OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU * ZiTriajemo TiakoTTttln« ihkovln# AKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kindt VOL. XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), OCTOBER 29, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 2M m Anton mihcic Kakor smo včeraj poročali, je po enotedenski hudi bolezni pre-®iinil v vojaški bolnišnici v Long ^each, Fla., Anton Mihčič, star 48 let. V Californiji je živel pet preje pa pri bratu, poznane-Franku Mihčiču, ki je vodil Sostilno na 7114 St. Clair Ave., sedaj pa živi na 671 E. 200 St. ^oma je bil iz vasi Starad, fara 5rušica v Podgradu, odkoder je Pfišel v Ameriko pred 32 leti. V Zadnji svetovni vojni je služil pri zračni sili. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ. Tukaj zapušča brata Franka, ^ stari domovini pa sestro Ma-Hrvatin, brata Jakoba in ^Gč sorodnikov. Truplo bo dospelo v Cleveland v četrtek zvečer in bo postavljeno na mrtva ski oder po 8. uri. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na vojaški oddelek na pokopališče Calvary. Pogrebna maša se vrši ^ sredo, 5. nov. ob 8.30 uri v Cerkvi sv. Kristine in sicer radi Praznika na dan pogreba. * %(OSE JAKSETICH Pogreb pokojne Rose JakcL ■ tich se vrši v četrtek ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda ■Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., na pokopališče Cal-Vary. ^ zadnje slovo članice društva sv. Ane št. 4 so prošene, da pridejo no-^oj ob osmih v Želetov pogrebni ^avod, 6502 St. Clair Ave., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Rose Jaksetich ter da se 3utri po možnosti udeleže nje-pogreba. VPRAŠANJE KOREJE NE SME POSTATI ZGOLJ POLITIČNO WASHINGTON, 28. oktobra—Vsi znaki kažejo, da bo korejsko vprašanje izrabljal Eisenhower po svoje in ga imel za glavni izhod svojih nastopov v zadnjem tednu pred volitvami. Kaj bo še obljubljal, ni mogoče predvideti. Zadnja njegova napoved je bila, in Eisenhower isto napoved ponavlja, da če bo izvoljen za predsednika, bo šel sam osebno na Korejo in pospešil zaključek korejske tragedije. Ker je obljubljanje, da bo ko RUDARJI ZOPET DELU PITTSBURGH, 28. oktobra— je John L. Lewis dal vsem Rudarjem povelje, da se vrnejo ^3^ delo, se z današnjim dnem dejansko z delom po rudnikih ^opet začne. Koliko bo znašala ^°va povišana mezda, še ni jav-^Jeno. Dejstvo je, da se vršijo ^Maljna pogajanja in razgovori da je končna odločitev pred ^Urmi. Lewis je rudarjem spo-^očil, da je v splošnem interesu, *^3. se znova začne z delom po ^^dnikih. OSEM OTROK— OSEM PREREZOV New YORK, 27. oktobra — ;^gnes Mulvihill iz Babylona, r^Rg Island je osmič porodila. Mulvihill porqdi vsako leto in Porod se vrši vsako leto s prere- %0R| bolezen ^ St. Alexis bolnišnico je bil ^eraj odpeljan z ambulanco A. Svetek rojak Joseph inimerman iz 924 Alhambra v Prijatelji mu želijo skoraj-popolnega okrevanja! ^ažna seja ^ četrtek zvečer ob 7.30 uri se seja Ženskega odseka far ^ SNPJ v Slov. del. domu na ^aterloo Rd. Članice se prosi, J 3 se udeleže v polnem številu je več važnih zadev za re ^iti. nec vojne na Koreji, da bodo prišli ameriški vojaki domov, pidvlačno za volilno agitacijo, Eisenhower pa se poslužuje vseh možnih sredstev, samo, da dobi v roke oblast, so se tudi demo-kratje pripravili na učinkovito volilno propagando, ki pa računa s stvarnostjo. Demokratska volilna propaganda glede Koreje gre za tem, da pojasni Amerikancem,'da korejsko vprašanje ni omejeno le krajevno na Korejo in odločitev ne zavisi od Koreje kot take, marveč od Moskve. Moskva bi si ali si bo zbrala Korejo koderkoli drugod, kakor bi to šlo ali bo šlo v njen imperialistični ra-un. Drugo izhodišče je demokratski argument, da bo Moskva upoštevala vpliv Amerike, tudi glede Koreje le tedaj, če bo videla, da je ameriški narod odločen, pa tudi enoten glede nastopa zoper sovjetski imperializem. Vidni demokratje, pa najsi gjce za Trumana ali Stevensona, ali pa za Kefauverja ali Spark-mana, so si nadeli praktično nalogo za zadnje dni volilne propagande, da razkrinkajo Eisen-howerja in njegove metode. Demokratom se v tem pogledu pridružujejo tudi liberalni republikanci, kakor rja primer senator Morse iz Oregona. Cilj propagande je ta, da se postavi Eisenhower na laž, ko govori o predzgodovini vojne na Koreji in kdo je tega položaja v večji ali manjši meri kriv. S Trumanom na čelu povdar-jajo, kar izhaja iz uradnih aktov, da je bil ameriški glavni stan oboroženih sil, kopna vojna na čelu z generalom Eisenhower-jem, tisti, ki je leta 1947 svetoval državnemu tajništvu, ki vodi ameriško zunanjo politiko, da se ameriške zasedbene sile umaknejo iz južne Koreje, ker da Koreja za Ameriko ni važna strateška točka. Takratni obrambeni tajnik, ki je nato pri zvezni vladi predlagal kot član te vlade umik ameriških čet iz južne Koreje, pa je bil Robert Patterson, v ostalem pristaš republikanske stranke. Dejstvo, da ni bilo zadostnih ameriških zasedbenih sil v južni Koreji, so izrabili severno-Ko-rejci, ki so se še močneje oborožili in vojaško opremili, da so lahko končno 25. junija 1950 vdrli iz severne v južno Korejo. {Proti\koncu zadnje vojne, ko je bila Rusija šest dni v vojni zoper Japonsko in ko se je Japonska predala in to brezpogojno, je Amerika sklenila z Rusijo sporazum, po katerem naj bi Rusija le pomagala razorožiti japonske vojake v severni Koreji. Rusija je to svojo nalogo tolmačila po svoje na ta način, da je severno IKorejo začela organizirati po svoje in tam uvedla komunistični režim. Ker je sma-rala, da ne bo splošnega odpora, je pognala 25. junija 1950 severne Korejce v južno Korejo, da tako do te'daj deljena Koreja postane enotna, pa tudi vsa komunistična.) Danes nastopi Višinski NEW YORK, 29. oktobra— Po poročilu iz sovjetske delegacije pri Združenih narodih bo ruski zunanji minister Andrej Višinski, ki je tudi šef sovjetske delegacije, nastopil pred Združenimi narodi danes v sredo in pojasnil rusko stališče do korejskega vprašanja. Med raznimi zastopstvi pri Združenih narodih je krožila vest, da se Amerika tajno pogaja s sovjetsko delegacijo o premirju na Koreji. Ameriška delegacija je te vesti zanikala in njih podlage. Borba med Ameriko in sovjetskim blokom za veljavo med Združenimi narodi se nadaljuje. V tako imenovani gospodarski in socialni odbor ZN je sovjetski blok kandidiral češkega, Amerika pa jugoslovanskega delegata. Zmagal je jugoslovanski delegat, ki je dobil 40 glasov, dočim je češki delegat, katerega je podpiral sovjetski blok, dobil le 18 glasov. ZDRUŽENI NARODI IN TISK NEW YORK, 28. oktobra—V uradu Združenih narodov je registriranih 827 poročevalcev in fotografov, ki zastopajo 43 držav. Rusi imajo 23, Amerika 194 in Velika Britanija 27 zastopnikov. V New Yorku Včeraj se je podal Mr. August Kollander v New York, da tam preskrbi dovolj prostora na par-nikih za potnike, ki nameravajo prihodnjo pomlad in poletje obiskati staro domovino. RESNIČNA O STEVENSONU Adlai Stevenson je bil pred nastopom governerja v Ulinoisu odvokat v Chi-cagu. Iz Chicaga se je kot governer .morsil preseliti v Springfield. Izredno velika množica je bila prisotna, ko se je sedaj governer Stevenson odpravljal na pot iz Chicaga v Springfield. Ko so ga vprašali kako zapušča Chicago, je Stevenson odvrnil: "Edino kar me teži, je to, da moram zapustiti toliko prijateljev tu, ko odhajam v Springfield." "Ne brigaj se za to Adlai, mi vsi bomo s teboj tam— v Springfieldu," je bil odmev v množici prijateljev. Stevenson bo nerad zapustil Springfield, ko bo odšel v Belo hišo v Washington. "Ne brigaj se za to Adlai, prijatelji Amerike bodo s teboj v Washingtonu." * Ko je Stevenson govoril v New London; je stal na odru, ki je bil postavljen za to priliko. Okrog njega se je zgnetlo toliko prijaite-Ijev, da se je oder podrl. Ker ni bil velik, pri tem ni bilo nesreč. Stevenson je ta dogodek komentiral takole: "Imam vtis, kakor da hoče vsakdo priti na demokratski oder." * Stevenson je republikansko politiko primerjal s kretnjami slona, ki je itak simbol republikanske stranke. Slon je slep, slabe volje, nima čuta prave direktne poti, razen takrat, ko stopica nazaj. ' (V stari Srbiji v Jugoslaviji so ob priliki nekih volitev opazili političnega pri-ganjača, ki je jahal vola. Vol je bil razdivjan, ker vol ni za jahanje. Ko so prigan-jača vprašali kam da gre, jim je ta odvrnili: "Prijatelji sam ne vem, vprašajte —vola." McCarthy,' ne Stevenson za Moskvo!; ali je McCarthy še pri pravi pameti? obenem nevarnost za svobodo ameriškega tiska kot takega. "Daily Worker" se je na primer izrekel tako zoper Eisenhower, kakor zoper Stevensona, dodal pa je, da je Stevenson bolj demokrat in naprednejši od Ei-senhowerja. To je vse. Zmerni republikanci ne skrivajo svoje zaskrbljenosti, da bo divjaški nastop republikanca McCarthya samo škodil Eisen-howerju, koristil pa demokratu Stevensonu. AMERIŠKI GOZDOVI GORIJO Poročilao gozdnih požarih se ne omejnjo samo na državo Ohio, marveč vedo povedati, da je po gozdnih požarih prizadetih 20 ameriških zveznih držav. Veliko krivde za požare pade na sušo, ker je v večini krajev bilo občutiti pomanjkanje dežja skoraj mesec dni. V nekaterih krajih se valijo iz gozdov težki oblaki dima in ovirajo promet. Močno je prizadet ameriški jugo-zapad. V nekaterih krajih je proglašeno izjemno stanje. Na tisoče prostovoljcev je na delu, da se sva j zajezi ogenj. Kar se tiče države Ohio, je še vedno sedem pokrajn, kjer gozdni požari še niso ugašeni. Zanimive so razlage, kako je prišlo do požarov. Uradni zastopniki dopuščajo možnost, da so ponekod ogenj namenoma podtaknili, bodisi zato, da se skrije sled za tatovi, ki so kradli les iz gozdov, bodisi, da gre za kaka maščevanja soseda nad sosedom in njegovim premoženjem. ŠE NI SREDSTVA ZOPER POLIO WASHINGTON, 28. oktobra —Dr. Hart Riper, zdravniški vodja ameriške ustanove za pobijanje otroške paralize, opozarja, da še ni cepiva zoper polio, ki bi se dalo učinkovito rabiti na splošno. Moram odkrito priznati, da ne moremo računati na uspešno cepivo zoper polio že "naslednje poletje," je dejal Riper. 722 SLUČAJEV POLIA V clevelandski mestni bolnici je število bolnikov, ki so bili sprejeti v to bolnico radi polia. narastld na 722. Do sedaj je na poliu umrlo 34 bolnikov obolelih na poliu. Lansko leto je bilo ob istem času 148 obolelih in le šest mrtvih vsled polia. NAJOGABNEJŠI TIP AMERIKE IN KDO NOSI ZANJ ODGOVORNOST? WASHINGTON, 28. oktobra—Nastop McCarthya, ki je po znani metodi McCarthyzma napadal Stevensona in njegove pomagače kar vprek, je vzbudil v ameriški javnosti enodušno ogorčenje in obsodbo. Trezni -republikanci zahtevajo od Eisenhower j a, da se popolnoma loči od McCarthya, ker taki nastopi, kakor so nastopi McCarthya, republikancem samo škodujejo. Najuglednejši ameriški list "New York Times" pravi, da McCarthy navaja vodo direktno na mlin Moskve in da minira osnovne temelje liberalne demokracije. Amerikanci, ki tega "političnega bandita" in njegovih' nastopov sploh ne razumejo več, predlagajo, da ga preiščejo psihiatri, ali je še pri pravi pameti ali ne. McCarthy je trdil, da je Stevenson obdan od levičarjev, ki smešijo vero in branijo komunizem; da b6 Stevenson nadaljeval« samomorno politiko, kakor mu jo bo diktirala Moskva; da se je glavno komunistično glasilo "Daily Worker" zavzelo za Stevensona; da je ob zasedbi Italije v Italijo vtihotapil komunizem. Višek hinavščine in lopovščine McCarthya pa je pri vsem tem njegova trditev, da Stevensonu sicer ne more očitati, da bi bil komunist, ali prokomunist, je pa nekaj napačnega z njim. Stevenson je kot odlični pravnik iri' poznavalec življenja dobil po italijanskem premirju leta 1943 skupno od zaveznikov nalogo, da izdela upravni načrt, kako naj zavezniki upravljajo zasedeno Italijo. Stevenson je ta načrt pripravil in je isti načrt služil tudi pri zavezniški upravi zasedene Nemčije. To je bilo vse, kar je moral Stevenson storiti. Vse drugo so odločali zavezniki bodisi po svojih vladah, bodisi po vojaških poveljstvih. V Italiji je bilo gibanje zoper fašizem in nacizem in so se tega gibanja oprijeli italijanski pa-triotje vseh političnih struj, posebno v severni Italiji. Prvi predsednik nove italijanske vlade je bil italijanski maršal Badoglio, v naslednjih vladah so bili udeleženi tudi italijanski partizani, kakor Parri, toda ne komunisti. Sicer pa je bilo od zavezniških vladin poveljstev odvisno koga so poverjali s sestavami vlade. McCarthy hoče sedaj napraviti krivega Stevensona, da je v Italiji komunizem pod vodstvom Togliattia!! Ameriško javnost je ozdraviti! GLASBENA MATICA poda verijevo opero "la traviata" v NEDELJO, 2. NOVEMBRA 1952 v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU St. Clair Ave., ob 3.30 pop. Vstopnico so naprodaj pri članih zbora, pri Oražmovih v S.N.D., ali pa pokličite Mr. Anton Schubel, telefon EXpress 1-8638 Cene $1.00, $1.50, $2.00 in $3.00 Vsi sedeži so rezervirani Kakor v dnevih Roosevelta NEW YORK, 28. oktobra— 700,000 Newyorčanov je sprejelo demokrata Stevensona. V bližini prostora, kjer je govoril, se je zbralo na 100,000 ljudi. Javnost priznava, da je bil podobnega triumfa v New Yorku deležen samo pokojni Franklin Roosevelt. V Madison Square Garden je bil prostor zaseden da zadnjega kotička in je mnogo demokratov moralo ostati zunaj. Politični kritik radija je izrazil, da poslušalci niso bili samo navdušeni, marveč naravnost fanatičrvi. Stevenson «e je bavil z osebnostjo Eisenhowerja, pa tudi z njegovimi pomagači, namreč da eden kot drugi žrtvuje in pozabi vse principe, samo da bi dobil glasove pri volitvah, Neprijetnosti lova SALT LAKE CITY, Utah, 28. oktobra—Lovski blagor in sreča sta se spremenila v nesreče med tukajšnjimi lovci. Trije so bili ubiti, ker so napačno ravnali s puško. Neki 11-letni deček je bil ubit ravno tako vsled napačnega izstrelka. En lovec Zuganos po imenu je bil ustreljen, ker ga je neki drugi lovec zamenjal z jelenom. Iz Lansinga, Mich., se poroča o sledeči tragični lovski zgodbi: James Ramsey je dajal prvi pouk svojemu 14-letnemu sinu Billyu, kako se lovi in kako se ravna s puško. Oče in sin sta odšla na lov. Kmalu je bil James Ramsey od sina po nesreči ubit. Sin Billy je pripovedoval, da je pomeril na fazana, ni pa opazil, da stoji v dosegu strela vmes njegov oče. Protestno gibanje zoper divjaške napade McCarthya je zajelo celotno Ameriko. Značilno je, da protestantje apelirajo na dnevni tisk in mu obujajo vest, da je njegova naloga, da splošno obsodi take neamerikanske, nečloveške in nedemokratske izbruhe podivjanega politika. Stevensonu se mora dati ravno v časopisju prilika, da se brani zoper izbruhe McCarthya. Časopisje pa ima od svoje strani nalogo, da poduči McCarthya kaj je prav, kaj so končno dovoljene mere dostojnosti, tudi če gre za politični volilni boj. Napad McCarthya je napad na sloves ameriškega državljana kot takega! Ameriški listi poživljajo uredništva drugih listov, ki bodisi, da podpirajo Eisenhowerja, ali pa Stevensona, da nastopijo zoper McCarthya, ker je McCarthy BIROKRACIJA NA BIROKRACIJO LONDON, 28. oktobra—V britanski spodnji zbornici je prišlo na dan, da ima britansko diplomatsko zastopstvo v Pekingu kar 50 nameščencev. Od teh je 33 domačinov Kitajcev, 17 pa Angležev, ki so dobili imenovanje doma. Britanski poslanik v Pekingu od pekinške vlade sploh še ni bil pripoznan in še ni začel s svojim poslovanjem. Kaj naj vse to uradništvo torej dela? Zastopnik zunanjega ministr? stva je trdil, da mora to uradništvo študirati razvoj Kitajske. V staro domovino Na francoski pamik lie de France se danes vkrcata v New Yorku Mr. Jože Samsa, ki potuje na Goro pri Sodražici, in Mrs. Alice E. Somrak, ki gre k svojemu soprogu v Frankfurt, Nemčijo. Na jugoslovanskem parniku Srbija je zadnji teden za stalno odpotoval v Jugoslavijo, Jože Marn, na parniku America pa Borislav Savič. Vse potrebno za potovanje je potnikom preskrbela tvrdka Kollander. Srečna pot! ČE SE NE PAZI NA OTROKA MEDINA, N. D., 28. oktobra —Phillip Doctor in njegova žena sta vzela s seboj 14-mesečnega sinčka, ko sta se s svojim avtomobilom odpeljala v cerkev. Otroka nista vzela v ^ cerkev, marveč ga pustila v vozu na zadnjem sedežu. Med cerkvenim opravilom je šla mati pogledati kaj je z otrokom. Ni bilo ne voza ne otroka. Nekaj ur kasneje so sorodniki družine Doctor opazili pri njih doma tega 14 mesecev starega sinčka. Ti sorodniki so ibili med tem časom v kinu. Toda dobili so na domu le otroka, o avtomobilu pa tudi ni bilo nobenega sledu. SLAB ZAČETEK HALLOWE'ENA LIMA, Ohio — Trije dečki, med njimi Lee Rutledge, so obiskali po tradicijah "hallo-we'ena" hišo Lawrence Millerja, ki pa je oddal nanje strel. Lee je bil ranjen v oko in prenešen v bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo najbrže izgubil vid enega očesa. Miller je bil aretiran in ker ni mogel položiti kavcije $2,500, sedi v zaporu. Izgovarja se, da je hotel otroke le prestrašiti. OTROCI IN FILM LISBQNA, Portugalska, 28. oktobra.Portugalska vlada je izdala posebno naredbo, ki ureja obiskovanje kinov po otrocih. Otroci pod šestimi leti sploh ne smejo v kino. Mladina v starosti od šestih do 13 let sme gledati samo take programe, ki so posebej zanjo izbrani. Portugalska vlada pa je dala tudi cenzorjem stroga navodila, da prepovedo vsak film, ki bi kakorkoli zavajal k zločinu ali k nemoralnosti. UNIVERZE ZA STEVENSONA SOUTH BEND, Ind., 27. oktobra — Znana univerza Notre Dame se je izjavila za Stevensona. Deklaracijo je podpisalo 56 profesorjev. Univerza slavi Stevensona kot "globoko duhovnega človeka" v današnjih kritičnih. časih. Plačana ura za volitve White Motor Co.se je sporazumela z delavci, da bo imel vsak delavec eno uro prosto in plačano, da bo lahko izpolnil svojo volilno dolžnost. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 29. oktobra 1952 it ENAKOPRAVNOST If Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. B231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)----------------------- For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada,. Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—^Za eno leto)--- For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 _ 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter Afril 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 BODOČNOST JE V NAŠIH ROKAH! VeČina naših letošnjih izletnic v domovino je sedaj že doma in vse nam imajo za povedati mnogo zanimivega, Seveda so njih mnenja o tamkajšnjih razmerah različna ker smo ljudje v naših sodbah uplivani od raznih činite-Ijev. Eni vidimo samo, kar je na dlani in otipljivo, drugi zopet znamo izslediti vrline in slabosti, ki niso na prvi pogled očitne. Naj bodo razmere tam že take ali take, eno je gotovo, da gledajo povratnice sedaj Ameriko povsem zdrugimi očmi in iz druge perspektive preje, dasiravno čutijo še vedno s prizadevanji naših v domovini, za zboljšanje njih življenja. Sicer ne vemo, kaj so izletnice pričakovale, toda eno vemo, da so večini po dolgih letih biva nja v deželi kot je Amerika, kjer je vspričo primeroma še tako redko obljudeni zemlji, toliki vsestranski svobodi in blagostanju, spomini na razmere v tistih časih, ko so odhajale od tam, močno obledeli. Tudi niso gledale v mladosti življenja s tistimi očmi, kot danes v zrelih letih in zato je razočaranje razumljivo, ker vzlic napredku in odpravi neštetih kvarnih vplivov in činiteljev v domovini niso našle tis%^h poslug, udobnosti in splošnega blagostanja, kot so ga vajene tu. ' Vaši urednici je bilo komaj deset let, ko je odhajala iz Ljubljane, toda kot otrok sem videla in čutila reči, ki mi do danes niso šle iz spomina. Naprimer družina sodelavca mojega qqeta v Pollakovi usnjarni, kamor sem mu nosila jaz vsako opoldne južino, je živela v taki mize-riji, da je hranila žena malega otročička s črno kavo ker ni imela za mleko. To sem videla na lastne oči, ko smo jim nesli na dom nekaj stare obleke ob odhodu v Ameriko. Prijateljica moje matere izza detinskih let, žena mizarja, je živela z družino osmih otrok v podstrešni izbi v največjem pomanjkanju, in mož ni bil pijanec. Ko smo ob odhodu za na pot kupili in skuhali prekajeno šunko, je prišla z največjim veseljem po juho od iste. Toliko o materi-jaftii strani, sedaj pa še o socijalnem položaju:—Vsak dan skozi dve leti sem šla mimo Pollakove vile, kjer so se igrali tovarnarjevi otroci, toda tudi enkrat me ni ogovoril eden od njih ali njih mati ali oče. Zanje jaz, otrok delavca v njih tovarni, sploh nisem eksistirala. Videla sem jih če-sto v ljubljanski pekariji, kjer so si v spremstvu matere in služkinje po mili volji izbirali torte in se mastili z njimi, medtem ko sem si jaz za kak boren krajcarček, katerega sem zaslužila ko sem opravljala razna pota za kuharico družine, v cijih hiši smo stanovali, privoščila kakšen piškotek. A nikoli ni pokazal ne kak otrok ne mati, da me pozna, ali mi dal prijazen pogled—a vendar je stala na njih vrtu kapelica s kipom matere božje. Kje je bil njih krščanski čut ne vem jaz ne moji in nešteti drugi, ga nismo nikdar občutili. Finžgarjeva "Noya zapoved" jih je opozarjala na krivice, toda ga niso hoteli poslušati. Prihod v Ameriko mi je odprl povsem nov svet, povsem novo pojmovanje človeka. Takoj na otoku Ellis Island sem občutila ameriško prijaznost in človeško sočustvovanje od strani zdravnika, ki nas je preiskoval. Nič tiste odurnosti in uradne osornosti, ki nas je spremljala po celi poti skozi Avstrijo in Nemčijo. In potem na vlaku— sprevodnik me je pocukal za kito, in se mi prijazno smehljal, postregel nam je s pitno vodo, nam odprl sedeže, da smo ^i odpočili—skratka bil obziren, prijazen in sočuten, kot pravi brat. In komaj smo bili tu par dni, se mi je že odprlo novo čudo—Amerike—brezplačna javna knjižnica! Med vsemi prvimi utisi nove dežele, je bil utis javne knjižnice na vshodni 55 cesti in St. Clair Ave., v ozadju bančnih uradov eden najlepših in najugodnejših, da ne govorim o poznejšem odkritju ameriških javnih šol, ki so zopet poglavje samo zase in predstavljajo v oblikovanju značaja bodočih ameriških državljanov velikanski in nadvse važen upliv. Toda dovolj o tem, preidimo nazaj k vtisom naših izletnic. Prav pogostoma slišimo od njih to-le: "Če bi ljudjp v starem kraju delali kot mi tu, bi tudi oni imeli Ameriko." V tem je nekaj ^resnice ali ne vsa. Prvič, kakor slišimo, danes na splošno veliko bolj delajo, kot so nekoč, (Dalje na 3. strani) URADNA PRILOGA PROGRESIVNIH SLOVENK Naš Progresivni čebelnjak Poročila o delu, načriih in uspehih naših krožkov (Vsi prispevki morajo l^iti v uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch, R.F.O. 1. Chardon. Ohio najkasneje do 15. v mesecu.) Glas krožek št. 9, Chicago. 111. Oktoberska seja je bila zelo dobro obiskana, dvorana je bila polna članic in vse razmotriva-nje se je vrtelo okrog banketa, ki se je vršil 12. oktobra in izleta v Milwaukee, 19. okt. Poleg tega smo sprejele v svojo sredo sedem novih članic, mladenk. Lepo število, kaj ne?! Ko jih je naša predsednica, Francka Vider pozvala, naj se obrnejo proti nam, se mi je zdelo, da je vse žuborenje v dvorani utihnilo—ponosne smo bile na ta nenavadni prizor in se zamislile. Po seji je bil prigrizek, kar so prinesle članice v proslavo njih godov. Sestra Mary Arnez je darovala krožku čisti dobiček od prodaje božičnih kart. Svoto poročam drugič. Lojzka Muha je bila tudi navzoča, istotako Helen Vi-čič. Predsednica Vider ju je pozvala, da povesta kaj iz starega kraja. Helen je postala sramežljiva, kar je prišla nazaj ali nasprotno nam je Lojzka povedala vsaj nekaj svojih doživljajev, dobrega in slabega. Pravi, da se Jugoslavija, oziroma Slovenija dviga iz razvalin. V gospodarstvu—tovarniških pridelkih je že dobro napredovala kakor tudi v zidanju novih tovarn, poslopij in malih hiš. Seveda Slovenec ne drži rok križem in pravi Slovenec tudi ne toži, o ne,, on dela v potu svojega obraza zato, da bo Slovenija ostala Slovenija. Povedala nam je pa tudi male zgodbice, ki jih je tam doživela, na primer: Lojzka je prinesla nekaj obleke iz Amerike. Oblekla je sama eno malo deklico, a deklica je pričela od veselja jokati. Tako tudi drugi slučaj—malega dečka je oblekla on pa je kar zletel proč v oblekci. Vprašali so ga, zakaj jim je ušel? Rekel je, da zato, ker se boji, da bi gospa vzela obleko nazaj—in še več drugih sličnih slučajev. Prosila je članice, da katera koli ima kaj starih oblek, naj jih pošlje domov. Vse jim prav pride. Pravi, da je videla, kako hodi šivilja s šivalnim strojem na hrbtu po hišah, pa vse pošije. Iz raztrganega ovratnika srajce naredi novega, kar od zadaj odreže košček od srajce, pa ga naredi. Hvala Lojzka, dobro je, da v v mo vse to. Šlo je že na enajsto uro, vendar članice še nismo mislile na dom, saj je bilo toliko dela za zgotoviti za banket. Banket 12. oktobra je bil iz-vanredno dobro obiskan; naše članice so izvajale njih vloge dobro vkljub temu, da so imele tako malo časa za vaje. Norman Sodnik in Arlene Zupančič sta izvajala neka i komadov na harmonike, torej ima krožek svoj "Accordion duet!" Dott in Betty sta bili Meksi-kanski fant in dekle—občinstvo je bilo navdušeno zanje, pa saj bomo vse to videle v premikajočih slikah na krožkovi seji. Zbor (Chorus) je spremljala na glasovir Ann Jane Kolar, Dott Sodnik je bila pa pevovodja. Včasih se sprašujem, koliko talentov je Dott Sodnik podedovala po svojih stariših, vsakdo jih ima pet, ali Dott jih ima več, veliko več. "Barn dance" ali ameriški kmečki ples so članice plesale pod vodstvom Ann Jane Kolar. Devetnajstega oktobra smo se pa peljale v Milwaukee. Ako človek želi videti pravo jesen, se mofa podati daleč iz mesta. Progresivne Slovenke smo to tudi storile, naložile se pri Delavskem centru zjutraj ob deveti uri na moderno urejen bus, pa hajdi! Vožnja je bila prijetna, krasne slike jesenskega časa so hitele mimo nas, gozdički, vse v rdečih barvah, so se prikazovali in izginjali našim očem, travniki—že vsi posmojeni od težke slane, tu pa tam smo videle lovce s puškami na rami—vse to je hitelo mimo nas. O, kako lepa si narava! Ko vidirii to lepoto, sem hvaležna, da mi je še dana prilika jo uživati, da še živim. Slovenske pesmice so se glasile iz grl naših mladenk, seveda smo še starejše malo pritisnile. Dospele smo ravno prav za kosilo v West Allis, Wis. Pripravljen je bil okusen obed z dobro postrežbo, kar smo pa tudi hlastno použile, saj smo bile lačne. Počutile smo se kakor doma. Okrog tretje ure smo se zopet naložile na naš bus ter se odpeljale v Collins Meyer dvorano. Tam so nas z veseljem pozdravile. Nastopila je predsednica krožka—prejela je pet šopkov rdečih cvetic, v vsakem šopku je bil listek z napisom, kaj so članice storile prvo leto, itd. Zatem je prejela še en šopek belih cvetic—sedem po številu v spomin na sedem umrlih članic krožka. Zatem so se zavrteli pari—v takozvanem "Barn dance," nakar je nastopila mlada pevka in nam zapela pesmice v slovenskem jeziku. Krasen glas ima vaša mlada pevka! Nadebudni mladenič je igral na klavir. Seveda smo nestrpno pričakovale naše urednice glasila Progresivnih, Mary Ivanusch, le žal, da je bila zadržana, ni je bilo. Mesto nje nas je pozdravila Josie Za-krajšek, glavna tajnica Progresivnih Slovenk Amerike iz Cleve-landa. Bile smo prijetno iznenadene ob nastopu krepkih mladih fantov in deklet—štirje pari so nam zaplesali že skoro pozabljene plese naših pradedov. Oblečeni so bili v narodnih oblekah, fantje s krivčki za klobuki.. . obudilo nam je globoke spomine mladih dni, ko so naši starši zaplesali "šuštarski ples" in vlekli dreto in še druge narodne plese. Hvala vam tam v Milwaukee v imenu krožka! Dobro smo se zabavale, vesele smo bile in še bomo prišle! Ob šesti uri zvečer je pa Andrew Turkman iz Clevelanda kazal premične slike v barvah. Peljal nas je domov v kraje naše mladosti. Videle smo Ljubljano, neuklonjeni ljubljanski grad še vedno stoji mogočno, dostojanstveno, kot je stal pred 31 leti, ko sem ga videla zadnjikrat. Videle smo ulice, hiše, javna poslopja, mislile, kje stoji ta hiša, in kam vodi ta ulica in cesta? Cerkve še vedno stojijo na svojem mestu in Andy Turkman je pripomnil, da še vedno lahko vsakdo ide v cerkev. Videle smo hišo Milan Medveškovega (glavnega urednika "Prosvete") očeta, tudi očeta, Ludvik Medve-ška s sorodnikom. Sem pa tja sem slišala pripombo: ". . . žal matere ni več." Videle smo Et-bin Kristana in njegovo soprogo, Frances, Tone Seliškarjp,, itd., videle Bled, slapove naših bistrih kristalnih voda . . . Hvala vam, Andrew Turkman za vaš trud. Slike so bile posnete s starokrajsko vedo. Veseli nas še posebno to, da je on rojen tu, vendar je posnel v starem kraju slike i globokim občutkom ljubezni do domovine njegovih starišev. Poslovile smo se od prijaznih članic v Milwaukee s pripombo: Na svidenje! Ko smo stopile na prosto, nam je ostri severni veter zapihal v obraz. "Uh," se je slišal vzklik članic, "kako je mraz!" Vendar v busu je bilo gorko, pozabile smo na mraz in imele prijetno vožnjo vse skozi. Na nebu so nam pomežikavale zvezdice, bus je drvel svojo pot tja v noč in vse prekmalu smo bile doma. Hvala vam vsem za vašo očarljivo družbo in na svidenje na seji dne 14. novembra, ko bodo že skoro gotovo na razpolago slike našega chicaškega banketa. Na svidenje tudi no domači zabavi Nade 103 SNPJ v Delavskem centru. Pozdrav! Angela Mezner. Krožek v Aliquippa praznuje 5-lelnico Aliquippa, Pa.— Naš krožek št. 13 praznuje meseca novembra pet-letnico obstoja. Pet let ni dolga doba, ali ko se ozremo nazaj, vidimo, da smo lahko ponosne na naše delo. Čeravno majhne po številu, je bila naša pomoč potrebnim v naši novi in stari domovini, precejšnja. Imamo pa tudi članice veliko koristi, kar se tiče izobraževanja in razvedrila. Kako prijetni so večeri, kadar skupaj šivamo ali kuhamo ter druga drugi pove in pokaže, kar zna; in tudi bingo nam je včasih v zabavo. Da to našo pomembno obletnico dostojno proslavimo, bomo imele 13. novembra banket in Edward Sivec nam je pa obljubil, da nam bo ob tej priliki kazal slike iz naše lepe Slovenije. Edward je bil preteklo poletje s svojo mamo v Jugoslaviji. Ker je fotografiranje njegov "konjiček," ima zares lepe in dobre slike v barvah, katere je posnel v Sloveniji in drugih krajih Evrope. Tudi razlagal nam bo lahko v slovenščini, katere se je kar dobro priučil za časa svoje-ga,obiska. Končno pozdravljam vse napredne Slovenke v Clevelandu, s katerimi sem se seznanila za časa mojega obiska v Clevelandu. Zahvalim se tudi za njih gostoljubnost. Prav prijetno sem se počutila med njimi. Posebno lepo pozdravljam Než-ko Kalan in Ivanko Shiffrer ter "šoferko" Mrs. Belaj in vse Progresivne Slovenke po Ameriki. Theresa Gerzel. 15-letnica krožka v Euclid, O. Euclid, O.—Članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk smo na zadnji seji sklenile, da bomo proslavile 2. novembra 15-letni-co našega krožka. Priredile bomo plesno veselico z dobro godbo, plesom in prosto zabavo. Res, godba bo prvovrstna, tako da boste lahko plesali mladi in stari. Lahko boste pozabili bolečine in skrbi, če jih imate in se pomladili magari za deset let ali več. Pripravile bomo kajpada dobro pijačo in jedačo. Članice so si omislile pa še nekaj posebnega, date boste bolje zabavali -a ostati mora tajno, ker vas hočemo prijetno presenetiti. Vabimo vas prav vljudno, še posebno pa družine članic krožkov št. 1 in 2, da bomo vzajemno proslavile naš 15-letni obstoj. Sprejele smo zopet eno članico, in sicer Ano Campa, kateri kličemo: Dobrodošla in pozdravljena! Upamo, da nam bo pomagala pri krožkpvih prireditvah pri delu v korist našega krožka. Članice, prosim vas, potrudite se nekoliko v tekoči kampanji in nam pridobite čim več novih moči, da bomo še nadalje uspevale in napredovale. Po seji je prišla med nas naša glavna tajnica, Josephine Za-(Dalje na 3. strani) SONČNI KOTIČEK Drage volilke: Zdaj pred volitvami moram tudi jaz malo "posvetiti" z mojim nosom ali laterno po vaših kandidatih, da mi ne boste kasneje očitale, da nimam čuta za vaš blagor. Če ste vi modri ljudje na zemlji postali tako kunšt-ni, da delate že načrte, kako se popeljete na luno in kako vpre-žete mene, da delam za vas, mislim da imam tudi jaz popolno pravico vtakniti moje prste v vaše zadeve. Kakor slišim, imate dva kandidata za Belo hišo, Stevensona in Eisenhowerja. Prvemu pravite po domače tudi "Stiv" in drugemu "Ajk" in men^a sta oba fajn kerlca. Po vsem, kar slišim, pa je "Stiv" vseeno precej bolj podkovan, kot pa "Ajk." Zvedel sem tudi, da ga je "Ajk" najbolj "pihnil" ali polomil, ko je šel zadnjič "fruškat" s tistim Alfonzom, ki je neke vrste statistična mašina na dveh nogah in ga je, kakor izgleda, kar pošteno v žakel stlaču. "Politika" je kajpada velika "ametnast," ampak žalibože se "Ajk" na ta "ametnast" vse pre-mal zastop. On zna komande dajat tam, kjer ga vse "pakurnu" posluša, republikanskim "ta starim mandelcem" pa ni kos. "Stiv" je vse bolj podkovan— je ptič čisto drugega perja! On se ne razume le na "palituka," ampak zna zraven tudi kakšno "špasno" povedat. On ve, da je na vašem puklastem svetu že itak dovolj dolgih in kislih obrazov in nosov, še posebno pa med nasprotno "visoko gardo," ve pa tudi to, da ima vesele ljudi še Bog rad in zato skoro vselej svojo politično "pridigo" od začetka ali na koncu "zabeli" s kako dobro "špasno" dogodbo ali primero. Zadnjič, ko se mu je govor precej zavlekel, je stresel iz rokava to-le: "Majhna punčka je prišla iz cerkve. Pri vratih jo ogovori pridigar, češ, kako se ji je dopadlo cerkveno opravilo. 'Oh,' je vzkliknilo dekletce, 'mu-zika je bila zelo lepa, ampak 'komeršal' je bil pa vse predolg'." Zadnjič sem pa videl nekje sledeč napis: "Nix-on Ike—Ad-lai is my guy." Kdo pa je Nixon, boste vprašale. Well, on je tisti fant, ki misli, da je sedaj velik "junak," odkar se je na televiziji javno izpovedal, da nima ne on ne njegova žena nika-kega "inšuranca" (so jima postranske "kolekte" preveč dobro nesle!)' da ima dve hiši in farmo, na čemer ima še nekaj "pufa," da žena nima "fur kov-ta" (kot da je "fur kovt" znak zločina), v glavnem pa, da ni hotel "izkoriščati" davkoplačevalcev in je zato jemal "po strani"* od raznih velikih biznisma-nov "bakšiša," da je vodil svoje posle. (Ni mu blo dosti prejemati senatorsko plačo in nadaljnih šestdeset tavžent dolarjev za pomagače!) Njemu so bili težki tavženti premalo, za vas pa ni nikdar glasoval počenega groša. Kako boste volile ve, vaši mo-žički, sinovi in hčere, zetje in sinahe, sicer ni moja stvar, vse-1 eno pa bi vam rad dal, kot po-1 tomkam naroda, ki je videl v meni Boga dobrote'in me imenoval "Dazbog," ker sem jim dajal toploto, svetlobo in omogočal rast in življenje na zemlji, nekoliko nasveta: Odkar ste izvlekli ljudje iz mene skrivnost atoma, sta vam odprti dve poti —ali ustvariti dobo najlepšega življenja ali pa iti vsi skupaj k vragu. Izbora je vaša. Kakor boste volili, kakor si boste izbrali, tako boste ležali. Jaz si, kakor ^ Poncij Pilat—umi jem roke! Vaš udani prijatelj "Sonček."' P. S. V Ohiju imate tudi "tri" peresno d e t e-1 j i c o" B.B.T.— Bricker, Bolton in Taft, ki "ro* najo" proti Di Sallu, Patterson" in Lauschetu. Prvi trije sploh se ne vedo, da se svet suče okrog mene, vse, kar je za povprečnega človeka, vidijo skozi "rdeče špegle," zadnji trije pa vsaj pO" skušajo. Zato pravim, ni res, da so vsi glih, včasih je malo, včasih pa precej razlike, treba J® seveda vsakega kandidata malo pod "perje" pogledati, kot bi rekel vaš tenorist Belle. Zato k malo preštudirajte kandidate v vaših okolicah in izberite, kar se da najboljše. Jaz bi se sploh ne bil oglasil, moral bi bit "netralen," pa sem si mislil, da se taki patroni kot so finančniki Baruch, rabinec Silver in kardinal Spellman, vtikajo v tiko," pa zakaj bi še jaz ne pO' vedal ta svoje, ki vse obsevam ustvarjam. IZ UREDNIŠKE MIZE Kamorkoli gredo naše člaiU' ce, bodisi na obisk ali potovanji, se nas vselej spomnijo s kak" kartico. Urednica jim je zato hvaležna za lastno osebo, te*" bolj pa za našo organizacijo- Dejstvo, da nas imajo v mislih ob prilikah sestankov in priredb, kaže našo povezanost in prU^' teljske odnošaje. Tako so se naS "Zopet spomnile ob proslavi P^t' letnice krožka št. 8 v Milwaukee, Wis., članice krožka št. 9 iz Chi' cage. Poslale so nam lepo karto Maksim Gasparija, predstavi]^' jbč Primorko v narodni noši, se dečo v kmečki izbi z majolko mizi in kozarcem rujnega vinc®' v roki, katero je prinesla iz ^o movine Lojzka Muha. Piš^if nam: "Chicaška dekleta Vas z® lo, zelo pogrešajo tu v Milv^^^ kee in Vam pošiljajo prisrč^^ progresivne pozdrave. Za 41 nic krožka št. 9—Frances Vid®^' predsednica; Tončka UrlJan^' podpredsednica, in Francka R® ' tajnica." , Tudi vaši urednici je bilo ^ vse žal, ker se ni mogla ude žiti sfavnosti petletnice kroz št. 8 in se ponovno srečati s st® rimi znankami in prijateljic^ ter se spoznati z novimi. rada bi bila osebno čestitala ^ lim članicam krožka in jim seg v roke. Bilo je nemogoče doD farmsko delavno moč, ki bi nadomestovala za časa odsotno sti. Dandanes so namreč ski delavci v Ameriki tako r ki, kot bele^ vrane. Tudi Vida Shiffrer, ki je s ........ knji*: icd&j preko enega leta v službi Stri^ Sama v Frankfurtu, Nem^ ^ nam je poslala že nekaj razg nic, zadnji dve iz Švice Ljubljane. Ob pi-vi priliki sta ^ li skupaj z Ado Žgurjevo, . smo srečale na priredbi nokcija" v porast Josie Mil&^ Levstikove, ob drugi pa z tajnico Josie Zakrajškovo, je bila na obisku v domovini- Iz Pariza in Ljubljane sta nam oglasila tudi urednik brat, Vatro J. Grill in žena AfTria, T<1 ^^rnstanovitelJi Progresivnih Slovenk Amcr' (Dalje na 3. strani) kim uspeliom vodila našo no kampanjo in se nahaja S' POZOR. ČLANICEI Ali imate članarino pr' *1,6? mu krožku plačano za ta «>•* Ako ne, va« prosimo, d® rite na prihodnji leji, d" ^*0^* deležne vseh ugodnosti, k" jamči naša organizacija ENAKOPRAVNOST STRAN 3 (Xficial Page Progressive Slovene Women of America OUR WORK, EDUO R I A L COMMENTS So far, dark your editor is in the as to how our "Mother and campaign" is getting we have a feehng But toings are sort of stirring surface and that our ^ bers are reluctant just yet the results. Those of ^ 0 have not yet stepped out friends and relatives "Progresivne" to -ave to get busy now in two months. We Q. however, that the circle No. 9 has so far %asp^ Ports most inspiring re- ' seven new members at i^st meeting! Keep up the girls! if lit from communities est Allis, Wis., and Chi-lately made us won-®ome of the officers and there have not caught Idea of our aims and cul-just a trifle more in Cleveland. Late- "Pth, tlifal f/ehere we have begun to on ^ ar f — ---- •*■--- Plan ^ forgetting to work and caj L*". future in a way we Venj^ such a large Slo- liose For instance young couples of barn %eui at tjj folk dances appearing 5 ijj ^ P'^ograms of Circle 8 and jusj^^aukee and Chicago are \ „ thing we mean, when t our by-laws that we Dig promote and interpret Of tural traditions and ideals emd new countJt'y, for ^fves the beginnings of '''ati^t of the work better dances. It is in this Will attract and keep ^'s of our youngsters, up and begin a "folk ^tid performers of our ice" W group here in Cleveland. Mil Mth a project like this we Up new life and in- \ our girls and boys. i start and carry out 'le; - a? We S (1 f&st approaching elec-"ot ^ y* Our organization is \ ^^o^itical organization, still not deserve to be ""t p„,,^^ogresivne" if we would Call the attention of all our to some of the facts Ngg these elections. We ^ by the conipany he he stands for, we ' %0t •the »M party by the past rec-accomplishments and ' by '^^compiisnments ana promises and at-tiv opponent. Your \ Ca that the issues in V ^J^Paign are clearer than ^tw„. ore and that the choice the presidential candi- Mli Rot be hard for us to \ ^ ® will vote for the man Sty to us by his sin- ' ^®ar presentation of the ^ity Who stands for the has shown by past in spite of many Jckg that it believes and Slow as the process may ■■a a \ ,_^ard the realization of not ®rican dream." We % >. ourselves "Pro-Srp failed to recog- ^■t'^ess in the man who ®jttack6d by the lowest A 8f ' "^Gn who represent (danger to real all ^ Let us there- to the polls on No-i' J"" and cast our vote a ^ United Nations will to become the jj ^ ^ ""^H^ent of peace for ];''iry great social vi-. b I'Gformer, Frank- ^'^sevelt dreamed and hav< e another Lincoln OUR PLANS another Wilson in our midst, let us not allow his enemies to destroy the United Nations as they have succeeded in doing after the first world war. This election will show clearly what stuff we are made of and if we fail to make the right choice in this important time of history, God have mercy upon us all! HEALTH HINTS "Take Them or Leave Them".. Do you let your baby be kissed by just anybody? Well read this!—A veterinarian just recently said on Groucho Marx's program, that it's safer for your baby to be licked by a dog, than kissed by a human. Do you agree with him? Let us know your opinion, young mothers! Are you afraid of cold water? Some people just shudder at the mention of the word "cold" while others believe cold water to be a great healer and stimulant. We know people who regularly take a cold shower or bath and colds are unknown to them. Of course one must feel comfortably warm all over the body before taking such a bath. And never should one venture into cold water if chilly. We kiTOW that iron is tempered by being plunged into cold water while red hot. The same apparently holds true with the human body. After such a shower, which must not last over three minutes, one does not wipe herself but dresses immediately and keeps working, walking or in short moving. A good way is also getting up at night out of the warm bed, splashing one's self with cold water and jumping right back to bed, covering up to the neck with warm bedding. This just livens up the sluggish blood, banishes gasses and makes the whole body machinery work easier.—Any way that's what they say, the more we understand that our body works quite similarity to a machine, the more we learn how to take care of it properly before it gets out of order or before sickness strikes us. Did you ever get ingrown toe nails ? If you did, you know how painful that is. But did you know, that by bathing your feet for a number of nights in warm water in which you have boiled oat straw, will bring you relief and soften up the nails, (that's for farmers, you'll say.) Then it is advisable to stick under them, at the edges, little pieces of cotton so as to have the nails grow out again. Now, when winter will soon be upon us, it is good to start hardening ourselves and our children. This is done not by foolish over-exposure but by sensible airing of our homes, staying outdoors in active play, walks an exercise, always adequately dressed but by no means overdressed. Overheated rooms also are not good for us. The air in our bedrooms must not be too dry. This causes a lot of miserable colds. And in the end let us add; One of the best recipes for good health is a clean body inside and out, physical and spiritual or mental since our mind and our thoughts are like a generator and if they are confused and distorted the whole body is out of order and cannot function properly. IZ UREDNIŠKE MIZE (Nadaljevanje z 2. strani) Prve dni sta bila nastanjena v hotelu v Ljubljani, kasneje pa pri Aninem bratrancu, ki je elektrotehnik. Sestala sta se že z Zimo Vrščaj-Holy, Seliškarjem in Jakacem. Pišeta, da je Ljubljana veliko večja in modernejša, kot pred 40 leti; sta zdrava in je vse O.K. O naši kampanji "Mater in hčera" slišimo vse premalo. Članice, odbornice, glavne odborni-ce, dolžnost nas kliče, da se v preostalih mesecih podamo z vso vnemo na delo. Pišite, navdušujte in poročajte o uspehih. Urednica se obrača tem potom na vse tajnice krožkov, da beležijo in^ena novih članic in jih potem ob zaključku kampanje pošljejo za skupno priobčitev. Podajte tudi vaša priporočila, kako naj potem odpremo in vodimo kontest za najbolj popularno "Progresivno Slovenko" ali tako zvano "Popularity Queen." Pišite in sugestirajte v naše glasilo ali pa pošljite nasvete v glavni urad. Vsako priporočilo bo upoštevano. Zadnjo soboto v novembru, da bomo natančne—29. novembra—prirede članice krožka št. 1 svoj letni bazar v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Držite si torej ta datum rezerviran za nakup božičnih daril. Prav gotovo bodo imele veliko izbiro vsakovrstnega lepega in trpežnega blaga—ročno delo pridnih članic. Naš nasvet za praznično nakupovanje je: držimo se naših domačih trgovin in naših progresivnih bazarjev. S podpiranjem eden drugega omogočamo razvoj in splošen napredek naših naselbin. Trgovci podpirajo naše liste z oglasi, in naši listi naše skupno prizadevanje in ustvarjanje in vsi skupaj smo potem močni in vplivni pri kakršnem koli podvzetju, katerega se lotimo. Pomnimo tudi to, da ni vedno najboljše blago tam, kjer je največja izbira. Včasih človek tam, kjer je'veliko, slabše izbere, kot tam, kjer je malo. Tudi gre blago skozi manj rok in je bolj sveže. Akcija za turnejo slovenskih pevcev po Ameriki je sedaj organizirana, izvoljen ožji in širši odbor, v katerem zavzemajo tri izmed najvažnejših in odgovornejših mest naše napredne ameriške Slovenke in sicer: Josephine Turkman, predsednica; Josephine Tratnik, tajnica in Josephine Zakrajšek, ravnateljica. Zanimivo in značilno je, da so vse tri "Pepce," in vse dolgoletne društvene delavke. Odboru in celotni akciji želimo velikega uspeha in vsesplošnega odziva od strani naše in ameriške publike. Tudi me Progresivne Slovenke storimo vse, kar je v naši moči, da omogočimo koncerte v čim večih naselbinah. Kajpada je po našem mnenju tudi v veliki meri dolžnost naših podpornih organizacij in narodnih domov dati akciji moralno pa tudi gmotno podporo. Prepričane smo, da bomo šli vsi in vse na delo, da častno izvedemo nalogo, katero smo si nadeli in napravimo na gostujoče pevce vtis, da Amerika ni le dežela dolarja in materialnega blagostanja, temveč da je tudi smisel in čut za kulturne vrednote močno razvit in vpoštevan. Ta turneja ne bo V škodo tukajšnjim domačim pevcem in zborom, temveč ravno nasprotno— vspodbudo in bodrilo! To vemo iz preteklih skušenj, ko so nas po prvi svetovni vojni obiskovali razni pevci in pevke. Zato le pridno na delo, da gostujoče pevce tem prijetne je iznenadi-mo! NAŠ PROGRESIVNI ČEBELNJAK (Nadaljevanje z 2. strani) krajšek, katero smo povabile, da nam je povedala o naši stari domovini, katero je šla pogledat, da se je prepričala, kako je v resnici tam. Povedala nam je dosti zanimivih stvari, katerih bi človek ne verjel, dokler jih sam ne vidi. Naš krožek se zato Josephine Zakrajškovi prav lepo zahvaljuje za njen govor. Končno še enkrat prav prijazno vabim vse na našo 15-let-nico v Ameriškem-jugoslovan-skem centru na Recher Ave. v Euclidu, 2. novembra. Pričetek bo že ob 3. uri popoldne in bo slavnost trajala pozno v noč. Zato si le "nabiksajte" čevlje, na kurja očesa pa pozabite ta dan. Pripeljite sabo boljše polovice, kateri jih imate— Fantje in dekleta, pečlarji, pečlarice, vdovci in vdovice, pa se poslužite naše veselice, da si zberete vaše Francke, Pepce ali Mice! Na svidenje v kuhinji, točilnici in plesišču, kjerbo vse prvovrstno pripravljeno za to važno in pomembno slavje! Pridite z avtom, poulično ali peš. Skratka—v nedeljo, 2.novembra pridite vse "Progresivne" in prijatelji iz širnega Clevelanda in okolice—v Euclid, Ohio! Vera Potochnik, poročevalka. o bazarju in izletu Cleveland - Collinwood, O. — Naša zadnja seja je bila prav povoljno obiskana. Ukrepale smo največ o naši večerji, ki pa bo ob času, ko izide ta naša mesečna izdaja, že za nami. Poročala bom torej o drugih rečeh. Žene se prav pridno pripravljajo za bazar. Tudi kampanja za pridobivanje novih članic gre precej dobro naprej. Mrs. Gubane, ki vodi modno trgovino na Waterloo Rd. nam je darovala krasno posteljno pregrinjalo. V imenu krožka, prav lepa ji hvala ! Da bi imela še mnogo posne-malk! Sedaj pa še nekaj o našem izletu. Zabave je bilo obilo, smeha na koše, čeprav je bilo že kar bolj hladno vreme. No, pa saj so zakurili Vidrichovi velik kres in če je katero zeblo, se je lahko ogrela in pekla štoke! (Prihodnjič priporočam izlet v juliju, da bo sonce opeklo nas in ne me štoke—namreč koruzne!) Še naša urednica nas je pose-tila in na malo prošnjo, se nam je pridružila, da smo zapele par pesmic. Veš, Mary, kar škoda je, da si tako oddaljena, ker tvbj glas bi še lahko dolgo odmeval po naših dvoranah, kjer tako primanjkuje dobrih pevcev. (Ravno zato glejmo, da bo po-set pevcev iz domovine to pomlad uspel in tako še bolj navdušil naše pevce in javnost za gojitev petja in kulture. Op. ur.) Zdaj vas pa vabim, da obiščete naš bazar, kateri se vrši 29. novembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., da si nabavite lepa božična darila. Mogoče si boste mislile, da je še prezgodaj za ta moj opomin in vabilo, ampak boipo kar hitro ob času. Pozdravljene! tam in me Progresivne smo rade vedno z vsako stvarjo točne in Mary Mezgec. Znanslevnik dr. B. Škerlj in njegova soproga zopet med nami CLEVELAND, O. — Ko je lansko jesen prispela vest, da je bil vodilni antropolog ljubljanske univerze, prof. dr. B. Škerlj povabljen od Rockefellerjeve foundacije na enoletno študijsko turo po Ameriki, nas je ta vest prav razveselila—zlasti članice knjižne kampanje Prog. Slovenk, ki smo se seznanile z doktorjem potom naše kulturne akcije in n^,vezale z njim kot mnogimi njegovimi stanovskimi kolegi tople, prijateljske vezi. Takoj smo zaslutile in to povsem pravilno, da se bo že kako našla prilika, da se bomo z doktorjem tudi osebno spoznali. Enakega mnenja je bil tudi dr. Kern, dolgoletni prijatelj dr. Škerljeve družine in obenem "konkurent" ge. profesorice Ru-žene Škerljeve, ki je avtorica slovensko-angleškega besednjaka, ki je pred nekaj leti izšel v Sloveniji. • Ko se je nato nekako sredi meseca marca Škerljeva dvojica oglasila iz svojega prvega službenega mesta iz harvardske univerze v Cambridge, Mass., smo kar čutili, da se že tkejo nevidne vezi, ki bodo privedle do skorajšnjega snidenja. Tu je spet posegel s svojo praktično roko in pravilno diagnozo vmes dr. Kern: "čes, da bi bilo greh za Slovenca priti v Ameriko in si ne ogledati clevelandske metropole —meke ameriških Slovencev," ter ju povabil na svoje stroške v Cleveland. In tako smo si po zaslugi velikodušne geste dr. Kerna ^v mesecu aprilu in kot pričakovano veselo stisnili roke in preživeli v njih družbi par lepih dni, vendar jima tedaj čas ni dopuščal, da bi si ogledala vse zanimivosti našega mesta, zato smo se poslovili z upanjem, da še prideta. Od tedaj ju je začrtana 9,000 miljska študijska tura vodila po raznih državah kot Minnesota, Wyoming, New Mexico, Arizono, Colorado, Washington, Califor-nijo i.t.d., kjer sta na slovitih univerzah in muzejih proučeva- la fiziološko higijeno, antropološke oddelke, arheološka najdišča ter indijanska naselja (Indian reservations) Papago, Zu-ni, in Navajo plemen v državah New Mexico, Arizono in Colorado. D^je okamenele gozdove (petrified forests) in znameniti zoološki vrt v San Diego, Cal., i.t.d. Ta teden pa sta se dr. Škerlj in njegova soproga zopet vrnila v naš Cleveland in zdaj že kot "svoja k svojimi." Ker je to žal, zadnji obisk naše metropole, je njiju želja ob tej priliki srečati in spoznati čimveč naših ljudi, njih udejstvovanja in naše javne ustanove, kjer se še v dobršni meri izvajajo funkcije skupin, ki so jih pred mnogimi leti organizirali pijonirji-idealisti ž namenom, da si potom njih naš narod častno in z ljubeznijo ohrani svoje slovensko lice še tja v bodoče rodove. Ob enem pa je želja naših go-fetov povedati našim ljudem o vtisih s svojega študijskega potovanja, kar obeta biti nadvse zanimiv užitek za nas, ki nam ni dano videti vsa ta naravna čudeža in dognanja znanstvenikov na lastne oči—zato se prireja v petek, dne 31. oktobra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., družabni večer s predavanjem dr. Škerlja. V boljše razumevanje njegovim izvajanjem bodo služile številne slike, ki jih je predavatelj posnel na tem študijskem potovanju. Povedal nam bo tudi kako je na teh potovanjih srečaval na nepričakovanih mestih naše ljudi, kar ga je po mojem skromnem mnenju nedvomno uverilo, da se je naš človek častno uveljavil v vseh strokovnih panogah svoje nove domovine. Pripravljalni odbor prijazno vabi na ta izreden, užitkapoln večer našo javnost, da pride v velikem številu v petek večer ob 8. uri v SDD. Vstopnina je prosta. Po predavanju se bo razvila prosta zabava, kjer boste lahko tudi pokramljali z gostoma in serviralo i^e bo tudi nekoliko prigrizka. Josephine Fetiric BODOČNOST JE V NAŠIH ROKAH! (Nadaljevanje z 2. strani) toda v kratkih šestih, sedmih letih iz takega uničenja in take splošne zaostalosti ne more nihče, kar tebi nič meni nič, vsega doseči. In drugič, vedeti moramo, da kjer je v ljudstvu še iz preteklosti vkoreninjenih toliko starih navad v delu in miselnosti, se to ne da kar tekom noči izkoreniniti. Kjer se vtepa ljudem v glavo skozi stoletja hlapčevsko pokornost in ponižnost, kjer se jih uči, da je njih revščina in mizerija zgolj posledica in kazen za takozvani "podedovani greh,"—je pot navzgor k pravemu pojmovanju človeških nalog in dostojanstva težka in počasna. Res, preobrat je bil izvršen naglo, ker ni bilo drugega izhoda, toda spopolnitev in izobrazba ljudstva bo šla polagoma. Treba bo veliko modrosti, veliko potrpljenja in predvsem pravega človeškega čuta. Samo pomislimo, kakšne smo bile povečini me same, ko smo prišle sem. Precej zelene ali "green" kot pravimo po ameriško. In še danes se učimo in se imamo še veliko za naučiti o Ameriki in ameriški demokraciji. Me progresivne žene spoznavamo z vsakim dnem jasneje, kaj je bila pravzaprav glavna gonilna sila, ki je izoblikovala Ameriko v to kar je danes in ji daje sedaj možnosti postati voditeljica in nositeljica nove dobe miru in blagostanja na svetu. To gonilno silo je tvoril ne le princip osebne in politične temveč predvsem verske, torej miselne svobode. Ameriški pijomrji, očetje te republike so zasnovali obliko vl^de na povsem drugem konceptu ali pojmovanju, kot kje drugje na svetu. Vsled tega tu ni nikoli dobila prve besede kaka tiranska verska ali politična filozofija, ki vlada in ukazuje iz viška navzdol. Naprimer, na polju religije tvorijo tu večino verske sekte, kjer je vse tolmačenje sv. pisma, sploh uprava cerkva, prepuščena vernikom, torej ljudstvu samemu in ne prihaja razlaga ali oblast od kakih višjih ali celo "nezmotljivih" instanc. In ravno to je izrednega pomena in važnosti! Baš dejstvu, da so smatrali in smatrajo še danes gotovi cerkveni krogi svoje vernike za preomejene, da bi jim dovolili čitanje in razlaganje sv. pisma, je pripisati njih skoro histerično naglico, s katero skušajo prepričati danes ameriško javnost in njih lastne pripadnike, da so demokratična ustanova. Večina teh pripadnikov in njih otrok izhaja iz dežel, kjer je bila reformacija šiloma zatrta in so ravno sedaj v štadiju razvoja, da v pravem smislu zapojmijo pomen in vrednost ameriških svobodnih inštitucij. Zato torej taka nervoznost in naglica v krogih, ki so vajeni oblasti. Sploh hočejo postati takorekoč čez noč avtoriteta za tolmačenje ameriške demokracije. Toda ravno dejstvo, da so temne sile reakcije na defenzivi, je za progresivne sile Amerike razveseljivo in značilno. Me, Progresivne Slovenke Amerike se od nekdaj zavedamo, da je miselna in verska svoboda nekaj dragocenega. Vemo, da se ne bo nikoli napravilo na svetu miru zgolj z orožjem, vemo tudi, da se s silo in preganjanjem ne bo nikoli zatrlo kake ideje ali misli. Treba najti in uporabiti boljšo idejo, boljšo misel! In ravno zato nas upravičeno razveseljuje dejstvo, da imamo v tej kritični dobi, ko se nahaja svet takorekoč na razpotju, med predsedniškimi kandidati osebnost, ki ima" vse znake velikega ljudskega voditelja, pravzaprav poeta in preroka. Zdi se nam, da je bila Amerika od njenega početka blagoslovljena dežela. Blagoslovljena zato ker so bila njena tla; njena zemlja, njeno ljudstvo vedno dovolj prožno in plodovito, da se je lahko povzpel iz njih srede ob kritični uri mož, ki je pojmoval in čutil potrebe časa. Kadar poslušamo tega sicer do danes skoro nepoznanega moža, se ne moremo ubraniti slutnji, da imamo v njem voditelja in državnika, kakršen se rodi le bolj po-redkoma. Čutimo, da je ameriški narod, da smo mi vsi na preizkušnji ob teh predsedniških volitvah, kot nismo bili morda na preiskušnji še nikdar v življenju te republike. Od izida teh volitev je morda odvisna usoda nas vseh, Amerike in celega sveta, kajti živimo v dneh velikih in važnih odločitev. Zato rečemo, volimo tako, da nam bo služilo pridobljeno znanje za srečo in blagostanje in ne za pogin. Ce bomo volile za moža, ki ima srce in dušo, ki misli in čuti z nami in za nas, za moža, o katerem skušajo ustvariti demagogi utis, da govori preko naših glav, torej preučeno—(Nekaj takega so trdili nekoč tudi o našem Cankarju, danes bi ga pa isti ljudje najraje postavili v največji oltar, da bi jim služil v njih demagogiji.), zato ker je odkrit in pošten in mu je politika umetnost in ne sredstvo za koristolovstvo, se nam ni bati bodočnosti. Teh misli nismo samo me, temveč vse kar čuti in misli dobro in pošteno in med temi je na prvem mestu žena pokojnega predsednika, Mrs. Eleonore Roosevelt. Možj 'ki je strpen, mož, ki črpa svoje znanje in modrost iz najboljše svetovne literature in iz svojih lastnih tragičnih življenakih skušenj in je v tem oziru soroden velikemu Abrahamu Lincolnu in Franklinu Rooseveltu, ki sta se oba istotako iz tragičnih dogodkov v njiju življenju izoblikovala v dva izmed največjih človekoljubov,—tak mož obeta postati vodilna svetovna osebnost, če mu damo mi, ameriški državljani priliko. Bodočnost je torej v naših rokah! STRAN 4 \ ENAKOPRAVNOST STANOVANJE V NAJEM ZAPOSLEN poročeni par se sprejme na stanovanje. Ali pa dve ženski, ki delati. Vse udobnosti, da bi delile hišo pri vdovi srednjih let. Garaža na razpolago. Za podrobnosti pokličite KE 1-4089 POŠTENEMU FANTU SE ODDA V NAJEM LEPO SOBO. Vpraša se na 1157 E. 71 St. IŠČEJO STANOVANJE TRI ODRASLE OSEBE ZAPOSLENE IŠČEJO STANOVANJE S 5 ALI 6 SOBAMI MED E.&55 IN E. 79 ST. NEOPREMLJENE. Pokličite po 4. uri popoldne. UT 1-0917 HIŠA NAPRODAJ V BLIŽINI FISHER BODY Na E. 141 St. hiša za eno družino: 4 spalne sobe. Vse v najboljšem stanju. Zelo dober nakup. KOVAČ REALTY 960 East 185th St. KE 1-5030 • PRODA SE DVE HIŠI NA ENI LOTI; ENA ZA TRI DRUŽINE, DRUGA ZA ENO DRUŽINO. V SLOVENSKI NASELBINI. Za naslov se poizve v uradu tega lista. ODPRTO V NEDELJO OD 2. DO 5. URE 2 novi zidani bungalow hiši 24430-24530 Yosemite Dr., od Beverly Hills Dr. med Euclid Ave. in Chardon Rd. Izbera hiše s 2 ali 4 spalnicami. V zelo lepem kraju. Dve garaži in dovoz. Vzame se loto v zameno. Za podrobnosti se obrnite na JOHN ROBICH General Building Contractor RE 1-6230 DELO DOBIJO MOŠKI AERONAVTIČNO DELO INSPECTORS (Floor & Magnaflux) TOOL « DIE MAKERS ELECTRICIANS tudi OPERATORJI za MILLING MACHINES TURRET LATHES GRINDERS (Internal - External) Visoka plača od ure z dodatki za "življenjske stroške" 10% bonusa za drugi in tretji šift Mnogo drugih zmernih kompanijskih podpor Prosimo, prinesite izkaz državljanstva DOBRA TRANSPORTACIJA direktno potom Maple Heights in Bedford busov iz downtown Cleve- landa in dobrimi vezami na > križiščih mesta. Na razpolago so tudi dela z določeno plačo za; DESIGN ENGINEERS DETAIL DRAFTSMEN LAYOUT DRAFTSMEN ELECTRICAL AND MECHANICAL ENGINEERS Zadovoljni boste delati pri Jack & Heintz 17600 Broadway Zglasite se na uposljevalnem uradu od ponedeljka do petka 8. zj. do 5. pop. ZA VAŠO UGODNOST V TOREK do 9. zv. V SOBOTO do 1. pop. V NEDELJO 10. zj. do 2. pop. VABILO NA proslavo 15-letnige KROŽKA ŠT. 3 PROGRESIVNIH. SLOVENK v NEDELJO, 2. NOVEMBRA v Ameriško jugoslovanskem cenlru na Recher Ave. Pričetek ob 3. uri popoldne Joe Dovgan kaže slike iz Jugoslavije Igra Grabnarjeva godba Mario Kolenc Louis Planine 159 dodatkov cela oprema N E U D A Y CRANE Lepa moderna Crane Neuday oprema napravi kopalnico privlačno in udobno. Vsi koma^ se lepo prilegajo skupaj; bleščeče beli in se njih površina prav lahko čisti. Imajo vse vdelane ugodnosti in bodo nudili dolgo let trajno uporabo. Vse najnovejše iznajdbe— CRESTMONT pipe imajo DIAL-ESE kontrole, da delujejo nemoteno in brezhibno. Crane Neuday skupina opreme za kopalnico je ocenjena tako zmerno, da je zmore vsakdo. Zglasite se pri nas še danes, da vam razložimo vse ugodnosti. Pokličite MU 1-4200 W. F. H ANN &SONS "Since 1907" 15505 EUCLID AVE. al TAYLOR Trgovina je odprta vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek do 8. ui;e zvečer ponovno izvolite JOSEPH T. FERGUSON za DR2AVNECA AVDITORJA Bodite sigurni, da napravite X pred imenom XI Jos. T. Ferguson DEMOKRAT WARWICK DEEPING USODOVEC ROMAN (Nadaljevanje) "Ne—vsega ne. A soglaša se. Tisti človek je pričakoval od tebe nekaj, kar ni mogoče." 3 Mary je bila pred tremi leti prebila v Weyfleetu teden dni, a Biddulph in njegova žena se takrat še nista bila povzpela do "Caradoca." živela sta v majhni, dokaj nekazni vili ob reki. Srečno trgovanje z zemljišči in zveza z nekim drznim stavbnim podjetnikom sta bili potem prinesli tvrdki Thompson & Biddulph znatne dobičke. "Caradoc" je bil na pol poti do vrha. Biddulph in njegova žena sta se bila povzpela iz doline, a prav na hribu še nista bila, dasi sta tam plesala in igrala tenis in golf. Klara je upirala oči v vrhunce in je bila namenila možu, da tudi on zleze nanje. Da si živel v višavi, si moral imeti znaten dohodek. To in samo to je bilo potrebno olimp-skemu kandidatu. Sirova smernica, a zmožna oplemenitenja; in Klara Biddulphova ni bila sirova natura. Skrivnostno občestvo, ki je živelo v prostorni osamljenosti med smrekovimi gozdi in bujno lepoto praproti, visokih dreves in vrtov, ni predstavljalo svestno strnjene celote. Mnogim članom je vžlic veliki samozavesti manjkalo popolnega zaupanja vase. Bilo je mešano občestvo; tu si srečaval oba, kralja Mido in njegovega mojstra, in samo za mojstra je šlo. Klara je to vedela. Denarni bluff si moral pod- preti s čim boljšim, če ti je bilo do popolnega priznanja. Mimo bogastva so bile tudi še druge dobrine. To, da si kar moči odlično gojil razne športe, je bilo ena izmed najvažnejših. Treba je bilo izbranosti, tiste skrajno prefin-jene, ki je pomenila potratno preprostost. Morala si dobro plesati in dobro igrati bridge in biti zmožna, da si drugim ženskam mirno gledala v oči in jih popolnoma ravnodušno pitala z "dragicami." Če si imela enega ali dva kulturna konjička in ju nisi preočitno razkazovala, je bil tvoj skrivnostni sijaj še nekoliko večji. Dovoljeno ti je bilo vedeti to in ono o mezotintih ali izdelkih iz laka, se okusno ukvarjati s teozofijo, biti ljubiteljska poznavalka drame ali zbirati pi^e izdaje. Skratka, v višinskem občestvu je živelo nekaj izbranih, resnično prelestnih in znamenitih ljudi, in v te je Klara upirala pogled. Ni se prištevala k tistim ženam, ki stiskajo v roki denarnico in slepo rinejo kvišku. Predsodkov ni poznala. Nikoli ni—kakor mnogo žensk v dolini—zaničljivo govorila o višavah, samo zato, ker bi se bila čutila nezmožno, da jih doseže. "Nič drugega kakoi-tolpa Judov, dragica—in Sred-njeevropcev." Klara je bila mo-drejša. Pravi pomen skrivnostnega občestvo samo ni vedelo odgovora nanj. Razglabljanje o samem sebi in spoznanje samega sebe nista množici nič. A Klara je imela bistro oko. VOLITE ZA... RAY T. MILLER JR. ZA DRŽAVNEGA POSLANCA MLAD — KVALIFICIRAN VZTRAJEN ZAGOVORNIK PROGRESIVNO SOCIALNEGA ZAKONODAJSTVA Podpiran po Okrajnem demokratskem eksekutivnem odboru , 3' DEMOKRAT Obdržite ... lockwooVthompson Demokrat Veteran II. svetovne vojne za PRIZIVNO SODIŠČE Posebna sodnijska glasovnica SEDAJ NA MESTU NA IMENOVANJE PO COVERNERJU FRANK J. LAUSCHE X LOCKWOOD THOMPSON (Edward J. Kovacic, tajnik) ČAS JE ZA SPREMEMBO Izvolite... HARRY T. MARSHALL z A PROSECUTING ATTORNEY Podpiran po . . . Cleveland Press, Cleveland News, American Federation of Labor. X I Harry T. Marshall Klara je imela zmožnost razumevanja, in prav tako jo je imela Mary. Prevejana je bila sicer manj od starejše sestre, a vendar je tudi ona nagonsko vedela, kaj vse ji "hrib" ponuja kot ženski. Porcelanasto kopalnico, vrt po novem, umetniškem okusu, skrinjico z dragulji, prvovrsten avtomobil, plesno dvorano, razkošen kotiček, poln blazin. Življenje je bilo lahko ali se je vsaj zdelo, da je. Malce prijetne naveličanosti, pa se je bilo treba peljati v Švico ali v Španijo, na rivijero ali v Dinard. Do New Bond Street ni bilo niti dvajset milj. Ležala je v postelji in se čutila srečno in nesrečno, oboje hkratu, Pobegnila je bila od siromašnega dragega, in zdaj je bila zaradi svojega bega jezna nanj. Klara in njen mož sta jo še potrjevala v tej jezi; vtepla sta ji bila v glavo, da je pričakoval od nje nekaj nezasAšanega in da jo je hotel izkoriščati. Robotna žival v hiši navadnega poljedelca! Tako se je tudi sama oklepala svoje jeze, zato, ker se ni popolnoma zanesla nanjo, a se je hotela zanesti. Hotela je ubogati Klarin svet in hitro pozabiti tiste poljube, Ar-noldovo oblastno, a vdano moč in tisti dehteči, potlačeni kup sena. Ne, Furze naj si poišče drugo, ki bo imela širja in voljnejša ledja. Ona je bila previtke rasti za takšno ljubezen. Kakor se je bila Klara izrazila: "Dušica, največja nevarnost, ki ji more ženska uiti, je njena prva ljubezen. Leslie je bil moj tretji." Tako se je dala Mary Pohujša-ti in pregovoriti. Ne, ni se mogla vrniti v Pepelovo, za zmerom nikoli ne; sestrična Nellie naj le ostane. Seveda, če dobi službo, bo pomagala očetu in materi, jima pošiljala darila in ju ob sobotah obiskovala. A hotela je, da bi bil prelom dokončen in da bi nastal prepad, ki ga z jalovim čuvstvom ne bi bilo moči premostiti. "Čutim, da bi me bilo to življenje ugonobilo." Klara je bila stvarnejša in je manj poudarjala čuvstveno stran. "Do kosti bi te bilo zdolgoča-silo, in to je hujše od smrti." VAS BOLIJO NOGE? HITRA OLAJŠAVA NA SIMPTONIH ŠIBKIH PODPLATEV * Bolečine podobne revmatizmu v nogah * Žulji na podplatih * Trudne, boleče noge * Krč v prstah * Boleče pete * Srbečica na podplatih V/cakennd Repoiitioned DR: SCROLL'S FOOT-EA2ER ILLUSTRATED $5.50 PR. Eno ali drugo izmed gornjih stanjev je lahko vzrok šibkih ali vpadlih podplatev. če je to slučaj pri vas, ni nobenega vzroka, da bi trpeli vsied teh bolečin. Dr, ^m. M. Scholl je iznašel več kot 50 različnih opor, lahkih, dobro prilega-jočih in upogljivih za noge, ki olajšajo posledice šibkih podplatev. Vložite jih v čevlje kot nor tranje podplate. Za moške, ženske in otroke, $3.50 do $10.00 par. Pridite, da jih vam demonstriramo. Nimate nikakršne obveznosti. MANDEL SHOE STORE 6125 Si. Clair Avenue DVOJA VRATA OD NORTH AMERICAN BANKE STAKICH FURNITURE CO. : Quality al a Price — Term?: JAMES D. STAKICH, lastnik IV 1-8288 16305 WATERLOO RD. ALI JE POŠILJANJE HRANE IN PAKETOV V STARO DOMOVINO ŠE POTREBNO? TO VPRAŠANJE JE SEDAJ NA DNEVNEM REDU ODGOVORI NA TO PA SO RAZLIČNI Mnogi rojaki, ki so se vrnili iz obiska Jugoslavije v zadnjih tednih, trdijo, da je hrane po nekaterih krajih že dovolj in da se ista za denar že dobi, toda za denar je jako hudo. Drugi spet povedo, da je radi občutne suše in toče. ki je zadela skoraj celo Slovenijo, v nekaterih krajih veliko pomanjkanje vsakdanjih potrebščin in prehrane. Tudi pisma, ki prihajajo od tam, so še vedno polna prošenj za ene ali druge stvari. Torej je pomoč le še vedno potrebna. Tvrdka Kollander, ki se že 7 let bavi z pošiljanjem mo-, ke, živilskih in drugih paketov V staro domovino, je vedno * na uslugo rojakom pri pošiljanju pa bodisi to moka, ki se vedno največ zaleže, ali pa druge pakete z hrano, razna zdravila itd. Sedanje nove veze, ki jih ima ta tvrdka omogo-čujejo, da dospejo pošiljatve v roke prejemnikov v najkrajšem možnem času. Za vsako pošiljatev se dobi lastnoročno podpisano potrdilo prejemnika in vsaka pošiljatev je zavarovana proti izgubi. Gotovo ste tudi vi med tistimi, ki imate sorodnike ali prijatelje v starem kraju, ki Vas prosijo pomoči, dajte, razveselite jih z kako pošiljko. Iz našega novega cenika si lahko izberete različne pakete z hrano, ki niso podvrženi carini. Pridite ali pa pišite po te nove cenike. Za tiste pa, ki želijo poslati denar namesto hrane, je pa tvrdka Kollander tudi na uslugo. Pošilja ločno male in velike svote denarja. POMNITE, da dobijo sedaj v Jugoslavni 3 0 0 DINARJEV za dolar. Tudi vsaka denarna pošiljka je jamčena in običajno dospe v roke prejemnika v teku treh tednov. V zadnjih mesecih je tvrdka Kollander poslala na desettisoče dolarjev v domovino. Kadar torej imate namen poslati, bodisi moko ali pakete z hrano ah denar, se obrnite na tvrdko, ki vam vedno nudi točno postrežbo in ta je: AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. HEnderson 1-4148 Pridite! Pišite! Telefonirajte! Mary je pisarila je bral dve izmed njih, očeiD ti sta brala tretje. bila prišla sestrična Nellie/ J- mošilo®"" na, ze po usodi za mafu" cena duša, vsa ustvarjena za ^ jo vlogo, okrogla in ® ^ sela, strastno hlepeča po bi delala namesto Jrugih' stran Maryje ni imela pripomniti, in še dsto m bilo prijazno in primerno, meni je bilo tako pri daj. Ta mlada dekleta! ' le vedela, kam je dejala ko ribe ? Nekje mora biti pri ^ kotel za ribe." Furze se P ^ med vseh najbolj smilil, ® "Hišo z zelenimi vetrnici prihajal slej ko pre/, ^ ^ razu mu je bilo marsikaj nega. čeorav ie malo g čeprav je "Nu, vsekako je zgrešila Sicer? moza, če ga je zgrešila. ustvari nismo vsi enako Sestrična Nellie je ka. (Dalje prihodnji^ Pri nas radevolje POŠILJKE V JUGOS^ PRIPRAVIMO ZDRAVIL^ MANDEL DRUC % 15702 Waterloo Bd.—»t ZDRAVJE Vn, ■ se revščina noter. Bole?®* nite, zdravje si ohranite rabo zdravilne kopeli-ročane pri prehladih, ^ jjaiie ' Cene zni" debelušnosti. 1/3. Pojasnila: , CHERNE HEALTH ^. J, 8904 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohi chicago, for best results of advertising call DEarborn 2-3^ WANTED TO RESPONSIBLE Maintane"^^^ wife, children, need 4-5 f furnished apartment. P*" Moderate rental. ; Everglad®/ -— RESPONSIBLE Korean * ^ ily employed, wife. ^ #|j. perately need 3-4 ggW ' nished apartment. Aw gpW', cation North. Moderate RAvens#"^/ or RAvensWO BUSINESS OPPOB SCREW MACHINE ^ pletely equipped; 5 ^ if!, jot matic with drives. ioO® 3,000 square feet . « manufacturing. Price sale. jxJniP®^ TAVERN — Will sell price. Account of CEdarcf«' GROCERIJA IN MES^I da. Stanovanje prostor, kjer se e« rtio že 27 let. Zelo adi ^ jico. Se prodaja »v«' lastnika. VofpEl5 ft . ^ OKl $ $ TAVERN $ $ N. location. Modern P' established. Small ment. Owner. do^ d.«" ——— TATWSRN __ Excellent S. E. lof" {'"jO«" facilities. Includi gg F' Price $4,500. —J 4.9%*, St., South ChicagO' gent ___^ C»\. GROCERY, delicatess®"' ^„1 10 news, milk Across from church Grade and hi. MEAT GROCERY Established same on New Damen A ((i) to illness. 4 rooms ^ foo Possession store gJ' mediately. .