In memoriam Dr. Rudolf Andrejka bivši predsednik Muzejskega društva za Slovenijo j Pnì J9-» °kto'bTa 1948 je v Ljubljani, na Starem trgu št. 4 umrl dr. Kudolf Andrejka, po naključju prav v isti- hiši, kjer je dvajset let poprej oskrbel kot predsednik Muzejskega društva za Slovenijo spominsko plosco na rojstvo J. V. Valvasorja (vzidano 1929). Pokojni sicer ni bil zgodovinar po svojem prvotnem in glavnem poklicu, zagotovil pa si je vendar v slovenskem zgodovinopisju trajno mesto z vztrajnim, mnogo- stranskim ш natančnim raziskovanjem, z organizacijskim delom in z izvirno delovno metodo. Svoje velike upravne sposobnosti je dal za deset let (1923—1932) na razpolago Muzejskemu društvu, ki mu je kot predsednik v kritični povojni, dobi dal trdno finančno osnovo in tako zgodovinarski delavnosti med Slovenci omogočil nov razmah. Z veseljem se je pridružil zgodovinarjem tudi v prenovljenem Zgodovinskem društvu •m našemu glasdu še pred smrtjo ponudil članek, ki ga priubcuiemo v tem letniku. i- R^'dAT1- AndreJ:ka se ie rodil 22. julija 1880 v -Ljubljani (Gosposka ulica 5). Njegov oče, slovenski vojaški pisatelj Jernej Andrejka-Livnograd- ski (pnm. SBL I. 12), ki je umrl 1926 v Ljubljani^ mu je odprl pot na aka­ demsko gimnazijo na Dunaju, ki jo je « odliko dovršil 1898. Leta 1902 je kot 22 letni absolvent prava nastopil službo pri deželni vladi v Ljub­ ljani, nato odšel v službo pri okrajnem glavarstvu v Radovljico (1903), od tam pa v Postojno (1906—1911). V Radovljici je njegova neugnana delavnost našla zaposlitev pri organizaciji planinstva in turizma, v Po-' stoj.ni se je vrnil k študiju prava, pravne zgodovine in statistike, ki je zanje dobil dobro teoretsko osnovo na Dunaju (profesorji 'Adler, Ber- naitzik in Inama-Sternegg). Za kratko dobo se je vrnil v službo k deželni vladi v Ljubljani, 1912 pa na notranje ministrstvo na Dunaju; bil je kabi­ netni šef pri ministru idr. Zolgerju, 1. 1918 pa likvidacijski zaupnik narodne vlade v Ljubljani pri dunajski vladi. Po povratku v domovino (1919) je za nekaj mesecev vodii okrajno glavarstvo v Celju, naslednjih deset let (do 1929) pa vršil upravne službe pri vrhovni ljubljanski politični upravi, nazadnje kot namestnik velikega župana Vodopivca. Leta 1929 cto 1931 je bil okrajni načelnik za ljubljansko okofco. Kot batnski inspektor je b:.l 1931 upokojen in tako .dobil časa za poglobljeno znan­ stveno delo ki je tedaj tudi najplodnejše. L. 1936 je bil imenovan za na­ čelnika Splošne državne statistike v Beogradu. Sele ponovna vrnitev v Ljubljano 1943 mu je vrnila staro podjetnost z-a delo, tako da je kljub telesni oslabelosti mogel zbrati najzrelejše sadove svojega znanstvenega prizadevanja. ^ Ko je jeseni 1948 odložil pero, je njegovo že desetletja šibko srce začelo pojemati in prehitro za vedno obstalo. Njegov pogreb je pričal, da si je kot patriot im kot prikupen značaj pridobil obilo iskre- -nuh prijateljev- med kulturnimi delavci in slovenskim ljudstvom. Poklicni in orgamdzatoiični napori pokojnega Rudotlla Andrejka so pustili trajne sledove ne le v Muzejskem društvu za Slovenijo, ampak tudi — in še posebno — v izgradnji upravne službe, pri tujskem prometu 202 • ' ' (preosnova Zveze za tujski promet 1922) in pri državni statistični službi v Beogradu. Povsod je razvijal veliko osebno delavnost m pokazal izredno ekspeditivnost in iznajdljivo spretnost. Ljubljanska univerza ga je 1925 pozvala, da kot honorarni predavatelj juridične fakultete uvaja študente v upravno prakso. Upravno pravo je predaval (z izjemo beograjskih let) prav do svoje zadnje bolezni in smrti. Andrejka je ves čas ohranil živ stik 6 kulturnim življenjem sloven­ skega naroda. Čutil se je hkrati dolžnega, da delež, ki ga prejema z lastnimi prispevki vrača, tako z osebno pravno in gospodarsko pobudo kakor tudi s pisateljevanjem'. Njegova izobrazba je bila široka, težila pa je po preprosti, praktični uporabnosti. Taki so tudi njegovi' spisi. Težko, utrudljivo problematiko je umeval kot svoje zasebno opravilo, javnosti je podajal le zrele, vsakomur sprejemljive, zanimive in koristne sadove svojega obsežnega dela. Skromnost njegovih namenov m nevsiujrvost oblike sta vzrok, da AndrejkovL spisi niso bili vedno deležni vse pozornosti in priznanja, ki jim gre. V tem pogledu je značilna in za Andrejka ea- mega posebna častna njegova avtobiografijà v SBL I. 12. Zelo obsežno in obilno je bilo že njegovo časnikarsko delo. Posai je strokovna poročila v slovensko, pa tudi drugo jugoslovansko časopisje, nekajkrat v nemščini (za Laibacher Zeitung, Zagraber Tagblatt, Reichs- post, Neue Freie Presse, Piaiger Presse in Union v Pragi). V začetku so to slovstveni in pravni prispevki, pozneje prigodniške stvari v korist tuj­ skega prometa; oboje je čas že prerastel. Nekaj spisov pa je nastalo po Andrejkovem arhivainem raziskovanju in jih tako tu ne smemo prezreti. Sem spadajo članki: Zoisova palača v Ljubljani (Slovenec 1932 st. 249), Slovenci v Kazinskem društvu 1. 183? (Slov. 1934 st 99), Ljubljanske^uhce, ki so izginile (Slov. 1935, št. 90), K zgodovini Mahrove hiše v Ljubljani (Slov. 1936 št. 27), Doneski k zgodovini Figovčeve gostilne na Ajdovščini (Slov. 1936,' št. 85), Še o Figovcu (Slov. 1937, št. 22), Obrtniki v stari Ljub­ ljani (Slov. 1939 št. 125), Ljubljanski zasebni vrtovi v preteklosti Jblov. 1943 št. 145—147, 152, 155), DT. Matija Burger, pozabljeni ljubljanski župan (Jutro 1944 št. 275, 282; 1945, 24), Krvnikova hiša v Ljubljani (Slov. Kole­ dar 1945 67—70), Zgodovina Križmanove hiše v Ljubljani (Slov. 1945, št. 14). Prav talko je v časopisju in drugod raztresenih nekaj Anidiejkovih bio­ grafskih poročil, kakor: Turudija (Slov. 1916, št. 64 in Edinost 1916, st. 82), Ivan Knez (Vestnik Lj. vzorčnega velesejma 1926), Jernej Andrejka-Livno- gradski (Koledar Moh. dr. 1928, 76-77), Dr. Janez Ev Krek ш Selska dolina (Slov. 1932, št. 231), Doneski k življenjepisu dr. Mihe Tuska (Siov. 1933 št 187) Dr. Janko Šuman (Slov. 1937, št. 287), Franc Naval - Pogačnik, slavni slovenski operni pevec (Slov. Narod 1945, št. 16 ;in_ 17), Dvajsetletnica organiziranega tujskega prometa v Sloveniji (Jutro 1925, št. 126). Glavno Andrejkovo pisateljsko opravilo je veljalo pravniški stroki. • Objavil je lepo vrsto upravnih zakonov v obliki priročnikov, s članki je zalagal vse slovenske in glavne jugoslovanske upravne časopise. Sirsi pomen imajo prispevki: Anarhizem (Naši Zapiski 1907 m 1909), Bera (Slov Pravnik 1912), Iz zgodovine naših političnih okrajev ш občin (Ob­ činska Uprava 1927), Kranjska hranilnica ni bila nikdar ustanovljena z nemškim kapitalom (Vesnik Saveza štedionica kr. Jugoslavie 1939, 5—6), Donesk-' k zgodovini uradne statistike v Jug. (Službeni glasnik Mm. unutr. poslova 1937, št. 7 in 8). Tu je rad prehajal na ipodročje pravne zgodovine, vendar pa se zanjo nikdar ni docela ogrel- Na posebno, Andrejki svojsko zgodovinsko raziskovanje ga je napo: tilo zanimanje za kulturno preteklost slovenskih krajev, ki se je z njim", bavrl kot organizator tujskega prometa.V ta namen je spisal lepo kopico knjižic in člankov, kjer obravnava domače slikovite kraje tudi po njihovi zgodovinski pomembnosti in preteklosti. Z lastnimi spisi je hotel dopoln;:ta vrzeli v poznavanju domače zgodovine. S tem namenom je pregledoval krajevne'arhive in uporabljal bogato znanje, ki so ga mu dale zbirke muzejskega arhiva. Se dvoje momentov je usmerjalo njegovo zgodovin­ sko iskanje Po poroki 1. 1920 je stalno zahajal v Selško dolino in je tako 203 YâiU-26 D^ÄTJS^T EOTSt^' цгеЈапЈе Sejmskega cestnika SSÄJa^SK: W*"*0- St—k0 zgodovinopisij JbtLS Za zgodovinsko vedo je bil Andrejka od dveh strani dobro pripravi ier, kot чиатш jurasi ita kot s'.ovstvenik. Jezikovni čut si ie SHŒ Ivana Cankarja, ob prevajanju v tuje jezike (prevodf vojaških pesm?in posebno se Gregorčiča in Zupančiča!) in ob samostojnemZS u ÄÄTt (pTÌm- ni^ove Napake v slovenskem Kft ^• i vonat's ™ »Samouprave« in Nekaj misli in predlogov o našem prevajalnem slovstvu Dom in svet 1913; obe razpravi ste vzbudili S pozornost, Prlm. še: častimo svoj jezik, članek fsjoven^: 1938 št 32 33 30 m 37). ienek posluh za jezikovne starine ga je privede! tudi na Pod­ ročje narodopisja. Objavil je v IV. zvezku ltrÌklj^i\ narodnih pesmi cu mì%ČTS0Y-' Ш*, Pripovedke iz kamniške okolice pa v C L 18 lv^ ffTJe Pr;:neseU954 njegova članka: Star kmečki inventar lilo'ošKh'^KnJTKJe M ?б,--Т^ Je m<"gel drpati in presoditi pomen %^£$№£&^Г>™ ^ - «" ^*du ffe^ «« „Et* s.e An,dre:Jfea ;za zgodovinsko znanost ni posebej metodično šolal, vinskeST1Z ^1 SP«Ï T7 P°membnr 'P« globlji razčlenitvi zgodo- Zato t,,dfT .f • ^^-t ¥fT- ,p0 SVOji natančni opisni izdelanosti. £ato tudr m: napisal velikih del in se je raie omeril na obiavlrànÌP ™lÄ ™ci ff181' ?o raztreseni po znanih in še bolj po manj znanih Ä-^ Krinni lf° MS° *?* ^ošno.znani. V knjižni obliki JS0 izšli na 1024 2 ot 4?* ^V?'-;kraJjepllsI110-^odOTilllS'ki Poizkus. Ljublja- ntÌ!r- • T b Pra™lk,u 25 letnice trgovskega društva Merkur L j 1926 (Ponatis iz Trgovskega lista 1926). 3. Selški predniki dr. Janeza Ëv Kreka rodosovna m krajevnozgodoyinska razprava. Ljubljana 1932. (Uvod v to de,ce kaze da se je Andrejka vsaj nekoliko zavedal pomembnosti kmečkih rSo0dovnekiPsnblelI\ftìIS?-' ,k0 ÌZÌ'aVlta' da «**& ^SSfSÄ Kmetskih rodov, ki so .prihajali- v pravnem, socialnem ali rodbinskem poj.edu vozje etike s Kreki v Selški dolini. V delovanju in nehanTu teh rodov njih «azplojevanju in ugašanju, njih gmotnem povzdgu fupXnju v ZtttvČ /TT? АЈе| ^« Vedovine našega kmetskoga s?anu v pretek] h treh stoletjih«.) 4 Škof ja Loka in njen okraj. Sk. Loka 1936 lUV™^ J* andrejka uredil skupno s Fr. Planino; sam je vS prt eperal zgodovinska članek Škofjeloški cehi. - Vrsta zgodovinskihTrazprav 2Č^7Jmia?g& ^^ S?- Za6enJa z letom «325 Andrejka ЈЉ je ^Г i ^ • sv°Je.Prve upokojitve na podlagi samostojnega proučevanja metodoMV И?1^еТ^ 0d,kvU T?*0-.nOVeSa grad™ in Pokaza!TzS - ™d?0 ДГ^г M^ejskega društva je priobčil članke: Zemljiške vTtih JofclMoVl^Vf-" |toletJa (1932)" Z^ni Selške dohne \ .etm 1500—1800 (1933), Kje so bih Zoisovi vrtovi? in Zoisove faiančne Ravnice v Gradtfču (1934), Kančeva tvornica vž^aikoTTLjffinJ Q3Q ' vT*1". k Postanku in razvitku rodbinsku imen v Selški S S^)' V-rlOVIi! Predstavniki državne uprave na Kranjskem (1943? a fÄlmelkeToadbinr^945); ^1* "»P«"™ «Ä * «Kmiv razvoj Kmetske rodbine v krog veletrgovstva in fevdakieea о1етпк^л 7nZ£iï S ^ miJe Anfr^ka P^val zgodovino sfoviSga fetva ™J&? т • ^ z izsledki stanovsko glasilo trgovcev, Trgovskega to* pred iJUIeü А^тЛ^ -^ Д ^^skega življenji iSfjat Jw*l0l < (1934), Razvoj induistra, e in industrijska politika v naših Slet'Ä'nK19; ftoletja (1934), Trgovsko življenje v Lj7ubîjlni Tkw • a (19?4)' Qo.ftoletmci zastopstva ljubljanskega trgovstva (1934) ÎS^f-ff laBVOJ ej?™1»«1116 trgovske «oie v Ljubljani (1934), Doneski k' preselityenemu proKemu ljubljanskega trgovstva (1934 in 1935 • zadnTi dve razprav! sta izšli pod psevdonimom!), Trglvska zgodovina Spitelske'ulice 204 v Ljubljani (1935). Trgovska zgodovina Schellenburgove ulice v Lj. (1936), Doneski k zgodovini- Fröhlichovih hiš v Lj. (1936), Zgodovina Perles- Bals-Lassnikove hiše v Lj. (1937), Zgodovina hotela Slona (1938), Doneski k zgodovini naše žeCezarske industrije. I. Ruardi (1940). Drugo bogato bero iz arhivalnih Studij je Andrejka dal v natis Kroniki slovenskih mest, kjer je sodeloval ipri vseh šestih letnikih in obdelal: »Najstarejše ljubljanske industrije« (9 člankov v 1. 1934, edem 1936), življenjepis Fidelisa Terpïnca (1934), Zgodovino Primčeve hiše v Lj. (1935), Poslopje mestnega muzeja v Lj. (1935), Strojarje na forštatu (1937), Zgodovino kramarskih hišic v Prešernovi ulici v Lj. (1938), Razvoj ljubljanskih indu­ strij med 1859—1869 (1939), Schwarzovo pivovarno na Poljanah (1939 in 194Ó), Zgodovino gostilne Pri Šestici v Lj. (1940), Zgodovino Hudovernikove hiše v Kolodvorski ulici 23 v Lj. (1940). Samo v posebnem odtisu je izšel spis: Znameniti slovenski obrtniki 1575—1940, namenjen za Zbornik slovenskega obrta 1918—1938, ki pa ni izšel. Podobno težko dosegljivo gradivo je zbral v obsežnem članku: »Zaslužni slovenski upravni juristk in ga objavil v zborniku Pol stoletja društva Pravnik (1939; str. 80—150). Y časopisu Slovenski Pravnik je objavljal že prej več pravniških bio­ grafij (od 1. 1925 dalje), v Trgovskem tovarišu biografije irgovcev (od 1936 naprej), nekaj tudi v Kroniki slov. mest (1934) in Planinskem Vest- шки (1934, 1940). Tako je postal 1934 sodelavec Slov. biografskega leksi­ kona, ki je priobčil več njegovih sestavkov v VI. zvezku (gl. članke Papež, Pauer, Pavlin, Pesiak), kakih 120 pa jih je izročil uredništvu v objavo, pa še niso izšli. Če omenim še Doneske k zgodovini šolstva v Selcih, ki jih je prinesel Slovenski učitelj 1933, in njegov prispevek v Dejanju (1940, št. 2): Donesek k zgodovini zaiplenitve Miloimovič-Krekove knjige, so s tem izčrpani glavni Andrej kovi spisi, ki jih slovenski zgodovinarji moramo poznati in upoštevati. Ni jih malo in zelo veliko podrobnega, na­ tančnega dela je v njih. Dr. Rudolfu Andrejki smemo izreči priznanje, da je svoj kulturni dolg slovenskemu narodu odplačal pošteno in z viso­ kimi obrestmi. Sam sicer ni segal v globljo problematiko snovi, ki jo je stvarno in trezno obravnaval, razčistil pa jo je v'toliki meri, da bo to delo naslednikom bistveno olajšano. Svojo nalogo je opravil po najbolj­ ših močeh — zato ga bomo slovenski zgodovinarji ohranili v častnem spominu. Maks Miklavčič: 205