 1. Doseganje proizvodnih planov I — VI 1977 Doseženo Plan Doseženo Ind. % I - VI 76 I -VI 77 I - VI 77 I - VI 77 dos. I -VI 76 plana Skupaj Metlika B. kg NM 40 467.174 546.000 550.616 118 101 Tkan. + plet. Konf. skupaj 1-i IVI -TW got. m min 1.768.929 25.678.024 1.792.720 23.520,473 1.769.713 20.976.815 100 82 99 89 Strešnik kom. streš. 2.610.224 3.318.126 2.672,959 103 81 T rgovine brutto real. 22.749.109 26.140.000 26.863,351 118 103 2. Produktivnost TKANINA Obrat Enota mere I - VI 76 I - VI 77 Ind. 77/76 Predil. Metlika preden/ef. uro 66,01 81,66 124 predil. N. m. preden/ef. uro 76,66 86.51 113 Priprava B. kg Nm 40/ef. uro 4,31 3,99 93 Tkalnice vodki/ef. uro 19,687 21,647 110 Pletilnice obrati/ef. uro 214 202 94 Oplemenitilnica metri/ef. uro 7,91 7,43 94 KONFEKCIJA Obrat Enota mere I - VI 76 I -VI 77 Ind. 77/76 obrat Nm kom/ef. uro 0.82 0,98 1,20 obrat Vinica kom /ef. uro o.80 0,71 89 obrat Trebinje kom/ef. uro 0.71 0.67 94 STREŠNIK Enota mere I - VI 76 I -VI 77 Ind. 77/76 kom/e d. uro 35 33 94 Produktivnost v TOZD KONFEKCIJA je v novomeškem obratu zaskrbljujoča. Padec produktivnosti na Vinici je posledica fluktuacije delovne sile, ker na novo priučeni delavci niso izpolnjevali norm. V Trebinju pa je posledica prostorske Produktivnost v Strešniku je padala na račun storilnosti, saj so za skoraj isto količino pro- 3.PRODAJA Enota Doseženo mere I -VI 76 tk. + plet. m 1.707.238.10 preja kon. izd. kom 515.073 Strešnik kom 1.716.587 trgovina bruto real 22.749.109 Plan Doseženo Ind. 1977 I — VI 77 I-VI76 3.650.000 1.926.465.00 113 250.000 61.185,94 105 1.200.000 540.715 6.389.800 2.732.324 159 56.300.000 26.863.351 118 % iz. pl. 53 45 43 48 Letni plan prodaje (sanacijski) je presežen samo v TOZD TKANINA, dočim je prodaja v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta precej uspešnejša. Predvsem je porastla prodaja na domačem trgu, saj je indeks v TKANINI 142, v KONFEKCIJI 152 ter v STREŠNIKU 158. Ta porast je posledica večje angažiranosti kreativne službe in desinature pri kolekcijah in Proizvodnja je problematična le v TOZD konfekcija, kjer je bilo zaradi velike fluktacije in odsotnosti z dela potrebno narediti rebalans proizvodnega plana. Z višjimi OD, ki so posledica boljšega ekonomskega rezultata v I. polletju, bo ta pojav zajezen in upamo, da bo plan ob koncu leta izpolnjen. Proizvodnja v TOZD Strešnik ni problematična. Glavna sezona Strešnika je v 2. polletju, prav tako proizvodnja. Produktivnost priprave v TOZD TKANINA ni povsem primerljiva, ker je bila v letu 76 računana na osnovi efektivnih kg, v letu 77 pa na osnovi baznih kg Nm 40. odmaknjenosti slabša organiziranost proizvodnje ter razdrobljeni delovni nalogi. Razen tega so v mesecu maju in juniju izdelovali izredno zahtevne modele za kooperanta Muro. izvodnje porabili več efektnih ur. Produktivnost se je že v mesecu juliju izboljšala. večje uspešnosti prodajnih zastopnikov oziroma vseh zaposlenih v prodajnih službah. Po drugi strani moramo ugotoviti, da je močno padla prodaja tkanin za izvoz preko domačih konfekcij in Novo-teksove konfekcije ter klasični izvoz konfekcije. Mislimo, da gre bolj za zunanje vzroke, saj se je zaradi obilice tekstila zaprlo že marsikatero evropsko tržišče. V bodoče bomo skušali z dohodkovnimi odnosi med TOZD TKANINA in KONFEKCIJO znova spodbuditi izvoz. 4. ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZDIH tozd 01 -VI 76 Plan ' PREDILNICA METLIKA 314 308 TKANINA 978 986 KONFEKCIJA 855 854 TRGOVINA 70 77 STREŠNIK 96 95 SS PODJETJA (IVS, SSC, menza Novo mesto) 238 228 Skup. podjetje 2551 2548 01 -VI 77 Ind. I-VI 77/ I - VI 76 % iz vrš. plana 306 97 99 929 95 94 803 94 94 77 111 101 87 91 92 215 90 94 2418 95 95 V prvem polletju je Novoteks zapustilo precej delavcev, saj je poprečno število ljudi vi. polletju precej pod planskim številom. 5 ZALOGE Fizični obseg zalog gotovih izdelkov se je v prvem polletju v odnosu na stanje 1. 1. 1(>77 zmanjšal v vseh tOZciu.. Stanje tkanina + konfekcija Strešnik pletilnica (m) 571.187,85 (kom) (kom) 1. 1. 77 254,972 327,763 31. 1. 537.356,95 233,010 439.237 28.2. 503.412,25 215,922 443,887 31.3. 414.331,95 218,793 395,883 30.4. 418.247,70 209,399 353,663 31. 5. 378.786,10 215,334 260,483 30.6. 402.707,10 208,459 268,398 stran 2 novoteks 6. Plan in izvršitev plana fiksnih stroškov za I. polletje 1977 Fiksni stroški so bili po sanacijskem programu planirani v višini 226.663.970.—, doseženi v I. polletju pa 113.909.784. To pomeni, da smo fiksne stroške kljub raznim podražitvam uspeli zadržati na nivoju planiranih, saj so prekoračeni le za 0,3% ali za 577.799 din. 7. Pregled izplačanih brutto tozd Izvršitev Plan Izvršitev % Ind. osebnih dohodkov za I. polletje I - VI 76 1977 I - VI 77 izvr. 77/76 1977 TKANINA 27.259.581.20 56.880.000 27.878.865.80 49.0 102.3 METLIKA 8.490.281.10 17.100.000 7.793.102.50 45.6 91.8 Letna masa brutto osebnih KONFEKCIJA 16.680.915.45 40.020.000 18.141.821.18 45.3 108.8 dohodkov je bila za leto 1977 STREŠNIK 2.424.517.95 5.102.000 2.829.338.90 55.5 116.7 planirana v višini 139.729,000, TRGOVINA 1.976.777.90 4.200.000 2.560.699.00 60.9 129.5 izplačana v I. polletju pa v viši- DELOVNA SK. ni 66.953,258 ali 47,9 % plani- SKUP. SLUŽB 7.849.319.95 16.427.000 7.749.431.13 47.2 98.7 rane mase. SKUPAJ 64.681.393.55 139.729.000 66.953.258.51 47.9 103.5 8. Poprečje izplačanih meseč- tozd I - VI 76 I -VI 77 Ind. nih neto osebnih dohodkov 77/76 TKANINA 3.306 3.449 104 Osebni dohodki so bili po METLIKA 3.278 3.135 96 predpisu, da tisti tozdi, ki so STREŠNIK 3.005 3.704 123 imeli v letu 76 nekrito izgubo, TRGOVINA 3.340 3.918 117 ne smejo dvigniti OD nad pov- Konf. NOVO MESTO 2.483 2.659 107 prečje izplačanih OD v letu 76, Konf. TREBINJE 2.026 2.563 127 v prvih treh mesecih zelo nizki. Konf. VINICA 2.219 2.609 118 Po pokritju izgube smo glede na SS KONFEKCIJE 3.525 4.506 128 veljavni pravilnik o delitvi OD TOZD KONFEKCIJA 2.415 2.832 117 le-te precej dvignili, saj so bili IVS 3.900 4.387 112 nizki dohodki glavni vzrok za SKUPNE SLUŽBE POD. 3.863 4.184 108 odhajanje delavcev iz Novo- MENZA 3.159 3.728 118 teksa. NOVOTEKS 3.040 3.353 110 9. Pregled rezultata za podjetje zal -VI 1977 tozd Fakturirana Ostanek po fak. Ostanek po plač. Izguba skupnih služb še zmanjšuje ostanek dohodka po TKANINA realizacija I -VI 77 221.256.600,00 real. I - VI 77 + 6.565.545,25 real. I - VI 77 + 7.319.678,85 tozdih. METLIKA 71.553.706,08 + 2.061.978,06 + 2.203.443,06 Rezultat, ki smo ga kot KONFEKCIJA 76.725.765,70 - 1.501.599,62 - 234.052,53 celotna delovna organizacija STREŠNIK 15.986.011,20 + 2.445.303,12 + 2.174.032,43 dosegli, mora spodbuditi vse TRGOVINA 24.123.639,75 + 26.605,23 + 2 327.248,43 delovne ljudi Novoteksa, da se MENZA N. M. 2.539.573,10 + 108.781,24 za skupne cilje - za še uspeš- POC. DOM. GOSP. 193.733,60 - 69.143,79 nejše poslovanje še bolj potrudi- IVS 8.503.765,97 - 553.908,92 mo, saj pomeni uspešen in cen- SS PODJETJA 6.885.138,34 jen Novoteks tudi naš uspeh in SKUPAJ SK. SL. 18.122.211,01 - 514.271,47 - 428.287,32 ne nazadnje — naš kruh. SKUPAJ PODJET. 427.767.933,74 +9.083.560,57 + 11.462.062,92 Tovarišica Ljuba je odšla... Pred dnevi se je iz Novega mesta odselila tovarišica Ljuba Penko — dosedanja vzgojiteljica in vodja Novoteksovega vrtca. Ob tej priložnosti ji je za dolgoletno sodelovanje tovarniški sindikat podaril skromno darilo, mi pa smo se z njo še zadnjič pogovorili o delu, težavah in življenju otrok v novotekso-vem vrtcu. „V vašem vrtcu sem z otroci preživela 8 lepih let. Spominjam se, da smo na samem začetku pazile samo 8 otrok. Malčkov je bilo sicer veliko več, toda starši so bili takrat mnenja, da z njimi slabo ravnamo. Moram pa priznati, da razmere res niso bile najidealnejše. Danes, ko so v vrtcu 104 otroci in je vrtec lepo urejen, se resnično da delati; vendar bo potrebno vrtec v najkrajšem času razširiti. Prav letos, ko zapuščam Novoteks, bo prvič vodil otroke strokovni kader v vseh petih skupinah. Na moje mesto je že prišla nova strokovna moč — tovarišica Božičeva, in prav njej želim, da bi ji šla uprava novomeškega vrtca vsaj toliko „na roke“, kot je šla meni Novoteksova ... “ TEKST IN FOTO: MIHA GOSNIK novoteks •' > strah 3 30 LET DELA IN ZVESTOBE... 15. avgust 1977. leta! Ta dan bo zapisan v zgodovino ta Šintlerja in doživeto zapetih novomeške tekstilne tovarne z zlatimi črkami: ob prazniku pesmih »Dolenjskega okteta11, Novoteksa se bodo v bodoče namreč spomnili vseh tistih so dobili vsi tisti, ki so v tovarni delavcev, ki so bili 10, 20 in 30 let na delu v isti tovarni. 10 let kristalne vaze, 20-letniki Mimo tega praznika pa bomo proslavljali še 30. avgust — saj so dobili zapestne ure, 30-letni- so na ta dan 1950. leta delovni ljudje sprejeli vsa proizvajalna ki pa plakete za dolgoletni trud sredstva v svoje upravljanje. ter denarno nagrado. V petek, 19. avgusta, pa smo delovni ljudje Novoteksa praznovali veliki jubilej: 30-letnico ustanovitve našega podjetja. Predsednik DS Tine Geršič Na dopoldanski slovesnosti, ki je bila v tovarniški sejni dvorani, so se zbrali vsi jubilantje, ki so in še delajo v Novoteksu 10, 20 ali 30 let, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, sindikata, mladine ter gostje. Na obrazu vseh je bilo opaziti zelo vedro vzdušje — malo zaradi visokega delovnega jubileja tovarne, nemalo pa tudi zaradi dobrih poslovnih rezultatov ob polletju. Kot vse kaže, je Novo-teks že zaplaval v »mirnejše vode", letošnja proizvodnja je razprodana, kar pa je še najvažnejše — povsod je čutiti duh stabilizacije in prizadevanje ljudi je na zelo visokem nivoju. Po pozdravnih besedah tov. Kovačiča, predsednika sindika- 10-letni jubilantje so bili tokrat naslednji delavci: Martin Banič, Jože Ferbežar, Marija Grum, Vida Hrastar, Marjan Kic, Stane Kastelic, Marija Kramar, Milena Knoll, Milena Mavsar, Terezija Mežan, Ivan Nose, Slavko Nadu, Ivanka Novak, Milan Oblak, Ana Prigar, Marija Petrovič, Todor Stanojevič, Ivanka Sančanin, Martina Šlaj-kovec, Anica Šušteršič, Zvonka Vovk, Cvetka Vaupotič, Rudi Zupan, Pavla Zajc, Marija Ža- gar, Jože Miklič, Marjan Somrak, Anton Gerkšič, Anica Gašperšič, Peter Kostrevc, Ljudmila Rapuš, Silva Kostrevc, Matilda Šepetave, Ana Dragan, Tončka Kos, Marija Pirkovič, Štefka Pucelj, Jože Rolih in Jože Žagar. Seznam 20-letnikov pa je sledeč: Jerneja Čampa, Ivan Debevc, Rozalija Dolmovič, Breda Jakše, Štefka Skubic, Viktor Šlajkovec, Matilda Turk, Marija Verček, Ivanka Zupančič, Karolina Miklič, Jožefa Pirih, Jože Smrekar, Franc Zagorc, Božo Pogled na nabito polno dvorano v Domu JLA in nastop Slovenskega okteta 30 LET DELA IN ZVESTOBE... r .; yjfl Največ aplavza je požel Slovenski oktet V tovarni so dobili priznanje 10 in 20 letniki Čavlovič, Anica Drenovec in Slavka Križman. Na popoldanskem svečanem zasedanju delavskega sveta podjetja, ki je bilo v novomeškem Domu JLA, pa je pred številnimi gosti med drugim spregovoril: predsednik DS Tine Geršič, najstarejši član kolektiva Stane Židanek, predsednik izvršnega sveta skupščine Novo mesto Avgust Avber ter glavni direktor Luka Dolenc. Na zasedanju so bili nagrajeni naslednji 30-letniki: Marija Kočijaž, Justina Kandorfer, Marija Ponikvar, Marija Reberšak, Ana Ruk-še, Ela Seničar, Terezija Žagar, Marija Žonta, Marija Rolih, Jože Puš, Anica Bele, Lojzka Dragman, Joža Surla ter Franc Glavni direktor Luka Dolenc Predsednik IS SOb Novo mesto Avgust Avber Miklavčič; posebno plaketo pa je prejel za celo vrsto tehničnih izboljšav še Ivan Lahajner, vzdrževalec strojev v tkalnici. Nato so dobili vsi jubilantje in gostje slavnostno številko tovarniškega glasila, v kateri je prikazana strma Novoteksova pot, skrb za človeka in nadaljnji tren razvoja. Sledil je svečan, kulturni del prireditve. V njem se nam je predstavil Slovenski oktet, katerega je nabito polna dvorana toplo pozdravila. Navdušenje med prisotnimi je bilo tako močno, da je moral oktet že po zaključeni proslavi uvrstiti v svoj program še eno pesem. Tekst in foto: MIHAGOŠNIK Po podelitvi priznanj so se jubilantje slikali na tovarniškem dvorišču Alkoholik je bolnik - zato potrebuje pomoč! Alkoholizem je ,.nalezljiva" bolezen. Alkoholik ne pije rad sam, malo je „solo pivcev!‘. Vedno poskuša najti sebi primemo družbo, kar v naših razmerah seveda ni težko, in tako alkoholik popelie svoje nove pivske prijatelje iz grup. zmernih pivcev v svet alkoholne omame. Vinjen je močnejši, bolj gotov vase, se poveličuje, govori o svojih sposobnostih (ki propadajo iz dneva v dan), govori o uspehih (ki jih ni več) in o načrtih, ki jih že zdavnaj ni sposoben uresničiti. Čim bolj drvi v prepad alkoholizma, tem hujši so občutki krivde, ki mu povzročajo tesnobo in strah. Da bi jih odgnal, se ponovno utaplja v alkoholu. V trenutku treznosti se alkoholik zaveda svoje nemoči in zasužnjenosti od alkohola. Ta občutek pa je tako boleč, da ga ne more priznati niti sebi, kaj šele drugim. Zato na vsako dobronamerno opozorilo reagira agresivno. Preti mu nevarnost, da bo izgubil družino in službo. V takem brezizhodnem položaju mu ne preostane drugega, kot da se odloči za zdravljanje. Vse, ki ga silijo v to, ima za sovražnike in se krčevito bori za svoj kozarec, ki mu v življenju pomeni vse. V opravičilo navaja dokaze, da je cela vrsta ljudi še bolj zapitih kot on sam in zato mu zdravljenje še ni potrebno. Spominjam se primera, ko je k meni prijokala žena zaradi težav doma. Mož pije že 15 let. Njegovo obnašanje je grobo, stanje doma nevzdržno, zato se je odločila, da se odseli. Pri možu bi ostala le pod pogojem, da gre na zdravljenje. Po dveh urah in pol prepričevanja je le polglasno izustil: „Če že moram iti, pa naj bo!“ Iz dneva v dan poslušam nove zgodbe o tragedijah družin alkoholikov. Ene so hujše od drugih, nekatere pa so tako pretresljive, da jih ne morem zakleniti v predal pisalne mize, ko odhajam iz službe, ampak še dolgo živijo z mano. Alkoholik ne more abstinirati sam niti ne more zmerno piti. Če bi to mogel, ne bi tako daleč zabredel. Biti alkoholik ni sramota, sramota je samo, če nam kdo reče, da smo alkoholik. Torej je zdravljenje tisto, ki to sramoto potrdi. Če bi samo pili in se ne zdravili, bi bilo to častno. Tako jih še mnogo misli. ALKOHOLIK POTREBUJE PRI ZDRAVLJENJU ŽENINO POMOČ Alkoholike zdravimo v psihiatričnih bolnišnicah in dispanzerjih za alkoholike. Zaradi pomanjkanja prostora v bolnišnicah so 1973/74 ustanovili dispanzerje za zdravljenje alkoholikov. Kljub temu se zdravi komaj 1 % alkoholikov! Program zdravljenja je povsod enak. Zdravljenje v bolnici običajno zahtevajo žene, ker se želijo moža kar čez noč znebiti. To je zame najbolj enostavno. Pa vendar ni tako. Žena mora obvezno sodelovati pri zdravljenju, ker mož občasno prihaja v krize in takrat je ob njem ona, ki je poučena o alkoholizmu in mu pomaga te težave prebroditi brez kozarca. Če alkoholik ni poročen, mora sodelovati pri zdravljenju kdo izmed sorodnikov ali prijateljev, člani krajevne skupnosti, sindikata itd. ZDRAVLJENJE V DISPANZERJU JE SKUPINSKO DRUŽINSKO ZDRAVLJENJE Zdravljenje v dispanzerju je za alkoholika trša preizkušnja, za družbo pa veliko cenejše. Alkoholik je aktiven, je v družini, dela, tiste ure, ki jih prebije na zdravljenju, pa nadoknadi ob prostih sobotah ali z nadurnim delom. Alkoholiki se zdravijo po metodi skupinskega družinskega zdravljenja. Skupino, v kateri sodelujejo, imenujemo terapevtska skupina. Vodi jo zdravnik, pomagata pa mu medicinska sestra in socialni delavec. Zdravljenci obiskujejo skupino dvakrat na teden po dve uri. Zdravljenje traja eno leto. Alkoholik mora med zdravljenjem spremeniti svoj odnos do alkohola in alkoholizma, spremeniti mora način obnašanja in ravnanja do družine, delovnega okolja in družbe. Če kadi, mora opustiti tudi kajenje. Odvajanje kajenja je sestavni del usmerjanja v zdravo življenje. Alkoholik se mora opredeliti za zdravo življenje, saj mora v nekaj letih z nadpoprečnimi napori nadoknaditi veliko zamujenega na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Sama abstinenca ni dovolj! To lahko naredi vsakdo. Alkoholik pa se mora družbeno rehabilitirati. ČE DELOVNA ORGANIZACIJA NE SODELUJE PRI ZDRAVLJENJU, JE USPEH MANJŠI Zdravljenje v terapevtski skupini je »zdravljenje ljudi z ljudmi". To pomeni, da tisti člani skupine, ki tvorijo zdravo jedro skupine, s svojimi izkušnjami, znanjem, stališči, pripombami in že obogateni s spremenjenim načinom mišljenja pomagajo pri osveščanju novih članov. Člani skupine se med seboj tako dobro spoznajo, se navežejo, si zaupajo, skupina jim pomeni več kot samo terapevtski sestanek. Ko so že nekoliko osveščeni, radi prihajajo v skupino, s tem pa je dosežen uspeh tako za zdravljenca kot za terapevta. Vsi morajo seveda upoštevati načelo molčečnosti. Pri zdravljenju alkoholikov ima tudi delovna organizacija dolžnost, da se vključi v proces zdravljenja. Gre za podružbljanje nekoč odtujene medicine in zdravniškega dela. To nam omogoča naš samoupravni sistem. Na prvi uvodni razgovor k zdravniku morajo priti alkoholik, njegova žena in predstavnik delovne organizacije. V tem razgovoru zdravnik prikaže posledice alkoholizma v družini in delovni organizaciji, pojasni načine zdravljenja, pove kaj pričakuje od delovne organizacije, dokler je alkoholik na zdravljenju, kaj mora delovna organizacija napraviti in spremeniti med dispanzerskim zdravljenjem alkoholika. Delovna organizacija mora začeti spreminjati svoj odnos do zdravljenca. V primerih, DO ne kaže zanimanja, bo uspeh očitno manjši. Predpostavljeni zdravljenega alkoholika se mora občasno zanimati pri zdravniku za potek in uspeh zdravljenja. To na zdravljenca dobro vpliva, kajti ko se alkoholik strezni, je poln občutkov krivde in zato je potrebno, da mu v taki stiski pomaga tudi delovna organizacija. Zdravljenje alkoholizma ni samo vprašanje posameznika, žene, družine, je tudi vprašanje delovne organizacije, ki je toliko časa molčala oziroma dovoljevala moteče delovanje in ponašanje alkoholika v službi in mu zaradi takega odnosa »pomagala" pri njegovem propadanju! Vse žene niso vedno pripravljene sodelovati. Nekatere niso dovolj odločne, da bi se uprle alkoholiku, ker jim še ni tako hudo, nekatere pijejo tudi same. Predstavniki delovne organizacije pa lahko vplivajo na to, da se prične alkoholik zdraviti. Kjer je združeno prizadevanje žena in delovne organizacije, lahko pričakujemo uspeh. Če se alkoholik uspešno rehabilitira, predstavniki delovne organizacije vidijo, da njihovi napori in prizadevanja niso bili zaman in se veselijo uspehov svojih zdravljencev. Rehabilitirani in osveščeni alkoholiki pa so tudi zdravo jedro za boj proti alkoholizmu v delovni organizaciji. Pogovor s tovarišem Šetincem ter ogled Kliničnega centra Prejšnji mesec smo se v Ljubljani v novem Kliničnem centru (KC), zbrali uredniki tovarniških glasil iz vse Slovenije — z namenom, da si ogledamo to ogromno in nadvse koristno ustanovo, izmenjamo delovne izkušnje ter se sestanemo s tovarišem Francem Šetincem. Najprej smo si - razdeljeni v štiri skupine, oglodali le delček ou.- m2 po\ ršine (tolikšen je namreč novi KC). Lahko vam povem, da smo bili prav vsi naravnost navdušeni nad velikostjo tega objekta, racionalno razporeditvijo in hitrimi intervencijami (laboratorij, rentgen, operacije itd.). Toda vse to niti ni tako čudno, če se zamislimo nad naslednjimi podatki: v KC je zaposlenih 6200 ljudi - vsi pa so organizirani v 32 tozd in DSSS; na razpolago imajo 4,500 postelj, dnevno se zvrsti v ambulantah tudi preko 5.000 ljudi iz vse Slovenije, ves kompleks so gradili 10 let, z vso opremo pia je veljala gradnja 66 starih milijard dinarjev. Direktor KC, tovariš Zdravko Krvina, nas je nato seznanil z glavnimi funkcijami, ki jih opravlja KC; le-te so: — rešuje vso težjo zdravstveno problematiko v slovenskem prostoru; — služi kot učna baza ljubljanske medicinske fakultete; — opravlja obširno raziskovalno delo; ter — opravlja najsplošnejšo bolnišnično funkcijo. Ob koncu našega posveta pa nam je spregovoril še sekretar IK CK ZKS Franc Šetinc. V zelo sproščenem pogovoru nam je povedal, da predstavljajo glasila DO zaenkrat še vse premalo izkoriščen potencial informiranja. Dejal je še, da so glasila na splošno premalo povezana s Krajevnimi skupnostmi in okoljem, v katerem delujejo. Nazadnje pa se je tov. Šetinc dotaknil tudi vprašanja poslovne tajnosti in dejal, da se ta pojem vse prepogosto obravnava kot nekakšna skrivnost. TEKST IN FOTO: MIHA GOŠNIK Uredniki slovenskih tovarniških glasil poslušajo predavanje tov. Šetinca stran 6 novoteks Pionirji in pionirke iz vse Jugoslavije so se tudi letos zbrali na taboru „Sutjeska 77“. V že tradicionalnem ogledu novomeških podjetij so tudi tokrat obiskali našo tovarno. Na sliki: pionirji med ogledom Novoteksove proizvodnje Prišli - Od 1. junija do 31. avgusta so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: Tozd Tkanina -PREDILNICA: Gojko Jovič, Peter Pavlin, Slavica in Drago Stojanovič, Petar Dragoljič, Mehdija Taraniš, Jože Jakše, Milan Nikolič, Sveta Nikolič, Sava Selakovič, Milena Marinkovič, Martin Žura; PRIPRAVA: Ivan Staniša, Silva Selič, Deja Ostojič, Drago Babič, Jože Boltes; TKALNICA: Franc Pave, Drago Košele, Franc Ude, Franc Marolt, Ivan Erše, Marjetka Pungerčar; OPLEMENITILNICA: Alojz Mrvar, Darinka Miklavčič, Olgica Herman, Jožica Kuplen; pripravnik: Anton Golobič, Majda Padovan, Darko Potočar. SKUPNE SLUŽBE: Anton Gognjavec, Slavko Primc, Darko Š*amnfe!i. Mileva Pristavec, Miloš Avbar, Zvonka Mrhar, Anton Mrhar, Vojislav Perinovič, Jožica Zupančič. STREŠNIK: Marjan Marjetič, Janez Vodopivec, Bernarda Kralj, Alojzija Bregar, Stanko Pungerčar, Marta Krošclj. TRGOVINE: Zdenka Štam-felj, Momčilo Stojanovič, Golubiča Milovanovič, Slobodan Maksimovič, Marija Stojilkovič. KONFEKCIJA: Ivan Rifelj, Rosa Duvnjak, Marica Vrbetič, Živko Tomič, Mile Pejič, Zora Stevič, Darinka Rakoši, Vašo Bijelič in Franc Junc. V istem obdobju pa so podjetje zapustili: Tozd Tkanina - PREDILNICA: Slavko Saje, Jakob Šafar, / N Modni kotiček v______________________J Kakšne hlače bomo nosili jeseni in pozimi? Klasične: moške hlače so krojene ravno, širina hlačnic je 28 centimetrov. Spredaj imajo gubice, vendar je večina moških še vedno navdušena za gladke hlače, oprijete v bokih. Zenske klasične hlače so prav tako ravno krojene, širina hlačnic pa je tudi 28 cm. Športni stil jeans izginja, v tem slogu ostajajo samo klasične kavbojke (Levi‘s) s petimi žepi in ravnimi hlačnicami (širina 22 do 26 cm). Ta model se pojavlja tudi v žametu v vseh širinah reber. Aktualne barve so olivno zelena, barva uniform, odšli Franc Turk, Martina Kobe, Darko Grgič, Ratko Matijevič, Alojz Murgelj, Alojz Rostohar, Petar Dragoljič, Silvester Ribič, Jože Mali, Rozalija Planinšek, Zivan Žilič, Franc Kenda, Alojz Forščak; TKALNICA: Rado Rajar, Vinko Draginc, Franc Pave, Jože Hudoklin; PRIPRAVA: Anica Modic, Marjan Čučnik, Nada Nadu, Marija Kopič, Mihaela Rapuš; OPLEMENITILNICA: Bojan Brajdič, Jože Božič, Marija Jereb, Mihca Stafanovska, Andrej Nikolič; prodaja Tkanine: Jovan Grubiša, Boris Šepetave; barvarna: Ante Zuanovič; nabava: Slavka Strašek. SKUPNE SLUŽBE: Nežka Kočevar, Ivanka Božič, Franc Jakelj, Stane Junc, Milojko Krevatin, Jože Blažič, Pavla Černe, Anton Gognjavec, Slavko Primc, Milan Stupar, Franci Kulovec, Silvo Mesojedec. STREŠNIK: Jože Kalin, Jože Rupar, Frančiška Granda. TRGOVINE: Milinka Milosavljevič KONFEKCIJA: Marjan Žonta, Milosava Djurič, Marjeta Krhin, Marija Gole, Branko Pirc, Marija Gazvoda, Janja Rogelj, Slavko Vodnik, Jože Hudoklin, Dragica Berus, Marija Krevs, Rajka Lazič, Cvija Kojič, Terezija Župan, Ljudmila Župan, Marija Cindrič, Dolores Arčon, Ždenka Pust, Angela Sintič, Terezija Dim, Branko Fartelj, Kosa Taleski, Srečo Stefanovski, Antonija Saje, Milena Šabič, Dragica Derganc in Darinka Djurdjevič. naravni toni od beige do kostanjevo rjave, črna ter bordo. Ostali kroji hlač se navdihujejo pri letalskih uniformah, avtomehaničnih kombinezonih in delovni garderobi. Vsi modeli so udobni, širina hlačnic se proti dnu zoži na 18-25 cm. Žepi so važen okras teh hlač in se spuščajo prav do kolen. Hlače so narejene iz jeansa, platna, žameta, paname in kepra. Ti modeli so aktualni za moške in ženske pa tudi otroci niso izjema. Ker se hladno vreme neusmiljeno bliža, naj omenim še, kakšne puloverje lahko oblečete k tem modelom hlač. Puloverji naj bodo udobni, široki, ravno krojeni, zelo dolgi, tako da pokrivajo "boke; ali pa krajši, stisnjeni s širokim patentom v pasu. Pleteni naj bodo rahlo. Rokavi raglan, široki, udobni, vratni izrez naj bo okrogel, raven — rumenski ah pa v obliki črke V. Hvala za vašo kri, \ W ki rešuje življenja! \ v Od 12. maja do 7. julija so na novomeški transfuzijski v postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Milena ^ Bartolj (do sedaj že 3-krat), Brane Avbar (21), Franc * Turk (9), Jože Mišmaš (22), Alojz Kavšček (20), Jože £ Kavšček (14), Zvonka Kramarič (15), Halid Kadragič s (12), Anica Stojanovič (2), Franc Štampfelj (3), Slavka Čeh ^ (7), Jože Cekuta (20), Jože Žugelj (21), Stane Kovač (4), ^ Alojz Kramar (11), Marija Verček (20), Ivan Radoš (33), S Drago Vavpotič (3), Marjan Čanželj (4), Andrej Nikolič (7), 5j Ciril Progar (10), Alojz Hočevar (4), Viktor Avsec (20), Fani £ Pirnar (9), Bojan Florjančičič (29), Mihaela Turk (5), Jože ^ Šilc (9), Jože Jerman (9), Jože Dragman (34), Marija Kaste- £ lic (17), Ana Bartelj (4), Karolina Barbič (12), Avguština ^ Stipič (14), Jožefa Femec (9), Franc Franko (20), Jožica Florjančič (7), Marija Golob (11), Stojanka Ivkovič (3), N Alojz Rostohar (6), Roman Mlakar (7), Branko Vehar (2), ^ Franc Iljaž (15), Ljubomir Jenko (4), Marija Jereb (8), Mar- V tin Kozjan (19), Magda Klemenčič (2), Jožica Kranjc (7), ^ Štefka Kulovec (10), Danica Kovač (8), Štefka Šobar (3), £ Milan Stipič (11), Anica Seničar (11), Janja Koblar (16), Matija Gazvoda (24), Edita Mirtič (3), Martina Geršič (7), b Martin Radež (8), Alojz Kozjan (5), Rudi Zupan (30), Silva * Kuzmijak (6), Franjo Jerkovič (7), Jože Udovič (34), Anica ^ Štandekar (10), Jožica Slak (1), Martin Brudar (15), Milena S Boltez (10), Anton Ajdišek (17), Ivan Dragan (4), Rajko ^ Petan (13), Bojan Pureber (1), Cvetka Fink (8), Jože Mildič > (10) , Greta Fink (6), Branko Malešič (3), Alojz Tekavec (7), ^ Zlata Osterman (11), Silvo Mesojedec (2), Zdenka Kotnik s (2), Evstahij Janežič (16), Vera Jarc (14), Anton Junc (17), Jj Jernej Klemenc (16), Ivanka Zupančič (5), Roman Krese v (11) ,Zivan Žilič (4), Danilo Kovačič (61), Karel Barbič (20), Stane Butalin (5), Ljuba Avguštin (17), Alojz Sepaher (17), b Jože Erlah (7), Alojz Foršček (6), Tomaž Potočar (11), Fani \ Ravbar (14) in Stanko Vavpotič (32)! b novoteks -stran 7 Novoteksovi mladinci en dan med brigadirji v Suhi Krajini V soboto, 30. julija, smo se mladi iz Novoteksa udeležili delovne akcije v Suhi krajini. V tem predelu Slovenije mladinci že tretje leto zapovrstjo kopljejo vodovod in s tem pomagajo suhokranjskim ljudem. Zemlja je tamkaj skopa, polj je bolj malo, so le skromne zaplate, ki suhokranjskemu kmetu dajejo vsakega malo, da ni lonec prazen. Stare skromne hiše po vaseh so še marsikje krite s slamo. Čuda sodobnega časa le počasi prodirajo v Suho krajino. Tisto soboto se nas je 24 zbralo na avtobusni postaji v Novem mestu. Po nas je prišel avtobus, ki redno prevaža brigadirje v Suho krajino. Dobro uro vožnje in že smo na delovišču. Zgrabimo za lopate in krampe in na delo. Začeli smo z velikim elanom in z željo, da bi čim več naredili ter da bi se na koncu dobro izkazali. Kaj smo pravzaprav delali? Bili smo v vasi Lopata, kjer je nekaj dni pred nami že iz pip pritekla voda. To se pravi, da imajo že vodo, toda jarke je bilo treba še zasipati. Prav to smo delali mi. Bilo je prav veselo, kajti ob delu smo prepevali kot pravi stari brigadirji, čeprav je bilo med nami prav malo takih, ki so že okusili pravo brigadirsko življenje. Po končanem delu ob dveh popoldan smo počakali na avtobus, ki nas je odpeljal v brigadirski tabor v Prevale. Se predno smo zapustili Lopato, je pomočnik komandanta brigade izračunal, koliko smo naredili. Rezultat je pokazal, da smo normo presegli za 44 %, kar je zelo pohvalno za neizkušene brigadirje. Prevale so oddaljene od delovišča na Lopati skoraj uro vožnje z avtobusom. Tu smo se pravzaprav šele srečali s pravimi brigadirji. Tabor imajo malo iz vasi, v osnovni šoli in njeni okolici, ki se je z začetkom akcije srpemenila v pravo prikoli-čarsko naselje; v večjih prikolicah so štabi brigad in amaterska radijska postaja, v manjših pa spijo brigadirji. Nad osnovno šolo stoji novo asfaltirano športno igrišče, ki so ga pomagali graditi brigadirji. Prav na tem igrišču so v poznem popoldanskem času igrali nogometne in rokometne tekme med brigadami. Tudi naši fantje so se pomerili v nogometu in nasprotnike premagali. S tem smo se izkazali in pokazali, da smo dobri pri delu in pri športu. Ob 19. uri je v taboru večerja. Malo prej je zbor vseh brigad. Brigade se postavijo v vrsto ter spuščajo zastavo in pojejo jugoslovansko himno, nato predajo raport, poslušajo komandante, ki jim dajejo navodila za naslednji dan, potem pa mimo na zasluženo večerjo, ki vsakemu prav dobro tekne. Po končani večerji se v taboru začne kulturno in zabavno življenje. Za nas, žal, to ni dolgo trajalo, kajti avtobus nas je že čakal, da nas odpelje proti Novemu mestu. V brigadi smo preživeli en dan, ta pa je bil zelo pester. Čeprav smo imeli malo žuljave roke in nas je naslednji dan vse bolelo, se bomo prihodnje leto takih akcij udeležili v še večjem številu. MIRA KUMP 7. Dolenjska slikarska kolonija V začetku prejšnjega meseca so bili na Dolenjskem že sedmič zapored zbrani slovenski likovni umetniki. Tekstilna tovarna No-voteks, pokrovitelj dosedanjih šestih kolonij, se je izkazala tudi tokrat — in nastalo je veliko novih del izpod čopičev 10 akademskih slikarjev. Tudi tokrat je bil ,,komisar" kolonije umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec. Po njegovem mnenju je bil prav letos narejen zelo posrečen izbor med umetniki: v koloniji so bili 4 predstavniki starejše slovenske generacije, preostali pa sodijo v mlajšo skupino - med njimi sta bili tokrat prvič tudi dve ženski - kar je za nadaljnji razvoj Dolenjske slikarske kolonije zelo vzpodbudno. Pa predstavimo udeležence letošnje kolonije: Ive Šubic iz Škofje Loke, je delal že v mnogih kolonijah, v dolenjski pa je bil prvič. Nad njo je bil zelo navdušen, saj je kraje okoli Novega mesta spoznal že med NOB. Mariborčan Janez Vidic si je že dlje časa želel spoznati Gorjance in čudovito Krko. Sedaj, ko se mu je želja izpolnila, se vrača domov poln novih občutkov in idej. Prav tako pa je bil očaran drugi Mariborčan - Oton Polak. Njega je najbolj pritegnila topla in prozorna Kolpa. Milan Rijavec, doma iz Mokronoga - drugače živi v Ljubljani, se je med slikanjem dolenjske krajine seznanil z mnogimi prijatelji iz NOB. Lidija Starc_ u Ljubljane je bila najmlajša predstavnica mlade generacije. Srečanja s starejšimi kolegi so po njenem mnenju zelo koristna. Polde Oblak z Bleda je bil nad Dolenjsko več kot navdušen. Naredil je kar 8 oljnih osnov ter dva pastela. Povedal je še, da bo k nam še velikokrat prišel. Ljubljančana Zdenka Huzjana so najbolj privlačevali mostovi ter zbirka starih mojstrov v Dolenjski galeri- ^ „Domačinki“ Martini Koritnik-Fajt. ki poučuje v Kostanjevici in Podbočju, Dolenjska ni tuja. V koloniji je bila prvič in je bila presenečena nad delavnostjo slikarjev ter veselim vzdušjem med umetniki. Tretji predstavnik mariborske šole je bil Zmago Jeraj. Njemu je najbolj ugajal stari del Novega mesta in v glavi je naredil na desetine skic, ki jih bo v najkrajšem času spravil na platna. Veljko Toman iz Ljubljane se je odločil za ponoven prihod v kolonijo že lani. Čeprav je Dolenjska s svojimi čudovitimi pokrajinami in s svojo mehkobo zelo težka za upodabljanje, se je vanjo močno poglobil in v tem tudi uspel. MIHA GOŠNIK Rešitev vretena iz prejšnje številke: A, NA, KAN, TANK, A KANT, ANTIKA, KANTA, KATA, ATA, TA inT. tUmsfafo? NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2600 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Mira Kovačič, Teodora Kovačič, Franc Pavlin, Andrej Počrvina in Slavko Polak. Predsednik izdajateljskega sveta je Andrej Počrvina. Odgovorni urednik Miha Gošnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski Ust. Tiska Knjigotisk Novo mesto. Gost letošnje Dolenjske kolonije je bil tudi Veljko Toman iz Ljubljane