PHOLET AREC if D f L A V S K I LIST ZA MISLECE ClTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUUAU
iT__NO. 2«S8.

s. itn.
CHICAGO 23, ILL., 19. MARCA (March 19), 1947.
Published Wsokly at ttOl S. Lawndm* A v.	••• LETO—VOL. XLII.
Wm
V NEMČIJI Ja vsliko pomanjkanja, a otroci so vseeno de Irani sa* have la pa tudi postreibe, ki Jim Jo nudi ameriški Rdeči kri*.
Vloga Anglije novi ameriški vnanji politiki
Tekma za nadvlado v centralni Evropi in na srednjem vzhodu. — Ekonomska pomoč Avstriji in Madžarski. - Tudi Iran pričakuje "posojilo"
Alf pomeni novo amerftka vnonjo politika smrt za organizacijo Z. N.?
Bivši podpredsednik Henry Wallace je dejal, da Trumanova nova vnanja politika — ako se mu jo odobri — pomeni politiko sile — in pripravljanje tal za novo vojno. Apeliral je na ameriško ljudstvo, naj to nakano prepreči.
On je za utrjevanje organizacije Združenih narodov in za politiko vzajemnosti namesto da ropotamo z brzostrelkami, topovi, bombniki in pretimo z atomsko bombo.
Je za pomoč Grči/7, toda s plugi in z gnojili za njene skromne niivice, ne z brzostrelkami za ubijanje njenih lastnih ljudi.
Pokojni predsednik Roosevelt si je dpi za svoj te-meljni cilj zgraditev organizacije zavezniških narodov v svetovno enoto,, ki naj bi ustvarila "štiri svobod-Mine" in uveljavila atlantski tarter. In k4 bo mir z deželami, ki so se prej borile na nacijski strani sklenjen, naj se i njim pomaga v demokratiziranje in se jih sprejme med ostale Združene narode.
Trumanov govor v kongresu 12. marca pomeni, da je Rooseveltova lastna stranka izrekla nad njegovim idealom—nad organizacijo Združenih narodov smrtno obsodbo.	•
Dasi je bil Roosevelt idealist in veroval v člove-čanstvo, je bil njegov prednik predsednik Woodrow
Kongresni odsek za Hitenje malih podjetij obupava
Senator Morse iz Oregona ti prizadeva spraviti pred publiko dejstvo, da je ameriška Industrija, obrt ter bankirstvo čez-dalje bolj monopol izozujoče se skupine industrialnih ter finančnih magnatov, In da se malemu biznisu obeta bolj in bolj dvomljiva bodočnost.
OcUcku za ščitenje malega biznila pa je težko spraviti kako kampanjo in poročila t kričečimi naslovi v tisk, lu^jti tudi veliko časopisje in veliki maga-zini so posest monopolskih sku
|»0 0000000 000000000 0 0000000000000000000000000000000000
o
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Senator Brooks (republikanec iz Illinoisa) je v Washingtonu po Trumanovem govoru proti komunizmu dejal, da ako bi Roosevelt ne bil pomagal Rusiji z municijo in živežem, pa bi nam sedaj ne bilo treba pomagati Grčiji, ker bi bil s Stalinom opravil Hitler. V Ameriki je mnogo Brooksov, ki pravijo, mar bi bili Evropo prepustili Nemčiji ter njenemu nacizmu, namesto da sedaj steguje svoje
pin, pa ne puste, da se bi vpilo šape po nji "rdeči fašizem". Ara-proti njim.	pak če je senator Brooks res za
V tej deželi je kajpada se ve-' mir, je svoj govor proti Trudno na tisoče korporaclj. Toda manu v senatu napačno zasno-kong resni odsek je po dolgem val. Kajti namiga van je, da ako raziskovanju podatkov v trgov- bi pustili Hitlerju svobodno pot,
so bile proti njemu. Njegovi stražniki so par piketov ubili. Sedaj preiskujejo, kdo je Mc-Nearjev morilec. Razpisanih je bilo mnogo nagrad in kdor zločinca izda, dobi okrog $50,000. Zgražanja nad tem umorom je bilo v tisku in v radiu veliko po vsi deželi.
V Chicagu je šla neka ženska — mati petih otrok, kot vselej okrog šeste vsako jutro, v pekarijo, da prinese družim svežega peciva. Našli so jo na pločniku s prestreljeno glavo. Tukajšnji časopisi so par dni precej pisali o tem in razpisana je bila nagrada tisoč dolarjev ti-
skem, finančnem, agrikulturnem, notranjem ter v delavskem departmentu dognal, da ena desetina enega odstotka korporacij poseduje nad polovico — ali točno 52 odstotkov vse korporacijske imovine.
stemu, ki izsledi zločinca. Na to bi se nam ne bilo treba več bri- se je na umor pozabilo, saj kar gati z ruskim medvedom, niso se časopisja tiče. Ta in pa prej besede za mir.	omenjeni slučaj dokazujeta, da
se tudi v takih tragedijah pozna, Vojni tajnik Forrestal je dne j da iivjmo v razredni družbi. 15. marca v govoru v Philadel-
_____ T^P^Ji deial< da ^ dri«ve ne William Z. Foster je na poto-se prav,, manj kot pol odstotka j fmejo zmanjšati svoje bojne si- -Jm ^ Po^pi.
Dne 15.
*C „r«.v., nu, uu.iu«. ' razoroževanie marca je bil v Rimu. Od Um je korporarg poseduje nad poio-	—----1.1 oni <r rnnrtra^ Pntni/anip na mil
družbo tako vzorno in vzajemno, da v nji ne bo več --nobenih krivic. Njegovih štirinajst točk je vplivalo na
Anglija je bila dolgo dobo oljnih ležišč ameriške oljne dru-j	svetovno javnost kakor električni tok. Toda ker ni ra-
"vladarica valovi Imela je po- žbe - s ščitenjem ameriške via-i	{una/ f „•/<, imperializma in kapitalizma in z ignoran-
s to janke po vseh oceanih in de, seveda. In tu so oljne družbe	,r, 9 t
morjih. Njena policijska sila je I in state department gostile sau-	co ma**> /• prepozno Spoznal, da V sistemu gole se-
segala po vsi Aziji, po velikem di-arabskega prestolonaslednika	bil no Sti ni prostora ZO ideale. Najprvo je vsled tega
in njegovo spremstvo kot nismo	treba PORAZITI vzroke, radi katerih vojne NASTA-
SSttSS ŠTEJ£	JAJO> ***<">«- ** P°hl*P
.vuvava » vuii^jiii muli. M a «114 _	, m	.	• |.	•_. ■ ...	j	«	f .
v arabskih deželah	P° 1'KoriSlan/u, ali boli*, iztrebiti mednarodne lega-
vSco ameriškega bogaitva, in na- i dopustili, bomo postali prešib- j šel v Beograd. Potovanje pamu
I
ostalo polovico.	smatrajo,
ravno,
<Ul akaekonomska vele- "i.da se bi mogli uspešno bra- je pokvarila vest. d. se je pri-
-------, ,----i--------r-------------- r. -"' ™ ™ ®«on»m»»» vel®: -ti . naDadom a v Moskvi čela proti njegovi stranki, kate-
Wilson ie veiji humanitarec. lamidil u je tfovško	^ iS!, da^l mf tUtS še
ri predseduje, velika kampanja, ki meji že na histerijo. In taj-delavskega departmenta
V dvajsetih državah je skoro pripravljamo na napad. In naša
vse korporacijsko bogastvo po- vojna oporišča so sedaj vse na- mk
krog Sovjetske unije. In atom- Schwellenbach pa je predlagal,
ske bombe imamo.
delu Afrike, in njena gospodarska premoč si je podvrgla Kitajsko, Argentino, razne balkanske in mnoge druge dežele po svetu. Angleži so se postavljali, da solnce na britanskem imperiju nikdar ne zaide.
Imperiji nastanejo in padajo A že pred prvo svetovno vojno je bilo očividno, da so stari vladarici valov tla omajana in j hoda Zed. države
na njeno mesto je stopnjama prihajala nova sila — Zed. države.	*
Prestiž Anglije med podjarmi jenimi ljudstvi je med tem plahnel, rastel pa je ugled Zed. drŽav. Med drugo svetovno vojno in pozneje je bil britski imperij ie bolj izpodkopan. Indiji in Burmi je bila obljubljena svoboda. Egipt zahteva osvoboditev izpod angleške vojaške ter politične kontrole. Angleški vpliv je omajan tudi v drugih arabskih deželah. In Turčija se je začela obračati za zaščito k Zed. državam, ker Anglija ni več do-
Anglije je
vsled tega še bolj padel, kajti lizirane tatove, ki plenijo prirodna bogastva, odirajo Anglija ne zmore pokazati tegaf M ,„ milijonov ljudi, VSO V imenu "postave,
reda in mira" in sedaj v imenu "svobode" in "demokracije".
Predsednik Wilson ie bil v zveznem kongresu te-pen le predno se je vrnil iz mirovne konference v Parizu. Njegova zamisel - liga narodov — je bila v zveznem kongresu zavržena. Oziroma so jo razmrevorili že na mirovni konferenci predstavniki Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske. Wilson je umrl raz-
I- tolikšnega bogastva, tako' ogromne industrije — tako* ve- j like mornarice in letalstva, kot vse to lahko razkazujejo fevdal-! oim magna torn iz Bližnjega vz-
Končno se je začelo v Londonu svita ti, da ker je temu tako, naj Zed. države sprejmejo tudi več finančne ter vojaške odgovornosti v Sredozemlju, ker to je sedaj prav tako v njihnem!
sest ene ali pa dveh. treh korporacij.	«*
Koncentriranju narodnega bogastva v pest tega pol odstotka korporacijskih magna tov seveda ni še konca. In ga ne bo, ker razvojni zakon pod kapitalizmom je tak. da velike kombinacije postajajo še večje, manjše pa vedno manjše, oziroma izginjajo v žrelih velikih.
Mali biznis se je tega procesa vedno bal in ga hotel ustaviti. Včasi je bilo to malo "svobodno podjetništvo*' v kongresu jako vplivno. Isvojevalo je leta 1890 ta koz va no Shermanovo an-titrustno postavo, v namenu, da se bi z njo obstoječe traste razbilo in se preprečilo snovanje novih.
Ni pomagalo. Nato se je lotil
V Peoriji (Ill.)je bil ustreljen iz zasede ravnatelj železnice Toledo. Peoria & Western, George P. McNear. Na njegovi progi traja stavka železničarjev že nekaj let. Vse .unije železničarjev i
da naj se komunistično stranko prepove. V Angliji so v tem ozi-
ru pametnejši. Niti Churchill ni še zahteval, da naj se komunistični stranki zavije vrat.
Chicago Sun pravi v uvodni-(Konec na 5. strani.)
očaran in obupan, ko je uvidel, da je bila zmaga za- kampanje proti njim predsednik
kot v angleškem interesu. Pa je	voznikov v prvi svetovni vojni zaman. Srda^Vnn]i^^kfv^eSP°" *°oseeft umrl prej prodno je mogel uvideti, da
31. marcu n£
boarSaeveč vzd£ W^® lamisel za izboljžanje pokojne lige z novo
že vati in ne več Turčiji finan-	organizacio, z znamko Združenih narodov, doživela
ino pomagati toliko kot doslej, t	bržkone še tragiČnojii konec kot ga je Wilsonova
\nglijo stane sedanja grška via- j	WSf0novo.
ia že par sto milijonov dolar-®v. Vrh tega jo veliko stane tu- j 'i vzdrževanje njene armade na ! trškem. In ima visoke stroške
volj močna, da bi jo mogla imet« , iulijif v Nemčiji v Avstriji,
v varstvu pred zahtevami So vjetske unije.
Tudi palestinskega vprašanj r angleška vlada ni mogla rešit!
Ko ai je dobila po vojni Grči jo spet nazaj v svojo sfero, j' vlada v Londonu uvidela, da jr velik del grškega ljudstva prof njeni nadvladi. Zato je Chur chill poslal v Grčijo okrog dese' tisoč vojaštva, da utrdi Anglij prijateljski rojalistični režim ir pripomogel je grškemu kralji nazaj na prestol.
Ampak težave omagujočegr britskega imperija se kupičij' vseeno in vrh tega še doma sil na gospodarska kriza, ki je na stala skozi minule mesece veli ko vsled vremenskih neprilik kakršnih Anglija v toliki meri že dolgo ni imela, ako sploh kdaj.
Zed. države prevzemajo vlogo Anglije
Imperializem je Angliji nekoč donašal, da je bila najbogatejša dežela na svetu in London je 611 svetovni finančni center do pred okrog trideset leti, ko ga je začel izpodrivati New York.
V minuli vojni je Anglija še bolj obubožala kakor v prvi. Vzlic temu si je še prizadevala obdržati Indijo v svojem območju, toda dohodkov ni imela več toliko od nje. Skušala si je ohraniti arabske dežele pod svojim gospodarskim krovom in svoja oljna bogastva v Sredozemlju še bolj utrditi. Toda začeli so ji konkurirati ameriški interesi in ji izpodnesli tla posebno v Saudi Arabiji, kjer so dobili privilegij za izrabljanje skrajno bogatih
I Palestini itd
Ker je morala pod temi bre-neni omagati, se je naša zvezna lada odločila prevzeti te anglc-ke obligacije v Grčiji in v Tur-
Nepismenost v Italiji narasla
Pred vojno je bilo v Italiji 22 iji popolnoma in ob enem izja- -odstotkov prebivalstva nepisme-ila. da bo branila pred agresiv- nlh. Sedaj jih je 40 odstotkov, imi komunističnimi ^pokreti Prosvetni minister Guido Go-
Theodore Roosevelt. Potem je poskušal z reševanjem malega podjetništva Franklin D. Roosevelt. Enako legislature posameznih držav.
A vse je bilo zaman. Velebiz-nis se razvija po naravnih sa-
~.....,	. . . . . « ___. f . i konih in sedaj jc dozorel sa so-
Kot takrat, se vrši 1 seda/ bo/ med interesi - in kot cializacijo. Ampak ker ljudstvo
se ni š/o imperialistom takrat, tako se jim tudi danes ni za socializem — se mora pač
ne gre za demokracijo.	zadovoljiti s tem kar Je— torej
_1 ,	_ z monopolističnim kapitaliz-
'	mom: z nadvlado magnatov, ka-
teri je in ji mora biti podložna
er pred sovjetsko ekspanzijo nella je nedavno sestavil stati-sako deželo kjerkoli na svetu. | stiko, iz katere je razvidno, da :i pride v nevarnost za svojo je bilo izmed vsakih 1000 upo-
čilo sklenila pobijati nepismenost s posebnimi tečaji v vojašnicah. v industriji in na deželi, da na ta način pobija ne samo analfabetstvo temveč preskrbi tudi zaslužek brezposelnim učiteljem.
tudi zvezna vlada in zvesni kongres. Prav radi tega so poslanci, ki bi radi temu procesu zaprli pot, pesimisti, ker vede, da so brez moči.
Dolg zvezne vlade
Dolg zvezne vlade je začel ja-vobodo in svoje svobodne in-1 klicancev v armado, v starosti ; ko naraščati že med depresijo, I hoslovaško so
titucije.
Tako sc je ameriška politična leja pomaknila do Jugoslavije, tolgarije in Albanije, in ker je >uman tudi Turčijo vzel pod (Koncc na 5. strani.)
Zbliianje med Poljaki in Cehi
Odnošaji med Poljsko in Ce-bili pred vojno
20 let. 350 nepismenih.
Ob enem je poročal, da je 80,-000 učiteljev iz ljudskih šol ter 20,000 učiteljev iz srednjih šol brezposelnih.
Vlada je na njegovo priporo-
nato pa z "lend-leasnimi" dajatvami. V nebotične višine pa se je dvignil med vojno. Sedaj znaša 261 milijard dolarjev. Pol leta pred napadom na Pearl Harbor je znašal 49 milijard.
vedno hladni. V marcu pa sta obe vladi sklenili dvajsetletno pogodbo prijateljstva in vzajemnosti in se obvezale iti skupno v bran, ako bo katera izmed nju napadena.
Ameriško unijsko delavstvo pred nevihto
Zasliševanja raznih predstav-likov unij,. trgovske komore, :veze industrialcev in drugih za-nteresirancev so se vršita pred kongresnim odsekom za delav-<ke zadeve sedem tednov in jih ni ia konec. Posebno ne še pred odsekom, ki ima opraviti s preiskovanjem protiamerišklh aktivnosti.
Najbolj ugaja reakcionarjem y kongresnih odsekih bivii komunist Louis Budenz in drugi taki. ki so bili udeleženi v komunističnih strategijah, sedaj pa "razgaljajo" svoje bivše ko-lege.
niti.
V kongresu je predlog, da naj se da delodajalcem pravico odsloviti vsakega, o katerem se ugotovi, da je komunist, negle-de ali je član unije ali ne. Ako se pomisli, da je v tej deželi ohi
hijali, ali pa pošiljali v zapor, ko ročilom. da delodajalcu ne bo je vladal v Rusiji še carisem in treba več upoštevati pogodbe
ni bilo nobenih komunističnih s frank.
Kar reakcionarni delodajalci, združeni ir-National Association of Man fact ure rs, ter v United
čaj označevati za komunista ali i States Chamber of Commerce,
pa sa sopotnika vsakega, ki je liberalnih nazorov, ki se poteguje za socialne pravice in ki ne udriha po Rusiji, potem je dobro, da Green in Murray zelo premislita, kakšne bodo posledice.
V zgodovini unljskih bojev je nešteto slučajev, ko so bosi od-
nobeno tako unijo, o kateri se izve. da jo dominiraje komunisti. Ampak is zgodovine delavskih bojev v tej deželi je znano, da magnati niso hoteli upoštevati niti takih unij, ki «o jih vodili ' konservativci ala pokojni Samuel Gompcrs, all pa John L. Lewis in William Green, dočim
...................so pokojnega Debsa radi bojev
V Edinih državah je zaprta proti uniji, katero je vodil, vrgli
v resnici hočejo, je odprto delavnico in čimvečjo vladno kontrolo nad unijami. Ktjti vlada je v njihovih rokah.
Dnevno časopisje piše o tem slavljall delavce čim jim je bilo na dolgo in široko. In pa da je saiepetano, da agitirajo sa uni-treba proti tej nevarnosti (ko- je. ali za socialistično stranko.
delavnica že prepovedana. V dvajsetih državah so v legisla-turah predloge, ki imajo istota-ko namen prepovedati zaprto delavnico ali pa staviti unijam razne druge ovire.
Kongresni odbor za delavske
mnnizmu) knj odločnega ukre*1 In v stavkovnih bojih so jih po- zadeve v ukvarja tudi s pripo-
v ječo.
Razumeti je namcet ttfeba, da
so se vršili boji sa^»rušenje unij bodisi pod masko ton j* proti socializmu, ali proti TWW, kot se sedaj vrše pod masko kampanje sa iztrebljenje "konunisma", dasi ga v tej deželi nikjer ni.
Ali se hočemo potruditi dobiti letos Proletorcu tisoč novih naročnikov?
Frank Podboriek iz Clevelanda pravi, da je na-rečmk P>elelmoo od početka. Torej mora biti že v I* tih, ker Proletarec izhaja 42 let. Na naš apel, da bi vsakdo dobil Proletarcu letos novega naročnika, se je potrudil in poslal eno celoletno novo naročnino in pa $1 v tiskovni sklad.
On ni edini "old timer", ki skrbi za obstoj tega lista. Spomnimo se n. pr. Johna Terana na Elyju, Minn., ki je agitator za naše gibanje od početka. Letošnjega Družinskega koledarja je spet mnogo razpečal in mu dobil tudi številno oglasov. In to vzlic temu, da živi izven mesta, da mu je nad 70 let in da je bil pred dobrim letom težko pobit.
In pa stari pionir John Marolt v West Mineralu v Kansasu. Kadar le more, poagitira za Proletarca.
Vsi naši čitatelji poznajo Načeta 2lembergerja, ki živi v vzhodnem fehiu. On je naš agitator od početka. 2e ob ustanovitvi lista mu je dobil v takratni naselbini Glencoe, O., nad 50 naročnikov. Na starost ie izgubil pri delu oko in opešal. A še vedno nam pošlje kako naročnino in naročil je par izvodov koledarja.
Dalje Mike Kopač v Barbertonu. In našteli bi lahko mnogo drugih, ki so v seznamih naših agitatorjev po 20, 30 in eni od začetka - torej nad štirideset let.
Nekaj pionirjev je moralo z aktivnostmi vsled slabega zdravja odnehati, a Proletarca še prejemajo in nam tu pa tam pošljejo par vzpodbudnih vrstic.
V tej številki je seznam poslanih naročnin z naslovom "Agitatorji na delu". Iz njega je razvidno, da je dobila Angela Zaiti v minulih štirih tednih osem novih naročnin, Louis Barborich štiri, Martin Judnich dve, D. J. Lotrich pet, John Košin dve in ravno tako Frank Podboršek ter John Spiller.
Vsega skupaj smo dobili v minulih štirih tednih 173 obnovitvenih ter novih naročnin, v prejšnjih štirih tednih pa 194.
v Ako se pomisli, da so bili prejšnji in ta mesec zeto zaposleni tudi z razpečavanjem Ameriškega družinskega koledarja, jim je treba priznati, da so izvršili i za irst veliko dela.
Toda kar vedno poudarjamo, premalo jih je. V tem izkazu je zastopanih samo petindvajset posameznikov. Gotovo ima Proletarec stotine takih naročnikov, ki mu žele uspeh. In gotovo ima skoro vsakdo tu pa tam priložnost vprašati prijatelja ali znanca, naj si naroči Proletarca, ali prispeva v tiskovni sklad. Ako bi imeli tisoč takih, ki so omenjeni zgoraj, pa bi se naša želja za tisoč novih naročnikov uresničila.
In ker imamo več kot tisoč takih prijateljev, ki žele več naročnikov Proletarcu, torej potrudimo se VSI SKUPAJ in cilj BO dosežen.
v	———OF
MtOLfcTAHEC
li.
PROLETAREC
UST ZA INTZRCS1 DJUJIVSKECA UUD1TVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
DaUvika TUk*tu
Ckiooa*. ia
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
e*lo ki * četrt UU $1.00.
to 9S.M>; m pol lota ll.U
ILO JUG< sMoMlHA 4 ŽedttJonA driavin n
tfioMfefctro: sa celo tMo $3.BO; sa pal leta ti.00
Vsi rokopisi in osImi morajo biti * naiem uradn najposneje do pondoljk popoldne sa JriobAta* e Matflki telo«*** todtta
PROLETAREC
1'ablttfced every Wednesday by the Jufoatae Workmen'. Poblfchta* Co.
Inc. EkUblisbed l»O0.
.i. - "i -----— -
Editor.
.Frank Zaita
SUBSCRIPTION RATES:
Jnitod Stntos: One Tear $4.00; Si* Months $1.70; Three Months 91.01 Foreign Countries, One Year $3.50; Sis Months $1.00.
PROLETAREC
4*61 S. Lawn dele Avenue v	CHICAGO 23. ILL.
Telephone* ROCKWELL 2894
C#mO trditi, da ie gre v Grčiji in V Turčiji nt obrambo demokracije 7
Zed. države so se odločile postati vodilna sila v Sredozemlju in cena je. da prideta pod njihno področje Grčija in Turčija. To daj namreč postaneta naši bazi za mornarico, vzletališča ter za kč^>no armado.
Predsednik Truman je govoril jakc odkrito. Svoj govor — to še razume, ni sam napisal, a je prevzel vso odgovornost sanj, kot j6 je Se vsak predsednik pred njim. Vendar pa je ia Trtimanovega glasu po radiu bilo razvidno, da so besede in stavki, ki jih je Stal, i njegovo prepričanje.
Ko je govor končal, je šel za nekaj dni na počitnice v Florido — po zdravnikovih navodilih seveda. State Department pa se je med tem hotel uveriti, kako bo preokrenitev ameriške vnanje politike vzela na znanje javnost tu in drugod po svetu.
Predsednik Truman ni prav nič zakrival, da pomeni ta preobrat boj proti "komunizmu". Torej zoper Sovjetsko unijo.
In v Moskvi to prav tako dobro vedo kot v Washingtonu in v Londonu. Winston Churchill je končno s kovanjem anglo-ameriške zveze vendarle na celi črti uspe), čeprav že dolgo ni več premier.
Ampak oglašati to politiko — kot da Je v bran za svobodo Grčije in demokracije, to je vendar grdo! Mar naj bi* naravnost povedali, da je to boj za oljna polja na Srednjem vzhodu — za ščitenje Saudi Arabije, ki so jo dobili naši oljni interesi v svoje področje, in le zaradi tega je treba zajeziti ekspanzivno, agresivno politiko Sovjetske unjje.
Čemu se Zed. države ne bore za demokracijo v Španiji? Ali ni Portugalskem?
tO je radi tega, ker smo proti "komunizmu". In ako je iHefttatiVa po mnenju našega državnega departments, sli se je tte&š odločiti za totalitarstvo levice, sli pa za toialitarstvo fašizma, rfmo rajse za slednjega. Tako je tik po Trumanovem govoru ugotovil tudi konservativni clevelandski dnevnik Plain Dealer. Tisti članek je bil citiran v poročilih po radiu, ker je bil od "tigtfedhega, velikega časopisa te vrste". 1
Grčijo podpira angleška vlada, ki ima tam kakih deset do jfethajst tisoč mož. To stane. Grška vlsds nima zaslombe med na-JMftfH — kajti ako bi jo imela, bi ji njena artnada zadostovala. Stoje po mnenju inozemskih časnikarjev kakih 100,000 mož. Oborožili so jo Angleži in vežbsjo jo njerti oficirji. Gerilcev pa je po istih virih le kakih "devet tisoč". Ali je potemtakem treba proti tem primitivno oboroženim ljudem, ki se upirajo fašističnemu kralju ter njegovi vladi, armado nad 100,000 mož?
Predsednik Truman je dejal, da Je 89 odstotkov grškega naroda rts strani sedanje vlade.
Bivši podpredsednik Wallace, ki je bil potem v Trumanovem kabinetu nekaj časa trgovski tajnik, meni, da so take trditve skrajno zavajalne. Kajti tistih 83 odstotkov volilcev, ki so se iiMdi Zs kralja Jurija ter njegov režim, je bilo odbranih — dru-gHft j« bila glasovalna skrinjicB zaprta, levičarske skupine pa so take Volitve bojkotirale.
Gtčlja Je ie v prvi svetovni vojni veliko pretrpela. Vedno je bila izrabljana v imperialistične namene. V poslednjih letih jo je Vladala Velika Britanija. Churchill je to vlogo zanjo zahteval ttldi na kohferenci velike trojice na Jalti ter na raznih drugih nje-viAl sestankih, ki so se jih udeleževsli on, Stalin in Roosevelt, ali jta njihni vnanji ministri.
Stalin je nedvomno na enem takem sestanku privolil, da si RttSija Grčije ne bo lastila pod svojo sfero. Tista kotiferenca je
bila harmonična.
Vsi vemo, da je Grčija vzlic svoji revščini, vkljub svoji slavni zgodovini, vilic slovesu, da je ona zibelka demokracije, in da ta bfcteda (demokracija) izvira iž grščine — da je ta Grčija danes vse llij drugega kot demokratična.
Njen kralj je kot že rečeno notoričen fašist. Njen sedanji režim je saj napol fašističen — milo rečeno.
Njeno ljudstvo je obubožano kot menda v nobeni deželi toliko. In v svojih notranjih zadevah je brez besede. Kajti ko je Anglija rekla, da bo vztrajala pri veslih Grčije samo fte do 31. milftta, In je to sporočila Tmmsnu — češ, sedaj pa naj jih Zed. dflftfcve primejo v roke, se je to zgodilo!
V imenu svobode seveda, v imenu borbe proti totalitarstvu in najbolj kajpada v imenu borbe proti komunizmu.
Kar bomo s svojimi štiri sto milijoni dolarjev sedaj v Grčiji ptfdprii, rti demokracija temveč podprli bomo grškega kralja ter njfcgovo semifsšuttčno vlado, kar ve prav tako dobro tudi *fa*nt scHfltor Vanderberg it Michigana kakor mi, in pa Bevin, Molotov in naš nOvi državni tajnik Marshall.
Naša sedanja+olitika v Grčiji in v Turčiji je le nadaljevanje ptotidemokratične vnanje politike antfl*šk#ga torijskega režima p6Š Churchillom .
ChurifiiU je bil samo v Angliji za demokracijo in kajpada še bolj kot ttfnjo pa je bil In je fte sedaj za kipHilftiem ih is anglo-Mfki ifnperldlitem.
Delavska vlada, ki je dobila to dedičino, se je jc mislils izne-biti tako. ds bi bila oves cela in volk sit — posledics ps je silns kriza v Angliji. Ip Je ni samo bllttrd povzročil! V trth Sli Štirih snelnih neviht h Je vrgel deželo in vso hjfctio J>fN!a*<J!Jt> Iž tlrs. Toda tudi sko bi gs ne bilo, Anglijs je bils industrfslno ter poll-
Norvežkd odklonila aplikacijo Sovjeftske unije ^za utrditev Spitzberških otokov
ZAOBRMJENA SIGNALNA ZASTAVA aa ladji pomeni klic aa pe ki ie v nevihti ponesrečila in bila v procesu potapljanje. Na pomoč jI rešila nje»o moštvo.
-;-1-------i-------
Med Zed. državami in Kanado no eni strani in med Sovj. unijo na drugi je tekma za utrjevanje krajev ob severnem tečaju — namreč za graditev stra-tegičnih točk v njih.
Zed. države in Kanada imata s svoje strani zvežo v ta namen že sklenjeno in gradnje se vrše. Naša vlada bo plačala stroške za izgraditev vremenskih postaj ob arktiku, in pa za vzletališča. Kanada pa je dola kraje ter dovoljenje za to delo. S tistih krajev je za bojna letalo distance v Rusijo jako blizu.
In ker se venomer govori, da moramo čimprej v "tretjo" svetovno vojno, da se komunizmu ustavi razmah, je naravno, da se tudi izčrpana Rusija briga za svojo varnost.
Zelo je^bilo v ameriškem tisku oglošana, ko je vprašala Norvežko vlado za dovoljenje zgraditi bojne baze na otočju Spitzbergen.
V carski Rusiji je bilo to otočje pod njeno kontrolo. Zmagoviti zavezniki so se v Versaille-su zavedali njegove važnosti in zaključili, naj bo v bod6če pod kontrolo Norvežke, ker se naha-— SOS. Gornje Je rtbiika ladja, ia tik njenega severnega konca.
27 letih, ki so potekla po podpisu pariške pogodbe, so se mnoge stvari na svetu spremenile in metode iz leta 1920. Je bilo treba že zdivnaj opustiti.
Sovjetska zvefea je, ne da bi kršila zakonite interese Norvežke, začela v letih 1944 do,1945 pogajanja z norvežko vlado o potrebi revizije pogodbe, ki se nanaša na spitžberlko otočje. Namen je bil tudi vprašati za lftnenje zavezniške države o pogodbi iz leta 1920. Sovj. zveza zagovarja nadelo mednarodnega sodelovanja in spoštuje sprejete obveze ter nima nobenega namena voditi enostranslio politiko, katere zagovorniki so izredno aktivni v ameriškem kongresu. Značaj te gonje, ki si jo sprožili glede Spitzbergbv, nikakor ni mogel neopaženo mimo.
Švedski list "Svenska Dagbla-det" izraža svoje globoko presenečenje nad hrupom, ki gs je ife-zvalo to vprašanje v londonskem "Timesu", medtem ko se predhodna pogajanja vodijo že dve leti.
List zaključuje. Aa so Inttli prizadeti londonski krogi ža potrebno. opozoriti svetovno jav-
rs
|e prišla oljna ladja (tanker), m Je). Sovjetska unija je pozneje do-1 nost na tO Vprašanje. Ti krogi
motijo, če mislijo, ds bodo
AMERIŠKA POLITIKA NA PACIFIKU POT V VEČANJE NAŠEGA IMPERIJA
Sedaj, ko se v Moskvi prerekajo glede bodočnosti Nemčije, in ko je Truman tako določno poudaril, da so mejne sfere Ze-dinjenih držav pomaknjene prav v notranjost Srednjegs vz-
težnje, interese in okolščine.
Nsj takoj tu omenim, da je besedilo ruskega pristanka na ameriški predlog nepovoljno, ker poudarja najbolj nezaželjeni del naših razlogov za pover-
hoda, v Grčijo, Turčijo, Saudi	jeništvo nad otočji Tihega ocea
Arabijo itd., je zanimanje za za-	na. Naglašanje dejstva, da je
htevo ameriške vlade po bivših	Amerika zavzela p^ifiška oto-
japonskih otokih . na Pacifiku	čja za težko ceno v krvi. In v Ce-
nekoliko ponehalo.	narju. je napotilo marsikoga, da
Poročevalec agencije ONA.	pričakuje zdaj, da bodo Rusi v
Owen Lattimore. razlaga, da ko	drugih predelih naglašali svoje
je naša vlada prvič omenila, da	lastne žrtve, ter skušali na ta
zahteva te bivše japonske oto-	način opravičiti nekatere svo-
ke na Pacifiku zase. se je zdelo,	jih zahtev,
ds ji bodo nasprotovsle Sovj.	Pomisleki in^ bojazni, katere
tiilij«i, Anglija, Avstralija. Nova	utegne pri manjših narodih izzvati tako dokazovanje, so naj-
Zelandija in tudi Kitajska
Toda Moskva je rekla, da nima nič proti. To presenetljivo Izjavo si je začela javnost razlagati tako, kot da ima USSR pri tem svoje posebne motive.
brže velike vkžnosti zs bodočnosti dirom Azije in prav posebno v Kini se bodo narodi še dolgo spominjali japonske utemeljitve za vojaško okupacijo
Nato Lattimore razlaga, da njih dežel — namreč, "žrtve v se še vedno nismo naučili tega, krvi in denarju". Ako bodo zdaj
da je popolnoma odveč razmi šljati o motivih, kajti ugibanje o motivih je navadno popolnoma brezplodno pri vseh problemih visoke politike. Edino pravilni postopek je ta, da ostaneš strogo pri stvarnosti in raziskuješ dejanski položaj, struje in
narodi, ki so porazili Japonsko v geslu mednarodne enakopravnosti, naglašali iste razloga, utegnejo ti narodi smatrati, da je to odmev ali pa oznanilo novega imperializma.
Toda še večje važnosti kot psihologični pomisleki Je zem-
ilČno bolna že pred vojno, njeno stanje se je poslabšalo, kajpada — še bolj med vojno, in sedaj plačuje za zdravljenje.
Tej Angliji so prišle v Sredozemlju na pomoč sedaj s svpjo novo politiko Zed. države.	4
Naša mornarica je v Sredozemskim rhorju že ddlgo. A nima se določenih baz. Odslej jih bo imela v Grčiji in v Turčiji, In priznan« vzletališča ter kopno armado v teh dveh deželah. Ob enem Trumanov načrt določa, da bodo grško iri turške armado vežbali naši častniki in da jo bomo mi oborožili« In pa da bomo njuno ekonomijo organizirali z našimi gospodarskimi veščaki. In njuno ljudstvo bomo prehranjevali z našimi živili.
V Moskvi si to razlagajo za nenapovedano vojno proti USSR, za dolarsko diplomacijo, za "atomski pritisk1* ud.	. *
Truman je dejal, da sta tu le dve alternativ^: ali naj pustimo Sovj. uniji, da se razmahuje, ali pa ji zagradimo pot. In naša vlada se je odločila riskirati slednje.
Kakšne bodo posledice, je določno težko uganiti, a ve se, da dobre ne bodo.
Angleška armada je že v Grčiji. Nekaj jo je tudi v Turčiji. Namen naše vlade je oborožiti ter vežbati okrog milijon moz turške armade, da bo v slučaju vojne zmožna ustaviti "ruski val", dokler "naša armada ne pride tja".
Vse se torej vrši s stališča, da je spopad med tema dvetr.z silama neizogiben.	✓
Propaganda je vroča z obeh strani. Obe trdita, da «ta za demokracijo. Toda ameriški liberalci — taki, ki še Jim ne more očitsti, da so komunisti, menijo, da ker je naša dežela Šla tako odločno v boj za status quo, za bankrotirane kralje, za reakcionarne režime ter za stari red — je sedaj samo Še Rusija, katnor bo zrlo tisto ljudstvo, ki zahteva izhod iz sedanjih razmer.
Zed. države so imele priložnost za sijajno zgodovinsko poslanstvo, ki se ga je v prvi vpjni zavedal posebno predsednik Wilson in v drugi pa F. D. Roosevelt. Toda naš sistem je jačji kot pa sta bila onadva. In sedanji predsednik Truman je potegnil ameriške meje v Sredozemlje, dobro vedoč, da se ne gre za demokracijo v Grčiji, ne v Saudi Arabiji, ne v Bglptu, niti rte v> Turčiji, ampak za zajezitev "komunizma *.
fo je, kapitalizmu se gre za biti ali ne biti. In gfe se Rusiji, ali bb mofaftt znova pod "sanitarni kotdon", ali pa bo smtfa tve-bodno dihali po vsem širnem svetu:
# Svetovni mir je na tehtnici in rtič se še ne ve, kdaj ta dvs razredna sistema — prvič v zgodovini kot taka — trčita skupa; In to bo vojna, silnejša od katerekoli prejšnjih. In pogubna za vse človeštvo. Ampak kogar hočejo bogovi pogubi ti, ga udarijo s slepoto in tako se ta tragedija bodočnosti narodov tudi rszvljs.
ljevid. Važnost ameriške postojanke na omenjenih mandatira-nlh otokih postane jasna šele ko jo primerjamo z ostalim sve-
, bila nekaj koncesij nazaj, toda pogojno, da na njemu ne sme zgraditi nikakršnih utrdb. Takrat je v to pristala, £er je bila
pa se
s to propagando odvrnili pozornost svetovne javnosti od tistih, ki skušajo z&kriti razne sunilji-
tom. Pomisliti je treba, da smo, tervencijo v njenih mejah, čuli skoro istočasno s predlogom o pacifiškem otočju e tem. da nameravamo prevzeti del odgovornosti Anglije v Grčiji — pri tem je osnovna misel ta. da bomo mi plačevali, Angleži pa bodo vzdrževali svoje vojaštvo v tej deželi.
Ali sta oba dogodka povezana med seboj? Brez vsakega dvoma! To nam razodeva, kako prj Volji ugoditr ^prvežki par-je ameriško carstvo Širilo svoje lament je o tem razpravljal na meje od dneva poraza Japonske tajni seji! Nato sklenil, da se sem. Prvi človek, ki nas je opo- aplikaciji Moskve We ugodi, zoril na to, da moramo to na- Tolmačijo, da je to Norvežka raščanje svojega območja pra- storila na pritisk anglo-saške di-vilno ocenjevati, je bil Walter: plomacije, kar je več kot ver-Llppmann — kar je zelo ume-jjetno. A Moskva od svoje namere seveda ne bo odnehala.
vesela, da so zavezniki (Angleži, ve mahinaclje, katere so načeli
Francozi, Američani,, Japonci glede vprašanja Spitzbergov.'
Poljaki in Čehi) nehali saj z in-; ~~~	....
AGITATORJI
NA DELU
Stno, ako pomislimo na njegov delež pri širjenju ameriškega vpiti va v Sredozemlju. Lipp-mann misli, da Anglija izgublja svoje csrstvo, ter da bo dobro, ako mi prevzamemo saj nekatere izmed postpjank, katere Anglija opušča. Obenem pa nas opozarja na nevarnosti takega nasledstva in svari pred prevzemanjem sovraštva in opozicije, katero nam Anglija tudi prepušča v krajih, katerih ne more več nadvladati.
To je velika nevarnost, na katero bi morali pomisliti oni. ki
Po minuli vojni pa je Moskva Norvežane vprašala, — kaj, ako se bi tiste določbe sedaj spregledalo, ker Sovjetska unija potrebuje baz, da ne bo zajeta 3
utrdbami njenih današnjih so-	_
sed in posebno s strani Zed. dr- Anton Smik^Hern^l^pi. zav še bolj kakor pa je bila po Martin Judnich. Wauke*an, 111. prvi svetovni vojni.	(2 novi)
Norvežka vlada je bila baje Louis Barborich, Mi!wauke,
Wis. (4 nove) John Krebel, Cleveland, O. Angola Zaitz, Chicago, lil.
(8 novih) Anton Shular, Arma, Kans. Donald Lotrich, Chicago, 111.
(5 novih) Frank Remits, Rock Springs, Wyo.
Mary Stroj, Indianapolis, Ind. Kaj mislijo v Rusiji o tem? Josef Korsic, Detroit, Mich. "Izvestje" v Moskvi, ki so: Jo*™ Kosin, Girard, Ohio
Porofilo sa 4 tedne od 7. februarja do 7. marca 1947.
32 23
18 15 12
12 7
i 6 6 6 4
polu rad no glasilo sovj. vlade, pišejo med drugim:
"Sovjetsko-norvežka pogajanja o spitzberških otokih so dala britanskemu in ameriškemu reakcionarnemu tisku povo<^da je aacel ostro in hinavsko golijo.
Reakcionarni tisk se je že po-služil vseh sredstev, ki se jih običajno poslužuje ob takih pri-' likah. Švedski list "Tagens Ny-gheter" se skuša dobrikati svo-
svetujejo, da potrebuje Ameri- jim anglo-ameriškim pokrovite-ka opazovahšca in oporišča pro- ljem in histerično vpije ter zatr-U Sovjetski uniji - na Darda-; juje da sovjetske ^ na ^^
nelah. v Aziji in na Pacifiku. mm .oceanu predstavljajo "na
Na p ?t ost med nami in VeTiko__„ _______
Britanijo polagoma narašča. Po-
litika v Grčiji ni bila nikdar priljubljena med volilci, ki so nagnali Churchilla. Ako bomo plačevali angleško okupacijsko armado, bomo Skoro privedli do tega. da bodo angleški vojaki nekakšna ameriška kolonijal-na armada. To pa bo ogromno okrepilo opozicijo proti sedanji politiki delavske vlade.
Na Pacifiku pa bomo videli, da te postojanke niso bile naperjene proti Sovjetski uniji. Iz njih gledamo mnogo bolj na britanske, francoske in nizozemske kolonijalne.posesti...
Tudi Kina bo nekoč industrial itirana in ne bo hotela ostati gospodarsko preveč odvisna od Amerike. Indonezijci in drugi narodi vzhodne Azije bodo postali neodvisni in do neke mere mogočni. Ali bodo smatrali, da jih ameriške postojanke na Pacifiku ščitijo ali ogrožajo? Kdo ve?
(2 novi)
K. Errno*nik, Red Lodge, Mont. Anton Jankovich, Cleveland, O. Frank Podboršek, Cleveland, O.
(2 novi) Lawrence Selak, Star City, W. Va.
John Marolt, W. Mineral, Kans. Louis MalenSek, Fusblo, Colo, John Ipillar, St. Louis, Mo. -
(2 novi) Jennie Padar. Brooklyn, N. Y. Jim Dekleva, Gowanda, N. Y. Max Martz, Buhl, Mlnn. Frank Klun, Chisholm. Minn. John Vitez, Barton, Ohio Frank Bizjak, Chicago, 111. Matt Videgar, Chicago, 111.
Skupaj 17 S naročnin. Prejinji Iskas (4 tedne) 194 naročnin.
Kadar se spomnite svojeev v starem' kraju, pošljite jim lanski In pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski $1.5«. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo lsl,
Kupujte Victory bondoi
Tole mi ne gre
Ako
Je naročnina potekla, oknoVIte ja čimprej.
NE ČAKAJTE,
dč prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo Čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
perjen samokres" na srce Zdru ženih držav. Začetniki te burne gonje pa so pozabili zelo važno okolnost.	. ,
Dosedaj je bilo spitzberško otočje formalno odvisno od> pogodbe. ki se je sklenila v Parizu 9. februarja 1920. Velika Britanija, Združene države in Francija, katerih vlade so takrat zavzemalo znano stališče proti Sovjetski zvezi, so imele glavno vlogo pri sklenitvi te pogodbe. Takrat se jim je zdelo potrebno, ne ozirati se na interese mlade	-
sovjetske republike, čeprav j? s y OIOVO ^ teritorialnega in gospodarskega	*
vidika imela Sovjetska zveza neoporefne interese na Spitz-bergih.
Razen tega so države podpisnice imele za potrebno vključiti v pogodbo o spitzberških otokih tudi Medvedji otok, ki je bil sovjetski. Deveti člen pogodbe iz leta 1920 zabranjuje Norveški graditi vojaške utrdbe na otokih in se sklicuje na pravice in dolžnosti članov Društva narodov, ki takrat ni obstajalo. Druga svetovna vojna je pokazala, da je ta položaj povzročil občutno škodo pri obrambi severne obale sovjetskega ozemlja. Končno je znano, da so med državami, katere so podpisale pogodbo, tudi države, katere so se borile proti zavezniškim narodom in med katerimi sta tudi Italija in Japonska.
Ker je to vse jasno, je ts pogodba postala nekoristna, ker ne usVraza več sedanjemu mednarodnemu položaju in ne more zaradi tega več ostati v veljavi. V pozabili?
Centu naj bi Zed. države financirale vlade ter oborfcftevate armade, ki Jih ljudstvo njih ni h dašal ne mara. to ml iHkaker ne gre v alavo! Mar smo na abijub-Ijene štiri svobodščine še čisto
WANDA WASUEWSKA:
tu, sestra, izgubljate čas, «ni postavljate straže, ali je tu ječa ali kaj? Vprašam vas — ječa?"
Previdno in nežno je potegnila z roko po belih povojih in 1 se mu mehko nasmehnila. Izpod Ta roman smo lani v eni številki že pričeli, a ker nismo dobili j obvez jo je pozorno gledalo pravočasno dodatnega gradiva, smo morali naravno — z njim plamteče edino oko.
Iz ljubezni
prenehati že po prvi številki.
Pozneje se nam je posrečilo dobiti še ostali del Wanda 'Wasilewska je pisateljica poljske narodnosti,
ki je
med vojno živela v Moskvi Bila je ena glavnih pobomic za pre-roditev poljskega naroda. Ob enem je bila
skega
namreč take
tudi v vodstvu polj-a, ki ne bi tiščalo na-
"Včeraj si strgal obveze. Rad bi se poškodoval. Ni ti mar, da se mi razburjamo zaradi tebe, da bi ti radi pomagali. Uporen, razvajen otrok si, zato pa te je
ti pišem, da bi ne premišljeval, ampak piši. Pri nas doma je vsa po starem, tvoji stari so tudi živi in zdravi in samo tebe vsi čakamo, zato piši, ali pojdeš še na fronto ali že domov. Če pa je treba, bom jaz prišla po tehp, ker tvojim staršem je težko, jaz pa bom prišla. Se enkrat te pozdravljam in pričakujem pismo, na svidene. Tvoja Olja."
Marija je skrbno zganila obrabljeno pisemce. V široko odprtem, v strop uperjenem ra-njenčevem očesu se je vlažno zablestelo.
(Dalje prihodnjič.)
za j v stari red temveč v bodočnost — v t Ao, ki naj bo ljudstvu treba stražiti. v Korist.'	I "Ah, kakšna . .."
Marija si je brž obrisala roke Umiril se je za hip in utihnil, in spet oblekla haljo. Nestrpno Marija je čakala.
Marija je slekla svojo belo bolničarsko haljo. Odprla je pipo in pritekel je tenek curek vode. Njeno štiriindvajseturno dežurstvo se je bližalo koncu. Zunaj je bilo še temno, vendar je že bilo videti obrise drevja na komaj vidno bledečem nebesnem svodu. Marija je s prijaznim pogledom pozdravila novi dan. Pomislila je, da bi bilo prijetno iti peš domov, če bi ne bilo dežja. Ali pa bi kljub temu šla, da bi čutila na obrazu hla-
9 „
je pretrgala pentlje, ki so se zamotale. -
"Oprosti, prosim, gotovo si zelo trudna, ampak ..."
"Ne govori neumnosti, Raja, pojdiva!"
Dolg hodnik, pokrit s temno-
"Ali mi boste povedali resnico, samo resnico, čisto resnico?" je nenadoma vprašal.
"Poizkusila bom."	^
Premišljeval je, zbiral misli, poizkušal sestaviti vprašanje. Ne boste mi povedali resni-
rdečo preprogo. Priprta vrata ce, sestra. Toda pomiriite! Ce bi
bolniških sob. Duh po zdravilih. Nekoga so nesli na nosilnici. Nekdo je hitro tekel v operacijsko dvorano.
"Jaz ne opravim nič pri njem," je skušala pojasniti Raja in brezmočno razprla roke. Marija je ni poslušala. Odprla je vrata v majhno sobico in jih spet naglo zaprla za seboj. Dve bolničarki sta se sklanjali nad
se z vami zgodilo takole... Ležite v bolnišnici, slepi..."
"Ti nisi slep," je rekla strogo.
"No, na eno oko vseeno.. torej brez očesa, brez roke, brez noge Ali bi vi hoteli tako živeti, kaj? Bi hoteli?"
Zlobno, uporno se je nasmihal in temno oko se je blestelo v vročičnem ognju.
"Samo resnico, čisto resnico!
posteljo in% držali ranjenca ter Ce sploh morete brez prevare." mu v presledkih nekaj dopove- "Povedala ti bom resnico, je
dovali. Ranjenec se jima je trgal ifc rok — bela mumija, ovita s povoji.
"Nočem, nočem, slišita nočem! Ne potrebujem vaju, nikogar ne potrebujem! Pojdita ven. mrhi!"
Marija je prav po tihem pri
mirno odgovorila Marija. "Lezi kot je treba. Daj, da ti popravim blazino, tako. Sedaj poslušaj ..."
Prijela je njegovo vročično roko. Ležal je mirno in čakal.
"Poglej, ne morem ti povedati, kako bi bilo z menoj. Kaj
JUGOSLOVANSKI POSLANIK NAS OBIŠČE
Milwaukee, Wis. — Tukajšnji Jugoslovani prirede v nedeljo 23. marca banket, na katerem bo častni gost jugoslovanski ambasador Sava Kosanovič. Vršil se bo v dvorani K. of P., 1925 W. National Ave.
Dvorana bo odprta že ob 3. pop., večerja pa bo servirana ob 5:30 pop. Cena je samo $1.50 za osebo. Tikete lahko dobite pri članih pripravljalnega odbora in pri tistih Članih raznih društev, ki so se zavzeli za razprodajo. In dobite jih lahko tudi v dvorani na dan priredbe.
Program bo pester. Nastopila bosta pevska zbora "Naprej" in "Sloboda" in med večerjo pa bodo igrale članice kluba HrvatsKe Hčere
Ob tej priliki bo poročano, kako je v Jugoslaviji sedaj. In pa o razliki med sedanjo ter prejšnjo Jugoslavijo. Banketa se udeleže tudi župani mest Milwaukee, West Allisa ter Cu-dahy.
Torej ne zamudite te redke prilike! Privedite s sabo tudi svoje prijatelje.
Vabi vas vse pripravljalni odbor.

ZA DRUŽINO, KI JE POGNANA IZ STANOVANJA, dandanes to ni ftala Kajti kje doblU drago stanovanj«, posebno posiml? Gornja slika Je Is New Yorka. Ko ao družini pohištvo pod policijsk? protekcijo »iloma sneali na ulični pločnik, »o te začeli zbirati sosedje in protestlraU proti policiji. Policijski radio Je moral posvati ojačanje, predno so dodatni policaji s svojimi količki mogli rasgnaU množico.
NAŠE AKTIVNOSTI
Zbira ANNE BENIGER
WANDA WASILEWSKA pisateljica romana "Is ljubesni", znamenite knjige "Mavrica" in rasnih drugih knjig.
dne kaplje in veseli veter in poslušala. kako pljuskajo luže pod nogami. Nekoč, v otroških letih je imela rada tako vreme. Zbežala je iz hiše v nevihto, v dež j naj odideta. Razumeli sta in občutila nebrzdano radost, j brez šuma izginila za vrati.
šla do njega in mu položila roko bi čutila in kaj bi rada. Mogoče na obvezano glavo. Izpod debe- tudi jaz hotela umreti." lih belih plasti obvez jo je mra- "No, vidite!" čno pogledalo temno oko.	Počakaj!
"Kaj pa je?" je vzkipel ra- Strašna utrujenost je v hipu njenec. a opazila je. da jo je spo- izginila. Začutila je v sebi polno znal. takoj je utihnil in se nehal sil. kakor da bi se dežurstvo šele premetavati.	začenjalo. Priplaval je topel val
"Kaj pa počneš? Ali te ni misli o Gregorju, sram? Kaj pa misliš?"	f "Poglej, moža imam. Mož je
Pokimala je bolničarkama, da na fronti. Morda leži ta trenu-
in
ker je veter trgal njeno obleko, ker je škropil dež po njej, ker je tekla voda po razmršenih laseh in so padale kaplje v luže. Seveda je bil potem doma vselej prepir in mati je brez konca godrnjala zaradi premočenih čevljev, zaradi obleke, ki bo vsa zmečkana, zaradi pentlje, ki ne bo več za rabo.
Spet je veter in dež; spet kličete in vabita, da bi norela, kri-če skakala po dvorišču in vsa omamljena nastavljala obraz pod hladni bič dežja.
Marija se je nasmehnila. Da, to je ostalo v njej. Divji instinkti, kot je govorila mati. Toda sedaj je pa res treba štediti obutev. Ene same čevlje ima in še ti so že zelo zdelani. Treba se bo peljati s tramvajem kakor navadno. In spati, spati! Naspati se za vseh štiri in dvajset ur.
Vrata so se odprla. "Pridi, Marija, pridi, že spet kriči, tako strašno kriči."
"Stokrat sem že povedal..., saj sem povedal, ali ne?"
Glas se mu je zvišal, zvenel, v njem so se zaslišali grozeči toni, pripravljeni preiti v histerično vpitje.
"Kaj pa si tako pametnega povedal?"
"Ne maram, ne maram vaših obvez, vašil) injekcij, vaših operacij, zdravnikov, bolnišnic! Ne maram! Kakšno pravico imate, kdo vam je dovolil? Jaz ne maram!"
Sedla je na stol poleg postelje, ne da bi vzela roko z njegove omota ne glave.
"Kaj bi pa rad, ti trma?"
"Ničesar ne maram, ničesar, slišite! Umreti hočem, pravico imam do tega. Zakaj se norčujete iz mene?"
"To je zelo preprosto—umreti!" je Uho rekla. "Seveda, živeti je teže. Ampak ti moraš živeti in živel boš."
"Če pa nočem. Čemu sedite
o o o o o o o s o o
o
•
o o
s •
o o o o o o o o o
o •
•
o
o •
o o o o
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET
članov (k) je treba za novo društvo

NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
99
Narotnlna sa Zdrušeae irtavs (Isvsemftl Chicaga) In Kanado |I.M na lata; S3 00 sa pol lila; $150 sa četrt leta; ta Chicago in Cleero $7.50 sa cslo leto; $S.7f sa »al leta; sa laessmstta $9.0«.
Naslov so list in tajništvo je:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE
* *
CHICAGO 23, ILLINOIS
Isseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeesseeeeeeeeeeseeeeeoeeee
o o o o o o o o o o o o
o •
o o o
eeeo
tek ranjen kakor ti. Po pravici ti povem: če ni mogoče, da bi se vrnil brez poškodbe — naj se vrne brez rok. brez nog, samo da bi se vrnil. Moje roke bodo njegove roke, z mojimi očmi bo gledal v svet, samo da bi prišel, samo da bi bil pri meni.:."
Ne, sedaj ni več govorila z ranjencem. Prosila je usodo, zgodovino, neprizanesljivi svet, da bi se Gregor vrnil. Ah, še enkrat slišati njegov glas, videti njegov nasmeh, dotakniti se njegovih rok, mu streči, biti poleg njega ... Zopet občutiti visoki val sreče, v katerem tone srce, tisto globoko zaupanje, sinji mir, ki objema dušo. Zopet pomisliti na to. da je največja sreča človek, ki je za vedno tvoj in, da se ni izgubil na daljnih poteh vojne, da je prišel, da sta spet skupaj. Kakšen pomen bi to imelo... Ne, ne, ona bi mu pojasnila, znala bi ga prepričati, pomagati mu tako, kot jI je on stokrat pomagal...
"Ali je to res?" je resno vprašal ranjenec in pogled njegovega mračnega očesa se je vpil v njen sijoči obraz.
"Da. resnica je," je svečano pritrdila, kot da bi prisegla. "To je čista resnica."
Gledal je v strop.
"Veste, sestra, dekle imam..."
Seveda. Sedaj je razumela, da je povedala prav to, kar je bilo treba. Odgovorila mu je na vprašanje, ki ga je najbolj mučilo.
Ranjenec je dvignil roko in brez moči zakrilil z njo.
"Kaj bi rad?"
"Pod blazino, pod blazi-no..."	▼V
Iztegnila je roko, zalelestel je papir. -Ovitek, zlepljen iz strani šolskega zvezka, razmazane modre črke naslova.
"Vzemite pismo ven, sestra!" ' Majhen, zamazan kos papirja.
"Berite, sestra, na glas!"
Zrsvnala je pismo na kolena. Črnilni svinčnik je bil razmazan.
"Dragi moj Vasja! Pozdravljam te iz vsega srca, in mama in sestrica Frosja in teta in vsi sosedje, fcelo sem vesela, ker že vem. kje si, in vpm tvoj naslov. Zakaj ne pišeš, kar si ranjen? To bi ti rada napisala, da naj bo kakor koli, omoiija se bom s teboj, piši mi, kam si ranjen in čeprav bi postal invalid, ne misli na to, ker je vseeno, jaz sem še vedno taka kot sem bila, zato
OZNANILO O SEJAH SANSOVE PODRUŽNICE
Milwaukee. Wis. — Seje podružnice št. 56 SANSa se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Rebmiškovi dvorani, 6th St. in W. Bruce St.
Prihodnja seja bo 23. marca. Začne se pol ure prej kot običajno. namreč ob 1:30 pop. Kot dobri, zavedni Slovenci, podpirajte SAN§, in ne zamudite sej te podružnice, ki so zelo važne.
Odbor za leto 1947 je: Frank Puncer, predsednik; Ant. Demšar, podpredsednik; tajnica in blaga j nica Mary Musich, 1917 S. 72nd St., West Allls, Wis., telefon GR 4004, zapisnikar Chas. Kramer.
Nadzorniki, John Jenko, John Perme in Frank Primozich.
, Ne zamudite kartne zabave, ki se vrši v nedeljo 27. aprila v Rebmiškovi dvorani.
Mary Musich, tajnica.
Ameriški družinski koledar je še vedno glavna briga v našem uradu. Daje nam veliko dela, ki pa smo ga veseli. In ugodno je nam, ko nam razpečevalci in či-tatelji iz vseh krajev dežele poročajo, da se jim vsebina knjige dopade in da razprodajanje ni tako težavno kot so se vsled zamude bali, da bo.
Dočim vsi priznavajo, da so bili za zamudo koledarja tehtni vzroki—zaradi okolščin, ki smo jih že mnogokrat pojasnili, vseeno vsakdo izraža željo, naj prihodnji letnik izide ne pozneje kot v decembru. In to se bo zgodilo — definitivno!
Posebno po godu je nam pismo, ki ga je poslal Frank Pod-boy (Park Hill, Pa). V njemu pravi med drugim: "Priloženo pošiljam vsoto za koledarje. Malo pozni so letos, ali meni se vsebina jako dopade. Pri razproda-jvnju nisem imel nikake sitnosti. Čestitam Vam in Zaitzu za lepo delo."
Louis Barborich (Milwaukee), ki je naročil dve sto izvodov koledarja je dobil vanj šestindvajset oglasov, je piačal vse in tudi
dobro uspel. Enako tudi Frank Cvetan v Johnstownu, Pa.
Frank Stih v Sheboyganu, Wis., Anton Shular (Arma, Kansas), John Vitez (Barton, O) in Alois Ocepek (Barberton. O), so poslali nova naročila za znatno število Koledarja. Veseli nas, ker so se z razprodajo toliko potrudili.
Reklama ameriškega značaja v Sovj. uniji neznana stvar
V	Zed. državah in v kapitalističnih deželah sploh se troši milijone za oglašanje. V državah s takozvanim načrtnim gospodarstvom pa ni te potrebe.
V	Sovj. uniji je stari način oglašanja v trgovini povsem odpadel. Zato se obiskovalcu iz Chicaga, iz New Yorka ali iz katerega koli velikega ameriškega mest^ kar čudno zdi, ko pride v Moskvo, pa ne vidi električnih napisov, ki bi oglašali to ali ono milo, obleke ali kar že, kot jih je vse polno v ameriških mestih. Tržaški "Ljudski tednik" piše:
V	deželah, kjer kapitalizem svobodno gospodari, si ne moremo %nisliti trgovine brez reklame. Plakati, slike in napisi po zidovih, velike svetlobne reklame po glavnih ulicah skušajo pritegniti s kričečo vsiljivostjo mimo hitečega državljana. Blago prav gotovo ni tako sijajno in edinstveno, kakor trde te reklame. Stanejo pa te reklame lepe denarje, ki jih plača nič hudega sluteči kupec, ker je blago zato toliko dražje.
Vse drugače je v Sovjetski zvezi. Francoski časnikar Effefe piše iz Moskve v listu "France soir", da v- Sovjetski zvezi ni prav za pra\^ nobenih pravih reklam. Vse tovarne so državna last in nimajo vzroka, da bi si konkurirale. V celi Moskvi je
Mary Suglich, ki je bila pred videl Effel le dve reklami: ena leti Čikažanka, sedaj pa živi že je predstavljala sladkosnednega precej let z družino v Washing-1 medveda, ki svetuje Moskovča-tonu, D. C., vzdržuje stike z na- j nom, naj si privoščijo sladoleda; mi z obnavljanjem Proletarca na drugi je bančni uradnik va-ter z naročanjem Koledarja. In bil ljudi, naj vlagajo denar v ponavadi kaj doda tudi v tiskov-: njegovi hranilnici, ni sklad. Poročajo nam, da je ze- Tudi tedniki in mesečniki ne lo delavna v jugoslovanskih priobčujejo celih strani reklam krogih v Washingtonu in bilo bi kakor v kapitalističnih deželah, priporočljivo, ako bi o tem kaj Le redko najdemo v kaki reviji
na predzadnji strani preprosto fotomontažo, ki rfaznanja, da so začeli izdelovati novo tkanino ali kaj drugega. Sovjetom se zde reklame v zapadnih časopisih brezmiselne ali pa vsaj pretiran luksus.
Izložbe, ki jih ni mnogo, se prav nič ne trudijo, da bi tekmovale med seboj glede privlač-
priložil vsoto za naročnine na re. namreč da se jim kolikor mogoče napravi konec, je priporoč
list ter znesek v tiskovni sklad. V slednjega so prispevali J. Tamše $2. C. Kramar $1 in L. Barborič $5 Piše. da ga je zagrabila "flu" in je moral vsled
dopisovala v Proletarca.
Dobili smo poslednje mesece precej pritožb o nerednem dostavljanju lista. Vse zagotavljamo, da gre Proletarec vsak teden iz tiskarne na glavno pošto ob enem in istem času kakor zmerom. Vzrok za zamude je torej drugje Največkrat na lokalni pošti, ali pa pri raznašaku., , mT , _.t	. , „ Da se tem nerednostim odporno- nosti Najznačilnejše so izložbe
velikih trgovin z jestvmami, imenovane "Gastronom". Te so
ljivo poslati pritožbo na poštni dopisnici lokalni pošti ali pa ji telefonirajte. Tudi pismonošo je dobro včasi vprašati po vzroku.
polne šunk, butilk, kruhkov, škatelj kavijarja, ogromnih ko-lačev, rib... Če pa pogledamo od blizu, vidimo, da je vse izvr-
tega z agitacijo prenehati, a čim Rezultat na ta način bo rednej- !stno napravljeno, iz kartona in
se bolezni otrese, Bo z razproda-janjem koledarja nadaljeval.
Anton Jankovich (Cleveland) je poslal za koledar in za oglase v njemu, ki jih je nabral, že precejšnjo vsoto. Enako za naročnine na list ter v tiskovni sklad, $5 od Josipa Maslo, $2 je prispeval Lawrence Zalaznik in $1 Frank Ipavec.
John Krebel (Cleveland) poroča. da gredo izvodi Am. druž.
še dostavljanje.
VNtej številki je objavljen seznam naše zaloge knjig. Se je
rahlo pokrito s prahom.
To pa ni nobena prevara. Vstopimo v trgovino. V notranjosti je vse čedno in popolno-
zelo skrčil, a še vseeno vsebuje , ' ^ Pro<Jajalke v Mih blu_
bogato zbirko slovenske in an-	zah yam lahko v ^
gleske h erature Opozarjamo	nid Ra^ste ^ y ^
na to vse tiste, ki so nam posled-	,ožbi u kartunfl Petdeset ^
nje case pisali po cenik.	kruhfl; M ^^ črn struč^
Ako ta kolona ni tolikšna kot	hlebčke, francoski kruh, lenin-
običajno, je vzrok to, ker ima-	grajski kruh ... Petdeset vrst
mo v teh dneh preobilo drugega	kolačev: mandeljeve, češnjeve,
dela in ni mogoče iztisniti dovolj
koledarja dobro izpod rok. Ob časa za še kaj drugega. Treba je
VODJA UPOKA V INDOKINI. Chl Mina. ki so ga npornlkl proglasili ta predsednika svoje republike, prisade va Franciji veliko neprijetnosti In tudi škode. Francoska vlada jo obljubila Indoklnl mnogo koncesij ter avtonomijo, a ljudstvo koče popolno neodvisnost. Toda Francija je poslala tja nadaljna Ojačenja In Indokina bo sa enkrat v tem boja Isgublls. '
čemu se cerkev toliko trudi pomagati nnsadnjaštvu, čeprav ve, da se ji vsjed tega majajo tla pod nogami, to mi nikakor ne gre v glavo!
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN snd SUROEON 3724 WEST tltk STREET
Tel. Crawford tSlt OFFICE HOURS: l:3t U 4 T M. (Except Wed., Sat and Sun.)
«:!• to l:M P. M. (Except Wed., Sat. >and Sun.)
, ttlt So. Rldfowa? Ave. Tsl. Crawford 1441 If no answer — Call Austin H H
enem je poslal vsoto za naročnine za list ter znesek v tiskovni sklad, v katerega so prispevali Rose Jurman $10; Mrs. M. Este-nik $2; John Useničnik $2, in po $1 Louis Lemut, Frances Selan in Louis Lovko.
Anton Zornik v zapadni Penni vrši svoje delo izborno kot običajno vsako leto. Am. druž. koledarja je naročil nadaljne izvode. Ob er^em je poslal vsoto za nabrane naročnine ter doneske v tiskovni sklad. Našim prijateljem v naselbinah zap. Pennsyl-vanije priporočamo,#da mu gredo pri tem delu na roko.
Martin Judnich (Waukegan, 111.) je razprodal vse naročene izvode Koledarja, nabral naročnin na list in v obeh nalogah
bilo pripraviti davčna poročila, ki so morala biti dogotovljena do 15. marca in vrh tega je obilica drugih poslov. Zato je tudi naša korespondenca nekoliko zaostala. A vsem zagotavljamo, da bomo te zamude "došli" najpozneje v prihodnjem tednu.
soooooooooooooooooooooooo*
i BARETINCIC ft SON :
? ___s
POGREBNI ZAVOD
Tal. to-aci
414 Breed Street JOHNSTOWN, PA.

Poslušajte
vsako nodeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
WGCS, 1360 kilocycles. Vodi jd George Marchan.
smetanove, vse izvrstni izdelki moskovske slaščičarske šole. Sto različnih vrst cigar, cigaret ali "papiros". Sto različnih vrst vin. od katerih žlahtna krimska vina porto prekašajo celo mnoga znana francoska vina. Pozabiti ne smemo tudi sloveče "vodke".
Glede udobja in elegance je Moskva "mogoče še na stopnji kolektivnega luksusa. Država in občina sta doslej mogli povečati le prijetnost in udobje najbolj obiskanih javnih prostorov: podzemeljske železnice, parkov, velikih trgovin.
To pa še ne pomeni, da se Sovjetska zveza ne bi zanimala za privatno ali polprivatno udobje. Toda vsaka stvar ob svojem času! Mnogi zftaki kažejo že na to, kakšen bo sijaj in čar Moskve v petih do desetih letih.
—-- .-	i	.m i .i	.....
Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letoftaji (1.65, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CBNAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
T*L MOHAWK 470T
1838 N. halsted st. CHICAGO 14, ILL
„MfeX£rAa£C SE TISKA m NAS
ARM A
Pfesmi, poezije, igre
Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine
Romani, povesti
ftmrtfc Lawiidale Avenue, CUlflHk
Poučne in znanstvene knjige
itefnatit) ilustrirane, vet......................
It. zvezek: črtice in povesti ter Kfittfni in pol«, uii^ni spisi, h rož. $1.50,
vos.....................................
IIT. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Ni kiča. Za narodov blagor, Črti c* ter Kritični in pol«-, mI2ni spisi, brol. $1.50,
Romani, povesti, črtice in opUi	v
Beneški trgov««, t Wm. Shakes-
• peare), vezana ...........
j Carli jeva senitev—TrJj«- ženi-ni (F. A. Tauchar), dve, ia-loigri, enodejanke, brol....
Divji lov««. (F. S. Finžgar), na-rodni igrokat s petjem v iti-rih dejanjih, brol. ...................
Golgot« (M. Krlei), Jrama v treh dejanjih ............
Gospa a morja (Henrik Ib»en)
, igra v petih dejanjih, brol..
t,
Hrbtenica, (Ivan Moiek), drama. v treh dejanjih s prologom in epilogom..........
Julij Cesar, (W. Shakespeare)
vezana ..................
Kjer jo. ljub«s«a, tam Bo«, po
L. Tolstojevi povesti spisal F. Miltinski. Igra v 1. dejanja
Martin Krpan, (Fran Gov«kar),* dramska pripovedka v petih-dejanjih, brol.-----------------
Macbett«, (Wm. Shakespeare),
▼et. ....................
Othello, (Wm. Shakespeare), vestna ..................
Očiščenje, (Angelo Cerkvenik) tragedljs v šestih scenah . .
Romantične «Iui«, (Ivan Cen-kar), drama v treh dejanjih, vetana ..................
S«« Krosa« noči (Wra. Shakespeare), vetana ..........
Umetnikova trilogija, Ivan Cankarju v spomin, (Alois Kraigher), tri enodejanke, so celota zase, broi. 54c, vez________
Velkašia, (F. Milčinskl), roparska pravljica s petjem v enem dejanju —----------------------

'ki—T. Stektasa)
Ameriške povesti., zbirka črtic slovenskih pisateljev v
Ameriki ...........................«... .65
Babilonska ima. (Joe Hocking),
zanimiv roman v dveh delih,
C2i* str., broi. $1.75', vet......... 2.35
B«i is tem«, (ruski pisatelji),
broi. 5 6 c, vezana......... 1.00
Besi, (F. D. Dostojevski), roman v dveh delih, 758 strani, broi. .
$2.00, vez................. ........MO
Belgrajski biser, povest it davnilf
dni, broi...................15
Boy, (L. Coloma), roman, broi. 25 Božičaa pesem v prosi, (Charles u.ckenO, broi......... .25
Bel« noči—Malt junak, (F. M.
Dostojevski), povesti, broi. .45 Bilk«, (Marij* Kmet), povesti
in črtice, broi.............35
? Blagajna v«lik«ga vojvod«,
(Frank Heller), roman, broi, 1.00
Cvetk«, (H. Majar), šopek pravljic za stare in mlade,
broi ....................20
£rni demanti, (Maurus Jokali),
broi. $1.25, vez....................... 1.75
črni panter, (Milan Pugelj),
povesti in črtice, broŠ.......50
Daj nam danes nas vsakdaaji kruh, (A Cerkve ni k), povest, broi...............40
Dalmatinske povesti, (Igo Kai), *
broi.........................................45
D«d«k j« pravil, (Julij Slapiak), pravljice in pripovedke, broi. .65
Domače živali, (Damir Feigel),
vez..................................„«.« .40
Drobiž, (Fr. Milčinski), povesti-
ce, broi................................... ^75
Dva svetova,. (Ivan Molek),
povest slovenskega priseljenca,
broš. .... ................50
Don C oren, (G. Keller), roman broš........................................25
Dvoncžec, (Kari Evrald), naravoslovne pravljice s slikami, vez..................75
Filozofska zgodba, (A loj t Ji-.
rasek), vez...............35 i
Francijo in francosko Ijadstve,
(C. Petelin), splošen zanimiv oris Francije in njenega ljudstva, broi..»...............................50
Fran Boron Treak,. vodja hrvatskih pumi u rov, (G. Pandurič),
broi....................................... ,35
Gospod Fridolin 2olna in njo-gova d nižina, (Fr. Milčinski), vez.................35
Hiia brez oken, (Tone Seliškar), socialna povest, broi........«......50
Heptameron, (Marg. Valoiska),
povesti, broš..............35
Hlapec Jernej in njegova pravica, (Ivan Cankar), broi. .75
Humoreske, groteske in satiro
(VI. Azov in Teffi), broi. .. .50
Jeromkin krog, (A. Koževni-
kov), povest za mladino s slikami, iz ruščine p revel I.
Vuk, broi......................«....... .35
Ju^ (P. Chocholouiek), zgodovinski roman iz Balkana, 614 strani, vez....................... 1.25
J nan Miseria, (P. L. Coloma),
povest, broi..............................75
Jurkica Agičeva, (Ks. ftandor-Gjalski), zanimiva povest, 368 strani, broS. 65c. vez. 1.00
Koafesije 1 karata, (J. M. Ma-
char), 1 zbirka spisov, broi.
50c, vez...............«.........«... .85
Kazaki (L. N. Tolstoj), tcavka-
tan Dovest. broi---------------..... .50
Krnlj«v vitez, (M. Zevaco), zgodovinski roman, 374 strkni,
broš. $1.00, vez.......................4.50
Kreutzer jeva sonata, (L. N.
Tolstoj), roman, broi.............40
Krva« osveta, iz spisov črkeske-
ga Častnika, broi......................35
Ljudske povesti, (J*rane Jak-
šič), broš............... .50
Marjetica (Anton Koder),
idila, broi. .................«..........78
Marseljeza, (Herman Wen4«l)» zgodovina mednarodne delavske himno, broširana.............. 65
Mnlo življenje, (Dr. Fr. Detel«),
povest, broi. 65e, vez............. 1.10
Med potniki in mornarji, (Btat-ko Kreft), zsnimtvi potopisni fragmenti, brol......................75
Mojo življenj«, (Ivan Cankar); brol. 63c, vez....,................. 1.00
Mož s brazgotino In drug« novel«, (Jack London), broi., .35 Naia vas, (Anton rfovačan),
broi. $1.00, vez...............«... 1.50
Novele la črtice, (Milan Pugelj), broi ...........................
Orači, (A. Cerkvenik), povest is
delavskega življenja, htoi.... .OS Oglcnica, sli hudobija in nedAl* nost, (Fr. Zakrajiek), povest,
broi.........................................35
Pariški zlatar, (Silvester K.), povest, brol................15
Paberki is Roža, (Ivan Al-breeht), renček mičnih pove-
stic. (broi. ...............—......... JM
Pint vinski otok. (Aoatol«
France), broi. $1.00. v«z....... 1.50
Plat zvona, (Leonid Andrejev), novele, vez............. .te
Pravi lica In pripovedk«. (S. K*
iutnik), broi............................25
Znanstvene razprave, politični in goepodarsko-socialni spisi, učne« zdravstvene in drage knjige ter brošure.
ABC socializma, kratek pregled socialističnih teorij (Iv. Melek), broi..........................15
Ali je religija prenehala feak-cioairati ? Debata .........15
AB spolna vzgoja ree al po«
trebaa? (Franjo Žgoč), broi. .35 Aagleifce-eleveasko borilo,
(Dr. F. J. Kern), vez..... 2.00
Citaaka o bigljoai, (Dr. Ivo Pire* ilustrirana, v«z....... 2.00
Človek — od kod ia kam, duhovno prestavljanje sveta, (Ivan Gol-Voj), vet. .....................1.75
Državljaaski priročnik, (L«o
Zakrajiek), broi................. .50
Doba rovom s, (Thomas Paine),
broi. ...«..................«.............. .5Q
Govedoreja, (R. Legvart), s slikami, broš........«...................75
Dojenček, njega: negovanj« in prehrana, (Dr. Bogdan Deri), brol.....................:....................35
Divlji Preoataci, (J. H. Moore), prestavil T. Cvetkov (V hrvaščini), vez. ...............«........... 1.00
Elementi modeme iaobrozbe,
(I. Molek), brol. 40e, vez... .60 Hipaatlaaas, navodila za hipno-
tiziranje, broi......................501
Idejni predhodniki današnjega socializma la komnaisma, ,
(Abditus). brol. ...........35
llustrlraaa lopa maska, navodila za iminkanje, vez........75
Kaj aaj storimo, da lama odre*
s«nI? (R. G. IngersoU), broi. .25 Katolttka cerkev in social!sem
broi. ................................_.......25
Kako Jo aastalo današnje delavstva tu njegovo gibanje?
(Dr. D. Lončar), brol...... .35
Kapital, (Karl Marx), poljudna
izdaia, vezana........... l.?5
Karl Marx, njegovo življenje in
njegov nauk, (M. Beer).....35
Kletarstvo, (Bohuslav Skall-cky), brol. $1.50, vez....... 2.00
K oltarni pomen seoialtama, (Dr. Max Adlerh 'broi...........15
Kratfta zgodovina 31c vencev, Ntvntev la Srbov, (Matija
PA*) • ....................25
KVičaaaka r«ligija in V«1iki svo. bodom(sleci? (R. G. Ingersoll
In J. S. Black), brol........«... .50
Maadaa dale ia kapital. (Kari Mart), brot» ....... ... .15
Med pada rji in sdmvalfci, (Janko Kač), sponiIn} svoje matere« broi..........................«... .75
Miselai rasvoj evropskega čleve-
itve, (Frank Dnina), 387 ' l str.,	............................. 2.00
Moji zapiski s DVinaja (Kmil Stefibovte), brol....................15
Nbkollfco pravopisa, (Veno Venomer), broi..............„............10
144i svetovi«! naaer, teorija in
rs t voj dialektičnega. materiali-ma* 'Sigma), btos....................50
O zdravja i« boleznih, (Dr. Ant. Brecelj), broš............. 1.50
O delavske« in »oetafcstlčilem gibanju, aa Slovenskem dO)
ustanovitve jugoslovanske tocialnodemokrstiču« stranke
' (1848-1896), (A. Kristan), broi. 75c, vezana ........ 1.00
RAZNO
KOLEDARJI
Ameriški dražiaski keledar,
letnik	1916, vitan ...............
letnik	1919, vezan ..........
letnik	1920, vezan ...........«...
letnik	1922, vetan .............
letnik	1924, vetan .............
letnik	1925, vetan ______________
letnik	1927, vetan __________
letnik	1928, vetan ...........
letnik	1929, vetan..........
letnik	1930, vetan _____________
letnik	1931, vezan ............
letnik	1932, vezan ____________
letnik	1933, v«zan ..............
letnik	1934, vezan ..............
letnik	1935, vezan.......
letnik	1936, vesau ...............
letnik	1937, vez^n ...............
letnik	1938, vezan ...............
letnik	1989, vetan ____________
letnik	1940, vezan ............
letnik	194*, vej^n -------------
letnik	1942, ^.an .............
letnik	194|, Tesan ...............
letnik 1044, vetan .............
letnik 1945, vezan ...........
KoUdnr Cankarjeve Hruvkr
Ilustrirani in z izredno zani mivo vsebino:
letnik 1930, broi. ___________j
letnik 1982, brol. ..............
letnik 1984, broi.	......
letnik 1986, brok ...............
letnik 1937, broi................
letnik 1938, broi................
letnik 1939, broi. ...«.........
letnik 1940, broi. ...«..........
PESMI IN POEZIJE.
Aikerc), broi. .........................
Homorjova Illa<*e, (Fr. Omer-za), broi. I.
Moderna freaaoska lirika,
(Ante Debeljsk), vez......
Pesnitve, petf zbornik, (Anton Aikerc), fina vezba ....
Preproste pesmi, (Mile Klopčič),
veš. .....................
P«sml, (Srečko Kosovel) broi.
Pbkerske poti, (Janko Glaser),
broi, ....................
Primal Trubar, (Ant. Aikerc), zgodovinska epska pesaitev,
Pismi«« Is pri rode, (VI. Ka-pus), bro* ..............
SMaee la sen*«, (Ante Debeljsk, broi...............
fllktaje, (Ivan ALbraeht), broi. Il|ske pumi (P. B**ruč>, vet. Sin let sleveaske lirike,. od
Vodnika, do. modecn«,, (Cv.
Gefar), brei. 65c, vet.........
Strap is J«iefa, (J. S. Machar),
Urol, 7jc, vet........................
V zarjo VMNt, (Olon Zupančič), pesnitve, broi.......
Trbovlje, proletar-ke pesmi, (Ton« SMlikat), brol. .iKc,
StfPJ, 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL
pevci in pevke zbora ZARJE iz Cfevefanda
v dvorani
Tudi vet ostali spored vsebufe bogate točke
PRIČNE SE OB 2:30 POPOLDNE
luki tlVototl Zbrear spisi. (
lenjec), bral.
Ite^takopov v zaHtaji vbJHf, Mu...........
2bain is ANI^HXAilon Tanc) zaljubljenega dekleU.^.... tragična, zgodba . in. konec
veflki.... Hinko
Pridita vsi in povabite prijatelje in znance • tabo
Priredba se vrli pod pokroviteljstvom kluba fttev. I JSZ. Vstopnice v predprodaji lahko dobite pri članih in članicah kluba, v rasnih lokalih ter pri mnogih drugih prijateljih "Proletarca" v Chitagu in okolici.
Zadružni keledar
Caalrarjave slika na dopisni-
cah, 2 za .............
(Imamo jih dvojne vrste.)
laformaeije o dobavi ; držav Ijaastva Z«dinj«nih držav
F roleta ree, v«sani * letniki 1919-28, vsak ...........
SLOVENSKI PISATELJI,
V nedeljo 20. aprila fe Rtolštarčev dani

Aaflsa, (Iieonid Andr«J«v), drama v itirih dejanjih, brol. .35
PtOLfTAM C
5
Vprašanje slovenske Koroške
MIRKO G. KUHEL, tajnik SANSa.
problem Koroške ne more biti ♦proti Rusiji in komunističnim samo ozek slovenski narodnost- pokretom niso komentirali z ni problem, marvče gre v t*»m odobravanjem, primeru tudi za vprašanje vz-, Boje se. da bo ta preokret na-trajne, dokončne borbe proti ve-ipetost med ameriško in sovjet-
iz seznama onih dežel, ki potrebujejo živilske pomoči, Jugoslavijo popolnoma izpustila Poročila tujih novinarjev, poslana iz Beograda, pripovedujejo, da
(Nadaljevanje.) IV.
Vse je ostalo, kakor je bilo
tas SDT1 o Am. druž. koledarju '
Glas Slovenske dobrodelne zveze, tednik, ki izhaja v Cleve-Tandu — urejuje ga Anton Ša-
ga prt nipščeni na šole z nem- likonemskemu imperializmu, sko vlado še bolj povečal in bo	preti najmanj petim milijonom
skim jezikom, kjer pa baje proti pojavom reakcije ter za rezultat tc tekme za nadvlado in	prebivalstva JugofftafAje Huda 1 ^inJ'v^tevflLT dne H
™ _______________ ______ ustrezajo.	utrditev resnične ljudske de- borbe med dvema sistemoma	lakota, če ne pride pomoč, kajti \eu le ^eno Q letošl
Zgodilo se je nekaj nepriča- Nadalje se danes na Koro- mokracije. V borbi za pravično prej dli slej tretja svetovna	zaloge, ki so na razpolago, T>odo njcm Ameri*kem družinskem
kovanega. Danes se mora Koro* škem sestavljajo seznami Slo- rešitev vseh vprašanj v zvez. z vojna.	pošle v 30 dneh. Najhujše po-! koledarju. Ugotavlja med dru-
..........manjkanje je glasom teh vesti lm. „Kakor vsflko lelQ je tudi
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ška več nego leto in pol po kon- veneov. ki so pod nadzorstvom, mirovno pogodbo z Avstrijo ne cu vojne in zlomu fašizma še dočim je kompromitiranim ko-1 bo Jugoslavija osamljena, saj i* KOMENTARJI zmerom boriti za svojo svobodo, roškim hitlerjevcem omogoče- predstavlja ta borba samo na- WmcniMIWI Usoda koroških Slovencev je v no. da delajo, kar hočejo. Isti daljevanje stoletne borbe slo-tem pogledu prav tako tragična in pretresljivu, kakor je usoda
primorskih Slovencev. Koroško »jajo ** 0»nes svojo »uzou v «v- ---------------— ™ kako velika ie zmeda med tisti- T,"'"V "V-----wr ~
ljudstvo doživlja po4 angleško strijskem orožništvu. Zloglasni daljevanje borbe za okrepitev ^ki i ne m^pMo X I?1?'* v b^radskl Po\ltlki zasedbo stvari, ki zvenijo kakor ovajalci slovenskih protifašistov dtmokraticnih sil sveta ter za	*	pravunop* katerem je baje rečeno, da se
Kar se tiče agitacije za naš tisk, je med našimi ljudmi pod ničlo. Ko bo vreme bolj toplo, bom šel spet poskusit kaj storiti za Proletarca.
Družni pozdrav — J. Kobl.
Priredba podružnic SANSa v Chicagu preložena
Chicago, III. — Centralni od-
....--------------------------. ___X„ ,	>nn,fSlaV^a dala Rumuri f' ievnosti v Ameriki... Pripo-
orozniki, ki so v Hitlerjevih ča- venskega narodi "	ku (dne 16. marca(f - ^ idej l^00 ton «ta, je « lege »k1^^ vedno in pesniško gridivo je
sih preganjali Slovence, oprav- vseh slovenskih področij k ma- ™	le^rc* 9ase mej |da gi ima ^ m svoje potrebe I vovrBtna.. . 1	J F
liAin se dnm>s svoio službo V av- tični domovini, temveč tudi na-} "'1l"u,:iirr i	'"'dovolj. In sklicujejo se na neki ............„ ______
pravljica. Dovčerajšnji sovražniki uživajo potuho in zaščito, koroški Slovenci, ki so se z orožjem v rokah borili za zmago za-
ljajo še danes svojo službo v av jskem orožništvu. Zloglasn
na Korošjlern so^ost^(^na^voj^h	^	! njfprobkLT^lajnlk S^hwtU
v bo
mestih. (Kakor Jeta 1920 zgleda, da imajo avstrijski zastopniki, bivši Hitlerjevi sluge, pri se-
kov fašizma.
iDalje prihodnjič !
, . . . , . , ... ~ , lahko prebila s svojimi sredstvi, len bach je eden izmed n ih Sun | ^ * . da jp ^ d , .
ucotavlja. da naj bi bila ideja ' i/ ' i/.. .. .
vernikov, pa so se zopet znašli, stavljanju mirovne pogodbe za y/OQ0 Anolije V v stenju, ki nI v ničemer boljše, j Avstrijo več besede nego za
nego ie bilo stanje pod režimom stopniki Jugoslavije Ameriški HOV I OltleflSKl krvoločnega fašizma.	zastopnik general Clark
Avstrijski službeni in pol- j ^[S™*** Ju8oslaviJe službeni tisk meni, da je vprašanje koroških Slovencev že1
zastopnik general Clark J.y ..
(Nadaljevanje s I.
v Bosni in Hercegovini^ V Wash- lQS koledar j ^ oblikl i po vse. ______
rje|bini najlepša knjiga naše knjl-ibor SANSovih podružnic v Chicagu naznanja, da se je dan proslave druge obletnice osvoboditve Slovenije preložil na en teden kasneje.
Proslava se torej vrši v nedeljo U. maja 1947, namesto 4. maja, kot prvotno določeno, v dvorani SNPJ na 2657 S. Lawn--?ale Ave. Začetek ob 3. pop. Prosimo, da se ta sprememba vzame na znanje. Več o tej prireditvi kasneje.
Za Centralni odbor podružnic Sansa, Frank Smith, tajnik.
John Kobi se je oglasil
John Kobf iz Dulutha je star slovanskega ljudstva v hudem znanec čitateljem kolon v Prole
večinUv tenf slučaju komunisti- pomanjkanju in polrebno pomo- tarcu. 2ivi že mnogo let v Du-ena ideologija) še tako odvrat- !	^ :___j^^AiJTI___i..*u.. mi i__d__i-
či. Dasi je uradni Washington z 1 luthu v Minn. Po poklicu je že-
Pieschu ...)
Takoj po novem letu so pri- ameriško
strani.) pokroviteljstvo,
je
na s prepovedjo se je ne more Juf?oslavijo v hladnejših odno-	lezničar. Na lanski konvenciji
4 n VfKod°vinau.|° doka- šajih kot s katero koli drugo ev-	SNPJ na Evelethu je bil izvo-
zuje. Poudarja, da je bilo v sta- ko deželo _ b, bUo ni- več	|j€n v glavni ^^ A letos se
rodavnem Rimu tudi krščanstvo kot ay z 02ir0fn na bedne _	seje ^^ v chicagu vsled bo-prepovedano in brutalno zatira
-	,----------j-------ako bi za nekaj časa pozabil na lezni ni mogel udeležiti.
U ameriška sfera pomaknjena do no' pa. J^.pa.dl° ces^rstvo' ne-Pa politične motile ter rajše poka-
-----------. ~ čeli organi avstriiske iavne var- ameriška siera pomannjena ao \r J .------' •"•r- politične motive ter ra
^	SSttT^SSSSi zapira- sovjetskih mej v MaU Aziji. fe^ev. MjdI pm, vojno »me-, zal več samaritanatva.
jo, da so narodnostne manjšin-, . ske pravice koroških Slovencev nJe™ znanih najbolje zagotovljene In ven-
zapira protifašistev na slovenskem Koroškem. Zaslišali
'Posojila'* drugim deželam
tali iz občinskih svetov v ameriških mestih socialistične ald^r-
Nedavno je obnovil naročnino na list, naročil Koledar in prispeval v tiskovni sklad.
VABILO NA SEJO PODRUŽNICE SANSA
Detroit, Mir h. — Prihodnja ^seja podružnice SANSa št. 1 bo
Gover, ki ga je imel predsed- pišc da je medlem ozdravil nedeljo 6. aprila ob 3. pop. v
Lr Trnman a, Unnnrnau rlnn 1 O	'	_	Cl,... .>.. -	»„ T,.l--D
Ameriška vlada se je ob enem mane, iz newyorške legislature nik Truman v kongresu dne 12 tojiko da je spet v "sedlu izko- slov- nar. domu na John R
___ 1 _ X Xa 4 2 A 2	i	. . ^ 1 ! .. A ! I_____I__i__ !_________M*a% W/«a« mm M (aaa^l«--a* 1	a a* a«M aa Ma J«1»M	»	'	A -• -1?------------J _ ^ A 1 ^ _ _
dar je orožništvo na Koroškem so P^dsednika POOFl[pokrajin- zav2ela softiti pred komunisti- socialistične poslance in iz zve- marca za zaokrenitev ameriške ^iz. . J	a_ a a _. i ___•___. _a__ sketfa odbora osvobixiilne fron- . ______:_____...j;	______._________»________ ________iuil. ^ ui. Jul______ riscanja ,
prezaposleno s hišnimi preiska-; ske8a	osvobodilne fron- čnQ agresivnostj0 tudi Avstrijo, zne poslanske zbornice kongres-
vami pri Slovencih Ob takšnih za sl°vens*° Koroško dr. „	«*•» ifnn«i»rvntiunp	—
preiskavah zmerom nekaj ne-
znanega iščejo in ničesar ne najdejo. Toda to ne zadržuje koroških orožnikov, da ne bi zavednih Slovencev — za vsak pri-1	.
Franca Petka, ter izvršili hišno
v kateri podpira konservativne nika Bergerja, zatrli so sociali-kroge. kakor jih na Bavarskem stični tisk — toda socialistične
vnanje politike, so po dolgotrajnih posvetovanjih sestavili dr-
nreiskavn nri »odoredsedniku Kr°gt"	J\" "V'""-"^" f'""1 us* lUUU ^lausuene žavni tajnik Marshall, ki je se- j th volitve v mestni svet i
driAi S^eLiiku Sl«Jueso in V °Stfl,H kr*Jlh ameriike ideje niSO mogli zatreti. In ko je daj v Moskvi; general D wight Dvaindvajset kandidatov se po- TiShm ki zelepomagati
Dalje pravi 4'Danes ko to pišem (U. marca I imamo v Du-
Apeliram, da se je polnošte-vilno udeležite.-
Katherine Krainz.
dr. Luki Siečniku. Sledile so množične hišne preiskave in koroških Slovencev
pretil deželi vsled ekonomske- D. Eisenhower, državni podtaj- u • za dye mesti y sveiu pri rekonstrukciji
1__L__..L ___-__I____1____ __, ntlf M/ir>>. A	in	O J	I .	a	__
okupacijske cone.
Dalje se je zelo zavzela za i ka kraha popolen polom, se je nik Dean Acheson in predsedni-protežiranje konservativne ma- celo kapitalistična stranka po- kov osebni svetovalec Clark
(mestnem odboru).
Velika razlika je med volit va-
Jugoslavije
Dne 29. in 30. marca se bo v
mer' - za nekaj dni zaprli. O ^^mt^tn^ nismu ki^Tt dŽar"ke Stranke ma"h P05**1™-	sluiila mnogih točk t.kozvane-j Clifford Slednji g. je končno mi ^ lfftj ^ ^ Nobe„e ^ Chic vrši, ^^ ^ ay.
kakSnem proc.su proti njim ne	'uor^i v k°V' ki j<? na«a,cJa/ a !maJ°	«a socialist.čnega minimalnega spremen.l v obliko, v kakrsn. ga lavske ^^ ni. da bi no- spicijo odbora za rekonstrukci
more biti nfti duha. niti sluha. P»al	^gTL[ "i ministri v vladi težave s ko-	programa, da se Je izmotala Iz je predsednik prebr. m nato minir>ta kandieUte kakor so jih jo Jugoslavije (American Asso
i— — ——-------Leiovcu. AvstnjsKi ust sester- munističnimi ter socialdemo-	nevarnosti.	oH«>l na nnnimro v FlnnHn nn. ............. - -. ! . . - -
ker ni za to nobenih stvarnih pogojev. Zaradi tega ne moremo smatrati, da bi bile te večne hišne preiskave in zapiranja kaj drugega nago sistem policijskih šikan tr smislu svoječasnih hitler jevskih metod. Okupacijska oblastva na Koroškem ravnajo
reichische Volkstimme" je priobčil članek, v katerem se obsoja teror nad koroškimi Slovenci. Deželna vlada v Celovcu je sicer že poleti 1945 hitela sestavljati neko poročilo na britansko vlado v Celovcu in na
J" I ■ ■ WVM	^ na	v Florido PO- pred letii ko nno lmeli sociali- ciation for Reconstruction in
kratskitoi kolegi; in pa s sovjet-	smatrajo da neale- ^ ^ " nek?iČasa na Hbol°V Istično stranko ter njene kandi- Yugoslavia), na ka'terem bo raz-
^	Ako de kal^nmi^tenarekovan V™"*™™**	Y.s^(date, pa tudi pozneje, ko smo motrivanje, kako bi lahko zbi-
™ T 'do" I imeli rartner-lSbor Party. čani deželi v obnovo čimbolje iEls"	Suna Thomas, Takrat je bHo agitadje pomagali
koliko ne samo za službe tem- To zborovanje bo v Sokolski
sko okupacijsko oblastjo. Ako bo mogla naša vlada ohraniti Madžarsko pod oblastjo omenje- fy ^ .
mir
nevarna mu	___
ne zmerno ^nservat'ivne štrm,- ^!er1bo	7(° m»ijonov pre-^ ReynoidT
ke. ii bo pomagala ekonomsko bivalcev^Zato je francoski yn. in jo zalagala z živili ter drugi- "J1 "1,mster Georges Bldault na
»	0	lrA>tlrr<tM<>i tfolilra nnlimriAn «v
tako. kakor da ne bi hotela vze- dun"jsko zvezno vladoj. kate-. , trebšeinami, dokler si nc	^mJtFŽZ 1
Ako verujete v posianstvo ve£ tudi ^ Probuj° ^ Dan®5 dvoran'. 1903 ^ Rac|ne Auver
'	nn	mrtiriln	f a«vt,< > rit l p	rt /vmnn ,nnn>«n	nk
priporočajte
pa je mrtvilo vzlic temu,v da RH j imamo v unijah dvakrat toliko.
prijateljem v naro- da, celo triktat več članov ka-
li il i J L. ' j is prva dežela med vsemi avstrij-t	___JiiUn ^m^i "tev milijonov Nemcev iz Nem-	p1"' ce,° 11
Koroškem slovenska narodnosP Ptvu ,10 ,, . .. .7 ,	Znatne ameriške pomoči je iz	* . , . _ . . . ,	Au	»rllnrniMii	Wnr tnlrmt
™	mu!	Skimi pokra inami očistila av- _ .	Iip)nfl ,„Hi ^ije v druge dežele Dejal je, da	»*>	priložnosti. ikor takrat
na skupina. Niti pravice dvoje- skimi pokrajinamiočistila jav- enakih razlogov deiežna tudi	, .. .
ričnosti ne uživ >ajo koroški Slo- no uPrav° ln gospoaarstvo <M Italija J>remjer Aicide de Gas-:J"" >L rrf"clJj pripravljena oa-
nju s vseh nacif.iistidnih elementov. I ' u pripada katoli4ki demo- l?rcl'	,da se P°mešajo z
v soboto omenjenega dne ob 2. pop. Vstop prost vsem, ki se zanimajo za ta problem.
Anthony Gerlach, tajnik.
venci pri svojem občevanju predstavniki oblasti in uradov.
pen, ki pripada
Dejstva pa kažejo, da gre za kratski stranki, je dobil na svo-
njenim ljudstvom, in isto naj
Ravno zaradi te pravice se je	nizkotno prevaro, saj je doka-	jem obisku v Washingtonu 100	<?"aye-|
Avstrija v vprašanju Južnih Ti-	"no, da je ostalo vse po starem,	milijonov dolarjev ameriškega \	1 ™ v	"
rol tako hudo pritoževala na-	Upravni aparat je ostal v glav-	po^iU in pa zagotovilo, da bo-	^
pram Italiji. Koroški Slovenci	nem v rokah nacistov, ker je ve-	do Zcd. države Italiji z živili še •	*tl o« .m^Sn ^ i!
ne morejo izdajati svojega gla- cina uradnikov v nižjih uradih sila na Koroškem, temveč so ne glede na svojo politično pre-
pomagale v čim več j i meri.	vojno On smatra da se Fran-
Veliko milijonov nas stane tu- P^^ > .ima ^ .en* I
"Electric Cnking is FAST!"
* ■
-. a. say Chicago users off electric ranges
di Kitajska, kjer vlada pomaga
krat toliko prebivalcev kakor
morali prenesti njegov tisk na teklost obdržala svoje položaje. _ ---------. .	. ,
Dunaj. Slovenska krajevna ime- Cela vrsta primerov kaže. da so Ciang Rai-šeku. Japonsko pre-	^ ™ bl mo^.la usP**no
-- za oblastva ne obstojajo. V ^ nacisti in celo vojni zločinci snavlja general MacArthur v	Dran,u.'.. ^ n} m°K'a %
rtvu je utrakvistično (dvoje- zasidrali na najbolj odgovornih dtmokratično državo pod vod-	P^jsnjih dveh vojnah z rajhom.
na
šolstvu
žično i načelo sicer -priznano, mestih pri deželnih upravah, stVom cesarja in pod vlado po-vendar pa je ta pristanek le te- varnostnih ravnateljstvih in sijočega razreda, oretičnega pomena Uveljavlja- j okrajnih glavarstvih.
V Perziji
Nemce bi izseljevanje mikalo le v Zed. države, pa tudi v Ka-naša diplomacija i nado in nekateri so pri volji iti
nje načela dvojezične šole je	Niti se ni zgodilo, da bi bil že	podpira perzijski konservativni, v Argentino, kjer so že velika
preprečeno zaradi pristranske	prišel pred sodišče razvpiti or-	fevdalni režim in ga urgira, da nemška naselja. Na delo v Fran-
personalne politike šolskih ob-	ganizator preganjanj koroških	ne se udati pritisku sovjetske cijo, v Anglijo, na Poljsko in v
lastev, ki odpuščajo slovenske	Slovencev Maier-Kaibitsch, ena	diplomacije,
napredne učitelji, in ki pošilja-	najhujših zveri SS. ki ima na
jo v slovenske vasi učitelje, ki	vesti nešteto žaloiger zavednih
slovenščine niti ne razumejo. Po slovenskih koroških družin, večini so ti učitelji nekdanji Kdo bi se potem čudil, če so
Anglija postala ^partnerica"
druge vrste Churchill se raduje, da je
Rusijo jih ne veseli. Kaiti po njihovem mnenju je zlvljenski
standard v vseh teh evropskih deželah tudi sedaj nižji kot pa je v Nemčiji. Tega mnenja so
vneti pristaši Hitlerjeve nacio- koroški Slovenci razočarani, Amerika vzela tolikoteh brig z turf| ameri§ki reporterji v Berli-nalno-socialistične stranke. skrajno ogorčeni in s sedanjim »ngieskin ramen loajr mnofo i |n v drugih nem^h mestih. Koroški Slovenci so se svoj stanjem popolnoma nezadovolj- dfu8in ang	P°lllIkov »n Pravijo da ima vzhc ftormzu ^
čas lahko ponašali z lepo razvitim omrežjem zadružnih organizacij, katerih imetje pa je bi-	delovanjem v partizanski orga lo v času nacističnega nasilstva	nizaciji pripomogli k zlomu zaplenjeno. Doslej pa še niso	nacizma? V takšnih okoliščinah mogli doseči, da bi bila lastnina	je povsem razumljivo, če nara-vrnjena v roke predstavnikov	šča med koroškimi Slovenci neslovenskega zadružništva. Na	zadovoljstvo in če se med njimi stotine in stotine koroških Slo-	krepi prepričanje, da je popol-vencev je bilo oškodovanih za-, noma izključeno, da bi se njiho-
ni, potem ko so s dvojimi ekon.omov ?leda £ Proces zne-	en Nemec še vedno več ži
žrtvami, s svojim množičnim s6- veselimi očmi. Stan angleški
imperialisti se spominjajo dni. s__. , J . ^ .
. _ .. „ j , , 1 J .	standard, kot pa ga ima Polj-
ko so zrli na Zed. države preko	v ® J
rame — prezirljivo, sedaj pa vi-
goena ve lka Britanija doij m	selievanie na ameriški konti-
ska, čeprav spada med zmagovite dežele. Bidault bo moral
bolj satelitka ameriške vnanje in ekonomske politike.
Tudi v delavskih in v liberalnih krogih na Angleškem jih je
seljevanje na ameriški konti nent, ali-pa jih preobraziti, da bodo mislili na mir in ga utrjevali, namesto na vojno in se zno-
radi krutega postopanja nnci- vo življensko stanje pod seda-	^mezX ^litikov va Pripravljali nanjo
ifi^iU	7omon siroto niim flvstriiskim reiimnm ku-1 mn0g0 — posameznih politikov
stičnih organov. Zaman čakajo njim avstrijskim režimom ka-,. .. u».rr	.r
to. da bi bili deležni drobtine korkoli moglo popraviti, saj jelin časoPis°v. kh Trumanovega Ambasador Sava .Kosanov.č
govora o novi ameriški politiki se pritožuje, ker je naša vlada
na|
zadoščenja ali povračila. Na za- današnja avstrijska vlada presedanju koroškega deželnega povedala vse koroške protifaši-zbora je poslanec Kazianka šistične organizacije, med njimi predočil strahotno stisko, v ka- celo Zvezo koroških partizanov, teri so se znašli slovenski kme- Zvezo političnih preganjancev, tje, ki so bili pod nacističnim re- Zvezo koroAke slovenske mladi-žimom preseljeni in ki so se po ne. Protifašistično fronto koro- S. Lfco Poljšak, predsednik nem domu na St. Clair Ave., ve-
Pevci clevelondske "Zarje" nastopijo na Proletarčevi priredbi v Chicagu
"HITROSTI moje električne peči se kar čudim. Vedela sem, da bo električna peč nudila izbomo poslu go, čisto in hladno kuhanje, nikdar pa nisem mislila, da je kuhanje na elektriko tako hitro!" Da, čikaške gospodinje, ki kuhajo na elektriko, so pro-našle, da ta način kuhanja nudi vso kuharsko hitrost, ki jo potrebujejo ... in še več!
Vrhnje plate se hitro segrejejo!
Vsaka žena, kf kuha na modemi elek-
' 'i
trični peči, vam bo povedala o čudoviti hitrosti vrhnjih plat ali enot. Gorkota se prenese takoj... hrana se hitro prične kuhati. Qospodinje se prepričajo, da jjm njihove nove električne peči nudijo Vso hProst kuhanja, ki jo potrebujejo.
Hitra gorkota je enaka tudi za pra-ženje! S hitrostjo lahko zarumenite meso do zažaljenega okusa ... in za pečenje se peč segreje v manj kot 5 minutah! To je res hitra gorkota, debela insulacija na vseh šestih straneh pa obdrži gorkoto v peči! ,
Dodatna zmogljivost da dodatno hitrost! Nič gorkote ne gre v kvkr ... temveč se prenese hitro in neposredno s ponve na hrano.
koncu vojne vrnili domov. Toda ških žena in Zvezo koroških slo-njihova posestva jim doslej še venskih preseljencev, katere na-niso bila vrnjena. Le s težavo men je skrbeti za one slovenske so si priborili možnost, da smejo koroške kmete, delavce ter nana svoji aemlji delati, ker so nji- predne izobražence, ki so zaradi
hova posestva formalno še zmerom zaplenjena kot last nekdanjega rajha. Dobili so nekaj živine, toda nacistično usmerjeni
nasilne preselitve pretrpeli ogromno gmotno škodo. * #
Te okolnosti dokazujejo, da nadaljujejo reakcionarni ele-
oblastni organi prihajajo rekvi- menti, ki so ha oblasti v današ-rlrat njfhovo živino. Poslanec nji Avstriji, s protislovenskimi Kazianka je ob sklepu svojih iz- tradicijami v odnosu do koro-
vajanj izrazil odločno zahtevo, da se napravi konec temu nevzdržnemu stanju.
Poslanec Tschofenig je v okviru' proračunske razprave v koroškem deželnem zboru sprožil vprašanje dvojezičnih šol, ki je ostalo nerešeno. Izrazil je svoje začudenje zaradi tega, češ
ških Slovencev ter da sodelujejo pri okrepitvi omajanih ciljev velikonemškega, velegerman-skega imperializma.
Koroško vprašanje trka krepko na duri moskovske konference, ko bodo v okviru razprav o mirovni pogodbi z Nemčijo in Avstrijo obravnavali tudi upra-
da po mnenju deželnega glavar- vičene zahteve Titove Jugosla-
jn Pieschn, ki je nacističnemu trinogu dr. Rainerju obljubil, da si bo prizadeval ohraniti 'nedeljivost Koroške', slovenski učitelji ne ustrezajo na slovenskem področju in da so bili zaradi te-
vije in politično voljo koroftkih Slovencev po združitvi slovenske Koroške z Jugoslavijo, kjer jim s je zagotovljeno svobodno življenje enakopravnih ljudi in
slovitega socialističnega pevskega zbora "Zarja" v Clevelandu. sporoča, da nastopijo na priredbi v korist "Proletarca" v nedeljo 20. aprila solisti, dueti in kvartet. In pd da se bo plačalo stroške "Zarjinih" pevcev in pevk iz zborove blagajne.
Pevci in pevke Zarje, ki so že prijavljeni so, Jennie Fatur (sopran), Alice Tekavc (alti, Frank Kokal, Edwin Poljšak basista. Slednji je tudi Zarjln pianist.
Vsi so izborni pevci. Predvajali bodo slovenske narodne pesmi, nekaj klasičnih in pa zbirko pesmi iz osvobodilne borbe v Sloveniji. Te je zbral v posebni knjižici znani pesnik Mile Klop-čič.
2e ta del koncerta je torej vreden, da v nedeljo 20. aprila pridete v, dvora no SNPJ.
Značilho je. da ima "Zarja" od ustanovitve svojega zbora — začel se Je pred dobrimi tridesetimi leti — svoje koncerte, ki
državljanov. Za Jugoslavijo pa jih prireja v Slovenskem narod-
dno dobro obiskane. "Družina Zarjanov", kakor jo je pred leti krstil Joseph Jauch, je ena največjih slovenskih kulturnih skupin v tej deželi. In sedaj bomo imeli priliko slišati njene izbor-ne pevce in pevke — torej ne zamudite priti v nedeljo 20 aprila v dvorano SNPJ. Dvorana bo odprta ob 2. Spored se prične ob 3.
Poleg glasbenih točk, ki jih bodo predvajali Zarjani iz Cle-velanda, bo več drugih. O njih bo poroča no v naslednjih številkah.
Vstopnina je samo 80c, Torej manj, kot pa druge organizacije računajo na svoje plesne zabave. A tudi pri nas bomo imeli po končanem sporedu ples. In igrala bo dobra godba.
Vse prijatelje Proletarca v Chicagu in sosednih naselbinah vabimo, da pridejo v nedeljo 20. aprila ob 2. pop. v dvorano SNPJ.—P. O.
war H cook. Thk k
of fll® WH^Ortfl^	of •l#ffrfcol livmj, fK# bottor w try f O fivt.
COMMONWEALTH EDISON CO MP AN r
***	nt ,


A Yugoslav We*k»y Devoted		to las
	Interest of the Workers	
	OFFICIAL ORGAN OF	
J.	S. P. and Its idwcational	Bureau
PROLETAREC
IDU CATION
ORGANIZATION C O-OPE« ATI VI
COMMONWEALTH
CHICAGO 23, ILL., March 1», I»47.
VOL. XUI.
A NEW LIGHT ON "CONFISCATION"
The other night we heard a radio commentator deplore the plight of people who live on incomes. "Prices are going up, ne irrtoned. What are people going to do who have come to j.he later part of their lives with nothing to depend upon but inoome^ which can not be increased along with wages?"
Well, we don't know exactly what they are going to do, but we do know what is happening to such people.
Their capital is being confiscated.	'
That's an ugly word, isn't it? It is a word that has been hurled against Socialists for as long as we can remember. When we argued that the means of producing and distributing tY& necessities of life should be owned by everybody and that nobody should be permitted to collect anything simply because he already owned something, we were asked whether we were going to pay the present owners or whether we proposed to "confiscate" what good citizens owned.
Now it appears that there's more than one way to take people's wealth away from them. One way—the way that everybody understands—it to just grab it and keep it—like a purse snatcher does to property or like the government does to human beings who are drafted in time of war.
Another way to confiscate is to permit people to keep what they have but take away its value.
It's the latter way that is now in process. Every time prices go up the wealth of interest-takers is disappearing. Every price rise means a decline in buying power for people who live on New Deal "security" incomes or on their own savings.
Now you see it; now you don't. That's the experience of people who have been looking forward to an old age of plenty and ease, Many now realize that, somehow, they aren't going to have enough to last them unless they die sooner than they had intended. There will be others feeling the results of confiscation with every new advance in prices.	»	' ;
No, we aren't writing this to make anybody feel bad or to > express our sympathy for the victims of confiscation.
Our purpose is to call attention to the fact that it isn't Social- j ism that is doing the dirty work, but capitalism. Not the Socialists, but the capitalist economy, is the confiscator of security.
It's as we have noted on previous occasions. Humanity is suffering all the evils that were once denounced as the result of Socialism—without getting the benefits of Socialism. The de-
THE MARCH OF LABOR
>nr!
ZQLMOST A QUARTER MILUOM
DOllABS'WOttTH OF CAR* P*XA6ES HAVE BMHeW BV THE API CO -fc-mfcOGT, FGErtCN LABOR. Ot*ON FtDVftATtON • "TH»S JoiMT AFL-CIO PURCHASE WILL PRoviDS »fc.ttlftoOO PARCELS It*. FGE;«C \
UNION FAMILIES.
Ask the "Criminal"
BANDWAGON
(From the New Republic)
"Lester Breeds without the Law"
The killing of s British senior officer (in Pola, Vcneria Gulia) shocked Allied forces, who believed that if violence occurred it would probably be confined to the rival racial groups.—From the New York Times.
Forearmed
' It (Russian - language instruction) will be an instrument for peace and on invaluable weapon in war. We were handicapped by our lack of knowledge of Japanese when war with the Japanese broke out."—Theodore Huebener, director of foreign languages in the New York City school system, quoted in the Brooklyn Eagle.
Keepsake
Colonel Edward J. Murray, under arrest for smuggling more than $210,000 worth of diamonds and other precious stones into the country from Japan, said today that he regarded them as "legitimate souvenirs. . . ."—Lawrence E. Dav-ies in the New York Times.
Shades of the Fonading Fathers!
Many of these Democrats come from the South, where the fires of the Washington and Jefferson tradition still burn brightly. Thase Democrats will be found voting with their Republican brethren from the North on issues involving fundamentals—David Lawrence in his syndicated column.
It's a Grand Old Flag
These theatre suits are wonder-
WHAT IS A LABOR LEADER"? ■■
By Raymond Hoftot, Editor, Reading Labor Advocate
From Ruth Taylor, whp writes for the labor press, comes a "column" with the heading "What is a Labor Leader?" She answers her own question in seven paragraphs from one of which I now quote:
"The real labor leader knows that once the fight is won for those whom he serves, then antagonism must stop. Once the contract is signed, the "war" is over and his job is to build mutual trust and faith in the pledged word . . ."
I am trying to center attention upon the above excerpt because I am certain that an understanding of it will result in a much-needed comprehension of the difference between trades unionism and socialism—and because I have long been convinced that socialists need to recognize that difference Above all, there is no intention here of adversely criticising either Ruth Taylor s definition of a labor leader's job or the labor leader who does that job.'
There are a number of answers, but the chief one is that socialists must live under the conditions that exist until the conditions they advocate are established. Nobody can stand upon his hopes. Everybody must fit with what is.
----------------------_ _ » .........-	Among the new .11 time highs U »he^me «t. Duringj ^	Tm.
fenders of eapiUlism .re losing out. They're the victims of the	And ,h„. w.y me.n, csf. Hie. «o-
economic system to which they held too long.—Reading Labor Advocate.
r LOOKING AHEAD
By Lon Do Caux
The ^ittle storekeeper was scared to death when two tough mugs walked into his store, deliberately spoiled some of his goods and began pushing him around, with threats of worse damage and violence if he didn't "come across."
He was almost relieved when a third and smoother character followed and said: "Lay off the rough stuff boys. Don't you know how to treat a gentleman?
"I can see you need protection, mister. I wouldn't want these boys to get real rough with you. I believe in moderation. So I know you're going to be smart and pay
for your protection."
• • •
Far be it from us to suggest that any of the. eminently respectable NAM leaders, publishers or Congressmen responsible for anti-labor strategy ^)ear any resemblance to racketeers.
But maybe they got some ideas on smart tactics for putting over union - breaking legislation from going to gangster movies and seeing scenes like the one above. * • •
One of the most extreme antiunion measures, the Case bill, was passed by the last Congress but vetoed by the President.
Since then, the NAM, the big-business press and a number of Congressmen have been shoving the unions around verbally and threatening them with Virtual arson and murder.	«
Hundreds of anti-union bills have been introduced to scare the living daylight out of American
working people.
• ♦ ♦
Shaggy, baggy, professional Senator Ball is one of the boys who is pulling this legislative rough stuff.
Frankly admitting he is out to weaken the unions, Ball has introduced bills to outlaw all union security and Impose the open shop: to destroy national unions on the pretext of banning "industry-wide bargaining;" and to amend the Wagner act ihto a strikebreaking instrument for the frustration of collective bargaining.
Obligingly, the press has played up these three measures. The very simplicity of their extreme union-busting character has helped to concentrate public attention bn tbem.
Meanwhile, the tough guys of the House, Hoffman, Smith and their ilk, are preparing for their innings before the House labor committee, with threats to cut the unions to pieces and trample on every one of labor's rights.
When the top strategists feel that labor and the public have been sufficiently "softened up" by this
barrage of rough sti^ff and threats, the stage will be set for the "smoothies" to move in.
Then Senator Taft and other Republican top • shots, oozing sympathy for labor and offering it "protection," will come forward counseling "moderation," in the form o/ the very legislation they've had in mind from the first—probably the Taft-Ball-Smith bill.
' 0 • •
♦
The success of this strategy in fooling some of the public is shown by the fact that Taft, one of the authors of this new and more vie-
murderedT 13 became victims, of manslaughter by negligence^	£g tTbar. ^^.ur^u id
The typical day in our American way of life also included 172	mmn pubUc pUces which mult
robberies and 981 burglaries, 630 autos stolen and 2580 other	^ nmchtd via thc pubhc .^t
larcenies.	—From an article by Mary Hamp-
Mr. Hoover's report on crime does not include the exploita-	ton in the Fresno Bee. tion of some 40 million wage workers, a fact very essential to
complete the picture. Why the crime wave? / Everybody gets	Bl^t™ould ^ .repugnim t0
asked except the "criminal.	.the mind of Christ for the Protest-
The ordinary criminal caught is a young fellow in his early gnt Epifcop#1 church to unite with twenties, with a few dollars in his pocket, enough to destroy the the Presbyterian church" is an argument that he stole, etc., because he was driven by the sort opinion expressed in a minority of want that comes from pennilessness. However then* are other report of the Joint Commission ot extreme wants The stories told by these lads in jail boils down Approaches to Union to be pre-to one predominant pattern	•""•d at the triennial general con-
The girl he was going with started going places with another vent,on of £ fellow, who could spSnd more money and who had more of the earmarks of the leisure class. To keep up with the competition the victim started his career of illegitimate enterprise.
There are variations, but that is the predominant pattern of the story told hy the boys in the bighouse.
And that is the lead to any sensible approach to the crime j problem. It also indicates that nothing much can be done to abate	*aume to'
However, it is always in order to call a spade by its right name. And on that principle, and by the Taylor definition, it is proper to point out that the job of a labor leader is, not to organize, agitate and educate for a different economic system, but to make the present system function. He will, of course, aim to have it function to the best interests of the workers he represents, but one way or another the wages and profit economy must be kept going.
I submit that the above is a fact that everybody, and especially socialists, need to recognize and frankly admit.
And so it must be conceded that workers and the leaders of workers must—and should—stand squarely by the agreements they make wKh their employers so long as the owner-Worker economy is the foundation of such security and well being as workers are able to achieve. Otherwise the economy becomes disrupted and, lacking a socialist order, everybody—especially workers—is hurt.
The point that socialists need to make with themselves is that social ifcm is never "at war" with an individual employer. Their fight is against the system which divides human beings into wage - earning workers and profit-taking owners. They recognize that private profit Is the (nainspring of such a system, that labor exploitation is necessary for the achievement of profit, that class conflict is the result of exploitation and that within such a system the owner has just as much right to scheme and fight for his advantage as the worker has to organize and strike for it.
it, short of reconstructing society so that people are valued more
than things, and so that the pattern of living set forth as a model ious Case bill has actually been | ^ ^ j f that of a lcisure class
called a "liberal by some column-] ^ the basic crime of all, the exploitation of the working
class, end the crime problem will be well on the way to solving itself.—Industrial Worker
ists for criticizing the deliberate crudities of the Ball brand of rough stuff.
And Harold Stassen came near to being hailed as a champion of labor by some innocents for expressing some differences with Taft and Ball, although he actually approved most of the Case bill principles at the very same hearing.
They Know Not
What Th«y Do
Norman Thomas, the country> best known spokesman for democratic socialism, challenged Karl Schuschnigg's pretense of loyalty to democracy the other week when the latter spoke at a public meeting In New York City's Town Hall.
Tell that to the first hundred Americans you meet and the answer will bet "Who is the man with the funny name?"
Welf, Schuschnigg is an Austrian who collaborated in the task of bombarding a Socialist cooperative building project into rubble and killing 34. Vienna workers. He was a collaborator of one Engelberf Dolfuss, a clerical fascist who hated democracy. He is now conducting a paid lecture tour in America on the strength of the fact that he later ran afoul of Adolph Hitler and became a prisoner of the Nazi fuehrer.
Rising in. his seat at the Town Hall meeting, Thomas denounced the Austrian for speaking as "democrat" and at the same time defending the bloody Dolfuss re gimc.
The tragedy revealed by the incident is that the American people, after shedding their blood and burdening their future with billions of debt, understand so littl* the cause for which they believed they were sacrificing and fighting.
ThefSct Is that few people who use the word "democracy" know what it Is. They may believe that to be democraUc they must be against this or that dictator. But they are not opposed to dictatorship in itself. They are willing to accent Jhg "right" kind of dicta-torduJDU|a, they even defend
--i the WAV man d of class dlctator-
The needles endurance of want, ship of^Wch they are the victims by workers able to produce anK- It is pathetic that a population abundance is the greatest marvel > that goes to war for the name of and wonder of our times	democracy is eo unaware of what
Politics and ?ersonaliti#s
Sen. James E. Murray. Montana lemocrat, is convinced that the nation will be shocked by disclosures if the Senate Small Busioess committee digs deeply into newsprint monopoly practices. Basing his views on a hitherto secret report of the Federal Trade commission, Murray charged that a free competitive press was being menaced by "three groups of corporate giants— the big newspapers, the mass magazines. and the great mill operators —who control the newsprint Industries and make all decisions on prices, production and distribution. . . ." Drew Pearson, Washington gossip columnist, has a boomerang hat on his hands. Recently in a radio newscast for his sponsor, Frank H. Lee, large hat manufacturer, Pearson made a prediction on John L. Lewis and the coal strike. The prediction proved false. Pearson sent Lewis a free hat. Lewis promptly sent the hat back because Pearson's sponsor Is a nonunion manufacturer and his hats bear no union label.
I know of no safe depository of the ultimate powers of society but the people themselves, and if we find them not enlightened enough to exercise their control with a wholesome discretion, the remedy ts not to take It from them, but to inform their discretion by education.-—Thomas Jefferson.
democracy is that it will permit a fascist to speak unchallenged in democracy's name.
And that, having crushed a foreign tyrant, they will tolerate at home an economy that can not live when men decide to be wholly free. —Reading Labor Advocate.
v
Who Runt Railroad. Evoryday, Anyway?
• Where's the president of this railroad?" asked thc man who called at the general o/fices
' He's down in Washington at-tendin' the session o' some kind uv an investigatin' committee," replied the office boy.
"Where's the general manager?" "He's appearing before the Interstate Commerce Commission."
"Well, where's the general superintendent?"
"He's at the meeting of the legislature. fightin\some bum new law."
"Where is the head of the legal department?*'	N
"He's in court trying a suit." ."Then where is the general passenger agent?"
"He's explain' to the commercial travelers why we don't reduce th* fare."
'Where is the general freight agent?"
"He's gone out in the country to attend a meeting of the farmers to tell them why we ain't got no freight cars."
"Who's running the blame railroad. anyway?"—B A O Magazine.
Together We Can
Step by step the longest march
Can be won. can be won. Single stones will form an arch,
One by one, one by one. And by Union what we will Can all be accomplished still— Drops of water turn a mill, >
Single none, single none. —British miners song over a century old.
Ragged Individualism
"What most returning servicemen want is not government, un-insurance or other but to be let make their own way," Major G. Adams, director of Young Republican Activitii said yesterday.—From the Los Angeles Times.
Sauce for the Gander
* Offices of the Real Property Owners' league, organized to fight OPA rent ceilings, have balked at the attempt of the Melbourne Ho tel to raise thc organization's rent on, its meeting room at a hotel.— From he St. Louis Post-Dispatch.
economic areas as have become in-dispensiblc to the general welfare, and ultimately to inaugurate a socialized economy under which there will be no private-employer and worker relationship—the so perficial thinker may quickly ques tion why Socialists should be un ion ists.
The big difference between a socialist and a "pure and sinmple" unionist is that while the socialist will organize and work within unions to better the lot of himself and his class under the present private - ownership economy he Since the purpose of socialists doesn't stop at that. On the con-is to abolish the private-enterprise trary—and because he understands economy — immediately in such, the value of the political power he
.	' . . . J______A_:__lil.«	I In UoH
holds in countries like these United States—he fights throughout the year to advance the interests of workers under capitalism and then, on election day, casts f Socialist ballot to register his demand for , an economic arrangement under ! which all wealth will go to those i who help to produce it.
i *
For Greek Freedom First
THE INJUNCTION
"We especially object to government by ir.4unction as a new and highly dangerous form of oppression by which Federal judges, 1n contempt of thc law of the States and the rights of the citizens, become at once legislators, judges and
President Harry Truman made a strong case for the survival of Greece as a free naUon, but he did not show that Greece is in fact free. The point is vital as respects both Greece and Turkey. For unless we reserve our aid for free government which actually represents their people, the course Mr. Truman proposes is indistinguishable from naked imperialism. We cannot accept such a policy with national self-respect, and we cannot make it work.
Mr. Truman asked Congress te put up $400 million for Greece and Turkey, part of which would be spent to supply and equip their national armies. He asked authority to dispatch civilian and military personnel to supervise use of thc funds and ; instruct (he govern ments in thehr duties
Such a far-reaching progratr means one thing if applied to get ting s free people on its fetet, an<* another Hi designed \o bolster re executioners " — Platform of the actionary and semi-Fascist govern Democratic Party, IBM. ■ ments which hold their people ir.
"The judge issues an ukase which bondage. In the latter cape, wt he calls an injunction, forbidding would occupy thc indefensible whatever he pleases and what the position of supporting any regime law does not forbid, and thus leg-1 So long as it is anti-Russian, and islates for himself without limita- worse yet, the position of back tion and makes things penal which ing ruthless suppression of popu the law does not make penal, lar liberties. In such circumstance makes other things punishable by all our talk of serving the "free imprisonment which at law are democracies" would be reduced tc only punishable by fine, and de-1 a tragic burlesque, prives men of the right of trial by jury when the law guarantees this right, and he then enforces this i Not one word did Mr. Trumai ukase in a summary and arbitrary have to say about attaching an> manner by imprisonment, throwing conditions to our proposed assiat mtn into prison not for violating Anee that might guarantee th< a law, but for being guilty'of con- emergence of a genuinely repre tempt of court In disregarding one j tentative government in Greece of these injunctions."—Governor; He confined himsejf to the mila Altgeld. '	comment that we did not approve
-------| everything the Greek government
has done. That is lfke saying Fascism is not nice. For this Greek government whose army he proposes to prop and strengthen har attracted to its ranks the same eon" temptibie quislings who served the Nazis during the German occupation. Unless there is a wholesale reform of the government from top
cotted by most of the Centrist Liberals, the Socialists and the E.A.M. -(Communists and Agrarians). He says that foreign observers pronounced the elections fair; but he does not say that they were preceded by a rightist reign of terror which is still going on and which can only be emboldened by the prospect of unconditional access of American dollars and military support.
• ••
If thc Greek government really represents its people, why is it now in peril of collapse unless rescued by us? For two years the Rightists have been ruling by persecution of the people and with the unstinted aid of British armed might. Yet guerrilla fighting grows more extensive month by month. To attribute this entirely to an "armed minority" or to outside coercion (evidence of which has not yet been reported by the United Nations commission of investigation), demands proof rather than mere assertion. Mr. Truman did not bother to prove it.	v
The President s request should not be granted without adequate conditions which assure that we are really helping a free and democratic Greece and not a Fascist Greece. If the British could not impose a Rightist government, we shall not be able to do so either «hort of undisguised military domination. The American people did 4iot fight the war for that kind of imperialism and they will not support such a policy which, if applied to Greece, must logically be applied clear around the world.
—The Chicago 8un
HOLDING BACK A LITTLE
A blushing young woman handed a telegram to thc clerk, the wire containing only the name, address, signature and one word— "yes." Wishing tp be helpful, the clerk explained:
"You may send nine more words
for the same p-lce."	^	. .	,
"I know I can," acknowledged j to bottom It is a mockery to call It
the maiden, "but don't you think1 "democratic." I'd seem too eager if I said it ten} Mr. Truman says the present times?"	government represents S5 per cent
of the Parliament which was
A face that cannot smile is never, elected last year; but he does not good —Martial.	say that those elections were boy
BRAINS
Uncle Sam is importing brains from ' Europe—particularly Osr-many. Some 300 scientists and their wives and families are on the AtlanUc, the vanguard of . 1,000 who are to fce brought to this country to work on military and other projects.	x
The scienUsts are under a six-months' contract, but.if their work Is acceptable they may remain here an additional six months. It Is expected thst some may be offered permanent contracts with private American firms.