Leto tfi., štev. 154
Ljubljana, nedelja 5. julija 1925
Poštnina pavšalirana.
Cena 3 Din
g=3 lahaja ob 4. »jutraj. =
Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
štev. 16/I. — Telefon štev. 73. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul. št. 5/L — Telefcn št. 34.
gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica št. 4. — Telefon št. 36,
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta*
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« ljana št. 11.842 - Praha čislo 78.18^ Wien'Nr. 105.241.
BEsa
Ljubljana. 4. julija.
V	pondeljek se vrši v Narodni skupščini interesantna razprava. Na dnevni red je postavljena obtožnica opozicijskega bloka proti ministru pravde doktorju Lukiniču. Ta razprava je vredna največje pozornosti celokupne jugoslo-venske javnosti, ker bo razkrinkala vso brezvestnost in lažnivost gonje, katere cilj je bil. da moralično uniči enega izmed voditeljev samostojne demokratske stranke in z ujim smrtno zadene tudi stranko samo.
V	splošnem spominu je še velika časopisna gonja, ki se je pričela letos spomladi proti ministru Lukiniču radi desekvestracije veleposestva kneza Thurn-Taxisa v Lekeniku in Lokvah na Hrvatskem. Orozicijonalno časopisje v Beogradu in Zagrebu, kateremu so pridno pritrkavali naši ljubljanski klerikalni listi s svojimi podružnicami, je ministra Lukiniča obtoževalo zlorabe uradne oblasti in najgrše korupcije. Vsak dan si čital. kako je dr. Lukinič s svojo naredbo, da se dviene sekve-ster z imetja kneza Thurn-Taxisa prelomil zakon in očitalo ali pa vsaj nami-gavalo se je. da ie to storil za ceno težkih milijonov. Minister Lukinič je na napade v časopisih takoj odgovoril s stvarnimi pojasnili in popravki, obenem pa je vložil proti vsem klevetnikom sodnijske tožbe. Kamoania je nato prenehala in dolgo se ni nič več govorilo o »aferi Thurn-Taxis». Pojasnila doktorja Lukiniča so pri vseh poštenih ljudeh učinkovala prepričevalno in minister Lukinič je čakal, da se sedaj oglasijo njegovi nasprotniki tudi pred parlamentom. Navzlic težki bolezni je ostal v Beogradu, da se oči v oči pogleda z obtožitelji. Toda nasprotniki so molčali in dva meseca ni bilo parlamentarne obtožbe. Šele. ko je dr. Lukinič kot minister pravde predložil sod-niiski zakon, s katerim so se gotove grupe na Hrvatskem čutile v živo zadete in ko se je njegovo stanje tako poslabšalo, da so mu zdravniki zapre-tili s katastrofalnimi posledicami, ako takoj ne odide na lečenje, je opozicijo-nalnj blok sestavil obtožnico ter jo predložil Narodni skupščini. Ne morejo se ubraniti utiša, da je v tej pozni vložitvi špekulacija na Lukiničevo bolezen, ki otežkoča obrambo.
Cele mesece so gospodje od opozicijskega bloka sestavljali obtožbo. Poprejšnja časopisna gonja je dr. Lukiniču več ali manj jasno očitala, da je iz korupciiskih razlogov odredil desekve-stracijo Thurn - Taxisovega imetja. Vsakdo ie pričakoval, da bo obtožnica zbrala dokaze o podkupovanju, provizijah. zločinskih »zaslužkih*. A gle«, v obtožnici o vsem tem nI nit) besedice! Obtožba očita ministru Lukiniču le. da ie »zlorabil uradno oblast®, ko je odredil desekvestracijo. Kateri zakon je minister kršil, tudi tega obtožnica ne pove. S kakšno brezvestnostio in lahkomiselnostjo je obtožnica, katero je kot prvi podpisal pravnik-strokovniak posl. prof. Polič, sestavljena, izvira že iz dejstva. da obtožitelji niso smatrali niti za potrebno, da si ogledajo službene akte cele zadeve, ki so jim po zakonu bili na razpolago!
Kaj ie jedro cele afere? Velepose-stvo kneza Thurn-Taxisa se nahaia na teritoriju bivše avstr. monarhije. Po predpisih senžermenskega miru naša država nima pravice, da likvidira imovino avstrijskih državljanov na tem ozemlju in v posebni konvenciji z avstrijsko republiko, sklenjeni 1. 1922. na Dunaju, se je še povrh obvezala, da bo nad tako imovino proglašene sekvestre takoj dviemila ter imovino v nrejšniem stanju vrnila lastnikom. Knez Thurn-Ta. xis spada med osebe, ki imajo tako zvano mešano državljanstvo (sujets mixtes). On je nemški podanik, a kot dedni član bivše avstrijske gosposke zbornice je tudi avstrijski državljan. To ie diplnmatičnim potom uradno ugotovljeno. Zanimivo je v ostalem, da je tudi češkoslovaška republika priznala knezu Thurn-Taxisu češkoslovaško državljanstvo. Vprašanje ali se naj postopa v zadevi kr.eza Thurn-Taxisa po senžermenski pogodbi in dunaiski konvenciji ali po versaillski pogodbi je bilo davno pred Lukiničevem imenovanjem uradno rešeno v prvem smislu. Ministrstvo zunanjih del, savetodavni pravniški odbor min. pravde, komisija za likvidacijo sekvestrov. v kateri zasedajo člani najvišjih sodišč — vsi so bili mišljenja, da knezu Thurn-Taxisu ni mogoče odreči pravic iz senžermenskega miru in dunajske konvencije, akoravno ima poleg avstriiskega tudi nemško državljanstvo. Likvidacijska komisija je povrh smatrala za usrodno. da sprejme kompromisno ponudbo, s katero so predvideni kupci TT. veleposestva se izjavili pripravljene, vplačati državi več. nego bi bila dobila, če bi veleoosestvo po versailleski pogodbi likvidirala ter si potem pridržala 5 odst reparaciisko kvoto od izkunička. Ponudili so državni blagajni 25 milijonov dinarjev. Thurn-Taxisovo posestvo je bilo v času skoraj najnižjega kurza nagega dinarja uradno cenjeno na 138 mi-
Dvodnevna pavza v pogajanjih med HSS in NRS
O včerajšnj seji ni bil izdan noben komunike. — Informacije in komentarji o stanju pogajanj.
Beograd, 4. julija, p. Z veliko napetostjo je politična javnost pričakovala komunike današnjega sestanka radičev skih in radikalskih delegatov. Sestanek je trajal tri ure. Tem večje je bilo razočaranje, ko se je razvedelo, da o današnjih razgovorih ni bilo izdano nobeno poročilo.
To dejstvo se jako različno komentira. Med novinarji se je v prvem trenutku razneslo, da stojijo razgovori tako slabo, da se delegati niti o komunikeju niso mogli sporazumeti. Doznalo se je tudi, da so pogajanja za dva dni prekinjena in da se vrši prihodnji sestanek šele v torek.
S strani interesiranih krogov (to so ožji pristaši Radičeve rodbine in radi-kalska grupa posl. Markoviča) se za-triuje, da posekajo razgovori ugodno in da ni po . oda za bojazen, da se popolnoma razbijejo. Sicer so ostala nekatera vprašanja še nerešena, toda to pred vsem radi tega. ker smatrajo radičev-ski delegati, da jim je treba za končni pozitivni odgovor še avtorizacije vodstva stranke. V to svrho so radičevski delegati odpotovali v Zagreb, kjer je gospa Radičeva za jutri sklicala širšo sejo zaupnikov. Zato so pogajanja tudi odložena do torka.
Precei drugače presojajo položaj oni radikalski poslanci, ki vztrajajo pri tem da je predpoeoj sporazuma z radičevci očuvanje Narodnega b'oka in njegove politike. Po informacijah iz teh krogov, se kažejo radičevci sicer do skrajnosti popustljivi in napram gotovim kar dinalnim vprašanjem naravnost malo-
marne, a baš to navdaja merodajne či-nitelje s sumi in dvomi v njihovo iskrenost. Sodelovanje radičevcev z Narodnim blokom, ki ga radičevski delegati odklanjajo, ni odstavljeno z dnevnega reda. temveč je odloženo. Trditev, da je prišlo v glavnih točkah že do sporazuma je netočna. Sedaj jc le ugotovitev. ali je tak sporazum mogoč. Odločitev je v rokah g. Pašiča in radikal-skega kluba. Ce radičevci pristanejo na pogoje, ki so jim postavljeni in če akceptirajo, da se s tem »hrvatsko vpra šarje® spravi z dnevnega reda, je po godba z njimi mogoča, sicer pa bi bil po mišljeniu teh krogov aranžma med NRS in HSS fatalen za nadaljni razvoj političnih dogodkov. 2e sedania pogajanja so imela za radikalski klub zelo neljube posledice ter so izzvala nasprot stva, ki ogrožajo disciplino in solidarnost stranke.
Mnogo se je komentiral današmj popoldanski sestanek Pašiča in Pribičeviča. O. Pašič je podrobno informiral g. Pribičeviča o poteku dopoldanskih razgovorov.
Glavno obeležje položaja je sološna reizvestnost. Posebno nervozni so voditelji opozicijskega bloka. Potrjuie se naša včerajšnja vest. da so poslali Pavlu Radiču pismo, v katerem ga kličejo na odtrovor in zahtevajo od njega vsaj toliko loialnosti. da jih o toku pogajanj izvesti. Radič na *o pismo dosedaj sploh ni reagiral. Zajedničarii zatrjujejo, da bodo ostali bloku zvesti in da obsojajo radičevsko »pogubno politiko*.
„Nova vlada je gotova stvar"
Optimistične napovedi beograjskega «Vremena». — Pribičevič o možnosti in vsebini sporazuma.
Minister
Beograd, 4. julija, p. Listi, ki podpiran politiko sporazuma z radičevci, pišejo zelo optimistično. Tako objavlja nocojšnje »Vreme®, da se je danes dopoldne v glavnem dosegel sporazum med radikali in radičevci sdede sestave koalicijske vlade RR. Komunike danes sicer ni bil izdan ali delegati so izdavili, da so pregovori uspešno potekli. Pavle Radič ie izdavil dopisniku lista, da se je o vseh vprašanjih, o katerih se n rar"ra,-vf'" dosegla popolna soglasnost. Vprašanje Stiepana Radiča. dr. Mačka in tovarišev se je 00 zatrdilu «Vremena^> uredilo, tako da bo o tem sklepala nova vlada RR. List pravi, da ie za prve dni prihodnjega tedna pričakovati odstop današnje vlade PP. Za pondeljek pričakujejo povratek kralia. Takoj po demisiji seda-nie vlade se začno konzultacije na dvoru. Za koncem prihodmega tedna priča-kuieio. da bo nova radikalno-radičevska vlada sestavljena.
«Vreme® zatrjuje. da ie nova koalicijska vlada PR dovršeno dejstvo. O razdelitvi portfeliev se ne da n'č gotovega reči. Ve se le, da dobe radičevci šest resortov. Nekaj ministrskih mest, naibr-že Pa samo eno. bodo ponudili zajedni-čariem. Člani hrvatske zaiednice imaio dati konkreten odgovor radičevcem. ali spreimeio niihovn ponudbo o vstopu v novo koalicijo PR. Sodeč 00 razpoloženi pri Zaiedničarnh se mora že vnaprej r<*či. da bo njihov odgovor nera+i-ven. Ce iz*+oni;o za;edničarji bo imel hrvatski sebaški klub šest po-slancev mnni. vsled če^ar je mo^če. da dobi HSS namesto šest samo pet portfH:ev. Radikali bi dobili 11 mim«trs+ev. Predsednik vlade bo Nikols Pašič. Ker pa odpotuie zaradi svo>e bolezni v inozemsko konabš<*e. vstopi v novi kabinet naj-brže predsednik Narodne skupščine Trifkovič Vot m'«'strskt nodoredse^^k.
Beograd. 4. julija, p. Današnje »Vreme® objavlja razgovor svojega dopis-
nika z voditeljem samostojne demokrat ske stranke, ministrom Svetozarjem Pribičevičem.
Na vprašanje, kako stabšče namerava zavzeti samostojna demokratska stranka do nove vlade RR, jc odgovoril minister: <Vcst da gre za vlado RR je vsaj za sedaj izmišljena. S pristojne radikalne strani sem dobil zagotovilo, da stališče radičevcev. da ne marajo biti v vladi s samostojnimi demokrati ni bilo sprejeto. Tega pogoja ni sprejel ne g. Pašič, ne delegati, ne radikalni poslanski klub. ne glavni odbor radikalne stranke. To je za sedaj le želja radičevcev. ki kaže neiskrenost njihove politike. Kajti ako odkritosrčno sprejemajo politiko Narodnega bloka, jih ne more ovirati ena njegovih skupin. Ako kljub temu zahtevajo, naj se napravi pogodba brez samostojnih demokratov, jc jasno, da žele dobiti odločitev o položaju v svoje roke®. Na vprašanje glede izgledov za dosego sporazuma med radikali in radičevci je odgovoril g. Pribičevič: »Jasno je, da proučujejo delegati le možnost sporazuma in načenjajo razna vprašanja, na katera se mora nanašati sporazum. O njem samem bodo definitivno odločali pristojni činitelji®.
«Ali ste prepričani, g. minister, da ne bi sporazum med radikali in radičevci koristi splošni stvari?* Na to vprašanje je odgovoril minister: »Ako je to medstrankarski sporazum samo za vladanje, sporazum, s pomočjo katerega bi radičevci popravili svoje pozicije, da bi potem mogli krepkeje vz-traiati na uveljavljenju svojih starih političnih zahtev, potem bi bil tak sporazum velika nesreča. Drugače pa moremo gledati na stvar, ako radičevci podpišejo. da s tem sporazumom soravlia-io z dnevnega reda tkzv. hrvatsko vpra šanje in da ga za vedno likvidirajo.
lijonov in bi bila naša država nri Iikvi-daciii v najboljšem slučaju dobila okrog 7 milijonov.
V čem leži dr. Lukiničeva krivda? Da je odobril sklep likvidacijske komisije, mimo katere minister pravde v zadevah sekvestrov sploh ne more! In da je državi pripomogel do izrednega dohodka 25 miliionov. Ako sedaj obtožitelji pravijo, da je kršil zakon. L j. versajsko mirovno pogodbo, bi bil knez Thurn-Taxis v slučaju likvidacije trdil, da je kršen drugi zakon. t. j. senžer-menska pogodba in dunajska konvencija in bi tožil pred mednarodno arbitražo. ki je po dunaiski konvenciji za sporne slučaje predpisana. A mogel bi tudi kot nemški državljan nastoniti s tožbo pred mednarodnim razsodiščem v Ženevi, ki se postavlja na stališče, da nam ne gre pravica likvidacije za imovino nemških državljanov na bivšem avstro-ogrskem teritoriju. Ni torej dvoma, da je minister Lukinič. odobrivši sklep likvidac"ske komisije, zamotano vprašanje mednarodnega prava ne le pravilno rešil, temveč tudi koristno za državne interese.
Le nekdo jc bil oškodovan. Klika ne-kai advokatov, ki je hotela doseči, da se TT. imovina na osnovi versailleske pogodbe proda niei iz proste roke . . . Ta klika, ki ie naiprvo izsiljevala ministra Lukiniča s pretniami in grožnjami, je organizirala proti njemu perfidno časopisno kampanio, s katero ie upala, da Ie doseže svoi končni cilj. Dr. Lukinič se ni dal preplašiti in zato so mu razočarani špekulanti prisegli maščevanje. Pri naših nesrečmh političnih razmerah jim ni bilo težko najti pomočnikov. Opozicija je drage volje prevzela nalogo, da izvrši umazane račune poslovnih snekulantov v sami Narodni skup-šini. Skrbno je zbrala vse njihovo blato, vesela, da more z niini obmetati političnega nasprotnika. Njena obtožnica je naravnost kričeč dokaz politične nemorale in žalostnih razmer, v katerih živimo.
Minister Lukinič ie navzlic težki bolezni napisal obširen odgovor na perfid. ne klevete, ki bo v pondeljek prečitaa v Narodni skupščini. Razčistilo se bo motno ozračje in osramočen ne bo toženec. osramočeni bodo obtožitelji
Odločilna seja HSS v Zagrebu
Radičeva soproga je sklicala poslance in zaupnike da odobrijo dosedanje koncesije v pogajanjih. — Preteči razkol z zajedni-čsrji, — Radičevske intrige proti SDS. — Kako Zagreb praznuje tisočletnico hrvatskega kraljestva.
ljajo tako demonstracijo frankovci in da hočejo radičevski krogi zvaliti vso krivdo na jugoslovenske nacijonaliste. Žc trditev sama, da hočejo kaj takega prirediti naci« jonalisti, je absurdna, ker so v Zagrebu osebno znani in nikakor ne bi mogli demona strirati v množici neopaženi. Toda vse take vesti so sistematično harangiranjc, s kates run hočejo zagrebški krogi prikriti zmeša* no politiko takozvane hrvatske fronte.
Da je temu res tako, se vidi tudi iz tega. da je pri nocojšnji bakljadi v proslavo ti« sočletnice hrvatskega kraljestva govoril na Jelačičcvcm trgu pred desettisočglavo mno« žico dr. Rudolf Horvat, ki je tisočletnico hrvatskega kraljestva smatral za ugodno priliko, da napade Svctozarja Pribičeviča. in ga opsuje s »črno dušo®, nasilnikom, so« vražnikom Hrvatske, grobarjem hrvatske avtonomije itd. Vsi ti sistematični napadi na samostojno demokratsko stranko imajo namen, prikriti ono, kar skušajo sedaj d» seči v Beogradu z radičevci.
Beograd, 4. julija p. Davi so odpotovali vsi zajedničarji v Zagreb, nocoj pa ostali radičevci. Za jutri je sklicana v Zagrebu seja tkzv. »hrvatskega narodnega zastopstva«, na katero je Radičeva soproga povabila razen vseh poslancev tudi večje število uglednih pristašev. Za to sejo vlada izredno zanimanje. Napoveduje se, da pride na njej do razkola, ki ga bodo izzvali zajedničarji. Na seji se imajo sankcijonirati predvsem dosedanja pogajanja z radikali in dati delegatom pooblastila za nadaljna pogajanja. Rešiti se ima tudi vprašanje ponudbe radikalov, da naj velja sporazum za Narodni blok.
Zagreb, 4. julija, n. S kakšnimi sredstvi operiia separatistično časopisje proti samo« stojnim demokratom, se vidi tudi iz pisave današnjega »Večera«, ki trdi, da hočejo ju* goslovenski nacionalisti na jutrišnji nogo« metni tekmi za državno prvenstvo demon« strirati proti Beogradu, da bi baje diskredis tirali Zagreb in hrvatsko politiko.
Na vsej stvari je res le to, da priprav«
Zabranjen koncert tržaške Glasbene Matice
Nova gesta tržaškega prefekta. — Konec slovenskih kulturnih prireditev v zasedenem ozemlju.
prepovedi, kajti prefekt namerava baje odslej zabraniti vobče vse slovenske prireditve — da pokaže Slovanom svojo veljavo, kakor se je danes sam izrazil.
Obsodba urednika «Istarske Riječi»
Trst, 4. julija, e. Ravnatelja In odgovor« nega urednika ®Istarske Rijeci«, g. Starega, je tržaški prefekt zaradi stalne rubrike vFramna i Gjurinac izročil drž. pravdnišfcvu. Ovadbi bo naravno sledila razprava in bo g. Stary nedvomno sojen in obsojen, dasi vsebuje rubrika »Franina in Gjurina« v obliki razgovorov v istrskem dijalektu le nedolžno satirično noto na obstoječe politične razmere in se s svojo lahno, šaljivo ironijo doslej nikakor ni pregrešila zoper zakon.
Trst, 4. julija, e. Tržaška Glasbena Matica je nameravala jutri prirediti v Tomaju velik koncert, ki je obetal postati siiajna kulturna manifestacija primorskega slovenskega živ-Ija. Priprave so bile v polnem teku. povsod se je opažal največji interes, vstopnice so bile razprodane vnaprej in osobito iz Trsta se je odpravljalo na jutrišnji koncert veliko število slovenskega občinstva. Prijavljena je bila tudi udeležba vaditeljev odnosno zastopnikov vseh slovenskih pevskih društev v zasedenem ozemlju.
A tržaški prefekt je danes v zadnjem hipu prireditev z a b r a n i 1. Škoda, ki jo s tem trpi društvo je silno občutna. Ogorčenje, ki ga je vzbudila ta najnovejša gesta tržaškega prefekta, je razumljivo. A kakor se do-zsava, se s tem šele pričenja nova era
Dnevi vlade g. Cankova šteti
Vladna koalicija sama zahteva njegov odstop. — Vmes pa se nadaljujejo poboji in smrtne obsodbe.
Sofija, 4. julija t »Demokratični zgovor« je, kakor se z vso gotovostjo zatrjuje, zahteval odstop Cankove vlade. Demisijo kabineta ' zahteva tudi vladna stranka sama. Zato je verjetno, da Cankov ne ostane več dolgo na krmilu.
Sofija, 4. julija. Radi poslednjih krvavih dogodkov na Bolgarskem, ki se vedno bolj potrjujejo, namerava ministrski svet Cart-kov v najkrajšem času odstopiti. Na njegovo mesto pride baje Liapčev, ki bo predsedoval bolj legalni vladi. Ljapčev je predsednik »Demokratskega zgovora« Sofija, 4. julija, z. Pred par dnevi je ob-
kolila patrola pri Vračaru znanega vodjo komunistov, odvetnika Zamfirja Popova in njegovega spremljevalca Todorja Blagoeva, ki sta pobegnila v Jugoslavijo m od tam večkrat prišla v Bolgarijo. Vnel se je boj, v katerem sta baje oba padla.
V	Sofiii m na deželi je bilo zadnje dn! zopet proglašenih osem smrtnih obsodb. Mnogo jih je bilo obsojenih na dolgoletno ječo in na izgubo državljanskih in političnih pravic za 40 let.
V	Varni sc je začel v četrtek ogromni proces zoper 144 komunistom. Govori se, da jih bo 35 do 40 obsojenih ca smrt,
Nove elementarne katastrofe
Zopetni potresi na Japonskem in v Kaliforniji. — Izbruh vulkana v Južni Ameriki. — Razrušena mesta.
London, 4. julija, s. Kakor javljajo iz Tokija. je bilo čutiti na južnem Japonskem močan potres. Podrobnosti še niso znane. Znano je samo. da je bil neki železniški vlak popolnoma uničen, pri čemur je bilo mnogo oseb ubitih.
London, 4. julija, s. Pri potresu, ki so ga čutili na iužnem Japonskem, je posebno prizadet okraj PatorL Dve mesti sta popolnoma razrušeni.
New York, 4. julija, s. Po vesteh iz San Francisca so se pojavili v Santi Barbari včeraj zopet novi močni potresni sunki Več poslopij, ki so pri prvem
potresu ostala nepoškodovana, ie bilo popolnoma porušenih. Med prebivalstvom vlada divja panika. Istočasno s potresom je izbruhnil tudi velik požar. Med tem potresom, ki ga smatrajo za' četrtega, je nastal nov potres, o ^^r jakosti manikajo podrobnejši podatki.
Bogota, (Columbia) 4. juliia. s. Vulkan Caleras je začel bruhati. Iz žrela se dvigajo visoki plameni. Pepel in lava sta zasula vso okolico. Vse zveze z mestom Florida so pretrgane. Bati se je, da ie mesto popolnoma uničeno.
-3SS-
Vlom v cerkev Sv. Petra
Vlomile so odnesli dragocenosti v vrednosti 4 milijonov Ur.
Rim, 4. julija, a. Danes ponoči so tatovi udrli v zakristijo bazilike Sv. Petra, kjer se nahaja tamošnja zakladnica. Lopovi so ukradli razne cerkvene predmete, zlasti kolibe in mašne obleke v ogromni vrednosti Kakor se ceni znaša škoda okoli štiri milijone lir, ker je bilo med ukradenimi stvarmi nekaj zelo dragocen ji del Bcnvenuta Celil, olja.
V Rusiji na smrt obsojeni nemški dijaki
Mosk\>e, 4. julija, a. Najvišje sodišče je po večdnevni razpravi obsodilo na smrt tri nemške dijake, in siccr vod Dietmarja, Kindcruianna in \Volschta, ki so po nalogu nemške organizacije «Ccmsul» prispeli v Rusijo z namenom, da uprlzorc atentate na Trockega in Stalina.
Berlin, 4. julija, s. Državni zunanji mini« ster je brzojavno pozval nemškega posla« nika v Moskvi, da naj pri sovjetski vladi intervenira radi izvedbe smrtne obsodbe nad tremi nemškimi dijaki, ki so bili obto»
ženi, da so hoteli kot člani tajne organiza* cije »Consul® napasti razne sovjetske zsa stopnike.
Spor med Argentinijo in Vatikanom
Pariz, 4. julija, a. Iz Bucnos Airesa jav. Ijajo, da se je spor med argentinsko vlado in Vatikanom zelo poostril Senator Mora Ahneida jc v zbornici predložil predlog, s katerim sc zahteva, da vlada pretrga stike s sv. Stolico, suspendira dva škofa ter Uita« vi izplačevanje plač duhovščini
Čudna smrt delavca
Novi Scd, 3. julija, n. Pri Sremskih Kaf» lovcih jc popravljal žicc delavec Niko Pcr* nar. Splezal jc na brzojavni drog. Po nesre* či pa jc padci na zemljo, in siccr tako ne» srečno, da se je onesvestil in mu je glava ležala na železniškem tiru. Pridrvel jc brzo« vlak, ki mu je odrezal glava
Današnja rcvanžna tekma IlirijasOlim p!ja sc prične zopet ob 18. uri. Predtefcma med kombiniranim moštvom Hcrmesa in rezervo Ilirijo odpade. Mesto tega se vrši ob 17. uri trening tekma med dvema lu* ženskima družinama podsaveza.
Zagrebške informacije o političnem položaju
Zagreb, 4. julija. Blokaški Zagreb je silno odvisen od informacij onega tiska, ki se je iz spe-kulativnih ozirov vpregel v radičevsko službo in jo opravlja brez vsake skru-puloznostL Širša plast zagrebške čita-joče publike že nekaj dni neprestano čuje zatrjevanja četverih glasil koncer-na Tipografije, da je «sporazum gotov» ta da gre samo še za malenkosti.
Zajedničarski politični krogi pa sodijo drugače. Oni motrijo razvoj dogodkov z veliko skepso, ki se najbolje odraža v dnevnem poročanju «Hrvata» in njegovih razmotrivanjih o sporazumu. »firvat« postopa dovolj oprezno io možnost koalicije Rr dosledno šatira z odkrito nezaupljivostjo do radikalov. Opazilo se je — poroča današnji »Hrvat«, da je v vrstah tako zvanih (!!) sporazumašev zavladalo optimistično razpoloženje, vendar pa ne v toliki meri, da bi docela pokrilo njihova na vse strani razmetavana zatrjevanja: »gotovo je«. «svršeno je». Čuti se, da tudi zanje še obstoja nekaka bojazen, da se razvoj dogodkov okrene v drugo smer. V parlamentarnih krogih se še vedno opozarja na to, da celo stvar vodi Pašič, ki jo je tudi pričel. Pašič baje informira Pribičeviča o pogajanjih z navajanjem, da prilike pogajanj kakor tudi državni interesi zahtevajo poskušnjo z novo parlamentarno grupacijo med radikali in HSS. Dostavlja pa se, da je Pašič v dolgem razgovoru s Pribiče-vičem (v petek) izjavil, da bo treba rešiti še mnoge stvari in da se stvar ne sme smatrati definitivno . . .
»Hrvat« v ostalem vrlo rad pona-tiskuje glasove onih beograjskih novin, ki se pri sedanjem »sporazumevanju« niso slepo angažirale za pretiravanja in forsiranja. In na ta način daje radičevcem v zaviti obliki grenke lekcije in svarila k opreznosti, ki pa se zdijo brezuspešna. Radičevci silijo k «spora-znmu» in v vlado kakor koza za soljo in se bodo prav gladko odrekli tudi za-jedničarjev. Seveda, če se ne bodo gg. zajedničarji, kakor doslej še vedno, vdano prilagodili prilikam in diktatu Štefana Radiča . . .
V enem je, kakor drugod, složna vsa zagrebška blokaška štampa: v lažeh in natolcevanju samostojnih demokratov. In ob čitanju vsakodnevnih poročil v kakem »Jutarniem listu» ali «Večeru» se direktno vsiljuje prepričanje, da so radičevci samo za razbitje Narodnega bloka pripravljeni žrtvovati ves svoj program, vse svoje prepričanje. Toda igra ne teče tako splendidno kakor jo hazardirajo sami. Dobro smo vajeni — odgovarja današnja «Riječ» na vso blo-kaško kampanjo, da opozicija v razpravljanju o samostojnih demokratih V glavnem samo laže. Ako nima zase ugodnih faktov, jih enostano izmišlja ali pa izkrivlja. Tako hoče v javnost spraviti tudi zmedo o odnošajih med samostojnimi demokrati in radikali. Toda resnica je v nasprotju s poročanjem opozicijskega tiska povsem na drugem brdu. Sporazuma še ni in nihče tudi še ni raztrgal Narodnega bloka. Radičevci so doslej licitirali najnižje, kar se da, a vse to s težnjo, da prepričajo radikale, kako bi zadostovalo samo njihovo sodelovanje brez samostojnih demokratov. Radikali s svoje strani še niso radičevcem dali niti ene dalekosežnejše koncesije, prav gotovo pa ne one, da bi razbili Narodni blok. A radičevci vobče ne stavljajo nikake stvarne zahteve. temveč hočejo samo zadostiti svoji osebni mržnji in stremijo samo za razbitjem Narodnega bloka, čim bi tako oslabili nacijonalne in državotvorne vrste, računajo, da zanje pride era užiganja. Toda prepričati se bodo morali. da je Narodni blok grajen drugače kakor opozicijski. Ako je Radič z lahkoto pogazil besedo in pogodbo z opozicijskim blokom, se ne more za-militi. da bi takšne dogovore popliuvali skupini Narodnega bloka. Ako Radič nima smisla za čast in dane besede, se isto ne more trditi o Pašiču. Neofitom naj se dopusti, da se preizkusijo pri delu za državo, ne sme pa se jim dopustiti. da bi razbili tako sigurno jamstvo za državo kakor je Narodni blok. Ne-ofiti lahko imajo mnogo ambicije, ne smejo pa imeti drznih megalomanskih ambicij . . .
Takšno je torej razpoloženje v Zagrebu. da se sicer pričakuje sporazum, toda z daleko manjšim interesom, kakor — recimo — jutrišnja finalna nogometna tekma ; .
Naše narodne manjšine
O položaju, ki ga uživajo narodne manjšine v naši državi se mnogo razpravlja tako v dnevnem časopisju, kakor tudi v političnem in parlamentarnem življenju. Dejstvo je. da ima tudi naša ustava nekaj določb o narodnih manjšinah, ki pa so le manjšega pomena. kajti glavni pravni akt. ki ureja položaj naših narodnih manjšin je mednarodna pogodba o zaščiti manjšin, ki jo je sklenila naša država z veliko antan-io dne 5. decembra 1919. Beograjski univerzitetni profesor Slobodan Jova-novič prinaša o vsebini te pogodbe mnogo zanimivosti, ki bodo gotovo zanimale tudi našo širšo javnost.
Pravice, ki jih ta pogodba priznava verskim m narodnostnim manjšinam so sledeče:
1.)	Verske in narodnostne manjšine tiživajo iste privatne in javne pravice, kakor ostali, državljani. Ista ideja je izražena tudi v naši ustavi: Vsi državljani so pred zakonom enaki.
2.)	Pravica do nPorabe materinskega
jezika. Tu je treba razlikovati med uporabo jezika v privatnem življenju in med uporabo jezika narodnih manjšin v občevanju z raznimi oblastim. V privatnem življenju je pravica do uporabe jezika seveda neomejena. V občevanju z državnimi oblastmi pa je uporaba jezika narodne manjšine dopustna Ie v omejenem obsegu. Pogodba iz leta 1919 odreja le to, da naj sodišča napravijo za narodne manjšine posebne olajšave za uporabo njihovega jezika bodisi v ustnem ali pismenem občevanju. To pa nikakor ne znači. da bi se vse postopanje moralo vršiti v jeziku dotične narodne manjšine. Pripadnikom narodnih manjšin je le po možnosti dovoliti uporabo materinskega jezika. Uporaba materinskega jezika in to le v označenem omejenem obsegu pa je dopustna le za občevanje s sodišči, ne pa tudi za občevanje z drugimi državnimi oblastmi. Na pr. prošnje, naslovljene na parlament ali na posamezne ministre, se ne smejo vlagati v drugem kakor v našem narodnem jeziku.
3.)	Svoboda vere. Pogodba daje narodnim manjšinam pravico tako privatno kakor tudi javno izpovedati svoje versko prepričanje, v kolikor seveda tako izpovedanje ni prepovedano po državnih zakonih.
4.	Pravica do šolanja. V smislu mednarodne pogodbe in ustave imajo narodne manjšine pravico zahtevati, da se otvorijo šole. kjer bi se otroci poučevali v materinskem jeziku dotične manjšine samo v slučaju, kjer tvorijo te manjšine znaten del prebivalstva. Važno pa je nadalje, da mora tudi v šolah narodnih manišin biti obvezen predmet srbohrvatski ali slovenski jezik. Privatne šole smeio otvarjati narodne manjšine samo po občih zakonskih predpisih.
Ta mednarodna pogodba o zaščiti narodnih manišin je strogo pod nadzorstvom Zveze narodov. Po sklepu Sveta Zveze narodov z dne 27. oktobra 1920. znači to nadzorstvo sledeče: Pravice. ki so priznane narod, manjšinam, se jim ne morejo odvzeti niti reducirati brez pristanka večine Sveta Zveze narodov. — Svet Zveze narodov ima pravico paziti na to. da se pogodba izvršuje.
Zaščita narodnih manjšin predstavlja za našo državo traino obveznost, katere se ne moremo oprostiti drugače, nego s pristankom Sveta Zveze .narodov.
Evropski mednarodni dolgovi v Angliji
Pariz 2. julija.
Danes je izročil angleški veleposlanik drugo Churchillovo noto glede odplačevanja francoskih medvojnih dolgov Angliji. Istočasno so se izročile podobne note Italiji, Jugoslaviji, Rumu-niii. Portugalski in Grčiji.
Naslednja tabela kaže vsote, ki so jih do 31. marca I. 1924. dolgovale posamezne zavezniške države na evropskem kontinentu Veliki Britaniji. Številke so izražene v angleških funtih šterlingih (funt = 2S0 dinarjev):
Francija..... 623,279.000 funtov
Italija...... 533,300.000 >
Jugoslavija (Srbija) 28,481.000 > Rumunija ..... 24,778.000 » Portugalska .... 21,544.000 » Grčija ..... 23.355.000 s
Zgodovina teh angleških terjatev je sledeča:
V začetku v Londonu niso bili nasprotni popolni anulaciji vseh medvojnih medzavezniških dolgov. Anglija ie pravilno upoštevala, da so bile vse te vsote izdane za skupno zmago zaveznikov. Eni so dali več v denarju, drugi več v krvi vojakov. Toda Zedinjene države niso marale ničesar slišati v tem nazi-ranju, temveč so vztrajale kategorično na poravnanju medzavezniških dolgov. Da ohrani svoje stališče svetovne finančne velesile, se je končno Velika Britanija prilagodila ameriškemu nazi-ranju. Pred 2 leti ie sklenil Baldvvin pogodbo z washingtonsko vlado, glasom katere bo Anglija odplačevala Ameriki svoje medvojne dolgove v višini 35 milijonov funtov. S tem sporazumom je bil podan precedens. Medzavezniški dolgovi so postali živa stvarnost.
Anglija se ie po svoii pogodbi z Ameriko postavila na stališče, da bo brez-pogoino izteriala svoja medvojna posojila Evropi. Balfourjeva nota od 1. avgusta I. 1922. se ie postavila na stališče, da morajo zavezniki plačati Angliji, kar le-ta odračuna Zedinienim državam.
7. februaria letošnjega leta je poslal sedanii angleški finančni minister Win-ston Churchill svojemu francoskemu kolegi Clčmentu sporočilo, v katerem Anglija izjavlja, da pristaja na anulacijo vseh dolgov, ki presegajo višino angleškega dolga Ameriki. Zavezniki naj vračajo Angliji ono vsoto, ki jo Velika Britanija odplačuje Ameriki. Churchill ie predlagal odplačevanje v dveh partijah:
1.	zavezniki naj plačujejo stalno anuiteto iz lastnih sredstev.
2.	zavezniki naj odstopijo Angliji del svojih prejemkov, ki jih kot reparacije sprejemajo v smislu Dawesovega načrta od Nemčije.
Po tem računu bi odpadlo od 14 milijard zlatih mark. ki bi jih morale dolž-nice odplačevati Angliji. 7 milijard 700 milijonov na Dauesova plačila, ostalo b? plačale iz lastnih sredstev. Iz teh slednjih bi morala Francija odračunati približno 3 milijarde zlatih mark.
Najnovejša angleška nota ni rzpreme-nila tega načelnega stališča. Anglija ne zahteva poravnania takoj, pač pa pričakuje od zavezniških vlad. da določijo datum za pogajanja na temelju gornjega naziranja.
Tako so poleg ameriških postali dolgovi zaveznikov v Angliji nadvse aktualni in bodo jako uplivali na finančno konstelaciio posameznih dežel.
Politične beležke
+ A tako! Povzemamo iz »Slovenče-vega« poročila o pogajanjih med radikali in radičevci: »Nekateri ugledni radikali celo trdijo, da je prišlo do oficijelnih pogajanj šele takrat, ko so Radičevi dele-gatje Pašiču izročili pisano izjavo, da se ne smatrajo več za člane bloka. Dasi-ravno se temu zatrjevanju ne more popolnoma (!) verjeti, vendar je nastopanje Pavla Radiča in tovarišev nelojalno. Dosedaj je Pavle Radič neprestano zatrjeval, da se razgovori med njim in radikali vodijo in da se morajo voditi edinole na temeliu programa opozicijo-nalnega bloka (!!) in da se ie ravno radi tega tudi v začetku vrg!a v svet s strani radičevcev vest o sporazumu med obema strankama, tako da je izgledalo, kakor da bi bila Radičeva stranka samo delegat opozicijskega blo-k a. Ze prv! sestanki pa kažejo, da gre za navadno politično kupčijo. Za rešitev St.iepana Radica se nudi na prodaj vse...« To ie res: če bi se bil Pavle Radič pogajal kot delegat celega opozicijskega bloka ter na ta način tudi klerikalcem omogočil vsaj malo prigrevania no vladi, bi politična kupčija bila malo bolj komplicirana, a klerikalcem bi se zdela kot »pravi in resnični sporazum®. Toda Pavle Radič je po nalogu svojega strica že od vsega početka imel boli »navadne« kupčijske interese. In če mu klerikalci ves čas niso mogli pregledati prstov, marveč so slepo verjeli njegovim »zatrjevanjem«. tedai njihovo ogorčenje in razočaranje postaia sicer boli razumljivo, obenem pa tudi bolj značilno. Kajti «SIovenec« s tem samo pričenja razkrivati trohnobo bivšega opozicijskega bloka in večno kurjo slepoto klerikalnega kluba.
+ V znamenju sporazuma. »Riječ« poroča: Radičevci so zdaj tako nizki, da sprejemajo vse vladine zakone, katere so še pred dnevi smatrali za rea.k-cijonarne. Kakor je Vaš dopisnik do-znal, so radičevci zahtevali še nekatere poostritve v tiskovnem zakonu. Ko je Vaš dopisnik očital par radičevcem. da postajajo reakcijonarni napram tisku, je eden izmed njih, vrlo ugleden pripadnik HSS. izjavil: »Mi itak nimamo svojega strankarskega tiska. Kaj torej naj bi nas brigala tiskovna svoboda!«
+ Dva klerikalca obsojena. Tekom volilne borbe sta «Slovenec« in »Straža« objavila nekai drznih osebnih napadov na mariborskega odvetnika dr. Ko-dermana in zlasti še na njegovega družabnika dr. Slokaria. Istočasno ie mariborski župan in vodia SLS, odvetnik dr. Leskovar poslal državnemu pravdni-štvu kazenske ovadbe proti dr. Slokar-iu. očitajoč mu nečuvene nekorektnosti, ki naj bi jih bil zagrešil kot zastopnik v konkurzni zadevi veletrgovca Worsche-ja. katerega je baš dr. Leskovar zastopal. Takoj pri prvi razpravi — seve že po izvršenih volitvah — pa se je dr. Leskovar začel umikati z izjavljanjem, da dr. Slokarju ni hotel nič nečastnega očitati in da je pripravljen dati zadoščenje. Odklanjal ie seveda tudi vsako zvezo z informacijami »Slovenca« in »Straže«. Včeraj se je končno vršila druga razprava in je bil dr. Leskovar radi ča-stikraje obsojen na 500 Din globe odno-sno 3 dni zapora ter na povračilo vseh sodnih stroškov. Z zadevo Pa se bo ba-vila tudi še odvetniška zbornica. — Skoro istočasno se je nred mariborskim okrajnim sodiščem vršila raznrava proti odgovornemu uredniku »Slovenskega Gospodarja«, ki ie meseca marca gmbo izpadel proti rudarju Karlu GoIobu_ kot občinskemu odborniku pri Sv. Krištofu nad Laškim, ter proti narodnemu poslancu dr. Pivku. Odgovorni urednik obeh izpadov »ni čital« in ga je sodišče enako obsodilo na 500 Din globe odno-sno 3 dni zapora in v povračilo stroškov.
-f Interesantna agitacija za »sporazum«. Ker je ogromna večina poslancev neinformirana o razvoju pogajanj med radičevskimi in radikalskimi delegati, so začeli osobito radičevski privrženci izrabljati to neinformiranost za svojevrstno agitacijo in »verbovanje« v prid sporazuma. V skupščinskih kuloarjih razlagajo posameznim sel.iaškim poslancem, kako komodno se bo v Narodni skupščini živelo, ako se doseže koalicija RR: vlada bo Imela večino 200 poslancev, pa ne bo nihče prisiljen redno zahajati na skupščinske seje. marveč samo po dnevnice in k važnejšim glasovanjem. Poleg tega agitirajo z zatrjevanjem. da novih volitev ne bo tako kmalu, kajti parlament bo delal vsa štiri leta in se torej ne bo nobenemu poslancu bati. da bi z novimi volitvami prišel ob dnevnice. V koliko ima ta agitacija uspeha, tega listi ne beležijo. Je pa za radičevce dovolj karakteristična.
-f »Dejstva«, ki jih ugotavlia klerikalno glasilo. Edina tolažba, ki io ve »Slovenec« črpati iz sedanjih pogajanj med radikali in radičevci, so njegova ugotavljanja, da Narodni blok »ne obstoia nič več.» Prenaglo veselie nikoli ni prida, tem manj. ker je stilizacija stereotipnega komunikeja s priče tka pogajanj (»med dvema najmočne;šima strankama«) še daleko premalenkostna, da bi definitivno razbila Narodni blok. Pa postavimo, da bi se to tudi zgodilo: kakšen profit bi od tega imeli klerikalci? »Slovenec« sam ne more dovolj široko razložiti, kako klečeplazno se ponujajo radičevci. kako samo zavoljo rešitve Štefana Radiča in zaradi ljubih portfeljev pristaiaio na vse pogoje. Mar misli »Slovenec*, da bi samostojni de-
mokrati, dosledni in neizprosni v borbi proti vsemu separatističnemu mračnjaštvu, ob prehodu v opozicijo nataknili črne rokavice za božanje klerikalcev? Ne. klerikalci se resnično nimajo ničemer veseliti, najmanj pa »razbitju* Nar. bloka v protiuteho. ker je faktično in za vedno razbit niihov opozicijski blok. .V ostalem se tega zaveda tudi sam »Slovenec«, kj sedanje razmerje obeležuje takole: »Opravičen je sum, da so radičevci zavrgli program bloka. To potrjuje tudi dejstvo, da se Pavle Radič zadnje dnj izogiblie vsakega stika z blokom, dočim se je prej udeleževal sei in sestankov. — nasprotno pa Pašič Pribičeviča stalno obvešča o toku in predmetu pogajanj! To ie brez dvoma nelojalnost, ki se da kas otipati!...» Vsekakor.
Po svetu
—	Začasna stavka avstrijskih železničar« jev. Vsled spora, ki je nastal med socijal« nodemokratsko in nemškonacijonalno stro« kovno organizacijo avstrijskih zveznih že« lezničarjcv zaradi enega člana, so se vrši« le v petek na Dunaju demonstracije, ki so imele za posledico, da so člani teh dveh strokovnih organizacij začeli stavkati. De« lo se je ustavilo tudi po nekaterih uradih scverozapadncga železniškega ravnateljstva. Vsa stvar ni v nikaki zvezi z mezdnim g i« banjem.
—	Tri smrtne obsodbe v Moskvi. V pe« tek je po dolgotrajni razpravi obsodilo naj« višje sodišče v Moskvi tri nemške dijake, estonskega državljana Ditmarja in nemška \Volschta in dr. Kindermanna, na smrt za« radi vohunstva. To trojico je aretirala že v oktobru 1. 1. boljševiška čeka, češ da je z vsemi silami delala na to, da se izpodkop« lje moč sovjetske unije in da je pripravljala teroristične akte v Rusiji. Zaradi te obsod« be je zavladalo v Nemčiji veliko razbur« jenje.
—■ Ruska misija Raynaldya. V francoe skih parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo bivši trgovinski minister Ravnaldv po« slan od vlade v posebni misiji v Rusijo, da pripravi teren za vzpostavitev trgovinskih odnošajev med obema državama.
—	iCorriere detla Sera* v nevernosti, da bo ustavljen. Največjemu italijanskemu dnevniku, milanskemu dnevniku »Corriere della Sera«, čegar lastnik in izdajatelj jo liberalni stranki pripadajoči senator Alber« to Albertini, hud nasprotnik fašizma, grozi nevarnost, da bo ustavljen. Dne 1. t, m. je dobil namreč Albertini od milanskega pre« fekta ukor, češ da je list že dolgo časa vo» dil tako hud boj proti vladi in oblastvom, da je moral biti ponovno konfisciran. Tak ukor je nekako prednaznanilo ustavitve li« sta. Kajti, ako dobi kak list dvakrat na leto ukor, mere prefekt odkloniti starega in od« reči priznanje tudi novemu odgovornemu uredniku .List, ki je brez odgovornega ured nika pa je tako nemogoč. Taki slučaji so se v Italiji že dogodilo in sedaj se fašizem pri« pravlja, da uniči še svojega najmočnejšega publicističnega nasprotnika.
—	Pred splošnim Izprtjem v angleški rtu dokopni industriji. Konflikt med lastniki rudnikov- v Angliji in rudarji se vedno bolj poostruje. Lastniki rudnikov so stavili se« daj rudarjem predlog, naj se razdeli v bo« doče čisti dobiček v razmerju 87 : 13 med delavskimi mezdami in dobičkom podjet« nikov, delavci pa naj sc odpovedo mini« malnim plačam, ki so bile določene v dogo« vorih iz L 1921. in 1924. Obenem se obdrži sedemurni delavnik. Delegati delavstva so predloge lastnikov rudnikov odločno odklo« nili in obenem sklenili, da se v kaka po« gajanja glede na podaljšanje delavnega ut» nika sploh ne spuščajo. Ako lastniki rudni« kov ne predlože novih predlogom in se po« nesreči tudi posredovalni poizku9 vlade, po« tem bo dne 31. julija sledilo splošno izprt> je v angleški rudokopni industriji
Razstava na Tehnični srednji šoli
Začetkom tedna se je zaključila. Bila je pač vredna, da si jo ogledal.
V vestibulu mrgoli občinstva. Sicer nisi vajen takšnega obiska na naših razstavah. Tu pa, izgleda, govori stvar sama k srcu. Predno se pa podaš po stopnicah navzgor, se ustaviš pri lesenem modelu milanskega Duoma. Izdelal ga je z žago za lubje g. Josip Topolavšek v Trebnjem. Model je točen posnetek Duoma, delo polno drobnega dolgoletnega truda kl vzbudi respekt čeprav ne vidiš praktične vrednosti. Pa se kmalu domisliš, da ne gre za to praktično vrednost, marveč za znanje sploh.
Mimo kopice deklet v telovadnico, kjer je razstava. Polno. Nad glavami ti zleti pogled naravnost v novo sliko našega kralja, — kakor živ je in kakor da hoče sedal sedaj spregovoriti. To je doslej najboljši portret kralja, neprimerno bolj živ, ko neki drugI v Parizu narejeni portret, In prav dober čeprav manjši dvojnik monumental-ne, v Kazini viseče kraljeve slike od iste roke našega Saše Šantla. Le škoda, da ka-zinski kraljev portret ne visi v primerni svetlobi.
Stopiš na to kar na 'desno. Tu so Izdelki ženske obrtne šole, oddelka za šivanje perila. Slede si dekorativne risbe, vsaka risba lastna kompozicija učenk, z danim geo-meterskim motivom, motivi iz narave, motivi po narodnih vezeninah, potem bordure s ploskovnimi vzorci, ponavljajoči se motivi v danem prostoru, v višjem redu samostojne kompozicije v zahtevanem prostoru, (kvadratu, krogu Itd.). Vse te risbe so v praktičen namen, med risbo se dekleta vežbajo v prenašanju ornamentov na blago, v patroniranju In batikanju. Po vrsti slediš tem risbam L, II. in III. letnika In najprej gledaš, potem strmiš. To vse se uče v Ljubljani, pri nas! Evo, blazine robci, ploščato vezenje položeno, vzbočeno, aplikacija, — izdelki, kl so zaslužili, da
gredo v Pariz. Med imeni, podpisanimi pod izdelke, si zapomniš gdč. Marušo Slugovo, ki je očividno prav Iznajdljiva, zelo pridna, pa samostojna in z dobrim okusom. Poleg njenih del se odlikuje žametna blazina gdč. Meri Leskovčeve. Poleg te blazine, evo, vaza, z glazuro, ki ima, če se prav spominjam, neko posebno ime po svojem opala-stem lesku. To vazo s takšno glazuro je dosegla keramična delavnica nahajajoča se v kleti šole. Ta poizkusna vaza mnogo obeta, — če se bo glede delavnice ukrenilo sedaj, kar je edino primerno, da se namreč keramika podredi sestavu Tehnične srednje šole kot njen oddelek.
Slede razstavljena dela oddelka za vezenje za šivanje oblek, risbe kiparjev, lesorezi kiparjev, risbe stavbarjev, končno vežbe grafičnih delavcev. Tu se pričenja bodoče naše narodno bogastvo. Lesorezi kiparjev n. pr., — ves Šantel. Ne le, da Je tu njegova metoda, tu je vse, kar so dali učenci, gledano s Šantlovim očesom, točno, zamišljeno, nekoliko melanholično in dobrodušno, vseobsegajočo, brez detajlov. Ali pa te bolj zanimajo risbe deklet? Tu si boš zapomnil imena gdč. Marije Pogačarjeve II, Vere Kobalove II, Jelke Jenkove III, Olge Bogovičeve III, obstal boš pri blazini Ade Mesesnelove II, pri robcu Julke Ko-sove I, metulju Bergantove Stane III, in bi rad vzel vse te izdelke seboj. Koliko dam je skoraj oči pustilo v tem oddelku! Precej predmetov je bilo tudi prodanih'.
Med risbami kiparjev so nekatere, ki klV. čejo, naj bi se morda avtorju posvetilo še več pozornosti. Toda to vedo njih učitelji in oni sami. Slučajni gledalec sme le domnevati. Tako so tu risbe Gorjupove. Pen-gova, potem so tu Bohinc, Štolfa, Kenda. Prejšnji oddelki so bili Šantlovl, to je Zni-daršičev. Učenci se uče gledati in posneti naše baročne stavbe.
Pa je še drugega lepega tu, da ne ve?, kaj bi še omenil pa ne storil krivice drugim. Marta Šlamberger III s svojimi bati-kanimi robci, ali Irma Znidarič, Kristina Henlgman, Marija Virant s svojimi mapami, škatljami, blazinami, Nežka Poženel II s svojim vezenjem, in Danica Rovšek I, Itd. Vse to so same umetnice in njih izdelki so, vrag vedi, v umetniški bazar bi jih nesel prodajat, aH pa raje naravnost domov. In še enkrat gdč. Ada In Maruša, ln zopet Je treba posebej omeniti Anico Berdajs s pa-troniranim namiznim prtom in 6 prtičl, in Leskovčevo Meri, kl je Hodila po razstavi kot živ model v obleki, preprosti pa tako okusni, ta sama Jo je poslikala lastnoročno.
To vse Je le nakratko, površen referat po jedva dveurnem pregledovanju. Zal sera za razstavo izvedel predzadnji dan, v ponedeljek so jo zaključilL Drugod bi slavili njene prireditelje ta zlasti Sašo Santlo bi obsipali s priznanji in ga nosili na ramenih. Pri nas se skromni mož umika v ozadje ta Je vesel, da ga razni futuristični mladiči ne zmerjajo v svojih rubrikah, ki se jim ponekod odpirajo. Uporabljena umetnostna obrt, — <Kunstgewerbe», — 'drugod velika panoga narodnega gospodarstva, pri nas začetnica ima tu svoj dom.
Seveda je pa naša Tehnična srednja šola še le v pričetkih, — razmeroma. Zavod mora sčasoma narasti, da bo uspešno vadil mladi rod praktičnega dela mesto da se tisoči izgube po gimnazijah, ki postanejo neplodne, kadar se prično vanje gnestl tisoči. Tu sem, k obrti, tu je bodočnost Slovenca, tu je pričetek industrije. Drugo nam bo dodano.
To naziranje se ti še otrdi, če greš od razstave po šoli. Strojni oddelek, kjer se izdelujejo danes že precizni stroji, strugal-niki; ali elektrotehnični oddelek, kjer že danes reparirajo drase motorje na vrtilni tok, ali izdelujejo radio-aparate; pa kovač-nica, keramična in pletarska delavnica, in mizarska mojstrska šola in ateljeji Probu-de in vse to, — In vse to je širši publiki neznano, mesto da bi tisoči tekmovali, kdo bo prej prišel ta izšolal tu svojo deco, da bo preje mlela!
Mojstrska šola mizarjev strugarjev, tečaji za avtogensko varenje, tečaji za...
Da, Tehniška srednja šola. To je Tech-nikum, to Je Jugoslovenski Mittweida, in drugod že vedo, med gojenci že čitaš imena raznih Mehmedov poleg domačih Janezov.
Pred vojno upeljano, potem prekinjeno delo se nadaljuje s pravim ianatizmom. Blagopokojni Šublc je v svojem nasledniku direktorju Reisnerju našel gorečega pristaša, ki nadaljuje njegovo delo in Je poglablja z lastno organizatorno silo in z gorečo ljubeznijo do stvari. Poleg Šantla ima
pa še drugih sotrudnikov, ki--toda pri
nas se ne sme hvaliti, iz principa ne. To pa smem reči: Fantje, Ižs se pojte učit, ne k humanistom. Tukaj raste zlat sad za bodočo generacijo. Moja punca ne bo ne učiteljica, ne farmacevtka, ampak svojo delavnico bo imela, na tej šoli se bo pa učila delo ceniti in izvrševati. Če bo povrhu znala klavir in francosko, ji ne bo škodilo, a doto si bo pridobila tu.	c.
Milen-jska proslava v Zagrebu
Zagreb, 4. julija, n. V proslavo tisočlet« niče hrvatskega kraljestva je bilo nocoj, na predvečer glavne prireditve, vse mesto okn šeno. Na mnogih hišah plapolajo zastave in zvečer je bilo mnogo poslopij razsvetljenih in okrašenih. Po ulicah se opaža živahno vrvenje. Ob pol 10. zvečer je bila po mesta bakljada.
Kralj protektor zagrebške Športne razstave
Zagreb, 4. julija, n. Dvorna pisarna I® sporočila prirediteljem športne razstave T Zagrebu, da je sprejel kralj Aleksander protektorat nad razstavo.
Glasnik JMO z?.hranjen
Sarajevo, 4. julija, n. Policija in državn pravdništvo sta prepovadala izhajanje Gl* nika Jugoslovan«!.'« muslimanske organiz cije.
Naši Kraji in ljudje
Smrtna nesreča poslanca Ajanovica
Muslimanski poslanec Hamzalija Ajanovič se ie odpeljal v petek zjutraj iz Tešnja v Bosni v Sarajevo, odkoder je nameraval odpotovati z ostalimi poslanci Jugoslovenske muslimanske organizacije v Beograd na pondeljkovo sejo skupščine. V avtomobilu sta bila tudi njegova soproga in direktor muslimanske Trgovske banke v Tešnjn, Medžič. ki je obenem šofiral. Pri Vr-banji v bližini Banjaluke se je znašel z veliko brzino vozeči avto nenadoma na pokvarjenem mostu, na katerem pa ni bilo nobenega opozorila za občinstvo. Avtomobil je zdrknil v 15 m globok prepad. Poslanec Ajanovič je padel na glavo in obležal takoj mrtev, njegova soproga in direktor Medžič pa sta bila težko ranjena. Ajanovičevo truplo so takoj prepeljali v Banjaluko.
Poslanec Ajanovič je bil star komaj 35 let in je bil rojen v Tešnju v Bosni. Na zagrebški univerzi je končal filozofski študij, nakar se je posvetil novinarstvu. Po ujedinjenju ga ie poslala naša vlada kot štipendista v Pariz, kamor pa ni odpotoval, ker je bil izvoljen za poslanca v ustavodajni skupščini. Od tedaj je bil neprestano izvoljen v banjaluškem srezu kot nosilec liste jugoslovenske muslimanske organizacije. Zadnje čase je bil direktor delniške tiskarne v Sarajevu.
Mariborsko pismo
Maribor, začetkom julija.
Ker imamo v Mariboru izredno agil-ne delavce v podružnici SPD (častna izjema našega sicer precej klavernega društvovanja!) je bilo Pohorje tudi ob Vidovem dnevu kljub oblačnemu nebu prav gosto posejano Mariborčanov in oddaljenejših gostov. Celo Klopni vrh, najmlajše dete mariborskih turistov, je bil poln veselih ljudi, katerim je priredilo tam planinsko društvo prvič posrečeno domačo veselico. Mi se tega pozitivnega dela iskreno veselimo in z zadoščenjem poudarjamo, da delajo za« enkrat planinci mnogo več za razvoj tujskega prometa v Mariboru kot mestni očetje v občinskem svetu, ki bi bili prvi v to poklicani, če bi resno mislili na bodočnost Maribora. To so vam planinci drugačni tiči: popravljajo in ve-stirajo. lepšajo in vabijo; pravkar so izdali tudi krasno serijo skoraj umetniških razglednic iz Pohorja, mariborsko kočo od vseh Stranj v poletju in z zimskim športom, ovcami bujno travo in srebrnimi brezami razgledni stolp, kočna klop na vrhu, vse tako lepo in vabljivo, da moraš saj enkrat gor, če
vidiš ta zapeljivi raj. Hic Rhodus. •
V teh težkih dneh tudi besedo o draginji. Pojdi na trg, mimo izložb ali v trgovine, povsod ie čutiti boj med porastom dinarja in pritiskanjem cen. Stavba visokih cen, ld se je držala sedaj skoraj leto dni, se ruši skoraj vsepovsod. da hrešči kot bi pokalo tra-movje hiše. ki ji ni pomoči. Branijo se, branijo, a neizprosna konkurenca iz-podjeda fundamente. Trgovine preplavljajo tuji agenti in ponujajo z nebeško sladkobo cela skladišča blaga. Na dolge obroke dajejo, če nisi zadovoljen s tremi, vsiljujejo blago s šestmesečnim rokom in še bi odjenjali. Pa nič več tuja valuta, ne franki, ne Kč: na liro niti ne kihnejo več. samo dinarčki. jugoslovenski dinarji so sedaj v modi in zdrava, zlata vredna valuta. In tako številke po izložbah padajo in kretajo, pa še nočemo kupovati, ker vsakdo vidi. da mora še nižje. Nedavno smo bili že veseli, da so ponujali meso po 20 dinarjev kilogram, sedaj prodajata izvoznika svinjine v Gosposki in Juriči-čevi ulici že I. govedino po 14 Din. Bil pa ie že tudi čas. Denar se drži od ure do minute in treba ga je dobro obrniti, predno ga spustiš iz rok.
da se vrši prihodnji kongres v Beogradu. Izvedena ie bila tudi likvidaciji treh podružnic in sicer na ta način, di pripade Osijek pod Zagreb. Subotici pod Novi Sad in Veliki Bečkerek pod Beograd.
Vilibald Rus
Kongres jugoslovenskih tiskarjev
V nedeljo in ponedeljek se je vršil v Zagrebu kongres Saveza grafičnih podjetij Jugoslavije, za katerega je vladal v tiskarskih krogih velik interes. Kongresu je predsedoval predsednik Centralne uprave saveza g. Luka Zubčič. Uprava saveza je tudi letos ostala ista. ker ie vodila pogajanja za novo tarifo z grafičnimi delavci in zato je njena dolžnost, da jo tudi izvrši. Sedanja tarifa ostane v veljavi do konca meseca oktobra.
Iz poročila vseh podružnic in vseh delegatov ie bilo razvidno, da preživlja naše tiskarstvo težko krizo, ki je vsekakor v zvezi s splošno privredno krizo. Delegati so naglašali, da bo mnogo obratov moralo povsem ustaviti delo, ako bi delavstvo in država ne uvideli, da je treba kreniti na drugo pot.
Na kongresu se ie mnogo razpravljalo tudi o načrtu novega tiskovnega zakona in je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se izpremene nekatere drakonične odredbe tega zakona. Kongres je nadalie razpravljal o davku na delavske plače in tudi v tem pogledu sklenil apelirati na vlado, da se ukine ta davek, ki je antisocialen. Končno se je debatiralo tudi o centralni biblioteki saveza. v katero mora odslej vsak tiskar odposlati izvod dela. ki se tiska v njegovi tiskarni.
Ob sklepu je kongres soglasno sklenil.
V	pondeljek praznuje svojo petdesetletnico eden izmed najcdličnejših učiteljskih prosvetnih delavcev, ki stoji sočasno že tri decenije na vodilnem mestu vsega glasbenega življenja v Kranju, srezki prosvetni referent Vilibald Rus.
V	srečnem letu 1875., kakor je šaljivo rad nazivlja jubilar sam. je bil rojen v Šmartnem pri Litiji. Rojenice, ki so Šmarčanom sploh naklonjene, obdarile so tudi njega z glasbenimi vrlinami in krasnim pevskim organom, ki ga je ohranil do današnjih dni. Že tia učiteljišču se je udejstvoval kot pevec, ko pa je isto 1. 1895. dovršil in nastopil jeseni svoje prvo službeno mesto v Kra"'u. je vstopil takoj v čitalniški pevski zbor in ostal v njegovih vrstah do danes, ko ga že dolgo vrsto let vodi samostojno, od koncertov do pevskih tekem, ob ve. selih in resnih lokalnih prilikah.
Zadnji pevski nastop na Vidov dan je dokazal, da so njegove moči še čvrste in čile. saj je dokazal s številnim mešanim zborom, ki ga .ie v letošnji se-ziji znova oživel, ne samo kvantitativno. ampak tudi kvalitativno odlično višino.
V	tridesetih letih, kar deluje jubilar v Kranju, pa je izpričal tudi kot učitelj in vzgojitelj odlične pedagoške zmožnosti Svojim učenccm je bil najboljši oče. učiteljstvu najboljši svetovalec.
Vilibald Rus je stal ob zibeli »Zaveze jugoslovenskega učiteljstva*. vodil tam in pri »Učiteljskem društvu :;a kranjski okraj* tajniške posle. Užival je zaupanje učiteljstva, zato je zastopal njegove interese v okrajnem šolskem svetu. Dokazal je. da je bil tudi tej nalogi kos, kajti izvojeval je v najtežjih časih mar-sikak časten boj. Nastopal ie vedno in povsod skrajno korektno, zato inu je zaupalo tudi učiteljstvo izven UJU. tako da .ie celokupno učiteljstvo kran.i-kega okraja zahtevalo njega za nadzornika. Prav tako pa je bilo ogorčeno, ko je dr. Korošec kot prosvetni minister smatral za umestno, da ga. četudi samo iz načelnih razlogov, razreši kot nadzornika, kajti poznali so ga vsi kot strokovnjaka, poštenjaka in iskrenega prijatelja učiteljstva. Odkritosrčno je bilo potem veselje, ko je zopet prevzel nadzorniške posle in bil za svoje vneto in nesebično prosvetno delovanje odlikovan z redom Sv. Save.
Odličnemu možu. ki praznuje te dni tudi srebrno poroko, želimo, da v krogu svoje rodbine in prijateljev doživi še mnogo let zdrav jn srečen, v zavesti, da se temu voščilu pridružujejo vsi Kranjčani, ki jih veže nanj že čut hvaležnosti, kakor tudi najširši krogi naše napredne in narodne javnosti.
Mariborska mestna občina in podpora prosvetnim društvom
V proračunu za leto 1925. je votiral marib. občinski svet: Glasbeni Matici 12.000 Din in vagon premoga. Muzejskemu in Zgodovinskemu društvu po 2.500 Din. Študijski knjižnici 100.000 Din, Ljudski knjižnici 15.000 Din in Ljudski univerzi 3.000 Din. Za podporo raznim znanstvenim in prosvetnim društvom ter zavodom se ie odločila v proračunu vsota 45.000 Din: o porazdelitvi te vsote Pa se ni odločalo takrat, češ da je o tem še treba dogovora med zakoniki Narodnega bloka. Tako se je zadeva odrivala od seje do seje. dokler ni prišla pri zadnji seji občinskega sveta v razpravo in je bil tozadevni predlog finančnega odseka — odklonjen.
Pri tej priliki je dobro, da si pogledamo. kako .ie nekdaj gospodaril nemški občinski svet. V ta namen si izberimo zadnje leto pred vojno, torei 1913.
Iz računskega zaključka za leto 1913. vidimo, da so dobili: Philharrraonično društvo 2070 K, Theater m Kasinoverein 12.176 K. Štajersko historično društvo 6 K (!) Deutscher Leseverein beider Hochschulen in Graz 20 K, Gospodinjska in nadaljevalna šola za deklice 2670 K. in kot »prispevek drugim znanstve-
nim (!) društvom in zavodom* je izkazanih 1541.72 K. kjer pa ie vračunjen — kakor se razvidi iz knjig — tudi prispevek za mariborsko podružnico »Sfid-marke* v znesku 300 kron. (Prim: Historično društvo 6 K. Sfldmarka 300 K!)
Iz gorenjega se razvidi, da ima tudi sedanji občinski svet moralno pravico in dolžnost podpirati svoje institucije. Navzlic dolgim posvetovanjem, kjer se je našel naravnost nevzdržen ključ za razdelitev podpor, je bil pa predizelo nesrečen po utisu. ki ga je napravil, in po usodi, kj ga ie zadela: Glasil se ie: da dobe: Krščanska ženska zveza 500 Din, Slov. žensko društvo 1000 Din, Ljudski oder 200 Din, Katol. omladina 1000 Din, Katol. prosvet. društvo Melje 200 Din, Malgajeva čitalnica v Guštanju 300 Din, društvo Jadran 1000 Din. Stolno prosvetno društvo 250 Din. društvo katoliških pomočnikov 200 Din. konje-rejsko društvo 250 Din. Dirkalno društvo 250 Din, Prosvetna zveza 15.000 Diii. Jugosl.-čehosl, liga 1000 Din. Glasbeno društvo Drava 4.000 Din in Izobraževalno društvo Bratstvo 10.000 Din.
Iz taktičnih razlogov je finančni ndsek mešal semkaj še Slovansko čitalnico, oziroma njeno Ljudsko kniižnrco, češ da tudi ona dobi 15.000 Din. kar pa ie bilo seveda ponesrečeno, ker ni obstoial namen. dovoliti ji te vsote še enkrat, ko ji je bila že itak prisoiena in odobrena imenoma — kakor stoji zgoraj in je razvidno tudi iz oficiielnega javnega pro-
računa — ▼ proračunskem sklepu in se Je Ljudska knjižnica te vsote deloma tudi že poslužila. Vse stremi ienje ie šlo za tem, pokazati da so dobili demokrati tudi 15.000 Din. kakor da bi šlo to v korist slučajno upravljajočemu odboru ali celo predsedniku in ne na korist onih. ki knjižnico posečaio in uporabljajo. Kdor je opazoval izposojevanje v Ljudski knjižnici, kamor ima bf^^^to vsakdo pristop, mora priznati, da ta denar pač ne gre na rovaš kake stranke, žal najmanj še demokratske.
Slučaj je hotel, da ie predlog odseka propadel z 10 : 11 glasovi. Kakor ie to obžalovati s stališča strankarske discipline. vendar je to tudi dokaz, da se posamezni občinski svetovalci vsak zase zavedajo odgovornosti, ki jo nosik> pred javnostjo za občinsko upravo. In končno je tudi to nekaj zdravega in memento. da je treba, da se Narodni blok naiprej docela sporazume, če treba v plenarnih seiah — za predloge, za katere nai kompaktno glasuje. Dr. P. Strmšek.
Il)mn»|tnnillll''''llll'"t''""»»1
Crep........ Din 60-—
Crenpe de Chine . . „ 9R'— Svilene » vseh barvah „ 120'-
Krssna izbira!
P. 1AG0!C, Ljubljana.
^SPSPBB
Stop', mrha!
(Slika z ljubljanskega konjskega sejma.)
Bosopetniki in poniglavci, kakor nas je pač dal sam ljubi Bog, smo včasi na sejmih ponoreli za konji in konjskimi barantijami. Konj. mrha, kramp — to va mjc najimenitnejša, najpostavnejša živa! in konjske barantije na sejmih so silno zanimivo poglavje iz našega kmečkega življenja. Birtje in mešetarji. cigani. Lahi in prekupčevalci, kako vam je najimenitnejša, najpostavnejša originalne, zaokrožene, sočne so «eli-lingei, mešetarenja iu likofi! In takle kmečki magnat z rdečo kamišolo. srebrnimi knofi in rejeno mošnjo, p<» vsevedni mešetar z opljuvano roko in namazanim jezikom — to so bile figure našega respekta in naše prebrisane otroške zvedavosti. Ponoreli smo včasi od smeha . . .
Zahajam še dandanes od srca rad h konjskim barantijam na sejmu in še danes kakor nekoč se nikoli dovolj ne na-vžijem robatega mešetarskesa humor-
ja, birtovskih tipov in ciganskega muzanja. »Stop' mrha . . .!» pravi mešetar in jo. mrho, povleče za rep kakor je rajnki Martin Krpan na cesarskem Dunaju preko praga vlačil rejene krampe cesarja Janeza. »Stop', mrha . . .!» In ji neizbežno pregleda še zobe, golt, kopita, »vamp* in jo preizkusi v hoji na sto korakov, pa pljuva, se priduša in ve takšne, da je kobilo sram. cigana pa ne . . . Nak. konjskih barantačev ne bi učil manir! Ampak poslušam jih rad in jim privoščim profit, likof, pijačo in čik.
Konjske barantije gredo še danes po vseh tistih vižah kakor svoje dni. Samo valuta je druga. In tam doli pri ljubljanski klavnici je ob živinskih sejmih še vedno tak dirindaj kakor včasi na sejmiščih po deželi Zaidem večkrat tja doli, konjička pa ne kupim, marveč raje v mapo vjatnem tega in onega — birta. mešetarja ali cigana . . . Pictor.
Domžale - trg
Poročali smo že, da je bil znani naš industrijski kraj Domžale proglašen za trg. Slavnostna proglasitev se bo vršila dne 9. avgusta.
Domžale so se tekom prav kratkega časa nenadoma hitro razvile. Pred 35 leti sploh niso bile dosti znane; niso imele niti šole, niti župnije. Ob Mlinščici. kjer so sedaj močne tvornice slamnikov, znane po vsej naši državi in tudi v inozemstvu, so stale svoječas-no oriproste žage in mlini. Še najbolj obljuden je Stob. tedaj važno postajališče voznikov, ki so prevažali blasro z Dunaja skozi Ljubljano v Trst in nazaj. Zato ima stari Bauerjev zemljevid voj-vodine Kranjske pač označen Stob ne pa Domžale. Vsa okolica, ki ie sedaj združena v trg s približno 2000 prebivalci, je štela tedaj okoli 900 družin. ki so se preživljali večinoma s pletenjem čipk in šivanjem slamnikov. Svoj izredni procvit imajo Domžale v posebni meri zahvaliti širom Slovenije znanemu Kamničanu. ki praznuje letos 35 letnico. Trg leži ob kamniški progi Vsled počasne vožnje pogosto zaničevani kamniški vlak nikakor ni tako malo vreden kakor nekateri mislijo. Oni pač ne vedo. da ie bil kamniški vlak med svetovno vojno ena izmed redkih avstrijskih železnic. Na stotisoče turistov in izletnikov je že prevozil iz bele Ljubljane v prekrasne Kamniške planine. Na tisoče najfinejših slamnikarskih izdelkov se izvozi vsako leto iz Domžal po Evropi. Kje je ostala lesna, mlev-ska. žitna in vinska trgovina poleg širom znane domžalske konjske trgovine! Brez Kamničana bi Domžale n'V-dar ne bile. kar so. Ko je imela leta 1690. steči po domžalskem polju kamniška železnica iz Trzina skozi Mengeš v Kamnik, so se temu uprli tedanji Men-gešani. Železniški tir se je v resnici obrnil v Trzinu proti Domžalam, Id so
dobile tako postajo. Od takrat so pričele procvitati in razmah je bil od leta do leta večji. Kmalu so postale središče slamnikarske in drugih obrti, med katerimi si je posebno slamnikarstvo pridobilo naravnost svetovni sloves.
Redko slavje v Tomišlju pod Krimom
V Tomišlju pod Krimom so imeli na Vidov dan redko slavje. Zaslužni mladinski pisatelj, šolski upravitelj Ivo Trošt, je namreč praznoval 40-letnico svojega službovanja in pisateljevanja. Šolsko poslopje ie okrasila mladina z mlaji, venci, cvetkami in zastavicami. Nad vhodom pa ie bil opmemben napis: «Za mladino in domovino 1885—1925» Kmalu po desetih se je zgrnila množica domačinov in gostov v sobo IV. razreda. Učilnica je bila natrpana do zadnjega kotička. Najprej se je vršila vidov-danska proslava, ki je bila namenjena poživitvi nacionalne ideje od-astlih. Med raznimi deklamacijami so posebno ugajali nalašč za to priliko prirejeni prizori iz »Testamenta majke Jugovičev*.
Sledila je proslava zaslužnega jubilanta. Šolska mladina, ki mu je bila vedno blaga in mila. se mu je najprej poklonila. Učitelj Ločniškar je spesnil za to priliko simboličen četverogovor. v katerem pozdravlia in se zahvaljuje jubilantu tudi mladina iz zasedenega ozemlja. Izročila mu je v spomin pisalno mapo. lično ročno delo mladine. Za njim se mu >e poklonila mladina, včlanjena v pevskem zboru »Krim* in mu izročila v spomin srebrno tobačnico, rdeče in bele nageljčke. Imenom domačega učiteljstva ie govori! g. Adamič in mu poklom'1 pisalno orodje z željo, da bi dala domovina še mmgo takih sinov kakor je sivolasi a mladeniško čvrsti jubilant. Za njim je povzel besedo srez ki Šolski referent A. SkulL Z iskrenimi
Od nedelje j. t m. dalje sijaju« lepotici
Lil Dagover
▼ njeni do sedaj najlepši vlogi ▼ tragikomediji
,Njegove nepoznane ženice*
Velepikantna in elegantna veseloigra t 6 velikih dejanjih. Ni čudno, d« je kino. gledališče »Mannorhaus« v Berlinu predva. jalo ta film skozi šest tednov pri reipro« dani hiši! Pathe Journal it. 14.
LJUBLJANSKI DVOR
n O
Telefon 730.
Predstave: ob delavnikih ob 4, H 6., H 8. in 9. — Ob nedeljah ob H 11, 3, H 5, H 8. in 9. uri.
besedami ie orisal življenje in delovanje jubilanta v šoli. občini, na polju pisateljevanja itd. Pokazal nam je človeka, ki stori več kakor veleva mu stan. Jubilant ie bil za svoje delo že odlikovan z redom Sv. Save. Občinstvo je pozorno sledilo posameznim govoTom in dalo duška v gromovitih vzklikih na čast slavljencu. mladina pa ga je obsipala s cvetiem. Jubilant se ie s toolimi besedami zahvali! za izraze hvaležnosti, naglašal Pa je. da je le v delu boljša bodočnost svobodne naše domovine. Ljudstvo za ie burno pozdravljalo in rmi stiskalo roke. Ko se je poleglo navdušenje, je g. Trošt otvoril razstavo nočnih del ter pismenih in risarskih izdelkov. Tu je imelo ljudstvo priliko spoznati, da dela učiteljstvo sicer tiho. a vztrajno. Gosp. profesor Grebene je dal na razpolago več risb. ki so služile propagandi narodne umetnosti. Razstavo je oba dneva posetilo izredno mnogo domačinov.
Popoldne se ie vršila veselica gasilskega društva, čeg?- ustanovitelj je jubilant. po žuoni vaji pa se je razvila vesela zabava. Pevsko društvo »Krim* le vprizorilo na prostem burko »Zdravnikov strežnik«, in ves čas skrbelo s petjem in zabavo. Napitnic ni manikalo, saj je slavie veljalo priljubljenemu jubilantu. Slavljencu kličemo: »Ostani naš še dolgo časa in Bog Te obvari!*
Epidemjia tifusa na Vranskem
V tem, drueače zdravem in zlasti za pljučne bolnike ugodnem lepem trgu se je letos pojavil legar. Po mnenju di-striktnega zdravnika je bila bolezen za-plodena iz Lukavice. to je one vasi na Kranjskem, ki se namerava radi legarja asanirati na državne stroške. Pojavila sta se dva slučaja na Vranskem (v hišah 14 in 15) že letošnjo spomlad. Bolnika sta bila oddana v bolnišnico; hiši sta bili asanirani tako. da se ie vse storilo, da se bolezen ne širi dalje. Pohvalna je bila pri tem posebna požrtvovalnost g. župnika K., ki je za asanaci-jo žrtvoval več tisoč dinarjev, a imel zadoščenje, da se v njegovi in sosedni hiši g. Golob ni pojavil noben slučaj legarja več. Nastopil pa je legar v na-dalinih sosednih, v še ne asaniranih hišah nekaj mesecev pozneje, in sicer v hišah št. 21. 80 in 78. Vse te hiše ležijo poleg gori omenjenih hiš 14 in 15 na vsaki strani državne ceste. Poglavitno ognjišče bolezni pa je bila Luka Što-barjeva hiša št. 21. V tej hiši je zbolelo 6 oseb. in sicer prve tri neznatno, pozneje pa tri zelo hudo. Vseh bolnikov je bilo dosedaj 13, od teh težko bolnih deset, umrl je bolnik iz hiše št. 15. ki je prvi zbolel.
Vsi bolniki so bili oddani v bolnišnico. preiskovala se je potom državnega higijenskega zavoda v Ljubljani pitna voda iz vseh osumljenih vodnjakov in tudi iz Merince, potoka, ki teče poleg državne ceste skozi trg. Hvala sanitarnemu postopanju se je epidemija lo-kalizirala in zatrla.	Dr. A. Sch.
Epidemija tifusa v Banja« luki
V Banjaluki in okolici je začela razsajati epidemija tifusa, ki se neverjetno naglo širi. Zdravniki so poskušali najti vzrok bolezni, toda niso prišli do nobenega pozitivnega sklepa. Obrazovala se je takoj posebna zdravstvena komisija. ki je ukrenila vse potrebno, da se bolezen zajezi. Nujno je bil pozvan v Banjaluko bakteriolog, da preišče in sestavi analizo vode iz vseh domačih vodnjakov. reke Vrbasa in drugih potokov. Dokler se to ne zgodi, je lokalna oblast zabranila kopanje. Izdane so potrebne naredbe glede uživanja pitne vode. ki je najbrže tudi okužena. Ker je slednjič mogoče, da je vzrok epidemiji sad-
Mala fiadica
ve dobro, da razveseli ljubljenega strički naibolj, ako mu prinese omot učinka vitih „Toro 1 prsnih karamel Od nešteto navdušenih ljudi vedno v vporabi vplivajo blagodejno na prebavo, prot kašlju, prehlajenju, hripavosti, katarjr ter se dobijo za samo TRI DIN (S vsakem trgovcu ali v lekarni
Je. ie oblast prepovedala trgati prodajati in jesti črešnje, katerih ie letos v Banjaluki izredno mnogo. Izdane so stroge naredbe glede snage v mestu in stanovanjih. Poleg trebušnega tifusa so zdravniki konstatirali tudi dva slučaja pegavca. Ker so istočasno stekli psi cklali več oseb, je mestno poglavarstvo v Banjaluki razglasilo kontumac, ki velja dva meseca. Prebivalstvo mesta in okolice je v vsakem oziru pod stro-girn nadzorstvom oblasti. Banjaluka je sko:o popolnoma odrezana od zaledja.
Po nedolžnem obsojeni
Meseca novembra 1919. ie vojaško sodišče savske drvizijske oblasti obsodilo radi zavratnega umora Milana Maričiča in Vaso Bunčiča na 20. Ilijo Bunčiča na 18, Mijo Trnjajiča na na 15 let težke ječe. Vsi štirje so bili takoi po obsodbi odpeljani v Lepogiavo. da prestanejo tam svojo kazen. Obsojenci so neprestano naglašali, da so popolnoma nedolžni, in so ponovno -»-'^evali obnovitev postopanja. Prošnja pa ie bila vedno odbita, ker so bile indicije proti njim tako težke, da je vladalo splošno prepričanje, da so v resnici krivci. Le ne^riznanje zločina jih ie rešilo smrti. Šest let je že skoro minilo, odkar ječe v zaporu. Izgubili so že sko™ vsako nado, da pridejo kedaj na svobodo.
Sedaj pa ie prišlo nenadoma do scn-zacijonalnega preokreta. Na sodišču v Petrinjj sta se namreč tamkaj v preiskovalnem zanoru nahaiaioča se Petar Ko-rač in Jovan Božič sprla s svoiim tovarišem Pavlom Caričein. Imenovani trije in še šest drugih mladeničev je bilo namreč obtoženih radi nekega razbojni-štva. V prepiru, ki se je razvil v zaporu med njimi, je Caric očital Petru Ko-raču in Jovanu Božiču, da sta onadva izvršila za vratni umor, radi Vprega se nahajajo v Lc-^avi razven Maričiča tudi brata Bunčič in Trnjajie. Prepir so slišali tu^i »ostali kaznjenci. V«1"-- tudi več jetniskih paznikov, ki so o zanimivem dogodku takoj obvestili sodišče v Petrinji. Preiskava je potem dognala da sta Korač in Božič v resnici izvršila umor. radi katerega so bili Maričič in njegovi tovariši obsojeni na dolgoletno ječo.
Vojaško sodišče savske divizije v Zagrebu, ki je bilo o dogodku takoi informirano, je že zahtevalo od sodišča v Petrinji vse spise in b"> odvetnik dr. Walter na podlagi teh dejstev zahteval sedaj obnovitev procesa, v kolikor ne bo odredilo tega že voino sodišče samo.
Ismach Moses
Maribor, 4. julija. Včeraj je mariborska carinarnica izrekla rešenje o aferi prevejanega avstrijskega tiliotapca Wolf-Mortko-Tisch-engela, manufakturnega trgovca na Dunaju, o katerem smo pred par dnevi poročali, da ga je mariborska policija zasačila baš v trenutku, ko je prekladal v hotelu Meran vtihotapljeno svilo za daljnji transport na naš jug. Preiskava, ki jo je nato uvedla carinarnica, je kmalu pokazala, da je Tischengel član velike tihotapske družine Walterja Gab-lerja, trgovca z Dunaja, ki je pri carinarnici že par let znan po drznih tihotapskih poslih na veliko.
Kmet Franc Lorber, ki je ^prinesel 24. junija Tischengelu svilo iz Št. Ilja v Maribor v hotel Meran, je namreč izpovedal. da mu je v isti namen že tudi pred 14 dnevi prinesel enako robo neki Gabler z naročilom, da io ponese v Maribor, kjer mu bo na podlagi izročenega listka izplačal vratar hotela Meran potnino v znesku 800 Din. Dne 24. junija mu je bi! nakazal kar 1200 dinarjev. Mariborska policija, ki je o tem zvedela, ie še isti dan izročila vratarju hotela Meran 1200 Din, da jih da Lorberju, ko bo prinesel blago. Vratar je storil tako in policija ie nato aretirala Lorberja z njegovim pomagačem v nasproti ležeči gostilni. Ko je prišel ne dolgo nato iz Račja Tischengel, mu je prinesel vratar robo v hotelsko sobo. Takoj so vstopili detektivi in aretirali Tischengela, ravno ko ie razkladal blago. Še isti dan je izvedla carinarnica tudi hišno preiskavo v Tischenge-lovi sobi v Račjem, kjer ie on stanoval že mesec dni kot »nenadomestljiva za-poslenec pri klobučarskem obrtniku Novaku. Tu so našli skrajno previdno sestavljeno pismo, ki je došlo isti dan z Dunaja za Tischengela. in katero bi mu naj bil poslal neki neznani Ismach Moses. V pismu pa ie bil podpisan ta Mojzes kot Oskar. S primerjanjem so v Mariboru ugotovili, da je to pismo napisano po isti osebi, ki je napisala listek kmetu Lorberju. Avtor obeh ie bil torej Gabler. Ta Gabler pa ni nihče drugi kot najbolj črna zapisan tihotapec Henrik Gabler, trgovec na Dunaju, ki je bil že v Zagrebu v znani veletiho-tapski aferi obsojen na S00.000 Din globe. pa je na čuden način ušel iz zaporov zagrebške carinarnice. V zvezi s to tihotapsko afero je bilo takrat odpuščenih več carinarskih uradnikov v Zagrebu. Gabler je še sedaj tako drzno tihotapil z Dunaja, da je celo osebno hodil s spremljevalci robe čez mejo k našim kmetom. Tischengel je sprejemal njegovo blago in ga pošiljal dalje, noče pa seveda poznati ne Gablerja. niti Is-macha Mosesa. temveč le VValterja Kleina. ki ga pa nikjer ni. Ta mu je baje poslal svilene kravate in bluze, da bi tib poslal na poste restante v Zagreb.
Tako približno izgledajo dosedanji uspehi preiskave proti Tischengelu, ki je seveda takoj po aretaciji pozval slovenskega advokata, da ga izmaže iz neprijetne godlje. Toda advokat ga ni posebno izrezal. Včeraj so namreč na mariborski carinarnici naložili Tischea-
OBLEKE
kupite najugodneje pri
JOS. ROJINA,
Ljubljana
gelu s carino, taksami in kaznijo skup no okrog 350.000 Din globe in tudi zaplenjenih 15 kg svile je zapadlo v korist države. Svilo bodo po pravomoč-nosti razsodbe prodali na javni dražbi. Ce obsojenec ne bi mogel plačati, mora pa sedeti leto dni v mariborski jetniš-nici Sedaj bo seveda Mojzes poskušal še z rekurzom v Beogradu, medtem pa bo Walter Gabler poslal 350.000 dinarčkov in Tischengel bo zapustil jetnišnico.
Pogin glasovitega hajduka
V četrtek je bil v bližini Skoplia ustreljen na begu glasoviti hajduk in razbojnik Andjelko Nikolič, strah in trepet ta-mošnjega prebivalstva. Z njegovo smrtjo je cela vrsta srezov skopljar.ske oblasti reše;.a enesra najnevarnejših zločincev.
Nikolič je bil za časa svetovne vojne desna roka Todiora Aleksandrova v Macedoniji. Cim pa je bila bolgarska armada poražena, je zopet pobegnil na Bolgarsko, kjer ie postal odličen člai makedonstvujočih. Na Bolgarskem je izvršil po prevratu četo vrsto zločinov in bil tudi obsojen, toda makedonski komi-tet ga ie rešil in poslal v Srbijo, kjer je bil pred dvema letoma radi več ubojev in ropov obsojen na smrt. Po splošni amnestiji v preteklem letu mu ie bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo.
Pred nekai dnevi se je nahajal v Bar-dovcih na delu na poliu. Nenadoma je skočil k jetnišlcemu pazniku Milanu Ste-fanoviču. mu iztrgal puško, ga pretepel in nato pobegnil. Z niim sta pobegnila z dela še dva njegova jetniška tovariša, ki pa sta bila še istega dne aretirana. O begu nevarnega zločinca so bile takoj obveščene orožniške stanice. posebno ob bolgarski meji. Jetniški naznik Milan Stefanovič. ki so mu kaznjenci pobegnili. je iz strahu pred kaznijo izvršil samomor. V sredo so orožniki ravno na bolgarski meji zadeli na Nikoliča. ga takoj zgrabili in z močnim spremstvom odpeljali v Skoplie. V bližini rojstnega kraja, vasi Aleksandrovo pred Skop-ljem. ie Nikolič nenadoma skušal pobegniti. upajoč, da se mu posreči izkoristiti mrak in dobro poznane kraje. Roke je imel zvezane na ledjih m konec vrvi držal orožnik, kliub temu pa se je spustil v beg. Ker kliub ponovnim pozivom orožnikov ni hotel obstati, so izstrelili orožniki za njim 5—6 strelov, od katerih sta 2a dva zadela in se je mrtev zgrudil na neki njivi. Na ta način ie končal svojo krvavo karijero Andeh-ko Nikolič. ki ie bil nad 20 let eden najboli nevarnih razboinikov in radi katerega ie jetniški paznik Stefanovič izvršil samomor.	_
Goljufiv potnik
Ljubljana, 4. julija.
Pred meseci sta zaslovela po Ljubljani. posebno med uradniškim slojem, dva trboveljska krojača, ki sta izdelovala obleke vrlo ceno in solidno in to celo na mesečne obroke. Kdor je naročil pri njih obleko, je bil jako zadovoljen in zato sta imela seveda tudi vedno dosti naročil. Čez nekaj časa sta si najela tudi svojega akviziterja, in sicer v osebi 22 letnega Ivana Pov-šiča. ki je pobiral v Ljubljani naročila in delal za oba krojača reklamo.
Povšič je nekaj časa izvrševal svojo službo popolnoma zadovoljivo. Lepega dne pa mu je šinila v glavo drugačna misel. Pričel je izrabljati ime svoje tvrdke Slosar in Pavlin v svoje namene, in sicer na vrlo prefigan način. Dasi neizučen krojač, se je predstavljal po mestu strankam kot tak in nričel kar sam jemati mero za obleke. Seveda je vzel nekaj kar na račun in ogoljufal na ta način nebroj ljudi za precej velike zneske.
Meseca maja je prevzel tudi trgovsko zastopstvo tvrdke s čevlji Maher in drug na Miriu in pričel potovati po Hrvatskem in Bosni. Sprejemal je naročila za večje pošiljatve blaga v Zagrebu, Križevcih, Sisku. Karlovcu. Banjaluki, Kostajnici itd. Hodil je sploh v vsa večja mesta na jugu. razmp^val denar in popiva! po nočnih lokalih v družbi dvomljivih prijateljev in prijateljic. Kakor hitro pa so ga te vrste ptičke osušile, se je zopet streznil, vzel naročilno knjižico svoje tvrdke in hitel od trgovine do trgovine. Ker je nudil blago vrlo »jeftino*. ter nastopi! zelo sigurno, je seveda lahko zahteva! na naročilo vedno primerno vsotico. Podpisanih naročil pa nikdar ni pošilial svoji tvrdki. ker je bila na naročilu označena tudi vsota, ki jo ie preje! na račun, temveč je vse lepo obdržal. Vmes pa si je poiskal še drugo žrtev v osebi čevljarja Zalokarja v Kolodvorski ulici v Ljubljani, katerega ie na enak način opeharil za okoli 4000 Din. Koliko škode pa je prav za prav po-
Es-ka Sff Jogo £L Torpedo J Bianchi »
so
le
neJboljSa
najcenele pri
PaUfa Ljubljanske kreditne bank« in Gosposvetska c. 14
¥•1 aa domestnideli in oprema.
1. Goreč
vzročil tvrdki, odnosno vsem svojim žrtvam po Hrvatski in Bosni pa še ni
dognano.
Goljufivi in lahkoživi potnik, ki so ga
zasledovale varnostne oblasti že dalj časa po celi državi, pa se je končno vendarle ujel. V petek, ko se je povr nil s potovanja, je bil prijet na Zabjaku v hiši št. 3 ravno v trenutku, ko se je hotel pošteno odpočiti od svojih težkih «naporov». Izročen je bil takoj sodišču. Oškodovane stranke, ki se morda še niso prijavile policiji, nai se zglase v naslednjih dneh pri ljubljanskem deželnem sodišču.
Šport
Ilirija : Olimoia 3 : 0 (1 : 0)
Zaslužena zmaga Ilirije.
Včeraj smo videli v letošnji pomladan« ski nogometni sezoni že drugo italijansko nogometno moštvo, to*pot Olimpio z Reke Tudi to moštvo je napravilo v celoti dober vtis, dasi moramo takoj uvodoma poudariti da po kvaliteti nikakor ne dosega Venezije. ki je pred kratkim gostovala v Ljubljani. Moštvo goji igro, !:i sc ob kombinaciji s kratkimi pasovi ne more dobro uveljaviti To se je včeraj jasno ookazalo. ko je Iliri« ja konstantno izvajala igro. ki je tipična za naše domače moštvo in ki ji skoro ved« no prinese lepe uspehe. Ilirija nas je topot zadovoljila in je dosežen rezultat popol« noma realen Publi e je žal bilo pri tekmi zelo malo, mord-i komaj 250.
Gostje imajo v » ojem moštvu nekaj pr?-* dobrih moči Omeniti je zlasti vratar« ja, ki jc ubranil precej sila nevarnih in ostrih strelov. Bil je dobra opoTa celemu moštvu, kajti v nasprotnem slučaju bi gost« je gotovo doživeli še večji poraz. Poleg vratarja sta bila povsem na mestu tudi oba branilca, ki sta mestoma naravnost brilji« rala s krasnimi osvobodilnimi streli. Iz« vrstna sta bila tudi v startu na žogo, kar jima jc omogočilo, da sta razbila marsika« tero lepo izpeljano kombinacijo Ilirije. — Kri'ska vrsta pa je šibka in ni bila niti iz« daleka enaka našim krilcem, ki so bili prav dobri. Napad ne goji smotrene kombina« cijske igre in računa večinoma na predore Tehnično so posamezniki sicer dobri, zlasti desno krilo, v celoti pa ne kažeio znakov prvorazrednostl
Ilirija je bila včeraj prav dobra. Njena nizka prizemna kombinacijska igra se je popolnoma obnesla. Napad je bil dober in je notranji trio izvedel nebroj lepih kom. binacijskih potez. Vodja napada je bil Oman, ki je lepo delil žogo, imel pa je pred golom večkrat smolo. Ostre strele je po» šiljal na gol Dob -let, Pevalek je preveč kombiniral, tehnično pa je bil vsekakor na višini. Inke ni zadovoljil. Janez je dal pre« cej prav lepih centrov, vobee pa je v od« ločilnih momentih popustil. Ne smemo po« zabiti na vratarja Miklavčiča, ki je v lepem stihi, kakor že dolgo nc, lovil izredno tež« ke strele. Branilska dvojici je opravila svo je delo dobro in je Pogačar zopet pokazal, da ima Ilirija v njem požrtvovalnega igral« ca. V krilski vrsti se je Milan skušal rcha» bilitirati. To se mu je tudi posrečilo. Bil je zlasti defenzivno prav dober.
Potek Igre: V prvem polčasu je bila Iliri* ja absoluten gospodar na polju. Oblegala jo skoraj stalno vrata svojega nasprotnika in pošiljala ostre strele na goL kJ pa so ostali večinoma v rokah izvrstnega vratarja. V 17. minuti pa je po lepi kombinaciji no« tranjega tria posla! Doberlet rezanten in neubranljiv strel v desni kot mreže. Gol« man je bil popolnoma iznenaden nad ostro bombo. Premoč Ilirije sc kaže tudi v kotih, kajti v prvem polčasu jc znašalo razmerje kotov 4 : O za Ilirijo. Gostje v tem polča« su niso izvedli nobenega resnega napada na vrata Ilirije in je bil Miklavčič v golu sko« raj ves čas nezaposlen. Igra je končala v prvem polčasu v razmerju 1 : 0 za Ilirijo.
V drugem polčasu so gostje sicer neko« liko bolj pritisnili, a se vendar niso mogli resno uveljaviti V tretji minuti pošlje vsled taktične napake branilcev Olimpie Dober« let drugi gol v mrežo gostov in nato zviša v 30. minuti isti igralec seore na 3 : 0. V tem polčasu so siccr gostje poslali nekaj strelov na gol Ilirije, a ti so ostali deloma v rokah Miklavčiča, deloma pa jih je odbi« la že obramba Naglašati moramo Ie, da je Miklavčič v zadnjem času pričel uporabljati to taktiko, da zapušča gol. Včeraj je sicer imel srečo, a ob slabi poziciji branilcev bi Ilirijo ta taktika stala gotovo dva gola Tekmo je sodil g. Hus, ki je v prvem polčasu glede of sidov bil prccej nesiguren Tudi nekateri fouli so mu delali preglavico
Kazena Češkoslovaška : Jugoslavija 6 : 5 (0 : 3)
Beograd, 4. julija Včeraj jc prispeTa v Beograd reprezen« tanca češkoslovaškega ženskega športa, ha« zene in lahke atletike. Drage goste so na kolodvoru sprejeli beograjski športniki in športnice, katerim se jc pridružilo tudi več je število drugega občinstva Čchoslovaki« nje bodo naredile turnejo po naših treh metropolah, kjer bodo povsod tekmovale z našimi športnicami.
Borba sc je pričela danes z rokometno tekmo med reprezentancama Češkoslova« ške in Jugoslavije. Zanimanje za tekmo je bilo kljub temu, da se odpravlja okrog 1000 ljubiteljev športa v Zagreb, kjer se vrši Ju« tri odločilna tekma za prvenstvo države v nogometu. Izredno veliko. Občinstvo je Ce* hoslovakinje oduševljeno pozdravilo.
Jugoslovenski tim so tvorile hazenašiee iz Reograria in Zagreba, manjkala pa je žal radi ©holelo«ti odlična branilk« Vidrihov«. Kljuk teraM si bili obe družini enako« vredni v prvem polčasu pa Jugoalovenke rolo v premoči, tako da jc bi! rezultat 3 : 0 ! za Jugoslavijo. V drugem polčasu pa so si Cehoslovakinje opomogle in so preokrenile rezultat sebi v prid, tako da je bil končni izid 6 : 5 za nie. Gole z« Juaoslaviio so za* i
Brnske
Med češkoslovaško reprezentanco žen« skega športa, ki je prišla na gostovanje v Jugoslavijo in jc včeraj prvič nastopila v Beogradu, zavzemajo odlično mesto članicc Moravske Slavije iz Brna. Prinašamo danes sliko klubove štafete, ki je letos ponovno in z odličnim uspehom zastopala barve svo« jega kluba. Od leve na desno so: Soudko= va, Smolovi, Solafova in Vidlakova.
Dve športnici od teh sta sedaj tudi v češkoslovaški reprezentanci v Jugoslaviji. Smo/ovd (druga od leve) je ena najmlajših, a kljub temu že uspešna češka športnica.
atletinje
Odlikuje se v sprintu in v skokih. Na med« narodnem mitingu v Varšavi 21. maja t L je izvojevala dve pomembni zmagi: tek 80 m v 10.8 sek. in skok v višino s 130 cm.
VidlAkovA (zadnja na desni) je Izborna atletinja v metu kopja in diska ter v teku z zaprekami. Brani svetovni in češkoslovaški rekord v kopju z 27.41 m enoročno in 49.29 m oboje ročno.
Češkoslovaške športnice nastopijo v Ljub« Ijani prihodnjo soboto in nedeljo. Merile se bodo z našimi dekleti v lahld atletiki in v hazeni.
bile: Tomljenovičeva 3, Radovičeva 1, Po= povičeva 1.
Jutri nastopijo Cehoslovakinje kot repre« zentanca Prage proti rcprezcntanci Beo» grada.
Včerajšnje nogometne tekme
SARAJEVO: Hašk (Zagreb) : Sašk 2 : 0.
DUNAJ: International : Akademski tim 3 : 3 (1 : 2).
BRATISLAVA: Slovan (Dunaj) : Brati« slava 3 : 2 (1 : 2).
Iven KoDač
Odlični motoclklističnl dirkač.
Ivan Kopač, nameščenec ljubljanske tvrd« ke «Jugoavto», je eden naših najboljših in — kar je zlasti važno — najzanesljivejših motociklistov. Na velikih dirkah, ki so se vršile v nedeljo in pondeljek v Mariboru, je dosegel 4 prva in 1 drugo mesto. Odne« sel je nad polovico dragocenih in častnih daril, ki so bila določena za zmago v mo> tociklističnih dirkah. Včlanjen je pri Mo> toklubu Slovenija v Ljubljani.
Lahkoetletski miting
Včeraj se je na igrišču Primorja v Ljub« Ijani vršil izbirni miting za petdržavni lah« koatletski miting, ki se vrši 25. in 26. t m. na Dunaju. Udeležba športnikov je bila ža; libog jako majhna. Izidi so nastopni:
Tek 400 m (3 atleti): 1. \VeibI (Primorje) 56.9 sek., 2. Franko, 3 m zadaj.
Tek 800 m (2 aH.): 1. Vidic (Primorje) 2:15.9 min., 2. Janovskv (100 m handican).
Met krogle (3 atleti): 1. Smerni (Ilirija) 9.72 m. 2. Slamič H. (Primorje) 9.24 m, 3. Vidic (Prim.)
Danes ob 5. popoldne se nadaljuje miting ni igrišču Primorja v sledečih disciplinah: tek 100 m, 200 m. 400 m. 1500 m, 5000 m, skok v višino in daljavo z zaletom, met di« ska in kopja. Na 100 m in 200 m starta po dolgem času zopet dr. Perpar. Upati je da starta v kopju Orehek in na 5 km Slapničar, De Reggi in Deržaj ,ki so kandidatje za drž. reprezentanco. Z napetostjo pričaku« jejo nadalje športni krogi nastopa talenti« ranega mladega ccljskega skakača v višino Lukaščka, ki je letos baje žc preskočil 1.80 cm.
Za današnjo finalne tekmo za državno prvenstvo v nogometu vlada po vsej Jugo« slaviji tako izredno zanimanje kakor brž« čas še za nobeno športno prireditev pri nas. Tekma se vrši v Zagrebu na igrišču Grad« janskega ob 6. zvečer; poset bo gotovo re« korden, ker pride več tisoč gledalcev tudi izven Zagreba, vsaka prognoza je izklju« čena: sicer sc zdi po zadnjih rezultatih, da je Jugoslavija v boljši formi od Gradjan« skega, zato pa bo morala igrati na tujem iorišču in pred publiko, ki bo co ogromni
večini z vehemenco «drukala» za Zagrebča« ne. Teh psihičnih momentov pa ne gre po« vdarjati. — Kralj po zadnjih dispozicijah tekmi ne bo prisostvoval; njegov pokal bo izročil ZNP prvi adjutant general Hadžič.
Izbirna bazenska tekma med A in B tU mom. Danes popoldne ob 17. se vrši kot predigra nogometne tekme Olimpia : Ilirija, izbirna hazenska tekma med dvema ljub« ljanskima družinama. Tekma, ki bo vseka« kor jako zanimiva in napeta, bo pokazala končnovcljavno, kako se ima sestaviti naša reprezentanca, ki igra v nedeljo 12. t. m. proti praški reprezentanci. Več ali manj ja že odločena ta postava, dvomljiva je le Ie» va stran napada. Erbežnikov«, ki je bil« do ločena za levo krilo, se Je v tekmi proti Hermesu izkazala Jako slabo, mislimo da bi bil« mala Vida vsekakor boljša na tem me« stu. V tem slučaju bi prišla za krilsko vrsto v poštev Zannerjcva. Sicer pa bo da« našnja tekma sigurno podala jasno sliko o formi posameznih hazenašic.
Novo nogometno igrišče v Mostaru S. K. Zrinski otvori v nedeljo, dne 5. t. m. na slovesen način svoje novo, moderno ure« jeno igrišče. Ta dan gostuje v Mostaru sa« rajevski Sašk.
Plavalno prvenstvo ČSR■ Prvenstvo za t. 1925. je dosegel v Tseh treh kategorijah (gospodov, dam in naraščaja) ČPK v Pragi. Pri tej priliki so bili postavljeni sledeči no« vi češki rekordi: 100 m (poljubno) Bičak (APK.) 1:06.1, 1000 m (poljubno) Koutek (APK.) 15:45, 1500 m (poljubno) Antoš (CPK) 23:31.3, štafeta 4 X 200 (APK) 11:06.2. Vodni polo Sparta : CPK. 4 : 1 (1:1)
Tragično tekmovanje. Dne 1. julija se je vršilo v riškern zalivu tekmovanje v ve« slanju na ladjicah. Od 23 ladij p« se jih je vrnilo samo 8, dočim so se vse ostale vsled burje potopile. Na potopljenih ladjah je bi« lo 30 ljudi, ki sc niso rešili
Službene objave LNP.
(Iz seje u. o. dne 1. in 3. t. m.)
Na dopis SZNS Ljubljana z dne 1. VIL t. 1. se odgovori pismenim potom.
Obvešča se klube, da LNP pri poznava do naknadnih event. ukrepov ZNS, Zagreb, kot edino legalno SZNS Ljubljana, ki jj načdjuje g. Hus, a vodi tajništvo, g. Mo» žina.
Sklene se delegirati do končne ureditve spora SZNS Ljubljana, na tekme S. K. 111« rija službujoče odbornike«funkcijonarje LNP.
Dovoljuje se nastop v prijateljskih in mednarodnih tekmah članu S. K. Ilirije g. Novak Francu.
LLAP. (Službeno.) Na temelju brzojav« nega naročil« JLAS iz Zagreba, katerega delegat prisostvuje današnjemu izbirnemu mitingu se ponovit« točki: tek 400 m in met kopja. Današnji izbirni miting, ki se vrši ob 17. na igrišču S. K. Primorja obse« ga sledeče točke: Finale 100 m, skok v vi« šino, tek 1500 ra, finale 400 m, tek 5000 m, met diska, skok v daljavo, met kopja in 200 m. Pozivajo se klubi, člani LLAP svoje tekmovaloe do 1630 ure in sodniški zbor, da polnoštevilno prisostvuje mitingu. — Tajnik I.
Službeno Iz LHP. Danes popoldne ob 5. izbirna tekma med A in B timom. Po« stava A tirna: Jermol, Vider. Oman, Petan, Erbežnik, Bernik, Zupančič. B tim: Černe, Jančigaj Vid«, Zanner, Koch II., Krisch, Petrič Marta, Privšek. Rezerve: Koch L Petrič Marža, Jančigaj Vika. Vivod Mar. Tekma se vrši na prostoru Ilirije kot pred« tekma nogometne tekme Olimpia : Ilirija. V garderobo je priti do pol 5. ure. S. K. Ilirija in T. K. D. Atena se naprošata, da stavit« na razpolago svojo opremo. Rezer« ve morajo prinesti opremo same Opozar« jam ponovno vse igralke, da se brezpogoj« no pokore vsem odredbam, ker bodo sicer najstrožje kaznovane. Prihodnji trening * torek ob pol 7. na prostoru Atene. Jutri« šnio trening.tekmo sodi g. Baltesar, v torek g. Sancin. — Tchn. referent
Domače vesti
*	Minister dr. Žerjav v Lfubljan5, Včeraj
je prispel v Ljubljano minister za Sume in rudnike dr. Žerjav, da se udeleži porok* svoje svakinje gospe Mice Ziže z rudniškim nadsvetnikom Pehanijem. Minister Žerjav se še tekom dneva vrne v Beograd.
*	Naša častna konzula v Španiji. Ministrstvo inostranih del je obvestilo Trgovsko in obrtniško zbornico, da sta bila z ukazom z dne 29. maja t. 1. postavljena za častna konzula v Španiji gg. Gjorgje Panajot, v Barceloni in Jovan Kružič-Turina v Las Palmas.
*	Odlikovanja v vojaški službi. Odlikovani so: z redom Belega orla 4. razreda kapitan fregate Bernard Jeločnik; z redom Belega orla 5. razreda polkovnik Jovan Naumovič; z redom Sv. Save 3. razreda brigadni general Sava Tripkovič in konjiški polkovnik Jovan Švabčič; z redom Sv. Save 4. razreda inž. podpolkovnik Edvard Štefin; z redom Sv. Save 5. razreda pehotni podpolkovnik Karel Dolenc, pehotni major Štefan Krčmar in artiljerijski major Bo-gumil Armič.
*	Promocija. V soboto dne 4. t. m. je pro-moviral na univerzi v Gradcu doktorjem prava in državne vede absolvirani pravnik g. Franc Loretto, sin g. Franc Loretto, uradnika zavarovalnice »Sava«, čestitamo.
*	Z zagrebške univerze. Docent beograjske univerze g. dr. Milko Kos je imenovan za izrednega profesorja pomožnih zgodovinskih ved na zagrebškem vseučilišču.
*	Izpremembe v poštni službi. Z odlokom direktorja pošte in brzojava v Ljubljani so po službeni potrebi premeščeni naslednji poštni uradniki, oziroma uTadnice: Leopold Rihar od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Ljubljana 2. Terezija Zni-daršič iz Dolenjega Logatca v Planino pri Rakeku, Antonija Koželj iz Ljubljane 1 v Moravče, Josip Savelli iz Celja v 2a:ec, Arton Kroflič iz Ljubljane 1 v Celie in Marija Kasjak iz Sv. Lovrenca v Krško vas.
*	Izpremembe v vojaški službi. Administrativni kapetan Edvard Hribar je trajno upokojen, avijatični podporočnik Anton Čad pa je reaktiviran.
*	Izpremembe v državn.1 službi. Revizor pri carinarnici v Ljubljani Dragotin Bog-ner je imenovan za upravnika pri glavni carinarnici v Nišu, revizor pri carinarnici v Ljubljani Karel Gergič pa za upravnika pri glavni carinarnici v Vinkovcih. Glavni revizor pri carinarnici v Beogradu Janko Jankovič je v istem svojstvu premeščen h glavni carinarnici v Bohinjski Bistrici. Premeščeni so po službeni potrebi: izvršilna nradnika Anton Volk iz Celja v Maribor, Ivan Saksida iz Ptuja v Celje in kanclist Leopold Wallner iz Višnje gore v Ptuj kot Izvršilni uradnik.
*	Napredovanje v šolski službi. V 3. skupino II. kategorije so pomaknjeni: Valerija Arrigler, učiteljica v Skaručni, Erna Likar-Gospodarič, učiteljica na Rakeku; Ana Me-liva, učiteljica na Uncu; Ar.a Mitterhammer-Stegenšek, učiteljica v Toplicah pri Zagorju; Marija Učakar, učteljica v Sv. Križu pri Kostanjevici; Marija Perko. učiteljica meščanske šole na Jesenicah (+ 10%); Leo-nnldina Pievelj, učiteljica v Jevnici; Ara Šeme, Učiteljica v Šmarjetu (srez Krško); Frania Vveber, učiteljica v Starem trgu pri Ložu in Vilma Kladnik, učiteljica v Sevnici.
*	Novi lnženierjl. Na tehniški visoki šoli v Brnu sta gg. Ivan Benkcvič in Josip Bučar iz Ljubljane položila diplomski izpit Iz strojno in elektrotehnične stroke, g. Franio Kočevar iz Hrastnika pa iz kemične stroke Na šumarski fakulteti zagrebške univerze je s prav dobrim uspehom napravil diplomski inženjerski izpit g. Franjo Jurhar tz Grrž v Savinjski dolini. — Čestitamo!
*	Kralj pokrovitelj športno razstave v Zagrebu. Uprava zagrebškega velesejma je prejela z Bleda vest, da je kralj Aleksander prevzel pokroviteljstvo :iad splošno športno. lovsko in avtomobilsko razstavo v Zagrebu.
*	Iz »Uradnega lista«. »Uradni lis:« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v včerajšnji številki uredbo o razvrstitvi gledaliških igralcev; natečaj za sprejem v vojaško obrtno šolo (sprejme se letos v prvi razred 60 učencev), ter razglas o sestavi oddelkov državnega sveta in o obsegu njih poslov za leto 1925.
*	Poroka. Danes se poroči šef ljubljanskega revirnega urada rud. nadsvetnik g. inž. Igo P e h a n i z gospo Mico 2 i ž o roj. Lav-renčičevo, hčerko veleposestnika in tovarnarja g. Josipa Lavrenčiča iz Postojne. Bilo srečno'
*	50 letnica mature. Maturanti ljubljanske gimnazije, letnik 1S74-75 proslavijo dne 9. julija 50 letnico mature. Vseh maturantov je bilo 29. Od teh so še živi: Župnik S. Ažman, primarij dr. V. Gregorič, dekan A. Koblar, dvorni svetnik A. Lenarčič, advokat dr. A. Lešnik, višji sodni svetnik A. Ravnikar, trgovec in posestnik J. Sicherl. Višji računski svetnik M. Trobec, vladni svetnik Fran Ur.šič in knjigovodja J. Zor.
*	Dolenjskim sadjarjem in vrtnarjem! Ker je sadna razstava, ki se ie vršila jeseni 1923 na Grmu vzbudila obilo vsetran-skega zanimanja, namerava novomeška podružnica Sadjar, in vrtnarskega društva tudi letošnjo jesen prirediti sadjarsko in vrtnarsko razstavo v prostorih kmetijske šole na Grmu. Opozarjajo in vabijo se torej vsi Interesenti na sodelovanje Kdor bi hotel razstaviti, nai čimptej prijavi podružnici v
Novem mestu (Grm), katere vrste sadja, vrtne zelenjadi in cvetlic (zlasti tudi lepe lončene razstline) bi lahko poslal na razstavo. Razstava ima predvsem poučen in tna-nifestacijski namen, a obenem bo nudila dovolj prilike, da se sadjarji in vrtnarji seznanijo z zahtevami in željami kupcev. Razstava se bo priredila koncem septembra ali najpozneje pričetkom oktobra.
*	Legitimacije za jadransko razstavo v Splitu, ki se bo vršila ob priliki otvoritve nove liške proge od 25. julija do 25. avgusta 1925. so dobiti za znesek po 20 Din v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Na legitimacijah, ki nudijo poset-nikom po državnih železnicah kakOT tudi na ladjah Jadranske in Dubrovniške plovidbe 50% popusta so natisnjena tudi vsa pojasnila glede veljavnosti legitimacij s predpisi.
*	Tečaj za avtogensko varenje v Ljubila, ni, ki ga priredi Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani se prične prihodnji pondeljek ob 9. uri dopoldne v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Prijavljena' in interesenti sploh naj se navedeni dan točno javijo k otvoritvi. Prineso naj s seboj tudi nekaj predmetov iz aluminija, bakra, medi. svinca itd., da se bo moglo na praktičnih predmetih vežbati.
*	Gradnja higienske visoke šole. Priprave za gradnjo projektirane higijenske visoke šole v Zagrebu so v toliko napredovale, da se že 1. avgusta položi temeljni kamen. Poslopje, ki bo stalo v bližini epidemiološkega zavoda, se zgradi na troške Rockefellerjeve ustanove. Da dobi Jugoslavija ta zavod, ie v prvi vrsti zasluga dr. Andreja Štamparja, pomočnika ministra za narodno zdravje.
*	Danes se zadnj* dan razprodajaio srečke loterije za dr. Razlagov spomenik. Kdor še ni kupil nobene srečke, naj jo gotovo krpi v trafikah ali pri razprodajalcih, da pripomore s tem postaviti spomenik enemu zaslužnih n?ših pesnikov in pisateljev in narodnemu prebuditelju, obenem pa poskusi svojo srečo. Srečka stane 5 Din, glavni dobitek je 5000 Din. — Odboi
*	Konec flartnerjeve karijere. Te dni je preneha! izhajati v Murski Soboti madžarski časopis »Szabadsag«, tednik, ki ga je Izdaja! bivši madžarski poslanec in poznejši samostojnež g. Ferdinand Hartner v Murski Soboti.
*	Z valutam! sme poslovati na Bledu »Zveza za tujski promet v Sloveniji« kot zastopništvo «Putnika».
*	10 letnica mature. Alaturantke jz leta 1915. drž. ženskega učiteljišča v Gorici se naprošajo, da čim prej javijo svoje naslove gdč. LMiJi Pečenko, glavna pošta, Ljubljana.
*	Od kedaj velja povišana najemnina? Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani objavlja k včerajšnji tozadevni razpravi, da se je radi vprašanja od kedai velja povišana najemnina obrnila po informacije na ministrstvo v Beogradu, nakar je dobila poročilo, da veljajo najemnine, ki jih določa stan. zakon z dne 15. maja 1925. za zaščitene najemnike od 15. maja 1925.
*	Sklep šolskega leta na drž. realki v Mariboru. V letu 1924.-25. je bilo vpisanih učencev 428, učenk 41, skupaj 459. Ob koncu leta je še ostalo 420 učencev in 37 učenk. Jugoslovenov je bilo 401 (87.7%) ostalih Slovanov 11. Nemcev 44 (9.6%) in ena Italijanka. Pravoslavnih je bilo 7. evangeljskih 9, vsi drugI so bili katoliki. Učni uspeh: 43 odličnjakov, 16 vrlo dobrih in 260 dobrih, skupaj usoešnih 320 (70% lani o tem času samo 61%). Nezadosten uspeh: 25 (5.9%). Ponavljalni ali razredni Izpit imajo 103 učenci (22.6"%), neredovanih je bilo 7. Za leto 1925-26 je sprejetih že 99 učencev in učenk v I. razred, odkar obstoji zavod, letos prvič več kakor na tukajšnji gimnaziji.
+ Naši v Ameriki. Pred kratkim je z odličnim uspehom dovršil visokošolske študije na Dayton university. Ohio. naš rojak Leon Virant, sin znane slovenske rodbine iz Loraina. Pri slovesu z univerze so mu bile izročene štiri zlate svetinje: za odlične študijske uspehe, kot kapitan športa na univerzi, za gentlemansko obnašanie, četrto svetinjo pa je prejel kot kapelnik godbe na univerzi. — Na univerzi Columbus pa je bil gradulran g. Matej Brajdič za inženjeria kemije in elektrotehnike — Iz Clevelanda je odpotovalo te dni več Slovencev v staro domovino, med njimi tudi nekoliko takih, ki so bili rojeni v Ameriki in r,iso še videli domovine svojih starišev. Med drugimi sta odpotovala v Slovenijo župnik Oman iz Newburgha, trgovec Anton Grdina iz Clevelanda in župnik Zakrajšek iz Chicage. — V Doniphanu. v državi Missouri, je umrl med ameriškimi Slovenci dobro znani Fran Grom. po domače Zaje. rodom z Vrhnike Podlegel ie težki operaciji. Zapušča ženo in tri otroke.
*	Sezona v Crlkvenicl. Kakor poročajo Iz Crikvenice, je v zadnjem času nastopilo v Primorju izredno lepo VTeme, ter so tamkajšnja kopališča. zlasti Crikvemca in Kraljeviča že polna tujih gostov. Crikvenica nudi živo sliko mednarodnega kopališča Med odličnimi gosti ki so prispeli v Crikve-rico, je bil tudi minister dr. Maksimovič s soprogo ter lepo število drugih gostov iz Beograda.
*	Vžigalice »Družbe sv. Cirla in Metoda«, katere ma v zalogi tvrdka Iv. Per-dan nasl. v Ljubljani prinašajo družbi lepe dohodke. Ravnokar smo prejeli od imeno-
[VESELICE in SLAVNOSTI j
imaio najlepši uspeh in privlačnost, ako imajo na programu ,.BENEŠKO NOČ", t. j. razsvetljava z umetnim ognjem, raketami, ognjenimi kolesi, slike ln grbi v različnih bengaličnih barvah, brezdimne bakije za bakljade, 1. t d.	303*
Programi od 500 Din naprej se na zahtevo takoj pošljejo. Dobijo se pa tudi posamezni prpdmeti. — Aranžma in prižiganje na zahtevo po lastnih strokovnjakih.
„PYROTA", prva jugoslovanska pyrotehnična tovarna v Celju.
Ob vsakem vremenu!	Igrišče Ilirije!
Danes 5> julija ob 18 uri
OLimPIH : ILIRI JH
Igrišče Ilirije!
Ob vsakem vremenu!
vane tvrdke prispevek Din 10.900 za vžigalice in od družbinega čaja Din 1000 Ti prispevki pa se lahko še zvišajo, čim več vžigalic se proda. Narodna dolžnost Slovencev je, da kupujejo C. M. vžigalice ker s tem podpirajo obrambeno šolsko družbo sv. Cirila in Metoda.
*	Najboljši sloves imajo »Pekatete« iz tovarne v Ljubljani. Poskusite jih vsi. ki jih še niste! Izberite po svojem okusu izmed mnogih vrst, ki jih izdeluje tovarna in ki jih dobite pri vseh trgovcih.
*	Smotra psov brakov in jazbečarjev. V nedeljo dne 12. t. m. pop. ob 14 se vrši smotra psov brakov in jazbečarjev v Gra-dacu v Beli Krajini na vrtu g. J. Mazalleta. Poživljajo se belokranjski lovci, da pripeljejo svoje pse na smotro. Pse, ki odgovarjajo plemenskim znakom, se vpiše v rodovno knjigo. — J. R. B.
*	Smrten skok z vlaka. V četrtek ponoči ko je iz postaje Ostrožac osebni vlak kleni' proti Mostarju, je neki potnik 4. razreda skočil tako nesrečno iz vlaka, da je prijel pod kolesa, k1 so ga grozno razmesarila. Mož je v vlaku zaspal in se je prebudil, ko se je vlak že premikal. Odločil se je za skok z vlaka, ki pa ga je plačal z življenjem. Kakor se je pozneje dognalo, ie ponesrečenec seljak Mujo Hajduk.
*	Ukraden magnet. V šupo gradbene direkcije v Poihovein gradcu je udri pred nekaj dnevi neznan svedrovec in ukradel od uencinskega motorja za poljsko železnico 2000 Din vreden magnet. Magnet je tipa »Bocli« E. 2. v velikosti 10X8 cm.
*	Nesreča ali kaj? Marija Ruttnerjeva. trgovka z Vrhnike, se je odpeljala dne 3. t. m. v Ljubljano, češ, da gre obiskat svojo v Gosposki ulici št. 13 stanujočo hčerko Marijo Majer, koder pa se ni zglasila, domov pa se od takrat tudi še ni vrnila. Ker je bila Ruttnerjeva po izjavah domačih že 4 mesece živčno bolna, ni izključeno, da si je v hipni zmedenosti kaj napravila.
*	Ogoljufana sobarica. Sobarica Terezija Novak, rodom lz Brežic, je bila uslužbena v hotelu »Salona« v Splitu. Nedavno je prišel v hotel neki Rudolf Maver, ki se je vpisal kot trgovski potnik. Približal se je Novakovi ter jo pregovoril, naj pusti sedanjo službo, ker ima zanjo mnogo bolite mesto v Češkoslovaški. Obenem je zaprosil za posojilo 2400 Din za katero ji je dal kot zastavo bankovec za 500h rubljev, češ da reprezentira vrednost 10.000 Din. Proš!o nedeljo sta skupaj odpotovala v Ljubljano. A na zagrebškem kolodvoru se je Maver nenadoma izgubil. Sobarica je na policiji podala ovadbo, da je ogoljufana.
*	Smrtna nesreča v zagorskem rudniku. Iz Zagorja ob Savi nam poročajo: Dne 1. t. m. so se ponesrečile v Zagorju ob Savi tri delavke Trb. premogokopne družbe. Lokomotiva je zadela v iztirjene vozičke ter odrinila vse tri delavke več metrov globoko v potok Medijo. Delavka Josipina Jurij je bila takoj mrtva, Frania Učakar in Terezija Molek pa sta bili težko poškodovani.
Iz Ljubljane
u— Šentjakobski gledališki oder poziva gospode in gospodične, ki imajo veselje do igranja da javijo pismeno svoj pristop na gorenji naslov.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Marija Oblak, postrežnica, 64 let. — Ciril Ananijevič, dijak, 18 let. — Danica Šteblaj, trgovčeva hči, 3 leta. — Fran Sušnik, re-jenček, 3 leta.
u— Oriunašl. nacijonalisti udeležite se danes pešizleta na Ig. katerega priredi Or-iima. Zbiramo se ob pol 1. na Šentjakobskem trgu. Kolesarji vabljeni. Udeležba v civilu z znakom.
u— Na Ciril Metodovo veselico danes v nedeljo dne 5. julija na Dolenjski cesti 14 nasproti vojaškega strelišča opozarjamo narodno občinstvo, da se le udeleži v čim največjem številu. Godba na pihala. Ples. Brez vstopnine. Začetek ob 3. uri popoldne.
u— S. K. Hermes priredi danes v gostilni Šlibar zabavni večer z godbo in plesom. Ples se vrši v notranjih prostorih in na vrtu. Pridite vsi, ki se hočete dobro zabavati. Vstop prost.
u— Ne zamudite danes lepe prilike, prisostvovati veliki in zanimivi Javni tomboli Sokola II. na Kongresnem trgu! Mnogobroj-ni in lepi dobitki Vas bodo presenetili! Cena tablic samo 2 Din. Pričetek točno cb 16. uri.	1429
u— Obrambna sredstva In vse varnostne naprave proti zločincem nam dostikrat ne nudijo dovolj sigurnosti. Kako se varujemo in ubranimo pred vlomi itd., daje krim. strokovne nasvete ln navodila Ivan Toplikar, višji pol. nadzornik v p„ Rimska cesta 9.
u— Slovenskemu zid. In tes. društvu so
darovali gg.: Bricelj, stavbenik 500 Din, Mozetič, zid. mojster 100 Din in Pust tes. mojster 30 Din. Za njihovo stanovsko zavest iskrena hvala! — Odbor.	1424 u— Vsi Ljubljančani, ki simpatizirajo z lepo razvijajočo se predmestno naselbino Rožno dolino, bodo danes popoldne trumo-ma romali na Strelišče pod Rožnikom, kjer priredi marljivo Olepševalno društvo za Rožno dolino veliko ljudsko veselico kot VI. Rožnodolski sejem v proslavo društvene 20-Ietnice. Veselica bo imela izredno bogat spored: koncert vojaške godbe pod vod stvom kapelnika kapetana g. dr. Čerina, viške godbe in raznih pevskih društev, bogat srečolov, šaljiva pošta, cvetlični sejem, ples na prostem, prašiči In Janci na ražnju Itd.
Skrbljeno je za najboljšo pijačo in jed po zmernih cenah. Dopoldne ob 9. uri bo isto-tam koncert viške godbe.
u— Danes ob 6. uri popoldne pri «Tičku na gričku* prašički, pečeni na ražnju ln štruklji.
u— Skrivnost! Da ne bo prevelikega navala, bomo šele danes teden, na tem mestu objavili, kje se prodajajo zelo poceni najboljši, najmodernejši «V01KA» čevlji vseh vrst.	1427
u— Kam vse pridejo uzmovičl. V državni dečji dom v Bohoričevi ulici se Je splazil 1. julija nepoznan dolgoprstnež in, ker ni našel hipoma ničesar primernejšega, odnesel uro - budilko, vredno 150 Din.
u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prestopek poneverbe, 1 prestopek ne varne grožnje, 1 prestopek lahke telesne poškodbe, 2 tatvini, 1 pretep, 1 pobeg cd doma. 1 prestopek javnega pohujšanja, 1 izgred, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, o nrp^tonkov cestnesra noliciiskeea reda in 2 prestopka obrtnega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi beračenja in 1 radi izvrševanja tajne prostitucije.
u— Tat Ju je obiskal. V njuni odsotnosti je obiskal v četrtek zvečer nepoznan uzmo-vič sobo stavbenega tehnika Ivana Skočir-ja in vratarja Josipa Hafnerja v Slomškovi ulici št. 2 in odnesel prvemu 600 Din vreden usnjat kovčeg sive ban-e, drugemu pa plišast klobuk v vrednosti 300 Din.
u— Izginila Je. 20-letna Frančiška Oblak, hči delavke, stanujoča na Brdu št. 45 poleg Viča, je dne 1. julija neznano kam izginila. Obnašala se Je doma že dalje časa čudno ln govorila zmedene stvari. Mati Je prijavila dogodek policiji, ker sumi, da je hčerka izvršila samomor.
u— Prevejan goljuf. Na dvorišče hiše št. 4, cesta VI. v Rožni dolini je prišel v petek popoldne neznan moški ter povprašal, ali stanuje tamkaj mehanik Franc Bar. Na odgovor, da ne, je dejal, da mora tamkaj stanovati in da se bo informiral na policiji, če ne gre drugače. Takoj za njim Je pritekel na dvorišče neki mlr.dnnič, baje sin ali vajenec nekega čevljarja iz Šiške h vprašal, ali prejšnji moški tam stanuje. Ko je zvedel da no, Je pričel Jokaje pripovedovati, da jc prišel neznanec prejšnji dan k njim pomerit čevlje in Izvabil od očeta 100 Din pod pretvezo, da ima v Rožni dolini na orodaj večje količine usnja. V petek pa se je neznanec povrnil, nakar je poslal oče nJega z njim po usnje. Dal mu je s seboj še 200 Din, katere pa mu Je neznanec tudi medpotoma Izvabil. Po izpovedi več oseb ie bil neznani goljuf neki Sever, ki je prišel ba'e pred kratkim Iz zaporov in se sedaj preživlja samo s sličnimi goljufijami.
u— Kako ohraniti sadni mošt aH vino celo leto brez alkohola v sodih ie zelo važno gospodarsko vprašanje, ki more zanimati vsakogar. Dne 6. julija pride gosp. U. Eggenberger iz Švice ter bo predaval v pondeljek in torek (obakrat ob 19. uri) v dr. Krekovi gospodinjski šoli (Šelerburgo-va ulica 1). Glede na važnost tega problema se vabijo vsi interesenti, da se udeleže teh predavani. Praktični poskusi se bodo vršili v torek, sredo in četrtek. Vstop vsakomur prost. Udeležbo pa je prijaviti do 18. ure v pondeljek pisarni »Svete vojske' na Poljanskem nasipu 10., kjer dobi vsak udeleženec brezplačno vstopnico, brez katere pa brezpogojno vstop ne bo nikomur dovoljen.
It* ^^
e— Naše obrambno delo. Letni občni zbor moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Celju se je vršil skupno v četrtek zvečer v Celjskem domu. Udeležba je bila tako lepa da po vojni take nismo bili več vajeni Mesto stalno odsotnega predsednika g. prof. Mravljaka je vodil skupno zborovanje g. upravitelj Prekoršek, ki je z izčrpnim govorom podaj sliko delovanja podružnic v minulem poslovnem letu. Dognano je. da naše občinstvo družbo preveč zanemarja in da nI več tiste volje za obrambo kakor pred vojno, dasi delo še ni končano. Dva sledeča govornika sta ugotavljala, da se delovanje družbe giba preveč v starih tirih in da bi se moralo usmeriti bolj na zunaj. Šole doma naj ustanavlja in vzdržuje država. Sploh bi trebalo naša obrambna društva kako spojiti, urediti razne odseke in delo smotreno porazdeliti. To so bila zasebna mnenja. Za novega pred sednika je bil nato izvoljen g. Prekoršek, a za predsednico ženske podružnice ga. Gradišnikova, soproga lekarnarja.
e— Uradni dan Trgovske zbornice za Celje. Gremii trgovcev v Celju naznanja interesentom, da ur«duje ljubljanska zbornica za Celje v torek dne 7. julija od 8. do 12. ure v ravnateljski sobi Javnega skladišča in prevozne družbe. (Poslopje carinarnice.)
c— Zakotno tiskarno je politična oblast zasačila v hiši sodarja Orešnika na Dečkovem trgu. Uredil si jo je bil sodni uradnik Novak, ki je sam stavil, dočim Je Imel za druga dela nekega dečka. Tiskarna se je bavila z raznimi drobnimi deli. Tiskarskega orodja in materijala pa je bilo za poln voz.
e— O tvrdki Pertinač & Čanak v Celju smo v zadnji številki pisali, da se misli popolnoma preosnovati in zopet zač <ti z abra-tom. Dodatno izvemo, da se je pojavil neki posredovalec z Dunaja, ki Ima menda nalog. da poskuša v lincnu tvrdke Westen v Celju poizvedovati, na kak način in za kako ceno bi bila tvornica na prodaj. Stvar nI neverjetna. Tvornica Pertinač čt Čanak si-
cer \Vestenu ne more uspešno konkurirati, a nekoliko neprijetna bi mu mogla vendar biti. Pred dnevi smo poročali, da je VVesten spravil v svoio last Kemično tovarno v Hrastniku, a sedaj menda torej res steza svoje prste za drugim novim podjetjem.
e— Nedovoljena konkurenca. Policija je v Gosposki ulici v stanovanju dveh bratov Rojcev našla za kakih 12.000 Din znamk In kolkov. Vrednote, ki so bile gotovo ukradene, je ponujala žena enega izmed bratov po trafikah na prodaj. Plen poteka najbrže iz Čakovca, kjer je bilo nedavno vlomljeno v neko trafiko. Oba brata sta zaposlena na Laškem pri novi stavbi in so Jih tam zasačili in zaprli.
c— Za napredek trgovstva. Pod tem naslovom je izšla v naši številki z dne 3. Julija beležka, katero nam je tiskarski škrat z izpuščeni em vrst tako pokvaril, da ni razumljiva. Naš dopisnik je hotel povedati, <!a bi bilo umestno, če bi naše trgovsko društvo, ki je za napredek trgovstva storilo it mnogo hvalevrednega, še bolj pospeševalo učenje In vežbanje srbohrvatskega dopisovanja, da sc otresemo nepotrebne nemščine v državi. Na zunaj pa bo treba nastopati bolj samozavestno, tako da se bodo tudi Italijani skušali bolj nam prilagoditi in ne samo mi njim. Toliko, da bo Jasen pomen one notice!
e— Holandski svetovni potnik se Jc, pri-šedši iz Ljubljane, pojavil v petek zvečer v Celju. V svoji fantastični obleki, ki je za pustne maske zelo primerna, je vzbudil precej pozornosti. Naravno je, da so imeli otro čaji z njim dokaj veselja, ko se je vozil na svojem kolesu po mestu. Našemu Izvestite-Iju je izjavil, da Hodi po svetu — ker ne more najti dela. V soboto Je krenil preko Zagreba v Beograd in potem naprej v Ori-jent. Zna pa samo holandski in zelo slabo nemški, dasi tava baje že šest let po globusu, izogibajoč se delu.
Prati korpulenci (debelosti)	učinkuje
edino oreizkušeno in najnovejše	sredstvo
Lepoform tablete. Glavna zaloga:	Lekarna
Bahovec, Ljubljana (in Salus)	284a
Iz Maribora
a— Promenadni koncert v Mariboru. Spored Park - koncerta mariborske vojne mu-zike, ki bo danes ob 11. dopoldne, je sledeči: 1.) Bernard: »Vsak po svoje«, marš. 2.) Linke: Uvertura iz operete »Gospa Luna». 3.) Fučik: Eskarpolett, valček. 4.) Zaje: Duet in finale «Zrinski». 5.) Novak: Hor-vatskoj, pesem. 6.) Hajdrih: Tugovanka, potpuri. 8.) Čermak: Zagrebčanka, marš.
a— Mariborski adresar. katerega so Že povsod željno pričakovali, je ravnokar Izšel v knjigarni V. Weixl v Mariboru. Adresar vsebuje vse urade, trgovce, Industrijalce, obrtnike, hišne posestnike, zasebnike, telefonski seznam in nove poštne pristojbine ter načrt mesta z navedbo hišnih številk in ulic. Ker je naklada manjša, bo adresar kmalu razprodan.
Iz Trbovelj
t— Trzni dan, ki sc je vršil včeraj, jc bit še preccj dobro obiskan, ker je komaj par dni sem od plačilnega dneva. Največ pri« našajo na trg raznega sočivja in to več ur hoda iz Savinjske doline, kakor iz Št. Petra. Vrbja. Lakovc vasi. Kaplje vasi. Grajske vasi, Dolenje vasi. Št. Pavla, šešice. Št. Lov. rcnca, Ojstrške vasi. Št. Jurja, Loke, Mari« je Reke itd. Najbližja okolica Trbovelj je vedno le malenkostno zastopana. Tržni dne vi se vršijo v Trbovljah dvakrat na teden, in sicer ob sredah in sobotah. Najboljša sta zmerom prva dva, ki sledita plačilnemu dnevu, medtem ko so ostali veliko slabši zaradi pomanjkanja denarja.
t— Neprostovoljni odhod rpičkurinov». «Pičkurine» imenujejo pri nas krošnjarje iz Dalmacije, katerim je prepovedano kro* šnjariti v laškem srezu, posebno pa v Tr» bovljah. Bili so že večkrat opominjani, naj se izogibajo Trbovelj, toda to očitno ni nič zaleglo, ker se jih je te dni mudilo tu kar osem. Orožniki so zato napravili kratek proccs n jih vse skupaj ekspedirali v La* ško v nadaljne postopanje.
t— V prid trboveljskemu centru. Od strani vodenskega prebivalstva smo prejeli daljši dopis, ki ga priobčujemo brez ko« mentarja: V naši občini je mnogo nedostat« kov, ki se jih bo moralo odpraviti. V teku zadnjih deset let se je mnogo zamudilo. Napredek naše občine v stavbnem in pro« metnem oziru stavi na sedanjo občinsko upravo veliko nujnih nalog. Predvsem je treba poudariti, da sc pri vseh novih občin« skih napravah le preveč zapostavljajo Vo» de, kjer nima občina danes niti tega, kar je
Modna trgovina za dame in gospode
F. & IM. Rozman, Židovska 4
priporoča
svojo lepo izbiro kravat od Din 6'25 -lapre}, svilene jumperje, svilene noeavlce a 34 Din, bluze, toaletne potrebščine.
Nizke cene!_Nizke cene!
Za večje podjetje v Ljubljani
se išče
blagajničarka
Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo starosti in priložitve slike in spričeval na upravo , Jutra* pod Šifro uVestn«'V
obstojalo že več let pred vojno. Tako se Jo čiato pozabilo na prepotrebno občinsko stražnico, kjer je bil za nezgode ali druge potrebe občinstva na uporabo tudi javen telefon. Kaj pomaga občini še tako veliko Število stražnikov, če se pri danih razme« rah varnostna služba ne da urediti tako, kakor zahtevajo to krajevne zahteve! Zato naj uvidevni možje, ki imajo v rokah vod« »tvo občine, čimpreje odpravijo ta nedo* statek ter se naj podvizajo z zgradbo pri* merne občinske stražnice na Vodah, kjer naj bi se namestil tudi zglasilni urad, ker spada ta na vsak način v center našega kraja, ki šteje sedaj sam preko 10.000 pre* bivalcev. Nesocijalno in krivično je zahte* vati od ubogega delavstva, da mora iskati zglasilni urad v skoraj eno uro oddaljeni ob finski pisarni, katero najti ni za tujca ni* kakor lahka stvar. V tej zgradbi bi se moral napraviti tudi primeren prostor za čitalni« co in ljudsko knjižnico, ki pri vsem svo* jem dobrem poslovanju nikakor ne ustreza svojemu namenu, dokler je takorekoč na periferiji velikih Trbovelj. Zadeva je nujna, nujna tembolj, ker ga doli na Vodah ne bo kmalu nezazidanega prostora, kjer bi si občina lahko postavila za omenjene in še druge potrebne naprave primerno stavbo. Kolikor nam je znano, je baš sedaj na raz* polago par primernih stavbišč oz. hiš, ki so za to pripravne kakor nalašč. Zamuditi to priliko bi pomenilo oškodovati občino v ta* ki meri, da bi se sedaj zamujeno dalo po* praviti z neprimerno večjimi žrtvami.
t— Smola prodajalca sladoleda. Franc Volaj, doma iz Sv. Krištofa pri Laškem, uslužben pa pri Peneju v Ljubljani kot pro* dajalec sladoleda, se je v Trbovljah več* krat nasrkal rajnega vina in potem razgra* jal v pijanem stanju. Bržkone bi se mu
kljub njegovi razposajenosti nič hudega ne
zgodilo, ča ga ne bi pičil gad, kakor pravi« jo, in se ne bi znesel nad službujočim že* lezniškim uradnikom na postaji, katerega je razžaHI. Volaj je bil zavoljo tega ovaden pristojni oblasti.
t— Inserafna pisarna «Jutraa v Trbov Ijah, ki jo je prevzel g. Luči Florenini, opo« zarja vse trboveljske pridobitne kroge ka« kor tudi ostalo prebivalstvo na veliko važ« nost malih kakor tudi velikih oglasov, ka* terih je danes tudi nekoliko iz Trbovelj. Vse informacije se dobe brezplačno v ime* novani pisarni.
t— Telovadna akademija Sokola se bo vršila danes popoldne ob 4. s sodelovanjem delavske godbe.
Iz Primerja
*	Povodenj v Puli. Iz Pule v Istri poro« čajo, da se je nad mestom dne 29. junija utrgal oblak. Ploha je napravila na polju mnogo škode. Naliv je trajal dobro poldru* go uro.
*	DelavsUc stanovanja v Trstu. V Trstu so proslavili 251etni jubilej vladanja italijan* skega kralja na ta način, da so nabrali tri milijone lir denarja, katerega bodo pora* bili za zidanje preprostih delavskih stano* vanj. Pravijo, da pride na ta r.ačin pod stre* ko tritisoo siromašnih družin.
*	Napad na župnika Breitenbergerja v Vipavi. V noči od 30. junija na 1. julija je udri neznan ropar v vipavsko župnišče. Spla zil se je v sobo župnika Breitenbergerja ter udaril moža po glavi, da je župnik za* čel krvaveti Ropar je nato svečenika obral za vso vrednost, k: jo je imel pri sebi. Vzel mu je listnico, sto lir gotovine in uro, ki je bila vredna 260 lir. Napadalca sedaj išče* jo orožniki.
ELITNI KINO
Matica
Telefon 124. Predstave ob: i/i5., 6, '/28. in 9. url Umetniški orkester svira pri vseh predstavah.
»n—IMIHH
Panes!	Danes I
2iwlj@iije rniS3|@n
Krasni filmski igrokaz. Režija Michael Kertesz, ki je režira' .Kraljico sužnjev*. — Znani igralci: Maiy Kid, Adolf Weisse, Hezry Blackburn.
Kulturni pregled
Jugoslovenska premijera v Varšavi
Varšava, f. julija. Dne 25. junija je bila v Varšavi premijera Vojnovičeve drame «Maškarate ispod kuplja». Predstava ie bila zelo svečana. Igralo se je navdušeno in z ljubeznijo do dela, kar so priznali vsi poljski listi, ki so naslednje dni objavili poročila o delu in uprizoritvi.
Mišljenje poljskih listov je. da ima Vojnovičevo delo veliko pesniško vrednost v oderskem oziru pa je premalo učinkovito. Poročevalec varšavskega «Eha» piše, da je Vojnovtfeva drama cikel fino zamišljenih pevskih, igralskih in liričnih prizorov, ki so spretno povezani v celoto. »Kurier Warszawskis ima Vojnoviča za močan talent ter ga imenuje enega najboljših pisateljev v Jugoslaviji «Rzecspospolita» piše podobno. Njen recenzent priporoča avtorju, naj bi izpustil prolog, katerega gotovo ne bi napisal, če bi poznal poljsko gledališče. Vojnovičeva individualna kultura je glasom poročevalca omenjenega lista naravnost ogromna. Vojnovič je eden največjih predstavnikov jugosfe-venske drame. Kritik «Ekspresa» pravi, da napravljajo «Maškarate» vtis fino izdelanega gobelina, ki je skoz in skoz prožet z lirizmom pesnika in globokimi filozofskimi pogledi na življenje. Vojno-vi<5 razume ekspresijo odra in psihologijo svojih oseb ter prodira v njihovo dušo z virtuoznostio ustvarjajočega umetnika. Splošno naziranie varšavske kritike ie. da se bodo «Maškarete» lahko delj časa obdržale na poljskem odru. Za dramo se zanimajo tudi poljska gledališča izven Varšave.
Zagrebška kritika o Juliju Betettu. V
Sagrebški »Slobodni Tribuni« od 4. julija beremo naslednjo laskavo oceno mojsterske-ga basista ljubljanske opere g. Julija Betetta: G. Julij Betetto, ki pripada posebni vrsti pevcev v naši državi in ie znan po svojih tradicijonalnih uspehih, nam je zopet dokazal svoje sposobnosti v vlogi Kecala (»Prodana nevesta«). Njegov krasen in obsežen glas dobiva v vsaki noti popolen in profinjen izraz. Medtem ko je Betetto kot Kecal umel s svojo izborno igro potencirati komično figuro Smetanove opere, je kot Ramphis v »Aidi« razvil vso svojo dosto-janstvenost. Njegov izvrstno šolani bas je povsem soglašal z veličastnim miljenjem staroegipčanskega bogoslužja. Kakor smo ie pisali, se je zagrebški tisk že ponovno izrekel za Betettov angažma na zagrebškem opernem odru.
Zaključni predstavi beograjskega Narodnega gledafšča. Beograjska opera je zaključila svojo letošnjo sezono v četrtek dne 2. julija s Čajkovskega baletom v štirih dejanjih »Labudje jezero«, drama pa se je poslovila od letošnjega gledališkega leta z Nlcodemijevim »Scampolo«, v katerem je igrala naslovno vlogo gdč Bobičeva, bivša gojen ka za Nicodemijev repertoar v Italiji.
Beograjska opera v Banatu. Te dni odidejo člani beograjske opere v Vršac na gostovanje. Peli bodo Verdijevega «Rlgo-letta», Puccinijevo «Madame Butterfly» in Rossinijevega »Sevilskega brivca*. Turneja se vrši pod vodstvom g. Turinskega, bivšega člana beograjskega Nar. gledališča, ki je koncem letošnje sezone stopil v pokoj. Iz Vršca odide opera v Pančevo, Veliki Bečkerek in Veliko Kiklndo.
Osiješka opereta v Zagrebu žanje splošno odobravanje in zaključi svoje gostovanje v nedeljo s predstavo Kalmanove »Grofice Marice«, nakar odpotuje v Sarajevo in poleni v Beograd.
Operni del novosadskega gledališča se ukine. Ministrstvo za prosveto v Beogradu je sklenilo, da se opera v Novem Sadu s prihodnjo sezono ukine. Operni ansambel radi tega zapusti Novi Sad iu si je deloma že preskrbel angažman drugod. V petek, dne 26. junija je vzel slovo od gledališča z vlogo dona Basilia v Rossinijevem »Se-vilskem brivcu« basist Evgen Marijašec. Ob tej priložnosti je slavil g. Marijašec dvajsetletnico svojega oderskega delovanja. Jubilant je pel tekom dvajsetih tet nad šestdeset vlog, nastopal ie v Petrogradu, Kijevu, Odesi, Milanu, Parmi, Bologni, Fi-renzi, Genovi, Turinu, Rimu, Napulju, Parizu. Motite Carlu, Bruslju, Nizzi, Berlinu, Curihu, Monakovem, Budimpešti, Lizboni, Amsterdamu in Rotterdamu. V Beogradu je prebil pet let kot basist in operni režiser. Sedaj odide zopet v Italijo.
Potujoča opereta v Črni gori. V črni gori gostuje sedaj neka potujoča operetna družba iz Vojvodine. Ansambel je gostoval doslej z lepim uspehom na Cetinju in v Podgorici ter se pripravlja na odhod v Nikšič.
Ferljalna turneja članov osiješke drame. Skupina članov Nar. gledališča v Osije-ku je sestavila posebno počitniško igralsko družino ter se napotila na turnejo po Slavoniji, kjer prireja gledališke predstave lah kega značaja v večjih krajih, kjer imajo gledališke odre.
Repertoar praških gledališč. Nar. di-vadlo uprizarja Rusalko. Raduza in Mahu-jeno, Trubadurja. Žižko, Mignon. Pana Twardowskega, Nemško gledališče ima na sporedu Bajazza, Grofico Marico in Straus-sov »Intermezzo«, Stavovsko gledališče je radi obnovitvenih del zaprto, gledališče na Kral. Vynohradih pa ima od 1. julija dalje počitnice.
Nova skopska knjižnica. V Skoplju je začela izhajati knjižnica «Makedonija», ki ima v programu izdajanje knjig kulturno-prosvetne vsebine. Posebno se namerava baviti z vprašanji makedonske prošlostl in sedanjosti. Doslej sta izšli dve knjigi, pripravlja pa se že tretja.
Naša država v berlinski ediciji. Založništvo «Vasmut» v Berlinu pripravlja velikansko delo o naši državi. Knjiga bo informativna ter bo vsebovala poleg teksta nad 4000 slik, katere zbirata v ta namen publicist Sterneder in prof. Hilmer.
Skladatelj Vlada Gjorgjevlč ie odpotoval iz Beograda v Bitolj in okolico, kjer namerava zbrati vse narodne pesmi In nape-ve, ki sc ohranjeni do danes.
Krleža v angleškem prevodu. Miroslav Krleže »Hrvatska Rapsodija« je prevedena na angleščino in izide v založbi neke new-yorške knjigarne.
Vladimir Nazor v italiianšičnl. Napoljski knjigotržec Carabba pripravlja kolekcijo pesmi Vladimira Nazora v italijanskem prevodu, katerega je oskrbel pesnik sam.
Utoplstlčen roman pisatelja Kultmdžlča »Književni Obzor« poroča, da je napisal mladi pisatelj Josip Kulundžid, ki se nahaja že delj časa v Parizu, utopističen roman »A contra E« iz leta 2332. Kulundžič Je znan po svoji drami »Polnoč«, ki je doživela lep uspeh na zagrebškem odru.
»O glasbenih obfkah* je naslov knjigi katero namerava začeti izdajati prihodnje leto glasbenik g. Srečko Koporc. Publikacija je preračunana na šest zvezkov in bo estetično-teoretičnega značaja. Prvi zvezek bo obsegal poleg uvoda poglavja o prodtik-tfvnost in repoduktivnosti, o individualno-tivnosti in reproduktivnosti, o individualno-družbi in o jugoslovanski glasbi. Poleg g. Koporca bo sodelovalo pr! tem delu še več drugih glasbenikov In estutov. Zgledi ta primere bodo vzeti iz svetovne In iz domače literature.
Dopisi
TREBELJEVO PRI LITIJI. Zadnjič smo čitali v «Jutru», da se pritožujejo Šmarča-ni, Lttiičani in Zagorjani čez upravnike na-šili okrajnih cest Tudi naše ceste vpijejo po popravi. Čudimo se, kam gre naš denar. Razburjenje vlada vsepovsod. Zahtevamo, da se oblasti zanimajo za stvar in v najkraj šem času razpuste cestni odbor ter postavijo gerentstvo. Saj imamo na razpolago dovolj sposobnejših ljudi. Radovedni smo, kaj misli g. Hostnik, da se na naše ceste, odkar je načelnik, sploh ne spomni. Naše potrpežljivosti je konec. Zahtevamo razpust cestnega odbora!
DOBREPOLjE. Bobnajoči ogenj je stresel «S!ovenčev» dopisnik dne 25. junija na Jutrovega« poročevalca. Povemo mu, da je najbrže čez 100 let za luno, ker ne ve. da smo za časa Koroščevega paševanja plačevali večje davke kakor sedal. Ali sta lih tudi takrat predpisovala dr. Žerjav in dr. Pivko? Kar pa se tiče gasilnega društva, naj dopisnik «Slovenca» lepo molči, saj ve, kaj so počenjali «Zvezarji» o priliki predzadnje veselice v dvorani pri Stihu, ker niso dosegli svojega namena. Kar se tiče «fr-čanja». samo pazite, da se vam ne pripeti kaj takega. Istotako vas nič ne briga, kaj je pri gasilnemu društvu kot samostojni korporaciji nameravano in izvedeno.
ZAGORJE OB SAVI. Sokolsko društvo ima danes tombolo. Krasni dobitki so razstavljeni v Sokolskem domu. Pričakuje se dobra udeležba. — Podružnica Jugosloven-ske Matice namerava v zgodnji jesen! prirediti vinsko trgatev, kier bodo tatovi imeli priliko okusiti grozdje, pridelano v podjarmi? enem delu naše domovine iz solnčne Goriške. — Redna avtomobilna vožnja prične v par dneh iz postaje Zagorje do kopališča Medija - Izlake, kar bo tukajšnji promet iako povzdignilo ter bo tujcem obisk kopališča zelo olajšan. — Olepševalno delo v Zagorju je letos znatno napredovalo: opa žiti je več prenovljenih in nekai novih stavb zlasti lepo pristoja adaptirana lepo .flodra-na» občinska hiša poleg krasno urejenega parka gospoda Mirka Weinbergerja.
ZAGORJE OB SAVI. Naše sokolsko 'društvo priredi danes ob 15. uri veliko javno tombolo. Dobitki so razstavljeni v Sokolskem domu. Bratje, sestre, priiatelji Sokol-stva, segaite pridno po srečkah!
ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Že tretjič so se zbrali naši klerikalni pevci pri trgovcu Bregarju in nas do pol 2. zjutraj izzivali s svojim petlem. Tukaj bomo odločno nastopili. Smatramo njihovo petje za kaljenje nočnega miru, kar je po zakonu kaznivo. Da radi peščice klerikalcev vsa okolica ne more spati, to enkrat za. vselej prepovedujemo. Treba je pomisliti, da so sedaj v sezoni pri nas tujci, gostje v Toplici. Kakšne vtise bodo odnesli?
GRIŽE. Vidovdar.sko proslavo je priredila tukajšnja osnovna šola na zelo lep in primeren način. Za govorom šolskega upravitelja g. Voglarja so sledile deklamacije učencev. Lepo in dobro izvežbano petje mladinskega pevskega zbora je spretno vodil g. Škerjanc. Zelo primerno Izbrano igro «Oporoka kralja Matjaža« je vodil priznani režiser učitelj Razpotnik, z navihanimi in igri primerno razposajenimi škrati pa nas Je razveselila učiteljica gdč. Runovc. Z de-klamacijami in petjem je bila vestna prireditev zaključena. Za velik moralni in gmotni uspeh gre zahvala celokupnemu učitelj-stvu, ki tudi izven šole deluje za napredek naroda.
DRAVOGRAD. Člani ljubljanskega Narodnega gledališča so nam dne 2. Julija podali «Golgoto». V vsem svojem razmahu se nam je pokazal g. Rogoz, ki je sijajno kreiral patra Demetrija. Tudi ostali gostje so nam nudili užitkapoln umetniški večer. Skoda le, da zlasti mnogi domačini nimajo ume vanja za redek umetniški užitek, ki se nam nudi. Povprečno so predstave bolj slabo obiskane, čemur je krivo mnogo tudi pomanjkanje denarja. Toda gostom iz Ljubljane naj bo v zadoščenje dejstvo, da vrše s svojo požrtvovalnostjo lepo delo probn-janja narodne zavesti ob naši severni meji in da jim Je narod zato hvaležen.
SLOVENSKA BISTRICA. V noči od 2. na 3. Julija se Je vračal upokojeni nadpo-štar in posestnik Nagu z južnega kolodvora proti mestu, ko se mu je naenkrat pridružil na samotni cesti neznanec in korakal tik za njim. Ker se Je to zdelo Naguju sumljivo, ga Je pozval, naj gre ali naprej ali pa vštric nJega, nakar si Je neznanec izbral raje zadnje in korakal nekaj časa poleg Na-guja, pri tem se pa vedel tako, da se je v Naguju le še utrdil sum, da neznanec nima čistih' namenov. Zato Je z izgovorom ostal zada), da bi med tem odšel neznanec naprej. Ko pa Je čez četrt ure prišel Nagu zopet na cesto, Je bil naenkrat neznanec zopet pri njem. Ker Je bil neznanec močne postave in praznih rok. dočim Je nosil Nagu težko torbico, je zadnji hotel otežkočit! event napad in olajšati sebi obrambo s tem da je prosil neznanca, naj mu nekai časa nese torbo. Neznanec je radevolje prevzel breme in korakal nekai časa lepo poleg Na guja. Ko pa sta prišla vštric Avguštinovega kozolca, se ie neznanec naenkrat obrnil in zdirjal s torbo preko polja ter izginil v noč. Odnesel je Naguju v torbi živil v vrednosti okoli 500 Din. Nagu Je slučaj takoj naznanil orožništvu, ki zdai išče zlikovca. Neznanec Je bil velike močne postave ter je no. sil nahrbtnik. Izjavil Je Naguju, da gre k Žlgertu v Šmartno: moral ]e biti torej znan v tukajšnjih" krajih. — Dne 3. julija zjutTa) ob 6. ur! je začelo goreti pri posestniku Romanu AJdu v Vojtini. Požar Je ujjepelil vsa poslopja. Nastal Je najbrže vsled neprevidnosti, ker so najprej opazili ogenj pri dimniku.
PTUJSKA GORA. Dne 2. avgusta prire-3e Hvaležni učenci svojemu bivšemu učitelju Domfcijanu Serajnlku. sedaj upokojenemu nadučtteliu v Konjicah, skromno Serai-nlkovo slavlje na Ptujski gori. Mož, narodnjak, poStenjak, kremeni! značaj, rodom Ko
rošec iz Zilske 'doline, 78 letnik, je 'deloval na Ptujski gori 25 let, vzgojil 2 roda ter si posebno na kmetijskem polju v Gornjih Halozah stekel nevenljivih zaslug. Dva sinova in dve hčerki so se posvetili učiteljskemu stanu. Srečko je kot carinik umrl. Med bivšimi slavijenčevimi učenci je lepo število inteligence, dobro situiranih trgovcev, obrtnikov in uglednih kmetov.
LJUTOMER. Učitelistvo tukajšnje 'deške in dekliške osnovne šole je priredilo v telovadnici dne 27. junija prav lepo vidov-dansko proslavo. V nedeljo dne 28. pa je bila javna šolarska prireditev. Spevoigro je vodil g. učitelj Zacherl, na glasovirju je spremljala gdč. učiteljica Herzogova. deklamacije, ki so segale v srce je naučila ga. Rauterjeva, gledališko igro je vodil gosp. učitelj Stopar. Vse točke so bile prav lepo izvedene. Polna telovadnica gledalcev naj bo učiteljstvu najlepše zadoščenje in priznanje za uspešno delo.
L^a de Pulti
pride v »Kino Dvor«
Rezultati medzletnih tekem JSS v Beogradu
Službene ugotovitve.
Tehnični oder- JSS objavlja naslednje službene rezultate medzletnih sokolskih te* kem, ki so se vršile 27. in 28. junija v Beo« gradu:
a. Člani
V	višjem oddelku so tekmovale 4, v srednjem 10, v nižjem 39 vrst. Posamez* nikov je tekmovalo v višjem oddelku 38, v srednjem 10S, v nižjem 301.
Za prvenstvo so tekmovali bratje: Der« gane Stane (Ljubljana I), Jeršek Pavle (Ljub ljana II), Lovšin Evgen (Ljubljana I), Polj* šak Rudolf (Celje), Primožič Ciril (BeogTad) Primožič Jože (Ljubljana IT)- — Tekma za prvenstvo, šestoboj in posebne tekme 6C vsled vremenskih neprilik niso dovršile.
Vrste:
V	višjem oddelku (dosegljivih 580 točk):
I.	Ljubljana (župa Ljubljana), 488.25 točk,
84.18	odst.;
II.	Ljubljana I (župa Ljubljana), 477-25 točk, 82.28 odst;
III.	Ljubljana 1L (župa Ljubljana), 360.75 točk, 62.20 odst
V	srednjem oddelka (dosegljivih 520 točk);
I.	Maribor (župa Maribor), 455.75 točk, 87.64 odst.;
II.	Celje (župa Celje), 407.25 točk, 78.32 odst;
IIL Ljubljana IL (župa Ljubljana), 394 točk, 75.77 odst.
V	nižjem oddelku (dosegljivih 400 točk) so zmagale vrste:
I.	Subotica (župa Novi Sad), 372.75 točk,
93.19	odst;
II.	župna vrsta (Mostar), 369.75 točk, 92.44 odst.;
IIL Sombor (župa Novi Sad), 360.25 točk, 90.06 odst
Posamezniki:
V	višjem oddelku (dosegljivih 100 točk):
I.	Sršen Srečko. Ljubljana (župa Ljublja* na). 93 točk, 93 odst.;
II.	Žilič Stane. Ljubljana (župa Ljublja« na), 91.75 točk, 91.75 odst.;
III.	Orel Vlado, Ljubljana (župa Ljublja« na), 86.50 točk, 86.50 odst.
V	srednjem oddelku (dosegljivih 90 točk):
L Splichal Jože, Novo mesto (župa Novo
mesto). 85 točk, 94.44 odst.;
II.	Splichal Pavel Novo mesto (župa No« vo mesto), 83.75 točk. 93.06 odst.;
III.	Ojsterc Ivan, Maribor (župa Mari* bor), 83 točk. 92.22 odst.
V	nižjem oddelku (dosegljivih 70 točk):
L Maksimovič Mrlcnko, Beograd (župa
Beograd) 68JO točk, 97.86 odst.:
II.	Rakič Žarko, Subotica (župa Novi Sad. 68 točk, 97.14 odst.;
III.	Pilič Dušan. Subotica (župa Novi Sad) 67JO točk, 96.43 odst.
b. Članice
Tekme članic se je udeležilo 21 vrst (3 v višjem, 11 v srednjem in 7 v nižjem oddel« ku) in 192 posameznic (22 v višjem, 90 v srednjem in 80 v nižjem oddelku.
Vrste:
V	višjem oddelku (dosegljivih 460 točk):
I.	Ljubljana I (župa Ljubljana), 262.25 točk, 57.01 odst:
II.	Ljubljana (župa Ljubljana), 261 točk, 56.73 odst.;
IIL Ljubljana II. (župa Ljubljana) 236.25 točk, 51.35 odst
V	srednjem oddelku (dosegljivih 460 točk):
L Novo mesto (župa Novo mesto), 350.25 točk, 76.14 odst.;
II. Celje (župa Celje), 340 točk, 73.91 odst.;
IIL Maribor (župa Maribor), 333 točk, 72.33 odst
V	nižjem oddelku (dosegljivih 2S0 točk):
I.	župna vrsta (Ljubljana), 159.75 točk, 57.05 odst;
II.	Kragujevac (Sumadijska župa), 14b._3 točk, 52.94 odst.;
IIL Prijedor (župa Banja Luka), 145.75 točk, 52.05 odst.
Posameznice:
V	vžš/em oddelku (dosegljivih 80 točk):
I.	Resnik Dana. Ljubljana (župa Ljublja* na), 57.5 točk, 71.87 odst.;
II.	Podpac Marta, Ljubljana I (župa Ljubljana), 56 točk, 70 odst.;
III.	Burger Maca, Ljubljana (župa Ljub* ljana), 53.75 točk, 67.18 odst.
V	srednjem oddelku (dosegljivih 80 točk)
I.	Karakuševič Branka, Novi Sad (župa Novi Sad), 72 točk, 90 odst;
II.	Skok Marija, Celje (župa Celje), 71.75 točk, 89.68 odst.;
IIL Peric Sofija. Vel. Bečkerek (župa VeL Bečkerek) 70.5 točk, 88.12 odst.
V	nižjem oddelku (dosegljivih 50 točk):
I.	Savič Marija, Gospič (župa Rijeka), 43 točk, 86 odst.:
II.	Andrijašev Ljubica. St Bečej (župa Novi Sad). 39 točk, 78 odst.;
III.	Božič Milka. St Bečej (župa Novi Sad), 38.75 točk, 77.5 odst
Sokolski praznik na Viču
Počitka in nepremagljive ovire Sokol* stvo ne pozna. Zato je v njega zgodovin: nanizan uspeh na uspeh. V nedeljo dne 12. julija razvije agilni viški Sokol svoj novi prapor. Sokolskemu domu, ki je bil na sve* čan način otvorjen v letu 1921„ sledi sedaj še slavnostno razvitje prapora, pod čegar okriljem se bo še desetletja zbirala jugoslovenska nacijonalna mladina, prežeta pr« ve sokolske ideje. Pod tem sokolskim pra* porom ima prostora vsakdo, H se z odkri« tosrčno ljubeznijo poklanja lepoti in veli« čini svoje domovine, ki ji hoče služiti nese« bično in dvigati z vsemi svojimi najboljši* mi duševnimi in telesnimi silami njeno moč in slavo. Naj novi sokolski prapor združi v eno močno sokolsko družino še vse one, ki še danes po tolikih uspehih Sokolstva od daleč gledajo njegovo nesebično in po« žrtvovalno delo v znamenju bratstva, ena* kosti in svobode za narod m človečanstvo.
Prapor viškega Sokola je domače delo iz belega platna, okrašen z ornamentiko v narodnih barvah. Izvršile so ga vrle clw niee s pravo sokolsko požrtvovalnostjo.
Za ta slavnostni praznik se viški Sokoi marljivo pripravlja, da bo javnosti lahko pokazal uspehe zimskega dela v telovadnici. Ker hoče Sokol s slavnostnim razvitjem pri rediti dostojno sokolsko manifestacijo, va. bi vsa eokolska društva in vso napredna Sokolstvu naklonjeno javnost, da se udeleži slavnosti v največjem številu in na ta način pokaže razumevanje pravega sokol« skega dela. Torej, na svidenje na prijaznem Viču! Zdravo 1__
Zahvala. Občinski gerent g. Josip TurW Je kot vedno doslej tudi za zadnje mesece naklonil svoj honorar a Din 2000 v prid sokolski zgTadbi na Taboru. Društvo za zgrad bo sokolskega doma se mu za ta čin naci-jonalne plemenitosti toplo zahvaljuje s proš njo vsem prijateljem Sokolstva, da se tudi v bodoče radi spominjajo največjega podjetja te vrste v naši državi. — Odbor.
Razvoj sokolske ideje na Poljskem. Ob priliki sokolskega zleta v Poznanju, katerega se Je udeležilo 8000 Sokolov in 6000 telovadcev so prireditelji ugotovili, da Je razvoj sokolske ideie v povojnih' letih stalno večji. Konstatiralo se Je, da bodo v nekaj letih poljske sokolske organizacije dosegle približno isto intenziteto, kakršna Je bila pred vojno na Češkem. Poljaki so si v svesti, da JIH čaka na tem polju sicer veliko naporno organizacijsko delo, ki pa bo gotovo rodilo obilo uspeha.
Sokolsko društvo v Zlreh priredi v nedeljo dne 12. julija svojo javno telovadbo, združeno z veliko vrtno veselico na vrtu br. V. Demšarja. Pri veselici sodeluje godba gasilnega društva Iz Žirov in društven! tamburaškl zbor. Na to prireditev opozarjamo zlasti bližnja 'društva ter Sokolu naklonjeno občinstvo in vabimo k obilni udeležb!. Zdravo! — Odbor._
P ?mm za soknlski Tster!
Izgotovljene obleke
---Mestni tra
Hal©! Pozor!
Zakal kupuiete drugod moderne klobuke, ko vendar dobite trpežne in po najnovejši modi doma izdelane klebu':? pri
Štefanu Clmermanu
klobučarju v Trbovljah.
Vremensko poročilo
Ljubljana, 4. julija 1925.
Ljubljana, 306 m nad morjem.
Kraj opazovanja		ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine mm
Ljubliana , .	•	7.	759-6	20-8	vzhod	več. jas.	01
Ljubljana , .		14.	759-5	28-2	jug. vzh.	•	
Ljubljana t .	•	21.	761-2	204	vzhod	jasno	
Zagreb ...		7.	758-1	220	zap.	■	
Beograd , .	•	7.	759-6	24 0	jug. zap.	več. jas.	
Dunaj . . t		7.		170			
Praga ...		7.	755-1		vzhod	jas.	
Inomost . .	•	7.					t
Solnce vzhaja ob 4'18, zahaja ob 19'50, luna vzhaja ob 17 57, zahaja ob 2-38. Barometer višji, temperatura višja.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Nesigurno vreme. Pozneje predvidoma zboljšanje splošnega vremenskega položaja.
Pismo iz Pariza
V Versalllesu. — Sijaj davne dobe. — Večer na vrtu. — Konjske dirke. — Grand Pri*. — Pri Njegovem Veličanstvu kralju Mode.
Pariz. 29. jun. Sinje, toplo poletno nebo se boči nad Prostranimi versailleskimi vrtovi in boža častitljivo, staro palačo . . . Pod žgočimi solnčnimi žarki pljuskajo živahne, poskočne vode fontan in spremljajo v šušljajocem basu zadivljeno petje grajskih ptičev, si komponirajo sva-tovsko pesem v stoletnih drevesnih kronah . . . Mir, pokojnost. sanje davnih let. lepota in večnost minulih vekov. Tako daleč je bobneči in hropeči Pariz! Nitj na daljnem horicontu ni več obrisov niegovih stolpov, njegov budni šum je zamrl na dolgi poti in cejo njegovo žareče večerno nebo ne seže v to božansko samoto . . .
Versailles je človeku, ki išče zbranosti. lepote in pokojnih sanj, še zdaj pravi paradiž na zemlji.
Izprehajaš se po prekrasnih dvoranah ogromnega gradu in od vseh strani, od vsepovsod, raz podobe in kipa, raz častitljivo, starodavno pohištvo, od rezbarij in svile od marmorja in se-vreskega porcelana, od pozlačenih štu-katur in brušenega stekla diha vate sijajna zgodovina francoskega »solnč.ie-ga« kralja in njegovih naslednikov, govore svoj nemi ,a tako zgovorni in večni jezik, davni spomini klasične dobe, ki ie dala francoski iznajdljivosti, govorici iJ okusu evropsko prvenstvo.
Pod Ludovikom XIII. ie bi! Versailles še enostavni lovski gradič. Veliki krali Ludovik XIV. pa ie dal po grandijoznih načrtih arhitekta Mansarta sezidati na istem mestu razkošni kraljevski grad in urediti prostrane, nečuveno lepo okin-čane vrtove, dvorno rezidenco, kakršne do danes še ni imel noben evropski vladar. Zapisano je v grajski kroniki, da je zidanje in urejevanje stalo nad 60 milijonov frankov, kar za tisto dobo pomeni seveda ogromno vsoto. Pod Ludovikom XV. ie stavbar Gabriel sijajno poslopje še razširil in olepšal ter mu dodal razkošno gledališče, v katerem ie pod revolucijo ter pozneje zboroval državni svet in po zadnji svetovni vojni mirovna konferenca versailleska — Kralja Ludovika X\l. in njegovo gospo, Marijo Antoaneto. je velika preku-ciia koncem osemnajstega veka pregnala iz Versaillesa. Revolucionarji so izpraznili grad in prodali kraljevo pohištvo. Pozneje je Napoleon poskuša! dati nekdanji sijajni kraljevski rezidenci spet prejšnji blesk, kralj Ludvik-Filip Pa jo ie preuredil v današnji narodni muzej «des gloires de la France* in odprl njena vrata in njena razkošna šeta-lišča občinstvu.
Dolge štiri ure se sprehajaš po dvoranah. ogleduješ starine, slike, kipe, preproge, gobeline, pohištvo, dragocenosti in ostale krasote, na še nisi vsega videl niti površno. Oči božajo stare spomine in se jim čudijo — in iz davne, večne lepote vstaja in govori vate sen tiste dobe. ko so po hodnikih in bleste-čih dvoranah odmevali koraki prevzetnih dvorjanov, ko je veliki Ludvik in za njim njegovi nasledniki užival to klasično razkošje umetnosti in udobja ko so kraljevi eodbentki precioznim poslušalcem svirali Rameauia in Lullvja. bo je Marija Antoaneta sanjala v svojem prelepem buduarju. ko so te tako bogato okinčane stene čule intrige dvor-ianice in kraljeve ljubice gospe de Main-tenon. ko je v svoji kraljevski spalnici umiral eden največjih vladarjev. Ludvik XIV. in tako dalje in tabo .... Najsijainejše dobe pestre francoske po-vestnice ti razkazujejo svoje okvire, svoja ozadja svoj neprecenljiv blesk. Tj nemi predmeti so bili nekdaj priča temu, oni onemu. In šele sedaj moreš malo razumeti razgibanost in usmerjenost tistih desetletij, ki so svetu dali toliko novega . . .
Ko stopiš iz gradu, objame tvoj od fepote skono omamljeni po«-'pd šir°n vrt. ki mu menda na tej zemlji ni para. Daleč za prostranim ribnikom bo kmalu zašlo solnce; utrujeni njegovi • žarki se blesketajo o a mirnem vodnem površju
in lomijo v trepetanje in pršenje lahnih vodopadov in urnih, v mavrične barve odetih curkov... Skoro ni človeka na velikem vrtu . . . Mir, božanski, razkošni mir! In pravljice o dav.iih dobrih dneh, o ubeglih saniah. o svitlih, prelepili vilah in kraljičinah, o lepoti in si-iaju . . .
Kmalu bo pregrnil večer to krasoto in mesec bo vpletel v starodavna drevesa blesteče nitke svojih žarkov in zlil v ribnike i fontane peneče se srebrni-ne...
Pariz že kliče, hropeči. šumni Pariz.
Ob priliki včerajšnje konjske dirke za veliko nagrado v Longchampsu, je obisk te izvanredne športne prireditve dosegel pravcati rekord na razne dirkače. Vstopnina je prinesla preko enega milijona frankov in okrog 21.000 avtomobilov, ki so pripeljali odlično pariško in inozemsko občinstvo, je bilo usidranih v posebni čakalnici pod milim nebom. Srečni tisti, ki so stavili na urno kobilo Kraljico Svetlobo, taka stvar nikakor ni od muh, zlasti koncem meseca, pred počitnicami. Kar se tiče mode. ki je menda najizpremenljiveiša in najnestalnejša stvar na tem božjem svetu, smo včeraj videli na dirkališču posebno aktualnost: svilene nogavice, ženske seveda, poslikane z različnimi ornamenti in modernimi motivi. Saperlot, to so zijali ljudje. Pravili pa so, da se to menda ne b"1 držalo. Sicer pa v modi ni nemogoča nobena stvar...
Da. da, še to-le moram povedati danes. Po skoro vsem »kulturnem^ ozemlju naše ljube zemlie slavnoznani francoski kralj mode. Njegovo Veličanstvo gospod Paul Poiret. so me blagovolili spreietj v kratko avdijenco, na njihovem
sveta
dvoru, v razkošnem zasebnem hotelu na Elizeiskih poljanah. Prmej štefecelj, to so čudovito važen gospod, ki delajo nepopisno strašanske stroške tolikim nesrečnim soprogom po vsem svetu in ki iz svoje palače vladajo kapricam mode in ustvarjajo ir novotarijo na tem privlačnem polju kot pravi trinog. Pa so tnc ta gospod zelo razočarali. Mislil sem. da bom vide' sijajnega moža v najmodernejšem kroiii in v cvetu moške lepote. Pa so mi predstavili za resničnega gosp. Poiret" nekakš"eg? grdima, maihnega, zelo neokusno debelega in zamaščenega možička. ki je sliči! bolj samopašnemu in zafrkljivcmu satiriu ko vladarju svetovne mode. Sedel je na tronu. to pač mora. ker je krali. noge je malomarno molil predse, osrmien je bil v belo. svileno tuniko in strahovito je kričal nad mankene, ki so se sprehajali po prelepi dvorani in razkazovali dolarskim princeziniam in princem najnovejše kreacije tega modnega samodržca. Mankeni, to sem pozabil zapisati, so zelo lepe ženske, ki klientom razkazujejo nove toalete. Pod !0.000 frankov to Pot presvetli krali niso imeli nobene obleke — in čim manj jo je bilo tem dražia ie bila. Z mrzlično naglico bližamo figovemu peresu. Povedal to g. Poiretu. pa so deiali. da utpgnr to biti res. in so se mi prilnidno n~—nehni'i, ko sem se skromn<~ zmazal iz dve —o. Pa nič kupil. Za take odjemalce, kot '•"•m jaz. menda dosti ne porajtaio. Radi ima-io na vseeno, či iih kdo pride spoštljivo in bogaboječe obiskat v njih bogato kraljestvo.
Pa bom o tem tT"aIu ustmerir. povedal šc kaj več...	P. K-n.
Ofen^ha velikih klobukov
Moda diktira za poletje velike, široke klobuke, ki na kar ne morejo izpodriniti malih. Prvič so ti. vsaj za "večino dam. res ljubki, pomlajevalni, drugič pa kar noče biti žgočega soln-ca, kakršno bi se spodobilo za julij in ki bi samo od sebe pomoglo širokim krajcem do popolne zmage. Pariške modne tvrdke so zato priredile v Aute-uilu. sedanjem centrumu pariškega mod-
nega sveta, veliko konkurenco za najlepše širokokrajne klobuke. Udeležba iia konkurenci je bila velika, zanimanje še večje, uspeh pa negativen: Parižanke in njih sestre drugih narodov. ki so se tudi zatekle v slovito svetovno kopališče, koketirajo slej ko prej s svojimi vžigajočimi pogledi izpod — malih klobučkov.
ice - roparji zivme
V koloniji Keniji v Afriki je razpisala vlada premijo za vsakega pavijana, ki se iznoči oblastvom živ ali mrtev. Vlada se je odločila za ta korak, ker je ta velika opica nepoboljšljiva roparica in tatica, ki je postala zadnje čase naravnost nadlega za vso deželo. Da pa pavijani kradejo celo živino kar na debelo, tega doslej ni nihče vedel, dokler niso prišli temu ropu na sled. Zato jih je začela vlada sedaj preganjati z vsemi silami, ker povzročajo milijonsko škodo.
Ze nad eno leto je. odkar ie začela v koloniji Keniji zmanjkovati živina Velike živali, predvsem govedo, dobe pastirji na pašniku raztrgane in razmesarjene. dočiin drobnica .koze. ovce, svinje itd. kar v masah izginjaio. Do 200 repov in tudi več zmanjka v eni noči. pa tudi podnevi, iz ene črede, ki šteje mnogokrat po več tisoč g!av. Vedno so rane globoke in z ostrimi robovi, kot bi jih prizadel nož. Prvotno so mislili kmetovalci. da morč in kradejo živino Masaj-ci. izredno bojevito in divje zamorsko
pleme sredi Afrike. Kmalu pa se je izkazalo. da neznani zlikovci ne prizanašajo tudi njihovi živini. Zato so potem pripisovali krivdo zverem, zlasti levom, leopardom in hijenam.
Domačini sami so začeli prežati na roparje, da bi jih ujeli. Kako so se pa začudili, ko so morali ugotoviti, da tatovi niso ljudje ali zveri, ampak opice pavijani, ki sicer ne veljajo za posebno nevarne in krvoločne. Te opice gredo ua delo zelo previdno. Vodijo jih nekaki »nadzorniki«, kakor imenujejo starejše vodnike. Pod njihovim vodstvom preiščejo najprej mlade živali kraj. Ko vidijo. da je vse v redu, gredo na delo z zvijačo, ki bi se človek lahko od nje mnogo naučil De! opic se zbere na enem koncu pašnika in zažene silm kričanje. da bi obrnile pozornost pastirjev nase. Vsa ostala čreda pavijanov se vrže med tein na drobnico, pa tudi na večje živali Pavijani zasade svoje dolge nohte, ki so zeb podobni človeškim, v meso živali in iih razmesarijo. Dostikrat se dogodi pri drobnici, da ovce, koze ali svinje dobesedno raztrgajo.
Zaimrski pastirji, ki so navadno oboroženi z lokom ali sulico, seveda ne morejo ničesar napraviti proti sklenjeni čredi pavijanov in morajo pred njo pobegniti. Ako so živali lačne, napadejo često cele vasi. ukradejo živila iz koč in umorč vse. kar jim pride pod zob. Domačini žrtvujejo v svojem praznoverju »pavinjonskim bogovom« pivo in žito, da bi jih potolažili_
Kraljica tenisa
Ta ponosni naslov si je priborila francoska športnica Suzanne Lenglen. ki slovi po vsem svetu kot najboljša umetnica v tenisu. Mnogo konkurcn-tinj je že imela, često so že napovedo-
iS®!
I	m m *
Clichd d' aprei «lUtin>
vali listi konec njene slave, a doslej s* še nobeni drugi športnici ni posrečilo doseči nad njo trajno zmago. Umevno je, da so Francozi, ki nimajo prave kraljice, tem bolj ponosni na to svojo kraljico, čije ugled b popularnost res tudi prav nič ne zaostaja za ugledom in popularnostjo vladaric.
Prigode z levi v Vzhodni Afriki
Ko je bil v Ljubljani cirkus KIudsky, so Ljubljančani izgubili glavo; opustili so svoje posle, pozabili na promenado in so se trumoma zbirali na velikem travniku v Tivoliju, da vidijo slone, dro-medarje, medvede, tigre in leve. Marsikdo med njimi je šeie prvič videl be-stije žive pred seboj; s strahom jih :e opazoval, čeprav so bile v železnih kletkah, domov grede Pa je malone prezirljivo govoril o njih. češ, sai so domače in krotke in nikomur nič ne store.
Navadno pa govore ljudje baš obrat-tl>. O levu, kralju živali, in njegovi opasnosti za človeka so razširjene najhujše vesti. Toda lev je. ne samo v kletki, tudi v pustinji vobče malo nevarna žival, ki se človeka izogiblje in se mu, vsaj podnevi, skoraj vedno ogne, če ga sreča Kjer levu ne manjka divjačine, človeku sploh ni nevaren, ker se ga boju Izjemo tvorijo takozvani ljudožrei. ki se pojavijo tudi v takih krajih, kjer je dosti divjačine. Le-ti se skoraj izključno rekrutirajo iz starejših, onemoglih živali ki so prepočasne in prešibke, da bi si mogle ujeti svoj plen Taki levi, ki jih žene lakota se pogostoma spravijo tudi na človeka. Ce se jim je parkrat posrečilo, dobe željo Po človeškem mesu in potem vedno preže na mimoidoče ljudi. Ponoči vderejo celo v koče. Celo mladi levi, ki so okusili človeško meso. postanejo tako nevarni tudi človeku in se lotijo divjačine le, če r.e morejo več do človeškega mesa
Pred kratkim je izdal nemški častnik
Dežne plašče
vsled porasta dinarja prodaja iz novo-dospele zaloge po ponovno znižanih cenah, kakor vse vrste blaga in obleke
Drago Schwab - Ljubljana
Dvorni trg 3 poleg univerze.
Branislav Nušič:
Diletantska predstava
/. Deputacija.
Kuc, kuc, kuc!
Vstopita dve gospodični in en go« Spod. Ena — visoka plavolaska, na gla« vi širok amaconski klobuk z belim no« jevim peresom; druga — mala, živih očij in nervozna. Gospod — mlad, ne« spreten in v zadregi.
—	Imam čast, da sprejemam deputa^ cijo?
—	Uganili ste, takoj ste uganili — favrisne mala, napravi dva, tri žive okrete po sobi, vrže pero z mize in prevrne okvir s sliko:
Nespretni gospod se skromno skloni ter vse te stvari pobere in postavi vsa; ko na svoj prostor.
Medtem povzame visoka plavka:
—	Stvar je taka gospod. Mi bi radi na dan Sv. Save igrali kot diletanti kak gledališki komad, pa ne moremo niče« sar pravega najti...
—	Hočete, da vam pomagam iskati, kaj ne? sem jo prekinil nestrpno.
—	Ne! seže v besedo mala — nego, da nam napišete.
—	Da vam napišem?! — se zdrznem in oblije me mrzel pot od temena sa da
palca na nogi.
—	Namen, radi katerega dajemo to predstavo je tako plemenit in vzvišen, da računamo zanesljivo — ako mi sami žrtvujemo čas in trud, da ne boste vi gluhi za našo prošnjo in boste tudi vi doprinesli svoj delež za v/višeni sme; ter, ki smo si ga stavili.
Ta fraza mladega gospoda se mi je zdela nenavadno poznana in začel sem raztresen begati z očmi po stropu, raz« mišljajoč: od kod mi je neki znana ta fraza. Medtem ko sem tako raztresen razmišljal, sem začutil naenkrat tri ro= ke v svojih rokah in tri glasove, ki so se spojili v en glas:
—	Zahvaljujemo sc, prisrčno se vam zahvaljujemo! Pričakovali smo to od vas.
Niti sedaj se ne spominjam, da sem kaj obljubil, toda oni so se mi toplo zahvaljevali za dano besedo, tako top« lo in odločno, da sem začel celo sam verovati, da sem pristal.
Tedaj so prišle podrobnosti.
Šestnajst nas je, osem gospodov in osem Sospodičen, treba pa je, da ima vsak svojo vlogo.
—	Vsak — se zopet zgrozim.
—	Seveda, — nadaljuje mala — pa čeprav le dve ali tri besede; na primer Ljubico Jankovičevo smo vzeli samo
zato, ker ima veliko sorodstvo, ki bo radi nje kupilo osem vstopnic prvega reda — drugače nc zna ona niti ziniti.
—	In potem g. Boja Pajevič, on jec« lja sicer, teda njegov oče je predsednik čitalnice ter nam odstopa dvorano, in slugo in stole — doda visoka plavo= laska.
—	No in David, David Mitrovič seže v besedo mladi gospod, ter ljubo« sumno pogledava malo — tudi on sc vedno reži, da le kaj spregovori, kakor oni Gogoljev, profesor geografije.
—	Toda za božjo voljo — ga tolaži mala — mož ima lepe zobe, pa jih rad kaže, to pa se ne pravi še, da se reži
—Jaz pa pravim, da se reži — brani še gorečnejše svoje stališče gospod — in to ne samo, kadar kaj govori, tem« več tudi na fotografiji, o čemer se lah« ko vsakdo prepriča — v izložbi. — To« da kaj hočete, tudi njega smo morali vzeti, ker se bodo vstopnice prodajale v njegovi trgovini.
—	Naposled še Ankica Djordjevi« ceva — prida plavka in stoji tik mene •— to vam pa samo zaupno povem; ona, veste, šepa na eno nogo. Na levem cev« lju ima za deset centimentrov daljšo peto. To sem slišala od samega čevljar« ja, ker tudi nam dela isti čevljar, ona ima številko 38, jaz pa 35. Zares, skoro
bi ne opazili, da šepa, tudi na odru se ne bo opazilo, toda vzeti smo jo mo« rali, ker bi nam sicer g. Pera ne igral.
—	Pa dobro — sem končno začel, da prekinem opravljanje — toda kakšen komad naj napišem, ako se eden izmed igralcev reži, drugi šepa, tretji jeclja, a četrti ne zna niti ust odpreti?
—	Najbolje bo. če napišete kaj ža« lostnega, ker jaz čutim, da sem rojena, da igram sentimentalsko — reče živo mala, in se tako nervozno okrene, da prevrne mizico s čajnikom, nekoliko knjig in zmajev kipec...
—	Ne, ne, raje kaj šaljivega — doda gospod — nekoliko nas je, ki bi lahko igrali šaljive stvari
—	In potem seže v besedo plavka — ne napišite kakor v drugih komadih, da se samo dva zaljubita.
—	In potem — jo prehiti mala — bi bila na koncu komada lahko — kakšna pesem.
—	In potem... govori gospod.
—	In potem... govori dalje mala.
—	In potem ... govori plavolaska.
Vsi govore eden za drugim, govore
hitro, govore istočasno, govore mnogo, mnogo, mnogo. Jaz jih raztresen gle« dam, njihove figure sc mi začno mešati pred očmi. kakor da se prelivajo ena v drugo, tako da ne vidim nič drugega >
Helnrich Fonch. ki je svoiečasno služil v nekdanji nemški vzhodni afriški koloniji zanimivo knjigo »Wildsteppen und Steppenwild«. v kateri popisuje svoje zanimive prigode med levi Nekatere podajamo v naslednjem svojim -čitatc-ljem.
Ob Ruipi v doli.ii Ulanga, pripoveduje pisatelj, sem nekoč naletel na vas. ki je bila okoli in okoli obdana z visoko ograjo. Prebivalci so mi zatrjevali, da so si ograjo morali zgraditi zato. ker so jih levi vedno nadlegovali in mnogo izmed njih požrli. Pet ur odtod je bila druga vas. Vprašal sem ljudi da-li se mar nič ne boje levov, ker nimaio njkak:2i ograj okrog svoje naselbine. Smeje so mi odgovorili: Levi so v stepi. Vsako noč jih lahko slišiš »peti«, toda nam ne store ničesar. Mi lahko spimo pred durmi noben lev nas ne bo napadeL — Iz tega sem sklepal, da tod ni bilo med levi nobenega ljudožrca drugič pa da levi vobče žive vedno v istem kraju in se ne selijo drugam.
Ko so v Ugandi gradili železnico, je okoli 150 ljudi poginilo, ker so jih požrli levi. Ko je bila železnica že dogotov-liena. še vedno napadi niso prenehali Slednjič so se zbrali trije Evropejci — Nemec. Anglež in Italijan — in se dali v železniškem vagonu prepeljati na mrtvi tir. hoteč na ta način dočakati nekega leva. ki je slovel kot posebno opasen. Ko ie napočila noč, sta se dva podala k počitku, tretji je straži!. Pno ti jutru na je od utrujenosti zaspal tudi ta Tedaj se je prikazal toli pričakovani lev. se splazil skozi vrata v vagon, zgrabil spečega Angleža in izginil z njim v pustinja O nesrečnem Angležu so pozneje našli le par kosti. Preostalima dvema sprva sploh nrso hoteli verjeti, da je lev zgrabil Angleža. Dolžili so ju. da sta svojega tovariša ubila Ko pa so našli nesrečnikove ostanke v pustinji, so jima dasi neradi. vendar morali verjeti. Stvar se je zdela pravljična bila pa je tragična resnica.
Izvzemši gostoobljudene m zato na divjačini revne gorske pokrajine v Urundi in Ruandi se pojavlja lev v vzhodni Afriki povsod, tako na obrežju kot v notranjosti dežele. V gotrrvih časih se včasih pojavi v družbi češče v dveh ali pa sam. Krail ki so bogati na divjačini, imajo obenem tudi največ levov. V Lindiju mu nastavljajo pasti, skoraj izključno brez uspeha fz vsake še tako velike pasti se lev vedno osvobodi
Zanimiv je sledeči slučaj, ki bi se kmalu iztekel tragično. Znani lovec na slone Knochenhauer je nekoč nastavil majhno past. v kateri so naslednje jutro opazili rumenkasto žival. Bil je lev. Knochenhauer se je v spremstvu šestih belo oblečenih Evropejcev napotil k pasti da bi leva ustreliL Ko se približa levu na deset korakov — njegovi spremljevalci so ostali zadaj kot opazovalci — pomeri in sproži Puška pa odpove. Boskusi vnovič. Zopet nič. V tretjič tudi nič. Levu se je stvar menda zazdela preneum-na Poleg tega so mu snežnobelo napravljeni možje že šli »na živce«, skratka. vzpel se je in z enim mahom je bil prost Neoboroženi gledalci so otrpli od strahu, ko so videli, da se ie položaj obrnil, nato Pa so io jadrno ubrali v beg. Lev je skočil v zaprašenega Knochen-hauerja. ga s šapo oplazrl po prsih, da je padel na tla. ter ga nalahno ugrizel v, koleno. Nato ie odskočil in izginil v šumi. Knochenhauerju ni bilo hudega Prestrašil pa se .ie pošteno, in od takrat se je za »levji šport« precej ohladil
Na visoki planoti Makonde smo pre-žali tedne in tedne vsako noč. da bi pričakali leva. ki se je vedno klati! okoli našega šotorišča. Nastavili smo mu past. da bi leva dobili nepoškodovanega v roke. Toda past je vsako jutro ostala nedotaknjena Neke noči pa je lev trčil nenadoma na stražo, ki je patrolirala okoli šotorišča Straža je strahu odre-venela, pa tudi lev se je prestraši Obrnil se je in odskočil. pri tem pa ie z zadnjo taco po nesreči oprasni! čuvaja, ki se je istočasno hotel umakniti v stran, v stegno. Par dni potem se je podal neki podčastnik s starim časopisom v roki v bližnjo šumo. Naenkrat ga je spreletelo po hrbtu: ozrl se je in opazil dva leva. ki sta deset korakov za njim motrila njegovo početie. Seveda jo je jadrno ubral in ves zbegan je srečno prispel do šotorišča. Ko so niegovi tovariši izvedeli za njegovo avanturo, ki se je hvala bogu iztekla brez posledic, se niso mogli vzdržati, da se mu nc bi smejali. Očividci so namreč trdili, da je na begu z eno
več, ko samo velika usta, ki vedno eno in isto govore, ali bolje gramofonsko trobilo, ki mi para ušesa.
Naenkrat obmolknejo, mi zbašejo po vrsti roke v pest, ter toplo pozdravijo. Samo na pragu 9obe sem slišal glas one male:
— Torej, kakor ste rekli, čez petnajst dni! Te besede so mi dokazale jasno, da nisem samo pristal, temveč odredil celo rok, do katerega napišem komad,
II. Kolo ljubezni.
In ker je že tako, kaj mi je preosta«
jalo drugega, kakor da se udam v usodo in primem za pero? Najprej sem sedel in napisal vse želje, ki so mi po odhodu deputscije brnele v ušesih. Ko sem vse zbral, mi je postalo jasno, da so ti dile= tar.ti — osem gospodov in osem gospo« dičen — pravzaprav, osem zaljubljenih parov. Na tej osnovi sem napravil ta«lc načrt za igro:
Janko Selakovič, advokat, ljubi Mili« co, mlado in lepo hčerko trgovca Sre» tenoviča, ta Milica pa ljubi podporoč* nika Božo Jakovijeviča. liubi ga z
vsem žarom svoje mlade duše.
•
Boža Jakovijevič, podporočnik, pa ljubi učiteljico Stano, ubogo siroto.
roko mahal s časopisom, z drugo pa se
ie držal za hlače . . .
V početku julija 1907 je šotorila velika karavana, ki sem jo vodil proti Rufiyi, ob Čagovarskem ribniku pri Behobehu. Pridružil se nam je tudi grof P., ki se je hotel pobliže seznaniti s takim-le potovanjem po pragozdu. Zvečer smo sedeli ob ognju pred mojim šotorom in kramljali o levih. Tako mimogrede sem dejal: Pazite, danes ponoči se bo še kaj pripetilo! Mislil sem si. da utegne kaka čreda slonov obiskati ribnik, ki je ležal tik našega šotorišča. Okoli poldevete ure zvečer — izvzemši okrog ognja je vladala tema kot v rogu — začujcmo naenkrat iz razdalje kakih deset metnov težak padec in takoj nato bolesten človeški krik. Lev se je bil priplazil — tik do šotorišča, ki jc deloma že poleglo k počitku, in je skočil na nekega doma-čina-nosača. ki je baš zadremal. Prestrašen vsled obilice ljudi in zaradi ognja pa si ie lev takorekoč med skokom premislil, se obrnil in pobegnil, zakaj takoj na zasledovanje pripravljeni nosa-či niso mogli najti niti sledu o njem. Na-padenec je krvavel na glavi in na plečih, kjer je lev ostavil sledove svojih zob. Naslednje jutro smo ranjenca vzeli v nosilnici seboj, in čez štirinajst dni je bil že zdrav. Čudno naključje: leto poprej je bil njegov brat žrtev krokodila, ki ga je ugrizel v obraz, pri čemer je prišel nesrečnik ob nos, zgornjo ustnico in en uhelj. — Levji napad v tako zgodnji večerni uri je velika redkost, in priznati moram, da mi je tisto noč šel dodobra na živce.
Dve novi prvini
V pruski akademiji znanosti je bil podan referat o dveh novih odkritjih fizika dr. \Valteria Noddacka iu njegove asistentke dr. Ide Tačke.
Našla sta dve novi prvini, ki so ju doslej razni raziskovalci zaman iskali. Gre za dve prvini, ki sta manjkali v vrsti manganov. Odkrila sta ju s kemično analizo in modernimi sredstvi takozvane Roitgenovc spektroskopije. Ti dve novi prvini vsebujejo razne mine-ralijc. zlasti kjer ie platina. Novi prvini tvorita le eno bilijonino zemeljske površine. Zato so jima prišli raziskovalci tako težko na sled. Za kemično fizikalno raziskovanje ie ta najdba zato tako važ-
Iepo igra citrc. Lepa jc in nenavadno mila.
Učitcljica Stana, čeprav lepo igra eitre, ne mara podporočnika Jakovije« viča, temveč ljubi z vsem žarom svoje duše poštarja Dimitrijeviča.
Ta poštar Dimitrijevič pa sc nc briga ta ljubezen učiteljice Stane, temveč vdano in iskreno ljubi telegrafistko Jelo.
Telegrafistka Jela pa, brez ozira na svojo službo in službene odnošaje. ne ljubi poštarja Dimitrijeviča, ampak brezumno ljubi lekarnarja Rista.
v
Lekarnar Risto pa ljubi Maro, hčerko penzijonista Tome.
Mara, hčerka penzijonista Tome, lju= bi zopet profesorja Milorada.
Ta profesor Milorad, pa ljubi prvo. to je Milico, mlado in lepo hčerko trgovca Sretenoviča.
*
Na ta način je zaokroženo celo kolo, fn radi tega sem imenoval komad «Ko« Io ljubezni« ter sem ga takole izdelal:
y prvih štirih dejanjih si eden dru-
na, ker izkazuje sedaj periodični sestav kemičnih prvin le še tri vrzeli. Novi prvini imata številko 53. in 75. Iznajdltelja sta jima dala tudi že ime. Toda niti tu niso zatajili nemški učenjaki svojega na-cijonalističnega čutenja. Prvo prvino so imenovali po Mazurskih jezerih, očivid-rao v čast Hhdcnburgu «M asu riu m», drugo Pa «Rhenium» po reki Renu.
Vpliv nevihte na človeka
Človek je odvisen od obdajajoče ga narave. Čeprav se mu je tekom tisočletij posrečilo v precejšnji meri podvreči si jo, se ji mora vendar v marsikaterem pogledu pokoriti kot nadmoč-nemu tiranu.
Menda ni nikogar, ki bi danes tajil vpliv vremena na duševno življenje človekovo. Najizraziteje se javlja ta vpliv pri nevihti. Pri mnogih ljudeh opažamo razburjenje, čim s^ pripravlja k nevihti, dostikrat še celo prej. Splošen nemir, utrujenost in pobitoct. slabo razpoloženje, nezmožnost za sleherno duševno kakor telesno delo. mravljinčasti občutki, brnenje v ušesih, slabost, razbijanje srca, izredno iako potenje, da celo tudi nenavadno nastopajoče krvavitve: to so. evo. najčešče pojavljajoči se simptomi pri nekaterih dovzetnejših liudeh, ki prerokujejo nevihto. Drugi ljudje zooet ne prenesejo, če se pripravlja k nevihti, riti najmanjših količin alkohola, kave, čaja in tobaka.
Podobno odvisnost med dušo — če se smemo tako izraziti — in nevihto opazujemo ne samo ori človeku, ampak tudi pri raznih živalih. Tako na primer postanejo ptice ob bližaioči se nevihti nekam zmedene in se brezmiselno pode po zraku, žuželke pa rade pikajo. Jeleni in srne kažejo nenavaden nemir. Od domačih živali je treba omeniti predvsem mačko, ki ji gre nevihta najbolj «v glavo-).
Iz vseh naštetih vzsrledov sledi ne-dvojbeno. da mora vladati med vremenom in razpoloženjem, med atmosferskimi prilikami in duševnim stanjem neko razmerje, ki se včasih očituje na bolj. včasih na mani izrabit način. Znani nemški psihiater dr. Hellpach je celo osnoval posebno panoco psihologije, takozvano geopsihologijo, ki te-
gemu izjavlja ljubezen. Prav zato, ker je tu osem ljubezni, bi se nc mogle vse razodeti v štirih dejanjih, ker bi padle na vsako dejanje dve ljubezni — to pa je zopet nerodno zato, ker hoče vsak izjaviti svojo ljubezen na samem. Zato ima vsako izmed prvih štirih dejanj po dve izpremembi. Razume se. da pred« stavlja vsaka izprememba nekaj druge« ga: vrt, park, sobo. ulico, ples, razdrt plot in tako vsa primerna mesta, kjer se razodevajo ljubezni.
V petem dejanju pa pridejo vsi sku« paj in tu pride do spopada. V tem de« janju se vidi jasno, kako je cela stvar strašno zamršena, in kako se nc da na noben način razumeti.
Prvi hip sem mislil, da bi eden dru« gega pobili z vzklikom: «Če nisi moja, pa tudi drug te ne dobi!« oziroma: «Čc nisi moj, tudi druge ne dobiš!«; toda to bi bilo zelo nerodno, ker jo čitalni« ca — kjer bi ti diletanti igrali — veliko premajhna in bi ne vedeli kam z osmi« mi mrtveci in bi poedinim visele noge v prostor za občinstvo. In zopet, čc jih pustim vse žive, bo še bolj nerodno, ker se stvar ne bo dala razčistiti. Kon&> no sem celo stvar rešil na najenostav« nejši način, kakor se to često dogaja v mnogih dramah. Na koncu petega dc« janja se snidc vseh šestnajst oseb, in
melji na tezi, da vplivajo prilike v naravi na človekovo duševno življenje. Njegove kritično pisane študije so našle v svetu priznanje, a so ponekod naletele tudi na odpor. Razburjenje pred nevihto razlagajo uekateri s soparico, ki vpliva na temperaturo našega telesa. Ob veliki toploti se. kakor znano, kožne kapilare razširijo, vsled česar se koža pordeči in oteče in sc pojavi od-višna voda v obliki pota, ki izstopi iz kože. Toda ta teorija po Hellpachu ne drži. Predvsem se ne da ž njo razlagati. kako da gotovi ljudje nevihto občutijo, še predno nastopijo značilni simptomi, ki najavljaio nevihto. Za vremenske iznremembe občutljivi ljudje — moški mnogo bolj kot ženske in otroci — prerokujejo nevihto oziroma padec zračnega tlaka prav kakor barometer celo po več ur poprei. Iz številnih opazovanj, ki jih je izvršil Tra-bert v Innsbrucku na šolskih ot-oci^ in na odraslih, je točno ugotovljeno, da vlada med izprcmembarri zračnega pritiska in med ?iv*no razneženostjo •ieko razmerle. Naiči'dovi*eiše "a vsej -H'ari pa je dejstvo, da na take za vremenske iznremembe posebno dovzetne ViiHi ne vrliva izprememba zračnega
ki nastopi v njihovi neposredni bližini, ne^o le izprememba. ki se pojavi v večjem obseeu in ki ie za na-noved vremena tud' edino merodajna. Torei nrav kakor barometer!
Iz teh navedenih delstev sklona Hellpach popolnoma upravičeno da mora imeti zrak neko posebno lastnost. za katero so dovzetni zgolj nekateri ljudje. Knka je ta lastnost in dali ie v kaki zvez? z elpktriko aH z radioaktivnosti, pa je danes še nemo-goče govoriti.
nrmni i xiaanncc'LJUuuuuaaDnoanno
Uqorien nafcuo č»-*kega in ane'. «uVn*. ka^farna. Wota. 1'stra, nlatni ter raznih nod'oe za mn?kf> ohVke in damste kostume iz prv-nvrstnih č'?k;h in an^e^h lovnrn ie mogoč ed'no le v Sneeiialni razno?il'alnici
1 IVANCIC, UU81JANA,
Miklošičeva cest« 4 fnasp. F-anfiŠ. cerkve. V<1<>d dvioa dinar;a n? ve Mapo 10 V. Ne zamudite uporne nri1ike' Pr-nr'?aPe s»! Dobavlja tudi na ohrohs no orlglB»'nih prodalnih cen«h!	292-»
□□gmna[XomaguuuLonLOJiJULO_»
brez vsakršnega povoda odpojejo, dr« žeč se za roke, neko pesem in zastor se naglo spusti.
Glejte, tako izdelan komad, pod zvenečim naslovom «Kolo ljubezni« sem d3l po petnajstih dneh dvema go« spicama in enemu gospodu, ko so sc zopet oglasili.
Bili so nenavadno zadovoljni, tako s snovjo, kakor s poedinostmi v koma« da. ter so ga takoj prepisali, razdelili in začeli s skušnjami.
111. Zelje posameznikov.
Skušnje so sc vršile vsako sredo, pe= tek in nedeljo dopoldne. Posečal jih nisem, pač pa so mc oni prav dostikrat obiskali za časa teh skušenj.
Najprej je prišel gospod, ki se ved« no reži. Bil jc zelo ljubezniv in hva« ležen za vlogo, katero je igral.
—	Upam, da vas bom kot pisatelja popolnoma zadovoljil, ker — verujte da igram to vlogo od srca.
—	Drago mi je, drago mi je! sem odgovoril vljudno.
—	Vendar bi vas rad še nekaj prosil?
—	Prosim?
—	Ako smem biti zaupljiv?
—	Prosim!
—	Bi mogli vstaviti v mojo vlogo, da poljubim gospodično, kateri razodc;
Evropski avtomobilski prvak
Prošlo nedeljo so se vršile na dirkališču v Spaju v Belgiji v bližini Lie-gea. velike mednarodne avtomobilske dirke za prvenstvo Evrope (Grand PrLx
ClicM ti* af res «lla(ia»
d'Europe). Dirkališče meri blizu 15 kilometrov; prevoziti ga je bilo treba 54 krat in je znašala dolžina cele proge 804 km. Konkurenca je bila močna, ker so poslale na dirko svoje dirkače vse večje avtomobilske tvornice. Zmagal je italijanski dirkač Ascari na vozu Alfa-Romeo. Prevozil je dirkalno progo v 6 urah 42 min. in 37 sekundah; povprečno je vozil torej 120 km na uro.
Vojna s plini - humana?
Profesor kemije na univerzi v Carn-bridgcu J. B. S. Haldane je izdal knjigo, ki ima naslov <rCallinicus». V tej knjigi podaja profesor svoje mnenje o uporabi plinov v vojnah. V duhovito, čeprav nekam groteskno pisani razpravi zagovarja profesor trditev, da je vojna s plini najbolj humana, vsekako pa manj kruta kakor vojna z bombi-mi in šrapneli. Po njegovem bi bilo za človeštvo najbolje, če bi hoteli vsi narodi zediniti se na sledeča dva zakona, ki bi uravnala način bodočega vojeva-nja: 1. noben vojak ne bi smel nositi očal oziroma kakršnekoli maske za zavarovanje oči, 2. ne smeli bi se uporabljati nobeni drugi plini kakor samo oni. Ki povzročajo solzenje. — Halda-nova teorija se torej čudovito ujema z Moltkejevo tezo: čim krutejša je vojna. tem humanejša je. Posledica bi seveda bila, da bi bilo mogoče v par minutah celo armado storiti nezmožno za boi in jo zajeti. Namesto milijonov mrtvih, ranjenih in pohabljenih, ki jih zahteva moderna voina, bi bili vojaki le za nekaj ur oslepljeni in bi ležali par dni v omotici in skoraj nihče ne bi bil stalno pohabljen. Tako bi se bodoča vojna lahko kaj hitro završila. — Haldane ugotavlja dalje na podlagi ob-iavlienih statistik, da jih je izmed 150.000 angleških vojakov, ki so vsled nlina postali nesposobni za boj, umrlo le 4000. torej jedva eden med štiridesetimi. za stalno pohabljenih pa celo samo 700, to je eden izmed 200. Bombe. kakor jih porabljajo v sedanjih vojnah. ubijejo vsakega tretjega moža. Kliub temu se nihče ne zgraža nad uporabo bomb v vojni, dočim ves svet odklanja uporabo plinov v vojni. Haldane meni. da temelji tolik odpor proti nlinom predvsem na nevednosti politikov in generalov, ki se tudi radi pečajo s politiko, in nc najmanj na okoliščini, da se da s proizvajanjem tankov, tonov in municiie mnogo več «zaraditi», kot Pa z izdelovanjem plina.
Haldane popisuje dalje obširno vse tri vrste strupenih plinov, ki so jih uporabljali v svetovni vojni. Takozvani plin za solze oslepi človeka, ki ni zavarovan 7. masko, kvečiemu za dva dni. Prvič so ga v voini unorabliali Nemci v Argonih leta 1915. Z niegovo pomočjo so zavzeli velik francoski strelski jarek in zajeli 2400 neranienih voiakov. Po prvih uspelih naoadih s plini, ki iih je ortraniziral nemški kemik Haber, pa so Nemci onu«tili te vrste boj. Vzroka je iskati v tem, ker Nemci
vam ljubezen?
—	Izvolite, prosim poljubiti jo pet« krat.
—Pa vpišite mi to v vlogo.
Drugič je prišla zopet gospica. ki ne zna niti ziniti. Bil sem zelo pazljiv in sem doznal, da jc bilo to samo oprav« ljanje. Gospodična jc znala jako lepo govoriti, in se nrav sladko nasmihati.
—	Ne vem, če vam smem nekaj za« upati — je šepetala s povešenimi tre« palnicami.
—	Prosim! sem odgovoril vljudno.
—	Bi bili vi tako dobri, da bi prizor, v katerem igram, malo razširili?
—	O prosim, a zakaj?
—	Pa... kako naj povem, zdi se mi, da sem prekratko, da sem nekoliko premalo na samem z gospodom, s kate« rim igram.
Vzel sem vlogo in sem jo izpopolnil. Pustil sem jih celih deset minut na sa« mem.	i
Prišel je tudi oni gospod, ki jeclja. On mc je prosil, da izbrišem iz vloge besede: *žrtcv, velikodušnost, žarko, čar, častna beseda, važno« in še petde« set do sto besed, katerih nc more po« šteno izgovoriti.
Prišla je tudi ona gospica, ki ima na levi nogi deset ccntimctrov daljšo pe« to. Ona mc je zaprosila, da ji vpišem
sami niso imeli dovolj dobrih krink, da bi bili zavarovani pred lastnim plinom. Mnogo nemških vojakov je namreč vsled plina začasno oslepelo. Nemci zato niso mogli izrabiti presenečenja in vznemirjenja, ki ga je plin povzročil v sovražnih vrstah, ter so morali čakati, da so se oblaki dima razpršili. V tem pa je tudi sovražnik imel časa dovolj. da se je pripravil in organiziral proti napad. Nemci pa so sami krivi, pravi Haldane, da so morali napade s plini leta 1915 opustiti, zakaj največji takratni nemški fizijolog in najboljši poznavalec dihalnih organov je bil žid, vsled česar ga nemška vojaška oblast-va niso hoteia uporabiti pri organiziranju napadov s plini. «Tako» trdi Haldane, «so Nemci s svojo krvjo plačali svoj fanatični antisemitizem in najbrž so baš vsled tega izgubili vojno. Kajti nikdar več se jim ni posrečilo tako globoko in na široko zagristi se v francosko fronto kakor tedaj, niti v marcu 1. 1918 pri veliki amieuski ofenzivi. Nemci so lahko zadovoljni, da so bili Rusi še hujši sovražniki Židov: sto in stotisoči ruskih Judov so se leta 1914 prostovoljno prijavili v vojsko, ali ar-madna poveljstva so skoraj vse zavrnila. in noben ruski žid ni napredoval do častnika. Vsled tetra so ruski Judje svoje bojno razpoloženje usmerili drugam in ne najmanj v prid Nemcem.®
Drugi strupeni plin. ki so ga v poslednji vojni mnogo uporabljali, je takozvani gorčični plin (Senfgas). ki je prodrl skozi obleko na kožo in povzročal na njej boleče mehurčke. Tretjega so imenovali rumeni križ (Gelbkreuz), v njem se je nahajal arzen. V malih množinah vdihavati je povzročal kihanje. Če pa je prišel koncentriran v pljuča, je nesrečnik trpel neizrečene bolečine v glavi in v prsih. Te bolečine so vplivale na duha: mnoge vojake so le z največjim naporom rešili pre*i samomorom. Drugi zopet so pobesneli in so se hoteli žive zakopati v zemljo, da bi ubežali pred namišljenimi zasledovalci. Kljub temu pa je, zatrjuie Haldane. velika večina zastrupljencev v oseminštiridesetih urah zopet ozdravela in menda ni danes nikogar več. ki bi šc trpel na posledicah zastrupljenja z rumenim križem. Največja nevarnost pri tem plinu jc. da proti njemu ni nobenega sredstva.
Haldane sam je bil med vojno večkrat ranjen, enkrat so ga živega zakopali. strupeni plini pa bi ga parkrai kmalu zadušili. In vendar trdi. da vse bolečine, ki jih je pri tem pretrpel, niso nič v primeri z rano. ki jo utegne povzročiti granata. Sklepi, ki jih izvaja Haldane iz vsega, kar smo zgoraj pr niem citirali, so vrlo zanimivi. Ljudje jih bodo različno komentirali, ali v da našnji dobi, ko se mnogo govori in pi še o usodi Človeštva, zaslužijo vsa pozornost. Zveza narodov uamerav; baje uporabo strupenih plinov v vojn prepovedati. Pacifisti se veseli io žc vnaprej, češ. s tem .ie storjen velik ko rak v smeri omejitve vojn. Imajo 1 prav? Haldane pravi, da je nasprotnil vsake vojne; toda mnenia je. da je protestom in s teoretičnim anatemati ziraniem prav tako nemocroče preorc čiti vojne kakor na primer nalezljive bolezni. Haldane je nasprotnik tisteg laži-človečanstva, ki odobrava tud največja grozodejstva, da se le giblip jo v mejah tradicije, dočim že vnapre obsoja sleherno novofarijo. So ljudje ki se jim zdi viteško zasaditi sulico na sprotniku - srce. zarražali pa bi se na^ morilcem, ki bi ubil človeka recimo > udarcem s kamnom. Drugi zopet slav. kot junake tiste, ki si upajo obloži kako mesto z eksplozivnimi bombam nizkotno in podlo pa se jim zdi, da sc vražnik zapre nasprotniku dovoz živil Tudi Callinica so sodobniki zaničeval in ga nazvali bestijo v človeški podob ko ie izumil takozvani grški oceni (ne ke vrste gorljivo tekočino, ki jo je po zneje nadomestil smodnik): vitežko s iim je pa zdelo, bojevati se z mečen konjem in batom.
Pezume Hnldanovih tez: Vojno f treba odnravitis če oa to ni izved|iiv< naj se vbod^-če vodi samo in Izključn samo vojna s plini.
Kupujte srečke
za sokolski Taboi
v vlogo, da razodeva ljubezen, sede.
—	Jaz mislim, da ni ravno potreb da se stoječe razodeva ljubezen? -me jc vprašala iskreno.
—	Bog obvaruj, gospica. To ni nikje predpisano. Nasprotno, ljubezen s lahko razodeva v vsakem položaju.
A obiskala me je tudi neka mamicr On a sicer nc igra nobene vloge, a j prišla radi hčerkine, katero je prinesl
s seboj.
—	Prosim vas — mc je vprašala -ali mora to biti, da se moja hčerka p< ljublja v tem komadu?
—	Mora. gospa.
—- Pa dobro — pravi mamica — tore pri predstavi, ali pa se mora tudi pr skušnjah?
—	Mora, gospa.
—	Jaz pravzaprav nimam nič prot temu. Gospad je, kakor pravijo, dobra partija, toda radi ljudi mi je. Ce bi vsa; mogli napisati, kako se jezi moja hčer ka, ko jo poljubi gospod. On jo poljubi in ona molči, pa izgleda kakor da jc komaj čakala. Naj reče vsaj: Uf, kake je to brezobrazno od vas!
—	To se lahko naredi. Naj to svobodno reče.
—	Toda napišite vi to.
—	Drage volje.
S pariške razstave dekorativnih umetnosti
-t' aprpt cMatln«
Umevno je. da na tej gigantski razstavi. o kateri smo tudi mi že ponovno in obširno poročali. Francozi posvečajo posebno ljubezen in skrb svojim lastnim paviljonom. Zlasti pri srcu jim je novopridobljena pokrajina Alzacija-Lorena. ki ima na razstavi več lastnih paviljonov, zgrajenih v narodnem al-

zaškem slogu, lastne oddelke pa tudi v vseh drugih kolektivnih paviljonih. Al-zaški paviljoni so bili dovršeni šele pred dobrim tednom in nato z velikim pontpoin slovesno otvorjeni. K otvoritvi so se zbrali vsi pariški honoraci-jorji: predsednik republike Doumer-gue, ministrski predsednik Painleve,
zbornični preelscdnik Herriot, več ministrov, inozemski poslaniki itd. — skratka, vsa pariška «družba».
Na sliki je zgoraj levo paviljon Mul-house-a (nekdanji nemški Miihlhausen). desno glavni alzaški paviljon, spodaj pa zbrani od'ičniki in gostje.
Kraljestvo mode
Beseda o perila
Obleka stori človeka, pravi stara pri-slovica, in lepa obleka je res bistveni del naše zunanjosti, toda merilo prave elegance je bilo in ostane lepo perilo. So ženske, ki mncgo drže na svojo zunanjost, ki jim ni žal par stotakov za klobuk, doma pa jih lahko zasačite v tako zanemarjenem stanju, da izgube vso svojo privlačnost. Mnoge ženske nimajo zmisla za domačo stanovanjsko kulturo in njihovo perilo bi vam lahko jasno povedalo to. kar slutite za zunanjo. samo navidezno eleganco. Elegantna dama. ki se zna oblačiti z okusom in pozna pomen lepega perila, ne išče elegance v bulvarnem konglomeratu pentelj, čipk in vezenin, nego v izbranem materijalu. brezhibnem kroju in modernih vzorcih.
Pri perilu se je pojavila zadnja leta neupravičena zapravljivost. Dati mnogo denarja za stvar, ki je v resnici kaj vredna, ni zapravljivost. pač pa je luksus preplačati kakšnem predmet pod pretvezo, da je moderen. In baš to napako delajo ženske često pri nakupu perila. Če je perilo iz lepega materija-la, bodisi iz surove svile, crep-de-china ali dobrega batista. okrašeno s pristnimi čipkami in ročnimi deli, naj bo. Je sicer drago in zato malokateri ženski dostopno, vendar pa ima svojo vrednost. Toda vse one imitacije iz slabih batistov in onalov .okrašene s cenenimi čipkami sumljivega izvora, še daleč niso elegantne. Neprimerno lepše in ele-gantnejše je povsem enostavno perilo iz dobrega batista ali popelina. okrašeno samo s kakim ročnim ažurom.
Popelin ie poleg svile sploh najlepši materijal za perilo. To blago je elegantno in trpežno, obenem pa ne izgubi svojega prvotnega, na svilo spomi-njajočega bleska, če ga še tako pridno peremo. Surova svila je za poletje sicer lažja in prikladnejša za pranje, toda pooelin je trpežnejši.
Poleg snažnosti je pri perilu glavna stvar vzorec odnosno kroj. Tudi ta se je zadnja leta bistveno izpremenil in ta izprememba še ni končana. Hlačne kombinacije se res čedalje bolj uveljavljajo v damskem perilu, navzlic temu pa tudi košulje in hlače še niso prišle iz mode. dasi so se po kroiu poslušno prilagodile duhu časa. Bržčas pa bodo sčasom izginile, kakor je izginilo že toliko, še pred kratkimi leti nezgrešljivih sestavnih delov nevestinih »prem.
Moderno perilo se dela za leto in zi-
mo iz istega materijala; le starejša generacija si ne zna pomagati brez bar-henta in flanele, čim zapiha jesenski veter čez polja.
V kopališčih in letoviščih
Kopanje v morju in solnčne kopeli na obali sta dva najlepša momenta prebivanja v morskih kopališčih. Poleg tega naravnega užitka, ki ga nudi letovi-ščarjem morje s svojo mamečo lepoto, so pa še druge okolnosti. ki jih letoviščarji ne smejo podcenjevati. Tudi v večini naših letovišč se goji družabno življenje in kdor noče veljati za čudaka, se mu mora prilagoditi. K morsko-kopališki opremi spada v prvi vrsti kopalna obleka in sicer dve. Ena je za snrehode po obali, za solnčne kopeli, taka. v kateri lahko letoviščarji obedujejo in večerjajo v hotelu ali pa delajo izlete z motornim čolnom, druga je samo za kopanje.
Čim večje je letovišče, tem bolj privlači polsvet in tem več najrazličnejših tinov srečamo v njem. Pametna žen ska, ki ima dovoli zmisla za skromno eleganco, se ne da premotiti tej pestrosti družbe, da bi postala prevzetna in v obeh solidnih letoviščarjev smešna. Če je prvič na letovišču, bo tem previdnejša in si bo prei vse dobro ogledala, predno se prilagodi novim ljudem in razmeram, da ne bo takoj prve dni na slabem glasu. Kar velja o kopalnih oblekah, velja naravno tudi o plašču, o kopalni čepici in o čevljih.
Poleg konalne in one druge obleke za solnčne kopeli, za vožnjo po morju itd., je potrebno še par »civilnih^ oblek za razne priložnosti. Dnevni kostimi so povsem enostavni, iz svetlega blaga in skoraj športnega kroja, večerne obleke pa nekoliko finejše po potrebi tudi elegantnejše, kakor je pač letovišče. Zelo priljubljeno je belo volneno krilo, h kateremu spada moderni, počez progasti sviter iz fine volne z izrezkom v obliki črke V. V modi je letos tudi kostim iz progaste surove svile, kakršno rabijo moški za košulje. Take dam«ke obleke so za šport, za dopoldanske iz-prehode ali popoldanske izlete v okolico letovišča.
Navzlic vsem prerokovanjem niso izgubili niti večerni kostimi v kopališčih svoje enostavnosti. So še vedno brez rokavov, nimajo velik<h izrezov in le kake pristne čipke ali ročno delo dviga njihovo ceno. Če je na letovišču še tako vroče, je vendar težko hoditi na izprehod v večerni toaleti brez po-
vršnika. Zafo si je izmislila moda letos cele kžpe in plašče iz crep-georgetta in čipk, ki so okrašeni samo z nojevim perjem ali kožuhovino. Letoviščarji na jugu ne smejo pozabiti, da jih lahko preseneti tudi deževno in hladno vreme. V takih slučajih je zelo neprijetno, če nima Človek primerne obleke. Za deževno in hladno vreme na letoviščih priporoča moda angleški površnik iz trpežnega burberry.ia, iz gabardina ali kakega drugega volnenega blaga, ki je zelo dobrodošel tudi med vožnjo.
Be!a shantung-svila
z modrimi okraski.
Zrcalo
Bili so časi. ko je deklica v potoku občudovala svojo lepoto, kakor nam pripoveduie narodna pesem. In prelepega mladeniča Narcisa, ki so ga ljubile vse ženske, ne da bi hotel uslišati katero izmed njih. so kaznovali bogovi na ta način, da se k smrtno zaljubil v svojo lastno podobo, ki se ie zrcalila v srebr-nočistem studencu. Ta podoba ga je redu. Čudno ie istotako tudi postopanie vlekla z neodoliivo silo k sebi. da ga je kiončno potegnila v vodo, kjer je utonil.
Človeštvu ie torej pred mnogimi. ~>no-gimi leti služila čista voda kot zrcalo. Toda za dolgo se ni moglo zadovoljevati s temi nezanesljivimi, vedno se iz-prcminia.iočimi ogledali, kj jih je že lahen piš vetra lahko uničil. In liud'e so spoznali — gotovo slučajno — da gladke kovinaste plošče odražajo predmete, ki iih jim približamo, t i. da lahko služijo kot zrcalo.
Najprej je menda omenjena uporaba kovinastih zrcal v drugi Mojzesovi knjigi 38. pogl. 8. verz. kjer je govor o Izraelkah, ki jim je Mojzes nobral mala j kovinasta zrca'a ter ie da! iz njih narediti za duhovnike nekak umivalnik v novosezidanem templiu.
Pri Grkih so zrcala stare>'šn nego njihova zgodovina, ker so nrevzeli prvo kulturo od Egipčanov. Zato izvemo iz grškeea bogoslovja, da se je posluževala Afrodita (Venera), bnginia lepote in Iiubezni, pri svojem lepotičenju ogled a-dal.a ter se ie tako raz'očevala od »čed-nostne« Here (Jimone) in od boginje boja in vede Pa'ade Atene (Minerve), ki se nista hoteli kazati ničemerni.
Ko se je Helena, lepa žena kral;a Me-nelaia izneverila možu in domovini ter je sledila Parisn. kar ie povzročilo tro-
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nn!
O	-
□
□
jansko vojno, ni pozabila vzeti seboj v Trojo svojega zlatega zrcala.
Ker rmene kovine, kakor zlato in baker, ne podajajo popolnoma čiste podobe. ker jeklena zrcala hitro zarjave, a takrat še niso poznali platine, ki zabra-njuje rjo. so se posluževali naši pradedje večinoma srebrnih zrcal. V času največje razbrzdanostj v Rimu je hotela imeti že vsaka služkinja srebrno ogledalo, kakor pripoveduje Plinij koncem 1. stoletja po Kr.
Nekaj stoletij pozneie se omeniajo v rimskih zakonikih večkrat toaletna in stenska zrcala, ki so bila bržčas prevlečena s tankimi srebrnimi ploščami ali s takoimenovamo belo kovino, mešanico iz kositra in bakra.
Po odkritju Amerike se je razširila uporaba ogledal tudi pri Peruancih, ki so jih izdelovali iz črne lave, markazi-ta in iz kovin.
Jeklena zrcala, ki so najboljša, so poznali celo že Feničani. izna'ditelij stekla. V znameniti steklarni starega veka. v Sidonu. so baje tudi izdelovali prava steklena zrcala. Da ta steklena zrcala niso iznodrinila l""'nastih. ie iskati vzroka bržčas v dejstvu, da naši stari pradedje niso znali prevleči zrcala narobe z ncpmdit-no svetlo tvarino. kar je privedlo sedanja zrcala do tolike popolnosti. Sele v 13. stoletju najdemo zrcala. ki so narobe pokrita s kositrom ali svincem. Poznejše amaleamlranje ogledal s kositrom in živim srebrom ra so iznašli v 16. stol. v sloviti benečanski tovarni za stek'o v IVf-^u. Znali pa so takrat steklo samo pihati, zato so bila ogledala onih časov malina Koncem 17. stoletia je naoravil Francoz Abraham Thevait prvo Tito zrcv'" Ali ta izdelovanja je bil jako drag. zato so izumili pozneje n"vo metodo, po kateri je bilo možno tudi jako velika stekla pihati.
Zrcalo igra v svetu mnogo večjo vlogo, kot bi mislil kdo na prvi hip. Saj nimamo zrcal samo zato. da se 7'edamo vame, kadar s^ oblačimo in češemo. Največje važnosti je zrcalo v rokah znanstveni'"" "^-ivrvk ---vSče lahko s pomočjo posebnih zrcal razne notranje dele človeškega	in razsvetli ž njimi bolna mesta. Fizik lahko meri z goriščnim zrcalom moč solnčnih žarkov in o<m:n -- l-i---;n |tel Zvezdoslovec je s posebno vrsto zrcal izvrši na nebesu največja ter najdale-kosežneiša odkritja.
Naj bi služilo človeku zrcalo za pravilno spoznavanje samega sebe, za ocenjevanje svojih prednosti, pa tudi na pak.
Lya de Putti
pride v »Kino Dvor«
111
Dve preprosti elegantni toaleti
Leva: Crepe marocain, svetle lesne barve, krilo plisirano Desna: urepe de Chine, kombiniran z iaquardom v resedni barvi.
Krep.....ž Din 375-—
Etamin . ... i Din 280-— □ Svilene .... ž Din 480-—
u	Poglejte si brezobverno !
§ P. Magdic, Ljubljana.
-luuunnmnaaDDnnDnaoDannaoDcin
i-reprost poletni plašč
v ravni liniji, iz angleškega platna v _ peščeni barvL
Dam ske	...
promenadne toalete
najnovejše kreacije, na izbiro in po meri:
Mo-im' ate?je M. Šare Ljubljana
Kongresni trg 4-1.
Iz otroških ust
«Mama, zakaj se nečeš igrati z menoj?« «Ker nimam časa.« »Zakaj nimaš časa?« «Ker moram delati.« »Zakaj moraš delati?« »Ker si moram Zaslužiti denarja.* •Zakaj si moraš zaslužiti denarja?« »Da ti morem kupiti hrane.« Dete malo pomisli, nato pa: »Mamica, nisem lačen.«
Petletna Ivica in štiriletni Milanček se igrata obisk. Punčke so jima otroci »Vi dojite sami otroke?« »Da. milostljiva.« »Oba?«
»Ne, samo starejšega.« »In mlajšega?« »Mlajšega pa moj mož.«
Zofka ie pred par dnevi dobila igračke v dar. in danes so že polomljene. Ko mamica to vidi. se razjezi:
«Ti poredni otrok! Le stopi sem, 'da se malo pomeniva!«
»Ah, mamica, povej mi raje telefo-nično!«
•
Mala Berta je strla punčko, ki Jo je mama morala poslati v kliniko lutk, da io popravijo. Nekaj dni za tem gre Berta z mamo iskat punčko. Popravlja-lec ie ne najde takoj in Berta mu hoče pomagati: »Gospod — Marija ji je ime!«
Boardančka zalotijo na laži Mama ga nokara:
»Ko sem bila mlada kot ti, nisem nikdar lagala.« »Kdaj pa si začela, mama?«
Pri obedu pripovedujejo, dai je Chaplin. ki Milica ne zamudi nobenega njegovega filma, obolel. Ko Milica to sliši, se zamisli. In predno leže spat, pravi mamici:
»Mama. kadar umrem, pojdem v nebesa, je-li?»
»Seveda, dete. Saj si vedno pridna in tudi mamice nikdar ne jeziš.«
»In ti, mama, ti pojdeš tudi v nebesa?« «Uoam. da.» »In papa tudi?« «Kakopak. ljubica.« »Teta Mara tudi?« »Mislim, da tudi.«
»Povej mi. mamica, če umre Chaplin. ko je bolan, ali pride tudi on v nebesa?«
«0.» odvrne mama, «ChapIin pride či«tn gotovo v nebesa!« Milica udari z rokami: »No. se bo pa ljubi bog kar valil
od smeha!«
Janezek ie že dolgo molil zjutraj fa zvečer k ljubemu bogu, da bi mu poslal malega, ljubkega, srčkanega plavo-la^ega in rd^čeličnega bratca, kakor tra ima niegov prijatelj Peterček. Zakaj mu ga ne bi poslal? Mar ni pri-f^pn. mnogo bolj priden kot Peterček? Morda pa ljubi bog nima več otrok v zalogi! Kaj. če ie bil — o, žalost! —. tisti, ki ga je bil poslal Peterčku. njegov pos'ednji? Janezku je brezuspešnega čakania dovolj. Nič več nestrpno ne pričakuje pismonošo. in tudi k ljubemu bogu ne moli več. Živeti se da končno tudi brez bratca.
Par mesecev zatem pa pride očka nekega jutra k Janezkovi posteljci in £ra nelie v mamino sobo. Kako čuden ie danes očka! O! Dva otročička. Čisto majčkena in srčkana — Janezek ni niti v saniah nikdar videl tako ljubkih bitij — ležita v zibki drug poleg drugega .... na postelji pa se smehlja mama. uboga mama, Janezku se zdi zelo trudna:
«Zdaj se boš pa moral lepo zahvaliti ljubemu bogu,« pravi mamica Janezku. »Ie poglej, kako lepo darilo ti je poslal.«
»Seveda, mama,« odvrne Janezek ?n pomisli. «Ampak kar dva .... vidiš, mama. je nomagalo, ker že dolgo nisem več molil!«
Clz «L;nn Treich. Histoircs enfantines».)
Vzel sem tudi to vlogo in po njego= rih besedah:
«Ah divna deklica, ki te krasi vzvi* sena duša, gorko srce in žarko oko, bo= di moja!« sem dodal, da odgovori ona: *Uf, to je brezobrazno od vas!»
Sploh sem bil zelo ustrežljiv in sem rsako najmanjšo željo izpolnil.
IV. Predstava.
Skušnje so tekle stalno, en mesec, dva, tri, kakor so navadno pri diletant= >kih predstavah skušnje glavna stvar.
Nekega dne pride k meni cela ona deputacija, ki mu je posetila že prvi= krat.
—	Prišli smo — so začeli vsi naenkrat visoka plavka, mala sentimentalka ki vse prevrne, kar oprasklja in go*
spod v zadregi. — Prišli smo, da vas prosimo, da izbrišete neki par iz ko* mada.
—	Kako?
—	Gospod Pera je zasnubil gospico Sofijo in sedaj nočeta več igrati.
—	Da, da, seveda — sem pripomnil — to je vedno posledica diletantskih predsta- in mnogih skušenj.
■ Da, da, da! odgovarjajo vsi trije fadostno, jaz pa vzamem komad in iz= brišem iz njega dvoje zaljubljenih, kas terima so nadaljne skušnje odveč.
»Kolo ljubezni® skrčeno sedaj ca se«
dem parov se nadaljuje. Skušnje teče* jo, tečejo, tečejo, a nekega dne pride zopet k meni deputacija in me vsa vzradoščena prosi, naj izbrišem še en par iz komada.
—	Gospod Laza jc zasnubil gospico Juco in sedaj nočeta več igrati.
—	Da, da. pri Bogu — pripomnim? — to je vedno posledica diletantskih predstav in mnogih skušenj.
In «Kok> ljubezni« skrčeno sedaj na šest parov nadaljuje.
In kakor teko v naravi stvari v svo» jem toku vedno ena za drugo, po iz* vestnem redu; tako tečejo te stvari v svojem redu pri diletantskih predstav vah — ena za drugo.
Malo časa za tem sem izbrisal trct» ji, potem še četrti in peti par, vedno vzklikajoč:
—	Da, da pri Bogu, to so vedno po» sledice diletantskih predstav in mno» gih skušenj.
In bolj ko se je približeval dan pred« stave, vedno več mi jih je izpadalo iz komada, tako, da sem že ves obupan izprevidel, da mi propade najlepši pri« zor v komadu — oni namreč, ko se vsi primejo za roke in brez danega povoda odpojejo pesem in se zastor naglo spu» sti. Kdo, za vraga, se bo zdaj prijel za roke, ko sta ostala na listi samo oni go* spod v zadregi in mala sentimentalka.
—	Toda tudi gospod v zadregi pri« dere nekega dne k meni in mi razbur» jen reče:
—	Ah, gospod, ta hip prihajam z odra, na katerega ne stopim več, ali na katerem sem spoznal bistvo onega iz= reka, ki pravi, da so to deske, ki pome; nijo življenje.
—	Kaj pa je vendar?
—	Zasnubil sem gospico Jelko, ka» tera k sreči ni prišla sem, sicer bi vam
v	navdušenju pometala vse knjige in podrla vse stole na tla. Predstave ne bo, midva sva dosegla svoj cilj, sedaj stopiva na oder življenja.
Prisrčno sem mu stisnil roko, a v tem trenotku sem se spomnil, da se je fraze, katero je povedal prvikrat, ko je prišel k meni — naučil iz koledarja «Ore!» za leto 1901. Tudi jaz sem se okoristil s to pripravljeno frazo, da mu izrazim svoje čestitke.
—	Gospod. Namen — radi katerega
vi	diletanti navadno dajete predstave, je tako vzvišen in plemenit, da ste Iah= ko vedno računali s tem, da ne bom gluh za vašo prošnjo in da vam poma« gam doseči vzvišeni cilj, ki ste si ga postavili!
In v tera svečanem trenutka, mi je bilo žal, da nisem ostal pri prvotnem načrtu ter komad tako priredil, da eden drugega pobijejo.
Kresnica
Japonska pravljica
V lepem lotosovem cvetu, ki se je zibal sredi ve!i,'~"'ri ribnika, je stanovala maihna družinica krcsnic: oče, mati in hčerka.
Hčerki ie bilo ime Kresničica in je bila prav Ifubko in dra?estno birie. Ob lepih in milih večerih se je sprehajala no svoiem orelestnem vrtu — velikem lotosovem listu, gledala po temnozeleni vodi in poslušala prelepe koncerte, ki so jih prirejale žabe v ribniku večer za večerom. Kadar se je pa stemnilo, je prižgala svojo svetilko, v kateri je gorela tako nebeško lepa, žametasta lučka, da je bilo še luno sram in se je raje kar skrila.
Ker je bila mala Kresničica tako ljubezniva stvarca, je imela seveda vse polno snubcev. Podnevi se ji ni približal nihče, na tudi zvečer, ko ie sedela sama v poltemi in ie saniavo gledala Po ribniku, ni bilo nikogar k njej, kajti takrat je nobeden izmed številnih snubcev ni mogel ugleda ti. Ali ko ie priž<"fa svojo svetilko, takrat, takrat! — Snubci so kar rojili okoli nie: to je brnelo in šuš-Ijalo, to je frfotalo in čebljalo, kajti prišli so vsi prav vsi ki so si želeli imeti malo Kresničico za ženo. Prišli so me-
tulji. prišli so hrošči, prišli so čmrlji, prišli so črički, skratka, vsaka žuželka, ki le more leteti, ie bila zastopana in je revica razkazovala svoje umetnosti, da b; ganila srce male Kresničice. Vse zastonj. Kresničica se ni zmenila za nikogar. Sicer se je sprva imenitno zabavala. ko je gledala smešno vrvenje vseh teh drobnih živalic okoli sebe, in je bila zelo ponosna na take množice snubcev. Kaj bi ne bila! Ali sčasoma ji je jelo presedati neprestano vsiljevanje, saj ni bila niti urice več sama ob lepih večerih, da bi nemoteno sanjarila na svojem lepem vrtu ob temni vodi. Odločno je sklenila, da se odkriža enkrat za vselej vseh teh zoprnih snubcev.
Rekla iim je:
»Rada vzamem enega izmed vas za moža .toda tisti, ki bi rad postaj moj mož. mi mora Prinesti lučko, ki bo najmanj tako svetla kakor je moja!«
Vsi so jo napeto poslušali, nato pa so se odpravili po svetu iskat lučko. Vsak je hotel biti prvi. vsak je hotel imeti Kresničico.
Jo j. to je bilo prerivanja, to je bilo suvanja, posebno še. ko je Kresničica naenkrat ugasnila svojo lučko. Marsikateri vešči so zmečkali perotnice, marsikateri hrošček se ie prekucnil v ribnik in s® ca požrle žabe. odlomljeae tipal-
Po slovanskem svetu
Boljše viški kazenski zakon
Sovjetski kazenski zakon je izšel že 1. junija 1922. Z moralo tega zakonika in z »novo istino«. ki je v njej se je svet pri nas doslej malo bavil. Po poljskih listih, ki so o tem bolje informirani, p<v snemamo sledeče: S stališča jurista boli-ševiški kodeks nima skoro nikake« po-mepa. To je strankarski progrnm. vzet iz socialističnih brošur, a nekaj je v njem ostalo iz starega ruskega kazenskega zakonika. Za kaznjivi čin se smatra vse, kar nasprotuje sovjetskim uredbam. Zares »revolucionarno« pa je načelo, da je zakon veljaven tudi za nazaj. Vsi »buržujski« narodi stoje na -'ališču, da ne morejo kaznovati za čin, ki ga Je kdo storil, predno je velial antični zakon; boljševiki smatrajo to načelo za v predsodek.«
Vsa neodkritosrčnost in hinavščina boljševiške politike se vidi iz tega. da v § 32 izrecno z besedami ni omenjena smrtna kazen, ter bi se zdelo, da je nI; faktično Pa se na njo misli v 42 paragrafi!]. ko se Tovori o »najvišji kazni«. Tako se »najvišja kazen« določa tudi za ekonomsko protirevolucijo, ne da bi se povedalo, kaj to je. Vobče so kazni zelo visoke: kodeks ie strožji nego ie bil kodeks Petra Velikega, ki je bil znan radi svoje krutosti. Duel se ostro kaznuje, ker je preostanek »viteško - fevdalnih časov«, a se splav sploh ne. Na prisilno delo bo kaznovan, kdor uči religijo ali zbira denar za cerkvene namene. Silno milo se postopa v	^e-
liktih, n. pr. v slučaju posilstva, okrum-be, trgovine z ženami itd.
Prekop med Volgo in Donom
Sovjetska oblastva se bavijo sedaj z načrtom, čigar izvedba bo imela velikanske posledice za izboljšanje prometa v današnji Rusiji. Gre namreč za grad-bo prekopa med rekama Volgo in Donom, tako da bodo mogle ladie iz Volge priti neovirano na Don in potem v Crao morje.
Volga, največja reka v Evropi, je najvažnejša vodno-orometna žila v Rusiji. S takozvanimj Marijinimi prekopi je zvezana z Nevo, Finskim zalivom in Vzhodnim morjem. Rusko žito gre pa v velikih množinah tudi na jug in potem v Italijo in Francijo. Nov prekop je v prvi vrsti namenjen prevozu žita v inozemstvo. Dolg bo približno 100 kilometrov in ga bodo gradili med mestoma Sa-repto ob Volgi in Kolačem ob Donu. — Vezal bo Volgo z odprtim morjem pri Novorosijsku. kjer nameravajo preurediti iuko in jo poglobiti, da bi prekoinor-ski pamiki mogli pluti nekoliko po reki navzgor.
Ko bo enkrat izgotovljen prekop med R^nom in Donavo, bo prihajalo rusko bla,go, v prvi vrsti žito in sirovine. po Voltfi in Donu v Črno morje., potem pa po Donavi in Renu navzgor v Nemčijo in po izvrstnih kanalih v Francijo, odkoder mu bo odprta pot v Belgijo. Ho-landiio in Anglijo. V obratni smeri se bo prevažajo industrijsko blago v Rusijo. Res je to precejšen ovinek in bo vožnja dolgo trajala. Vendar moramo pomisliti, da ni treba ladij razkladati na vsej dolgi poti in da ie vodna pot neprimerno cenejša kot železnice. To vidimo najbolje na Donavi in tudi Savi od Siska dalje, kjer vleče majhen parnik s par konjskimi silami močnim strojem po pet. osem jn tudi več velikih čolnov, od katerih nosi vsak nad sto ton blaga. Ako primerjamo pri tem izdatke z obratovanjem železnic, vidimo veliko prednost vodnih noti. čeprav so bolj dolgotrajne. Stroški za gradbo premoga med Volgo in Donom so proračunani na približno 150 milijonov rubljev. Vse delo bo trajalo Bet do šest let.
VsepoIJskl novinarski kongres. Priprave za vsepoljski novinarski kongres so že tako napredovale, da se sedaj izvršuje že iletajlni program. Vse novinarske organiza-zije so pridno na delu in pošiljajo varšavski centrali redno informativne vesti o svojem delovanju. Definitivni termin za kongres doslej še ni določen, sigurno je le to, <3a se bo kongres vršil v Varšavi.
Poljsfcl narodni muzej. Prihodnjo spomlad priče o v Varšavi rraditi Narodni muzej. Zgradba bo veljala okoli deset milijonov poljskih zlatov ln njeno zidanje Je preračunano na štiri leta.
Prva gimnazija v gozdu. Ne daleč od Lvova bodo zgradili sredi gozda moderno gimnazijo na prostoru, katerega je odstopilo v ta namen mesto Lvov. Zgradba bo postavljena na stroške javnosti, ki je prispevala v ta namen znatne denarne vsote. Ta gimnazija bo prva srednja šola novega tipa na Poljskem. Slične ustanove se osnujejo tudi drugod.
Kulturni ustopki narodnim manjšinam na Poljskem. Na univerzi v Vilni se v zimskem semestru 1925/26 postavi katedra za belorusko in litvansko literaturo. Istočasno se osnuje v novogrodenski in vilen-ski vojvodini na Poljskem več učiteljišč, na katerih se bodo vršila predavanja v poljskem in ukrajinskem ter v poljskem in beloruskem jeziku. Poljska levica smatra to za začetek širše akcije poljske vlade na korist narodnih manjšin.
Iz razgovora z Igorjem Severianinom. Pred kratkim se je mudil v Pragi znani ruski pesnik Igor Severjanin (I. V. Lota-rov), ki je veljal zlasti pred vojno v Rusiji za najodličnejšega modernista ter je bil posebno priljubljen med mladino. Severjanin je dal nekemu korespondentu naslednje informacije: <Od januarja 1918. živim na Estonskem. Poredkoma povečam Finsko, Litvo, Poljsko, Nemčijo in Češkoslovaško, kjer se tiskajo moja dela. V zadnjih letih sem izdal 11 knjig, med katerimi se nahajajo trije romani v verzih. Živim in delam na selu. Ker mi primanjkuje knjig in drugega beriva. berem povečini klasike. Z novo rusko literaturo, kolikor jo poznam, nisem zadovoljen. Politika me ne zanima, med zločince ne spadam. Verujem v Rusijo kakor v življenje. To sem tudi izrazil v svojem pesniškem ciklu -»Pričakovani praznik«. Življenje r.a kmetih me popolnoma zadovoljuje, v mesto pa sem izgubil vso in vsako vero.«
Poljski pevski kongres. Kongres poljskih pevskih društev iz cele države, ki se je dne 28. in 29. junija vrši! v Katovicah". je uspel v vsakem pogledu sijajno. Največja atrakcija povodom tega kongresa je bil koncert pri katerem je nastopilo 2000 pevcev in pevk.
Poljske narodne knjižnice. Pred letom dni se je v Varšavi pričela akcija za ustanovitev 300 narodnih knjižnic v vzhodnih' okrajih'. Knjižnice naj bi se ustanovile Izključno le s privatno podporo. Akcija lepe uspeva in dosedaj je bilo že v 100 knjižnic odposlanih po 16.000 raznih knjig.
Kino
Kaj igrajo drugod?
V ZAGREBU:
Koenigsraark (francoski film). — Tamar a (romantična drama v 5 aktih; film je deloma posnet v Bosni. V glavni vlogi Lya de Putti). — Viljem Teli (Konrad Veidt, Xenia Desni, Erna Morena, Joharmes Rie-mann).
V BEOGRADU:
Kralj cirkusa (Maks Linder). — Orlaco-ve roke (Conrad Veidt). — Roman Igralke.
—	Na robu propada.
V	PARIZU:
Zaročenci (po slovitem Manzonijevem romanu). — Izgubljeni svet (po librettu Co-tfana Doyla). — Šejk (Rodolfo Valentino).
—	Bitka (Sesse Hayakawa). — Rdeča ha-denda (Rodoifo Valentino). — Duša umetnika { v glavni vlogi poznani rusko-francoski komik Nikolaj Kolin). — Pekel (Dante). — Javno mnenje (Charley Chaplln). — Čuda morja (znanstveni film). — Špijonka Feli-ana. — Mjiond I' Arsouille (8. epoha). — Golam (židovski film po Meyrinekovera romanu). — Atlantida (po romanu P. Benoita).
—	Z Amundsenom na severni tečaj,
V	GRADCU:
Claudy z Gaiserhofa (kraetika komedija s Henny Porten v glavni vlogi). — Sužnji ljubezni (po Ganghoferjevi igri »Valenlieva žeuitev«), — Eno uro po smrti (Fox-film).
—	Tajinstveno volilo (križanka v filmu). — Velikomestne hijene (francoska kriminalno-nravstvena drama). — Potujoči cirkus
šnice in nožice so pa kar letele sem in tja; skratka, bila je nepopisna zmešnjava, ki pa ie ie bilo naposled tudi konec. kakor ie vsake stvari na tem 5vetn.
Pa so se razkropili snubci na vse strani in .kjerkoli so zagledali kako lučko, so leteli vsi srečni ponjo. Nočni metulj je bil pni. ki se je smrtno ponesrečil. Debeluharček ie letel, kar so ga nesla krila, skozi neko odprto okno v sobo, kjer je sedel pri mizi ob majhni petrolejki star mož, ves sključen med knjigami. Neizmerno ie bil srečen, da bo tako hitro in lahko dobil lučko, pa se ie zakadil z vso silo v svetilko, toda revež si ie ob vročem cilindru vso gla-glavo opekel. A giej ga junaka, korenjaka! Kljub grozanskim bolečinam ni in ni odjenjal in ie vedno znova naska-koval in butal ob svetilko, da bi prišel do plamenčka. Naposled se mu ie po hudih mukah le posrečilo, da se ie splazil skozi majhno odprtino v petrolejko. Ali strah in groza! Njegovi perutnici sta se vneli, zagoreli in čvrr — pa ie bil metulj mrtev.
Podobno se ie zgodilo še tisočem in tisočem: ta ie telebnil v strašno žerjavico. kjer je žalostno začvrčal; drugi se Je osmodil in opekel v plamenu sveče: nekateri pa so se celo ljudem v oči zaletavali in so bili neusmiljeno pomor-.ieni Toda vedno nove. vedno nove množice sau&čev sa brnele in frfotale
po zraku in tisoče in tisoče oči je hrepeneče iskalo lučko za nevestiao Kres-ničico.
O vsem tem je zvedel kresnlček Svetlin, ki je stanoval osem lotosovih cvetov od male Kresnlčice. MislH si je. »Če tvega toliko snubačev celo svoje živlienie za KresniČioo. potem mora pa že biti lepa! Kaj, ko bi jo še! pogledat?!« In res se je odpravil nekega lepega večera na pot. Ko ie zagledal Kresničico, se je pa tako razveselil, da se je kar obrnil, letel domov in neutegoma odposlal posredovalca k njenim staršem, da zaprosi za nieno roko. Starši so bili zadovoljni. In kaj bi ne bili. ko Pa ie mladi ženin lahko uresničil hčerkine želja, ime} je namreč prav tako nebeško, lepo, žametasto lučko kakor ona, vrh tega pa je bil tudi prav brhek fant. Ko so se o vsem do dobra pomenili so praznovali z velikim sijajem ooroko. Mala Kresničica in kresniček Svetlin sta živela srečno in zadovoljno do svoje smrti in sta zapustila veliko potomcev. Pogoj pa, da mora vsakdo, ki hoče snubiti kako kresničko, prinesti lučko s seboj. je obveljal kot družinski zakon in je vsem kresničicam svet.
Zato pravimo, kadar obletujejo zvečer žuželke lučko in si prismodijo svoja krila: »To so snubači male Kresničke«, ali pa: »Kresnička ie razposlala snuba-
(•merlfica šalotgra v 2 dejanBh). — Opason
nevesta (Buster Keatoo). — Hitrejši od smrti (Harry Piel). — Trgovski pomočnik (nemški nravstveni film z Reinholdom Schtazlom in Asto Nielsen). — Rin-ti-n-tin reši svojega gospodarja. — Ljudje in krinke (senzacfjska drama; Harry Piel). — Ljubezen do smrti (Sessne Hayakawa),
NA DUNAJU:
Grof Kostja (tragedija v 7 dejajijjb; v glavni vlogi Conrad Veidt). — Maščevanje razdedLnjenega (VVillace Berrj' in Leviš Stone). — Jack, kralj co\vboyev (ameriški pustolovni film; v glavni vlogi Fred Thomson). — Jezdeci smrti (senzacijonalna drama; Forest Stanley in Leonore UlčičL — Otok izgubljenih brodov (ameriški pustolovni šlager v 6 dejanjih). — Erotikon (6 dejanska ljubavna drama; v glavnih vlogah Dora Teji in Lars Hansen). — Ki so siti Življenja... (režija Ceci-1 B. de Mille; v glavni vlogi Rod la Rocque). — Bela sestra (Lilian Gish). — V rokah izsiljevalcev ameriška zakonska drama; v glavni vlogi Ruth Clifford). — Današnje žene (ameriški opremn-i film).
če«.

Koliko kinematografov je na svetit ?
Na celem svetu je bilo koncem leta 1924 ca. 46—47.000 kinematografov. Napram letu 1923 se to število ni izpremenilo skoraj nič, izpremembe so le v toliko, da se ie v nekaterih na kinematografih bogatih deželah število zmanjšalo, v revnejših pa povečalo. Novo otvorjeni kinematografi imajo prostora povprečno za 1000 ljudi, tisti, ki so jih v letu 1924 zaprli, pa le za 300.
Kinematografi so po posameznih pokrajinah razdeljeni takole:
1. Evropa.
Nemčija (Berlin 715) 3543 Anglija (London 385) 3500 Rusija 3500 Francija (Pariš 210) 2600 ItaHja 2200 Češkoslovaška 876 Belgija 860 Švedska (Stockholm 80) 800 Avstrija (Dunaj 175) 585 Poljska (Varšava 33) 420 Ogrska (Budimpešta 87) 350 Danska 300 Španska 300 Rumunija (Bukarešta 25)' 270 Holandska 250 Jugoslavija 180 Švica 170 Finska 132 Turčija iu Balkan (izvzemši Jugoslavijo)	_100
skupaj v Evropi ca. 22.500 2. Amerika. Zedinjene države	15.000
(od teh Newyork 578 s 428.926 prostori, torej povprečno 742 prostorov za 1 kinematograf) Kanada	ca 1.200
Centralna Amerika	» 1.100
Južna Amerika	_■» 1.700
skupaj v Ameriki ca 19.000 3. Afrika, Azija, Avstralija:
_ca 5000
Na vsem svetu torej ca 46.500 Vsi ti kinematografi imajo skupno prostora za okroglo 15 milijonov ljudi, torej vsak izmed njih povprečno prostora za 328 ljudi, če k temu številu prištejemo še število prostorov privatnih in uradnih kinematografov (šolski in drugi kinematografi, ki so zlasti v Ameriki in v severni Evropi močno razširjeni), dobimo število 20 milijonov ljudi ki Jih morejo vsi kinematografi na zemlji hkrati vzprejeti. Če bi torej imel kdo interes na tem, da priobči kako vest človeštva v določenem času, in če bi se v ta namen poslužll filma, bi film (pod pogojem seveda, da bi se vsi ljudje za ta film zanimali) tekom enega tetina pri trikratnih predstavah na dan posredoval dotično vest rad 420 milijonom ljudi. Toliko odraslih kulturnih In civiliziranih ljudi pa na vsem svetu sploh ni!
^V-st na platnu Filmski režiserji so si dolgo razbijali glavo z mislijo, kako bi predstavili Fausta po-setnlkom kina. L. 1923 ie nemški režiser Rihard Oswald razglasil po listih, da bo on tisti srečnik. ki bo ovekoveči! Fausta na platnu. Da bi povečal zanimanje za svoje delo, Je začel Iskati potom časopisov originalno Margareto, žensko, kakršno si je zamlsl'l Goethe, ko Je pisal svoje veličastno delo Oswa!d je v ta namen zahtev«1 slike primernih dam iz vseh delov sveta.
Ta skropulozna Izbirčnost jc povzročila, da Je Osvvald ostal na koncu brez Margarete in nemško podjetje brez filma. Univer-znl-Film pa je pograbil Oswn!dovo idejo baš v trenotku, ko jo je Oswa!d opustil. Sedaj že izdeluje posamne prizore «Fau-sta». Film bo v Ameriki In na Angleškem nosil naslov «The phantom of the opera». V filmu sodeluje tritisoč ljudi, stroški zanj znašajo do danes že nnd milijon dolarjev.
V cFaustu* na platnu bo videti Pariz, pariško opero in izvajanje Gounodovega «Fausta», ples mask In Valpurgino noč. Vse to bo tako razkošno kot si je le mogoče predstavljati. Za snemanje filma je morala tvrdka zgraditi nič manj nego 72 stavb, dve podzemni jezeri, kateri Jc moralo preplavati 500 oseb itd. Posekati Je bilo treba tudi gozd, ki je bil več milj dolg. Šest mesecev so bili stavbarji ln zidarji ter sllčni mojstri na delu za «Fausta». Stroški za zidavo in podiranje so požrli nad 300 tisoč dolarjev. V menažeriJI, katero so bogve radi česa spravili v okvir »Fausta*, bo vi-
Exceila s
Je najboljši in vendar najcenejši »troj za rodbino in obrt — Nadomestni deli za vse stroje.
J. GOREČ, LJUBLJANA
bank?
deti pet nubijskfh' levov, tri tigre, slone, bizone ta podobne živalL Del «Fausta» Je režija pomaknila v džunglo — bržčas radi tega, ker se Ji je zdelo dejanje brez tega dolgočasno in premalo zanimivo, pa tudi premalo privlačno.
Radio-klub v Novem Sadu
V Novem Sadu se je pred kratkim konstituiral pripravljalni odbor za ustanovitev radio-kluba, kojega glavna naloga bi bila, da v krogu svojih članov razvije zmisel za nidio, da prireja skupne sestanke in širi zanimanje za ta priljubljeni šport. Te dni so bila izdelana pravila kluba in se je vršila tudi ustanovna glavna skupščina. Glavni pokretač cele akcije je g. Belja Nenadovič, ki je animiral radio-amaterje iz Novega Sada za ustanovitev kluba in delal na to, da pride v odbor čim več novosadske elite. Ta akcija se je g. Ncnaduviču popolnoma posrečila in v odbor so faktično prišli sami ugledni meščani iz Novega Sada. Ustanovitev kluba ie bila v Novem Sadu pozdravljena z velikim navdušenjem in je ldub že sedai intenzivno na delu. Klub si bo v kratkem uredil veliko knjižnico in si nabavil tudi najmodernejši sprejemni radio-apnrat, ki bo na razpolago vsem članom.
Dela se tudi na tem, da se zgradi posebna stanica za oddajanje radio koncertov, predavanj in raznih borznih vesti. Ta stanica bi stala okoli 100.000 Din.
Kratki valovi.
Pred par tedni so na strehi nekega nev-yorškega nebotičnika otvorili veliko, novo radiofonsko oddajno postajo z valovi 100 metrov. Postaja je namenjena brezžičnemu poučevanju radiotehnike. Pri tej priliki se Je Izrazil predsednik družbe, ki postajo cksploatira, da se bo čez 20 let vsa radio-fonija razvijala na valovih pod 100 m. Torej na kratkih valovih. V koliko se bodo te nade uresničile, bo pokazala že bližnja bodočnost, saj se s problemom kratkih elektromagnetnih valov bavijo vsi radfo-tehniški krogi, med njimi najodličnelšl strokovnjaki na tem polju. Da Je zanimanje za kratke valove danes tako veliko, je vzrok dejstvo, da so kratki val mi edino znana rešilna pot iz vedno boli zamotanega problema brezžičnega prometa. Vsa po dosedanjih nazorih edino vporabna valovna skala je prenapolnjena z radlotclegrafskiml in telefonskimi oddajnimi postajam!. Kljub dobri oddajni disciplini in izbornim spre-iemnim aparatom so medsebojna motenja eddajnlh postaj na dnevnem redu. Valovna skala, ki se sedaj upornblia, dooušča pač le omenjenemu številu oddajnih postaj istočasno nemoteno delovanje. Ker pa potreba po oddajnih' postajah vsak dan raste, ne preostane drugega, kot uporabljati mdl valovne skale pod 200 m. kjer Je prodora še za tisoče oddajnih postaj. TI ta-tozvanl kratki valovi se do najnovejšega ča$a faktično niso uporabljali, dasi so bili najprej odkriti. To se nam zdi malo čudno, a ji čisto naravno za razvoj radiotehnike. Prve radlotelegrafske oddajne postaje, ka-terifi davni 'de! Je bil Iskrni Induktor. so seglt le par km daleč. Koherer. duša tedanjih sprejemnih postaj, Je bi! premalo ob-čutljfr. Edino sredstvo za premostitev večjih rj-"^dalj Je bilo povečanje oddajne energije. Sporedno s povečanjem energije pa <(o se povečava!! tudi oddajni aparati in kar Je glasno antena je postajala daljša ln daljša, di Je mogla izžarevati večje energije. Na ta način Jih Je praksa pritlrala do vpo-rabe Vedno daljših' valov. Pokazalo se je, da se ilolgi valovi razširjajo enakomernejše od kratkih. Njihova jakost podnevi ne pade <f toliki meri kot pri kratkih valovih",
kar je za nemoten promet velike važnosti. Oddajne Ln sprejemne aparate so močno Izpopolnili glede na sigurno oddajanje In sprejemanje, ne oziraje se na ekonomično stran, ki ni ravno sijajna. Pošiljanje brzojavk med posameznimi kontinenti s 500 do 1000 ks preveč podraži brezžični brzojav.
Po vojni je zavzel brezžični promet velikanski obseg. Število oddajnih postaj je močno naraslo. Začela se je razvijati ra-diofonija in z njo zanimanje za radioteh-niko v vseh slojih. Amaterji, ki so se v početku omejevali le na sprejemanje brzojavk in koncertov, so kmalu začeli tudi sami oddajati. Oblastva so take amaterje skušala zatreti, ker so sc bala anarhije v javnem brezžičnem prometu. Toda gibanje Je zavzelo že tako razsežnosl, da ga nI hi'o mogoče zatreti. Edini izhod je bil v tem, da so jim odkazali del valovne skale, ki je bila prosta in sicer kratke valove pod 200 m. Na teh valovih so razvili amaterji občudovanja vredno delavnost Začele so prihajati vesti o neverjetnih rekordih, ki so visoko nadkriljevali dotedanjo prakso. S tisočinko energije velikih postaj, 'doseči njim primerne razdalje, je uspeh, ki je predramil tudi najodločnejše pristaše dolgih valov. Velike oddajne postaje se Izpopolnjujejo z aparati za kratke valove, ki so prevzeli ponekod že del Javnega prometa.
Kakor smo napisali, napovedujejo nekateri strokovnjaki kratkim valovom bodočnost. Nasprotno pa so drugi zopet skrajni pesimisti in pravijo, da bodo Igrali kratki valovi le pomožno vlogo v brezžičnem prometu, ki se bo razvijal še nadalje v dosedanjem delu valovne skale. Tako ekstrem-na mnenja izvirajo iz tega, ker so kratki valovi še premalo proučeni. Kažejo se muhasti, ker se ne ukfanjajo splošni teoriji o razširjanju elektromagnetnih" valov, ki Je bila zgrajena na podlagi izkušenj z 'dolgimi valovi. Teren med oddajno in sprejemno postajo igra pri kratkih valovih veliko vlogo. Včasih absorbira že v neposredni bližini oddajne postaje skoro vse valove. Drug teren jih pa zopet vod! !e v gotovo smer. Če Je med oddajno in sprejemno postajo tema, tedaj je mogoče kratke valove sprejemati še v ogromnih' razda'jah: podnevi Je ista postaja že v razdalji par km, neslišna. Pri sprejemanju kratkih valov so atmosferska in druga motenja manj Izrazita. Glavna prednost kratkih valov pa je njihova usmerjenost. S posebnimi reflektorji Jih' je mogoče zbrati in jih usmeriti proti kraju, kjer Jih hočemo sprejemati. Usmerjeni valovi se ne razširjajo natančno sporedno kot na primer svetloba, pač pa v precej ozkem stožčastem pramenu. Kraji, ki leže v tem valovnem pramenu, lahko sprejemajo postajo, ki je drugod neslišna. Tudi dnevno dalekosežnost take postaje znatno poveča reflektor, vendar pa ne v toliki meri, da bi bila postaja z Isto energijo, ki Jo rabi ponoči, sposobna tudi za dnevni promet. Ta odvisnost od dneva In noči je glavna ovira prometu s kratkimi valovi, a po najnovejših poročilih' ni nepremostljiva. S premaganjem te ovire bo stopil brezžični promet v novo razvojno (lobo. Nemoteno bo lahko 'delovalo neprimerno večje število oddajnih postaj kot 8a-nes. Odddalna postaja bo laliko Istočasno o<JdaJa!a več brzojavk v različne smeri. Brzojavna tajnost bo mnogo popolnejša kot danes.
Kar se tiče radlofonlje, bi bili kratki va-JcM prikladni vsled precejšnje neobčutljivosti proti atmosferskim In 'drugim motenjem električnega izvora, posebno pa radi enostavnih in cenenih' sprelemačev, ki Jih" Je mogoče ravno za kratke valove najeko-nomičneje Izdelati. Za ra<liofonijo pa Je brez pomena usmerijivost kratkih' valov. Ce bo tfsmerljlvost v praksi uresničila nade, ki jih" danes stavijo v njo, potem se bo brez "dvoma Javen promet preselil tia, kjer so danes amaterji, radlofonija pa bo zasedla visoke valove.
London dobi zopet novo radiofonsko oddajno postajo. Ker Je sedanja londonska radlofonska oddajna postaja prešibka in Jo Je zlasti v Jugovzhodnih mestnih' delih s kristalnim sprejemačem težko doseči, bodo za te mestne dele postavil! posebno oddajno postajo. Nova postaja bo postavljena 25 do 50 km jugovzhodno od Londona. Velike težave imajo z določitvijo valovne dolžine, ki bo 900 m ali večja, nikakor pa ne manjša.
in vsa druga tiskarska dela izvršuje točno in lično
DELNIŠKA TISKARNA /4T
D. D. V LJUBLJANI
Miklošičeva cesta št. 16
AV4
.....M xvwxxx%xxxvvx^vwwwvV
P® Ohrida in Bitolja
15. Iz Bitolja skozi Prilep na Gradsko
II!.
V Prilepil smo prvikrat na vsem potu spali v hotelu. Hoteli niso najboljša stran našega juga. Najtežje dobiš v njih sobo z eno posteljo, ker so običajne sobe z dvema, še boli s tremi ali celo štirimi in petimi posteljami. Ali tudi te sobe niso velike in postelje stoie zelo tesno. Živalic nihče od nas ni našel; sploh jih, razen nekaj malega v Skoplju, vso pot nisem videl.
Spanja ni bilo mnogo, ob 2. smo bili že pokoncu. Dami sta spali slabo; njuna soba je bila obrnjena na ulico; preko nje ie vso noč prihajalo petje, muzicira-nje in vrišč iz restorana. Vesela družba je vztrajala tamkaj do jutra.
Naš vlak je odšel ob treh. Postajena-čelnik nam je dal osebni vagon, kakor je obljubil; vendar je malo pogledal, ko nas je bilo le sedem, ne pa vseh petnajst od prejšnjega dne.
Sprva smo se vozili še po temi. ali že ob pol 4. se ie danilo, ob štirih je bilo že povsem svetlo, a ob pol 5. je že solnce pordečilo vrhove planin.
Baš ko se je jelo svitati, smo se pričeli vzpenjati navzgor po mnogoštevilnih serpentinah, ki vodijo preko Plet-varskega sedla, visokega skoro tisoč metrov. Kolikor višje, toliko lepši je bil pogled na Prilep, na dvoglavi Markov grad in na Zlatovrh. Prilep leži v ravnini, razpostavljen precej na široko. Da-si se je od leta 1914., ko je imel 22.230 prebivalcev, zmanjša! do leta 1921. na 18.532 ljudi, je vendarle še vedno za Skopljem in Bitoliem največje mesto v Južni Srbiji, in v vsej Srbiji na petem mestu. Turkov je samo še dobra petina, 4067. Pripovedovali so mi, da je posebnost Prilepa, da nima Židov, in sicer zato ne, ker je bazami dan baš v soboto, ko je židovski praznik. Sicer pa hvalijo Prilep kot bogato mesto, dasi je nekdanja prilepska specijaliteta, kovaška obrt, popolnoma propadla. Nadmorska višina znaša sicer nekaj nad 600 m, vendar tu še uspeva trta. Toda Prilep-čani. katerih precejšen del se bavi z agrikulturo, so opustili vinograde in raje pridelujejo mak ter duhan, kar je mnogo rentabilneje. Sedaj imajo v mestu, razen gimnazije, tudi učiteljišče. Da si mesta samega nismo mogli natančneje ogledati, ni bila posebna škoda, ker je Prilep običajno mesto, kakor toliko drugih in nima gradbenih posebnosti.
Ko smo se v ridah bližali sedlu, se je pričelo razkrivati vedno lepše ozadje. Ne le' Perister, tudi snežne planinke okrog Ohridskega jezera so se pokazale znova. Panorama je postala zares prekrasna, nekdo je izrekel označbo: Ma-cedonska Švica. Gore na obeh straneh prelaza so skoro povsem gole in zelo skalovite.
Baš na vrhu je vas Pletvar, - Potem gre proga v velikih serpentinah navzdol; ovinki so ostri in vozili smo izredno počasi. Vlak. ki je odšel eno uro pred nami iz Prilepa. smo videli sopihati pod seboi na spodnji vijugi.
S Pletvarja je pogled na vzhodno stran sicer mani širok, a vendar slikovit, saj je tu vznožje pogorja mnogo nižje nego na prilepski strani. Železnica se spušča v dolino potočka, ki se polagoma namnoži v rečico Rajec. Oddaljujemo se od gorskega grebena, ki je del Babune planine: na desni se širi tja v nedogled valovita ravan, vroči Tikveš. Solnce greje pošteno, dasi ie šele pri-četkom dopoldneva, vegetacija je že zelo napredovala: vidi se. da gre tu že pomlad h koncu. Njiv obilo; največ je maka, ki ie že visok. Vasi vedno več. Nenadoma se slika spremeni: vozimo skozi tesno sotesko, popolnoma skalovito, spodaj v strugi drvi voda, še za to našo ozko progo so morali strugo izsekati v živo skalo. Pri vasi Drenovo, znanem iz zgodovine komitskih bojev, se dolina zopet razširi in preide z valovito ravnino. Tam prihaja z desne široko tekoča Črna reka, ki ima zares temno barvo; naš Rajec izgine v njej. Vedno več njiv je naokrog, obilo žita, ali največ njiv je maka. Žito je že v klasju, dasi je šele koncem aprila, žetev bo že v majniku. Tudi trte se vidijo ponekod, ali vendar malo: trgatev je tu že v avgustu. Zelja nam je bila, da si ogledamo še
razvaline starega mesta Stobi ki se nahajajo ob izlivu Črne reke v Vardar. Vlakovodja je bil tako prijazen, da nam ie ustavil vlak kar sredi polja, ker je od tod bliže do razvalin, nego iz Gradske-ga; vso našo prtliago pa so peliali s seboj v Gradsko. Pokazali so nam približno smer in mahnili smo jo kar čez polj... Solnce je pripekalo kakor v juliju, bila je ura enajst. Tu, tam so se videli ljudje na polju pri delu. Sij smo kar ob njivah, včasih po razorih, ponekod ob robu; vse je obdelano, vse v njivah največ v maku, afijonu; tudi travniki so seveda vmes. Ali tu je najboljši del ravnine, do line Črne reke: takoj onstran, komaj 2 kilometra daleč, prično položni griči Tikveša, tam jo videti svet v travi.
Toda tudi v dolini nehajo njive in ostane samo še trava. Smo že v neposredni bližini Črne reke in Vardarja, v kotu med obema. Gledamo in iščemo, kje bi bilo kaj razvalinam podobnega. Evo, tam zgoraj .na nekoliko vzbočenem svetu je videti žična ograia in pod njo nekaj skopanega. Da. na razvalinah Sto-bija smo. To je oni Pustograd, kakor imenuje ljudstvo to mesto, znak. da razvaline niso ostale neznane. Lani so pričeli tu izkopavati in ostanki starodavnega mesta so odkriti na treh točkah. Na enem kraju se vidijo velikanski zidovi, podezemni hodnik velikega premera, kakor se vidijo v amfiteatru v Puli; gornji del hodnika, nekoliko vzbočen, sestoji iz lepo obdelanih skal. ki kot velikanske plošče slone na obeh zidovih. Poleg podzemskih hodnikov ležijo in stojijo kosi stebrov. Nedaleč odtod je odkrit del gledališča ali amfiteatra; od krite so mogočne stopnice, ki vodijo navzdol. Toda to očividno niso stopnic marveč sedeži, zakaj poleg njih so ožje in nižje prave stopnice. Na sedežih so napisi v grških črkah, očividno imena. Posebej se vidijo še tu, tam zidovi, ki pa jim je odkrit šele vrhnji del. Vse razvaline so zasute z rečnim blatom, pomešanim z robatim peskom. Stobi, ki je bilo. sodeč po teh ostankih, veliko grško-rimsko mesto, ie ostalo v razvalinah, ki sta jih reki Vardar in Črna reka zakrili so svojimi nanosi. Blata je sedaj mnogo metrov na debelo, očitno je, da je Pod njim skritega še marsikaj intere-santnega. Človeka popade želja, da bi se lotil dela in odkrival ruševine, v katere se je zakopalo dvoje tisočletij. Letos se nadaljuje z odkopavanii.
Opoldansko južno solnce pripeka na sivo površino, vzbočeno v oblikah, spo-minjajočih na tumule. Samo ovce se pasejo ob strani; pastir, prileten Turčin, z velikim zamazanim turbanom, se naslanja na palico. Prišel je bliže, očividno bi se rad razgovarjal. Razumemo ga Ie. da bodo še kopali: težko gre naša govorica Osmaulij. — Prostor Stobja je odprt na vse strani, po prirodi pa je zavarovan z obema rekama, ki mu puščata prosto le severozapadno stran. Naokrog onstran rek se neposredno dvigajo griči, v daljavi na jugu kipijo v obzorje snežni vrhovi Kajmakčalana in Peristera.
Povratek. Takoj smo ob Vardarju in mahnemo jo kar ob železniški progi, ki vodi tod mimo na Djevdjelijo in Solun. Slabe tri četrt ure, pa smo v Gradskem. Tik pred postaio nas dohitijo trije lični avtomobili, ki so pripodilj po široki cesti. To so naši kolegi, ki so zares doživeli razočaranje s specijalnim vlakom, in so jo morali navsezgodaj mahniti s privatnimi avtomobili, da so dospeli pravočasno na brzi vlak. Toda to je veljalo vsakogar 150 do 180 dinarjev, a niso bili na Markovem gradu, niti v Stobiju. Čudijo se nam pešpotnikom in nekateri se jezijo nase.
Gradsko je sicer neznaten kraj, a ima najlepšo postajo, kar sem iih videl na vsej poti od Ljubljane do konca. To je veliko po vojni zgraieno poslopje, ki bi delalo čast Ljubljani ali kateremukoli večjemu mestu. In vendar se tu Ie vojaška ozkotirna železnica priključi na glavno solunsko progo. Na kolodvoru je na steni narisana velikanska karta naše kraljevine z vsemi večjimi kraji; to je brez dvoma največji zemljevid Jugoslavije, kar jih sploh obstoja. Kolodvor je povsem moderno urejen, ima podzemske hodnike do vlakov. Na potnika, ki pride od Soluna, napravi moderni kolodvor imponujoč vtis in mu prav dobro
predstavi državo; to jo morda njegov glavni smisel
Toda naša macedonska Idila ie Sla h koncu. Potovalnih privilegijev in izjem je bilo konec; bili smo že na glavni progi. Ko je pripeljal brzovlak, smo se morali potruditi, da smo dobili prostora. In šlo je naglo proti Skoplju.
Pred Velesom smo videli fantičke, ki so se kopali v Vardarju, kakor da smo v juliju, v kostumih, kakor jih je uredila narava sama. Tu. tam so v reki velikanska lesena kolesa, ki jih žene voda; na kolo so pritrjeni veliki korci. ki avtomatično zajemajo vodo, jo dvigajo ter jo zlivajo v dolgo korito na vrhu kolesa, odkoder teče po lesenem žlebu, stoječem visoko nad zemljo na dvojnih ro-govilah. To $o takoimenovane vade, po katerih se tudi kraji malo onstran od vode umetno namakajo. Zakaj poleti je tu silna suša.
Veles, orjaška ptica, ki plove s pe-rotmi, razpetimi na široko na obe strani .Vardarja; videti je, da sc ni spremenil od leta 1920. Novih zgradb ni videti, le železniški most je nov in nova je železnica na Štip, ki se gradi dalje na Ko-čane. Naj Čim tesneje naveže bregalni-ško oblast na Skoplje in Beograd!
Na skopski ravnini vidimo skoro same pašnike in pa močvirja, v katerih zastaja voda od pomladanskih poplav na celo leto in povzroča mrzlico. Reguli-rajmo vode ter sušimo Blati.b ii preskrbeli smo zemlje tisočem, očuvali pred boleznijo neštete.
Na skopski stanje! novi beograjski časopisi; preskočili smo od Bitolja sem dva dni novic. Ha. Hindenburg ie izvoljen! Brž je tu politična debata; Črnogorec argumentira prav tako kot ti. ki si iz Ljubljane, in Vojvodjan navaja prav tiste razloge, kakor tvoj večerni sobesednik iz ljubljanskega Dvora Skupaj živimo, skupaj skrbimo, enako se razpletajo misli in predejo pota in cilje bodočnosti.
Konec je naše »Jurvjave*. kakor smo krstili našo sedmorico, ki je s tako podjetnostjo »jurila* dalje; štirje ostanejo v Skoplju. Izbrali smo se iz množice, ne po pokrajinah in omizjih, marveč po sorodstvu nagnjenj, po temperamentu. Kakor otroci smo bilj par dni, postali smo prijatelji in najraje bi šli takoj na nov kongres. Proglasili smo. da ostane Jurujava v veljavi tudi zanaprej, vkljub ločitvi; določili smo ji Markov dan za slavo ter si veselo in prijateljski rekli na svidenje.
Živahni skopski kolodvor je ostajal za nami. Pozno popoldansko solnce je sijalo zopet na Dušanovo Skoplje. kjer si takoj zopet začutil sveži dih Beograda, dih življenja, ambicije, napredka.
A brzovlak je sopihal mimo Kumano-va, kjer se je bataljon fiakerjev kriče prepiral za potnike, ki smo jih spustili iz vlaka Pri Vranju se ie pričel razpredati mrak in bili smo že sredi Šumadije, ko nas je vzbudil iutranii svit.
A. M.
Konec.
Kriza naše industrije in položaj delavstva
Nekoliko statistike dela. Pred nami leži razgrnjeno letno poročilo ccntralne Inšpekcije dela in njenega pošlo« vanja v letu 1924. Podatki, katere nahajamo v njem, nudijo približno popolno sliko sta* nja industrije in dela v vseh pokrajinah Ju* gosi a vi je, kažejo nam, v koliko industrijska podjetja napredujejo, oziroma nazadujejo in kakšen je položaj delavstva, katerega ščiti država.
Denarna kriza je I. 1924. povzročila, da je ustanavljanje novih podjetij v primeri prejšnjim letom precej nazadovalo. Dočim je bilo 1. 1923. ustanovljenih 961 novih tvrdk, beleži statistika za 1. 1924 samo 551 novih ustanov. Najbolj so se pomnožile naslednje panoge: industrija kamna, zemlje in stekla, kovinarska industrija, industrija živil, lesna in tekstilna irtdustrija. Osnovalo se je tudi precej novih hotelskih podjetij in električnih central za proizvajanje mehanične sile ter razsvetljave. Mnogo podjetij je razširilo svoj obseg. Na prvem mestu stoji tu zopet lesna industrija ter industrija živil.
Ekonomski položaj delavstva se je 1. 1924 na splošno nekoliko izboljšal. Povprečni kocficiient znaša 2.77 napram 2.41 v letu 1923. Če primerjamo v tem oziru med seboj posamezne oblasti, uvidimo, da je delavstvo najbolje situirano v severni Srbiji, Vojvo» dini (posebno v Banatu) in v banjaluški ob« lasti. Najslabši pa je gospodarski položaj delavcev v južni Srbiji.
Tarifnih pokretov je bilo I. 1924. — 148. Število v teh pokretih interesiranih delavnih moči znaša 24.625. 19 mezdnih gibanj je končalo za delavstvo ugodno, 101 deloma ugodno, ostali pokreti pa niso uspeli. Če primerjamo mezdna gibanja z letom 1923, ko jih je bilo 367, vidimo, da se tudi v tem pogledu bližamo normalnim razmeram. Ta* rifni pokreti so se skrčili za dve tretjini. Iz« porov je bilo I. 1924. osem. Največji je bil v Vojvodini, kjer je bilo izprtih 110 delav* cev. Vsi ostali izpori so se tikali 5—20 oseb.
Delavske plače se niso mnogo izpreme* nile. Največja nagrada kvalificiranega dc»
Opozarjate se, da eden pat
nogavic z žigom la znamkg (rdečo, modro ali zlato)
„kiju£«
traja kakor Štirje parf drpglhj Kupite eden par in prepričajte se. — Nogavice brez žiga .ključ" so ponarejene.
93-1 It
lavca je znašala povprečno 200 Din dnevno, navadna dnina pa 50 do 70 Din. Nekvalifi« cira.iio osobje jc bilo revno plačano: posa* mezniki so prejemali 25 do 35 Din na dan, učenci celo po 3 do 8 Din dnevno. Brczpo* selnost je v 1. 1924. narastla.
Glede zaščite dclavcev je treba ugotoviti, da sc higijeničr.o stanje delavnic tekom le« ta 1924. ni posebno izboljšalo. Kjer so inter* venirali organi Inšpekcije dela v prilog de« lavstvu, so sc izgovarjali podjetniki, da jih tare denarna kriza in da ne morejo izvesti velikih reform. V najslabšem stanju se pač nahajajo delavski prostori v .Tužni Srbiji. Kjer je bil nered prevelik, je oblast ,nasto« pila in podjetje zaprla ali vsaj kaznovala. Razsvetljava, ventilacija in kurjava v delav« nicah se je nekoliko izboljšala. Slovenija je pokazala, da mojstri preradi štedijo s pre* mogom in drvmi pozimi ter izpostavljajo svoje osobje premraževanju.
Glede nesreč pri strojih je bilo prijavijo* nih Inšpekcijam skupno 7297 slučajev na« prani 6295 slučajem v letu 1923. Smrtnih slu« čajev je bilo 144 (napram 193 v letu 1923). Pri nesrečnih slučajih se je ponovno izka* zalo, da Osrednji urad za zavarovanje de« lavccv ni kos dani nalogi in da zanemarja svoje dolžnosti.
Higijenska ureditev delavnic, podjetij, de« lavskih stanovanj, kopalnic, garderob, umi« valnic. ter obednic se je le malo izpreme« nila. Samo nekatera podjetja so pokazala v tem oziru napredek. V Beogradu je sedem podjetij postavilo kopalnice za svoje delav« stvo, v Zagrebu je neka tekstilna tvornica, v kateri je zaposleno večinoma žensko osob* je, zgradila celo oddelek za oskrbovanje de« ce. Nasploh se opaža, da podjetja štedijo baš tam, kjer ne bi smela, t. j. pri zdrav« stvenih napravah.
Inšpekcija dela je L 1924 zaščitila 175.607 delavcev in delavk obojega spola v 8146 podjetjih.
ter industriji za obdelovanje kamenja, a
Največ štrajkov je bilo lani v lesni indu« striji ter industriji za obdelovanje kamenja. Strajki so požrli stavkujočemu delavstvu 3.860.929 Din nagrade, povzročili so izgubo 624.012 delavnih ur ali 76.337 delovnih dne« vov. Stavk se je udeleževalo 7357 delavcev, število podjetij, katera so bila prizadeta po štrajku, pa znaša 60.
Zanimiva je statistika, ki navaja starost delavcev in delavk. V nekaterih podjetjih so našle Inšpekcije dela tudi otroke med 12. in 14. letom. Od 175.607 nadzorovanih de* lavcev je bilo: 19.968 žensk nad 18 let sta« rih, 5529 med 14. in 18. letom ter 130 med 12. in 14. letom, moških pa: 132.904 nad 18 let starih, 15.694 nd 14. in 18. letom ter 1373 med 12. in 14. letom.
Protizakonito so zaposlovala otroke zlasti podjetja v beograjski in zagrebški oblasti. Inšpekciji dela v Mariboru in Sarajevu sta povdarili, da bi bilo treba urediti položaj vajencev s posebnim zakonom. V industrijskih podjetjh delajo delavci
Proti odebelosti
deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfano* čaj". Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Iiica 204.
povprečno po osem ur dnevno. Delovni čas se podaljšuje samo v izjemnih slučajih in to le kolikor dopušča zakon o zaščiti delavcev. So pa podjetja, v katerih traja dnevno delo tudi po 10 ur. Vzrok temu je večinoma slab zaslužek, katerega si morajo delavci dopoi* niti z nadurami.
Ljubljanska in mariborska oblast
Poleg splošnega pregleda o delu v Jugo< slaviji je za nas najvažnejša statistika, ki se nanaša na ljubljansko in mariborsko ob* last Tozadevni poročili izhajata od Inspek« cij v Ljubljani, odnosno v Mariboru.
V ljubljanski oblasti je bilo ustanovljenih lani 159 novih podjetij (proti 210 v letu 1923), preurejenih pa je bilo 29, razširjenih 27. Porast industrije je torej nazadoval za okroglo 25 %. Lrstanovilo se ni nobeno pod* jetje velikega obsega, pač pa: 2 manjši to* varni laka in firneža, 10 srednjcvelikih par* nih in 6 električnih žag, 1 večja tovarna pušk, 4 opekarne, 5 usnjaren, 1 manjša to« varna za čevlje in 7 manjših električnih cen« tral. V mariborski oblasti sta se ustanovili 2 večji apnenici, 1 večja opekama in 1 to« varna za cementne izdelke, 2 večji delav* niči za kovinarsko izdelke, 1 tovarna za vi« jake in 1 zvonolivarna, dalje 21 žag, 2 mali usnjarni, 1 tovarna za perilo, 6 mlinov, 2 oljarni, 1 kemičen laboratorij ter 4 hidro« električne centrale. Preurejenih je bilo pre* cej podjetij, med njimi v prvi vrsti 32 žag, 8 mlinov in 10 elektraren.
Industrijsko krizo v ljubljanski oblasti jo mogoče opredeliti na sledeči način: V ce« mentni industriji je ena tovarna povsem prenehala z obratom. Dve tovarni sta redu« cirali obrat na 30 %, odnosno 50 % normal« nega dela. V velikem zastoju se nahaja ka* menarska industrija. V kovinski industriji so skrčile obrat na 50 do 70 % štiri večje tovarne. Steklarska industrija se vsled na* glega padca cen nahaja v veliki krizi. Ta panoga je tudi pretrpela težko dvomesečno stavko, ki je imela za posledico znižanje de« lavskih plač za 20 %. V lesni industriii je prenehalo z obratom 8 mehaničnih žag, osta« la podjetja pa so skrčila obratovanje na 50 do 60 %. V čevljarski industriji je začela delavnost popuščati proti koncu starega le« ta. Tekstilna industrija se je tekom poletja 1924 nahajala v krizi. Pozneje so se razmere nekoliko izboljšale. Papirna industrija je obdržala svojo produktivnost na stari višini samo s pomočjo eksporta. Živilska industri« ja je bila v normalnem obratovanju, iz« vzemši mlinsko industrijo. Vzrok te krize je pomanjkanje lastnih žitnih produktov v ljubljanski oblasti. Kemična industrija je reducirala v dveh tovarnah delo na približ* no 50 % normalnega dela. Stavbna industri« ja je počivala. Sploh je opažati, da poneha« vajo podjetja, ki so sc ustanovila s pomočjo konjunkture. Za mariborsko oblast ti po« datki manjkajo.
Tehnično in higijenično stanje delavnic je v ljubljanski oblasti v splošnem zadovo* Ijivo. V mariborski oblasti se zelo širi jeti« ka. Kurjava delovnih prostorov je, kakor že zgoraj omenjeno, v Sloveniji nezadostna. Delavska stanovanja povečini ne odgovar* j a jo zahtevam.
Glede nezgod izkazuje Slovenija žalostno statistiko, ki navaja lani v ljubljanski obla* sti 1359 nesreč (proti 1484 v letu 1923). Pri strojih se je pripetilo 239 nezgod, med njimi so bile štiri smrtne. Največ žrtev sta zahte* vali kovinska in lesna industrija pri cirku« Iarkah, brusilnih strojih, polnojarmenikih, transmisijah sploh, poravnalnikih, vrtalnih strojih, stiskalnicah in predilnih 6trojih ter pri strojih v papirni, tiskarski in pletilni in* dustriji. Električen strujevod, ozir. transfor* mator je zahteva! dve žrtvi. V mariborski oblasti je Inšpekcija dela zabeležila 1311 ne< sreč; od teh je bilo 12 smrtnih.
Iz ljubljanske oblasti se je lani izselilo nad 10 tisoč delavcev na Francosko in v Bel« gijo na težko rudniško in plavžarsko delo. Inozemcev jc bilo zaposlenih v področju ljubljanske Inšpekcije okoli 1800. Med njimi je bilo preko 70 % vseh inozemcev sloven« sko narodnosti (politični begunci ter p rise* Ijenci iz Primorja in Koroškega). Tekom celega leta 1924. se je kazala tendenca redu* clrati delavske mezde, dasi so življenjske potrebščine tekom tega časa celo rahlo na* rasle. V mariborski oblasti se je konstati« ralo pomanjkanje delavnih moči na kmetih, kjer so dobili mnogi brezposelni delo. Mari« borska oblast v lanskem ietu ne zaznamuje
m
K. K.
'lipnoza
Jack Blarkett je sedel v beznici nekega amerikanskega mesta v Texasu in se igral mehanično z velikim samokresom. Od časa do časa se je ozrl skozi okno, kakor bi koga pričasoval. A na obrazu se mu je videlo, da je raje sam. Kako tudi ne? — Ni še minilo dvajset minut, ko je bankirju mister Panzerju vzel aktovko z njeno bogato vsebino. Sedaj je sedel tu in premišljeval, kam naj se skrije, kajti prav nič mu ni pri-jalo, da bi se policija vtaknila v to njegovo «privatno kupčijo®.
Vrata so se odprla in med njimi se jc prikazal mož. ki je bil videti gentleman. Imel je dolge roke. dolge črne lase, na katerih je čepel klobuk, ki ga je morda nosila že kaka visoka osebnost. Z osor-nim glasom je zahteval kozarec whi-skya.
Po preteku pol ure sta bila Jack Blarkett in tujec v najzaupnejšem pogovoru.
«Ko!osalno. vam pravim, mister, kolo-salno! Lepše stvari niso mogli iznajti, kakor je hipnotizem. Jaz grem n. pr. v Washington. se postavim na kapitol in ko pride predsednik iz svoje palače, ga hipnotiziram; on se obrne, gre v svojo pisarno, imenuie mene za finančnega
ministra in mi še sam prinese dekret.*
«To boste šele napravili, ne?* je vprašal Jack previdno.
«Gotovo. Ravno sedaj sem na potu tja.»
»Kako pa napravite to, blagorodni gospod?*
«Da. to je ravno hipnoza. Pogledam svojo žrtev, napravim čarovnijo, si mislim nekaj, in tedaj mora oni napraviti to, kar si mislim.«
«Rad bi videl tako poskušnjo,* je dejal Jack.
(Napravil sem jih že mnogo. Nekoč pred sodnikom Odeana; ta se ne šali. Hotel me je tebi nič meni nič obsoditi na pet let ječe radi — no bilo je malo nesporazumljenje...»
«In nato?* je dejal Jack napeto.
»In nato sem ga hipnotiziral, in veste rezultat? Zapisa! je na zapisnik, da sem najbolj pošten človek v Ameriki in me je povabil celo na kosilo... Ali more človek več zahtevati?*
«Clovek res ne more več zahtevati,* je odgovoril Jack. težko sopeč. Čez nekaj časa se je obrnil k tujcu: «Ali se more moč hipnoze kupiti ali pa se je naučiti?®
»Zakaj ne? Ali plačati se mora takoj.»
«A11 right,* je odgovoril Jack. Toda takoj se ie premislil; končno ie dejal:
«Ali bi ne mogel videti prej male po-skušnje? No. za kozarec žganja mi ni!»
Pri zadnjih besedah se je črnooki tujec ozrl na gostilničarja, ki je sta! v ozadju ter poslušal pogovor gostov. Tujec je napravil veliko gesto po zraku, nato pa je dejal: »No. sedaj napravi to. kar sem pravkar mislil.*
Gostilničar se je prebrisano nasmehnil, vzel s police steklenico «Jamajke» ter jo postavil pred tujca.
Zadovoljno jo je ta pograbil, pokima! ter dejal: »Jamajka! Zadel si, prav to sem mislil!*
Gostilničar pa se je zopet tiho umaknil v ozadje.
Tujec je nadaljeval: «Za pol centa vam pokažem svojo moč tudi na živali.*
Jack Blarkett je položil na mizo pol centa.
»Tam zunaj so kokoši. Ali ml morete eno ujeti, gostilničar? Ne storim ji ža-lega.»
Kmalu je bila kokoš v rokah hipnoti-zerja Ta je napravil znano umetnost: položil jc kokoš na mizo. na katero je narisal s kredo krog, tako da je bil kljun ravno na črti, eno oko na levi in drugo na desni.
»Sedaj hočem, da se žival ne premakne. dokler jaz tega ne dovolim,* je
govoril hipnotizer svečano. Kokoš je ležala nepremično na mizi, kakor se je to poskusilo že stokrat.
»Celo osla imam v svoji oblasti,* je dejal patetično, »in mi mora slediti tako gotovo, kakor skoči pes preko palice.* Pri tem je pogledal Jacka pomembno in resno.
Jack Blarkett je bil prepričan, da ima tujec moč. o kateri so pisali časopisi. Do sedaj ni veroval v hipnozo, odslej pa je Imela ta moč pri njem kredit in hotel se je je na vsak način priučiti.
»Kaj moram tedaj storiti če se hočem priučiti vaše umetnosti?* je vprašal tujca.
Ta je izpil tiho svoje žganje, dal kozarec zopet gostilničarju, ki mu ga je zopet napolnil, zacmokal trikrat, nato pa ie pogledal Jacka.
»Kako mislite, sir? Ali položite sto dolarjev, da vas naučim te umetnosti?* je vprašal.
Jack pa je zaklical: »Sto dolarjev? kaj pa mislite! Ne. toliko premoženja nisem nikdar imel! Pet dolarjev vam dam takoj; več ne morem! To je lepa vsota!*
Nekaj časa sta še mešetarila in sta se končno zedinila za svoto 25 dolarjev. Tako se je pričel nouk.
»Hipnoza je največja umetnost vse
1 preteklosti, sedanjosti in prihodnosti,* je pričel tujec. »To vse se da napraviti brez elektrike, pare in brez pomočnikov. Zato potrebujete samo svoje oči in roke. Poleg tega si mislite, kar hočete, da stori dotičnik, ki ga hočete hipnotizirati — aH right... Paziti morate, da vas dotični gleda ravno v oči; nato mu podaste roki. nato napravite z roko preko njegove glave tri kroge ter ga udarite po rami... In tako mora dotičnik napraviti vse. kar hočete.*
Brez diha je sledil Jack. tej nekoliko komplicirani razlagi in je celo z obema rokama sam poskušal.
»Talent imate,* je pohvalil tujec Jacka, ko je ta ponovil vse predpisane »ceremonije*. Nato sta se ločila. Seveda je tujec prejel preje 25 dolarjev.
»Želim obilo sreče,* je dejal še Jacku. «In da ne pozabim, moč hipnoze učinkuje le skozi prosti zrak. skozi steklo ne deluje.*
•Naravno, naravno.* je odgovoril Jack smehljaje.
Vstal je ter se napotil proti T. Tu ie stanoval bogat bankir s soprogo. »To gospo,* je ugibal Jack. »bom hipnotiziral: zahteva! bom od nje, da vzame iz predala pisalne mize svojega moža 1000 dolarjev ter jih preda meni. To ni nobena tatvina... In nato. ko mi denar,
Neki otroški zdravnik piše: „Da odstranimo iz ust vse škodljive snovi, in da bi obenem kolikor mogoče antiseptično ravnali, nikakor ne zadostuje snaženje s samo čisto vodo, temveč ji je treba dodati še zobne vode, ki predvsem ni strupena, a vendar uničuje gnilobne klice, pri tem pa ima ugoden okus, kar je za otroke jako važno. Tem zahtevam odgovarja v polni meri Odol, ki ga je treba dodati vodi vsako jutro, zlasti pa vsak večer. "*)
') Iz knjige »Praktični nasveti za prehrano in oskrbo zdravih in bolnih otrok," Dr. B. Theodor, Konigsberg L Pr.
stavk in mezdnih gibanj, ki so se držala v zelo ozkih mejah. Delavske organizacije v njenem področju tekom L 1924. niso narasle. Največji nedostatek pa je pokazalo stancw vanjsko vprašanje, ki je tako v ljubljanski kakor mariborski oblasti pereč problem pod« jetnikov in nameščencev ter vzrok napetega razmerja med delodajalci in delojemalci. Socijalna politika bo imela tu še mnogo Opravila.
Neodpovedljivost delavk na Japonskem
Japonci imajo poseben način, pridobivati dobre delavce. Lastniki velikih predilnic v Kobeju ne nameščajo svojih delavk proti dnevni ali tedenski mezdi, kakor je to drugod navada, ampak dobe mlade delavke od njihovih starišev proti pogodbi, ki se navadno glase na pet ali deset let.
Delavke, ki so na ta način sprejete, ne smejo ves določeni čas zapustiti tvornice in imajo v njej stanovanje ra vso oskrbo. Razen tega dobivajo tudi nekaj plače v gotovini, ki jo pošiljajo domov ali pa nalagajo v denarnih zavodih. Industrija dobe na ta način dobre delavke, ker si jih sami vzgoje. Razen tega tudi niso navezani na stalno menjavanje delavnih sil, kakor je to drugod običajno. Na drugi strani ima_ ta sistem seveda tudi slabe strani. Ako ima tovarna, premalo dela, ne sme odpustiti delavk, ampak jih mora drugače zaposliti. Zato je tudi na Japonskem polno domačih industrij, ki ne delajo na termin, ampak kadar nanesejo prilike.
Zato tudi ni na Japonskem onega socialnega gibanja in tresljajev, kot v Evropi ali Ameriki. Poleg tega so mezde japonskih delavcev in delavk zelo nizke, ker je Japonec z vsako malenkostjo zadovoljen. Iz tega tudi izvira dejstvo, da tako zelo preganjajo japonske in kitajske delavne moči v Ameriki, ker odjedajo drugim kruh. Vsled nizkih plač so japonski industrijci v stanu, da lahko uspešno konkurirajo s prvovrstnim inozemskim blagom. Zato se tudi ni čuditi, ako tudi na tem polju Anglija in Amerika s strahom gledata naraščajočo rumeno nevarnost.
Revizija koloniziranja
Gospod Simonovič. minister za agrarno reformo, se ie odločil, da ir<"š? re-viziio kolonizacije in agrarne reforme sploh. V to svrho so v ministrstvu že izdelani pravilniki in je sestavljenih pet komisij, da izvrše revizijo.
Korak ministra Simonovima je na vsak način pozdraviti z veseliem i.i ie le želeti, da se izvrši revizija s čim večjo doslednostjo in odločnostjo. Na račun agrarne reforme je nastal namreč precej velik kaos in so se vršile velike zlorabe in špekulacije. Intervencije so napravile špekulante bogate, siromaki pa so prišli popolnoma na boben. Zlorabe so zelo številne in iako ogabnem značaja. Od neinformiranih dobrovolicev so si "špekulanti izposlovali pooblastila, na podlagi katerih so dobili zemljo. Sadove so seveda pobrali sami, dobrovolice pa varali, da njihova stvar še ni rešena. Dogodili so se slučaji, da so prišli do zemlje celo oni, ki nikdar niso bili do_-brovoljci. Seveda ie niso obdelovali, temveč so jo oddali v zakup ravno ^im. katerim so io na nepošten in nezakonit način odvzeli. Pazen teh pa ie še mnogo drugih slučajev zlorab in nepravilnosti.
Z reviziio treba sedai vse to popraviti In napraviti enkrat za vselej konec vsakemu zlorablianiu. Kolonizacija naj se izvrši tako. da bo koristna ne samo posameznikom. ampak tudi družbi in državi.
Socialna obremenitev nemškega gospodarstva. Nemška javnost se veliko peča s tem vprašanjem. Reichsarbeitsblatt pa je v št. 24 iz 1. 1924 uradno ugotovil, da znaša ta obremenitev izvzetnši rudarske obrate
poide, umetnost ponovim...» In je z jezikom zacmokal. kakor bi pravkar iz-pil čašo jamajke.
V tem trenotku pa sta ga pograbili dve močni pesti in na rokah je začutil verigo. Glas stražnika mu je udaril na ušesa; «Aretirani v imenu zakona radi ropa pri mistru Panzerju.«
Jack Blarkett je Lil presenečen in potreboval je nekaj časa. da je prišel k sebi.
Popadla ga je velika jeza. Jezil se je na tujca, ki ga je zapeljal, da je padel na tako lahek način policiji v roke. Nato pa je dejal sam pri sebi: «Ce je oni mister Odeana hipnotiziral, da ga je povabil celo na kosilo, mesto da bi ga dal za pet let v ječo. napravim jaz še bolje. Hipnoza mi mora pomagati!*
In pustil se je mirno odpeljati.
Dva dni kasneje je stal Jack pred sodnikom Odeanom. Bil je obtožen, da je mistru Panzerju ob belem dnevu, grozeč mu s smrtjo, vzel 600 dolarjev.
Primerjali so številke bankovcev; natančno so se ujemale, kakor jih je navedel mister Panzer.
«Krivda je dokazana, Jack Blarkett. Imate kai pripomniti?« je dejal sodnik Odeana. in stekla njegovih očal so se bliščala kakor tigrovske oči.
«WelL» je odgovoril ta, «bIagorodni gospod sodnik. To ie pomota. Nisem
okroglo lVt milijarde mark, od katerih odpade na bolniško zavarovanje 750 milijonov mark, na invalidno 330 milijonov, na nezgodno 100 milijonov, 110 milijonov na zavarovanje nameščencev in 210 milijonov na brezposelno zavarovanje. Javnost pa je to breme cenila na 4.3 milijarde mark. Obremenitev je v celoti višja kakor pred vojno, dasi se je obremenitev iz nezgodnega zavarovanja in jav. nameščencev znižala za 78 milijonov. Poskočile so zlasti bolniške dajatve od 524 milijonov v L 1913 na 750 milijonov v 1. 1924 Številke so reducirane na predvojno vrednost.
Izvedba členov 275 senžermenske ta čl. 258 trianonske mlnovne pogodbe. Kakor znano, omenjene mirovne pogodbe pred-
pisujejo, da sta avstrijska odnosno ogrska vlada dolžni predati nabrane rezerve socialno - zavarovalnih zavodov onim novim državam, ki so nastale na ozemlju bivše Avstrije in Ogrske. V svrho izvedb teh predpisov se je vršilo deloma na Dunaju, deloma v Budimpešti precejšnje število konferenc. Do sedaj so podpisane od strani Jugoslavije sledeče pogodbe, ki po ratifikaciji postanejo naš zakon; ki se tičejo likvidacije: 1. Pokojnin?kega zavoda na Dunaju, 2. nezgodne zavarovalnice železničarjev na Dunaju, 3 nezgodne zav rudarjev na Dunaju, 4. bolniške blagajne bivše žel. uprave in njenih fondov, 5. nezgodne zavarovalnice v Gradcu in 6. Zveze bolniških blagajen v Gradcu.
Viri energije v bodočnosti
Odkar uporablja človeštvo premog, ga navdaja skrb, kaj potem, ko zmanjka dragocenega črnega dljamanta. Zato neprestano študira in išče novih virov energije. Že od nekdaj ie človek obračal oči k solncu, v katerem je popolnoma pravilno videl izvor energije in življenja. Natančni računi kažejo, da izžareva solnce na 1 km® veliko ploskev na leto toliko toplote, da bi iz nje s pomočjo primernih strojev mogli dobiti, če bi jo vso izrabili, okrog 250.000 kemijskih sil- Na vsem svetu se izkoplje v enem letu 1300 milijonov ton premoga, ki predstavljajo ob 100 odstotni izrabi 325 milijonov konjskih sil. Isto energijo bi dobili od soln-ca na 13.000 km® veliki ploskvi — če upoštevamo samo 10-odstotno Izrabo. Ta ploskev odgovarja tretjini površine Švice. Iz te primere je razvidno, kako ogromne energije bi človeštvo moglo dobiti iz Sahare, če bi se posrečilo s primernimi stroji izrabiti vsaj del energije, ki jo solnce dan za dnem brezplodno izžareva v pesek. Na to so nekateri taženerji že mislili, ali do-zdaj še ni bil izumljen stroj, ki bi vsaj deloma izpolnil dane zahteve. Zadnjič smo čitali, da se je kalifornijskemu inženeriu Moreauju posrečilo sestaviti stroj iz 1575. zrcal, ki producirajo v svojem žarišču temperaturo 8000° C, t. j. 2000° več, kakor je mogoče dobiti v najboljših elektri&rčnih pečeh. Pri tej temperaturi se topi kreme-rtjak, železo, zlato, platina, opeka, dijamant. Koliko je na omenjeni vesti resnice, seveda ne moremo še kontrolirati.
V	zadnjih letih ?e med znanstveniki vzbudila veliko pozornost knjiga hamburške-ga profesorja Piaiiscna, v kateri popisuie način, kako bi se dala izrabit" zračna elektrika. Plausonova teorija pa v bistvu ni nič novega, sai ie že Franklin, izumitelj strelovoda vedel, da je zrak nasičem z elektriko. Kako bi se dala električna zračna energija zbrati in potem uporabljati, o tem pa tudi profesor Plauscm ne pove nič določnega.
Poleg vode se smatra kot eden izmed najizdatnejših virov energije veter. Odkar se je razvH-o zrakoplovstvo. je bilo omogočeno študTati prilike, ki vladajo v vetru, in danes vemo, da ima veter v sebi 600 krat večjo moč kakor voda. Že pred vojno je n. pr. v Nemčiji več kot 13.000 naprav, ki so črpale silo za pogon iz vetra. Nad 25 odstotkov vseh nemških m'inov je gonil veter. Jasno je, da bo v bodočnosti mogoče izrabi^ Je mnogo večji procent energije vetra.
V	novejšem času so izmajdljivi duhovi prišli na misel, da bi se dala izrabiti energija padajočega dežja. Ideja zveni zaenkrat še zelo fantastično.
Drfobeko je izračunal, da bi sila, ki goni zemljo okrog njene osi, mogla goniti vse stroje, kar jih ima svet, okrog 8 bilijonov let, če b! se jo posrečilo racijonelno izrabiti, kar pa je in ostane za vedno utopija.
Če bi se posrečilo napraviti in vzdrževati v globini 3500 metrov pod zemeljskim površjem parne stroje, bi lastna zemeljska toplo-ta gnala stroje. Da izrabljajo že pone-
kod vulkansko energijo, ie znana stvar. Omenimo naj Kalifornijo. Chile. Bolivijo, Aljasko, Novo Zelandijo, Japonsko in zlasti Italijo, kf so v tem oziru že zelo napredovale.
Ramsay. ki je odkril tkzv. plemenite pline, je že pred vojno uredlagal, naj bi se premog zažgal v rudnikih, kjer ga kopljejo, z zgorenjem nastali plini pa bi se naj odvajali na površje. S tem bi se mnogo energije pridobilo, ker bi na eni strani stroški za prevoz odpadli, na drugi strani pa bi se lahko porabili tudi odpadki, ki so sicer brez koristi. Njegova teorija do danes še rti prešla v prakso.
Mnogo upanja za dosego novega vira energije so v poslednjih IeitSh stavili na radioaktivne snovi, predvsem pa na razdelitev atomov. Učenjaki so dognali, da se ob razpadu atomov oproste neizmerne la-tentne energije. En gram radia ima n. pr. toliko toplotnih kalorij kakor 300 centov najboljšega premoga. Do danes se žal še ni posrečilo razbiti in razdeliti atome. V novejšem času so poskušali kis:k izločiti iz zraka in njegove atome razkrojiti. Poskus pa se je ponesrečil že v teoriji, zato ker moderna tehnika še nc pozna tako odporne kovine, ta' bi mogla kljubovati nastalemu kenvčnemu procesu.
Zanimiva je teorija znanega raziskovalca premoga Hansa Fischerja. ki jo 'e o->-dal nedavno na londonski knnfernci ki;r so se zbrali teoretiki in praktik', da najdejo novih virov energije. Izjavil je, da ie teoretično žc danes mogoče, dobiti iz vode ;n zraka za avtomobile potrebno pogonsko sredstvo. Na podobno misel je že poprej prišel Charles Hemr. profesor na Sarbormi, ki je objavi! razprave o vod- kot gonilnem sredstvu avtonobilov. (O tej misli smo v našem listu svoječasno poročali) Njegova teorija se oslanja na h*potezo, da se v naravi nahajajo snovi, ki bi razkroj vode v kisik in vodik (ta proces se pri običajjil temperaturi vtš; zelo počasi) mogle toliko pospešiti, da bi na ta način nastali plini mogli goniti eksploz-Vni motor. Do danes se še ni posrečilo, odkriti te snovi. Izključeno pa ni, da se v bodočnosti vendarle posreči.
Predor pod Rokavskim prelivom
Že skoraj dvesto let si skuša Francija ustvariti trdno zvezo z Anglijo preko najožjega dela preliva La Manche, ali dozdaj se je temu stremljenju upirala službena Velika Britanija. Ideja zbližanja angleške in francoske obale je dobila novega Impulza v sredi preteklega stoletja, ko se je začelo razviiati novo prometno sredstvo: železnica. V drugi polovici 19. stoletja je po-krenil francoski inženjer Thome dc Ga-mond misel zgraditve podmorske železniške zveze med Calalsom in Doverom, onstran kanala pa je to misel zagovarjal inženjer John Hawkshaw. V letih 1875 do 1880 so se tako v Franciji kot v Angliji osnovale družbe, ki so si stavile za cilj zgTaditev in vzdrževanje podmorske želez-
niške zveze med Calaisoni in Doverom. Te družbe so svojo nalogo vzele resno in so takoj zač^e študirati geološke razmere ozemlja pod Rokavskim prelivom. Pri tem sta si stekla velike zasluge francoska in-ženjera Potier in Lapparent, ki sta z mnogoštevilnimi merjenji natančno dognala pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče nameravani projekt izvršiti. Nad 9000 krat je bilo treba sondirati morsko dno, predno je bilo nedvoumno ugotovljeno, da se nahaja pod kanalom La Manche plast sive nepro-dušne krede, ki poteka od francoske do angleške obale. To nadvse zanimivo dejstvo vsebuje obenem tudi rešitev celega problema. Nameravani tunel bi iinel svojo najnižjo točko sredi preliva. Spričo tega bi bilo treba rešiti vprašanje odvajanja vlage, ki bi se nabirala v predoru. Tudi to vprašanje je teoretično že rešeno. Projekt predvideva gradnjo dveh cevi, po katerih bi se voda odtekala na eni strani proti francoski, na drugi proti angleški obali.
Zvezo med Anglijo in Francijo naj bi tvorila dvotirna železnica; vsak tir bi naj bil izpeljan v posebnem predoru. Kot gonilna sila bi prišla v poštev elektrika. Predor bi bil dolg 54 km. vožnja bi v njem trajala 40 minut, razdalja od Pariza do Londona bi se z zgradbo Rokavskega predora znižala na 5Vi ure. Stroški za kompletne naprave bi po proračunu inženjeria Sartiausa znašali 400 milijonov frankov (ta proračun je bil izdelan leta 1913). Anglija je svoječasno že pristala na zgradbo, a le pod pogojem, da lahko predor zatvori, kadar bi se ji zdelo potrebno, ne da bi imela družba, ki bi predor upravljala, pravico do odškodnine. Ta pogoj je bil sprejet, ali kljub temu se Anglija še do danes nI odločila za zgradbo. Menda se boji, da bi potem bilo konec njene toli slavljene «izoliranosti». Upati pa je, da bo v doglednem času tudi Anglija opustila svoje zastarelo stališče, ki ie danes edina ovira, da se z graabo predora še ni pričelo.
Velikanski letalski svetilnik
ffJutros je že poročalo, da so zgradili na Francoskem velikanski svetilnik, ki naj služi letalstvu. Iz francoskih listov posnemamo sedaj podrobnosti o te! najnovejši tehnični napravi, od katerih jih hočemo nekaj navesti svojim čitateljem.
Kakih osem kilometrov vzfedno od Di-Tona se dviga 625 metrov visoki hrib Mont Afrique. Na njem so sezidali ogromen svetilnik. ki naj ponoči označuje letalcem smer. Svetilnik je že gotov in je bil pred kratkim izročen prometu. Poskusi z njim so se izvrstno obnesli. Dognalo se je da sega njegov svetlobni stožec, ki ima osem kilometrov nremera, do Lillea, Bruslja, Frarkfur-ta, Milana, Alencona In Rouena. Ako meče svetilnik svoie žarke navpično prof nebu, je videti njegov stožec na velikanske daljave in nudi letalcem oporo na njihovi poti. Služi torej približno isti svrhi kot svetilniki na morju.
Svetilnik sam je 14 metrov visok in ima tri nadstropja. V zadnjih dveh je nameščenih osem aparatov, ki Izžarevajo svetlobo v skupni jakosti ene milijarde sveč. To je torej doslej najmočnejši svetilnik na svetu in prekaša z daleka vse svetilnike na morju.
Svetilnik na Mont Afriqueu je prvi te vrste, namenjen mednarodnemu zračnemu prometu in razsvetljuje križišče zračnih prog Iz Pariza v Švico. Italijo in na Sredozemsko morje. Graditi so ga začeli že spomladi 1918, torej še za svetovne vojne Kasneje je delo nekaj časa počivalo In so ga sedaj končali. Vsa gradba z vs^mi napravami vred je stala poldrugi milijon frankov.
Z izpopolnitvijo celega sistema letalskih' svetilnikov upajo merodajni krogi, da bodo v doglednem času mogli izvesti svoj načrt, ki gre za tem, da se uvede nepretrgani direktni zračni promet iz Madrida preko vse Evrope in Azije na Japonsko.
napravil nikakega ropa. kajti jaz denarja ne rabim in si ga lahko preskrbim na drug. pošten način. Poleg tega vam bom oddal svoj glas pri prihodnjih volitvah, gospod sodnik.®
«Hvala, Jack Blarkett.« je dejal ta. <r.A odkod to vaše nenadno bogastvo?« . «To izhaja iz moje učenosti in ako dovolite, vam to takoj dokažem.*
Sodnik si je pogladil svojo brado ter deial: «Ven z učenostjo!«
In Jack je pričel sodnika hipnotizirati po naučenem receptu. Sodnik ga je gledal z začudenimi očmi.
«Ste gotovi. Jack Blarkett?« je dejal ter se smehljal.
*Da!» je odgovoril ta ponosno. <go-tov uspeha.«
«Dobro. Jack Blarkett. deset let ječe!« je dejal sodnik. »Naslednji slučai!«
— Jack Blarkett je obstal z odprtimi usti. Nato pa je pričel zabavljati čez sodnijo in sodnika. «Toda če dobim onega goljufa, mu zavijem vrat!«
^Mister Jack. potolažite se! Krivični ste!« mu je zaklical glas iz množice, mimo katere so ga peljali v ječo. Bil je oni tujec.
In ko je Jack jezno proti njemu zamahnil s pestjo, je dejal oni: «AIi vam nisem dejaL da ta moč vpliva samo skozi gosti zrak in ne tudi skozi steklo ?»
«Cemu?» ie vprašal Jack.
«Ali niste opazili očal. ki jih nosi Odeana? čemu niste zahtevali, da jih odloži? Zapomnite si to za drugič!«
Dolgi tujec se je strupeno nasmehnil in odšel...
Jack Blarkett je odsedel svojo kazen. Ko pride ven. je dejal, da se bo z vso energijo vrgel na hipnozo. Toda samo pri ljudeh, ki ne nosijo očaf.
Srečko Ribič:
Gospa, ki se vedno smehlja
.Modrijan je rekel mladeniču:
«Varuj se, sinko, žensk, ki jim ni dano, da bi postale matere! Te so na« vadno najstrašnejši vampirji človeštva: s svojim večnim smehljanjem na ustni« cah se vsesajo na moške, jemljejo moč« nim silo, pohodijo slabičem srce ter jim posrebajo rdečo kri. modrecu ugra« bijo pamet, tepcu denar, tebi. ki hočeš ustvarjati, ukradejo misli in besede, te z bičem priganjajo, da jim premagaj mrzlo dušo in brezsmotreno lepoto, se bahajo s tvojimi verzi in privlačujejo ž njimi nove žrtve. Same pa ne dajejo nikomur ničesar ter so večne dolž« ničeln
Mladenič je strmeč gledal mojstra ter je dejal, medtem ko je njegova roka božala njeno pisemce: «Morda pa pride
vendarle kdo, ki ji vzame srce..»
«N~jeno srce?® je vzkliknil modrijan v sveti jezi. "Mar imajo te prokletnice srce? Srce, ki drgeta, utriplje in trpi kakor naše? One nosijo v svojih levih prsih taksameter s peterimi različnimi urami, ki jim kažejo, koliko moči, bo« lesti, zlata in nežnosti so že ugrabile posameznemu moškemu. Dokler konč« no izkrvavljajoče žrtve ne uvidijo, da so poklanjale svoja čustva korakajočim toaletam ter se umaknejo drugim pot« nikom v ljubezni.
Toda te srčne pustolovke ne uidejo svoji usodi. Večno mlade ostajajo žen« ske, ki se doživljanju niso nikoli odte« zale: šc pod srebrnimi lasmi se jim bleste oči, lica in ustnice. One pa hitro uvenjajo: cvetlice brez toplote in luči. Zgodaj ostarele in blede so, čisto osam« ljene, večno nemirne, Ahasverke lju« bežni in vsakdo beži pred njih zmrz« lim smehljajem.»
«In vendar, oče,» je zaključil mlade« nič ter se smehljal krotko in žalostno, «je podelila narava tam blednicam važ« no nalogo; gnojilo, kvas naših src so. Iz vseh strašnih bolesti, ki jih trpimo zaradi njih. nam vzraste končno ven« darle nova ljubezen, ljubezen do nepro« kletnice, ki nam iste pesmi, ki jih_ one niso razumele, poplačujejo z najvišjimi nežnostmi.*
Avto ni več tako nevaren kakor nekdaj. Leta 1917, ko je biio v Zedinjenih državah 6 milijonov avtomobilov v prometu, se je zgodila povprečno r,a leto na vsakih 525 vozil ena smrtna nesreča. Leta 1923 je bilo v Uniji že 15 milijonov avtomobilov, smrtna nesreča pa se Je pripetila le na vsaki 93S-ti avtomobil. Število motornih vozil se je torej v šestih letih pomnožilo na 250 odstotkov, število smrtnih nezgod pa se Je toliko zmanjšalo, da ne pride več na 1000 avtomobilov 1.9 smrtnega slučaja kakor leta 1917, marveč csamos še 1.06. Seveda pa je to število še vedno precej visoko in povzroča Američanom obiine skrbi. Kakor pišejo listi, nameravajo v Ameriki uvesti posebne varnostne odredbe, to tembolj, ker znaša — kakor jc izjavil državni tajnik Hoover — škoda na materijalu, povzročena vsled avtomobilskih nesreč, nad pol milijard, t. j. skoraj trojno vsoto celotnega našega proračuna!). Avtomobilska opasnost se je torej v Ameriki zmanjšala le relativno, absolutno pa je škoda, ki Jo povzroče avtomobili, znatno večja s^daj kakor kdaj poprej. Največ na tem je krivo dejstvo, da je prometna zakonodaja v Ameriki prepuščena posameznim državam in je na splošno še vrlo primitivna in ne-odgovarjajoča toku današnjega časa.
Uporaba roentgenovih žarkov za pre-prečenje eksplozije. Destilacija surovega petroleja, pri kateri nastopa temperatura do 400° C in napetost do 7 atmosfer, stav-lja na kotle in na cevi visoke zahteve, ker se lahko iz najmanjše pogreške izcimijo usodepolne eksplozije in požari. Nevarnost Je največja pri destilacijskih produktih, ki vto pri visokih temperaturah, ker se takrat kotli prevlečejo s plastjo asfalta in oglja in tako branijo olju neposredni dotik s kotloviml stenami. Vsled tega utegne nastati lokalno previsoka temperatura, in če se poleg tega v kotlu pojavi še kaka razpoka, so dani vsi pogoji, da kotel eksplodira. Z različnimi kemičnimi, fizikallčnimi in metalografskimi metodami preizkuševanja kotla in k njemu spadajočih delov Je bilo dozdaj mogoče verjetnost eksplozije kolikor toliko zmanjšati. Tako se je posrečilo v poslednjih letih zvišati življenjsko dobo kotlov na tri do štirikrat večjo življensko sposobnost. V najnovejšem času je tehnika pritegnila za preiskušanje kovin tudi roent-genove žarke. »Sinclair Refining Company» se jih" stalno poslužuje za kontrolo destilacijskih aparatov. Ž njihovo pomočjo je dosežena dosti večja varnost pri delu. Vse dele aparature namreč z roentgenoviml žarki pred začetkom obrata natančno preiščejo, pri čemer se dostikrat ugotove male razpoke, mehurčki In drugI nedostatki v materijalu, ki bi jih bilo po drugih metodah težko a!i celo nemogoče ugotoviti Po mnenju družbe bi navedene napake sigurno prej ali slej povzročile eksplozije kotla.
Napredek v brezžičnem telefoniranju.
United Steam Ship Comparty v Aalberghu-su je dala namestiti na svojih ladjah avtomatične brezžične telefone po sistemu danskega izumitelja Rahbecka. Važnost te Iznajdbe obstoja v tem, da se lahko da vsak potnik avtomatično zvezati tudi tned vožnjo s celino s tem, da dvigne mikrofon in da govori z al? on en lom kot po navadnem telefonu.
Esperanto
Dr. Henrik Haas umrl
Mariborske esperantiste in z njimi vse esperantiste države je zadel težek udarec. Nenadoma je preminul v graški bolnici od> vetnik dr. Henrik Haas, markantna in ti« pična prikazen mariborskega mesta. Znan je bil kot odličen jurist in popularen ka« ženski zagovornik, vendar hočem na tem mestu omeniti le njegove res nenavadne jc« zikovne sposobnosti.
Poznal in govoril ie 17 jezikov, med nii« mi n. pr. tudi albanščino in malajščino. Po rojstvu Nemec, se je vendar kot mlad gra« ški gimnazijalec prijavil na ogromno začu« denje in ogorčenje svojih profesorjev za slovenščino kot prost predmet. Mnogokrat mi je z zadoščenjem pripovedoval, da ga od te njegove ideje niso mogli odvrniti še tako pikri napadi razrednikov.
L"mIjivo je, da sc jc dr. Haas kot poli« glot pričel baviti tudi s problemom medna« rodnega pomožnega jezika in postal je nav« dušen esperantist. Bil je ustanovitelj mari« borskega esperantskega društva in vedno njega predsednik. Bil je član Universala Es» peranta Asocio in kot tak znan daleko pre« ko mej naše države. Na svetovnih csperant« skih kongresih se jc uveljavil s svojim zna« njem in s svojo osebnostjo.
V zadnjem času so bile vse njegove misli pri jugoslovenskrm esperantskem kongre« su za leto 1926., ki se bo vršil v Mariboru. Delal je načrte, veseli! se je ogromnega na« predka esperantizma doma in po svetu, to« da prehitela ga je smrt. Za esperantiste po« meni to hud udarec, ki ga bo težko prebo« leti. Pokojnik ni bil samo esperantist v na> vadnem pomenu besede, temveč je bil tudi goreč pripadnik takozvane interne ideje es> perantizma, ki si prizadeva odstraniti ne« soglasja med narodi in rasami. Zato je n pr. hodil pokojnik brez pomislekov v marii borski Narodni dom tudi pred prevratom Naj mu bo žemljica lahka.
Tedenski borzni pregled
Zagreb, 4. julija.
Na efektnem tržišču je bil ta teden položaj nespremenjen z običajnimi manjšimi tečajnimi spremembami pri nekaterih papirjih. Od bančnih papirjev, ki so beležili Ie prvi borzni dan nekaj živahnejši promet, se je Slavenska zadnja dva dneva pričela trgovati v večjih stavkah; tekom tedna je poskočila od 67 na 70. Nekaj čvrstejša je bila včeraj Praštediona. Centro-Trgo je nespremenjena. Enako so v glavnem nespremenjeni ostali bančni papirji. Od industrijskih papirjev so se pričele ta teden trgovati Trbovlje brez kupona. Nihag se je v začetku tedna okrepil na 55. a ie potem ponovno oslabel. Slavonija beleži včeraj neznatno oslabljenje na 39.5. Za Vojno škodo je bilo nadalje večje zanimanje. Za julij se je iskala včeraj po 231. dočim je bla^o bilo po 236. Promptno blago se je trgovalo po 238.
Dinar ie bil ves teden čvrst v Curi-hu in na drugih zunanjih borzah ter je poskočil v Curihu od 8.975 v torek na 9.10 v četrtek, včeraj pa je zopet oslabel na 9.05, kar je imelo v Zagrebu za posledico skok deviz za nekaj točk; poslovalo se je na curiški pariteti okrog 8.95. Znatnejše se je popravila deviza na Italijo, ki je bila včeraj mednarodno čvrsta. Na zagrebški borzi se je trgovala po 206.5 napram 191 v četrtek. Seveda ta skok lire še ne pomeni sigurnega preobrata na bolje, dasi bi bilo tudi v interesu našega izvoza, da se lira popravi. Padec lire je oškodoval mnoge naše izvoznike, zlasti lesne, ki imajo terjatve v lirah v Italiji. Kakor se ceni. gre baje za velike vsote.
Včerajšnji padec dinarja najbrže ne pomeni drugega kakor običajno valovanje. V interesu našega gospodarstva bi bilo. da se dinar začasno stabilizira, ker bi sicer v primeru nadaljnega skakanja zastal izvoz.
V današnjem svobodnem prometu ni bilo nikake spremembe tečajev, samo na deviznem tržišču se je pojavilo nekaj več blaga. Italija se na mednarodnem tržišču počasi popravlja. Taksaci-je so bile naslednje: Dunaj 8.07, Italija 207, London 279. Newyork 57.20. Pariz 270. Praga 170.50, Švica 1115. — V efektih ni bilo prometa. Po Vojni škodi se je povpraševalo, in sicer samo za ultimo t. m. po 240 do 241, blago pa so ponujali po 243.
Naša zunanja trgovina
Izvoz v prvih petih in uvoz v prvih treh mesecih 11.
Kakor smo že kratko poročali, je Generalna direkcija carin objavila te dni podatke o naši zunanji trgovini za prvo tromesečje in o izvozu v maju t. L Znano ie. da je trgovinska bilanca za leto 1924. zaključila aktivno: vrednost uvoza 578.59 milijona zlatih dinarjev (švicarskih frankov), vrednost izvoza pa 671.27 milijona zlatih dinarjev; višek izvoza 92.68 milijona zlatih dinarjev. .
V prvem tromesečju t. !. se je izvozilo 1.016.96S ton (v istem času lanskega leta 715.264 ton), a uvozilo 305.763 ton (219.680 ton). Uvozilo se .ie torej letos za 89.083 ton, a izvozilo za 301.704 tone več kakor lani. Vrednost izvoza v prvem četrtletju t. 1. je znašala 189.82 milijona zlatih dinarjev (v istem času lanskega leta 142.86 milijona zlatih dinarjev). a vrednost uvoza 177.96 (133.34) milijona zlatih dinarjev. Po vrednosti znaša torej višek izvoza 11.86 milijona zlatih Din napram 9.52 milijona zlatih Din v enakem času prošlega leta.
Glavni izvozni predmeti v •—em tromesečju t. 1. so bili: turščica. les, jajca, sirovi baker, meso in mes.ii izdelki, moka, pšenica in drugo žito, razni drugi agrarni, šumski in rudarski predmeti ter nekaj industrijskih proizvodov. Glavne države izvoza so bile naslednje: Italija. kamor se je izvozilo 29.15 odstot. celokupnega izvoza, potem Avstrija (18.59 odstot.). Češkoslovaška 11 (11.01 odstot.), Grčija (7.2S odstot.), Nemčija (6.23 odstot.). Madžarska (6.09 odstot.) in druge države.
Glavne uvozne države so bile Italija (19.89 odstot.), odkoder smo uvozili v glavnem bombažne tka.iine, bombažno predivo. moko raznih žitnih vrst in volnene tkanine; Češkoslovaška (19.17 odstot.), od koder smo uvozili v Klavnem bombažne tkanine, volnene tkanine, razne železne predmete in vreče; Avstrija (17.89 odstot.), kjer smo kupovali v glavnem bombažno tkanino, razne železne predmete, volnene tkanine. stroje in aparate: Anglija (10.95 odstot.). od koder smo dobili v gla^mem sirovo kavo. premog vseh vrst, bombažno predivo in bombažne tka.iine; Nemčija (8.82 odstot.). ki nam je pro-dajala v glavnem stroje in aparate, elektrotehnične predmete, razne želez,ie izdelke, nogavice in rokavice; Madžarska (4.07 odstot.); Z e d i n i e n e države (3.59 odstot); Rum unija (3.11 rdstot.): G r č i i a (3.04 odstot.); Fran-
cija (2.72 odstot.) in raz.ie druge države.
Izvoz nam je znan za prvih pet mesecev t. I., in sicer je znašal v tem času 1,786.640 ton v vrednosti 320.54 milijona zlatih Din napram 1,295.157 tonam v vrednosti 245.38 miliiona zlatih Din; napredek znaša 491.843 to.i (37.94 odstot.) v vrednosti 75.16 milijona zlatih Din (30.68 odstot.)._
Zavarovalnica ,,Sava"
«Sava» obče zavarovalna d. d. v Zagrebu je imela 22. p. m. svoi tretii občni zbor pod predsedstvom gosp. dr. Sve-tozara Sumanoviča v zastopstvu gosp. predsednika dr. Stanka Sverliuge.
Poslovanje družbe se ic v preteč""""m letu 1924 novolino razvilo in znatno povečalo. Skuoni iznos premii ie znašal Din 35.631.710.8 (naspr. Din 28,001.079.67 v letu 1923). Družba ie izplačali v pro-šlem letu Din 23.391.619.79 za škode, od ustanovitve družbe pa vsega že preko Din 43.om.noo Jamstveni fond znaša nad Din 25.000 000.
Iz poslovnega noročila ravnateljstva in iz navedenih številk ie razvidno, da mlado domače nodietie vsestransko pridobiva na zaupanju, ki mu ga izkazuieio vsi sloii našega prebivalstva že od nie-ga ustanovitve in da se prvovrstna vodilna noziciia. ki si jo ie podietie pridobilo s svoiim vestnim in strogo strokovnim poslovaniem v ekonomskih in gospodarskih krogih naše domovine, vedno boli okrepuje. Držuba izplača 10% dividendo.
Velesejem v Lipskem
Lipski velesejem je najrazsežnejše in najmočnejše tržišče blaga ter ga ves kulturni svet ne more prekrillti. Tu pokaže vsako ieto dvakrat 14.000 razstavljalcev svoje naj-najnovejše vzorce vsakovrstnega blaga. In sicer na prostoru, ki meri 330.000 m2. Na blagu vidimo jasno utisnjen pečat prisvojitve glede cen, vrste in okusa, ki z neodoljivo silo privlačuje trgovce vsega sveta, o čemer priča število obiskovalcev zadnjega velesej-ma, k) je preseglo vsoto 175.000.
Dve svojstvi odlikujeta lipski sejem od drugih velesejmov. ki so posledica vojnih inflacijskih časov, to sta mednarodnost In vsestranost Internacionalni karakter kaže velesejem v Lipskem potom svojih razstavljalcev in kupovalcev. Zadnja leta je bilo izmed prvih povprečno 700 tujerodcev, v pomladi 1925. pa je bilo od vseh obiskovalcev 17.200 inozemcev.
Velesejem v Lipskem je tudi edini univerzalni velesejem sveta, zakaj v teku let so se mu priključile splošno vse industrijske panoge, ki so zmožne Izdelovati blago po enem vzorcu. Poleg tega je postal lipski velesejem tržišče za polfabrikate in surovine.
Lipski velesejem se prične spomladi redno v nedeljo pred prvim pondeljkom v marcu, jeseni pa zadnjo nedeljo v avgustu. Iz tega sledi:
Jesenski velesejem 1925. od 30. avgusta 4. septembra, tehnični do 8. septembra.) pomladni velesejem 1926. od 28. februarja do 6. marca (tehnični do 10. marca); Jesenski velesejem 1926. od 24. avgusta do 8. septembra).
Pojasnila daje urad za vzorčne velesejme v Leipzigu, Markt 4 oziroma njega častno zastopstvo Stegu in drugi, Ljubljana, Dunajska cesta 1.
Tržna poročila
Dunajska blagovna borza (3. julija.) No-tirajo v šilingih za 100 kg vključno blagov-noprometni davek brez carine: pšenica: domača 51.50 — 52.50, Rosafš 51.50 — 52.50; rž: domača 46 — 47, madžarska 45.75 do 46 25; ječmen: 36 — 41; turščica: 30 — 31; oves: 43 25 — 44.25; seno: 11 — 14.50; slama 6.80 — 10.50.
— Dohodki glavnih carinarnic v drugi
dekadi junija t. 1. so znašali 47,933.545 Din Največ dohodkov beleži carinarnica Za-greb-južni kolodvor, in sicer 7,638.091 Din; potem slede: Beograd-železniška postaja 6,013.994; Novi Sad 2 490.234; Maribor 2 milijona 346.427; Subotica 2.263.947. Skoplje 2.261.834; Ljubljana 2.253.333: Prahovo 2 milijona 080.452; Split 1,543.963; Zagreb-po-šta 1,196.049; Sombor 1,124.755; Velika Kl-kinda 1, 119 053; Sušak 1,116.326; Sarajevo 1.105.219 Din. Ostale carinarnice imajo dohodke pod 1 milijonom. Od teh omenjamo še naslednje slovenske carinarnice: Jesenice 450.483; Rakek 407.354 in Gornja Radgona 130.694 Din. Skupni dohodki od 1. aprila do 20. junija t. 1. so znašali 450 milijonov 871.612 Din napram 354, 763.406 Din v enakem času lanskega leta.
= Potrjena poravnava. Poravnava, sklenjena med tvrdko Anton Thaler, trgovina z avtomobili, bencinom itd. na Glincah pri Viču, ter njenimi upniki, je sodno potrjena.
= Likv daclje v Hrvatski. Hrvatska dio-itička tiskara v Vukovaru bo na izredni glavni skupščini 11. t m. sklepala v likvidaciji družbe; »Vojvodina* industrija drva i parni mlin, d. d. v Zagrebu ima 9. t. m. izredno glavno skupščino v svrho sklepanja o likvidaciji; Hrvatska štedionica d. d. v Orubišnem polju rn Koprivrtički paromlin d d. v Koprivnici bosta na svojih skupšči-
oah istotako sklepala o nadaljnem obstoju podjetja. V likvidaciji se nahajata naslednji podjetji: »Suprema« d. d. in »Abeles«, d. d. obe v Zagrebu.
= Nove likvidacije v Zagrebu. Dve zagrebški podjetji: »Mira*, tvornica nogavic in rokavic, d. d„ ter Max Selver & Co, d. d. za industrijo nogavic in rokavic sklepata te dni na svojih skupščinah o likvidaciji podjetij. Češka tekstilna skladišta d. d. v Zagrebu so sklenile te dni likvidacijo In pozivajo svoje upnike na prijavo terjatev.
= Lovska razstava v Zagrebškem zboru. Uprava Zagrebškega zbora bo priredila v času 8. do 20. septembra t. I. prvo reprezentativno lovsko razstavo v naši kraljevini Svrha razstave je, da prikaže stanje in važnost lova kot panoge narodnega gospodarstva, da upozna lovce z vsemi modernimi pridobitvami v pogledu ureditve lovišč in vzgajanja divjačine ter da končno dovede lovce v neposredne stike s proizvajalci ln trgovci njihovih potrebščin. Razstava boo bsegala tri skupine: 1.) divjačina in lov, 2.) obrt in industrija v zvezi z lovom ter 3.) umetnost in umetna obrt v zvezi z lovom.
= Naša cona v Solunu. Glede na zglede bogatega Izvoza v tej sezoni je Trgovska zbornica v Skoplju poslala več zastopnikov v Solun, da pregledajo našo cono. Delegacija se je sedaj vrnila In se zelo nepo-voljno izrazila o delu v naši coni.
= Cenovnlk za zavarovanje valute ob Izvozu blaga, veljaven od 1. do 15. t. m. je objavljen v »Uradnem listu« 4. julija t. 1.
= Igledl hmeljske letne ln kupčije. V včerajšnjem članku pod tem naslovom se j* vrinila tiskovna pometa. V predzadnjem odstavku se mora zadnji stavek glasiti, da Je želja savinjskih hmeljarjev, da bi savinjsk, hmelj dobil na zunanjih tržiščih svojo lastno m a r k o (ne masko, kar je nesmisel).
= Znižanje takse za francosko vldiranje potrdi o Izvoru blaga. Trgovska in obrtniška zbornica je dobila sporočilo, da je ministrstvo inostranih del na prošnjo ministrstva trgovine ln Industrije in posameznih zbornic začelo pogajanja s francosko vlada radi znižanja dosedanje takse, katero so zahtevale francosko konzularne oblasti za vi-za na potrdilih o Izvoru blaga. Pogajanja gle. de tega vprašanja so se uspešno končala ln tukajšnje francosko poslaništvo je obvestilo ministrstvo Inostranih del. da je soglasno v sporazumu z našo vlado, francoska vlada določila, da se potrdila o izvoru blaga v vrednosti Izpod 100 zlatih francoskih frankov vldirajo brezplačno, a da se potrdila o izvoru blaga od 100 ali več frankov vidirajo proti plačilu 5 zlatih fr. frankov. Francosko poslanstvo je izdalo v tem smislu naredbe vsem francoskim konzulatom v naši državi.
= Povoljne prilike za Izvoz našega sadja v Egipt. Naš generalni konzulat v Trstu javlja, da so za Izvoz jabolk in drugega sadja v inozemstvo, predvsem na egiptovska tržišča zelo povoljni izgledi Egipt je uvažal doslej ogromne količine jabolk predvsem iz Italije. Ker kakovost naših jabolk sedaj ne zaostaja za italijanskimi, se opozarjajo naši interesenti na izvoz v Egipt. Treba pa je gledati pri tem na obiranje, sortiranje, pakovanje in transportiranje jabolk, da se jim obvaruje prava vrednost in omogoči konkurenca s tujim blagom. Natančnejša pojasnila daje caš generalni konzulat v Trstu.
= Ležišče bazalta v Baranjl. Te dni Je prejel g. Kapeter, mesar v Osijeku uvere-nie zagrebške tmhrerze, da je kamen Iz njegovega rudnika v Popovcu (Baranja) prvovrstni bazalt.
= Pokrajinska razstava v Sremskl Mltro-cl se bo vršila od 16. do 25. avgusta. Za posetnike razstave Je dovoljenra polovična železniška vožnja.
= Gradba rečnega pristanišča v Osijeku. Iz Zagreba javljajo, da bo direkcija rečnega prometa začela skoro graditi novo ve-iliko pristanišče na Draivi v Osijek«. V Osdjek je dospela komisija, ki poučuje terenske razmere, kjer naj se zgradi pristanišče.
= Žetev ln položaj na žTtnlh tržiščih.
Poročila o izgledih žetve iz Zedinjmih držav in Kanade se glase ugodno. V Evropi je sicer deževno vreme v splošnem pjvzročllo zakasnitev žetve, vendar nI povzročilo znatnejše škode. V naši državi že prihaja novo žito na trg. V Avstriji se je začela
I Znižane cene mnnufnRturl.
Priporoča se Vam po prav ugodni ceni: volneno blago, delen, krep, batlst, razne delenaste In svilene rute, platno In rjava kotonina, hlaeevlna i. t d. iz
bogate izbire tvrdke
tereseotj v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice, kjer so tudi prijavnice za udeležbo na tem sejmo na razpolago.
= Položaj na žate&kem hmetjskem tržišču. Oficijelno tržno poročilo Zateške hmeljarske zveze z dne 1. t. m.: Z bog hlad nega vremena v prošlem tednu in slabšega
konzuma piva je bilo razpoloženje na hmelj-1 c	rn ad a tu a	v •
skem tržišču mirno in so se po nižjih ce-|ITanC IKUHAIH Q. Z 0. Z., Kranj, nah prodale le manjše količine žateškega
■■■■■■■■■■■■■■■■■a
iz slavonskega hrasta in bukove
Parketne deščice Trstje za strope iy8ilboljlega mat*
Bakula (leseno pletlvo) za strope ln stene
Strešno lepenko m lesni cement
dobavlja takoj in v vsaki množini najceneje
•—"los. R. Puh"tw"iU
Ljubljana, GradaSka nlica Štev. 22
REFOR
S
H
nine so naibolli« in najcenejše. Glavna zaloga za vso drtavoi b
S Lovro Petovar, Ivanjkovci "
2 Istotam se dobe Zupančeve knjige „Kon- £■ - zerviranje sedla in p o vrtnin n g uporabo" v slovenski ia 2 hrvatski Izdaji.	t Z.
Gospodinje, naroČile !==
o domaČo u
hmelja iz 1. 1924. po 3500 do 3600 Kč. za 50 j kg. Vendar se pričenja uveljavljati zopet večje zanimanje. Končno razpoloženje mir-] no In se cene nagibajo v prid kupcem. V hmeljski zaznamovalnici v Zatcu se je hali-ralo in overilo do 1. julija 1.1. skupno 62.567 vreč žateškega hmelja okroglo 138.000 centov po 50 kg — Poročilo Hmeljarske zveze okrožja Ouštek.Polep (Češkoslovaška;: Sta-j nje hmeljskih nasadov je še vedno zelo neenako. Mnoga hmeljišča so dosegla višino drogov, odnosno žic, so krepka v rasti. Ima-jo razvite številne stranske poganjke in so| stopila že v Stadij cvetenja. Poleg tega pa je mnogo nasadov, ki so dosegli komaj tri I četrtine višine drogov ali žic, so zelo slabi v rasti in bodo zamujeno v rasti prav tež-1 ko nadoknadili. To so večinoma nasadi, ki so bili pozno obrezani in so napadeni od
bolhača. Hmeljske uši so v nekaterih legah	_
z racionelnim ugonabljanjem nekoliko naza-l 5 stek za vkuhjvanje Mdja ,„ povrt. dovale. Borba proti njim se nadaljuje. 111«	- —
—	»Bar.karstvo«. Izšla je 7. številka te najuglednejše gospodarske revije v Jugoslaviji z obilno vsebino predvsem v vprašanjih naših gospodarskih odnošajev z Inozemstvom. Letno stane 200 Din. Naroča na naslov: Administracija »Bankarstva«, Zagreb, Marovska 30. Revijo toplo priporočamo vsem interesentom.
= Bančne fuzlje na Dunaju. Po vesteh t Dunaja so se pogajanja med Zentralboden kreditbank in bančno firmo Ulkmann & Co glede fuzije zaključila. Istotako so se po zitivno zaključila pogajanja glede fuzije Ntžjeavstrijske kmetske banke s Centralno banko nemških hranilnic. Slednja prevzame večino delnic Nižjeavstrfjske kmetske ban
keJ_
—	Nemško francoskega železnega trusta
še nI. Berlinsko časopisje izjavlja na zadevne časopisne vesti, da še nI prišlo do. . .. . „ „ .
kompromisa v vprašanju nemško-franco-1 Oesellscbatt Hr Chenicte u« meUilnrg. lodastrlt
skega železnega trusta, pač pa so izgledi zanj zelo povoljni.
= Obtok novčanlc v Nemčiji Je po izkazu v Newyorku državnelhwyotvwycwyc zu Nemške državne banke nazadoval v tednu od 15. do 23. Junija za 134 milijonov na 2239 milijonov mark. Zlato kritje se je v Istem času zboljšalo od 44 na 47.4%, zlato in devizno kritje pa od 58.7 na 63.2%,
= Nova cenitev površine za pridelovanje sladkorne pese v Evropi. F. O. Llcht (Magdeburg) priobčimo novo cenitev pesnih površin v Evropi, ki se glasi (v ha; v oklepajih spremembe napram lani): Češkoslovaška 304.000 (+ 0-33%); Nemčija 380.000 (+ 8.3>; Francija 190.000 (— 2.9); Holand-ska 65.000 (— 8.4*/,); Belgija 72.000 (— 10.7); Poljska 169.000 (+ 0.4%); Mndiar ska 66.436 (— 10.7%); Avstrija 20.625 (+ 10.8%); Rumunija 61.500 (+ 14 5%); Ju goslaviia 35.000 (— 36 4%); Italija 60.000 (— 55.8%); Rusija 440.000
I NAZNANILO.
Tujcem in izletnikom, k! posečajo | Laško se priporoča reatavraelja ta I kavarna ..Pivnica".
Vedno topla in mrzla jedila, kakor | tudi dobra kapljica. Vestna postrežba.
H. Korolec
WIEN XIII 2.
Pijanost ozdravi brzo!
brez vednosti klijenta
abstinentol
I Dobi se v vseh lekarnah. Pojasnila ln vzorce dobite brezplačno pri generalnemu zastopniku I za S. H. S. FRAN ŠARK, Ljubljana,
Sv. Petra cesta št. 33.
teoia
Iščem sprstnega
trgovskega
Evropa v celem 2,071.873 (+ 0.5%).
manufakturne In špecerijske stroke. Prednost Imaio tisti, ki so v lesni (+ 28 3%) |'n hmeljski kupčiji tudi
Izvetbani. Oferte s pre> pisom spričeval in opisom dosedanjega službovanja je poslati na Franc Oset, junlor, Vransko pri Celju.
3722-a
lite ae
za veletrgovino • kolo. nijalnim blagom, kateri je zmožen prevzeti tudi vodstvo. Ponudbe pod .Sposoben* na upravo Jutra.	3714-a
SGOGOGO
CURIH. Beograd 9.025, Newyork 515.50, London 25 05, Pariz 24.175, Milan 18.75, Praga 15.275, Budimpešta 0.007255. Bukarešta 2.375, Sofija 3.725, Dunaj 72.55.
TRST. Danes ni bilo oficijelne borze, vendar pa je bilo na borzi v prostem pro> metu zelo živahno. V prostem prometu Je
okoli 10. dopoldne veljal angleški funt I izvežbana trgovine s steklom in porce 135.50, okoli poldneva pa 133.50 do 134. Do- lanom se takoj sprejme v stalno službo
ie ve,}al docoIdne 27-80- okoli P°,dfleva Samo pismene ponudbe na: Julij Klein
Ljubljana, poštni predal 40.
Prodajalka
pa se Je prodajal po 27 50. Beograjska de viza je notirala okoli 47.50. Znatno so poskočili zavarovalniški papirji. Assicurazioni Generali so veljali okoli 14.050 do 14.000. popoldne pa celo 14.200. Papirje Riunlone Adriatlce so Iskali po 4500.
saoi-f
Izdi-latelf In lastnik: Konzorcij *Jutra* Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk modne tiskarne* v Ljubljani
3711»	E 111/24.
Dražbenf oklic.
Vsled sklepa z dne 28. maja 1925. op. štev. S 14/25/12 se bo orodafalo
pr! Sv. Troficl v Slov. Goric«h v
žetev zadnje dni junija in so Ugledi Izredno fcf3t dne !§.. 20. In eventuelno
21. (nllfa 1925. dop, ob 9. nrl na lavni drafbl razno mannfakhjrno,
ugodni. Zakasnitev žetve v Evropi ima za posledico, da se na nekaterih evropskih tržiščih precej povkrašuje po starih zalogah Išče se predvsem promptno blago.
= Državna trošarina na proizvode, ki se dobivajo pri destilacij! nafte Vsi proizvodi destilacije nafte, proizvodi iz premogovnega katrana In parafinovega skrilavca s specifično težino do 0.T95 pri 15® C plačajo državno trošarino, predvideno za bencin, pa naj se ti uvažajo pod imenom gazolin, ligroin, bencin, Vhite-Špirit, Fordsouol itd. Carinarnice so dobile nalog, da vzameio pri carinjenju iz vsake take pošiljke vzorce In da jih pošljejo svojim kemičnim laborato' rijem radi analize. C Br. 25.964 od 29. maja J925.
= Graškl velesejem. Jesenski velesejem v Gradcu se bo vršil letos od 29. avgusta do 6. septembra. Ravnateljstvo avstrijskih železnic je dovolilo za udeležence velesejma tako popust na tovornih tarifah, kakor tndi 25% znižanje osebnih tarifov na vseh železnicah. Natančnejše informacije dobijo in-
Damsko in moško modno perilo
kakor tudi damske in otroške obleko
izgotavlja po meri najboljše
Alojzija Kamnikar
trgovina perila, Trbovlje.
I Stalna zaloga doma Ugotovljenega blaga. Točna | in solidna postrežba. Znatno znižane cene. Pri
večjem odjemu popust!
Pleskarska, slikarska io črkeslikarska dela
Izvršuje po najmodernejših vzorcih
Ivo Tavzelf slikarstvo
Trbovlje.
Špecerijsko^ Inveatarno ln drugo I Velika izbira modernih vzorcev!
blago
K draženju se bo začelo vsakikrat pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni url, med tem časom se pa lahko ogleda navedeno blago.
Otaloo sodRce St. Lenart ? Sle*. Gontah. edd. II.,
dne 16. junija 1925.
Solidna noetrežba!
4? <-«»»
r.
•i
i
§L
rjjj ,.ALU VENEZIA LlJCl GlULIfl"
v Trstu, ulica C. Ghega it. 7
v neposredni bli»ini glavnega kolodvora, (lastnik Vada' Stengel) se priporoča potujočemu občinstvu, izborna kuhinia, prvovrstna domača vina, kraški teran, vedno sveže pivo, točna postrežba, go-

vori se siovenski.
281-a
J

Proda se
osebni aofo
Fiat Torino 25/35 HP s 4 sedeži in 2 zasilnima, 2 vetrobranoma z odprto in luksus zimsko karoserijo v krasni opremi, elektr, pogonom, z več rezervami. Voz je dobro ohranjen in malo rabljen. Dalje tovorni avto Fiat Torino 21/2 t, 25/35 HP, skoraj nov s popolnoma novimi obroči.
Oba vozova si je ogledati v tovarni usnja Carl B. Malljr v Tržiču.
AFILIRANI ZAVOD: Banke Čeboslovaških legij v Pragi z njenimi 21 podružnicami v Čehoslovaški ter delniške glavnico od Kč 70,000.000 — ter rezerv, fondom od Kč 30.000.000 — ter vlogami D3d Kč 800,000.000.
Dobrovoljacka banka d. d. v Zagrebu
podruinica Ljubljana.
Prevzema vloge na hranilne knjižice in na tekoče račune ter jih obrestuje kar najugodneje.	mil 99" Obavlja vse bančne posle najkuiantneje.
Popolno vplačana del. glavnica Din 5,000.000*— Rezerve Din 750.000 — Brzojavi: .D0BR0BANKA" Ljubljana. Telefona: 5 In 720.
James Oliver Curwoo<f:	n
Onstran pragozda
Mož je zmajal le glavo in podaljšal stenj v laternL
«0 dekletu ne vem nič, niti o ženi,» je dejal. »Misijonar pa #e je rešil in je v neki naselbini.«
«A ni bilo ž njim dekle?»
«Ne, ni bilo,® se je zopet oglasila ženska, in Pik je dvignil fchlja, ko je slišal, kako je zacvilila postelj. «0, Jan se je drugega dne po požaru ustavil tukaj in je dejal, da gre pokopat mrtvece. Nada Hawkinsova pa ni bila ž njim in nič ni pravil, kdo je umrl in kdo ostal živ. Mislim pa —»
»Kaj mislite?® je vprašal Roger in stopil korak v sobo.
»Mislim,» je odvrnila ženska, «da je Nada poginila z ostalimi ■*Ted. Na vsak način je zgorela žena Jeda Havvkinsa, ko je bežala k jezeru, in mnogo ni ostalo od nje.»
Mož z laterno se je obrnil, kakor bi zopet Kotel zapreti dveri.
»To je vse, kar vemo,» je zagodrnjal.
«Prosim, — potrpite!« je prosil Roger in je zastavil dveri z Jamo. «Gotovo je tu kdo, ki je utekel odondot.®
aMenda ne,» je odvrnil mož. «Pove d al sem vam, da je bilo ondi kakor v gorečem peklu in prišlo je o polnoči, ko je bil veter kakor orkan. Tu imamo dvajset akrov laza in bajta je na sredi, vendar mi je osmodilo brado in nji lase ter nama je opeklo roke in vsi prašiči so nama poginili od vročine. Morda iščete preno* ičišče, tujec?«
«Ne, pojdem dalje,» je odvrnil Roger, čuteč, kako mu kri Otrplja po žilah. «Kdaj dospem do konca ognja?»
»Kakih deset milj dalje.»
Kakih deset milj dalje.*
Roger se je umeknil. dveri so se zaprle, in stoječ zopet na poti, Je videl, kako je ugasnila laterna in pasji lajež se je ozival za njegovim hrbtom, slabeje in slabeje.
Zdaj je začutil silno utrujenost po kosteh in po vsem telesu. Ko mu je ugasnila nadeja, je izčrpanost po dveh nočeh in dneh brez spanja pritisnila nanj tako zelo, da se je vlekel vedno počas* neje po grbasti cesti dalje.
Toda tudi ob svoji telesni oslabelosti se je boril divje z mislijo, 'da je Nada mrtva, in ponavljal je besedo «nemogoče» tako često, kakor bi se mu zagrizla v možgane. In neprestano je videl pred seboj belo, suho obličje misijonarja, ki mu je svečano obetal, da poskrbi za Nado... a vendar je šel misijonar sam mimo te bajte!
Po nadaljnih dveh urah sta dospela k prvim zelenim drevesom gozda. Pod gostimi jelkami si je Roger našel skrovišče, da počakata svitanje.
Pik se je iztegnil po tleh in takoj zaspal.
Roger pa je sedel, oprt z glavo in s hrbtom ob mogočno deblo, In šele ko je izginil mesec, preplašen po temi, uro ali dve pred zoro, je zaprl oči k nemirnemu spancu. Zbudilo ga je žvrgolenje ptičev. Umil si je glavo in roke v hladni vodi bližnjega potoka, in Pik je se čudil, da tega dne nimata niti ognja niti zajtrka.
Kolonija ni bila več daleč, a bilo je še prav zgodaj, ko sta prišla tjakaj. Ljudje so še spali, in !e iz enega dimnika se je dvigal dim v jasni vzdun probujajočega se dne.
Mlad mož je prišel iz bajte in obstal za trenotke zunaj, ko
je Mptl dveri za aeboj. Zdehal je, se pretegoval in razgledoval, kaklen dan se obeta na nebu. Nato je odšel y lesen hlev, in Roger je stopil za. njim.
Mladi mož ni bil podoben bradatemu kočarju ta sprejel ga je z uljudnim nasmehom.
«Dobro jutro,» je dejal. »Pa ste zgodnji na cesti.® Radovedno ga je ogledoval, Rogerjevo obutev in obleko ter bledoto njegovega obličja.
«Ali ste pravkar prišli?® je vprSal. «S pogorišča?® »Da, s pogorišča. Bil sem dolgo odsoten in rad bi zvedel, so li moji prijatelji še med živimi ali pa so že mrtvi. Ali ste slišali kaj o otcu Janu misijonarju pred Craggovim hrbtom?® Obličje mladega moža se je razjasnilo.
»Poznam ga.® je odgovoril. «Pomagal mi je pokopati brata pred tremi leti. In če iščete njega, bodite brez skrbi: živ je. Odšel je v Williamovo utrdbo teden dni po ognju, a ta je bil v septembru, pred osmimi meseci.®
«In ni bila ž njim deklica —■ Nada Hawkinsova?» je vprašal Roger, trudeč se na vso moč, da bi govoril mirno, zroč mlademu možu v licu.
«Ne. Bil je sam. Prenočil je v tej bajti, a o dekletu tega imena ni nič govoril.®
«A o kom je govoril?®
«Bil je zelo utrujen in mislim, da je bil napol mrtev od tuge nad tem, kar se je zgodilo. Kolikor se šc spominjam, ni izgovoril nobenega imena.®
Tedaj je opazil žalostni izraz v Rogerjevih očeh in ves njegov obup, ki ga ni mogel več skrivati. Zato je pristavil tolažeče:
«A mnogo deklet je prišlo tod mimo, samih in v družbah. Kakšna pa je bila Nada Hawkinsova?»
«Skoraj še otrok.® je odvrnil Roger z mrtvim glasom. «Osems najst let ima, krasna je, modrih oči, rjavih las in s kodri okoli obraza. Kakor angel — da bi je ne pozabili, ako bi jo videli — čeprav samo enkrat.®
Mladenič je sočutno položil Rogerju roko na ramo. «Tod mimo ni šla,® jc dejal, «a gotovo jo najdete kje drugje. «Ali nočete zajtrkovati z menoj? Imam nekega tujca v hiši, a še spi. Tudi on hoče iti na pogorišče, odkoder ste prišli. Išče nekoga in morda bi vam lahko kaj povedal o dekletu. Gre h Craggo« vemu hrbtu.®
«Tako? Kako pa se piše?®
«Breault,» je povedal mladenič. »Četnik Breault od kraljeve severozapadne jezdne policije.®
Roger se je okrenil in pogladil konja, ki je čakal svoje krme. A Roger ni čutil ničesar pod svojo roko. ki mu je nekako omrtvela. Pol minute ni mogel ziniti niti besede. Potem pa ie dejal:
«Hvala. prijatelj. Zajtrkoval sem že in se mi mudi v gozdove na severozapadu, tja k Dežji reki. Ne pravite, prosim Brcaultu, da ste me videli: morda bi se jezil, da ga nisem počakal. Toda razumeli me boste, ako ste ljubili svojega rajnega brata, da nisem prav nič razpoložen, se s kom razgovarjati o stvareh, ki zanimajo le njega, ne pa mene.®
^Razumem,® je dejal mladenič, «a upam. da jo zopet najdete.® Molče sta si stisnila roko in Roger je hitel od bajte... Tri dni kasneje je prišel iz pogorele pokrajine v mesto Fort \VilIiam neki mož s psom in je vpraševal po potujočem slugi
božjem, zvanem otec Jan in po neki krasni deklici z imenom Nada Hawkinsova.
Ustavil se je najprej v stari misijonski hiši, v čije senci so pred sto leti Indijanci in kupci zamenjavali svojo robo.
Otec Avguštin, starček patrijarh, s katerim je govoril tujec, je pripovedoval po njegovem odhodu, da je bil to čudak, bržčas bolan, kajti iz njegovih oči je gledala nekaka blaznost.
In res je bila to blazna obupanost, ki je glodala vztrajno na Rogerjevem srcu. Nič več ni upal, da bi bila Nada ušla plamenom, dasi doslej nikjer ni našel nedvomnega dokaza o njeni smrti. A to ni imelo posebne važnosti, zakaj mnogo so jih pogrešali in jih niso našli že od lanskega septembra do početka maja. Kar je zvedel povsod z zanesljivostjo, je bilo dejstvo, da je otec Jan ušel — a da je potoval sam.
A otec Avguštin je povedal Rogerju. da mu je otec Jan. ko se je ustavil na kratek odpočitek tu v misjonski hiši, pravil, da je namenjen na sever, nekam k jezeru Paskokogonu, nedaleč reke Albanv.
Pika in njegovega gospoda je čakalo le malo miru v mestu Fort \Villiam, kajti da ju Breault gotovo zasleduje z nesmiljeno vztrajnostjo podlasice, po kateri so ga imenovali, o tem r.i Roger Mc Kav gojil niti najmanjšega dvoma. Zato si je svoj nahrbtnik napolnil z najpotrebnejšimi rečmi v zakotni kramariji. kjer bi Breault pač nikoli ne povpraševal po njem, ter je nato krenil proti severu po goščavah ob Pasjem jezeru in k reki istega imena.
Računal jc: pet ali šest dni še, in sestane se z otcem Janom, da zve resnico, ki se je je bal bolj in bolj.
Potrtost gospodova pa sc je naselila na neki tajnosten način tudi v Pikovi duši: Nerazumevajoč vseh besed, je čutil temno tragedijo za seboj in okoli sebe in njegova postava je postala nekako volčja. Njegova zaupljivost je izginjala, ko je videl vso to obupanost moža, s katerim je potoval po svetu. Njegov vid in voh sta bila vedno na straži, kakor bi mu bil sumljiv vsak šepet vetra po vrhovih dreves, pod katerimi sta šla. Zvečer pa, ko sta si napravila ogenj, da sta v najbolj gosti šumi skuhala večerjo, je ležal Pik napol bdeč po cele dolge ure ter ni dovolil, da bi bistrost njegovih čutil bila preveč otopena po trdem spancu.
Od one noči, ko se je ustavil ob bajti bradatega kolonista, je postajalo Rogerjevo lice b'edejše in sušje. Često se je trudil misliti, kaj stori v trenotku. ki je vedno bližje, ko bo stal obraz k obrazu Breaulta, lovca mož. Njegova opreznost, odkar je ostavil Fort V/illiam, je bila le še avtomatski nagon sebeohrane; v istini je bil vedno ravnodušneiši napram dejstvu, da se Breault kar naenkrat pojavi pred njim. Niti ni več želel, da bi se ta tren čim bolj odtegnil.
Ta gonia je trajala pač že predolgo; imela je čase razburjenosti in sreče, zdaj pa je bil že utrujen, in ker Nade ni bilo več, je videl pred seboj lc še črno brezupnost. Je Ii mrtva, hoče iti za njo!
Ta misel mu je bila nova uteha in z vrelim čutom v srcu je zavozlal srnčji iermenček na poklopcu svoje taške z revolverjem. Ko ga Breault zasledi, naj spozna po tem vozlu tudi zakon, da je pozdravljal — konec te igre!
Nikoli dotlej ni prišla pomlad na sever krasnejša. kakor tega leta, ko je Mc Kav s svojim psom potoval po globoki divjini jezera Pashokokogonu. Mesec dni poprej, nego navadno, je v nekaj uraK zamrl poslednji dih mraza in že so se oglašali sladki šepeti ljubezni po cvetju in med ptiči.
mi
¥ Pfuiu
naznanja, da je otvoril svojo
notarsko pis
v stari vojašnici za magistratom, v neposredni bližini pošte, Panonska ulica 5, I. nadstropje in sicer kot naslednik bivših notarjev gg. Filafere, Strafelle odnosno dr. Grobelnika.
Uradne ure ob delavnikih od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne. Ob nedeljah in praznikih pisarna zaprta.
§mac3artiLainoDrxiannnnnnn~roonnnnnnnmnonaDCC
NAZNANILO.
D	\
g Opozarjam vse pekarske obrti, ila sem prevzel [
g generalne zastopstvo za Slovenijo slovite praško \ H tovarno za
Kopalna seziia!
3o?pIni čevlll D M. 23 -
d. kopalni trfcef cd D'n 55'-ikop. tr?cot s krifem od Din 115-
Hoialnl plaSčI za
gospode, dame in otroke, najnovejši vzorci.
Najnižje cene 1 Vse kopalne potrebščine 1 r red no kupite, oglejte si zalogo pri
A. Mm
LJUBLJANA
POZORI iI
pri Konfekcijski tovami
POZOR!I!
Nafcp^efft sc oblačite edinole
FRAN DERENDA & CiE.,
liubljana, v rfetallni prodaialnl na Erjavčevi cesti 2 nasproti Dramshepa nledaligča I
Tam dobite raznovrstne letne pralne obleke za gospode že od Din 180-—, lister sukniče od Din 200-— in otroške
oblekce pa že od Din 65'— naprej. Obrščite in prenričajite se o nedosegljivo nizkih cenah! ! i
iii pn
in da nudim iste 20 do 25°/o ceneje kot nemške firme. Kot strokovnjak se priporočam tudi za postav-janje parnih peči. Vse informacije brezplačno.
Rudolf Ročak, mestni stavbenik v Trbovljah
Pozor! Ssmo 300 Din franko na dom!
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega ašumlnl|a ssetso-belS te desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu aH povzetju.
Za cenik priložite Din 1"— v znamkah. Inserat priložiti. Ako bi ne ugajalo, se vzame radevolje nazaj.
MTnt* ISMR
Učenca
zdravega, iz poštene hiše in z zadostno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom Janko Kon&ar, Litija.	3697a
IZVRiUJf TtiHARihA OEl AV ViAKIMVOŽIs SI ISMC FRURADSt Tli KOVISE CE V/KF KUVERTERAČUSE HRAMIMEIK Z\DRUŽ: SE KHJIŽICEPOROČSA VAI\A\#LA VABI t\CIRKUL\RJEVtTOP\ICt ETME1EMft; TVAiKAK\l\X\llA IAVIIKE iUJOPItt f\ VJA VTffKAflfKO STROKO lPADAJOČA DčlK OKUiHO l\ Ct SO * i SKROČILK fPRf Jf MATUOI VAROONA H\JIC\RW
PRfJfRKOVAOi/CA I TE VILKA 7 T ELEFOH - ŠTEV 3 O 1
od najfinejše do najprepro-stejše opreme po izredno 'MSf®^^?^ znižanih cenah se dobi pri ^Sg
ANDREJ KREGAR, tovarna pohištva,
ŠT. VID nad I.JII3LJAH0, (nasproti kolodvora Vižmarje).
Erman & Arhar
Splošno mizarstvo ter izdelovanje žalnzij. rolojev i. t. d.
St Vid nad Ljubljano - Slovenija.
Izdelujemo: lesene roloje .System Esslinger' in ,System Klett', lesene žaluzije v raznih barvah na trakove in verižice ter platnene in gradl-
žaluzije iz prvovrstnega materijala. Sprejemamo tudi vsa tozadevna popravila.
c»1lii

.•um
Kovinska industrija iriŽ.J&H.BE/HL .Maribor, SH.S
( MerdUinduitrie )	AlsKsandrova tesJ-a šf-ev.S.	/oo-a
Najngodniji nabup je naravnost od tovarne I
| IVAN ZAKOTNIH S™
I MESTNI TESARSKI MOJSTER
Telefon St. 379
ločitev zakona
je neizogibna, ako dobim v jedi še enkrat ščurka l Zenas Bog! Saj mi pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, če ps I
ni sredstva zoper nje! ftlož: Pre; ga res ni bilo. Toda koncesionirani zavod „Pana" » Ljubljani na Poljanski c. 12 je iznašel sredstvo, ki pomori brez vsake nadležnosti in brez vseh posledic vse ščurke, miši in podgane. Pojdi ali pa piši takoj tja!
i? Parna Saga.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje 1.1, d. Gudba lesenih mostov, Jezov in mlinov.
Tovarna furnirja.

iMMmmfl ntiiiun LESNIH iztfelkou!
Otroški vozički, stoli za ležanje s podnožnikom, obroči za tekanje I. in II., okvirji za vezenje, sklopni stoli, deske za risanje, servisne tase, tintnikl, palice za metle, jermenice (Riemenscheibe), okvirji, pisarniške opreme, vsakovrstna mizarska dela in notranja arhitektura.
Kompara I drug, Maribor, strelna JvUdsvalalea leseaUt predmotor, Cesta na Breste 17.
HAlfRE"NEW YORK samo Sest dni čez morje. lOS-a	Francoska linija (French Line.)
• Cle. Gle. Transatlantique in družba Chargeurs Reunis za pomorske vožnje -
v severno in južno Ameriko, Avstralijo ter Kanado
Ekspresni psrniki: .Pariš', .France", .de Grasse*.
Vozne listke in tozadenav pojasnila daje:
Ivan Kraker
zastopnik v Ljubljeni Kolodvorska ul. 41
I
Uj
[r,
H
E E B
E □
3 E E 0
Hotel BRISTOL Beograd
V bližini železniške postaje. Hotel prvega reda, E :-: primerna čistost in prvorazredna kuhinja
CENE ZA SOBE:
Soba z eno posteljo Din 51, 59 in 64. Soba z dvema posteljama Din 75 in 85.
brez vsakršnih dodatkov, razven občinske takse.
3627a	Hotelirja Popara i Batiborovič. S
0
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par« Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din 10*-^
Danes v nedeljo 5. julija
priredi »Kolizejski oder»
kresno veselico
r restavraciji pri «tev u» (Gosposvetsk.a cesta) zdru-Seno s petjem. ezpresno seljivo pošto in plesom.
1406
Mesnico
f klavnico, oddam takoj v taiem v Mali vasi št. 33 nri Ljubljani. — Marija -noj.	14011
Bičevnike
/koprivovce) prave tržaške, naravne. pletene in politi-rane izdeluje in priporoča Pelavnica tržaških bičev-cikov v Kranju, Slovenija.
14853
Vulkanizira
r=e vrste gumija parna vulkanizacija P. Škafar v Liubljani, Rimska cesta 11. J	270
Pekarna
« stanovanjem, v predmestju Ljubljane, se rod ugodnimi pogoji odda v najem. Ponudbe' na npravo »Jutra» pod »Pekarna in stanovale..	151S8
Slaščičarna
h medičarna. v večjem prometnem mestu, na glav-;»m trgu, z lepo opravo, pripravno tudi za zaitrko-ralnic-o ali drugo trgovino, .p radi družinskih razmer nroda. Popije pod »Slaščičarna - medicama 7454»_ na npravo * Jutra..	15586
Dobra strojepiska
za domači denarni zavod, se i š č e proti dnevnemu
honorarju s takojšnjim nastopom. Ponudbe na poštni predal štev. 4, Ljubljana.
15318
Deklico
pridno in pošteno, se sprejme kot učenko v boljšo trgovino z meš. blagom na deželi. Naslov pove uprava »Jutra*.	15374
Likarica
dobro lzvežbana, se sprejme. Prednost imajo tiste, ki so bile Se zaposlene pri kaki industriji perila. — Plača po dogovoru. Naslov pove uprava »Jutra*.
13251
Trgovski pomočnik
špecerijske »troke, agilen in dober detajlist, sposoben tudi za potovanje, z znanjem slov. in nemškega jezika, vojaščine prost, se sprejme. Ponudbe s točnimi navedbami dosedanjega službovanja, na upr. Jutra pod šifro «Stalno mesto*.
15250
. Pletilke
dobro iručene posebno Z3 volnene izdelke, sprejme tovarna pletenin Franzl. P r i v o z 10. Prijave v ponedeljek in torek dopoldne.	151S5
Potnik
k! hi prevrni še par dobro idočili predmetov malenkostne teže. se išče takoj. Naslov pove uprava cJutra* 151S1
Profesor
*fi.tematike, pripravlja za panavljalne Izpite proti nizkemu honorarju. — Ponudbe na upravo cJutra* pod cVestno-uspešno 7554».
15236
Sezijske tečale
one dame. katere se ra-tt pomanjkanja časa ne morejo udeleževati rednih azijskih tečajev, otvorim 'ne 10. t. m. Pri teh te-ijih se lahko plačuje honorar dnevno, da se nudi obisk tudi manj premožnim — Konr. učni zavod za iz-Movanje damskih klobu-•v A. Vi vod - Mozetič v :nbljani, Pred Škofijo 21. . na d str.	15624
Absolvent realke
'Ii inštrukcije. Naslov v uprav! cJutra*. 15258
Strojepisje
državno konr.es. zasebno rčilišče. Gita Petač, Ljub-linna. Valvazorjev trs: 6. pritličje.	15589
Dama
fevežbana v trgovstvu, z ''•»bro naobrazbo, srednje TOfti. čedne zunanjosti. z dostojnim in finim nastopim, samostojna in neodvisna. pridna in poSter.s. sprejme. Prednost ima-Ijubitcljice otrok in ki ^.ajo gospodinjstvo. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z navedbo staro-*i, dosedanjega življen-kega poteka, s sliko, ki * vrne, pod Šifro c Trajna k«i?tenca> ca upravništvo Jutra*.	15115
Okrajne zastopnike
Kamr.ik, Logatec. Kra-Rado vi iico, škof jo Loko, Kočevje. Krško. Bre-sprejme takoj pod Ho ugodnimi poboji, več-' zavarovalna družba. — ■podje ali tvrdke. ki so 'obro vpeljane, in so zmož-0 prevzeti organizacijo oe-okraja, "naj pošljejo ^nulbe pod c.Aerilen* na Pnblicitas*. d. d., oglasni favod v Ljubljani. Šelen--ircova ulica štev. 7/II.
14923
Mehanika
^vnrrstno moč. sprejme ^'orjančič, Ljubljana, še--nbureova ulica. 14706
Nameščenci
?eh vrst lahko dobe v "■jkrajSem času službo v •o veni ji. Hrvatski ali k*e '.rugjo. — Obrnito se samo r.a Oglacno-Namjett--i" Od?:ek ♦Delta-Stnnv igreb, Ilica 11. 15376
Kuharico
Anshilfsk&chin) perfektno - ramostojno. iSčem takoj i dan) za mesec dni. — -ilov pove narava cJutra* 15144
Blaprajničarka
UiV-ia trgovine, solidna • poštena, se sprejme v '-ovici Lud. K u h a r i č Ormožu.	15158
Učenec
' sprejme v manuf.aktnrno ■'uvino Franjo Majer v inboru.	15349
Ob zaključku šolskega leta se sprejme
vajenec
v metal, laborat. — Reflek-tanti s 3—4 3red. Solarni naj pošljejo ponudbe pod Šifro «Vajenec metal. lab.» na upravo cJutra*. 15434
Mizarski pomočnik
kateri bi se izučil parke-tarstva in vajenec, se sprejmeta. Ferdo Primožič, mizar in parketar, Trnovski pristan 4.	15403
Čevljarski pomočnik
se takoj sprejme na Pru-lah (pri mostu) pri g. A. Brajerju.	15612
Trgovski potnik
za Iukrativi artikel, se takoj sprejme. Kolekcija ie lahka in majhna — Ponudbe 8 fotosrafijo In cn-rioulum vitae na upravo ♦Jutra* pod cZagreb*.
15S93
Reducirani uradniki
In vpokejencl. pozor!
Trgovsko podjetje v Ljubljani nudi ugodno priliko sposobnim in naobraženim reflektantom znatnega zaslužka. — Resni ponudniki, ki imajo primeren nastop in so sposobni za vnanjo službo, naj pošljejo ofert na upr. cJutra* pod Šifro ♦Sposoben posredovalec*.
15295
Službe dobijo
za neko podjetje v Ljubljani: I knjigovodja (knji-govodkinja). zanesljiva moč s prakso. Zahteva se zna-nje dvojnega knjigovodstva, bilance, strojepisja, slov. in hrvaščine. V ponudbi naj se navede zahtevana mesečna plača pri lastni oskrbi. — Istotam se sprejmejo: 1 delavec za vsa dela. kakor tudi za embaliranie poštnih in žel. pošiljk; 1 delavka za vsa dela, osobito pa za čiščenje prostorov, posode in steklenic. — V ponudbi je navesti plačo ki se zahteva na dan pri lastni oskrbi. — K ponudbam ni potrebno prilagati znamk za odgovor, ker se bo odgovorilo le onim, kateri pridejo v prvi vrsti v poštev. Ponudbe na upravo cJutra* pod značko cTrajno 655».
15531
Odda s e mesto stalne
kontoristinie
zmožne slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi. Sprejme se event. tudi začetnica. Ponudbe pod šifro ♦Vestna 7622» na upravo ♦Jutra*.	. 15425
Železninar
perfekten v slov. in nemški korespondenci, se takoj s r> r e j m e. Ponudbe pod «Z navedbo plače* na upr. < Jutra*.	15527
Gospodinjo
event. tudi z 1 otrokom, išče inteligenten samostojen gospod. Ponudbe pod ♦Gosnodinia* na roklamno pisarno Florsnini, Trbovl?* 15597
2 krof. pomočnika
dobro izvina. soTejrae Mlakar, Grbičeva ulica 9 (Trnovo).	15608
Več kroiačfc
spretnih, sprejme damski palon Mlakar. Grbičeva ul. št. 9 (Trnovo).	15604
Kuharica
za gostilno, pridna poštena, samo prvovrstna moč, se išče. Naslov pove upr. cJntra*.	15G0G
Ki££ego)
Knjigovodja
in fcorospondent, absolutno samostojen bilancist, s 14-letno trgovsko, hranilnično in bančno prakso, vešč slovenske in nemško korespondence. išče primerno mesto — tudi kot skladiščnik — najraje na deželi. Službo lahko nastopi takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Zanesljiv 1889*. 15113
Biagajmčarka
ki bi# pomagala tudi v trgovini. išče mesta. Naslov v upravi <Jutra*. 15294
Vdova
stara 32 let, vestna in zmožna vsega gospodarskega dela. perfektna šivilja in izvrstna kuharica, želi premeniti službo gospodinje k starejšemu gospodu ali majhni obitelji. Naslov v upravi «Jutra*.	15397
lGletni deček i S č e mesto
pekovskega vajenca
z vso oskrbo. Naslov pove uprava cJutra*. 15480
Šivilja
prevzame krpanje perila in moške obleke. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava «Jutra*.	15610
Služkinja
za vse, predvsem pa da bi se priučila boljši kuhi, išče mesta e 15." julijem. Naslov pove uprava <Jutra» 15499
Natakarica
začetnica, išče stalno mesto. — Naslov v upravj cJutra* pod «St. 2229/7658» 15478
Bančni uradnik
bilancist, knjigovodja, ko-respondent — vešč v s e h bančnih, industrijskih in trgovskih poslov, sprejme v svojem prostem času sestavo bilanc in vpeljavo knjigovodstva. — Cenjene ponudbe pod žifro ♦Knjigovodja 7G30* na upravo cJutra».	15432
Inteligentna gospa
želi primernega mesta. — Erent. tudi samo za popoldanske u-« ali gotove uneve v tednu. Ponudbe pod «V. K. 76S3* na upr. ♦Jutra*.	15539
Potnik
ki ie vpeljnn po celi Jugoslaviji, želi sprejeti še nekaj zastopstev. Ponudbe na upr. «.Tutra» pod šifro cTakoj 1925*.	15576
Kinooperater
mlajša, dobra moč, se iSče za takoj. — Dopise z zahtevami na naslov: Kino ♦Jadran*, Bled. 15151
Brivski vajenec
ki se je že učil in zna nekoliko že delati, se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi cJutra*.	15574
Prodajalko
zmožno primerne kavcije, se sprejme za vodstvo podružnice. Ponudbe na upr. ♦Jutra* pod značko ♦Podružnica 7692*. 15564
Brivski pomočnik
polnoleten, se sprejme v Ljubljani. — Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod šifro ♦Brivec 7672».	15513
Pekovskega vajenca
iz dobre hiše, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji, z vso oskrbo, Matija Sene-kar, pek. mojster, Slatina-Radenci.	15514
Strežkinja
za vsa hi3na dela, od H. do 2n uro na dan, se i^oe Mesrčn:i plača 300 Din in hrana. Naslov pove uprava ♦Jutra*.	15512
Učenec
s potrebno šolsko izobrazbo. za špecerijsko trgovino v Ljubljani, se sprejme takoj. Naslov pove uprava ♦Jutra*.	15484
Postranski zaslužek
do 8000 Din mesečno se nudi damam, katere Imajo sposobnost med ženskim svetom za prodajo modernega nakita. Ozira se samo na resn« osebo izven Ljubljane. Za odgovor je priložiti znainko za 5 Din. — ♦Mansart*, poštni predal 43 Ljubljana.	15483
Učenec
poštenih staršev, g primerno Šolsko izobrazbo, se sprejme ob lastni o«krbi ▼ manufakturno trgovino v Ljubljani. — Ponudbe pod ♦Ljubljana 12*. 15536
Prikrojevalca
*	otroška dela, dobretra samostojnega, se sprej-
proti dobri plači. — ^rj^n mora biti v vseh jaških delih. Ponudbe ♦Krojač-prikrojevalec»
*	ttDravo *Jutra». 15225 i
Provizij, potnika
za toaletne predmete itd. išče novo podjetje. Cenj. ponudbe z navedbo referenc ali kavcije na upravo ♦Jutra* pod	7654*.
15533
Gospodična
s petletno magistratno in petletno notarsko prakso, vešča vseh tozadevnih pisarniških in «emljiškoknjiž-njih del, z izvrstnimi pričevali, išče primerne službe za takoj. Ponudbe na upr. ♦Jutra* pod značko ♦Zanesljiva 7570*.	15308
Knjigovodja
in korespondent, absolutno samostojen bilancist, vešč slov. in nemške korespondence, s 141etno trgovsko, hranil, in bančno prakso, išče primerno službo, najraje na deželi. — Nastopi lahko takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod šifro ^Zanesljiv 1889*.
15328
Potnik
dobro vpeljan, M rad pre-menil mesto v kako drugo trgovino. Naslov pove upr. ♦Jutra..	13241
Blagajničarka
s pisarniško prakso. vajeDa tudi v trgovini, želi kakršnokoli mesto. Nastopi lahko od 1. avgusta dalje. Ima 5 let prakse. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro »Priduost 7534». 1522S
Gospodična
izučena v vezenju in šivanju, želi mesta k otrokom aii kjer bi se naučila kuhati. Ponuabe na podružnico 'Jutra, v Mariboru I>od šifro »Plača postranska stvar».	' 15203
Pisarniška moč
s trgovsko prakso, vešča slovenskega, srbohrvatsk* ra in nemškega jezika, želi mesta kot. skladiščnik ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo .Jutra, pod znač!:o »Zanesljiv 7621». 15426
Absolventinia
drž. dvorazredne trgovske šole. ki obvlada slovenski, nemški, srbohrv. in deloma italijanski jezik, želi mesta. Verzirana v računstvu, knjigovodstvu, korespondenci. perfelitna steno-trrafinja v nemškem, slov. in srbohr\ at.kera jeziku ter hitra strojepiska. Plača minimalna. Gre kamorkoli. — Ponudbe na upravo <Jntra» v Mariboru pod »Marljiva.
13631
Kuharica
išče takoj službe k samski osebi kot gospodinja ali na gostilno kot samostojna kuharica. Zna tudi šivati. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod lifro »Varčna 7654».
15479
Slaščičar
mlad, Seli premeniti dosedanje mesto. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro «5t. 1052/7725».
15398
Deklica
ki opravlja vsa dela in zna tudi kuhati, išče mesta pri majsi družini. Naslov v opravi »Jutra>. 15600
Kovinski strugar
zmožen tudi stroinoključav-ničarskih del, išče službe, ali prevzame tudi repara-turno delavnico kot vodja v kakšni tovarni. Ponudbe z navedbo plače na upravo «Jutr3» pod »Izkušen 7708-13502
Bele filc klobuke
v bogati izbiri priporoča M. Jeglič, modistinja v Slomškovi ulici štev. E7.
Moško kolo
se proda. — Pojasnila daje vratar pivovarne <Union».
15239
Spalnica, jedilnica
in velika pisalna miza, dobro ohranjena, se proda. Naslov povo uprava «Jutra» 15233
Traverse
vseh dolžin in velikosti, so ugodno naprodaj. Pojasnila daje »Stavbna družba, d. d.» v Ljubljani, Levstikova olica.	151S0
Smrekove skorje in stavbnega lesa
imam več vagonov na razpolago. Ponudbe pod šifro »Stavbna zaloga* na upravo »Jutra«.	15364
Mleko za dojenčke
lastnih krav, prodaja hotel Štrukelj.	15351
Vrtne stole
Je pleskane. ugodno proda hote! Štrukelj t Ljubi:'-.!.
15351
Da, biti milijonar
je lahka stvar,
a milijonar — postati,
to gre le z «Jutro\'imi* inserati!
9BHEaS9DBHaSBEB
Stiskalnica
za izdelovanje umetnih sat-nie, je naprodaj. — Kje, pove uprava «Jutra>.
15521
Pohištvo
Zadruga mizarjev «Lipa» v St. Vidu nad Ljubljano, daie pohištvo tudi na obroke. — V zalogi ima več spalnic iz trdega in mehke-ga lesa, jedilnice, kuhinje itd.' — Kupi in ogleda se lahko tudi o • nedeljah. — Pišite po cenu. 15510
t"FT3S»
T^Ti
Enodružinska hiša
ali vila v Ljubljani, vsaj 6 stanovalnih prostorov, se kupi. Cena okoli 150.000 D. Pcnudbe na upravo »Jutra* pod značko »M. 1L 7456».
liuM
Prodam hišo
% gospodarskim poslopjem. ▼ rtom ladonosnikom in njivo. — V hiši je dobro HoS* gostilna. — Pojasnila daje Frano Koropec v Konjicah.	15414
Kdor želi
kupiti lepo vilo v I.jub-ljani za 175.000 Din. imeti udobno stanovanje z vrtom ter uživati 6veži zrak. naravo in mir, naj se čimprej zglasi. Naslov v upr. »Jutra*.	15595
Trgovina meš. blaga
staroznana. ob prometni cesti. se z vsem inventarjem, pod zelo ugodnimi plaoilni-mi pogoji poceni proda. Stanovanje takoj na razpolago. — Pojasnila daje K. TVerli T Ccrknici. 1501!
Gostilno
iščem v najem ali na račun, tudi na deželi. Karel Kos. Maribor, Klavni?ka št. 1».	15117
Srednje posestvo
se vzame takoj v najem pridelki, proti odkupu ali irez pridelkov. Naslov pri | pod-uSnici »Jutra* v Jla
Spalno opravo
solidno izdelano, iz trdega lesa, poceni proda Fr. Se-ber, tapetnik, Rožna nI. 5.
15254
Elektr. lestenec
(luster), se po primerni ceni proda. — Kje, pove uprava »Jutra*. 15261
Knjigo
«Ple Fran ais Hausirtztln,
prodam za 300 dinarjev. Naslov pove uprava »Jutra* 15615
Pletilni stroi
St. 6, dobro ohranjen, se po izredno nizki ceni proda Naslov pove uprava cJutra* 15633
Psiha
otro&ka posteljca in voziček, naprodaj. Kje,	pove uprava ♦Jutra*.	15634
Doprsna soha
naravna velikost (terakot.a) s stebrom (jesen), se zelo ugodno proda. Primerna ie za velesejem ali sploh izložbo. Vprašati pod Šifro ♦Jesen 7705* na upr. Jutra 15396
Pisalni stroi
dobro ohranjen, se proda Naslov pove uprava cJutra* 15593
Dirkalno kolo
malo rabljeno, proda I. Podboj, trgovec, Sv. Petra cesta.	15591
Klobuki! Slamniki!
Popolna razprodaja
zaradi opustitve trgovine. Samo do konca juliia t. i. Trgovina A. Krejči, Wol-fova ulica 5.	14.894
Stelaže in predali
za špecerijsko trgovino, zelo ugodno naprodaj. Spodnji del dolg 287 cm. širok 50 cm. visok 141. z 21 predali in 7 oddelkov za kavo, riž itd. — Zgonvi del 210 cm dolg, širok 42 cm. visok 120 cm. s S5 predali. Edvard Dolenc v Kranju.
151.56
Dvokolesa, motorje
mš
otroške vozičke in pneu-matiko, najceneje prodaja na obroke ♦Tribuna* F. B. L., tovarn.1 dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Ceniki frauko.	299
Železne posiel.ic
zložljive, z mrežo, 325 Dir; žimnice in morske trave po 300 Din; posteljne mreže, otomane, nivane in tapetniške izdelke, ima v zalogi najceneje Rudolf Radovan, tapetnik, Krekov trg št. 7.
14302
Fotoaparat
10 y 15. Goerz in povečal-
ni aparat, se proda. — Naslov pove uprave cJutra* 15-91
Tovorni avto
znamke cFiat*, v zelo dobrem stanju, «e ugodno proda. Pripraven predvsem za trgovec, ki posečaio sejme.'Jo«ip Rapg. Toplire na Dolenjskem.	15317
TeHstilDoziir
Ljubljana, Krekov trg 10, I. nadstr. prodaja: FROTIRJE, KREPE, DELENE, CEFIRJE, MIZNE PRTE itd
po vnovič ZNIŽANIH CENAH.
15400
Otroški voziček
se po nizki ceni proda Cesta na južno železnico, ruska baraka, soba št. 15.
15390
E 600/24—25.
15248
Dražbeni oklic.
Na podlagi sklepa T dne 10. oktobra 1924 S 6/24/56 se odredi v Slov. Bistrici na dan 25 Julija 1923 ob 9. url dopoldne javna sodna dražba v konkurzni sklad »Bistri ee», prve jugoslovanske tovarne za gumb« in kovinsko predmete, družbe s o. z. v Slovenski Bistrici, spa-dajočih industrijskih iidel kov. kakor galalitnih, bisernih, roženih in kovina-stih gumbov ter raznega galanterijskega blaga, cenjenih na 101.855 Din 30 p.
Za družbo so merodajna določila §§ 277 in 278 i. r.
Cenilni zapisnik je1 na vpogled med uradnimi urami pri podpisanem sodišču in na dan dražbe.
Premičnine, navedene v eenilnem zapisniku se lahko vpogledaio v Slovenski Bistrici.
Okr. sodišče v Slov. Bistrici, oddelek n, 26. junija 1923.
Različno pohištvo:
plišasta garnitura (divan z 2 fotelji), jedilna omara, miza, stol!, preproge, malenkosti. postelja, omara, prvovrstni klavir itd., se proda v Celju. Prešernova ulica štev. 3.1 (od zadaj).
13047
Klubska garnitura
lepa, iz dobroga usnja (govedina). medenasta postelj in čedna predsobna omara. vse skoraj novo. se radi odpotovania proda na Resljevi cesti štev. SVIT.
15503
Stroj
za ditrna kolena, dobro ohranjen. pro'a za polovično ceno Mariia Belec v Kranju.	15535
Sokolskl kroj
in banja za sedeti, se proda. Kje. pove npr. »Jntra» 15507
Čevlje
no čudovito nizki ceni prodaja doma !n po sejmih Travnik Frane, čevljarstvo v Trebnjem. Moške in žensk" boks čevlje od 175 do 212'50 Din. mc*ne delavne čevlje po 2O0 Din. Prodaja tudi sandale iz finega boksa z močnimi podplati ter zanesljivo domačega izdelka. Naročila s« točno in solidno izvTšujejo. Trgovcem še popust. — Kdor se želi dobro in poceni obuti, naj si zalogo ogleda. — Istotam ee sprejme vajenec.	15517
Spalnico
češno"'/, po.ttirano, z ovalno psihc, proda za 5000 Din Tomo Jeglič, mizar v Trebnjem.	15515
riboru.
13C37
Po nizki ceni
prodam: daljnogled znamke »Zeiss*. dobro ohranjeno sedlo, voz zaprav-ljivček. malo diro, novo okno 110 X 160 ter par polken za nova okna. — Naslov pove uprava »Jutra* pod značko »Poceni 250».
15501
Motorno kolo
«Tndian». malo rabljeno, se proda. — Naslov pove uprava »Jutra«. 15567
Motorno kolo
dobro ohranjeno. 4 HP, se po zelo nizki ceni proda na 8elu žt. 49.	15531
Smrekovo lubje
(čreslo) zmleto in v kosih, več vagonov naprodaj. — Ponudbe z navedbo cene je poslati na npr. »Jutra* pod šifro »Zdravo blago* 13543
Pletilni stroj
št. 10/38, se jako orodno proda. Naslov pove uprava »Jutra*.	15545
Radi selitve
se v Rebru ft. 11 ugodno proda pohištvo spalne sobe in kuhinje.	155?3
Špecerijska stelaža
velika, s predali za moko, se nroda. Ogleda se lahko v skladišču »Balkan* na Dunajski cesti.	15582
Betonske stopnice
nove. 18 kom., 1*00 dolge, se ugodno prodajo. Naslov nri vratarju hotela Union.
15384
Nova cela oprema
za spalnico, se ugodno proda. Naslov pove upr. »Jutra*.	15585
Foto kamera
sklopca. dvojni anastigmat »Ooer-*. s stojalom in potrebščinami. se proda za 800 Din. Naslov pove upr. »Jutra..	13607
la!
Brez kvarjenia blaga kemično snaiento in
vsakovrstno barvaafe oblati
A N T Q SS B O C
Ljubljana. Selenbnrgnva il. 6 iradstr. Gline«-Vič <5.
Malo posestvo
lepo nrejeno, v Novi vasi, Sp. Radvcnjska cesta 22 pri Mariboru, pol ure od glavnega trga. se proda. Stanovanje kupcu takoj na razpolago.	15031
Enonadstropna hiša
• 8000 m» velikim vrtom nb Savinji v Celju, naprodaj.
Stanovanje na razpolago. — Nadaljna pojasnila daje g, Anton S t c r n, Celje, (fc spotka ulica 26. 13996
Enonadstropna hiša
z vrtom, v Rožni dolini se ugodno proda. Stano vanje kupen na razpolago. Naslov pove uprava »Jutra* 15297
Lepa kmetija
hiša, hlev za 8 glav živine, šupa. svinjaki, lep kozolec. poleg hiše sadni vrt. se proda. Tosestvo leži tik ceste in cerkve v najlepši ravnini v bližini gozda. — Cena z livim in mrtvim inventarjem vred SOO.POO Din: v slučaju takojšnjega plačila nudim tudi popust. Naslov pove uprava »Jutra.
15330
Prodam vilo
dvostanovanjsko. ki ima 3 velike svetle kleti in pralnico, posebej zidane drvarnice in delavnico, ki se z majhnimi stroški laliko spremeni v stanovanje. — Pri vili je tudi vrt s toplo gredo. Vič-Glinee. cesta II it. 4, Fr. Crnagoj. 14779
Žaga s posestvom
Radi bolezni prodam lepo hišo 7. elektr napeljavo, vodovodom, gosp. poslopji in žago — napravi se lahko tudi mlin — 28 ha zemlje (od tega 11 ha lepega gozda), ves poljski inventar. 4 krave in dva konja. Vse ob okr. cesti, 20 minut od trga in kolodvora. Cena 400:000 Din. Naslov pove nprava »Jutra* 13623
Majhna hiša
v Mariboru, se poceni proda — Stanovanje takoj prazno Naslov pove upr. »Jutra* T Mariboru.	15034
Trgovina z žitom
»Z-tva* v Sisku, priporoča svojo zalogo koruze, fižola, ovsa in pšenice, po najnižji dnevni ceni. Brzojavni naslov: »Zetva*. 5>i-sak.	13150
Fižol vseh vrst
suhe gob«, repno seme, bimna, mrav-fjinčna jajca in druge pridelke. kupuje Sever & Komp. v Ljubljani. — Cene sporočamo na zahtevo. 14951
Male pisalno mizo
kupim. Ponudbe na upravo »Julra» pol »Takoj 7646».
13465
Les!
Tesani, rezani in okrogli les, drva in oglje pmudite tvrdki »Ageko*. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 27. — Rabimo tudi večjo množi-ro jelovib hlodov za eeln-lozo (Sohleifholz) obeljenih v dolgosti 1.05 do 1.08 m. premer 10—3' cm. 15348
Kostanjev les
za tanin zopet kupujem za na5o tovarno — samo iz dolenjskih postaj. Pošljite x>nudbe z navedbo mno-iine in cene za (ranko vagon nakladah« postaje. — Rudolf Zor«, LJubljana.
15483
Vsled smrti
prodam manjše posestvo na glavn! cesti Zagreli—Zidan! most, 15—20 minnt od kolodvora Brežice. Novo urejena zidana pritlična hiša z gospodarskim poslopjem, vrtom, 1 oralom zemlje — vse zasejano in obdelano. Hiša je zelo pritiravna za gostilno ali trgovino. Cena .V.OOO Din. Kupee »e laliko takoj vseli. — Franjo Kos, Karlovac, Banja br. 120.
15359
Enonadstropna hiša
lepa, z velikim sadnim in zeleujadnim vrtom, dvema njivama in gozdom, se proda v Žalcu. Dopise na podružnico «Jntra» v Celju ped značko »Krasni dom».
13247
Enonadstropna hiša
s 6 stanovanji, skladiščem, delavnico, lepo kletjo in dvoriščem, se proda v Liubljani. Naslov v opravi »Jutra*.	15620
Hišo v Ljubljani
s takoj prostim stanovanjem S—5 sob, kupim za jnn.non—200.000 ptn. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Dobro ohranjena 76C6*.	134 SI
Družinsko hišo
z vrtom, prodam takoj po ■godni ceni. Naslov pove uprava »Jutra*. 15502
Kupci, pozor!
Ribica i vrtom in mizarsko delavnico ter vsem inventarjem je naprodaj. Kup«c se lahko tako' vseli Cena jako orodna. Vpraša »« v Zgornjih Stožicah 84.
15587
2 hiši v Studencih
pri Hrastniku, naprodaj. — Prva z zelenjadnim vrtom ia trto 27.000 Din; druga s lelenjadnim vrtom, trto ia velikim živinskim hlevom 25.000 Din. 10 minut od rudnika, na lepi solnčni tegf. — Tstotam s« proda tudi več stavbnih parcel na prometnem kraju ob glavni cest!. 15 minat od rudnik«. — Ve? pove Jola Trata! k, Trbovlje U.
13394
Trgr i lokal
s pros'	-ladiščem, v
■i »V- 1 posojilnice* ru. Mik Cevi cesti, se « 1. avguft, -r	oJda
v najem. Prasnila dobiti pri ravnateljstvu posojilnice.	13260
Prostor
za delavnieo za mirno obrt, iščem v sredini mesta. — Poaudbe na upravo »Jutra* pod znamko 'De-lavnica 7645».	15466
Lokal za pisarno
1—2 sobi, v sredini mesta, se i5č«. Cenjene ponudbe pod »Lokal za pisarno, na upravo «Jutra». 15444
Trgovski lokal
v sredini mesta, se išče. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod Sitro »Lokal takoj*.	15440
Trgovski lokal
z manufakturo. v Ljubljani, se pod prav ugodnimi pogoji proda. Ponudbe pod »Ugodno 73S0* na upravo »Jutra*.	15325
Lokal
» stranskimi prostori, prikladen za vsako obrt ter stanovanje, obstoječe iz 1 sobe in knhinje. oddaljeno pol nro o.l glavno pošt«, se takoj odda. Pismene ponudbe pa upravo »Jutra* pod šifro »Blizu Ljubljane*.
15189
Skladišče
v sredini me»ta, se odda s 1. avgustom. Naslov v upravi »Jutra*.	15616
Trgovina
mešanega blaga, se s stanovanjem odda. Cepjene ponudbe na npr. »Jutra* pod mačko »Dežela 7620».
13427
Prazno sobo
• posebnim vhodom. iš2e mirna gospodična s 1. avgustom. Ponudbe pod šifro »Mirna 7625» na upr. Jutra 13423
Sobo z 2 posteljama
oddam takoj 2 gospodičnama ali zakonskemu paru. Event. tudi z oskrbo, na razpolago tudi klavir. — Naslov pove uprava «Jntra» 15412
Zamenjam
moje lepo stanovanje 5 sob za stanovanje 3—1 sob. — Ponudbe na upravo »Jutra» pod šifro »Diskrecija zajamčena 7728».	13614
Samostojna dama
išče sobo. £e mogoče s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo. Plača do 300 Din. Po-lnevi odsotna. — Naslov v restavraciji »Kolodvor*.	15613
Več stanovanj
odda in zamenja «Poar» dovaleo», 8r. Petra resta št. 23/1.	15CT»
Opremljena soba
s posebnim vhodom, v sredini mesta, se takoj odda soiidnemu gospodu. 'Naslov v upravi «Jutra>. 156H
Opremljena soba
lepa. z vhodom iz stopnie, se odda. Naslov pove upr. «Jutra».	15625
Kot družabnik
s kapitalom 40.000 Din !s soudeležbo, grem v trgovino z mešanim blagom ali prevzamem podružnico. — Cenjene ponudbe pod šifro »Marljiv 100* na upravo »Jutra*.	15153
Opremljeno sobico
s lirano. odda s 15. julijem boljša gospa gospodični. — Naslov pove uprava »Jutra» 13409
Iščem stanovanje
1—2 sobi s kuhinjo. Ponudbe pod »Takoj 7550» na upravo »Jutra*. 15306
Stanovanje
obstoječo iz 2—3 sob, vsem komfortom. se išče. Ponudbe z navedbo cene pod »Stanovanje* na upr, »Jutra*.	15579
Manjša soba
s hrano in popolno oskrbo s« odda. Istotam se sprejmejo 3 gospodje na dobro domačo hrano. Naslov opravi »Jotra*.	13347
Opremljena soba
z 2 posteljama, se takoj odda. Naslov pove uprava »Jutra*.	13505
Onremljena soba
se takoj odda. Naslov v opravi »Jutra*. 15508
Stanovanje
2 sob in pritiklin, v vili
—	stanoval1'', v novi hiši
—	novo hišo, 2 sobe in pritikline, v predmestju — več opremljenih sob od 300—fino Din in prazno so. bo za 250 rin. o d d s »Posest*. Sv. Petra c. 24
15309
Gospod
se sprejme na hrano in
stanovanje na Dolenjski c št. 10H.	13511
Mirna gospa
zelo solidna drž. uradnica, išče pri boljši rodbini v sredini mesta, zračno opremljeno sobo. po možnosti s posebnim vhodom, Ceniene ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro »Solidna soha 7661».	13486
Za delavnico
iščem primeren prostor v mestu za mirno obrt. — Ponudbe na upravo <Jn*m» pod šifro »Sčetarstvo 7663» 15485
Gostilno
dohro Idočo. vzamem v najem. Ponudbe ra opravo »Jutra* pod značko »Prometna 7112».	15532
Dve prazni sobi
s kopalnico, ali kompletno majhno stanovanje, se išče v centru me«ta v novi ali stari hiši. proti najboljšemu plačilu. Ponudb« pod značko »Samec* na upravo »Jutra..	15289
Veletržec
išče manjše kompletno stanovanje za ureditev samskega doma. Centrom mesta in stalnost pogoj. — Event. se da odškodnina ali plača za delj časa na prej. Ponudbe z opisom lege stanovanja in označbo najemnine pod šifro »Veletržec* na npravo »Jutra.
15270
Stanovanje
2—3 sob x vsemi pritikli nam!, se !5če ra takoj ali za pozneje. Najemnina postranska stvar. — Ponudbe pod t-ifro »Udobnost, na »Publicita«., d. d., oglasni zavod, Sclecburgova 7/n.
15327
Sobo
v sredici mesta — lepo opremljeno, z 2 posteljama in souporabo kuninie, od. dam za mesec julij. av. gust in september. Naslov pove uprava »Jutra.. 15322
Čedno sobo
z vso domačo pre^krl o — razen brane — s pc-ebnim vhodom in električna razsvetljavo, iščem za mesec avgu«t pri lobdnih domačih ljudeh. Ponudbe pod »Trgovec 7513. na upravo »Jutra* do 10. t. m. 15197
Na stanovanje
In hrano, se sprejme gospod. — Sredina mesta in električna razsvetljava. — Istotam se sprejme gospod samo na hrano. Naslov v oprav! »Jutra*. 15448
Ma<hna družina
išče primerno stanovanj«. Plača po dogovoru. Naslov v opravi »Jotra*. 15445
Svetlo pra7no sobo
s souporabo kuhinj«, v gre-dini mesta, s« išče za 1. oktober t. 1. ali kasneje. Najemnina s« plača tudi za delj {asa Biprej. Cenj. ponudb« na npr. »Jutra* nod d«. P. 1903». 15430
Dve gospodični
se sprejmeta na stanovanje z zajtrkom — pri lenski osebi. Naslov pove uprava »Jutra*.	15497
Naslov? stanovani
za dijake, ozir. dijakinje
se dobijo pri ge. Likar na Poljanski cesti St. S7. vila Bcrgman.	15487
Stanovanje
obstoječe iz 1 velike in 1 majhne sob«, kuhinje, predsobe, jedilne shrambe, t n. nadstr.. blizu trga sv. Jakoba, zamenjam z 1 sobo in kuhinjo v mestu Ponudbe na npravo »Jutra* pod »C. K. 7634» 15461
Kot sostanovalec
se sprejme trezen in pošten delavec. Plača 100 Din mesečno. — Naslov pove uprava »Jutra». 15553
Prazno sobo
iščem za takoj. Ponudbe na upr. <Jutra» pod šifro »Soba 12».	15546
Stanovanje
v novi vili. z 2 sobama, kuhinjo, verando, shrambo in vodovodom, takoj na razpolago. — Naslov pove uprava »Jutra*. 15548
Stanovanje
2—S sob s pritiklinam!. išče zakoniki par za takoj ali tudi pozneje. Ponudbe na npr. »Jutra* pod šifro »ZraC-no stanovanje 7604».
13372
Mirna stranka
(! o«ebi) iš*e v LJubljani ali okolici kuhinjo in sobo. ozir. 2 sobi, s 1. avgustom. Plača do 70O0 Din letno. Pnr.ndbe se prosi na npravo »Jutra* po-i značko »Uirna stranka 7707*.
15394
Opremljena soba
lepa. s posebnim vhodom in vporabo kopalnice, v sredini mesta, se odda s
15. julijem solidnemu gospodu. Oglasiti se je od It. do 13. ure. — ?cnl Jelašič. Tavčarjeva (Sortna) ulica 1,11.	13439
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob. knhinje in kleti, z električno napeljavo, se odda proti polletnemu plačilu naprej. Naslov pove uprava »Jutra» 15605
Soba
fredinl mesta. * po«*K nim vhodom in električno razsvetljavo, »e odda za m*?*e. julij in avgu«t. — Naslov povo uprava cJutra* 15602
Stanovanje
1—? sob e kuhinjo, iščem ▼ Sp. SiJki ali v mestu. Ponudbe na naslov: M. O.. Ljubljana 7. Gasilska ul. 5 15632
Kapitalisti-inočemci
Dva nova patentirana izuma. povsod zelo potrebna množinska predmeta kovin-rke stroke, se prodaeta za Italijo. Avstrijo in Češkoslovaško. — Izdeluje lahko vsakdo. Ponudbe pod šifro ♦Velik dobiček 7599* na upravo cJutra*. 15356
Družabnika
ali poslovodjo s primernim kapitalom, sprejmem za vodstvo t r rovi ne z mešanim blagom na jako prometnem kraju. Ponudbe z navedbo referenc pod Šifro ♦Promet 7495» ca upravo cJutra*.	15162
Družabnika
z 200.00n—300.000 Din kapitala, išče za takoj ple-tarska tovarna. Podjetje je zelo rentabilno. Ponudbe na naslov: cPletarska tovarna*, Jagodina, "Srbija.
15623
Družabnika
ali družabnioo, s kapitalom 1»>—30.000 Din. išče dobro razvijajoča se tvrd-ka. Prednost imajo potniki za luksuzne predmete, ki bi osebno sodelovali. — Cenjene ponudbe na upr. ♦Jutra* pod značko cSi-gurnost 7033*.	15455
Dobre obresti
ali etanovanje, hrano i8 vso postrežbo dobi kdor posodi 60.000—80.000 Din trrrovsko-obrtnemu podjetju blizu Toplic. Ponudbe na unravo cJutra* pod znnčko cObresti 7C92*.	15559
Posodim 25.000 Din
proti nizkim obrestim hipnemu gorpodarju. v Ljubljani, ki mi odstopi prazne sobe z drvarnico m Če mogoče kuhinjo, po zmerni eenl. Jako mirna oseba. — Ponudbe do 15. septembra na upr. cJutra* pod šifro cPosojUo 25».	1549«
Družabnik
s kapitalom 70.000 Din, s« sprejme v dobro idočo trgovino v industr. kraju.
— Reflektira se samo na samce. Ponudbo pod šifro cArilna mofi 7693* ca urr. cJutra*.	1556S
Gospodična
mlada, čedna, inteligentna, dobra kot kruh, brez dote. želi poročiti »tarejSega gospoda, ki ni silak in ne gourmand ter ima lepo knjižnico. — Resno dopise pod c Več solnca 7655» na upravo cJutra*. 15500
Poročim
značajno mladenko, ki M s kapitalom 40—50.000 Din podprla moje novoustanovljeno treovsko-obrtno podjetje. Ponudbe s sliko na upravo ♦Jutra* pod in.ičko ♦Sreča 7G92*.	15566
Gospodične
ki se žele poročiti, naj požljejo naslov na upravo ♦Jutra* pod cRaj 7679*.
15542
mm^M
Mlad blondin
srednje postave In vesel«, ga značaja, želi z istotako veselo gospodično poznanja in dopisovanja v češčini ali nemščini, v svrho malih izprehodov in nedeljskih izletov. Dopise pod šifro «26,2735» m upravo Jutra*.	15617
Mlad gospod
trgovsko naobražen, želi znanja z enako go»po-dično, katera bi imela vsaj nekaj gotovine. — Prednost ima;o mladenke v starost! 17—22 let. Dopi«e je poslati s sliko, ka tera se na zahtevo vrne nazaj — na unravo »Jutra* pod rnački »Ljubim tajno 7615». 15413
Katera gospodična
bi hotela znanja s 80 let starim samskim, naobraženim gospodom na deželi? Ponudbe s sliko, ki se vrne. na upravo «.Intra» pod »Dopust v letovišču«.
13408
Resnega znanja
želita solidna gospoda K enakima gospodičnama — vsled pomanjkanja znan-stva. — Dopise na upravo Jutra» pod »1399-ieD5f7698» 13375
G. Spasoje Dordjič
Odklanjam. Vi se motite. Nisem to, kar VI mislite. Prosim pošljite kak naslov, da vrnem poslano. T. 8.
13556
Živahne
korespondence
svrho zabav«, želi infeli. r«ctna mlada gospodična. Dopis« na upravo »Jutra, pod inačko »Anita 7695».
15570
«JUTRO) st. 154
Nedelja 5.MI. 1925
Koncertne citre
popolnoma nove, poceni naprodaj. Naslov pove unr. «Jntra>.	15316
3 nove harmonike
dvakrat uglašene proda po nizki ceni A. Prostor, pošta Gorenja vas, Slovenija.	15268
Harmoniko
fevTštnc. tr *jno oglasno, Se novo- firme Luba3, prav lepega (n izbornega glasu. 6 finimi in močnimi basi, se nroda pri Štefanu. Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 34.	15530
Pianino
dobro ohranjen, se proda. jTasIov pove uprava <Jutra* 135S8
Klavir
dobro ohranjen ia 100 novih vrtnih miz, se proda. Naslov pove uprava <Juira» 15601
Kratek klavir
dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov pove upr. «Jutra».	1560S
Par težkih konj
fepih, se proda radi nabave plemenskih kobil. Eonja eta kostanjeve barve, eden 7, drugi o l°t star. po 174 cm visoka, lepo sparjena, zanesljiva v težkem ali lahkem vozu. povsem krotka, se ne bojita ne avta, ne vlaka Posebno pripravna za kakega velikega trgovca ali grafčino. Cena 20.000 Din. Naslov pove uprava < Jutra*. 15177
Volčjo psico
toportirano. 4 mesece stare. proda H. D r v e n i k, Ljutomer.	15470
Smo
ln mlade lovske ptičarje, resaste, po ?eIo nizki ceni naprodai v Novem Vodma-tušt. 62.	15622
Lepa molzna koza
8 kozliči. se proda v Stepa nji vasi št. 50. 15395
Pes ovčar
II mesecev star, dober zasledovale^, kakor tudi lep drug en«*>k eksemplar, 1 leto star 96 cm dolg in 65 cm vis-ok, po nizki ceni naprodaj. Naslov v upravi «Jutra>.
Pse
♦olčje pasme, tO tednov stare, iraa naprodaj F. 7 o r 1; o. Bela cerkev pri J^ovem mestu.	15557
Sadne mline
t lahkim pogonom, preizkušene, iz<le!uje Rudolf Ravnikar, Kadeče pri Zidanem mostu.	14000
Hotel »Triglav*
na Jesenicah
mdi preno&išca, mrzla in gorka jedila ter izborna raznovrstna vina. 15578
Gospodinje!
Za oknhavanje je znamka
«Weck» najbolisa. kFRUKTUSi, Ljubljana Krekov trg 10.	1563«
Umetne vezenine
vsakovrstne, sp prevzemajo najceneje na dom. Naslov v upravi «Jutra». 15534
POTNIK
ie Izza predvojnih Časov sposoben razpečevale?, ki govori in pi?Q srbohrvat-sko. nemško in madžarsko, potuje 6talno in temeljito po vsej Jugoslaviji, išče zastopstvo V.oljše trgovske hiše. Dobre reference na razpolago. Ponudbe na Aloraa Companv v Ljubljani, Kongresni trg št. S pod šifro «Zanesljiv».
3G96-a
sili
samca, z abscliirano trgovsko šolo in nekaj prskss, trezna in zanesljiva,
Golo stalno Mi ?
ve® tovarni blizu Zagreba Psiiudbs s prepisi spričeval in zahJgvki plače ped:
1 mm poskus
na upravo .Jutra".
Varstvena zmaka.
SkladiSee v lekarnah In drogerijah ali pa naravnost iz tovarne in
glavnega skladišča
K HRHJfiK, letal,
SISAK.
Otroški vozički
^rokolesa, motorji m pnen matika, najceneje Spreje-rsajo -e vsa popravila — Prodaja n3 obroke Ceniki franko «Tribuna» F. B L., tovarna dvokoles in otro-ftih vozičkov, Ljubljana. Karlovžka cesta btev. 4 228
Izjava.
Fodpi.-ani izjavljam, da ftispm več v nobenem ožim plačnik za mojo soprogo. Ivan Pičulin, prei Križe.
15626
Na dobro hrano
fp sprejmejo C osebe. — Naslov povo uprava <Jutra> 15628
Zamenja se
fteodno Eoiic^ voz z dobro pn«uir.atiko ~gig in konj s refrkupco opremo proti angleškemu motornemu kolesu od SUP. S navzgor Prednost imajo B. S. A. — E Zisserl, trg., Studenci-Maribor.	1512U
Radio
sprejemna slanica. kompl., nova in -Jobro ohranjeno raotko kolo. se zamenja po docovoru za rcotocikelj s priklopnim vozom. Cenjene ponudbe na upravo --Jutra, pod »Eadiomotor 7525>. '	15216
Popolna oskrba!
1 ali 2 starčka se sprejmeta v popolno ia dobro oskrbo do smrti, kateri lanom poniacati s 150.000 do 200.000 Din pri obrti in jio^estvu. Cenjeno ponudbo je poslati na upr. «Jurra» pod šifro < Dobro oskrb-Jjen>.	15473
Primorko
16—13 let staro dekle, roto ali revnih staršev, išče primorska družina brez otrok. Naslov pove oprava «Jutra». 15544
Živčno bolnim
fc -labokrvrim nudim r.aj bc;i-e zdravilo: ^Cvotiični rnedsl Vsi. Noč. Godesič ii. IS, pošta Skofja Loka 15354
Za svojo se vzame
lepo. zdravo punčko brez staršev, staro -—4 leta Ponudbe na naslov. Cili Rožič. Celie, Kralja Petra cesta št. 81.	3541$
Pljuča!
Zdravniški zavod Sečovo (dr. Pečnikl na gori Janina. i>ošta Rogaška Slatina Za lahka pljučne bolezni Zdravnik! Prospekti 3 Din.
Io36o
u pogonu, prodaje
se, eventualno i aredjai zasebno.
Upltati: Isierreklaat d. d. gen. zastupstvo Subotica, Vojnovlčeva ul 7.
I
Javna dražba.
V torek dne 7. fcISfa i. I. ob 3. uri se bo vršila pri Okrajnem sodišča v SkoIJi Loki farsa dratba lesnega industrijskega podjetja tvrdke Franc Caleari & bral
Prodalo se bo:	3690a
lepa vila z vrtom, industrijsko poslopje z moderno urejenimi žagami na električni pogon s pripadaioČimi pritiklinami (dva kompletna polnojarmenika in sicer Tonnies 65 cm in H ffmanu 50 cm in več elektromotorjev), gospodarska poslopja, skladišča za les in obsežno zemljišče, pripravno za stavbe in razna skladišča. Vse leži tik železniške postaje Skofja Loka
ter znaša najmanjši ponudek le Din 705.114. Na dražbo pride najprej vila z vrtom ločeno in potem industr. poslopja in svet.
Prodajeetio bukov gozd«
zrel za sečn o, s sečnim dovoljenjem, preko 200 hektarov velik, z gozdarsko hišo, vse v Sloveniji. Gozd križa občinska cesta. Ceno gozdno delavstvo in vozniki v zadostnim številu v okolici na razpolago, bogato gozdno vsadje, najboljše mesto za 3670a	žago, ugodni plačilni pogoji.
Direktne ponudbe pod* ..Bukov gozti" na upravništvo .Jutra*.
Proda se:
Totffrna v ljubljanski okolici
s^refme starejšega	3668a
strojnega bliučaoničarja
zmožnega vseh v njegovo stroko spadajočih del in elektromontaže. Nastop čimprej. Služba stalna. — Ponudbe nod »Ključavničar" na upravo „ Jutra".
e^B^^sEaasBHiaBCBBiKiKaBBBBgnHimn
Z>lt
s
<5
s
5
3.
Modni atelje Zofija Govjan c - Mah n ič.
Kopitarjeva ulica 1, v bivši Mahrovi hiši
Cenjenim damam sporočam, da sem izstopila kot družabnica iz tvrdke Ž. Gorjanc & Co„ Sv. Petra cesta in pod gornjim naslovom otvorila svoj atelje za klobuke. Imam vedno v zalogi najnovejše modele klobukov, priporočam se pa tudi za vsa popravila, ki jih bom izvrševala točno in solidno. Zahvaljujem se cenjenim damam za dosedanjo naklonjenost in se priporočam za naprej. Spretnost in fin okus jamčita za dobro postrežbo.
Zofija Sorjanc-čftahnič.
ramaiiBBnnBORcrag
J. Stiepušin
SisaM
priporoča bolj>e tam-
DiU.
w-»

1	<rPrsga» to\'orni avtomobil, 3 tone tovor«
ne teže, 30 HP, montiran z generator« jem na sesalni plin. z novim gumijem, popolnoma uporabljiv.
2	polstcbilna parna kotla, eden s 25 tn3 po«
vršine za kurjavo, 8 atm. tlaka, potre« ben popravila; drugi s 45 m5 površine za kurjavo, 8 atm. tlaka, potreben po« pravila.
J kompleten električni enofazni generator, izmenični tok 2000 voltov napetosti. 25 amperov, 50 kw, A. 42 period.
2 električna enofazna generatorja (kot ztjo« rai), vendar potrebna popravila, tako da se zamore iz obeh sestaviti en kom« pleten generator. K temu kompletna (z instrumenti in stikali) mramorna sti« kalna plošča z 10 polji, okvirjem iz (a« son. železa imperoduktorjem in trans« formatorjem in 4 reostafi.
12 T. Zv. xPetthiilsen:R.adsatze» popolnoma novi 50 cm širine, premer koles 280 mm, 174 tkzv «Hunterra.der» 300 mm pre« mera, 45 mm bušina.
Vprašanja poslati na
«Ugljenik Ladanfe donje» d. d.
Maruševac.	3683-a
8* w . S C5 G S 6
strojni kljuMčar In strusnr
najbolj sposoben. Prednost imajo oni, ki dobro poznajo električne instalacije. Obširne ponudbe s prepisi spričeval je poslati na: Mafdan „Ven£ac" Arandjelovac
(Srbija).	'653*
Hrmffay««tg««BgBaaBSBB^BB3aBBa«»HB%1»BBBBBaB««
Uelika zaloge pohištva
ni ™
Maribor
Šolska ulica št. 5.
Priporoča svojo izbrana zalego vsakovrstnega polsištva ia fap?!n škit)
lastnih izdelkov. Zaročenci imajo posebna

7 smisla sklepa upsi&kega odbora se imata v koskerzao maso Odoa is Amalija Koatny spadajoč! hiši na vogala Aleksandrove ceste in Beethovnove ni. predati nalbolliemn ponudnika.
Pismene ponudbe z označbo kupnine je vložiti najkasneje do 15. julija 1925. na roke upravnika kon-kurzne mase gosp. dr. Alojzija Kobala, odvetnika v Ljubljani, pri kojem se dobi tudi podrobna informacija.
V hiši se nahajajo veliki trgovski lokali in skladišča, ki bodo početkom prihodnjega leta prosti. Oferte morajo biti sestavljene tako, da so obvezne najmanje do 15. avgusta 1925.	3694*
Uprava fconknrzne mase.
ictupis*
B««aSEBBBaBBBa
iieiMe za mm slin
motorje na paro, bencin in presno olje in Diesel-motor-je dobavlja v najkrajšem času
it Eii! Plm
tm lili. Miia 71-11
Za takojšnjo dobavo:
naprave za sesam plin
12 16, 20, £5, S3, -Ji. £0. et 70. 100 ps
stroje oa paro in motorje
2, 3. 44. 6, 7, 13, 100-120. 250—4C0 PS
motorje na bencin
t-2. i, ., 8, 10, 13, JO.
Jf 40 PS 91*
motorje na presno olje
5, 10 12. 20 PS
Žaoanstvo trga Središče ob Dravi razpisale olertno licitacijo
za prodajo občissfcega mlina ln žage s stfsfealoico za olje, stanovanfs^o hišo, gospodarskim poslopjem, vrtom in travnikom.
Pogoji so na vpogled med uradnimi urami v občinski pisarni.
Pismene ponudbe v zaprtih kuvertih z našlo-vom: »Ponudba za nakup občinskega mlina in žage v Središču ob Dravi« je vložiti najkasneje do°vštetega 31. julija 1925. do 17. ure.
dne 30. junija 1925.
3660a
istinja
starejša moč, z večletno prakso, verzirana v vseh pisarniških poslih, spretna steno.srrafinia in strojepiska se takoj sprejme v večje treovsko podjetje v Ljubljani. Prednost imajo one, ki obvladajo tudi srbo-hrvaščino. Ponudbe na upr. .Jutra* pod .Pridnost'
iti
li v i«!
Konec je prevar pri prodaji živine na sejmu in v hlevu, kajti knjižica
1P
Ung. Sfgo Tehani Zfttica Ziža roj. jCavrenčič poročena
V Ljubljani 5. julija 1925.

onacnanocDDanonnnncnoncnnnaL

PfPll
je kopanje brez ob'<eke
zato hitite glede nakupa kopalne obleke k tvrdki
H. KENDA, Ii§i3bliaii3,
OS Din 65'- naprej.
u □
□
o □
n □
n
□
o
n □
□
a □
D
Me teze pn p
je že izšla — Dobi se v vseh knjigarnah. — Po pošti se naroča pri založniku t. j. Agrarnem b!ro{n, Ljubljana, Selenburgova ulica 7. — Cena s poštnino vred Din 10-—. Denar je vposlati vnaprej.
Na obroke in posodo
prve svetovne tabrikale: STEnfWAV, F&FSTEK, SOSIHMS FES, Orlplnsl STiNOL itd. dobite let pri muiiku-SLrokoVDj-ku (bivšem učitelju Glasbene Matice)
ALFONZ BREZNIK
LJobllua, Mestu) trg 3, poleg mogtatrsta.
[stotim najbogatejša izbera vsakovrstnili godil, mojstrskih violin ia najfinejiib strun.
Najpopolnejša tvrdka Jugoslavije!	61a
3671a
Naznanjava
da sva prevzela 1. iulija staro gostilno pri „Amerikancu" na Gorenji Savi-Kran} (zgor kolodvora)
Prostori vsi prenovljeni. Lep senčnat vrt. Kroglišče (balin) gugalnica Točila bova pristna štajerska vina ter postregla z mrzlimi in gorkimi edili. — Abonentl se sprejemajo.
Za obilen obisk se prinoioča JANKO PAVLA BIOOVEC.
CD ■ CD ■ CD !» CD ■ CD B CD ■ CD 9 CD ■ CD B CD II CD D CD I CD B CD C C^
0 Cenjenemu občinstvu najvljudneje naznanjam otvoritev 0
o trgovine z galanterijo ta perilom o
0 Opozariam posebej še gg. krojače, šivilje in pletilje 0 S na veliko izbiro v povsem novi zalogi vsega v to stroko p jj spadajočega blaga, volne, bombaža, pritiklin itd. ^
0 Prepričajte se o solidnem blagu in najngod- 0 ■	nejših cenah!	^
2	Se priporoča	m
2	J. Gltha, Ljubljana, ^
Q	Sv. Petra cesta 18. (koncem Kolodvorske ulice1) Q
CD B CD I! QWO>C3BOI CD B CC3 BCD II CD S CD B CD B CD? B CD 1 CD*
■ ■ . . V/.	-V*V ■- ■

E^a
Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom javljamo tužno vest, da je naš dobri oče, ded, stric, gospod
Josip Oberstar
lesni trgovec in posestnik v Jurjevici
danes ob pol 7. zjutraj, po dolgi in mukepolni bolezni preminul.
Pogreb blasega pokojnika bo v nedeljo, 5. t. m. ob 18. na pokopališče k Sv. Križu. Jurjevica, dne 4. julija 1925.
Žalujoči ostali.
Bolni živci
Kolikor dni je v letu. toliko je po«taj trpljenja za nervomega, kajti slabi Irčrpani Ji vri zagrenijo fivljenie Cn pozvročajo zelo Stevilr.e bolečine.
Zbadanle, omotica, strah, plavobol, brnen:e po ušesih, trepetanje oči, težave pri prebavljanjn. pomanjkanje spanja, potenje, zbadanje v mišicah, nesposobnost z» delo in mnogo drugih pojavov se posledice Izirpnnih bolnih živcev.
KAKO SE REŠIMO TE NESREČE?
S pravim KOLA-LECTTHIN, kl je z» človeštvo vir dobrote. Posoeiuje na čudežen način funkcije telesa, krepi hrbtenični mozeg, možgane, mišice in ude, ter daje moč ln veselje do življenja.
V BOJU ZA ZDRAVE ŽIVCE
napravi pravi KOLA.-LECITHIN mnogokrat čudeže vodi bistvene hrmllne '-rovi do skrajnih točk proizvodne Krvi, poživila in ohrani mladost iti svežost.
Sicer se pa zanorete sami prepričati da se Vam nič neresničnega ne ohljubuje, ker v naslednjih dveh tednih pošljem vsakemu kdor mi piše, popolnoma brezpl.čno in franko maibno škatljico KOLA-LETICHIN in kniigo nekega zdravnik« z mnogostransko dolgo preizkušnjo, ki se je sam
boril s to boleznijo. Sporočite mi tako] Val natančen naslov, nakar Vam obljubljeno pošljem takoj popolnoma brezplačno.	36S5-a
Založba: E. Pasternack, Berlin S. 0„
Michaelkirchplatz 13. Abtl. 772.
Za ci*ifno-tehnf?lto in paftiitM-itinjersh pišimo SE iSČE
§ n ž e si I e r
prednostno elektrotehniške ali strojne stroke. — Poleg strokovne kvalifikacije je potrebno popolno obvladanje slovenskega (srbo hrvatskega) ter nemškega jezika. — Nastop po možnosti takoj. Ponudbe s točnimi podatki o študijah in praksi jn event. vprašanja na naslov: Ing. M. Šuklje, Ljubljana, Rutarjeva 9
MU rta ii!
Pleteni |nmper Din 30, kambrlls S?, bluza Din 62, panams športna Din 68, modna cePr Din 7S, modna ..Eaaak" Cin 90, Imitacija eur avtle Din 120, opal-batlat Dtn 130, rerUnl crep« neorgette
D!n 513, surova avlla T)tn 260, trlko-crepe Dtn 290, svileni crepe mflrocaln
Dtn 320, STllena trllio blore Din 100 d: Dtn 150.
Veletrgovina R. Stermeckl. Ceiie.
Cenik zastonj!	Cenik zastonj!

Zahvala.
Vsem onim, ki so spremili našo nepozabno
na njeni zadnji poti in ii poklonili cvetja in vencev, se najiskrcnejše zahvaljujemo.
Posebna zahva'a velja gospodoma upraviteljema Remcu in Erdlerju, trboveljski godbi, gg. uradnikom in uiad-nicam.
Zagorje ob Savi, 3. julija 1925.
Rodbina Tauferjeva. j