Ardlience pri cesarju, Listi porofiajo, Jla 1« bil dne 26. junija med drugimi sprejet v> avdijenoi pri cesarju tudi na^elhik Jugcfelovanskega kluba, posla»neo dr. Korošeo. Položai na Dunajn. Cesar še ni potrdil odstopa Seidlerjevega miniatrstva, Dočim se posvetujie oesax b voditelji državnozborskib1 in gosposkozborniftnili. strank, pa se poljedelski minister irroi Silva-Tarouca v oesarjevem imenu ppKaja z državnozborskimi. strankami radi sestave delovne večine v državnem zboru v svrho kratkega poletnega zasedanja. Grof Silva-Tarouoa se je najprvo oglasil pri nemških nacionalcih, jcaterim je dal zagotovilo, da ostanei sedanja vladina smer |proti Slovanom) še tudi zanaprej v v.eljavi. To prav gotovo ne bo zboljšalo polužaja. Naloga grofa Silve je, da pridobi neinške nacionalce, kršftanske, socialce. Poljake, Ukrajince in nemške soo* demokrate za delazmožnost državnega zbora. Večeraa poi-očila od torka, dne 25. ]uiiija, naglašajo, da se je posredovanje grofa Silve baje TX)nesre6ilo in da menda ostane še na.dalje Seidleirievo ministrstvo n§ i.rmilu. poisfibno, ker sd mu netnški naciorialci in kiv štanski socialoi v klubovih sejah izrazili zaupanje. Bomo videli. Ministrl zahtevaio sklicanje parlamenta. Vpondeljek ,se je vršil na Dunaju ministrski svet, na katerem so ministri grol Šilva-Tarouca, baron Wieser, vitez Gayer in barori Banhans zabtevali, da se vlada na noben način ne sme posluževati zloglasnega vladanja po § 14, to je vladanja brez parlamenta, *arv«5 da se mora kolikor le mogoče v naikrajšena času sklicati parlament. Občlna Buče za lugpslovansko deklaraciio. Obfiinski zastop občine- Buče, politiSnli okraj Brežice , toplb odobruje jugoslovansko deklaracijo z dne 30« maja 1917 ter se ]i soglasno pridružuje. Zabteva u»tanovitev lastne jugoslbvanske države, proste vsaKe^a narodnega gospodstva tujcev pod žezlom habsburško-lorenške dinastije, da nam bo zasiguran ver&ki in narodni obstoj ter gospodarski napredek. Izra?a globoko Hvaležnost Njegovi Svetosti papežu Ben-ediktu XV, za neumorno delovanje za mir.. Zaiivalju^e se prfisvitlemu cešarju Karlu I. za nieeov trud , da se konča krvava vojna in se doseže tako zaželjeni pravični in trajni mir. Obfiinski zastop. Buče, dne 16, junija 1918. — Podpiš župana, sv.etovaloev in odfcornikov. . . Hrvatl hofieio biti pri Slovencib. Državni poslanec( dr. Tresi5-Pavi6i6 pige v ,,Damovini": ,,Eno je gotovo^, da mi Hrvati nočemo na limanice Nemcev in Madžarov in da se docela zavedamo, da ne moremo Živeti brez skupnosti s Slovenci in Srbi. Uverjeni smo, da Še ISfemcein in Madžarom ria ljubo zapustimo Slovence, pride pdžneje vrsta na nas, da izginemo kot narod." • SlovaJil ndanl cesarju in domovini. Italiiainski listi, na 6elu jim ^Corriere della Sera", se prav bridko pritožuiejo, dar so se tudi v tei ofenzivi izkazali slovapski polki, ošobito ^goslovaJiska, za posebno brabre. Ti polki so doprinesli dokaz, da stoje vsi Slovani odločiio ob strani naše države ter da se ni posrečilo najti izdajalcev med njimi. ,,Stajerc" in drugi vsenemški listi, vtakni si za klobuk poročila italijanskih listov, ko nas vendar venomer psuješ z izdajalci domovine! ' Neinški državni ta^nik o miru. V seji nemške državne zbornice dne 24. junija je imel nemški dr. pj Kiihlmann govor. Na vprašanje, ali bo vojska še trajala čez jesen in zimo in morda tudi čez colo prihodnje leto, je' oflgovoril, da se na mcrodajnih mestib nikakor ni r.ičanalo s tem, da v Isedanjih časih dolgbtrajna vojska ne bi bila mogofia. Že leta 1890 je znani pfuski vojskovodja grof Moltke y nemški drž. zbornici rekel: ,,Cos;;odje,! Ce se bo razvnela vojna, ki že vefi :kakor deseft let nad našimi glavami visi kakor DamoklRjev mefi, 2e se bo začela, ni mogože čiogledati,, kakd dolgo bol trajala in Kdaj se bo koočala. Morda bo sedemletiia vojska, morda tridesetletna, in gorje tistemu, ki prvi vrže zažigaJnico med smodDik." O predpogoju za dober mir je Kuhlmann rekel, da ie sicer tak predpogoj zmaga nemškega orožja, toda mir na Vzhodu se ni dosegel samo z.ijep^Skim mofcem. ampak tudi potom pocajanl. Le spjnp s stroffd voaSkimi vs: ehi brez vsakih diplomatičnih pogalanii ni mogflCe dose^ pravega mirn. Vsenemškt »•vl^valoi vojn« v Nemfiiji so Kuhlmajinu te b«s«- de hudo zamerili ter so svoji vehki nevolji dali dušla s sikanjem ob sklioju n]egovega govora. ;iiiieiie v Rusiii. v kusiji iioŁe \ nti uo reua ic miru. Uose(la-:.;im mogotcem boljšcvikom se povsod že maje.;o tla. Ljudstvo prihaja do spoz;:anja, da Ijudje, k\ siitiio l.udbt\o le s praznimi obl^ubami in ki se ;o s1mžii..c-o samo acč in vislio, puč niso sposobni za vladanie. Sedaj se vrše po vseb mestib Rusije obfiinske volitve, v katerih zmagujejo nasprotniki boljševikov. Vsa poročila iz Rusije soglašajo, da mora biti seda,nje ruske boljševiške vlade koneo prejkoslej. Punti, upori in revolucije na vseh koncih in krajih. Uporniški mornarji so spustili v zrak vepji del črnomorskega vojnega brodovja, da bi ne prišlo v nemško obiast. Vsaka dežela, vsak kraj in skoraj vsaka vas hoče biti republika zase. Ob Kaspiškem mor]u, zlafcti v mestu Baku, vladajo strahoviti pocestni in poulični boji. Tamošnji petrolejski vrelci so skoraj popolr.oma uničeni. V Petrogradu, v Moskvi in v drugih večjih mestib Rusije zahteva ljudstvo, da odstavljeni ruski car nastopi zouet vlačo. Vsa Silirija je v plamenu, otikar se .ie proglasila za ljudovlado. Z uporniki so se združile češko-slovaške ftete, ki so zasedle vsa važne-Ša mesta v južni in vzhodni Ruoiji, m tudi ^ibirsko železnico in ki se bojujejo proti boljgevikom. Ustašem in Ceškn-slovaškim četain pomaga}o prav pridno Japonci, Američani in Angleži z denarjem, orož.,em, municijo in tudi s četami. Vsa zna» menja kažejo, da bo po vsej Rusiii in Sibiriji kmalu konec strahovlade boljševikov. I