Poštnina plačana v gotovIrlS Štev. 11 in 12 V Ljubljani, dne 31* decembra 1943 Leto 60. 11«r n i u il . Ob koncu leta — Duhovna obnova — Splošne misli o gospodarski obnovi kmetijstva — Stanovanjski problem kmečke V uLOinA. družine — Kakšen naj bo kmečki dom — Temeljni principi pri zasnovanju stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij — Kakšni naj bodo prostori kmetovega stanovanja (slika s tekstom) — Na kaj moramo paziti pri gradnji hlevov? — Katere so neobhodno potrebne dodatne zgradbe gospodarsko urejenega hleva? — Ostale gospodarske zgradbe — Kakšen naj bo razpored zgradb v kmečkem dvorišču? — Obnova kmetijske proizvodnje z racionalizacijo — Obnova rastlinske proizvodnje — Obnova sadjarstva — Obnova vinogradov — Obnova živinoreje — Možnosti reforme slovenskega zadružništva —. Sklepna pripomba k problemu obnove — Vpliv ansilaže na mleko — Prehrana krav z rožjem vinske trte — Zgodovina kruha — Ali moramo mačke hraniti? — Iz našega zemlijščnega prava Ob koncu leta S to dvojno številko končamo 60. letnik »Kmetovalca« in tretji vojni letnik. To zadnje dejstvo naglašujemo, ker nikoli ni težje izdajati strokovni list kakor v vojnem času. Ko gre za življenje in za obstoj domačije, oziroma gospodarstva, postanejo razna strokovna razglabljanja navidezno odveč, včasih naravnost smešna. Toda če velja ta ugotovitev za kruto sedanjost, pa ne velja za bodočnost. Ta bo od nas zahtevala celega človeka, premišljenega in strokovno podkovanega, če bomo hoteli, da bo naš narod dorasel nalogam, ki ga čakajo. Predvsem bo treba obnoviti življenje na vaseh in v kmečkih gospodarstvih. Zatem ga bomo morali uravnati po zahtevah časa, kar bo imelo za posledico korenite spremembe v načinu proizvodnje, vrednotenja, prodaje in sploh vsega življenja in miselnosti kmeta. V takih časih je kmetu strokovni svetovalec nujno potreben. Če »Kmetijska družba« kljub vsem težavam in gmotnim "žrtvam še naprej izdaja »Kmetovalca«, vrši pač eno od nalog, kakor jih vrši vsak posameznik, ki se zaveda svojih dolžnosti do skupnosti. Pri tem upa, da bo našla dovoljno dobrohotnega razumevanja pri vseh dosedanjih naročnikih. želja uredništva je, da cel prihodnji letnik posveti vprašanjem, ki so v zvezi z obnovo naših kmetij in kmetijstva. Začetek v obravnavi teh vprašanj smo napravili s to številko, kjer smo v uredniškem krogu skušali zbrati splošni pregled najbolj perečih nalog obnove. Nismo pa se spustili v podrobnosti, ker bi radi to prepustili našim čitateljem, ki naj iz svojih življenjskih izkušenj povedo, kaj smatrajo, da je bilo v preteklosti napačno in kako se naj te zadeve urede v bodočnosti. Pri tem prosimo naše dopisnike, da se drže v svojih razmotrivanjih strogo samo strokovnih vprašanj in v svojih razpravah opuste vsako politiko, ker takšnih člankov ne bi mogli objaviti. »Kmetovalec« bo v prihodnjem letu izhajal dvomesečno na 16 straneh, če bi pa bilo potrebno, bo izhajal vsak mesec, toda samo na 8 straneh, ker večja razširitev ni mogoča. Tudi v letu 1944. bo »Kmetovalec« stal samo Lir 24.— letno, znesek, ki ga zmore vsak kmet. Da bi nas rešilo leto 1944. vojnih grozot, ker vse drugo bomo že sžfmi uredili, želita vssim čitateljem »Kmetijska družba« in »Kmetovalec«. Duhovna obnova Naša domovina trpi. Njeno gospodarstvo je na tleh. Na tleh ni samo industrija, trgovina in obrt, ne, tudi kmečko gospodarstvo je na tleh, to morda še najbolj. Raztepene družine, požgani in porušeni domovi, izropane zaloge, uničeni stroji in orodje, poklana živina, izsekani gozdovi, neobdelana polja..., preveč vsega, da bi se moglo zajeti v par skromnih besed in kratkih stavkov! Nismo poklicani in si tudi ne lastimo pravice, da bi iskali krivce in ugotavljali krivdo tega ali onega. Vemo, da je glavna krivda izven našega območja — saj vojne naš narod ni ne hotel, ne povzročil in ne začel, in za revolucijo tudi ni imel nobenega stvarnega razloga, vemo pa tudi, da je del krivde tudi v nas samih, prav za prav v tistem, kar je nam manjkaio. To poslednje bi lahko imenovali pomanjkanje mere, pomanjkanje merila za vrednotenje predmetov, odnošajev in dogodkov. Da se naše gospodarstvo spet dvigne — ne smemo pričakovati in misliti, da se bo takoj dvignilo na prejšnjo raven, — bo potrebna temeljita obnova, in to obnova v materijalnem oziru, pa tudi obnova v duhovnem oziru. Najbrž bo duhovna obnova še bolj potrebna in nujna, kot pa stvarna obnova. Kajti človek, ki nima merila za vrednotenje predmetov in odnošajev, ali ima to merilo pomanjkljivo, bo pač zelo težko zmožen kake resnejše obnove tudi samo v stvarnem pogledu. In družba, ki bi jo tvorili taki ljudje brez mere in merila, najbrž ne bo mogla pravilno urejevati odnošajev med posameznimi narodnimi plastmi, kaj šele, da bi bila v stanju, urejati odnašaj e s tujino. In taka družba tudi ne .bo mogla pravilno ocenjevati dogodkov. Trdno verujemo v napredek človeštva, zato tudi trdno verujemo, da bo tudi naš narod našel človeka v sebi, in da bo z zavestjo človečnosti krenil k poti duhovne obnove in po duhovni obnovi tudi k stvarni obnovi. V nauku o gospodarjenju poznamo tri velika poglavja: poglavje o naravi, poglavje o delu in poglavje o kapitalu. S smotrno uporabo narave, dela in kapitala dosežemo največji učinek, največji gospodarski uispeh. Sama narava nam ne da nič, tudi samo delo ne da nič in sam kapital tudi nič. Delež posameznih faktorjev gospodarjenja je pa v raznih strokah precej različen; tako je v kmetijstvu najtehtnejša narava, v bankarstvu pa kapital, brez sodelovanja ostalih dveh faktorjev pa ne more ne kmetijstvo in ne bankar-stvo. Obe ti tako različni panogi potrebujeta dela; delo v eni panogi je zelo različno od potrebnega dela v drugi, vendar pa popolnoma brez njega ne gre nikjer. Viden učinek dela pa je končno povsod predmet stvarne vrednosti, kajti delo samo se ne da shraniti in ne prištediti. Zato vedno stremimo, da učinek dela spremenimo v čim boljše in vrednejše stvarne predmete. In čim smotrenejše uporabimo in izkoristimo vse proizvodne faktorje, tem boljši gospodarski uspeh dosežemo. To bi bila nekakšna teorija. Zdaj pa pridemo do uporabe te teorije v vsakdanjem življenju. Prej smo rekli, da smo izgubili merilo za vrednotenje predmetov. Vsak predmet, ki ga srečamo v vsakdanjem življenju, je učinek nekega dela v naravi. In to prav vsak predmet. Zato ni prav, (če ceniš dn upoštevaš samo one predmete, ki so plod tvojega dela, predmetom, ki so plod sosedovega dela, pa od- rekaš vsako-vrednost. Kakor si se ti moral I truditi, da si napravil ali dosegel -to Sli | ono, prav tako. ali še celo bolj. se .ie mo- ] rai truditi kdo drlugi, da je prišel do svoje lastnine. In ne misiim tatvin, prevar m podobnih dejanj, ki kot prestopki spadajo pod paragraf, tu mislim predvsem vse one načine poškodovanja tuje lastnine,' ki se izvrše povsem iz malomarnosti, objestnosti, domišljavosti in iz nerazumevanja potreb in težav-našega soseda. Pri takih dejanjih navadno storilec nima nobene stvarne koristi, kvečjemu bi lahko imel zavest, da je nekomu prav brez potrebe napravil škodo — toda človek brez merila pa seveda tudi take zavesti ne more imeti. Novega človeka bo na vsak način treba naučiti, da slično postopanje ne služi lajšanju življenja in da ni vredno spodobnega človeka. Takega obnašanja smo bili vajeni pri - mestni' mladini, ki je ob popolnem nerazumevanju življenja podeželskega človeka stalno širila prepad med kmetom in mestom. Vsekakor bo naloga šole in društvenega sožitja v življenju, da človek, ki ima priti, ne bo zapadel spet v to razvado. Če hočeš, da se spoštuje tvoje delo, moraš tudi ti spoštovati tuje delo in plod tujega dela. In če si šel sosedu rušit hišo, ne bodi začuden, če še ti zato ni zahvalil in te ni pogostil. Kar pomisli,.kako bi se v takem primeru obnašal ti sam! Zato mora biti plod dela vsakomur zagotovljen in zavarovan tudi proti pripadnikom drugih stanov, tudi če se gredo »ideje«. ■ Pri zdravem narodu je družina ona celica, ki ima poleg drugih nalog , tudi nalogo širiti in razmnoževati narod. To nalogo navadno kmečka družina izpolnjuje naj-vestneje. Ker kmet ne more zapustiti vsakemu otroku posestva, je gotov del kmečkih otrok vedno prisiljen, da se izseli iz rodne hiše in da si drugod poišče in zagotovi obstoj. Iz takih kmečkih otrOk se po-mlajajo in razvijajo mesta. Kajti oni, ki ne morejo ostati doma ali se ne poženijo in pomožijo k sosedom, morajo v službo — uradniško, trgovsko, obrtno,' industrijsko. Časi so se pri nas pač spremenili tako, da prehod iz poklica v poklic ni več tako težaven, kakor je bil včasih ko je bilo načelo, da morejo otroci opravljati samo očetov poklic. In če takole natančneje pregledamo posamezne družine ali vsaj sorodstva, bomo že kar težko našli kako sorodstvo, ki nima nobenega člana v mestu ali trgu. Z drugimi besedami se to pravi, da pač c*ni po datičnem članu sodelujejo, čeprav v majhni meri, pa vendarle, pri dejanju in nehanju mesta. In spet bo moral, novi človek, ki ima priti iz obnove, popraviti dosedanje merilo pode-želca, ki za vse' svoje tegobe krivi mesto, in reči; mesto je del nas in je tako; kakršni so naši člani, ki so od doma odšli •tja. Mcral bo z gotovim razumevanjem gledati na življenje in borbo za življenje .svojih članov v mestu. In od njih bo moral prav tako razumevanje zahtevati. Kajti sodoben narod ne obstoji iz enega .samega sitanu, ne kmetov, rie mehanikov, ne trgovcev, ne uradnikov, ne delavčev,' marveč iz vseh stanov, iz vsakega po nekaj. Naloga obnove pa bo- tudi, da vsem tem' stanovom privzgoji vsaj nekaj razumevanja za druge stanove, za sGljudi, čeprav žive v drugem poklicu: in v drugačnih razmerah. Prav bo, če bomo spet priznali ■ nekaj več veljave vodilu: kar ne želiš, da • bi drugi naredili tebi, ne delaj ti drugim! Kjer bi šlo težko s tem, da bi nekomu privzgojili razumevanje za sočloveka, ali za spoštovanje do dela našega naroda,' bo pač treba poseči po radikalnem, sredstvu: prav bo, če se uvede tudi obveznost dela. Kdor si sam ne zna "ali noče' preskrbeti stalnega dela, mu ga naj preskrbi skupnost. Tako' bo družba rešena žajedalceV, ki so zametavali tudi bel kriih, če se jim je zdelo,, da je pretenko odrezan. Ob razumevanju sočloveka in- spoštovanju njegovega dostojanstva, dela in imetja, bo. tudi, vsem laže spoznati veličino misli, ki jo je stari Grk izrazil' takole: Ni- smo rojeni za to, da sovražimo, marveč za to, da ljubimo.- Prav gotovo nam so-, dobniko-m nr v čast, če se še, nismo iz lastnega SpcznEnja dokopali tako daleč. To bi -bilo nekaj naših misli k duhovni obnovi'. Vemo, da. obnova 'brez bolečin ne. bo mogoča, .kakor tudi razdejanje ni poteklo brez bolečin. Po pravičnem očiščenju pa bo prav,' da se izogibamo onega-, kar nas je. težilo in nam zastiralo -človeški pogled, in da .'upoštevamo vse, .kar nas bo vodilo navzgor. Splošne misli o gospodarski obnovi kmetijstva Naše življenje in človekov odnos do družbe predstavljata' sestavljeno in zamotano vprašanje, ki so ga sociologi hoteli že v davnih časih rešiti in mu datii za podlago načelo pravice. Več tisoč let je bilo treba,, da smo prišli do spoznanja in prepričanja, da je človek največja dobrina in vrednota tega sveta. Temu spoznanju se moramo zahvaliti, da Se je obstanek malega delovnega človeka zaščitil ter zagotovil in da se mu je olajšalo delo ter olepšalo življenje. Vendar pa nas niti predvojno hiti današnje-stanje kmetovalca v' tem pogledu ne zadovoljujeta. Znano je namreč, da je -kmetovo delo sorazmerno še vedno napomejše ■ od vsakega dfugega; kmečka gospodinja je bolj obremenjena kot katera koli druga; kmečki otroci pogosteje umirajo kakor mestni; kmečka družina ima od splošnega ' napredka civilizacije manj koristi in udobnosti kakor katera koli" druga! Navedena dejstva o zapostavljanju kmeta in njegove družine so ponovno privedla, ljudi poštenih namenov in socialnih čustev do želje, najti danes pota in načine, da bi "bil tudi. kmet kot dostojen in enakopraven član človeške družbe'pravilno soudeležen pri razdelitvi' dobrin in dobrot družbenega napredka in civilizacije. Z namenom, da bi se našla možnost .kmetu olajšati delo in olepšati življenje, so bile že pred vojno sklicane pri nas in drugje ■ razne'konference, kjer So razpravljali o tem,. kako odstraniti ali pa vsaj ublažiti težave, ki pritiskajo na kmeta in njegovo družino. Slabi rezultati teh konferenc obtožujejo vest tistih,'ki so' poklicani skrbeti za družbeni. in gospodarski napredek. Kajti dandanes že vsakdo ve, da je kmetova preteklost bila težka, da sedanjost ne zadovoljuje in da mora bodočnost biti lepša. "/•• " ■ ' '. Dejstvo, da je že pred vojno na kmetih bilo življenje težko in da ga je vojna še poslabšala, (ker je oslabila gospodarsko moč kmetije, nas sili k resnemu razmišljanju o načrtni in radikalni gospodarski obnovi kmetijstva. Mobilizirati moramo vse moralne in materijalne sile .naroda, • da bo ta obnova • čim uspešnejša in čim koristnejša skupnosti. Imejmo stalno pred očmi, da je ta mali. in skromni čloVek žuljavih rok, ki upognjen zamišljeno koraka za plugom —; neizčrpen in'najvažnejši vir, iž katerega se krepi, osvežuje in obnavlja življenjska sila naroda. Socialni dvig mora. iti vzporedno z gospodarskim, dvigom vasi, kajti napredek ■ kmetijstva je možen Samo tedaj, če posvetimo enako pozornost tako' gospodarski proizvodnji (objektu) kakor tudi kmetu in njegovi družini (subjektu). Napredek in obnova, morata, temeljiti na pozitivnih vrednotah onega kmeta, katerega je težko prebijanje skozi življenje in dolgo živ- ljenjsko izkustvo .oblikovalo- in jeklenilo •skozi stoletja. Majhen narpd in majhna kmetija sta si • po svojem bistvu slična. Kct se more malo I posestvo; obdržati in napredovati le.z ve-i likimi trudom, delom in z ljubeznijo do z j znojem prednikov zalite rodne zemlje, | prav tako se lahko majhen narod obdrži ; samo tedaj, če skladno delujejo vse nje-gove- življenjske,' moralne :n .intelektualne I sile. Zato tvorijo predvojni kmetski problemi, združeni z današnjo nujno gospodarsko obnovo, dosti zamršeno vprašanje, čigar rešitev zahteva temeljitega študija, obsežnih sredstev in sodelovanja Vseh slojev naroda, če hočemo, da bo rešitev res učinkovita, hitra in skupnosti koristna. Čim stvarne je bomo gledali na kmetsko vprašanje in na obnovo, tem pravilneje' ju bomo doumeli in tem uspešneje rešili. To podčrtamo zato, ker je do sedaj vedno le' mesto reševalo usodo vasi. Če se mu to ni vedno posrečilo, potem ni bilo krivo pomanjkanje dobre volje, temveč nezadostno poznavanje in razumevanje prilik na vasi, k čemer se je pridružila- še površnost v izvršitvi sanacijskih ukrepov. O resnici te trditve nas prepričujejo pravcati slavoapevi,. ki jih mesto kaj rado posveča ob raznih slavnostnih prilikah kmečkim • vasem in nj ihovi važnosl i za. -skupnost, toda razen te čustvenosti ni nikoli izdelalo premišljenega 'agrarnega programa, kr bi odgovarjal kmetski stvarnosti. Socialno in intelektualno mesto sicer iz zgodovine dobro ve, da brez napredka vasi ni napredka mesta in da so s propadom vasi v preteklosti propadla tudi velika mesta, cesarstva in civilizacije. Zato je nujno potrebno Složno delo mesta in yasi pri urejevanju vseh vprašanj, ki se tičejo narodove usode, ker le tako sodelovanje zamere ustvariti, vsestransko zadovoljivo rešitev. Omenjamo še škodljivo delovanje gotovih »moralistov«, ki želijo in propagirajo, da bi, vas ostala »stara« vas, češ, da je nepotrebno in za vas celo škodljivo, če v svojem napredku koraka vzporedno s časom ter kulturo ■ in da napredek ter civilizacija . »kvarita« kmetove moralne s.ile. Tisti, .ki taka načela propagirajo in si prisvajajo kulturo kot nekakšen monopol, priznavajo samo svoje lastne slabosti in napake, oziroma, malenkostnost in slabo razgledanost. Dejstvo pa je, da prava kultura ne pokvari nobenega človeka, najmanj pa onega, ki koraka za plugom po brazdi.. Ja-sen" primer nam.je mala Danska, država naprednih, kulturnih - in poštenih kmetov.. Slovenci', kolikor se nas je posvetilo nekmetskim poklicem, smo bili do nedavnega še' kmetje; v naši duši še živi kmet in vse, kar smo podedovali pozitivnega, prav vse je -kmetsko. Imamo torej vše pogoje za pravilno presojo današ- njega kmetovega položaja in čutimo .potrebo po njegovem zboljšanju in povzdi-gu. Nova doba namreč zahteva -novega in vsestransko sposobnega kmeta, ki bo zmožen vzporedno hoditi z napredkom, in ki je pripravljen, da sodeluje v vseh družbenih manifestacijah, da sam odloča o svoji usodi in da enakopravno izkorišča vse življenjske dobrine sedanjosti. Znanja o. resničnostih kmetovega položaja v družbi in njegovih življenjskih vprašanj ne smemo črpati le iz gradiva pesnikov, pisateljev, umetnikov, etnogra-fov in politikov, čeprav sta tudi njihovo delo in mišljenje koristen doprinos za boljše razumevanje kmetskega problema. Kajti dotični. ki je poklican, da rešuje kmetsko Vprašanje in da pomaga pri obnovi kmetijstva, mora vedeti predvsem: kako kmet s svojo družino stanuje, kako se hrani, na čem boleha, kako in s kakšnim orodjem dela, kakšni so njegova, živina, sadje,, zemlja itd.,? Ali ima dovolj zemlje? Ali uporablja sodobne načine proizvodnje? Kako je Organizirana njegova kmetija? Kakšna je socialna preskrba gospodarja, kmečke žene, starcev, otrok, delavcev itd.? Iz mestnih pisarn tega ne moremo pravilno razumeti, niti ne oceniti. Zato morajo agronom, veterinar, zdravnik m sociolog delovati na terenu na svojem pravem delovnem mestu, t. j. na kmetih. Vsak strelkOvnj ak mora izvrševati svoj življenjski poklic tam, kjer je potreben; vas pa je najbolj potrebna premišljenega in požrtvovalnega dela. Vzporedno z dviganjem življenjske ravni vasi se mora pravimo usmeriti tudi vse ostalo delovanje našega naroda. Brez naprednega rudarstva, industrije, obrti in trgovine, ter brez poštene inteligence tudi samo Kmetijstvo ne more napredovati. Le tista gospodarska politika je pravima, ki upošteva enako vse navedene delavnosti in jih poveže V trden snop napredne skupnosti. V naslednjem bomo navedli nekaj misli o oostvu- kmetije, da bi laže razumeli njene potrebe pri oonovi ter spoznali, kako reagira na poškodbe, povzročene zaradi vojne. Kmetija je gospodarsko podjetje, v katerega kmet in njegova aruzina vložita vso svojo fizično in diuševno silo, da se prehude .žive prirodne sile in da narava rodi najpotrebnejšo dobrino tega sveta — hrano. Narava, ki je ne obdelujejo človeške roke in je ne uravnavajo njegovi možgani, taka narava je običajna divjina. Proizvodnja je sigurna le taikrat, kadar imamo vse njene činitelje. V svoji oblasti. Kmet je v večni 'borbi s prirodo, ker uravnava mnoge priroane činitelje,- Cim je le en sam činitelj premočan ali nezadosten, je tudi uspeh vsega vloženega truda .in kapitala zelo dvomljiv. Kmetija je živa stvar, sestavljena iz mnogih panog, ki so med seboj odvisne in povezane v gospodarsko sožitje. Zato pravi star indijski pregovor, aa je tisti človek, ki zna umno upravljati kmečko posestvo, tudi sposoben, aa upravlja indijsko cesarstvo. Ta pregovor m pretiran, saj vemo, da je sodobno, naipreq.no in urejeno kmetijstvo pravi intelektualni priklic, saj se poslužuje izsledkov vseh pri-rodnih ved, ki se še vedno razvijajo ter napredujejo. Zato ni vsakdo zmožen upravljati naprednega kmečkega posestva; poleg volje in veselja do dela je potrebno še široko strokovno znanje in izkustvo. To nam potrjuje primer Amerike, kjer le najzmoz-nejši ostanejo doma na kmetih, manj spo- sobni pa zapuščajo vas in odhajajo v me- i sto, kjer prodajajo samo svojo fizično delovno mcič, Pri nas pa je ravno nasprotno; malcppšestniške razmere in omejena proizvodna sredstva povzročajo, da beže iz vasi vsi, med njimi tudi najsposobnejši, ker jim majhna kmetija ne nudi možnosti,, da bi mogli na njej razviti vse svoje življenjske sposobnosti. Kmetije se iž leta v leto bolj kosajo ter trgajo, tako da tudi našemu kmetijstvu že grozi nevarnost proletarizacije po kitajskem vzoru. Zato so bila pred vojno najbolj pereča vprašanja kmetijstva sledeča: izboljšanje zemlje (melioracije), zložite v posestev (komasacija) in nedeljivost kmetij (nasledštve-no ■ pravo). Isti problemi bodo važni tudi po, vojni. Poleg tega je vojna oslabila že' itak šibko, moč kmetije, tako da se čutijo posledice na vseh poljih narodnega živ-? Ijenja in ne samo na vasi. Vsakdo jih težko občuti, brez ozira na poklic ali' mesto bivališča. Zato zahtevajo splošni narodni interesi hitro in učinkovito obnovo kmetijstva, da bo nam vsem v bodoče lepo. Znano je, da se* cilji ne postavljajo Zato, da se takoj in popolnoma ustvarijo. Če se ■ počasi in preudarno padamo na pot k nekemu velikemu cilju, tedaj nam bodo že majhni uspehi dali voljo in pogum za dosego tudi največjih ciljev. Zato naj bodo sledeče sugestije skromen prispevek k velikemu cilju gospodarske obnove kmetijstva. Stanovanjski problem kmečke družine Stanovanjski. problem kmečke družine |. so že pred vojno proučevali mnogi strokovnjaki v vseh državah. Vendar še danes . kmečki domovi ponekod ne odgovarjajo | niti najosnovnejšim življenjskim potrebam, niti sodobnim zahtevam socialne medicine, današnje arhitekture in racionalnega gospodarstva. Ker je vojna uničila večji del naše vasi, zato je problem kmečke hiše še aktualnejši in zahteva hitro ter pravilno rešitev. Pravilna rešitev stanovanjskega problema je zadeva splošnega interesa. Imela bo usodne posledice ne samo za današnjo, temveč tudi za bodoče generacije. Z znanstvenim in statističnim proučevanjem je dokazano, da stanovanje neverjetno mnogo vpliva na biološko vrednost človeka, zlasti mladine., Z napredkom znanosti in vzporedno Z materialno in duhovno kulturo se potrebe Človeka vedno večajo, zlasti z ozirom na stanovanje, v katerem človek preživi več kot polovico svojega življenja. Popolnoma i naravna je ugotovitev, da stanovanje vpliva na zdravje človeka in vse njegove življenjske sile in zmožnosti. Zato raziskujemo vplive, ki jih stanovanje vrši na fizične in moralne šile ter na značaj človeka Moderne statistike dokazujejo veliko odvisnost dolgosti življenja, bolezni, kriminalnosti itd. ravno od stanovanjskih prilik; prej se je to le domnevalo. Tako-pridemo do zaključka in izsledka,, da stanovanje močno vpliva na oblikovanje ljudske duše, zlasti otroške. Z raziskovanji se je dalje dokazalo, da stanovanjska beda povzroča poleg fizične tudi psihično in intelektualno degeneracijo. Negativni vpliv je najmočnejši pri otrocih, pri katerih je osebnost šele v razvoju in oblikovanju.. Ker predstavlja mladina biološki (razvojni) material, od čigar duhovne in fizične kakovosti zavisijo napredek, moč in bodočnost naroda, je osnovna zahteva in po-treoa današnje družbe, da mora hiša vsakega njenega člana zadovoljevati vsem sodobnim življenjskim potrebam.. Čeprav sta se v zadnjem času način življenja in mišljenje o njem razvijala v smeri odklanjanja indvidualizma, je vendar dom bil in bo ostal človeku ono intimno mesto, kjer želi najti miru in se okrepiti za vsakdanjo življenjsko borbo, ki postaja iz 'dneva v. dan 'Ostrejša. Dosedanji dom kmečkega človeka je malokdaj eadostil tem zahtevam. Delo v naravi, polni sonca in čistega zraka, se tmatra za najbolj zdravo. Zato je bila umrljivost ha kmetih do pred nekaj desetletji mnogo manjša kot v mestu. Ko pa se je v mestu uveljavila sodobna stanovanjska higijena, tedaj se je umrljivost v njih kljub velikemu razvoju industrijskih obratov znatno zmanjšala. Tako je danes umrljivost v nepr,osvetljeni vasi večja kakor v mestu, kljub vsem dobrotam, ki j:h priroda nudi. Tega je kriva zlasti velika umrljivost kmečkih otrok, posebno dojenčkov, ki so najbolj občutljivi za nehigijenske razmere kmečke hiše. Kakšen naj bo kmečki dom? Stanovanjska hiša z neobhodno potrebnimi gospodarskimi zgradbami in dvoriščem tvori gospodarsko enoto, v kateri kmet z družino živi in dela. Vse te zgradbe naj bodo take, da bodo olepšavaie kmetu življenje in mu lajšale delo, ker le takrat bo kmečka družina kot gospodarska in biološka enota postala močna in odporna. Zaradi splošne važnosti, ki se pripisuje pravilni ureditvi kmetskega doma, ni čudno, da je to vprašanje bilo in bo vabljiv predmet za raziskovanja, ki rede namenja, i ki si často nasprotujejo ali se celo izključujejo. Tako n. pr. zanemarja moderna arhitektura domačo stavbeno umetnost, kar nasprotuje mišljenju z narodom povezanih arhitektov in umetnikov. Sanitetni organi spet priporočajo čim večjo oddaljenost hleva od stanovanjske zgradbe, ekonomija časa, praktičnost in dobička- nosnost pa zahtevajo tesno povezanost vseh gospodarskih poslopij. Medtem ko si nekateri nazori nasprotujejo, se zopet drugi izpopolnjujejo ter združno streme za zvišanjem življenjske ravni kmeta, kakor tudi zdravja vse.njegove družine in živine. Zato koraka asa-' nacija kmečke okolice vzporedno z melioracijo zemlje, moderna arhitektura pa s socialno higijeno. Kakor vidimo, vpliva na problem ureditve kmečke hiše mnogo činiteljev. Šele takrat, ko bomo vse činitelje medsebojno pravilno in skladno povezali, bo postala kmetova domačija resnično taka, kot si jo najbolj idealno predstavljamo. Tak dom bo koristil skupnosti, ker bo odgovarjal temeljnemu načelu narodnega gospodarstva, ki 'stremi za ustvarjenjem čim več 1 močnih, zdravih in srečnih ljudskih bitij. Temeljni principi pri zasnovanju stanovanjske hiše j in gospodarskih poslopij Bodisi da kmet sam osnuje kmetijsko zgradbo, bodisi da se mu predpiše splošen (standardni) tip kmečke hiše in gospodarskih poslopij, je potrebno, da se držimo nekih načel, ki so se pokazala kot zelo koristna. To je važno zlasti za obnovo zaradi vojne uničenih zgradb, za katere kmet gotovo ne bo imel toliko razpoložljivih sredstev in možnosti, da bi jih mogel takoj vse znova postaviti, popraviti in sodobnim načelom odgovarjajoče urediti. Vendar naj kmet ono, kar mu je najnujnejše, obnovi premišljeno in po nekem načrtu, da bo lahko pozneje, ko mu bodo prilike in sredstva dovoljevala, svoj načrt dokončno izvedel tako, da bosta položaj in razdelitev vse kmetije odgovarjala najnujnejšim gospodarskim in higijenskim potrebam. Vsakemu poslopjiu moramo določiti položaj z ozirom na one zgradbe, ki jih nameravamo pozneje zidati. Se celo pri zidanju enega samega dela poslopja moramo upoštevati poznejšo možnost prizidavanja in drugačnega medsebojnega razporeda. Zato mora krnet imeti načrt za vse zgradbe bodoče domačije v glavi, a zida naj ono, kar mu je trenutno najpotrebnejše in kar bo lahko pozneje načrtno dopolnjeval. Da bi bilo to delo za kmeta uspešnejše, opozarjamo na glavne principe, ki jih je treba pri tem upoštevati. Z oziram na položaj stanovanjske hiše velja naslednje. Stanovanje naj bo obrnjeno proti jugovzhodu, stoji naj na suhem, odcednem ter sončnem mestu, ki je zavarovano pred hudimi zimskimi vetrovi. Največji sovražnik človeškega zdravja in njegovega stanovanja je vlaga. Dokazano je, da vlažno stanovanje skrajša dolgost človeškega življenja in ustvarja ugodno podlago za mnoge bolezni. Ce ima vlaga tako moč, da sčasoma uniči najtrdnejši gradbeni materijal, ki je vendar iz mrtve snovi, ali je tedaj čudno, če ji živi organizem še hitreje podleže? Ker vlaga oslabi odpornost organizma, zato se v vlažnih stanovanjih kaj kmalu vgnezdi socialna bolezen tuberkuloza, ki je slično kot rev-matizem, anemija in skrofuloza redina spremljevalka vlage. Vlage po se ubranimo ne le z izbiro primernega prostora, ampak tudi z načinom zidanja. Temelj naj bo iz trdega in odpornega materiala, kot je n. pr. kamen ali opeka, povezana z malto ali s cementom. Temelj mqra biti dvignjen toliko, da so tla zgradbe vsaj 0.45—lm nad zemljo. Zid je treba horizontalno izolirati s kakšno snovjo, ki ne prepušča vlage in ki ji ne dovoli, da bi se zaradi kapilarnosti dvigala iz zemlje. Tudi zračna in svetla klet pod zgradbo zmanjšuje vlažnost. Pod lesena tla nasujemo popolnoma suhega peska ali žlindre. Streha mora imeti žleb, da deževnica ne zamaka temelja. Nadaljnji pogoj zdravega stanovanja sta svetloba in zračnost. Dokazano je, da mračno stanovanje ne pospešuje samo razvoj bolezenskih klic, ampak da deluje tudi psihološko kvarno, ker oblikuje melanholične in mračne značaje. Sonce in zrak sta največja prijatelja človeka, ker sta sovražnika raznih bakterij, povzročiteljic raznih bolezni. Del žarkov v sončnem spektru uničuje mnoge bakterije, med njimi celo odporni bacil tuberkuloze, ki je zavit v voščeno prevleko, da bi bil bolj odporen proti zunanjim vplivom. Čim svetlejše je stanovanje, tem bolj je zdravo. Večjo svetlobo v stanovanju dosežemo z južno lego in z velikostjo oken. Svetlobna površina okna naj znaša najmanj eno desetino celotne površine tal. Okna služijo za dovajanje svetlobe, pa tudi za dovajanje potrebnega zraka, ki se mora stalno obnavljati. Obnavljanje je potrebno zaradi dovajanja kisika, ki ga vdihavamo in ki ga kri potem ra.znaša po vsem telesu. Tam se spaja z drugimi snovmi in osvObojuje energijo v obliki toplote, ki nam greje telo in omogočuje delo. Sličnp se uporablja kisik tudi pri gorenju lesa ali oglja, kajti gorenje je vedno spajanje neke snovi s kisikom. Končni produkt je vedno toplota, ki se lahko s pomočjo pare ali elektrike pretvori v delo. Upoštevajmo, da ljudje, živali, ogenj in razsvetljava (razen električne) trošijo življenjsko prasnov — kisik, ki ga moramo v zaprtih prostorih z zračenjem nadoknaditi. Da se zavarujemo pred izenačenjem zunanje in notranje temperature, naj bodo v naših krajih okna vedno dvojna. Stanovanje mora biti toploti telesa in okolice primerno segreto. Živina si sama greje hlev, ker ji služi kot izvor toplote njeno telo, v katerem se presnavljajo in spajajo s kisikom velike količine hrane. Stanovanjske zgradbe ogrevamo s kurjenjem goriva v pečeh, ki segrevajo zrak in sobne stene. Tako nadoknadimo izgubo, nastalo pri vhajanju toplote skozi zid, okna in vrata. Hiša bo zadovoljevala naše zahteve glede toplote in bo racionalno varčevala z njo, če smo pravilno izbrali položaj zgradbe, zavetje pred vetrom, zadostno debelino zidu, uporabili dvojna okna itd. Za srogrevanje stanovanja so najbolj priporočljive lončene peči, ker enakomerno in dalj časa oddajajo toploto. Stanovanje je higijenično, če je prostorno ter svrhi in potrebi stanovalcev primerno razdeljeno. Prenaseljeno stanovanje je nezdravo in dokazano je, da so posledice takega stanovanja razne bolezni, kot n. pr. bolezni prebavil, tifus, paratifus in disinterija. Kot prenaseljeno stanovanje smatramo ono, v katerem so v eni sobi več kot dve osebi ali če ni na eno osebo vsaj 20 m:i zračnega prostora. Jasno je, da morajo imeti večje družine in gospodarstva tudi sorazmerno večje stanovanje. Vendar mora vsako stanovanje, bodisi veliko ali malo, obsegati določene prostore, ki so z ozirom na njihov namen praktično in po higijensfcih načelih opremljeni. Tako mora imeti vsako normalno kmečko gospodarstvo sledeče prostore: predsobo, kuhinjo, dnevno (delovno) sobo, potrebno število spalnic, shrambo za živila, shrambo za mleko, kopalnico (pralnico) in stranišče. Vsi ti prostori morajo biti praktično razporejeni in med seboj povezani. Kakšni naj bodo prostori kmetovega stanovanja? Veža (predsoba) služi, da praktično poveže notranje prostore stanovanja in da ublaži razliko zunanje in notranje temperature. V veži odlagamo zgornjo obleko, si očistimo obutev pred vstopom v sobo; čez noč puščamo v njej obutev, da nam ne kvari zraka v spalnici. Tla veže so lahko tudi iz betona ali opeke, zalite s cementom. V veži naj bodo tudi obešalniki, pred vrati pa predpražniki. Kuhinja mara biti najbolj obširen prostor kmetovalčeve hiše, saj to zahteva njena oprema in njen namen. V njej se poleg ljudske hrane pripravlja tudi del živinske hrane, predvsem v manjših gospodarstvih. Opremljena naj bo z udobnimi pripravami za kuhanje jedi in peko kruha; za toplo vodo naj ima primeren rezervar, ki je zvezan s pripravami za kuhanje in daje obenem tudi toplo vodo mlekarni in kopalnici. Tla naj bodo zaradi lažjega čiščenja iz betona ali s cementom zalite votle opeke. Prostor okrog štedilnika, kjer se gospodinja največ giblje, mora biti zaradi mrzlih tal pokrit z deskami. Prav je, da kuhinja nima zaradi neprijetnega duha in pare, s katero je nasičen kuhinjski zrak, direktne zveze z nobenim stanovanjskim oddelkom. Primeren je vhod skozi vežo, vendar je potrebna tudi povezanost s shrambo, z mlekarno in s kletjo. Kuhinja mora biti svetla, zračna in čista. Dnevna soba je prostor, v katerem kmet in njegova družina preživi del dneva, kjer družina je in sprejema goste. Zato je potrebno, da je dnevna soba prostorna in praktično nameščena. Ker je v njej največji promet in da čiščenje ne bi bilo otežkočeno, zato naj ne bo v njej nepotrebne navlake. Za segrevanje je primerna naša kmečka peč, ker je ekonomična in higijenska. Spalnice morajo biti na sončni strani. Oprava naj bo enostavna, toda praktična. Na osebo mora biti 20 m3 zraka. Uporabljajo naj se izključno le za spanje, vsled česar kurjenje ni neobhodno potrebno. Mlekarna mora biti praktično zvezana s kuhinjo in s hlevi. Tla naj bodo iz opeke ali iz betona, a stene naj bodo do višine 1.50—2 m pokrite z emajliranimi ploščicami ali z betonsko prevleko. Tla morajo biti nagnjena, da voda lahko odteka pri vsakodnevnem čiščenju. Toplo vodo preskrbuje rezervar iz kuhinje. Kopalnica, ki je obenem lahko tudi pralnica, naj bo urejena slično kot mlekarna in tudi toplo vodo naj sprejema na isti način. Opremljena naj bo s tušem ali s kadjo. Shramba naj bo dovolj prostorna. Tla so lahko popločena z opeko. V njej naj bodo razvrščeni zaboji za moko ter potrebne police za posodo in za vkuhano sadje in sočivje. Shramba mora biti v direktni zvezi s kuhinjo ter po možnosti tudi s podstrešjem in s kletjo. Stranišče zgradimo na primernem kraju dvorišča, če pa razpolagamo z vodovodom, v stavbi sami. Jama mora biti obzidana in stene nepropustne, stranišče pa naj bo be-tonirano zaradi lažjega čiščenja. Podstrešje naj služi kot skladišče žita in drugih pridelkov. Radi tega moramo že TLORIS PRITLIČJA HI ŽE. SPALNICA SPALNICA DNEVNA SOBA i?5 VE.ZA AtL£KXRNA PR.A LNICA KUHINJA STOPNIŠČE SHR/W6A TERASA GUVHOPA TERASA GOSP. VHODA ZUN^N/I /HOpVKLtT TLORIS (S05P0DAR5KC6A POSLOPJA t : 200 KRAVE KONJI JUNICE TELETA ŽREBETA < VPRfŽMA ZIV/A/A HODNIICZA SUAŽENjE PRIPRAVA HRANE SILOSI ~*H ?KASCI PRAŠIČI ZA REJO*" HODNIK. PL£fA£N5*,E SVINJE IZPUST ZA 5IS. PRflSCt Pričujoče slike predstavljajoi tlorise kmečke h:šei, gospodarskega poislcpja in dvorišča. Načrt kmečke hiše upošteva priFke v večjih naseljih, kjer je' varnost zadostna in kjer polaga lastnik večjo važnost na zunanjost in izrabo pro-štora. Pri domačijah, ki stoje na samoti, pa nam je ideal, da se hiša zapre če le mogoče z enimi edinimi vrati. Tudi ne rabimo reprezentativnega vhoda s cestne strani, temveč nam zadostuje en sam vhod, ki ga uporabljamo za vse potrebe. Mars'kdo bo tudi pogrešal, da v dnevni sob! ni predvidena naša častitljiva kmečka peč. O praktičnosti te peči obstoje različna mnenja in v določenih prilikah imajo prav tisti, ki oponašajo tej naši kmečki peči neekonomičnost. Tako bi mogli navesti šc mnogo drugih nevšečnosti gornjega načrta. Zato imejmo pri presoji vedno pred očmi. da se splošno veljavni načrt nikoli izdelati ne more. Naš.a namera je bila samo, da pokažemo, kako je treba razne prostore v hiši in na dvorišču povezati med seboj, upoštevajoč načela v priobčenih člankih, da bodi kmečki dom praktično in udobno urejen. Po istih načelih pa si mora vsak sam napraviti načrt, kjer bo upošteval še krajevne in druge prilike, od katerih je ureditev domačije odvisna. i VRT i HIŠA 3 STMNI5CE 4 &BELNJ4K 5 ZELENJAVNI VRT 6 ZELENJAVNI v«t 7 lfdenica 8 KOKOŠNJAK e koruznjak iO TEKALIŠČE ZA PERUTNINO « VOJ) KIJ A K 12 GOSPODARSKO POSLOPJE 13 SHftAM&A ZA ORODJE 14 O6K*0A ZA ZREBETA 15 -«- TELETA 16 -«- -«- KRAVE jS—-1? gnojišče 13 GNCJNA JAMA 1J TEKALIŠČE ZA 5VINIE I ZO KOZOLEC 21 pvoRiJcE Situacija dvorišča -1:1000 pri izdelavi načrta za hišo predvideti dovolj močno konstrukcijo zgradbe, da bo vzdržala večjo obtežitev na podstrešju. • Vhod mora biti širok in dostopen vozovom. Zaradi svetlobe in zračenja naj -ima podstrešje nekaj oken. Računa se, da za 4 do 5 hI ž:ta zadostuje 1 m'2 poda, ako se žito po mlatenju prosto razsuje, da bi se do-■ voljno osušilo. Ker .podstrešje služi tudi za shranjevanje suhega mesa in drugih zalog, . zato naj ima s kuhinjo zvezo v notranjosti zgradbe, da se s tem olajša delo go?pod'nji. Klet mora biti prostorna! svetla in suha Globino odloča višina podzemske vode, ker klet ne sme doseči gladine talne vode." Velikost kleti je odvisna od površine vinograda, sadovnjaka in količine krtoljastih pridelkov, ki ,io bomo vsako leto shranjevali. Zunanji vhod mora biti dostopen vozovom in toliko širok, da lahko spravimo skozenj sode. Ker se v kleti nahaja živež, potreben gospodinji za. vsakodnevno uporabo, zato naj ima klet tudi dohod v no-' trarijosti zgradbe. Na kaj moramo paziti pri gradnji hlevov? Pri grajenju ali obnavljanju hlevov moramo kot pri vsakem kmetijskem delu imeti pred seboj končni cilj, to je olajša-hje dela in dobiček. Da bo delo Čim lažje, mora biti hlev praktičen za izvrševanje dnevnih opravkov, njegovi prostori morajo biti medsebojno z najkrajšimi prehodi oovezani in. oddaljenost od stanovanjske : hiše mora biti taka, da najbolj odgovarja . higijeni. preglednosti in gospodarskemu izkoriščanju Časia. V hlevu preživijo domače živali, večji del svojega življenja. Vzgajamo, jih zaradi gospodarskih koristi, ki jih lahko pričakujemo samo tedaj, če bo hlev odgovarjal Svojemu namenu. Če smatramo zdrav-ie kot skladno funkcijo vseh telesnih organov, tedaj lahko z vzgojnimi metodami p'ede do^ese večie mlečnosti, debelenja ali 7er>dnje dozorelosti vplivamo tudi na poiščemo funkcijo določenih organov. Ta-povečana delavnost nekaterih organov moti ravnotežje v telesu in slabi funkcijo dru-eih organov. S tem se zmanjšuje odpornost telesa proti boleznim, -saj je znano, da so ravno oiplemenjene in visoko kakovostne na~me najbolj nežne in neodporne. Ako hlev ni primeren, kljub pravilni hrami in neei ne smemo pričakovati, da bi lastnosti te kulturne rc>a:?ine m-o-gle priti do p-ra-'vesa goflr>od.arskega izraza in dati pričakovane koristi. Pri izberi mesta za hlev veljajo ista pravila kot pri izberi mesta za stanovanjsko zgradbo. Ko delamo načrt za hlev, se vprašajmo, Za kolikšno število in za kakšne živali je namenjen, da ne napravimo napak, ki bi jih pozneje ne mogli več popraviti. Ako je hlev -premajhen, tedaj živali trpijo na pomanjkanju zraka in prostora, če pa je prevelik, se pozimi ne more zadostno segreti, ker ga ogreva živina sama s svofm telesom. Prav tako kot grejemo pozimi stanovanje z drvmi ali s premogom, tako , tedaj postane nevarna za zdravje; zato mora imeti higijertičen hlev možnost stalnega zračenja. Cirkulacija zraka v hlevih je zelo komplicirana in oodvržena /nanm prirodnim zakonom. Pokvarjeni in segreti zrak se' zbira pri stropu, od koder ga je treba odvajati. Še bolj važno pa ie, da se sveži zrak, ki je režimi mrzel, dovaja na tak način, da. ne škoduje zdravju živine.. Kot najboljši način dovajanja zraka se je uveljavilo dovajanje po zavitih kanalih skozi stene hleva. Kanal ima vhod na zunanji strani pri dnu zida in vodi sprva vodoravno, nato se vpogne in vodi navpično do bližine stropa, kjer se spet zavije in vodoravno pelje v hlev. Svež in mrzel zrak se pri stropu segreva in enakomerno pada ob steni k tlom. Ker uhaja precej zraka skozi vrata, okna in stene, zato je bolje,, da so dovodni kanali za polovico ožji od odvodnih. Za odvajanje .pokvarjenega zraka uporabljamo za vsaka dva komada odrasle živine zračnico s- presekom 15X15 cm. Svetloba je prav tako važen, čmitelj zdravja, zlasti mlade živine. Površina okenj naj znaša povprečno eno petnajstino do ene dvajsetine površine tal. tofco da odpade na odraslo žival 0.4—0.5 m2 okenske odprtine. Okna se • naj vzidajo bl;že stropa, ker ni dobro, da sije. svetloba živini v oči; zlasti škoduje to konjem. Vrata naj se odpirajo n,a ven in naj bodo tako obsežna, da se žival ob nje ne rani. Širina vrat (dVokrilnih) naj bo do 1.5 m, enokrilnih 0-90 m -Vvišna približno 2 m. Prag mora biti nizek. Jasli se gradijo iz različnega materijala in v različnih oblikah. V zadnjem Času se izpopolnjujejo z napravami ža avtomatično j napajanje, kar daje razen praktičnih tudi gospodarske koristi (povečana mlečnost). Glavno je, da so jasli trajne in Vedno čiste. Pogoste so betonske jasli, ki pa jih v teku časa tudi razsrize mlečna kislina iz ensilaže, ie z njo krmimo živino. Tla hleva naj bodo zaradi lažjega čiščenja in večje šnažnosti iz betona, ki nai bo nasekan, da živini ne drči. Vsied mrzlega materijala moramo uporabljati veliko ste-lie ali pa obložiti ležišče z lesenimi plohi. Toplejši je pod iz navpično postavljene votle opeke, zalite s cementom. Za konjske hleve so zelo priporočljiva tla iz borovih -kock, kot so v.uporabi na Gorenjskem. Tla so topla in elastična, kar je koristno za noge. Vsaka tla naj bodo nagnjena h kanalu ža odvajanje gnojnice. Stene hleva so najboljše iz opeke, slabše iz kamna, iz betona pa niso priporočljive, ker so prehladne in se na njih kopiči zračna vlaga. Strop je najbolj prikladen, če so na aaodinji strani Itramov pribite letve ali okrajki, prevlečeni s trsjem in nato ometanj, da se lahko belijo. Na zgornji strani tramov položimo debele deske,-ki služijo kot tla podstrešja. -Tak strop ie tooel in iz njega nikoli ne kaplja zvodenela para. Podstrešje uporabimo za shranjevanje živinske krme. Racionalen svinjak mora biti topel, svetel, zračen, suh in čisrt. To so zahteve, brez katerih ne more. biti racionalne svi-njereje. Zlasti. kulturne pasme zahtevajo higijenične svinjake. Glede kraja, kje-r jih gradimo, velja isto kot za vse ostale zgradbe. Mesto naj bo vedno blizu skupnega gnojišča. Od mestnih prilik in od obsega svinjereje zavisi tudi materijal, iz katerega bomo svinjak zidali. Primerni in poceni so leseni svinj,aki. Vedno moramo predvs em paziti na snažnost, ker so prašiči zelo naklonjeni obolevanju. Kurnik naj bo praktičen in higijenr.-cen. Običajna višina znaša 2 m. Tla naj bodo 30 cm dvignjena iznad zemlje. Površ na .prostora za posamezne kokoši meri 0.5 m-. Letve, na katerih kokoši sede, morajo biti, vodoravne, zaobljenih robov ter 60 cm dvignjene od tal in prav toliko oddaljene druga od druge. Njih debelina naj bo 5 do 7 cm. Za pet kokcši, ki nesejo jajca, je dovolj eno gnezdo. Čebelnjak naj ima vsako kmečko gospodarstvo, ker čebelarstvo deluje vzgo.ino. ,jn človeka poplemeniti, poleg tega pa mu prinaša koristi z medom, voskom in oplojevanjem sadnih dreves. Čebelnjak mOra biti na sončnem in mirnem kraju, zavarovan pred vetrom. Katere so neobhodno potrebne dodatne zgradbe gospodarsko urejenega hleva? Vsak hlev mora imeti dodatne zgradbe, ki dopolnjujejo njegov gospodarski namen in dvigajo proizvodno moč kmetijskega gospodarstva. 1. Gnojišče z jamo za gnojnico je neobhodno potreben dodatek vsakemu hlevu. Hlevski gnoj bo Vseboval največ rastlinskih hranil, če z njim na urejenem gnojišču pravilno postopamo. Gnojišču običajno določimo mesto na severno-vzhodni strani zaradi manjše izpostavljenosti soncu. Če to ni mogoče, moramo skrbeti; da ga od neposrednih solnčnih žarkoV zaščitimo z drevjem, ki ga v bližini gnojišča zasadimo. V to svrho izberemo topolo ah akacijo, ker njihova korenina prenese gnojnico. Primerna oblika gnojišča je pra- vakotnik. Velikost odredimo po. vrsti, številu in starosti živali. Za odraslo žival, ki se pase,, predvidimo površino 2 m2, za isto žival pri hlevskem hranjenju okoli 4 m2, >p m'1 adte'' ž*val1 . in drobnico pa 0.5 do 0.75 m2. Globina gnojišča znaša običajno 0.5 do 1.20 m. Beton je najboljši materijal za gnojišče in za gnojno jamo. Dno gnojišča mora biti nagnjeno k - gnojni' jami. Debelina betona na-dnu naj bo 20 cm. Stranice gnojišča naj segajo okoli 30 cm iznad dvorišča ter naj imajo zgoraj debelino stranic okoli 20 cm, a pri dnu okoli 30 cm. Gnojna jama se zgradi navadno med hlevom .in gnojiščem. Debelina betonske stene in dna naj ba najmanj 20 cm, Pro- stornina jame se začne računati od točke, ' • kjer se v njo steka gnojnica .iz gnojišča .j Za odraslo žival rabimo približno 0.5 m3 prostornine. Dno jame pogreznemo običajno za 1—2 m nižje, kot'je .dno. gnojišča. Površina vodoravnega' preseka gnojne jame je enaka 1/20 površine celega gnojišča. 2. Silos je drugi neobhodno potrebni dodatek vsakega racionalnega 'hleva. 'V njem konzerviramo zeleno žryalsko krmo za zimsko pr-ehrano. Velikost silosa izračunamo na podlagi števila živine . in količine dnevnih obrokov v. času zimskega hranjenja. Če pokladamo dnevno Odrasli živali 20 kg ensilaže tekom 180 dni,, tedaj potrebujemo 36 q ensilaže. 1 m3 drži okoli 7 q •ensilaže. Za 36 štoto-v ensilaže potrebujemo torej okoli .5 m3 prostora. Ensi-■lažo lahko pripravljamo V siloznih stolpih ali v siloznih jamah. Za kmečka posestva so priporočljive siloaaie jame, ker so cenejše, lažje izvedljive in-tudi pri upo-jibi enostavnejše. (Razen toga se'v jamah lahko pripravlja različna hrana za-različne Vrste živali.) Silos mora biti zgrajen iz betona, _ nepropusten, pokrit in možno mora bi'ti v njem hrano stlačiti.. Pripravna silozna jama ima tele dimenzije: 3 m globine (2 m pod in 1 m nad zemljo), prerez 1.5- X 2 m, kar da 9 m3 prostornine. Za večje .število živine • gradimo seveda večje število po- trebnih jam, ki tvorijo potem baterijo. Debelina stenskega zrirl.a .jame naj bo 30 cm, a poda 25 cm. Kjer je .talna voda precej visoka, tam se mora zgraditi nadzern-ski silos. Polnjenje takšnega silosa je težje, ter hrana v njem pozimi rada zmrzne. Praktičen je silos z železnim pokrovom, ki je tako zgrajen, da zrak v silos ne more vhajati,' temveč'le iz njega (patent. »Mo-ravia«). 3. Pripravljalnica krme je prav tako zelo potreben del hleva, ker še v niei pripravlja, 'reže', meša in moči hrana za živino. Velikost pripravljalnice določimo po številu živali in po inventarju (slamorez-nica, reopreznica itd.), -s katerim mora biti opremljena. ■ Tla morajo biti radi lažjega čiščenja az betona. V pripravljalnici naj bo poleg slamoreznice, zaboja, za krepko hrano, omare za vprežni pribor in. zdravi-, la, tudi bazen za vodo. Vodo rabimo, .posebno pozimi za napajanje, pa tudi za pra-. nje, za pripravo solne raztopine za močenje hrane, za .razredčenje melaše itd. V pripravljalnici se lahko vzidajo silozne jame, kar je zelo praktično zaradi bližine hranjenja iin ker je silos pod streho, kjer krma ne zmrzuje. Iz pripravljalnice je izhod ha parno, kjer je spravljena krma. Pri izdelavi načrta za- hlev pazimo, da bo imela pripravljalnica neposredno zvezo;, z vsemi hlevi. Osfale gospodarske zgradbe Razen hleva -mora imeti napredna kmetija še nekatera.poslopja, ki spopolnjujejo njeno gospodarsko uporabnost.'. - i, Shramba- za poljedelski inventar je . prepotrehno poslopje vsakega urejenega gospodarstva, -ker ■ nam varuje dragoceno poljedelsko orodje in stroje. Širna shrambe naj bo 5—6 m,' a višina 3—4 m. Površina shrambe se izračuna po velikosti posestva in sicer se rabi "okoli 4 m5 na 1 ha za posestva, do 20 ha, a za večja nekoliko manj. 2. V predelih alpskega podnebja .z mnogimi D3davin'sm.i so ojtrpb^e shrambe (kozolec, pojata, itd.) za spravljanje sena. Velikost izračunamo po proizvodnji krme. I Konstrukcija je- labjko enostavna in- isz cenejšega materijala (les), 3. Koš za ikoruzo je potreben za sušenje in spravljanje koruze v storžu v ravninah, kjer ?e pridela več. koruze. Si^er osušimo koruzo na svislih, spravimo jo pa po ■ oluščenju v kašči. Pod koša vzdignemo v višino 0-.80—1'rri Od zemeljske površine; njegova notranja širina naj bo 0.80 m, višina 2—2.5 m, a dolžina po potrebi. Za 10 hI je potrebna prostornina 1 m3: 4. Kot ledenica služi do 2 m globoka jama v zemlji, ki je pokrita z debelo streho iz slame, trske ali nasute zemlje. 1 m3 prostora sprejme okoli 500 kg ledu. Prostornino določimo po svoji potrebi. Kakšen naj bo razpored zgradb v kmečkem dvorišču? 'Praktičnost ter varčevanje s časom in delavno silo. so Osnovni gospodarski čini-telji vsake proizvodnje. Zato bo kmečko •dvorišče z gospodarskimi zgradbami tem sposobnejša in močnejša gospodarska enota, čim bolj premišljeno in praktično bodo zgradbe med seboj povezane. Da to dosežemo, moramo vnaprej določiti namen vsaki posamezni zgradbi, pri čemer upoštevamo vsa • dnevna. opravila, katera v njej vršimo. Na podlagi te ugotovitve odredimo njen odnos in razdaljo napram ostalim zgradbam, s katerimi je po svojem namenu v 'zvezi.. Smotern razpored vseh ' zgradb je eden najglavnejših pogojev za pravilno' delovanje celokupnega gospodarstva, ki predstavlja živo tovarno za ustvarjanje življenjskih dobrin. Vsakdo, ki je kdaj pregledal kakšno tovarno, kjer se kaj izdeluje ali-predelju-je, je lahko opazil, da delajp-tamvse pre- mišljeno in načrtno, ker le tako v najkrajšem času čim več izdelajo. Čim bolj premišljeno je Vse delo organizirano, tembolj dobičkanosna je tovarna. Sličen slu-čai ie tudi s kmečkim gospodarstvom; tudi tukaj moramo 'razen na izdelavo in na gospodarstvencst misliti hkratu. na higije-no. Gospodarstvenost in higijena sta dva pojma, ki jih. mOramo med seboj tako povezati,' da ne bo kmečko- posestvo samo higijenično, temveč tudi ekonomično. Pogosto srečamo mnenja in. načrte, po katerih naj bi bila stanovanj sika hjša pod isto streho s hlevom. V zagovor te svoje teze navajajo štedn j o s časOm pfi oskrbovanju . živine, kmetovo ljubezen do svojih živali in željo, da čuti njih bližino, da jih ima vedno pred Očmi, itd. - Sanitetni organi isto tako pretiravajo in zahtevajo čim večjo oddaljenost hleva in gnojišča od stanovanjske hiše, deloma radi neprijetnega duha, deloma radi. mrčesa in eventuelhih živalskih bolezni ter okužb. Oba navedena nazora sta pretirana. SodObno kmetijo moramo pravilno razumeti- in v njej gledati umno organizirano' pridelovalno podjetje,' v katerem so smotrno povezani vsi proizvodni čini-telji. Med temi činitelji sta najvažnejša: čvrsto zdravje kmeta in njegove družine, ter čim večia produktivna sposobnost njegovega podjetja. Toda .tem osnovnim potrebam moremo zadostiti samo. če upoštevamo vse dobre strani teh dveh nasprotnih mišljenj in jih takcf vskladimo, da ■ odgovarjajo , končnemu cilju narodnega gospodarstva: čim več zdravih in gospodarsko močnih kmetov. Ta problem zasluži upravičeno našo največjo' pozornost in ga moramo podrobno, razmisliti. Najglavnejša- gospodarska poslopja So hiša. in. hlevi, kajti med njimi je največji dnevni promet. Razen njih je zelo važen gospodarski in -zdravstveni čini tel j voda, katero potrebujemo v enaki meri v hiši, kot v hlevih. Kjer ni skupnega vodovpda ali izvirne vode, tam so Vodnjaki najpogostejši dobavitelji. vode. Dnevne potrebe vsake kmetije za vodo so zelo velike. Računa se, da rabi kmetija v velikosti 10 ha dnevno okoli 10001 vode. Iz tega vidimo, da se izplača zgraditi .ob bližnjem izviru rezervar za vodo in napeljati vodovodne cevi v hišo in druga gospodarska poslopja; Ako treba, polnimo rezervar z vcdo' s -po^ močio ce^šilne ali tlačile črmlke. Kjer ni mogoče 'urediti domačega' vodovoda, tam je potrebno postaviti vodnjak v sredino \ poti med hišo in hlevi. I Po higijenskih predpisih mora biti vod-! njak oddaljen, vsaj 10 m od. stranišča, gno-' jišča ali. sličnih mest. Ta razdalja zadostuje, da se voda pri pronicanju skozi zemljo popolnoma razkuži. Zato smo v našem načrtu odredili oddaljenost vodnjaka od hleva in od hiše enako veliko, t.. j, po. 10 m. Tako bi bila stanovanjska hiša oddaljena od hlevov približno 20 m. To niti •ni prevelika oddaljenost za gospodinjo, ki opravlja v hlevih skoro .vsa dela; pa gpet je dovolj velika, da se pred vstopom v hišo očistijo čevlji od hlevskega blata in da se obleka prezrači od hlevskega duha. Druge gospodarske zgradbe smo razme-stili tako, kot .smatramo, da je najbolj primerno (glej načrt). Zlasti moramo paziti, da.se gospodinji Olajša delo, saj je znano, da je ona preobložena z njim. Iz kuhinje ima dostop vsepovsod, v mlekarno, pralnico* podstrešje,, klet, v hleve, do k urnika, v ledenico in na vrt, tako da so ji vsi objekti, kjer ima delo, čim bliže' pri roki. Koš ža koruzo' je blizu prašičev, shramba za orodje je blizu vprežne živine, gnojišče blizu hleva, shramba za seno (kozolec) blizu živinskih ograd, a vendar toliko' oddaljena od hleva in ostalih zgrad, da zaradi hitre- zapaljivosti in. nevarnosti pred požarom ne ogroža drugih zgradb. Čebelnjak je na mirnem, sončnem in zavarovanem kraju. Še enkrat ponavljamo: pri zasnovan ju nove ali pri obnovi deloma porušene kmetije •moramo izdelati temeljito premišljen- načrt, pO katerem bo bodoča kmetija predstavljala močno gospodarsko in'življenj-, sko razvojno enoto, a vse kmetije skupaj krepko narodno silo, ki si'bo lažje utirala pot k napredku -kot v prošlosti. Naši nasledniki nas bodo sodili po našem delu in zato dokažimo, da. smo dorasli zahtevam 1. časa, v katerem živimo! Ob nova kmetijske proizvodnje z racionalizacijo .Kot je kmečka proizvodnja odvisna od ; ilma, pogojev prirod?. tako so tudi posamezne veje proizvodnje odvisne druga od druge, a vse skupaj od kmeta, t. j. od njegove življenjske in umske sposobnosti. Čim boli sposoben je kmet, tem več proizvaja. Dokazano je, da raste sposobnost pridelovanja s povišanjem življenjske ravni človeka. Življenjska raven našega kmeta bo dosegla svoje normalno višino, kadar bo znal racionalno pridelovati gospodarske dobrine s sodobnimi sredstvi iri sicer na kmetiji, ki bo obsegala zadostno površino ter bo opremljena s primernimi gospodarskimi zgradbami. Sele tedaj bo zavzel kmet ono pravo mesto med drugimi stanovi, ki mu pripada. Če bi hoteli odgovoriti na vprašanje, kakšna naj bo kmečka proizvodnja, tedaj bi našli samo en pravilen odgovor: čim racionalnejša! Racionalizacija je zbolišanie delovnih "ačvnov na vseh poljih človeškega delo--vanja,^ vendar tako, da se njeni rezultati ne občutijo samo na gospodarskem polju, temveč tudi na društvenem in socialnem. Kmečka proizvodnja bi torej bila takrat racionalna, kadar hi na lahek, hiter in cenen način pridelala dosti odličnh proizvodov. S tem bi bila zadovoljna kmet in meščan. Kmet — proizvajalec — bi svojo življenjsko moč mnogo mani izrabljal, meščan — potrošnik — pa bi užival okusne proizvode po zmerni ceni. Samo tedaj, če se uskladijo gospodarski interesi s socialnimi, bo racionalizacija dosegla svoj končni oilj. Preden prične kmet z racionalizacijo v svojem življenjskem poklicu, je nujno, da najprej svoje delo dovede v logično har-moniio s svoio okolico. Okolica kmeta so vsi drugi ljudje in priroda, ki je obenem njegova delavnica. Zamisel in preudarnost sta osnova vsakega dela in zato tudi racionalizacije in hkratu merilo za stvarno vrednost vsakega človeka. Kajti, tisti človek, ki pravilno misli in trezno presoja, si bo vedno našel svojo pravo življenjsko pot. zavedal se bo svojega družbenega položaja in imel bo razvit čtut za delo in dolžnosti do skupnosti. Ker je vsak človek potrošnik, zato mora nujno biti tudi proizvajalec, če hoče, da obvelja načelo pravične zamene dobrin in 's tem tudi temeljni moralni zakon — pošteno delo. Če je delo pošteno in pravilno organizirano, mora prinesti sadu, kakor ga Obrodi pravilno negovano cadno drevo. Naše pošteno in marljivo delo bo uspešnejše, ako se bo naslanialo na znanost, ki ie temelj vsemu napredku, pa tudi kmetijskemu. Ker znanost nikogar ne izrablja, temveč vsakomur kcr-sti, za' i jo moramo smatrati kot neke vrste religijo nas vseh. Znanost iz dneva v dan napreduje, se spopolnjuje in menja; vzporedno z njo se morajo menjati tudi dosedanje metode dela. Kmet, ki želi napredovati, mora biti elastičen in mora stare metode dela zamenjati z novimi, sodobnimi, racionalnejšimi. Včerajšni kmet je garal in uporabljal predvsem svojo telesno moč, današnji pa dela več z glavo, z možgani! Dandanes se plačuje le rezultat nekega dela, ne pa napor in trud, ki je v njega vložen. Pšenica s srpom ali s strojem pokošena, ima isto ceno, kljlub temu, da je žetva s strojem mnogo cenejša in zato tudi dobiček večji. Zato mora kmet korakati vzporedno z znanostjo, popolno- ma izkoristiti njene izsledke in ji brez.no-gojno zaupati. V nekem delu imamo le tedaj uspeh, če do potankosti poznamo njegovo bistvo, j Šele tedaj lahko za izvedbo izdelamo pravilen načrt; nikdar pa ne sinemo pri izvedbi uporabljati enega in istega recepta ali šablone. V kmetijstvu imamo namreč vedno opraviti z živimi bitji, pa četudi bile to nevidne bakterije. Vendar pa obstojajo neka načela za racionalno delo, ki so se pokazala koristna. Zato bomo nekatera na kratko opisali. Vsak, ki .sestavlja kakšen gospodarski načrt, mora biti sposoben predvideti dogodke in iz raznih okolnositi sklepati o go-spodarstvenoSti svojega dela. Zato mora napreden kmet pri sestavljanju setvenega načrta predvideti in poznati okoInnsH ki vplivajo na ceno, da bo lahko ocenil, katero rastlino se mu najbolj izplača kulti-virati. Nekdaj se kmet ni zanimal, koliko je zasejano pšenice v sosednji vasi, današnji kmet pa mora vedeti, kaj in koliko je zasejanega ne le doma, temveč tudi daleč n reko morja. Ravno ameriška pšenica lahko voliva na ceno pšenice, ki bo dozorela na njegovi njivi. Organizacija je osnovni in prvi pogoj za uspeh vsakega dela. Razumen gospodar organizira svojo kmetijo tako, da vsi či-nitelji skladno delujejo za dosego skupnega proizvodnega cilja. Tako organizacijsko delo, kateremu mora gospodar posvetiti vso svojo pozornost, je pravočasna preskrba s semenom, gnojem, orodjem, živino, delovnimi silami itd. Organizacijska sposobnost se pokaže tudi v razdelitvi dela. Radi raznovrstnosti dela in neodložljivosti njegove izvršitve je pravilna razdelitev dela v kmečkem gospodarstvu bolj važen cinitelj gospodarstveinosti kot v drugih proizvodnjah. Vse na svojem mestu in ob svojem času — mora biti osnovna misel pravega gospodarja. Inicijativa je v kmetiji prav tako, če ne še bolj rotrebna. kot v kateremkoli drugem podjetju. Kmetovo delo ni šablomsko in ga je težko mogoče nadzirati. Smisla za inicijativo si ne moremo pridobiti v kratkem času. Zato moramo že pri kmečki mladini čimprej prebuditi duh inicijative, pozornosti in ljubezni do dela. Zapovedovanje je takrat koristna zmožnost gospodarja, če navaja njegove delavce k poštenemu in vestnemu delu,. (ne ubija pa jim volje in veselja do dela. To je mogoče edino tedaj, če gospodar točno ve, kaj hoče doseči in kaj ter koliko lahko zahteva od delavcev. Gospodariti v ožjem pomenu, t. j. varčevati z izdatki, kjer je treba, je umetnost. Če se hočemo izogniti nepotrebnim Stroškom, moramo vedno računati in vsak posel s svinčnikom v roki začeti in končati. S knjigovodstvom gospodar izsledi uspeh opravljenega dela in ugotovi računsko sliko kmetije. Še iz sv. pisma nam je ostal v spominu koristen nasvet, ki pravi: »Vse kar. daješ, zraounaj in izmeri, a zapiši v knjigo vse, kar daješ in kar sprejemaš.« Če kmet vestno zbira podatke in računa, tedaj lahko ve, koliko ga sitane liter mleka ali 1 kg pšenice. Edino knjigovodstvo nam odkriva naše napake in nas navaja k preudarni in dobičkanosni proizvodnji. Pri racionalizaciji naše kmečke proizvodnje ne smemo pozabiti važne okolno-sti. katero radi zanemarjamo pri izdelavi načrtov o napredku kmetijstva. Ta važna Okolnost, vredna vse pozornosti in upoštevanja, so dragocene in velike izkušnje našega kmeta, ki si jih je v stoletjih nabral. Borba s prirodo in z okolico je kmeta naučila potrebne opreznosti, katera je ravno v kmetijstvu zelo umestna. Tudi znanost vrši najprej mnoge in dolgoletne preizkuse in v prakso uvaja svoje izsledke šele tedaj, ko so se pokazali kot popolnoma sigurni in koristni. Zato ne smemo novih delovnih metod v kmetijstvu drugih držav enostavno posnemati, saj so se pokazale koristne pod drugim podnebjem in so posledica drugih činiteljev ■proizvodnje, kot so naši. Predhodno jih morajo domača znanost in naše javne ustanove preizkusiti na domači zemlji in pod našim nebom. Kmet ima v tem oziru dragoceno izkušnjo in dobro ve, da tuja poljedelska raziskavanja ne upoštevajo samo naših krajevnih orilik. Zato ie nujno potrebno s premišljenim in poštenim delom vzbuditi pri kmetu zopet zaupanje v tiste ljudi, ki z njim in za njega delajo, da bo od njih rad sprejel vse ono, kar niegov čut in razum smatrata za koristno. Moramo se približati miselnosti kmeta in pri propagandi za napredek in racionalizacijo gospodarstva vplivati tudi na njegovo srce in ne samo na možgane. Največja dolžnost vsakega poedinca je danes, da se zaveda svoje dolžnosti do narodne skupnosti. Kot je vsako drevo se-stavilieno iz brezštevilnih malih živih sta-nic. tako je tudi narodni organizem sestavljen iz neštevilnih družin, ki jih smatramo za njegove temeljne (Staniče. Odpornost drevesa napram viharju, buri i in vsemu, kar mu lahko škodiuie. zavisi od trdnosti. odpornosti ;n od življenjskih moči poedinih stanic. Življenjska moč naroda orav tako zavisi od življenjske moči celic, ki ga sestavljajo. Kmetija, je v prvi vrsti ena najvažnejših takih celic. Njeno strukturo družba lahko s svoio gospodarsko politiko preoblikuje tako, da bo skupnosti najbolj koristna. Svojo nalogo pa izvrši družba takrat popolno, če je s tem preoblikovanjem zadovoljen tudi kmet; kajti v kmetstvu je toliko prasile, da je noben družabni red ne more trajno zasužniti. Obnova rastlinske proizvodnje Samo zelena rastlina, s soncem obsijana, ki siika s koreninami življenjske sokove naše zemlje, je v stanju, da ustvarja organsko snov, ki je temelj vsake nadaljnje kmetijske proizvodnje. Zato moramo rastlinski proizvodnji posvečati veliko pozornost, ker je ona izhodiščna. Da bi bila uspešnejša, moramo preudarno uravnavati vse njene činitelje," v kolikor jih imamo v oblasti in v kolikor lahko nanje vplivamo. Čeprav se industrijska proizvodnja bistveno razlikuje od rastlinske, se vendar lahko iz nje marsikaj koristnega uporabi pri rastlinski proizvodnji, saj je zaradi svojega bistva bolje organizirana in preštudirana. Industrijski pogonski motor dela po želji tovarnarja, ki odloča o njegovi moči in o delovnem času. Pogonska moč rastlinske proizvodnje je sonce, ki hodi svojo pot in daje ustvarjalno moč našim rastli- nam le okoli 7 mesecev letno. Zato kmet želi, da to brezplačno pogonsko sončno moč čimbolj izkoristi. Pogostokrat mora radi tega delati v sezoni tudi po 16 ur dnevno. Njegov posel je zato težji od vsakega drugega. Toda, ko bo kmet uporabljal stroje, ki v krajšem času opravijo mnogo več kot njegove gole roke, bo lahko z neprimerno manjšim telesnim naporom dovršil pravočasno vsa potrebna dela, pridobljeni čas pa izkoristil za svojo izobrazbo. Ce je pogonska moč sonce, tedaj je delovni stroj zemlja, ki jo mora kmet z ra-zumnini obdelovanjem čimbolj zaposliti. Le s pravilnim kolobarjenjem, t. j. z izmenjavo in kombinacijo glavnih kultur s strniščnimi posevki in z medposevki, najbolje izkorišča zemeljske življenjske sokove. Kadar poedini posevki nimajo v zemlji sami na razpoalgo potrebnih hranil, jim razumen kmet nadoknadi primanjkljaj z gnojenjem. Izdatke mu rastlina z večjim pridelkom obilno povrne. Izbira rastlin je važna za končni uspeh proizvodnje, ker nam dajejo razne rastline pridelke različne kakovosti. Cena beljakovin je večja, ker so nenadomestljive za tvorbo telesnih stanic in s tem za rast domačih živali. Toda ogljikovi hidrati predstavljajo grad-bo in materi jal za tvorbo masti v živalskih celicah, če pa razpadajo, proizvajajo toploto in z njo določeno količino dela. Ena rastlina (stročnice) bo dala na 1 ha več beljakovin in manj škroba, druga (kr-tolice) pa skoro same ogljikove hidrate in le neznatno količino beljakovin. Z računanjem ni težko ugotoviti, koliko nas stane seme, obdelovanje in gnojenje posameznih posevkov ter koliko nam daje vsak posebej pridelka in hranilnih snovi na 1 ha zemlje. Razumen gospodar bo pri sestavljanju setvenega načrta to upošteval. Iz izkustva vemo, da pri zvišanju pridelka sodeluje gnojenje s 50%, oplemenje-vanje rastlin s 30% in obdelovanje zemlje z 20°/o. Zato moramo tem opravilom posvečati potrebno pozornost i,n upoštevati njihov velik vpliv na produktivnost. Opazili smo, da gnojenje najbolj učinkuje na zvišanje količine pridelka. Zato moramo nuditi rastlini vsa ona hranila, ki so ji potrebna za tvorbo po količini večjega in tudi po kakovosti boljšega plodu. To dosežemo s kombinirano uporabo pravilno negovanega hlevskega gnoja z dopolnilnimi umetnimi gnojili. Čeprav je hlevski gnoj osnova rastlinske prehrane, je vendar treba gnojenje izpopolniti tudi z umetnimi gnojili, ki sta jih znanost in praksa potrdila kot primerna in učinkovita za posamezne posevke. Da bi gospodar zadostno hranil svoje rastline, mora prehranjevati določeno število živali, ki mu bodo koristno predelale rastlinske proizvode v mast, meso, mleko, volno in v delo, ter mu poleg tega dale tolikšno količino gnoja, da' bo z njo vrnil zemlji odvzeta rastlinska hranila. Hlevski gnoj moramo znati negovati, da bo hranilnejši. Prav tako moramo znati izbrati in preudarno uporabiti umetna gnojila. Kajti znanost o gnojenju je zelo napredovala. Zato se mora z njo vsak kmet seznaniti, da bo imel od nje koristi. Gplemenjene vrste rastlin znatno povišajo pridelek (približno 30%), ker njihovo seme vsebuje razne koristne lastnosti, pridobljene z dolgim in premišljenim vzgojnim delom. Prav tako kot žival plemenite pasme mnogo bolj izkorišča zavžito hra-| no, tako tudi oplemenjena rastlinska sor- ta bolje izkorišča rastlinsko hrano iz zemlje, brezplačna hranila iz zraka in sončno energijo. Zato seje razumen gospodar samo prvovrstno, odbrano in zdravo seme, ki se je za prilike njegove kmetije že izkazalo kot najboljše. Vedeti pa mora, da zahtevajo ©plemen j ene vrste skrbno nego in izdatno prehrano, slično kot živali plemenite pasme. Z obdelovanjem zemlje povišamo količino pridelkov (okoli 20%), ker ustvarjamo v zemlji vse one pogoje, ki ugodno vplivajo na razvoj in napredek kulturnih rastlin. Da bi bilo obdelovanje čim bolj dovršeno in čim cenejše, je prav, da uporabljamo sodobne stroje. Kakovost in količina strojnega dela zboljšuje proizvodnjo in jo napravi cenejšo. Naprednejši način dela in premišljeno vskladenje vseh prirodnih činiteljev sta tem važnejša za obnovo rastlinske proizvodnje, ker predstavljata osnovo vse kmetijske proizvodnje. Njihovo izvedbo pa so kmetu otežkočile in deloma onemogočile vojne neprilike. Posledice zmanjšane kmetijske proizvodnje čuti ne le kmet, temveč ves narod. Njena Obnova je za obstoj in daljnji razvoj naroda neminovna. Obnova sadjarstva Vsakdo ne more razumeti, kaj predstavlja sadno drevje za duševno in materialno življenje pravega kmeta. Ne obstoja le vidljiva vez in sožitje med temi dvemi bitji v tem, da pijeta in srkata življenjske sokove iz iste zemlje, temveč sta kmet in sadno drevo tudi duhovno povezana zaradi sličnosti njunega življenja, dolgosti starosti in po sliični usodi. Sadno drevo živi s kmetom in za kmeta. Z njim se razvija, z njim se bori z neprilikarni prirode in proti boleznim. Kmet in sadno drevo se skupaj starata, bolehata in prenehata živeti, potem ko sta izpolnila svojo življenjsko nalogo. Sadno drevje je v družini naravna trdna vez med očetom in sinom, ter priča neskončne ljubezni kmeta do rodne grude. Kmet ne sadi in ne neguje sadnega drevja le zato, da bo njemu rodilo, temveč da bo rodilo tudi njegovemu sinu in vnuku, prav tako, kot je njegov oče zasadil drevo njemu in vsemu posestvu v prid. Zato je sadno drevesce kmetu mnogo več kot le materialna korist, ki mu jo nudi. Kmet oskrbuje sadno drevo s posebno ljubeznijo, ki mu jo hvaležno drevo tudi bogato poplača s sočnimi plodovi. Čim bolje se kmetu godi, bolje je tudi sadnemu drevescu, ker je deležno skrbnejše nege in izdatnejše hrane. Tako postane odpornejše proti boleznim in škodljivcem ter rodi obilnejši in lepši plod. Vojna je poslabšala stanje kmeta in sadnega drevesa. Mnogo sadnih dreves je ostalo brez svojega skrbnega varuha in zaščitnika, 'a pre-nekateri kmet je ostal brez svojega zvestega hranitelja — sadnega drevja. Da bodo bodoče kmečke in meščanske generacije uživale blagodejnosti premišljenega in naprednega sadjarstva, ga moramo preudarno in organizirano obnoviti. To pa tembolj, ker je sadno drevo stalna kultura, za katero je potrebno mnogo časa in denarja, ter bi se morebitne napake dolgo časa občutile. Dosedanje izkušnje in dosedanje napake v sadjarstvu nam bodo zelo koristile pri izdelavi načrta za obnovo, pri katerem moramo upoštevati izkušnje in mnenje vseh činiteljev, ki po-volj no vplivajo, da bo obnova skupnosti čim bolj koristna. Pri tem je jasno., da moramo enako upoštevati želje proizvod-nikov in potrošnikov. Mal&posestniške razmere, intenzivna živinoreja in različno podnebje v raznih krajih domovine zahtevajo vskladenje sadjarstva s temi prilikami in čim večje izrabljanje vsakega koščka naše drage zemlje. Ker v naši deželi ne primanjkuje dežja in če še iposkrbimo za zadostno rastlinsko hrano, se krmne rastline in sadna drevesca ne bodo med seboj ovirala v rasti in razvoju. Če pa že nudimo zadostno hrano tako, da si je obe kulturi druga drugi ne kradeta, tedaj moramo skrbeti še za to, da jim pravilno razdelimo sonce in svetlobo. Ker je v tem, oziru sadno drevo na boljšem, moramo slabot-nejšemu pomagati. Rastni pogoji v Sloveniji zahtevajo vzgojo visokodebelnega sadnega drevja, ki ne zasenči tako zelo trave in krmnih rastlin, saj vemo, d'a brez sonca ne more živeti nobeno živo bitje. V teku časa so ugotovili, da gozdovi ugodno vplivajo na rodovitnost sadnega drevja in na dolgost njegovega življenja. To ni čudno, saj gozdovi ublažijo podnebje in povečavajo padavine. Niti eno sadno drevo pa ne prenese mnogo vetra (najbolj odporen je oreh). Gozd je tisti orjak, ob katerem se lomi moč vetrov in ki varuje naše sadno drevje. Gozd je zaščitnik ptic-pevk, ki so spet zaščitniee našega sadja, saj uničujejo škodljivce in za-jedalce sadnih plodov, ki se vedno bolj širijo in delajo večjo škodo. Zato mora z obnovo sadjarstva korakati vzporedno tudi obnova gozdarstva. Danes že vs'ak kmet pozna besedo »standardizacija«, ki jo zahteva tržišče. Ker ravno kmet prodaja svoje blago tržišču, zato mora dobro poznati in pravilno razumeti to besedo. Ona pomeni izenačenje vsakega, za konzum namenjenega blaga, da bo po svojih lastnostih čim bolj enotno in odgovarjajoče okusu kupca. Da bi to dosegli in dobro vnovčili svoje sadje, moramo gojiti čim manj vrst čim boljšega sadja, moramo p'a ga tudi znati od-brati in pripraviti za trg. Posameznik bo tem nalogam le izjemoma kos. Pravilno rešitev nudi zadrugarstvo, če je organizirano svrhi primerno in pametno vodeno. Važno vprašanje naprednega sadjarstva je izbira vrste. Pri tem je važno vedeti, d'a v sadjarstvu kakovost in količina ne hodita roko v roki. Kajti znano je, da žlahtno sadno drevo, ki daje izbrano namizno sadje, ne rodi toliko kot sorte slabše kakovosti. Pri izbiri bo v glavnem odločevala bližina mesta, letovišč in trga sploh. Kmet mora vedeti, da postaja okus kupcev vedno bolj prefinjen in da se boljša kakovost vedno bolj išče in samo ona bolje plačuje. Vedno naj kmet izbira one | vrste, ki so se v dotičnih krajevnih prili-j kah pokazale kot najboljše, in čim manj vrst, če želi sadje prodajati na trgu. Lastni poizkusi z novimi vrstami se kmetu nikoli ne izplačajo. Kajti znano je, da sc kolonisti pri naseljevanju novih , krajev doživeli mnogo razočaranj in škode, dokler niso ugotovili sadne vrste, ki odgovarja novim prilikam. Poizkuse z novimi vrstami naj vrše državni sadjarski zavodi na javne stroške, saj je to njihova , naloga. Šele potem, ko se s točnimi In skrbnimi preizkusi dokaže, da neka nova vrsta v resnici odgovarja našim. prilikam, šele tedaj se lahko priporoča , in razširja. Za kmeta je važno vprašanje sadnega drevja. O tem ali bo sadil več jabolk, hrušk, sliv ali orehov, odločujejo krajevne prilike, lega njegove zemlje,1 njena kakovost in želje kupcev. Jasno je, da je koristneje zasaditi na določeni vrsti zemlje tako sadno drevo, ki bo obilno rodilo, čeprav je sad slabši in cenejši, kakor pa da bi zasadili dragoceno sorto, ki ji lega in zemlja ne bi prijali, ter bi slabo napredovala, • slabo rodila in kratko dobo živela. Zato moramo vedno samo pravo vrsto sadnega drevja zasaditi na določeno mesto. Jablana najbolje uspeva ,ha plodni ilo- I vici, ki je umerjeno, vlažna in ki vsebuje zadosti apna. Na prevlažni zemlji boleha ža rakom, na rahli in suhi peščeni slabo raste, slabo rodi in kratko ča£a živi. Korenine jablane se širijo v vrhnjih plasteh zemlje, zato jablani ne škoduje podtalna voda v globini do 70 cm pod površino. Ker jablana ni sposobna, da bi iz globine črpala in sprejemala hranO, jo sadimo na tako plodni zemlji, da morejo njene plitke korenine v njej najti zadostno hrano. Pravilno gnojenje obilno poplača vloženi kapital z zdravimi plodovi, nepravilno pa drevo razneži in zmanjša odpornost proti boleznim. .Lega naj bo odprta, tudi Severna stran ji ugaja. Hruška najbolje uspeva na plodni in globoki apneni glini s propustno mrtvico, kajti hruška razširja v globino svoje korenine. Zaradi tega ne prenese prevelike vlage ali podtalne vode. Lega naj. ne bo odprta proti glavnim vetrovom. Sliva ljubi najbolj plodno in vlažno zemljo. Zato so za njo predvsem primerne nizke in zaščitene rečne doline. Zlasti je zaželjena možno:t namakanja. Češnja ni izbirčna glede zemlje, vendar ji južni zaščiten položaj naibolj ugaja. Korenine razširja v globino. Če je zemlja apnena, tedaj je češnja najbolj odporna in rodovitna. Višnja zahteva prodnato zemljo, ker se njene korenine razvijajo blizu površine. Vlažna zemlja in pomanjkanje apna ji škodujeta. Oreh ni izbirčen, vendar ljubi srednje-lahko apneno zemljo ih odprto lego. Vlažna in nižinska mesta mu ne prija j o. Kos tanj ljubi lahko zemljo in gozdnate predele, obrnjene proti jugu. Breskvam in marelicam ugajajo vinogradniške, zavarovane in soncu, izpostavljene lege. Lešnik uspeva povsod, a najbolj na zaklenjenih, proti jugu obrnjenih legah. Drevesni material je osnova naprednega sadjarstva. Da bi bil prvorazredni, je edino pravilno, da ga odgajamo v preudarno izbranih krajih pod vodstvom in nadzorstvom izkusnih strokovnjakov ali' sadjarskih zavodov. Kmet. je le tedaj siguren, da pravilno zasaja ali obnavlja svoj sado-nosnik, če si more preskrbeti sadna drevesca pri javnih ali zadružnih, ustanovah, kjer se znanost in praksa trudita, da pridelata • najboljši materij al za ondotne krajevne prilike. Sadovnjak, zasajen z nezaželenimi ali preštevilnimi vrstami, lahko koristno ob- novimo s precepljenjem. Na ta način ga spremenimo V izenačen sadovnjak z malo vrstami.. Pri tem delu moramo biti oprezni in ga dobro poznati, ker obstojijo neke vrste, ki se med' seboj zelo težko zarastejo. Najbolj odločilna je enaka foujhost;:cepiči slabše bujnoSti ne zarastejo dobro na bujnih podlogah.. Veje, ki so debelejše od 10 cm, težko zarastejo in tudi sadno drevje, ki je prešlo polovico svojega življenja, ni več primerno za precepljenje. Osnovno načelo' kmetijstva -je,, da ne zanemarja nobene možnosti za proizvodnjo. Zato moramo na zemlji v sadovnjaku gojiti tudi vse drugo, kar bi moglo koristiti. Visoikodebelna sadna drevesa malo. zasenčijo zemljo, zato lahko pod njimi ležečo zemljo uporabimo za druge' posevke. Od vseh kulturnih rastlin sadovnjaku najmanj ugajajo, žitarice, zato se jih iz-ogibljemo. Manj škodljive' so okopavine, ki pa jih moramo obilno gnojiti, ker močno izkoriščajo, zemljo. Zlasti velja to za peso in repo. Naj.pripravnejše kulture v sadovnjaku, so krmilne rastline. Zlasti so primerne stročnice, ker bogatijo zemljo z dušikom. Od teh lucerna preveč črpa vlago in izsuši zemljo ter kot dolgoletna kultura sadovnjaku škoduje. Zato se tudi nje izogibljemo. Ostale, posebno enoletne stročnice, kakor tudi dolgoletne travniške trave, če jih pravilno negujemo in gnojimo, neškodljivo dopolnjujejo in racionalno .izkoriščajo zemljo v sadovnjaku in pospešujejo napredek živinoreje. Znano je, da čebele povečajo rodovitnost sadja, ker pomagajo pri oploditvi sadnega cveta, brez katere' se ne: more razviti zametka in roditi plodu Zbi.raicč sladki nektar stresajo čebele cvetni prah. na peštič istega cveta ali ga prenašajo na drugi. Pri jablanah, hruškah, slivah, češnjah in višnjah so v istem cvetu moški in ženski spolni organi. Narava sama preprečuje samooplodnjo in oploditev v sorodstvu. Zato . se sadno .drevje, kot tudi vinska trta, najraje oplodi s tujim cvetnim prahom. Pri lešniku in orehu so moški in ženski spolni organi razdeljeni na ločene cvetove na istem drevesu, ter čebela pri svojem koristnem in marljivem zbiranju medu in voska prenaša prah moških cvetov ha ženske cvetove. Imamo pa tudi sadne vrste, pri katerih je . cela rastlina istega, spola. Tako ima murva, ki ne rodi, samo moške cvetovO, iz katerih prenesejo • čebele cvetni prah na murvo z .ženskimi cveti, ki- edina■ daje sadove. Važno prirodno bogastvo sadovnjaka je tudi sladki nektar. Tega lahko edino čebele izkoriščajo ter obenem povečavajo rodovitnost sadnega drevja. Zato ne bi smer biti brez čebelnjaka noben sadovnjak. Prav tako kot so enoletne rastline bolj ali manj občutljive, če se goje stalno na •istem 'mestu, ravno tako So tudi sadna drevesa v tem pogledu več ali manj občutljiva. Zato.moramo pri obnavljanju starega sadovnjaka' na to paziti. Dočim zahteva češnja svežo. zemljo, na kateri ni raslo nobeno drevo, vsaj 10 let, ni breskev prav nič občutljiva v tem pogledu. Prav t.sko je tudi hruška glede utrujenosti • zemlje mnogo manj občutljiva kot jablana in ta spet mnogo: manj kot sliva: Da ise zemlja odpočije in ozdravi,' se. je. v praksi izvrstno pokazala lucerna, ki v vsakem pogledu popravi zemljo. Zato lucerne v travnati ruši sadonosnikov ne bi smelo manjkati in bi jo bilo treba od časa do časa redko posejati. Ob koncu poudarjamo, da zahteva napredno in obnovljeno sadjarstvo .vsa- ona racionalna opravila, ki dvigajo. njegovo pridelovalno moč.''Na prvem mestu prideta v poštev gnojenje in zatiranje škodljivcev in bolezni šitdnega drevja. Le tisto sadno:'drevo, ki ima na razpolago vsa. hranila, potrebna za gradnjo svojih orga- • nov in plodov, bo moglo vsako leto roditi. Sadno drevo, ki šele vsako tretje ali .četrto leto prinaša plodove, gotOvo; trpi pomanjkanje hranil. Sadno drevo torej ni krivo. svoje nerodovitnosti, temveč gospodar, ki dovolj ne razume potreb svojega drevja. Z nego sadnega drevja in z uničevanjem sadnih škodljivcev in bolezni krenemo življenjsko moč sadnega drevja. Zato razumen sadjar ščiti vse živali in ptice,, ki so sovražniki sadnih škodljivcev, a prijatelji sadnih dreves, in vsakega kmeta. Med njimi so najvažnejše vse ptice-pevke, nato netopirji; jež, krt', kuščarice in žabe-' krastače. Z organizacijo pri', pobijanju bolezni, prodaji; sušenju in vsem, kar pomaga k napredku te plemenite, veje narodne proizvodnje, pomagamo tudi malemu človeku, da na svoji rodni in skromni grudi najde čim boljše življenjske pogoje. Obnova vinogradov Obnova vinograda je še naš predvojni problem, ker od prve obnove s . trsno ušj,o uničenih vinogradov (pojavila se je leta 1880.) je preteklo ravno toliko let, kolikor znaša gospodarska dolgost življenja vinske trte. Stara trta je dalj časa živela in rodila. Današnja trta, z amerikansko podlago pa je od rije mnogo slabša. To je razumljivo, ker gospodarjev nož vedno, globlje sega v njen organizem, začenši pri cepljenju na amerikansko podlago, ki .zmanjšuje pretakanje' njenih življenjskih sokpv, pa do. vsakoletnega rezanja,'s katerim sicer povečavamo njeno rodovitnost, ravno tako pa tudi število ran, ki neprestano zmanjšujejo njeno življenjsko moč, do- I kler je na koncu ne ugasnejo. Vsak vino- , gradnik ve, da je star in izčrpan vinograd ne samo manj dobičkanosen, temveč celo pasiven, ker nima v sebi življenjske moči, da bi vloženo delo in kapital poplačal s svojimi sadovi. Vojna je .s svojimi nadlogami poslabšala stanje vinogradov. Današnje vinograd, ništvo potrebuje zato hitre, načrtne in . racionalne obnove. Zadnja vinogradniška cbncva se je izvajala postopoma, ker je trtna uš polagoma vršila svoje uničujoče . delo., Pri tej. obnovi se ni'! razpolagalo z dovoljnim praktičnim niti . teoretičnim znanjem, ker je bila vzgoja na amerikan-ški podlagi novo opravilo, za katero se-ni vedelo, kako. se ponaša z ozirom na zemljo, apno, cepljenje -itd. Kakor v vsakem začetniškem delu, kjer še iščejo pota in načini k napredku, tako se je tudi tukaj mnogo grešilo. Vemo pa,, da so storjene, napake najboljša' življenjska 'šola. Jasno je, da bomp tudi mi izkušnje prve obnove koristno uporabili v sedanji iri bodoči, obnovi vinogradov, da bo naše obnavljalno delo čim uspešnejše. Vinska trta je izmed .vseh stalnih in dolgoletnih kultur najbolj skromna, kar se tiče plodnosti zemlje; vendar je znano, da stavlja točne in določene zahteve glede podnebja, katerega glavni činitelj i so toplota, svetloba, vlaga in zračne strujfe Naša srednjeevropska lega s subalpskim podnebjem nas sili, da na naših lepih, s soncem obsijanih brdih in gričkih upora-b:mo vse ono. kar pozna najboljega znanost in praksa, da nadomestimo nezadostno sončno toploto, ki manjka naš;m krajem in ki je osnovni prirbdni pogoj za uspeh v vinogradništvu. Ze pri prvi obnovi so razumni vinogradniki opustili manj prikladne lese in zasadili v tistih krajih namesto vinograda rajši sadovnjake ali iih celo' Uporabi iali za. proizvodniO krme in druae svrhe nar>,redne živinoreje. Stara in bridka resnica ie. da se s orirodo težko borimo zlasti t»m. kier nismo v sta-niu nrPu'"rnerH' in preoblikovati ni.e*vh osnovnih sil. Zato moramo poznat' tudi zmogljivost svoiih moči. Čim več sil Uporabimo za dosego določenega usipeha. tem draž.ie bo naše delo Dandanes razdalja , vsied modern'h prometnih sredstev r>i več tako namembna kot nekdaj. Zato boli ne-zavisno izbiramo lase. za vinograde in upoštevamo le osnovni princip vsake nro- 1 .^Trr-^n 1P - "i rv " iloTin npri-:?^ -"r, čim več z ozirom na prirodne pogoje podnebja. Pri tej drugi obnovi vinogradov nam mora biti prva naloga, izvršiti temeljito revizijo vinogradniških leg. Ta nre-gled mora biti preudaren, zrel in računski. Investiciie • za obnovo vinograda sp velike in na donos ie treba čakati več let.. Pri tem je konkurenca vinogradov s nri-mernih no -orirodi danih vinogradniških les zelo btxH ker prMeliuie c«nH?s». čp-prav ne boljša vina. Vse to so važni momenti. katere mOra razumen gospodar upoštevati, če noče napraviti nepopravljive- in. drage napake! Pri zasajaniu novega vinograda mora gospodar paziti na sledeče tri glavne č;-niteije: na podnebje, zemljo in na vrsto . trte. Podnebja določene pokrajine ne moremo bistveno spremeniti, čeprav ga z gozdovi ublažujemo. Kajti sonce hodi svojo pot in nanj ne moremo vplivati. Lahko pa izberemo tak položai. ki je orimerno obrnjen proti soncu. Ta lega kraja bo vplivala na zagrevanje in na vlago dotične parcele, kar je prvenstvene važnosti za u^nešen razvoj trte. V naših krajevnih prilikah morajo biti vinogradi obrnjeni proti jugu. Nagib tal ie najboljši, če tvori z vodoravno _ooyršino kot okr lj 350 Tviani r^srnie-ne lege so hladnejše, a bolj nagnjene so sicer toplejše, toda naklonjene odplavlja-nju, Najboljše vino daje položaj ob vnož.ju ■ griča, kjer ravnina prehaja v hrib in tvori zaokroženo globel, ki kot nekakšno izdolbeno ogledalo ali leča zbira sončne žarke. Na takih položajih se spomladi sneg hitro stopi. Tako moremo po taljenju snega oceniti lego z ozirom na sončnost in sregrevanje zemlje. Tudi bližina rek lahko vpliva na izbiro lege, kajti večje vodne mase vblažijo podnebje. Na strmih bregovih rek najdemo dostikrat prav primerne lege za vinograde, ker se od vodne gladine odbijajo sončni žarki in grejejo trto. Gozd nad vinogradom je koristen, ker preprečuje plazove in enakomerno vlaži zemljo. Preblizu gozda ne zasajamo vino- gradov, ker drevesa širijo predaleč svoje korenine in odvzemajo trti vlago in hrano, povečavajo glivične bolezni in druge oikužbe. Znano je od nekdaj, da ima' trta. rada odprto in' zračno mesto. Za vinograd važna je. tudi njegova oddaljenost od doma zaradi obdelave, do-važania gnoia in odvažanja K«wdia. Na ta važen moment dobičkahosnosti se mora ozirati vsak razumen gospodar. Daljnje osnovno vprašanje pri zasajanju vinograda je zemlja in njene lastnosti, Stara trta ni imela posebnih zahtev. Nasprotno pa ima. ameriška podlaga strožje zahteve glede plodnosti, vlage in zlasti glede v zemlji vsebovanega apna. Zato mora vzeti vinogradnik pri rigolanju z različnih globin vzorec zermlie in ugotoviti vsebino apna. Sele po ugotovitvi lahko določi pravilno podlago; slaba izbira ima lahko usoden vpliv na vrednost in rodnost vinograda. Zemlia nai bo čim boli lahka, da moreio nrodirati dolge korenine vinske trte. iskaioč si hrano ter vodo. in. da v zemlio lahko mrodre zra.k.. notrfben za presnavljanie rastlinske hrane in diha-nie korenin. Kamnito zemljišče ublaži razliko med dnevno in nočno temperaturo. Na temni zemlji je trta bujneiša. vendar mani rodi, ker ie rodovitnost obratno sorazmerna z burnostjo. Na zemlji svetle barve je rodovitnost in kakovost. oro^/Ha boliša, ker od zemlje odbiti žarki znova greieio listje in grozd.ie. Praksa ie tudi o-azila. da so svetle vrste grozdia boliše kakovosti, če j ih gojimo na svetlejši, zemlji. Izbira rodovitne vrste je bila že od nekdaj važno vprašanje vinogradništva. Posebno važna je danes, ko se je spremenil in prefinil okus kupca za. grozdie in vino ter =e ne moremo samo ravnati po dosedanji praksi. Zato si mora vinogradnik preden izbere vrsto, zastaviti. jasno začrtan cilj, ki ga .mora vskladiti z zahtevami -tržišča, z lastnostmi svoje zemlje , in rentabilnostjo. Ljubitelj grozdja ali vina lahko vzgoji vinograd tako, da bo imel čim dalj časa srazdie različnih vrst za svojo uporabo, •aH pa da si bo siprešal vino po svojem okusu. Kmet.' ki živi od vinograda oa se mora odločiti ali za gojenie namiznih ali na vinskih sort. Bližina velikih mest in letovišč daje možnost vnovčen.ia. namiznega .srozdia, kier ie glavna zahteva okusno^ in leoa zunania oblika. Sorte za vino so lahko na izgled neznatne, pa vendar da-io dobro vino, ki se dolgo časa drži in ga kunec dobro plača. V splošnem kvalitetne vrste manje rode in j-el že zaradi teša proizvodnja izbranih vin dražja, ter d ®t;kr.at tudi nerentabilna. Nasprotno na 01 e vrsta, ki veliko rodijo, dajejo povprečno in slabo vino, ki ga ne kaže dolgo časa shranjevati. To vprašanje je posebno važno za naše prilike. Znano je, da pridelamo na suhi . in manj plodni legi. posebno višinski ali ' kameniti. boljšo kvaliteto grozdja in vino. Nasorotno pa na plodnih in vlažnih položajih rodi trta obilnejše, toda grozdje slabe kakovosti. Na. drugi' strani je nadalje ugotovljeno, da gotova vrsta, zasajena v plodni ravnini, rodi več grozdja slabše kakovosti, ne raste pa- bujno. Nasprotno pa, zasajena na bolj suhe in manj plodne griče. rodi malo grozdja dobre, kakovosti, toda več lesa. ker se bujno obraste. Danes zahteva kupec cenena in predvsem mila in nakisla vina. Plodnejše položaje, ki dajejo slabše in. bolj kislo grozdje, bi v naših prilikah lahko koristno uporabili za sadjarstvo. Poslednje ne zahteva toliko investicij in se lahko koristno kombinira s - o,ro:zvodnjo krme za intenzivno živinorejo. Važno ;ie nadalje vedeti, da'se naibolis-^ svetovna znana vina dnbiviio-pn pne dveh plf\naiveč treh vrst grozdia. ki se pri pra-šaniu pomešajo. Pri T>rv; obnov' ftn« v tem poaledu napravili velike napake, ker smo sadili preveč sort. Tokrat zmanišaimo število sort in praouščajmo ta luksus ljubiteljem posebnosti. Današnji vinogradnik nai izbere malo število sort, ki so dosedaj dale v nieso-vam okraiu naiboliše' rezultate: nai več i^h sme izbrati tri. Sorte naj drusa drugo izpopolnjujejo in' popravUaio n^n^čne tehtnosti T>erirajie v ffHmetovaCcuul *xx>oooocoooocxx>ooooooooooooooooooooooooooooooooaooooooooe^^ Erscheint am 15. j. M. — Preis jahrlich Lir 24.-. — Ein Blatt Lir 5.-. — Scbriftleitung und Verwaltung in Laibach, Novi trg Nr. 3. — Fiir die Schriftleitung verantwortlich: Ing. Bogdan Ferlinc, Direktor, Laibach, škrabčeva 6. — Fiir die Landvvirtschafts-Gesellschaft: Ivan Pucelj, Minister in R. u. Besitzer, Velike Lašče. — Druckcrei: Narodna tiskarna A. G. in Laibach, verantvvortlich: Fran Jeran, Direktor, Laibach, Aleševčeva 6. Izhaja 15. v mesecu. — Cena listu Lir 24.— letno. — Posamezna številka Lir 5.—. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Novi trg št. 3. — Za uredništvo odgovarja: Ing. Bogdan Ferlinc, ravnatelj, Ljubljana, škrabčeva 6. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Ivan Pucelj, minister v p. in posestnik. Velike Lašče. — Tisk Narodne tiskarne d. d. v Ljubljani. — Odgovoren: Fran Jeran, ravnatelj, Ljubljana, Aleševčeva 6. ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA PROSTO JAVNO SKLADIŠČE prevzema Ocarinjenje uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno Prevažanje vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni Vskladiščenje raznega blaga, kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem JAVNEM SKLADIŠČU Oskrba inkaso-povzetij