Tedenske novice. Vsi na volišče! Od tega je odvisno, ali bo naša zma ga bolj ali manj sijajna, v kakem številu bodo prišli naši somišljeniki na volišče. Ne ustrašite se ne snega, ne dežja, ne blata, ne vode, ne truda in žrtve — vsi do zadnjega morate na volišče. Prosimo naše organizatorje, da organizirajo vse potrebno za popolno udeiežtoo našib soimšljenikov pri volitvah. Za vsakega našegia somišljenika veJja volilna dolžnost! Ne samo od somišljeniKov, ampak od udeležbe somišljenikov pri volit vi je odvisna velikost naše zmage. Pri zadnjih volitvah jih je splošno manjkalo 30 od 100 in to največ naših somišljenikov. Prozorni nameni. Nasprotne stranke, osobito samostojneži, agitirajo naokoli, da je pri tem velikem številu strank najboljše, ako se ne gre volit. Najrajše govorijo to našim pristašem. Agitatorji, pazite na te govorice, s kojimi hočejo nasprotniki ravno naše somišIjenike odvrniti od volilnih škrinjic. Volilcem Slovenske ljudske stranke v SIov. goricah. Volilni shodi v Slov. gor. so končani. V vseh župnijah od Sv. Martina pri Vurbergu do Sv. Antona, od Sv. Ane do Sv. liriža nad Mariborom in Selnice ob Dravi, povsod ste obiskovali shode naše stranke z veliko vnemo. Z radostjo povdarjam: Vsi shodi, katere sem priredil v ozemlju mcd Muro in Dravo v sedanjem volilnem boju nad 50, so bili številno obiskani in niti na enem shodu ni prišlo do prepirov, ampak vse ljudstvo je soglašalo s progiamom in delom naše stranke. Bivše samostojne in socijaldemokratske trdnjave so padla, to bo pokazal dejanski 18. marc. Slava vam rojaki! Pribiti moram vesel pojav, da je naša zahteva po samostojnosti (avtonomiji) Slovenije pripeljala v naš tabar tudi na tisoče takih volilcev, ki ne pripadajo naši stran ki. Tik pred odločilnim 18. marcem prosim in vabim vse volilce in delavne ter požrtvovalne zaupnike-agitatorje: Prirejajte še vsak dan volilne sestanke, pojasnjujte nepoučenim naš program, pojdite od hiše do hiše. Sledite klicu izkušenega moža, župana g. župcca od Sv. Ane! Povejte Ijudem, da velja za vsakega naSega volilea na Slov. Štajerskcm samo ena volilna škrin jica, namreč ona, ki je druga (št 2). Drugi glas, ki pa naj doni od ene hiše do druge pa je: Vsi od prvega do zadnjcga na volišče! — jPrijateljske pozdravel F. Žebot. Predsednik Kmetijske druibe, samostojni gospod Pirc, je oškodoval naše vinogradnike za milijone. Akoravno je dobival galico na vagone, ga moramo vmdar vprašati, koliko kilogramov te galice je porabil v švojih goricah. Kmet, ki kupi galico, jo kupi zase. Pirc pa je kupil letos 10 vagonov galice za «kšeft« in je zaslužil pri tem nad 1 milijon kron. Gospod, reši nas samostojnib dobrotnikov. Pirc pravi, da bo tožil. Kaj bo tožil, ko pa so naši odborniki ugotovili, da je vse res. Samostojni Pirc je kšeftaril pod okriljem Kmetijske družbc, tcr zaslužil pri tem milijone. Tega niti ne taji, samo, da je rekel, da tega denarja ni zaslužil v Sloveniji. Žalostna nara majka. Kdo jc volil Pirca za predscdnika Kmetijske družbe? Na5i samostojni! Oni so krivi za vse. Bog živi njihovo gospodarsko delo. Lepega predsednika so nam izvolili. Pirc je junak, kaj je res, je resi On ni tajil svoje krivde, samo rekel je, da niti en kilogram njegove galice, katero je naročil brez carine na ime Kmetijske družbe ni šel v Slovenijo. Resnico teb besed so občutili slovenski vinogradni«,i, ko jim je galica zmanjkala, in so jo morali potem silno drago plačevati. Tako skrbijo za narod samostojni prvaki. Še Iruge inu ni botel plačati. (Dopis iz Brebrovnika pri Ormožu). Libcralni Petovar pravi, da bo skrbel za gospoda, kmeta in viničarja. Za gospoda že, za kmeta in viaičarja pa ne. Ko mu je umrl ubogi viničar, ni hotel plačati za njim niti truge (krste), ampak so jo morali piačali kmetje iz občinske blagajne. Kdor tcga ne verjamo, naj vpraša župana in občinske odbornike, ki so račune podpisali. Zdaj pa hodi okrog nas in prosi, da bi ga volili. NiKdar! Naša škrinjica je druga! Slabostojni župan odstopil. Iz Vitana pri Središču poročajo: Že dolgo se govori po naši občini, da je naš ljubljeni atek Tomažič odpovedal županski stolčck. — Drugi pa zopet pravijo, da se je moral odpovedoli. Najsibo tako ali tako, je vendar čudno, da je prišlo tako daleč. Narod ni več zadovoljen ne z županom Tomažičem, ne s samostojnim odborom, ki ne ve razvozlati te zagonetke. — Miško pa je zdaj republikr.tiec. Samostojnim krivccm hudo prcde! Vse drugo bi Se bilordenarja so zopet dobili za agitacijo, vino kar teče, sanio ljudi ni, ki bi jib poslušali. Jej, jej, kaj bo, kaj bo, ako bo ljudstvo vedno tako pamelno! Še Pucelj bo moral izinenjati ministrski stolfrek z mesnico. Pucelj, Mcrmolja, Drofcnik in drugi slavni samostojneži kličejo svoje zvestc ovčice na korajžo in pra-rijo: «Le korajžno naprej, nič se ne bojte — nas je tudi strabl« Saiuostojuc kandidatne listo s tnjhni podpisi. Na kandidatni lisli SKS Marija Gradec so.mene napisaK kot predstavnikovega narneslnika samostojne škrinjicc. Izjavljam, da se je to vse brez moje vednosti naredilo, ter nisem jaz nikdar v to privolil, sploh se me niti vprašalo ni, še manj pa, da bi bil podpisal. Stam me je med mojimi sovolilci, ki mi to sedaj očitajo, češ, ds sem samoslojncž. Doblatina št. 13, občina Marija Gradec, dne 2. marca 1923. Jožef Bezgovšek, 1. r. Pri nas je korajža! (Donis obrtnika iz Ruš pri Mariboru). živiino v zriainenjv! približajočih se volitev v skupščino. Gre za dobrobit miade Jugoslavije, pa todi j za dobrobit siarih in na nove se oglašajočih narodnil* poslancev. Nekak veter razburjcnja se vleče skoz y»« mesta in vasi, tudi vsakega posameznega državljana. kateri se količkaj briga za dobrobit svojih sosedov, js napihal ta piačani veter političnega žaljenja, oprav— Ijenja zaničevanja in agitacijc od vseh strani. Kdor ni posebno dobro podučen v politiki in dolžnosii napraic državi in dc njenih poslancev, kakor tudi obratno vsak kvoljen pdsianec do svojih volikev, bo gotovo zopet sls bo odrezal na volišču s svojo krogljico. Zato se tudli Rušani pripravljaino na drugo važno volitev v naži državi in noiemo, da bi nas ta plačani politični vetas Drofenika, vihar od Mermoije in Pucljeva volovska burja odncsla iz površine jugoslovaaske državne zemlje. Mi zahtevauiq z vso resnobo od našili na novo izvoljenih narodnih poslancev, da nam izvojujejo pravično radeljenje vseh davkov, pravično razdeljenje vseh podpor in draginjskib doklad, in nam po vsef božji in elovcški pravici pristojno avtonomijo ali somoupravo, slovenski pokrajine. Da to dosežcmo, bo za~ stavila Slov. ljudska stranka vse svoje dobro organizirane sile v dobrobit svojih zvestih volilcev, vo;ilci pa da ne bodo pozabili krogljico spustiti v drugo škrmjico (št. 2) zaznarnovano s trobojnim križem. Torej prt nas je korajža, pri vas pa izdajalski groš! jPri nas poštena zmaga, pri vas pa prazen košl Zopet ena debeia surovost republikanca dr. Novačana. Iz Onnoža poročajo: Dne 4. marca so napovedali šiajerski Radičevci v Ormožu velik sbod. Prišlo je ve& sto ljudi, čeravno je bilo deževno vreme. Sbod se ni vršil, ker je dr. Novačan Radičevce ustrahoval, skakal kakor divja zver po Glavnem trgu z gorjačo in Daenda s samolcresom, ter grozil Hrvatom, da bode prvega, ki bo začel govoriti, ustrelil. Ljudstvo je dr, Novačana spoznalo, kot divjaka in našilneža ter je začelo po njem pljuvati in so ga naposkd tudi izžvižgaM tere kričali: doli z Novačanom! Izgleda, da dr. Novačanu v Sloveniji ne bo uspelo, ker mu bode Radič po~ bral glasove. Dr. Novačan je potem popihal na vlak. Ko je v Središču iztopil, začel je tuliti, kalior tiger, ko zapazi svoj plen ter začel s palico udribati po kandldatu Veldinu, ki je Radičev pristaš. Tako sta se v Qr~ možu in Središču pretepali naši slovenski republiki, Da nista prelivali preveč krvi, sta se obe zatekle pod zaščito kraljevib žandarjev. Bog daj norcem pamet! Scdaj bo dobroi Republikanski bedaki iz Stojnr in Leskovca pripovedujejo. da bodo «farje« nagnali dclat in jim bodo vzeli grunte ter jih razdelili. Poglejte si bedastih ljudi prazne besedc. Leto ima 300 delovnih dni. Recimo, da bi fajmošter in kaplan v vsaki fari šla delat vsem — in vsi iniajo potem pravico zabtevati! — bi vsaki prebivalec dobii vsako peto leto enega težaka. Ce se razdeli posesh'0 na vse, ne dobi vsak niti toiiko, da bi stala gori koča. No, res zlati časi pridejo iz prograina republikanskih bedakovi Vesela vest iz Rač pri Pragerskern. Pri na3 se }e položaj popolnoma preobrnil. Leta 1920 je dobila Slov. ljudska stianka od 218 oddanih glasov samo 30. In. kako bo pa letos? Ravno narobel Račanci smo sklenili, da bomo do malega vsi spustili volllno krogljico v drugo škrinjico, ki pomeni našo strauko. Kmetje, železničarji, delavei in najemniki vsi smo na strani Koroščeve stranke. Že volilni shod dne 4. marca, kateremu j« spretno predsedoval g. Sernko, je pokazal, kako bo 18. marca. In vsi bomo šli voliL Kruljave in bolne bomc pa peljali na volišče. Lenuhe bodo pa našc vrle ženc in nevesle z burkljami ali metlo nagnale volit. V naši in sosednih vaseh vse tekmuje, kdo bi več prispeval k veličastni zmagi, da tako popraTimo, kar smo leta 192fl pokvarili. Račancani, korajža velja! Juhe! Koga bomo volili? (Dopis iz Sv. Bolfenka v Slov. gor.) Zimsko delo nas veže na hišo; tu delajo olje, tauc kuhajo žganje, tam za pečjo luščijo fižol in koruzo. O čem se pa govori najbolj? O zvcmovih in o volhvahf Da, zvonovi — ti bodo prišli po Veliki noči, ko se bo razlegala vesela Aleluja po cerkvah in domačih hišah. Prej pa še bomo šli volit. Razni možje se tiam ponujajo za kaadidaie, od Sv. Lenarla gostilničar Recar. iz Pluja socijalist Podgoršek, iz Celja republikanec Novačan itd. Toda po zadnjem voliinem shodu ni vei vprašanja, koga bomo volili; vsak razumen volilec ve: naš edini pravi kandidat je profesor Vesenjak. On je mož, ki ima nel<aj v glavi, študiral je veliko in uporablja sedaj svoje znanje v naš blagor, on ima tudi za uassrce, ljubi nas kot naš rojak in nam hoče pomagau. Kaj nam niore pomagati inesar ix\ gostilničar? Ka j koristiti v parlamentu mizar in ksni delavec? Poslanet-. mora imeli v malem prstu postavc in zgodovino. Z ve>seljem bomo torej šli v nedeljo, dnc 18. marca na voiišč.e, Bišanci v Čermlenšak, Trnovčani in Vrhovri pa k Sv. Urbanu, fli bomo volit rojaka Vesenjaka. Njegova, škrinjica je druga, v njo borno oddali svojo krcgljic-^ Nihče naj ne ostane doma za pcčjo. Pogumno pojduno k volitvi, da si priborimo boljšo bodočnost. Dovolj «u nas naučile za<;nje volitve. Zdaj naj govori in voli zdrava pamet. X«i za enega, vsi za prof. Vescnjaka. Iz Konjiškc vasL Krasno zvonenje imamo v Konji•ah, pri područnici Sv. Ane pa smo na slabcm. Sic^i 9»o lani na Prigtavnikovi gostiji nabrali precej, toda drugi bi tudi lahko uckaj, pa bi imeli nove zvonove. Za volilni sklad smo nabrali na gostiji Šimona Berfles in neveste Mar. Furman 503 K. Ženinu in nevesti vso srečo, naši Kmelski zvezi pa lepo zmago! Bodimo tokiat pametni. (Klic iz NoTeštifle pri Gornjemgradu). Tudi pri nas se pripravljanio za y»>litve. Kjerkoli pride nekoliko ljudi skupaj, se govor s«t4e le krog volitev. Te šin-utaiie volitve, Da bi le že skoraj bile. Posebno tisti volilci, ki so zadnjič glasovali jca. Samoslojno in rdečo slranko, sedaj premišljujejo, kam bi naj vrgli krogljico. Znano jim je, da so zadnjič storili velikansko lirivico, ko so zaupali svoj glas ljudtm, ki so nas prodali srbskim centralistom, zato, da so *ami obogateli. Tiste lcrogljice, ki so padale v samcstojno in rdečo škrinjico, so povzročile, da naš denar nima prave veljave, in da moramo vsako stvar drago plačevati in poceni prodajati. Ali bo nas kedaj srečala pamet? Možje, sedaj je čas odločitve! 18. marca pojdimo do zadnjega na volišče in vrzimo l<rogljico v drugo škrinjico. S tem bomo izročili zaupanje ljudem, ki niso na prodaj za nobeno ceno in ki bodo nam izvojevali slovensko samoupravo. Vse druge skrinjice so več ali manj srbijanske in kdor spusli krogljico v katero izmed ostalib škrinjic je izdajalec Slovencev. Proč e rdceo-samostojnim petolizništvom. Petdesetlctnica vnetega dušnega pastirja. Od Sy. Bolfenka pn Središču poročajo: Preteklo nedeljo je naš obče priljubljeni č. g. župnik Franc Planinc slavil v najožjem rodbinskem krogu svojo petdesetletnico. — Farani in razne korporacije so mu iskreno častitale in V vseh srcih si bral globoko željo: Vsemogočni nain ohrani ie dolga leta našega blagega in za olepšavo naše cericre tako vneto delujočega župnika. Novice od Sv. Jerneja pri Ločab. V soboto, dne 3. marca zvečer je utonil Anton Paj, p. d. Ograjek, posestnik v Kravjeku, star 71 let. Rad je pil žganje in žganje ga je tudi topot vrglo z obrazom navzdol v mali potoček, v katerem bi sicer niti mali otrok ne mogel utonHi. Spravljen s svojim največjim sovražnikoin, ki ga ni nikdar v življenju maral, z vodo, je šel v večnost Bog bodi milostljiv njegovi duši. — V petek, dne 23. februarja se je vršila tukaj v stanovanju znanega samcstojnega modrijana Alojza Pirša seja tukajšnjih sfedjostojnih ostankov pod predsedstvom Drofenikovega enakovrednega sluge Blaža Jeseneka. Videli smo samega našega slabostojnega generala s cigaro v ustih postajati pred zborovalnim prostorom. Cakal je na svoje zveste, ki pa niso prišli, ker jih več ni. Sklepalo se je o shodu, ki bi ga rad Jesenek tukaj priredil. Naj le pride, smo pripravljeni, da takega srbijanskega agenta vedao lahko dostojno sprejmemo, kakor svojčas Drofenika. Da se bo zopet dclalo z denarjem, iz državne bla gajnc in podkupovalo neznačajne duše za samostojne v resnici pa za srbijanske namene, smo prepričani. — Saj je tako navada slabostojnih veljakov, ki si na pošten način ne upajo pridobiti pristašev. Koliko se je de narja obljubilo, koliko se ga bo razdelilo, in kdo ga bo vzel, bo pa po volitvah najzaneslivejše vedel poročati Ciril Ratej iz Loč, ki se toliko trudi, da reši tukajšnjo potapljajočo se samostojno barko. Na nedolžne bi radi zvalili krivdo. (Dopis iz Rečice pri Laškem). V »Domovini« od 2. marca strelja liberalni dopisnik s svojim političnim revolverjem, ki ga poznamo kot strastnega orjunca, na naša gospoda duhovnika, na nas kmete, delavce in na našega kandidaia. Hrastnika. A ta nesrečni liberalai orjunski revolver nese ravno nazaj na tistega, ki strelja ž njim. Ker mi Rečičani dobro vemo, da dotičnega mosta ni zidal Hrastnik, ampak naš pristaš in velik ljubljenec liberalnega kandidata dr. Roša. Da pa je SLS, ki je imela v tistem času večino pri okrajnem zastopu v Laškem, kjer je bil kmet Hrastnik blagajničar, dobro gospodarila, kaže to, da je naredila v pičlih dveh letih 29 novih mostov, 7 km na Breznem nove ceste dozidala, ki je bila že poprej pod gerentstvom dr. Roša v proračun vzeta, vendar do 1. avgusta komaj pol km izgotovljena. Železne mostove in ograje, ki bi že bili imeli biti dve leti poprej prebarvani, torej tudi pod gerentstvom dr. Roia, so bili tačas prebarvani, in še črez 350.000 kron gotovine prihranila, dasiravno je doklade za 53 odstot. znižala, kakor je bilo pod gerentstvom g. dr. Roša. V resnici imamo mi kmeti in delavci toliko razsodnosti v glavi, da bomo 18. marca prvi skrinjici dali stisnjeno pest, v drugo pa krogljico, ter si bomo mislili: «Roš bo Sel r koš!« Umrla je na Hajdini pri Ptuju dne 25. februarja blaga žena Barbara Siter roj. Dobnik. Njen pogreb je pokazal, kako spoštovana in priljubljena je bila pokojnica. Pri odprtem grobu je govoril domači g. župnik iii pevke so zapcle nagrobno pesem. Naj ji bo zemljica lahka. Dr.. Krckovo igro »Občinski tcpček« priredi Mariborska Marijina kongregacija v nedeljo, dne 11. t. m. ob pol 6. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu je tudi več uiičnih pesmic. Vsi prisrčno vabljeni. Jutri zvcčer priredi Slov. kršfc. socijalna zveza predavanje o narodnostnem vpraŠanju v luči krščanstva. Ker se dandanes toliko govori o nacijonalnem ali narod nostnem vprašanju, bo gotovo vsakega zanimalo, kako stališče naj zavzema napram njemu kristjan. Pridite torej zopet ob pol 8. uri zvečer v Lekarniško dvorano. Slava požrtvovalnosti naših somišljenikov! Za volilni sklad SLS so zbrali po vseh občinah zavedni pristaši lepe srote. Izdatki za poštnino, tiskovine in drnge volihie stroške so ogiomni. Hvala vam, zavednim somišljenikom in somišljenicam, da ste to upoštevali. Prosimo pa, da nabiralci in darovalci oproste, da <S1. Gospodar« radi premalega prostora ne more objaviti vseh darov. Še enkrat: lepa hvala! Izkaze za volilni sklad priobčimo deloma po volitvah. Prosimo naše pristaše, da nam zamudo, ki izvira iz dela v volilni borbi oproste. Tudi ni treba, da bi nasprotniki iz naših listov vedeli za vse naše dohodke. Vsi darovalci, ki so imenoma navedeni tukajšnjemu blagajniku, odnosno zaupniki, kateri so vsote poslali, dobijo potrdila po dopisnki. Blagajnik SLS. "'— ir-rniT irn ¦mmiiBinninin VINIČARSKI KOTICEK. Nahujskani viničar je prišel predzadnjo nedeljo h kiaetu in mu je rekel: «Jaz bom štrajkal!« — «Dobro! Kaj pa hučeš, da ne bi štrajkal?« — «80 K na dan, kakor služijo delavci v mestu!« — «Dobro, reci tistim, ki so te bujskali, naj prodajo moje vino za 100 kron za liter, pa ti plačam 80 krou na dan!« —- «Te nioči jaz nimam.« — «Jaz tudi ne, cta bi ti plačal 80 kron na dan, dokler dobim za vino samo 18 kron.« — Viničar je umolknil. Jaz pa sein mu rekel: »Prijatelj, da sovražiš mene, nisem jaz kriv. Jaz vem, kaj ti trpiš. Sovraživa rajši obadva tiste, ki so dosedaj slabo gospodarili. Bodi z mano, kakor sem bil jaz vedno s tabo v vsaki sili in ncsreči, in vrzi krogljico v drugo škrlnjico. Morda bo vendar enkrat drugače, ako si bomo složni. Bodeš?« — «Bom! To je moja roka.« Haloze. žalostno je, da se pri nas viničarji tako malo gibljejo za svojo korist. Namesto, da bi se zložili vsi in zahtevali viničarski red, starostno zavarovanje in državno poinoč v slučaju bolezni in nesreče, pa so vsi bolj dostopni drugim idejani, ki ne morejo nikdar roditi dobrega sadu. Sami so si krivi, ako bodo drugi viničarji po ljutomerskih, orinožkih in slovenskih goricah dosegli več uspehov. Tudi viničarji okrog Maiibora in Slov. Bistrice se gibljejo bolj. Tudi k Sv. Barbari je hodii parkrat zloglsani Žnuderl organizirat nas viničarje in obljubljal tiste papirnate šolne za 300 K itd. Seveda inu več ne verjamemo od kar vemo, da je to tisti, ki je leta 1920 agitiral na shodih za Samostojno. Ker so ga pa tam odrinili in ga niso vzeli nied kandidate, jim je obrnil hrbet, in zdaj agitira za narodno socijalno stranko, ki se ga je le usmilila in postavila med kandidate. Mi haloški viničarji pa nočemo njihovega Žnuderla, mi bomo dne 18. marca vrgli vsi krogljice v drugo škrinjico. Tovariši viničarji! Ne dajte se nahujskati od nobenega. Vsi vrziino v drugo, kakor da ni nobene druge škrinjice. Vsi za naše pravice na plan, za Slov. ljudsko stranko, ki je edino prava. Viničar. Ključarovci pri Sv. Tomažu. Tudi pri nas se puHjo demokrati za naše glasove, pošiljajo lepake, na katerih se glasi: vse za viničarje in male kmete. Sedaj pred volitvami hočejo delati za viničarje, kmete, in obrtnike zerneljski raj, katerega bo užival sam ubogi narod, vsak tak siromak bo dobil od teh gospodov eno debelo pisanko za Veliko noč, če to stere prezgodaj, ne bo nič, in če jo pusti predolgo ležati, pa tudi ne bo iz nje nič. Vsi imamo v spominu prejšnje čase, kako vestno so nam gcspodarili demokrati. Ko pa enkrat volitve minejo, poteni idite k enemu teh velikanov prosit po» moč, boste gotovo dobili namesto pisanke, surov odgovor: dancs nimam časa, počakaj ob priložnosti, ob priložnosti pa ne prideš ti na vrsto, ampak kdo boljši, ki je njeinu vžeč, ne pa trpin, siromak. Sedaj, ko gre za njih dobrobit, obljubljajo vse, ko minejo enkrat volitve, pa plačaj ti trpin, da si nazadnje še ob svojo kožo. Danes vse za kmeta in viničarja, obrtnika, za gospode advokate in minislre, kakor je dr. Kukovec in mesar Pucelj, se pa nihče ne potegne. Kaj pa bojo ti gospodje brez vseh svojih zastopnikov, če bo vse za viničarje in male kmete, gotovo mora ta demokratska gospoda propasli. Zato pa volilci le premislite si dobro in hodite vsi po poti naše zavedne in poštene Slovenske ljudske stranke, ki se bo 18. marca dvignila in pokazala našim nasprotnikom, da je ona edina, ki bo zastopala našo pravično stvar. Kakor dozdaj, naj vsak izpolni svojo dolžnost in se zateče v okrilje naže SLS, in videli bomo, kaj sta moč in sloga. Vsi na volitve, da bo polna naša trdnjava pravih junakov in ne bodo nas premagali nasprotniki drugih strank, ki samo rastejo iz zemlje v obliki odrešenikov, zares so pa liaši krvosesalci. — Mali kmet in viničar.