Št. 132. Trst, v sredo 14. maja (913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN rt BBdeljfth tn ob 5., ob ponedeljkih eb 9. ijutr«|. J*r konsorcij lista „Edino-t". - Natisnila Tiskarna .EdiaW, vpisana zadruga s omejenim poroštvom v Tnta, aMea Giorgio Galatti štev. 20. FoStn.-hranllnlinl račun štev. 841-652. TELEFON St 1) 57 Politično društvo „Edinost" sklicuje za prihodnjo nedeljo, dne 18. majfiika ob 9 in pol dopoldne v veliko dvorano „Narodnega doma" v Trstu sestanek volilcev cele okolice. = NAMEN SESTANKA: Proglašenje kandidatov za okolico za prihodnje občinske volitve. Vsi zaupniki političnega društva »Edinost" so vljudno vabljeni, da se tega važnega sestanka zagotovo udeleže. ______ODBOR. Volilni shodi. Za vclilce IV. in V. mestnega okraja r soboto, dce 17. t. m. ob 8'30 zrečer v gostilni „pri Birsi", ulica Gatteri St. 10. Za v o 1 i 1 c e pri Sv. M. Magd. Spodnji v nrdeijo, dne 18. t. m. ob 3 pcp. v gcatilni „Gospodarskega društva* na Kolonkovcu. ! BRZOJAVNE VESTI. Okupacija Skadra. CETINJE 13. (Uradno.) Jutri ob dveh popoldne zasedejo mednarodne čete Skader; Istočasno zapuste mesto vsi črnogorski vojaki Diference med zavezniki. ATENE IS. (Kor.) „Agence d'Athenes" prinaša o spopadih med Bolgari in Grki sledeče pojasnilo: Ker Bolgari že približno mesec dni pomikalo svoje čete v ozemlje vzhodno od Soluna, katero so zasedli Grki, Je grška vlada dne 17. aprila sporočila Bolgarski, da je prisiljena odrediti vse potrebne odredbe v obrambo grških pozicij. Bolgarija |e nato odgovorila, da so operacije bolgarskih čet ustavljene, da pa se bolgarske čete pod nobenim pogojem ne umaknejo. Ko pa so Bolgari uvideli, da so Grki pričeli utrjevati svoje pozicije, kakor je bilo naznanjeno, so jih na več krajih napadli z artilerijo. Posebno hudi boji so se vršili dne t. in 9. t. m. pri Valčisti in Elev-teri. Bati se je nadaljnih krvavih spopadov. Grška vlada odklanja vsako odgovornost LONDON 3. (Izv.) „Dal!y Telegraph« poroča iz Soluna: Grško bolgarska pogajanja glede razdelitve osvobojenega ozemlja, so bila brezvspešna. Bolgarska je izjavila, da se nikakor ne more odpovedati ozemlju, katero zahtevajo Grki. LONDON 13. (Izv.) Položaj okolu Drame in Seresa postaja vedno bolj kritičen. Prišlo je že do več manjših spopadov med bolgarskfmi in grškimi četami. LONDON 13. (Izv.) „Times* poročajo Iz Soluna, da je prišlo pri Levteriji med Bolgari in Grki do hu^e bitke. Podrobnosti o bitki še manjkajo. Boja so se vdeleži inian-terija, kavalerija in artllerfja. V Solun je prišlo že več transportov r ranjenci. Bolgari neprestano ojačujejo svo|e pozicije pri Se-resu in Demir Hisarju. LONDON 13. (Kor.) „Reuterjev urad" poroča iz Soluna: Tekom bitke, ki se je razvila med Bolgari in Grki, ker so Bolgari zasedli Praštino, so imeli Grki 14 mrtvih in 32 ranjenih, dočim znašajo b?1gar3ke izgube okolu 300 mrtvih in ranjenih. V bojih pri Elevteri so bffe na cbeh straneh precejšnje izgube. Tako Bolgari kakor Grki so izrazili svoje obžalovanje nad dogodki in se zjedi-nili glede predloga, naj se U3tanovi komisija, ki naj določi nevtralno zoco, aa se preprečijo nada?jni boji med četami. BELGRAD 13. (Kor.) Včera| se je vr-ŠF.a nujna seja srbskega ministrskega sveta, ki je trajala več ur, „Politika* poroča, da |e bilo na seji formulirano stališče srbske vlade v bolgarsko-srbskem kcnfliku. ATENE 13. (Kor.) „Agence d' Ha vas* poroča: Ministrski svet je sklenil sklicati posl. zbornico k izvanrednemu zasedanlu, da reši nekatere načrte vojaškega značaja. Zbornica bo imela le pet da Sest sej. Sklenitev preliminarnega mira. LONDON 13. (Izv.) „Daify Cronicte" poroča, da do sklenitve preliminarnega miru še ne bo tako kmalu prišlo in to radi tega, ker zahteva Grška natančno odmerjen|e juž-noalbanske meje, dočim želi Bolgarska, da se bolgarsko-turška vzhodna meja definitivno določi. DUNAJ 13. (Izv.) V tukajšnjih diploma -tičnih krogih se zatrjuje, da je pričakovati v najkrajšem času sklenitev preliminarnega miru. To pot londonska mirovna konference ne bo imela drugega dela kakor da ratificira mirovne preiiminarije. Ker vlad.) na obeh straneh jako resna volja, da se po-vspeši mir na Balkanu, je pričakovati, da bo sedaj tudi formalno v par dneh končana balkanska vojna. Tudi dogodki v Albaniji se bodo najbrže iztekli mirno. Edin vznemirjajoči moment tvori še nasprotstvo med Bolgarsko in Grško oz. Srbijo. OdiioŠaji med zavezniki so postali v zadnjem času tako napeti, da fe prišlo že na več krajih do jako krvavih spopadov. Vendar pa se tudi tem dogodkom ne sme pripisovati prevelika važnost. Balkanska diplomacija je že ponovno pokazala toliko spretnosti, da je skoro izključeno, da bi se (i tudi sedaj ne posrečilo preprečiti izbruha nadaljnih komplikacij. Med Sofijo, Atenami in Belgradom se že vrše pogajanja glede razdelitve osvojenega teritorija In začasne ustanovitve nevtralne zona, da se preprečilo nadaljni spopadi med zavezniškimi četami. BELGRAD 13. (Izv.) Za tretjega srbskega mirovnega delegata ie imenovan bivši poslanik v Berlinu, Jovan Pavlović, ki se na svojem potovanja v London zglasi baje v jako važni specijalni misiji tudi na Dunaju. CETINJE 14. (Uradno.) Crnogorskim mirovnim delegatom na londonski mirovni konferenci so zopet imenovani bivši delegati Mijuiković, Vojnovič in Popović. Odhod turških čet iz Albanije. BR1NDISI 13. (Kor.) Aid bej, šef generalnega štaba Džavid paše je prišel z več oficirji v Fieri, da odpotuje žnjimi v Carigrad. PODLISTEK. Metka in njen greh. Spisal Još. Vandot S tem je potolažil Sednikove in je potolažil tudi samega sebe. Vznemirjeni so bili Sednikovi zaradi TomaŽa in so se bali zlih posledic. A Mavric se je smejal brezskrbno in je pregnal s svojim smehom ves strah. Takoj po kosilu se je napotil onkraj proda na trato, ki se mu je bila priljubila tako. Vlegel se Je, pa je hotel počivati. Prijetno in mehko je dehtelo fdeče ravšje. Komaj slišno je šepetal poletni vetrec med vejami visokih smrek. Hladno je bilo v senci, in Mavrica se je loteval spanec. Napol je že spal, ko ee je dvignil hipoma. Zazdelo se mu je, da sliši šumenje tam v grmovju — kakor bi se nekdo plazil skozi goščavo. Ozrl se je tja, pa je zagledal Metko, ki je stala kraj grmovja. Bila je v zadregi in ni vedela, ali bi šle naprej, aH bi pa zbežala nazaj. ^MetVa !* je zaklfcal Mavric ves Izne- jcaijtn. .N", tega .nisem mislil, ds pr'deš 1 danes sem... Metka, sem pojdi, da se malo pogovoriva." Metka se nI genila z mesta. „Sram me je." je odvrnila in se je smehljala v zadregi. „Resnično me je sram... Kaj si bodete mislili? Nisem vedela, da ste tukaj..." .Kaj se boš sramovala I" ji je prigovarjal Mavric. „Saj ne vidi nihče — nihče te ne bo videl. Kar k meni sedi. Glej, tako lepo Je tukaj I Lahko govoriva sto in sto reči, in nihče naju ne bo motil.. Ne bodi neumna, Metka, in se kar lepo vsedl k meni. Ali slišiš, Metka?" Deklica se Je še vedno obotavljala, j Toda Mavric Ji ni prigovarjal več. Naglo Jej vstal in (o Je prlvedef s silo na trato. Kakor! otroka jo je posadil v mehko dehtečo travo in Je sedel k nji. Metka se Je Še vedno smehljala te ni vedela, kaj bi storila. Mavric jo Je gledal od strani te danes mu Je posebno uga'ala. Oblečena |e bila v pisano; krilo, izpod katerega so gledale okrogle! ncžice, obute v rumene folničke. Bele, na-' ikrobane čipke so se smejale Izpod krila, a vrhnji Život je objemal ozek, z rožami po-1 sejan jopič, tako, da Je bil okrogli, zagoreli vrat prost. Roke so |i zakrivali kakor sneg beli rokavi, a v ušesih sta se JI zibala dvs lepa, ckrcala zamorčks. Neka sveža Bolgarsko sobranje, SOFIJA 13. (Kor.) Ministrski predsednik Gešov Je na današnji seji sobranja izir vil, da v očigled dejstva, da se situacija še ni izpremeniln, ne more še dati obljubljene izjave o vladni politiki. Nato je prečital kraljevski ukaz, glasom katerega se parlamentarna sezija zaključuje. Korytowski — gališki cesarski namestnik. DUNAJ 13. (Izv.) Cesar Je danes spre-fel demisijo gališkega cesarskega namestnika Bobrzynskega in Imenoval za njegovega naslednika znanega poljskega poslanca Koptov* skega. Razpust gališkega deželnega zbora. DUNAJ 13. (Izv.) Jutrišnja uradna „W/e-ner Zeltung" priobči cesarski patent, glasom katerega se razpušča gališki deželni zbor. Nove volitve se vrše meseca Junija. Avdijence pri cesarju. DUNAJ 13. (Izv.) Cesar Je sprejel vče raj ministrskega predsednika grefa S iirgkha, danes pa vojnega ministra Krobatina v da'jši avdijenci. Odlikovanja. DUNAJ 13. (Izv) Vodja tiskovnega urada 7 zunanjem ministrstvu, dvorni svetnik Kania, je dobil naslov izrednega posla nika in pooblaščenega ministra, njegov namestnik, vitez Montlong, pa je bil odlikovan s komturnim križcem Franc Jožefovega reda Kakor se zatrtju|e v političnih krogih, ostaneta Kania in Montlong še nadalje na svojih dosedanjih mestih. Ministrska konferenca na Dunaju. BUDIMPEŠTA 13 (Kor.) Ministrski prtdsednik dr. ol. Lukacs je odpotoval danes zvečer na Dunaj, da se vdeleži JutrŠnje seje ministrske konference. Hazaj na Dunaju. DUNAJ 13. (Izv.) Včeraj Je dospel semkaj ogrski honvedski minister Hazay in Je konferiral v vojnem ministrstvu glede ureditve ogrske tovarne za topove in glede odpusta rezervistov. Berchtold v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 13. (Kor.) Grof Berch told je prispel v soboto s svojo soprogo v Budimpešto. Tekom včerajšnjega dne |e dalje časa konferlral z ministrskim predsed nikom pl. Lukacsem. Jagow na Dunaju. DUNAJ 13 (Izv.) Pl. Jagow pride jutri na Dunaj in obišče grofa Berchtolda. Ob dveh popoldne bo sprejet od cesarja v posebni avdijenci. Imenovanje mons. Piffla dunajskim nadškofom. DUNAJ 13. (Izv.) Včeraj Je došel semkaj papežev breve, s katerim je mons. Piffl oficijelno imenovan za dunajskega knezo-nadškofa. Konferenca za pomorsko pravo. KOPENHAGEN 13. (Kor.) Danes dopoldne je bil tu otvor Jen 11. mednarodni kongres za pomorsko pravo. Navzočih je bilo 150 delegatov. Sejo je otvorll dr. Gustav Gooss, nakar |e bil po pozdravnih nagovorih zastopnikov vseh narodov izvoljen za predsednika sodni predsednik Kocb. dražest, nekaj vabljivega in sladkega je di halo od nje. Mavric |o je gledal ves zavzet. Pozabil Je na Tomaža, pozabil na svoje sklepe. Videl je pred sabo samo to svežo, neizkaljeno mladost, in v duši se mu Je dvignila želja, žella po uživanju in ljubezni, polni kipeče in burne razkošnosti. Nič več ni hotel gledati v te rjave, vlažne oči, ampak Je stiskal samo to svežo mladost na svoje srce. Metka je trepetala v njegovem objemu. A ni izpregovorila nobene besede. Stiskala se je k njemu, katerega je ljubila z vso dušo, za katerega bi bila dala rada svoje življenje. Čutila Je samo njegove žgoče poljube, in sladka blaženost in onemoglost se Je razlivala po vsem njenem telesu. Ničesar ni mislila več, ničesar ni hotela misliti več — ah, čemu? Tako bi človek najraje živel, tako kot sedaj. In ne bilo bi treba umreti in stopiti v nebesa. Tudi Mavric le močal. Le tuintam |e zašepetal in se Je sklonil k okroglemu za-morčku: „Metka..." Metka pa se ga Je oklenila z obema rokama okrog vratu in je pritisnila svoj vroči obraz na njegovo žareče lice... Vetrec Je bil utihnil hipoma. In smreke so mirovale z navzdol p.?r??enfm! vejami. Berchtoldovo stališče omajano. BERLIN 13. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da je stališče avstrijskega zunanjega ministra grofa Berchtolda v resnici omajano. Berchtold odstopi že v jeseni, ko se sesta-nejo delegacije. Kralj Peter zbolel. BELGRAD 13. (Kor.) „Pravda" poreča, da je moral kralj Peter radi revmatizma itči v posteljo. Tripleententa in Španija. DUNAJ 13. (Izv.) Z ozirem na poročila listov, da se je pri zadnjem obisku kralja Afonza v Parizu razpravljalo o vstopu Španije v tripleentento, izjavljajo tukajšnji uradni krogi, da o tem ne more biti niti govora. Pač pa ni izključeno, da se |e razpravljalo o cžje.Ti zbližanju med Francijo in Španijo. Manevri francoske mornarice. PARIZ 13. (Kor.) Dne 19. t. m. se prično manevri francoskega sredozemskega brodovja. Kakor se poroča iz uradnih krogov, bodo imele posamezne eskadre popolno akcijsko svobodo, tako da bodo man:vri lahko podali pravo sliko pomorsse vojne. Umor pruskega vojaškega atašeja v Monakovem. MONAKOVO 13. (Ker.) Danes opoldne |e neki navidezno blazni človek, z imenom Str3sser ustrelil nekega višjega stražmojst'a pomožnega moštva. Ko je strafmojstru p i-hitel na pomoč pruski vojaški ataše, m jor pl. Lewinski, |e Strasser dvakrat ustrelil nanj in ga tako nevarno ranil, da le kmalu nato na kirurgični kliniki umrl. Atentate r je bi! takoj aretiran. MONAKOVO 13. (Kor.) O smrti pruskega atašeja Levvinskega se poroča: K je šel vojaški ataše, major Levvlnskl, daner ob enih popoldne na oovratku s poslan štva skozi Prizregenten Strasse, je vstreM : nn| 341etni livar Ivan Strasser. Major je potegnil za sabljo, da se obrani moža. Mi'crju je takoj prihltel na pomoč nadstražmoj^ter Bohlender, ki pa je obležal na mestu mrtev. Strasser mu je pognal krogljo naravnost v glavo. Major Levvinski se je zgrudil pri Ho-henzollerski palači nezavesten na tla. Odpeljali so ga takoj na kirurgično kliniko, kjer pa Je kmalu nato Izdihnil. Čez Bernske planine. BERN 13. (Kor.) Švicarski avijatik Bider je poletel danes čez Bernske planine. Vzdignil se je ob 4 30 zjutra| in preletel planine v višini 3200 m. Olimpijske igre v Atenah. ATENE 13. (Kor.) Komite olimpijskih iger Je sklenil prirediti prihodnje mednarodne olimpijske igre v Atenah in sicer spomladi i. 1914. Pozor volilci! Mestni magistrat je odbil ie mnogo naših reklamacij iz večinoma nebistvenih razlogov, vkljnb temu. da so bile vendar upravičene. Prosimo zatorej reklamante i m posebno zastopnike volilnih odborov mesta in okolice, da se čim prej prijavijo v volilni pisarni v Narodnem domn za pojasnila v svrho reknrza na namestništvo. Zdelo se je, da je legel spanec na ves širni, v solncu sanjajoči gozd. Le rdeče ravšje je dehtelo na trati, dehtelo s prijetnim, uspavajočim vonjem in je odpiralo svoje čašice solnčnim žarkom. In tam dcH na produ je pljuskalo pritajeno In je zaz/e-nelo tupatam, kakor bi se bila dotaknila roka ubranih citer... Metka Je planila pokoncu. Sredi tišine so se oglasili glasovi zvonov, ki so pritr-kavali tam na vasi. Metka se je zdrznila in |e pokrila za hip z rokami oči. Potem pa si Je popravila lase in je gledala s svojimi vlažnimi, velikimi očmi brezizrazno na rdeče ravšje kra| grmovja. Jezus, Marija J" je vzdihnila, in na čelu se |i je prikazal mrzel znoj. Zdrznila se je še enkrat in Je pokrila obraz z rokami. „Jezus, Marija I" Je zastokala krčevito. Pottm pa se Je okrenila in je zbežala kakor srna v grmovje. „Metka!" Je zaklical za njo Mavric. A Metka ga nI čula ln se ni vrnila. Mavric je pohitel za njo. Toda ni je našel nik|rr. Blodil |e po hosti in Je zaklical tupatam njeno ime. A nihče mu ni odgovoril. Mrtva tišina je ležala nad vso zemljo, in nič se nI genilo sredi molčečega gozda. (Dalje.) Diplomatične laži — nesreča Avstrije. Imenitno besedo, ki drži kakor z žeblji pribita, je napisal češki poslanec Udržal v pražki „Union"-ki. V članku namreč, v katerem slika sedanjo situacijo v naši mo narhiji ia zasleduje vzroke, ki so prisilili do tega, da je ta situacija ne le razveseljiva, ampak da se ti dozdeva naravnost obupna — v notranjem in na zunaj. la poslanec Udržal podaja dokaz, da je isti vzrok, ki — deluje tako usodno toliko na notranji kolikor vnanji položaj monarhije: da so razmere v notranjem v razsulu, da je kompleks vseh spornih vpra-Sanj med narodi te države kakor veliko veliko jezero, ki mu ni videti nikjer kraja, nikjer obrežja, ter da smo tudi na zunaj, preko mej monarhije, popolnoma zgrešili svoje naloge in svoje cilje. V Izhodišče svojim razmotri va nJem je vzel poslanec Udržal češko-nemškl spor, da prehaja potem k bojem avstrijskih narodov proti nemški hegemoniji, in preko teh k sadovom, ki |ih {e dozorela zgrešena vnanja politika monarhije in ki se kažejo svetu ravno sedaj v vsej svoji obupnosti. Kje je vzrok vsemu temu zlu ? Poslanec Udržai ga je pogodil in pokazal s prstom nanj: nesreča avstrijske države so nje diplomatične laži! Vzrok zlu je v našem ministrstvu za notranje in v onem za v nanje stvari — konstatuje poslanec Udržal. In povedal je s tem veliko — vso resnico. Vir zlu Je v tem, da se naša notranja in vnanja politika urejata po principih in za cilje, ki se ne morejo vzdržati v luči narave in resnice. Avstrijska notranja politika se ne meni za lastne ustavne zakone in tudi ne za narodnostno strukturo države ter bodi trdovratno dalje svoje — nemške poti. Da pa morejo voditelji te politike ustvarjati le-te] vsaj videz opravičenosti, morajo — lagati! Lagati o narodnostni strukturi te države, pretiravati pomembnost nemške manjšine za državo, v ta namen lagati o strer;ii|en]ih in ciljih nje slovanskih narodov, da tako z vsemi temi lažmi in z veliko muko konstruirajo največjo laž, krono vseh laži — da so namreč Nemci edini zanesljivi steber države in da je torej — In to J e, kar treba debelo podčrtati — življenski interes države, da notranja politika zasleduje neraškonacijonalne cilje In duši Slo vune! Z besedo o avstrijskih lažeh je torej češki poslanec podal genezo, postanek, in sintezo, sestav, tiste avstrijske notranje politike, ki le dovela do sedanjega razsula: do zastrupljenja medsebojnega razmerja med narodi, do stagnacije vsakega socijalno-lefirmatoričnega dela, do gospodarskih in financijelnih kriz, do depresije v vsem gospodarskem življenju. k2r duši vsako pri vatno podjetnost in razdeva državne finance, a čemur vsemu je posledica splošna ne zadovoljnost In ozlovoljenost, da bi mogli o sedanji naši državi govoriti — trda beseda to, ali resnična — kakor o državi nezadovoijnežev. Toda posl. Udržal je napisal še drugo veliko resnico, je konstatiral nadaljnje zlo, ki je po velikem delu povzročitelj onega prvega. Kolikokrat že smo obžalovali v tem listu, da je razmerje med našo notranjo in vnanjo politiko popolnoma zgrešeno in postavljeno na glavo in zato pogubno. Zdrava pamet in logika narave govorita, da svrha državne forme (e, da ljudje v njej dobivajo pogoje za svo|e blagostanje, da žive v zadovoljnosti. Država ni torej cilj za-se, ampak le sredstvo za dosezanje gori označenega cilja. In edino temu cilju mora služiti tudi vnanja politika države, ki mora biti urejena tako, da povspešuje naloge notranje politike, v kolikor je to cd-Uno od faktorjev in dogodkov izven monarhije. Po našem priprostem razumu torej je naloga vuanje politike ta, da nasproti vna-n|emu svetu zastopa notranje koristi, to je: interese prebivalstva, ki živi v državi sami. Ni prvikrat, da govorimo o tem na tem mestu. In danes ponavljamo to zlato resnico tem rajše, ko nam je dal pobude k temu rečeni češki politik in parlamentarec s svojo besedo o avstrijskih diploma tičnih lažeh. „Ladija naše visoke politke plava — pravi — po tujem vellkonemškem vodovju \z\ic obstoječi slovanski večini v državi, in ta p r o 11 s lo v a n s k a vnanja politika vleče že desetletja za seboj tudi notranjo politiko-. Ta sodba češkega poslanca podkreplja gornjo našo trditev, da Je pri nas razmerje med notranjo in vnanjo politiko postavljeno na glavo: mesto da bi poslednja siužtla prvi, |e pri nas stvar ravno narobe. In ta naša vnanja politika, ki tako usodno deluje na notranje razmere, je zopet zgrajena n a Isti veliki diplomatični laži na pretveznem življenskem Interesu države, da je nje vnanja politika izključno nemika, da |e torej v nasprotju z interes In čuts t v o v anjem večine nje oeaemikega prebivalstva I Z ostrino, ki bi morala kakor nabrutea ncž rezati v vest naših diplomatov, piše p3Si. Udržal: »Našo vnanjo politiko vodijo — romantiki (umestneji bi bil neki drugi ostreji izraz), ki nimajo nikakega smisla za to, kar je zdravo in naravno. Kar je klasičnega, naravnega, je neporušno, večno in se uveljavlja tudi preko najtežjih razmer. Se nedavno zasmehovana parola: .Balkan balkanskim narodom !" — je zmagonosno prodrla vkljub vsej brutalnosti nekdaj mogočnih sultanov in vkljub sedanjim spletkarjenjem Evrope. Tudi Avstrija bo morala prej ali slej pripadati avstrijskim narodom / / Ta neutajijivo napredujoči naravni proces morejo sicer neugodnosti časa ovirati začasno, ali ne morejo ga odvrniti. Tudi sedanja nemška hegemonija ne more preprečiti končne zmage Nenemcev v Avstriji v stvari njihove narodne enakopravnosti, in k večjemu da jo le zadržuje za kratek čas. V naši vnanji politiki merodajni faktorji naj bi imeli na umu, da ie naše notranje razsulo nastalo in raslo le v s 1 e d nemške hegemonije. Nenaravna hegemoni|a manjšine pa izzivlja povsod odpor in dovaja tudi pri nas do razvoja narodnih strasti in do kaotičnih razmer v notranjem »n do ob-n e m o g 1 o s t i na zunaj. Današnje du-"enje slovanske večine po nemški manjšini se vrši le na Škodo pravice monarhije do samodoločbe..... Proč torej z nenaravnimi in zato nezdravimi razmerami, proč s hegemonijo manjšine, ki je v kričečem nasprotstvu z vsemi modernimi svetovnimi naziranji !* Tako kliče posl. Udržal. To je resnica. Da li Jo bodo hoteli slišati na Dunaju? Odkrito rečeno: nimamo drznosti do takih upov. Ali, to eno je gotovo: v znamenju te resnice Je bodočnost naše monarhije; v diplomati č-i h lažeh pa, kt na| opravlču-ejo dosedanji nenaravni in zato blazni z i s t e m v n o t r a n j e m In na zunaj, je le — poguba! do skrajnosti slovenske šolske potrebe, do-1 res to za tiste, ki so se že t'ko veselili čim ima za italijanske šolske potrebe in I svojih „uspehov-, a če govori tak.) mož, želje vedno dovolj zanimanja in sredstev. I pred katerim se z globokim spoštovanjem Slovenci so sicer izvršili, zlasti v okolici, J klanja vsak Arnavt, potem pač n< te a izfa-marsikatero kulturno delo brez občinske|vam pripomniti drugega, nego: Gospodje pomoči, kar dokazuje koristno delovanje .diplomati so se zopet enkrat urezali prav Kmetijske družbe, ki z listom, strokovnim po diplomatsko ! podukom in materijalnim! pripomočki skušaj povzdigniti kmetijstvo. Da obvarujeje posebne ri/\ m Uac ti zavarovalnice za živino kmeta prevelikih UOmdUO - Ua izgub. Slovenska denarna organizacija je Pobiranje davkov odvzeto tržaškemu uredila tudi že hlpotečni kredit itd. Le glede magistratu. Kakor znano, je bil obseg raz šolstva se moramo naslanjati na občino, ki[a|h poslov, ki jih Je država nekdaj poverjaia mora sama skrbeti za ljudsko šolstvo sploh, našemu msgistratu v takozvanem prenešenem Deželni zbor tržaški. Snočna seja dež. zbora tržaškega je bila dokaj zanimiva. Stavljene so bile razne nterpelaclje in se Je pričela razprava o novi jredlogi šolskega zakona, v kateri večina nikakor noče vpoštevati opravičene želje Slovanov. Začel Je z interpelaciiami posl. Budi n I c h, ki je vprašal vlado, kedaj namerava otvoriti toli zaželjeno šolo za pomorske maši niste. Opisal Je dosedanji razvoj tega vprašanja in priporočal vladi, di priklopi to Šolo državni obrtni šoli. Istotako se le posl. C e r n i u t z zavzel za to šolo in dokazoval, da bi bilo bolje za domačine, če bi se ta šola priklopila navtiki. Na vprašanje poslanca Are h a glede odvzetja poliranja davkov občini, Je župan potrdil, da e vlada ta korak res izvršila z dostavlje-njem ministr. dekr. dne 8. t. m. Zanikal Je, da bi občina imela z dosedanjim pobiranjem davkov kako materijalno korist in zagotavljal, da se |e vestno držala določenih terminov izplačevanja davkov državi. Nato e A r c h interpeliral vlado o vzrokih, ki so odločevali pri tem protivnem koraku vlade proti tržaški občini. Zatem se je pritoževal posl. dr. L i e fama n n proti slovanskim železničarjem, zjavijal Je, da ne poznajo dovolj italijanskega Jezika za italiianske dežele. Vsak tretji sprevodnik da skoro ne razume niti besedice italijanskega deželnega Jezika. V dokaz Je navajal slučaj, kako se je nekemu — renjikolu — godilo, ker ni mogel razumeti sprevodnika. Tudi se je hudoval na način, kako postopajo slovanski železničar|i z italijanskimi potniki. Konečno si je privoščil celo osobja — parnika »Mire« —, ki baje razlikuje med italijanskim in nelta-tijansklm občinstvom. Po njegovem mnenju je za vse te zločine In krivice odgovorna vlada. Poslanec dr. W i l f a n je izvajal v posebni interpelaciji, da je občinski odbor kršil državni temeljni zakon o ravnopravnosti vseh državljanov, s tem, da je odloči!, da sme novi tramvaj sprejemati le uslužbence italijanske narodnosti. Župan bi moral sistirati oni nepostavni sklep mestnega odbora in dolžnost vlade je, da to čimprej izvrši. Posl. Cernlutz je izjavil svojo skrb za uradnike mestne davkarije, ki bodo z novim letom brez službe, in potem napadal ostro državni pokojninski zavod, ker noče svojih denarnih fondov vporabljati za zidanje cenih občinskih stanovanj, pač pa je na svojo roko v ulici Belpoggio zgradil hiše za uradnike, v katerih so stanova oja dražja nego v privatnih najdražjih hišah. Ko je bil brez nadaljne debate sprejet še zakon o samostojni upravi občinskih podjeti|, prišel je na vrsto novi Šolski zakon, za katerega Je por«, če valeč dr. M r a c h. Glavno diskusijo ie začel pred pol de-soto uro zvečer dr. W i l f a n, ki |e nada IJeval s stvarnim govorom do 7» 12 ponoči. Govornik je uvodoma poudar|al važnost šolstva za vzgojo miadine ia razgiagal, kako se dandanašnji politični bo| suče baš na šolskem polju. Vladajoča večina zanemarja A dočim imajo ltalijski v mestu prav vse razven univerze, nimajo Slovenci še skoro ničesar, razven nekaj nepopolnih Šol, ki dandanes niti za kmečko ljudstvo ne zadostujejo, tako da si morajo učenci v dru-gojezičnih šolah spopolclti svojo izobrazbo. Govornik je nato obširno dokazoval pravice slo?enskih meščanov do svo|ih šol in izva|al, kako blagode}no bi vplivalo močno slovensko kulturno središče v mestu, na okolico, ne da bi bili pri tem prikraJSani Italijani. Zadnje ljudsko štetje je dalo govorniku dovolj povoda, da se je temeljito uglobil v narodnostno vprašanje tega mesta in se pri tem oziral na nJega narodnostni razvoj v preteklosti in razvil perspektive za bodočnost. Ker se Je govornik še vedno pečal s podrobnostmi o zadnjem ljudskem štetju, ga |e predsednik ponovno prekinil in konečno zaključit sejo z izjavo, da bo posl. dr. Wilfan v jutršnji seji nadaljeval svoj govor. Albanska sodba o Avstriji. Včerajšnji iutranji „Piccolo" je priobčil poročilo svo|ega valonskega poročevalca o njegovem razgovoru z odličnim arnavtskim vodjem Džamil be|era. V tem pogovoru, to se pravi v izjavi Džamil bejevi, je nekaj tako značilnih točk, da lih vsekakor želimo seznaniti ž njimi tudi naše Čitateljstvo. Pogovor se je v svojem začetku vrtel okoli sedanje takoimenovane albanske vlade, o kateri je izjavil Džamil bej, da Je le pro-vizorlčna in da nikakor ni legitimna pred-staviteljica Albanije, ker tudi narodna skupščina, ki je imenovala vlado, ni bila legitimna predstavlteljica Albanije. Na skupščini da so bili zbrani ljudje, ki niso imeli nikakega pooblastila In so prlbežali v Valono zaradi žalostcega položaja v svojih krajih. Ta skupščina ni imela nikakega mandata in tudi ne avtoritete. Iz te Izjave je pač dovolj Jasno razvidno, kom so imeli opraviti evropski diplomati, ko so sprejemali z vso Častjo in slavo zastopnike albanske „vlade" in po kakih ljudeh so se dali poučevati o razmerah v Albaniji ter mišljenju arnavskega naroda. Še značilnega in ziasti našo Avstrijo, ki e toliko žrtvovata in riskirala za svobodno in samostojno Albanijo, velepomembna pa naslednja izjava. Na vprašanje, ali meni, da bi mednarodna ekspedicija v Albaniji dosegla kaj uspeha, |e odgovoril Džavid bej, da bi, temveč le ekspedicija Italijansko-avstrijsfca, ker le Itali|a in Avstrija dobro poznate Albanijo. Pravzaprav pa da je želja Arnavtov, da bi prišla v Albanijo edinole — italijanska ekspedicija. — Pa avstrijska? — Prepričani smo, — Je odgovoril Džamil bej — da Ima Avstri|a napram nam najbolje namene, toda ne moremo pozabiti, da nam Je treba utrditi našo narodnost in a Avstrija splošno kaže, da n i m a ni k a kega s p ošt o v anj a napram narodnostnemu načelu niti v mejah svoje lastne dr-a v e. Džamil bej Je tu pač govoril odkritosrčno in pravicoljubno in naši dunajski diplomati mu gotovo ne bodo posebno hvaležni za to njegovo odkritosrčnost In pravi« coljubnost. Je pač res nekoliko nerodno, če mora človek čuti odtamkai, kjer baje vse hrepeni po nJem, tako odločen „pometaj pred svojim pragom", kakor ga je tu povedal v obraz našim velemodrlm državnikom Džamil bej. Pa ne, da bi zato že morda tega odkritosrčnega arnavtskega voditelja proglasili sedaj na Dunaju za — panslavista? Mogoče Je pač to In tudi zelo verjetno, kajti končna njegova Izjava je popolnoma taka, da mora zmešati štrene vsem onim, ki mislijo, da naj bi bila samostojna Albanija nekak klin, zabit med balkanske slovanske države, služeč samopašnim namenom nasprotnikom teh držav. Džamil bej je namreč odgovoril na vprašanje, ali postane Skader glavno mesto Albanije, sledeče: — Za sedaj ne, že, zatone, da ne bi hudo užalili Črnegore, s ka tero želim o ž i veti v najboljših odnošajih. V svojem kavalirskem mišljenju, ki ga bodete umeli, gojimo živo In globoko občudovanje za malo državo, ki se leborilas • tako ve lik im junašt vo m in takim samozatajevanjemf S temi besedami je povedal Džamil bef dovolj iasno, da Arnavti nočejo biti orodje v rokah sovražnikov balkanskih slovanskih držav, a s tem pa so tudi prekrižani vsi oni naklepi, ki so jih s tako vnemo kovali ustanavljale! samostojne Albanije. Albanija pač hoče biti samosto|na, toda samostojna zase, ne pa za druge. Malo hud poper |e delokrogu, tako obširen, da |e dajal mogotcem veliko moč nad V3em prebivalstvom, ki so |o nasproti slovenskemu življu mogli izkoriščati tudi v narodnem boju: nasproti našim društvom, kcrporacijam, trgovcem, obrtnikom Itd. To oblast našega m&glstrata Je občutilo vse naše življenje, posebno v okolici, kakor vrv ckolo vratu, ki mu |e Jemala vsak svobodni dih. Tako Je bilo slednjič naše politično vodstvo priiiljeno, da Je zapričelo z energično akcijo za odrešitev iz teh okov. Jelo je z vso intenzivnostjo, z ne-številnlmi shodi po okolici, propagirati idejo ustanovitve okrajnega glavarstva, ki naj bi odvzelo migistralu posle prenešenega delokroga. Ta akcija Je vspela popolnoma v toliko, da se jej Je pridružilo vse naše IJud stvo, od državne uprave pa smo dosegli toliko, da se je irclmil iz te kampanje se-dandji urad namestniškega svetovalca, ki je odtegnil magistratu raznih poslov — velikega pomena so pri tem razne obrtne stvari in društvena policija — ali ne vseh. Ostalo je magistratu n. pr. važno delo pobiranja davkov, proti čemer smo ml pozneje vedno odločno remonstrirali. Sedaj pa ie konec tudi tel gloriji, kajti navedba finančnega ministrstva od|emlje sedaj magistratu tudi to važno delo Ta korak vlade Je našemu političnemu vodstvu le v zadoščenje, ker involvira priznanje, da Je naša borba proti mogotcem na magistratu opravičena : da res Javni interesi govore za to, da se signorom kolikor le možno pristrižejo peroti. Tudi ta, krivica, da Je drŽava dajala magistratu prilike, da Je mogel v n j e Imenu šikanirati naš žlvelj, je torej seda| odpravl|ena. Interesantno in značilno pa ie, kako magistratovo glasilo „II Piccolo" sprejema ta dogodek. Dejstvo odvzetja pobiranja davka samega sprejema še z neko hladnostjo, neko resignacijo, kakor nekak fatum, ieš, da ne more presenetiti spričo sovražnega vetra, ki veje toliko s centralne, ko-ikor lokalae vlade proti italijanskim občinam, posebno še, ko je vlada že v septembru minolega leta nekako preludirala s pred-ogom, naj bi se državni davki plačevali potom poštne hranilnice. Do tega sicer ni jrišlo, ali namen odvzetja da je ostal. Ta udarec bi torej „Piccolo" še presta!, da ni tu drugih, glavno bolezen spremlja-cčlh bolečin. Boli ga pa, hudo boli. ter bo vsled tega zopet trpelo — italijanstvo Trsta !' Na mesto občinskega urada, ki Je tudi na tem poslu strogo varoval svoj italijanski znača| in ]e le po italijanski pobiral žulje tudi slovenskih davkoplačevalcev ter Jih ob vsaki priliki — šikaniral, pride sedaj tako žaljuje „Piccolo" — državni urad, ki bo tro- ali morda celo četerojezičen. To sta torej „Piccolova" bolečina in žalost: misel, da bo slovenski človek, ko bo nosil svoje krvave žulje v državno blagajno, mogel govoriti z uradnikom v svojem Jeziku in da mu bodo tudi v tem Jeziku potrjall, da je izvršil svojo težko dolžnost! To je torej tisto strašno — pravičnost, svobodoljubje dobro upravo! Saj pravi odkrito, da vidi tem zopet kršenje — narodnega organizma v teh krajih, nova vrata, k tistemu uradnemu p o 11 g I o t i z m u , ki je avadno Istoveten z večanjem slovenskega vpliva" In potem: iz povedu|e še jasneje, češ, da Je obžalovati, če se občinski urad prelevlja v državnega, toda najhuje Je, ako so po kaki novotariji, ki spreminja urad v mnogojezičen, občani adeti v tem, kar Jim |e naj-ražje! Z drugimi besedami: nad ves Jasni interes, nad Javno upravo, in tudi nau občinstvo avtonomijo jim Je — njihov narodni egoizem, posebno še, krivični Jezikovni privilegij I Najvažneje pa pride še sedaj. Kolikor mi poznamo dunajska nazlranja, |ira gre tam gon vo|aški interes nad vse druge interese. Zato je nam prava uganjka, da so odvzeli tržaškemu magistratu vse druge posle premeščenega delokroga, ada somu pu tili ravno vojaške stvari! To je, kar nam ne gre v glavo. Ali stojte! Morda je vendar pojasnila tu U za to zagonetko. Morda menijo tam gori, da so sedaj, ko smo z Italijo tako tesni zavezniki, tako intimni prijatelji, vojaške tajnosti najbolje shranjene in ' čuvane ravno na tržaškem magistratu posebno še ko imajo gospoda na Dunaju tako polne roke posla z zasledovanjem — slovanskih veleizdajalcev! ! Spremembe pri južni železnici. Na novo so sprejeti uradniški aspiranti: Krapec Bogomir v Toblach, Aistrish Anton v Bron-zoll, Chuifurst Friderik v Pesnice, Damnig Frid. v Krleglach, Fanedl Frid. v Rimske Toplice, Gomilšek Vladimir v Hrastnik, Jor dan Antoa v Poseče ob Jezeru, Petrovitsch za „Plccolovo* in...... skrb za 'Vstn. inp 14. nićijd i 31 ^ ..EDINOST'- it 132 T«' i T]T Fran v Nlk'asdorf, Welxler Alojzij v Grei-tenburg-Weissensee in Staitler Maks v Tro-faiach. Premeščeni so med drugimi: Stumpfl Bruno, prov. asistent iz Spod. Dravograda v Maribor, Loschnigg Albin, asistent iz Zaloga v Lašti trg, Sobotka Fran, asistent lz Celja na Dunaj, Kubiček Josip, asistent s Pragerskega na Dunaj. Takšni so! Na binkoštno nedeljo fe praznovalo v Gradcu katoliško nemško dijaško društvo „Karolina" petindvajsetletnico svojega obstanka. Pri promenadnem koncertu so nemški svobodomiselni dijaki začeli zasmehovati „Karolince" in je moralo nastopiti redarstvo, da je napravilo mir, pri Čemer pa jo je neH JC S xf> S g 2 IM O cđ Z/1 o =! S C © d » c rt 5prS£,g »o <—1 0 «s n 2 c O ■ tn o C • © « s—i — s-t tU s^JS P -2 .S -S o ^ —* <3i rt/ Prva slovenska mirodilnica v Trstu Hlojz Saletelj ■lica Carradorl 18, v bližini gostilno NDO Zaloga barv, ČopiČev, mrežic ta plin predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-sa nalnih posodah in drugo, mmm fotografiral atelje Ml & Co. Fiazza della Bor$a št. 7. Svobodna uporaba ltfte. Atelje je odprt tudi za binkoštne praznike in sicer do 7 zvečer. Zfl BIRMO dobi vsak birmanec pri naročitvi popolnoma zastonj povečano sliko iz 30 X 36 Priporočamo: 4" 80 kabinetnih slik 105° v priznano izvrstni izvedbi. PARNA ALBIN BOEGAN f*OZ©l* ! Opoldna In zvačer abMemeat zel« ugoda«. Izboru ki-hfnji Is butljejovfškt pivo (■!£ glavobola). Zmoroo caoo. JT čistilnica no suho-- ulica Farneto štev. 9, Trst. Ženske, moške in otroške obleke, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, kožni viua, perje, rokavice itd. itd. se barvaio in čistijo na suh način najnatančnejše in n*;-skrbneie po najnižjih cenah v centrali ul. Farneto štev. 9 in tržaških podružnicah ulica deli' Istria št. 12 in ulica Belvedere št. 49 ter v podružnici v Gorici, ulica del Teatro st. 1J £ Restavracija-Hotel Balkan Konhurzna KICHTER & GLASEK tovarna moških oblek Trst} Corso 37 nasproti kavarne .AL CORSO" prodaja vse v zalogi se nahajajoče blago po konkurenčnih cenah. Priporoča se torej vsakomur, ki hoče kupiti za majhen denar obleke za moške, dečke in otroke, naj obišče to velikansko zalogo, kjer jih dobi v zadostni izbiri iz najfinejšega in najmodernejšega blaga tu in inozemskega ter najnovejega kroja. Priporočava se slav. občinstvu za blagohotno naklonjenost ter ostajava z odličnim spoštovanjem konkurzna masa RICHTER & OLASER