Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI Vsestranski kulturni delavec iz Benečije Viljem Černo letošnji dobitnik Štrekljeve nagrade /i 4 Pokrajina zaveznica sovodenjske občine, a potrebna bo še širša fronta Primorski dnevnik TOREK, 29. JUNIJA 2010_ Št. 152 (19.859) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Šestdeset jih ni minilo zaman Dušan Udovič »Brez kmeta ni pravega življenja«, slišimo danes še kar moderno frazo kot nekakšno reklamno krilatico, v istem stilu, kot smo vajeni poslušati marsikaj, pogosto ne da bi znali razlikovati fraze od tega, kar se dejansko nahaja za njo. Glede Kmečke zveze na Tržaškem, ki je prestopila častitljiv prag šestde-setletnice obstoja, je dovolj, da se vprašamo, kako bi bilo, če v vseh teh minulih letih ne bi obstajala. Najprej bi kot narodna skupnost bili ob neprimerno več zemlje, kolikor smo je na pritisk »mestne civilizacije« dejansko izgubili. V mestni okolici, na Krasu in v Bregu. Kar je rešeno in na novo ovrednoteno, da je naposled proizvod tržaških kmetov poletel nesluteno visoko, je v pretežni meri zasluga njih samih in njihove stanovske organizacije. Njeno delo v šestih povojnih desetletjih je neprecenljivo. To so bila dolga leta hudih bitk in vztrajnih prizadevanj, pogosto plavanja proti toku. Nihče ni kmetom na teritoriju tržaške pokrajine podaril ničesar, vse je rezultat trdega dela in prepričanja, da je kmetijstvo pri nas poleg možnosti kakovostnega preživetja in razvoja steber narodnega obstoja. Nedeljski občni zbor slovenske stanovske kmečke organizacije pa je poleg nespornih minulih zaslug potrdil tudi dejstvo, da obstaja sodoben, današnjim razmeram prilagojen pogled naprej, ki črpa navdih predvsem iz dejstva, da je odpadla meja. Morda bo to zavest na vseh straneh potrebno še dodobra osvojiti. italija - Spor o vladnih varčevalnih ukrepih Predsedniki dežel grozijo z vračanjem pooblastil Berlusconi, ki napada novinarje, obljublja dialog kmečka zveza - Občni zbor ob 60-letnici delovanja Ponosni na preteklost verujemo v bodočnost PROSEK - Nedeljski dopoldan je v obnovljenem Kulturnem domu na Proseku minil v znamenju velikega praznika Kmečke zveze, ki je ob navzočnosti številnega občinstva in uglednih gostov slovesno obele- žila svoje 60-letno delovanje. Po kulturnem uvodu z verzi Borisa Pangerca in petjem MPZ Vasilij Mirk, sta posegla predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in tajnik Edi Bu-kavec. Ob tej priložnosti so tudi po- delili spominska priznanja edinima še živečima ustanovnima članoma KZ Nerini Millo in Antonu Petarosu, ter strokovnjakom Stefanu Rosatiju, Sergiju Majovskemu in Mariu Gregoriču. Na 5. strani RIM - »Če vlada ne spremeni varčevalnih ukrepov, bodo predsedniki deželnih uprav vrnili svoja pooblastila.« To niso besede zastopnika levosredinske opozicije, temveč predsednika Lombardije Roberta Formigonija, predstavnika stranke Ljudstva svobode. Formigoni v teh dneh vodi pravi politični upor proti vladi, še posebno proti finančnemu ministru Giuliu Tremonti-ju. Očita mu, da je pripravil varčevalne ukrepe, ki ogrožajo nekatere pomembne javne storitve. Silvio Berlusconi je sinoči pokazal pripravljenost na spremembo gospodarskega manevra v delu, ki obravnava odnose med državo in deželami. Na 3. strani Napolitano v Trstu: Kvirinal še ni potrdil Na 4. strani Boljunec: novo otroško igrišče Na 6. strani Matura: včeraj začetek ustnega dela izpita Na 7. in 20. strani V Trstu danes film Martina Turka Na 8. strani V Novi Gorici ovadili petnajst preprodajalcev mamil Na 21. strani V Gorici digitalen arhiv spomina Na 20. strani občni zbor - Slovensko deželno gospodarsko združenje Niko Tenze še predsednik Novo vodstvo SDGZ ga je potrdilo na seji takoj po zaključku 34. občnega zbora OPČINE - V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah je sinoči potekal 34. redni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Poročilu predsednika Nika Tenceja so sledila poročila predsednikov sekcij in povezanih struktur: o delovanju goriškega SDGZ je spregovoril Kar-lo Devetak, o podjetju Servis Ivan Perčič, Euroservis Adriana Longo, Servis Koper pa Denis Salvi, Andrej Šik pa je predstavil obračun za lansko oziroma proračun za tekoče leto. Ob zaključku srečanja so udeleženci še razrešili staro in izvolili novo predsedstvo in nadzorni odbor. Novo vodstvo se je takoj sestalo in Nika Tenzeja potrdilo na mestu predsednika. O občnem zboru bomo podrobneje še poročali. 2 Torek, 29. junija 2010 ALPE-JADRAN / KOROŠKA - Uresničevanje manjšinskih pravic Jesih: »Prepričala nas bodo šele konkretna dejanja« Državni sekretar za Slovence v zamejstvu se je udeležil spominske proslave pri Peršmanu CELOVEC - Tudi če je v zadnjih mesecih in tednih slišati optimistične izjave glede reševanja odprtih vprašanj slovenske manjšine na Koroškem, »nas bodo prepričala šele dejanja«. To je na spominski slovesnosti ob letošnjem spominskem letu 2010 v nedeljo pred spominskim domom pri Peršmanu v Podpeci nad Železno Kaplo poudaril državni sekretar v uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih. Pristavil je še, da mora biti tudi konec ping ponga glede pristojnosti o manjšinskih pravicah med Celovcem in Dunajem. Za Jesiha tudi ni dvoma, da so koroški Slovenci slej ko prej izpostavljeni raznim oblikam diskriminacije. Na spominski proslavi pri Peršmanu se vsako leto množica ljudi spominja 25. aprila leta 1945, ko so nacisti v zadnjih dneh vojne zločinsko umorili sedem otrok in štiri odrasle člane Peršmanove družine. Letošnja svečanost je potekala predvsem v znamenju mladih, ki so s svojimi prispevki izkazali spoštovanje in zahvalo vsem trpinom in borcem za svobodo. Dijaki dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu, ki so se zanimali za otroštvo svojih babic in dedov ter njihovo mladost, iz teh pogovorov pa oblikovali krajše prispevke, so dali vsebinski poudarek spominskemu srečanju, ki ga vsako leto prireja Zveza koroških partizanov (ZKP) pri Per-šmanu. Kar so povedali dijaki, so bili bridki spomini, izpovedi in tudi oporoke babic in dedov svojim vnukinjam in vnukom. Miri-jam Zwitter-Šlemic, članica Društva Per-šman, je prisotnost mladih zato označila kot izraz spoštovanja in zahvale borcem in trpinom. Zgodovinarka Lisa Rettl pa je v svojem prispevku opozorila, da »štejejo otroci k žrtvenim skupinam, ki so jih zaradi mnogih vzrokov po vsej Evropi najbolj zanemarjali«. Za svoj prikaz je izbrala usodo treh otrok. O partizanu Dragu Druškoviču, ki je posnel pretresljive fotografije zločina pri Peršmanu, pa je spregovoril Boris Jesih. Dejal je, da sta se z Druškovičem poznala kakšnih 30 let in kadarkoli je nanesel pogovor na njegova partizanska leta na Koroškem, je omenjal pretresljivo izkušnjo o Peršmanu in bil osebno prizadet ob špekulacijah, o drugačnih resnicah tega zločina, ki so se širile po vojni. Na spominski prireditvi je spregovoril tudi predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuchar, ki je namignil, da se končuje njegova doba na čelu ZKP. Sicer pa je poudaril zavezo mlade generacije, da se dostojno spomni žrtev. Glasbeno je spominsko srečanje popestril Mešani pevski zbor iz Ra-diš pri Celovcu. Ivan Lukan Pri Peršmanu v Podpeci pri Železni Kapli, kjer je danes muzej, so nacisti 25. aprila leta 1945 zločinsko umorili sedem otrok in štiri odrasle iz Peršmanove družine SLOVENIJA - Arbitražni sporazum Uradni izidi referenduma v petek v Uradnem listu LJUBLJANA - Državna volilna komisija (DVK) bo danes objavila končne uradne izide glasovanja na referendumu o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško, ki je bil 6. junija. Na referendumu je večina volivcev novembra lani podpisani sporazum podprla. Referenduma se je udeležilo 727.361 volivk in volivcev oziroma 42,66 odstotka vseh volilnih upravičencev. Za uveljavitev arbitražnega sporazuma je glasovalo 371.848 volivcev oz. 51,54 odstotka, proti pa je bilo 349.595 oz. 48,46 odstotka volivcev, ki so prišli na volišča. Zakon o ratifikaciji sporazuma bo v uradnem listu objavljen v petek, v veljavo pa bo stopil 15. dan po objavi. Slovenija in Hrvaška si bosta nato izmenjali diplomatski noti, s katerima bosta izrazili soglasje, da ju sporazum zavezuje. Prvi dan v tednu, ki bo sledil izmenjavi diplomatskih not, bo arbitražni sporazum stopil v veljavo. Začetek dela arbitražnega sodišča Jadranka Kosor in Borut Pahor ob zaključku njunega srečanja septembra lani v Ljubljani je odvisen od tega, kdaj bo Hrvaška sklenila pogajanja z EU in nato podpisala pristopno pogodbo, saj bodo s tem podpisom začeli teči postopkovni roki, določeni v sporazumu. Sporazum sta 4. novembra lani v Stockholmu podpisala premierja Slove- nije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor. Hrvaška ga je 20. novembra lani že ratificirala. Državni zbor se je nato za zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma izrekel sredi aprila letos, končno besedo pa so imeli slovenski volivci na junijskem referendumu. (STA) Letos občutno manj smrtnih žrtev v prometu kot v enakem obdobju lani LJUBLJANA - Slovenski policisti v minulem tednu na slovenskih cestah niso zabeležili prometnih nesreč s smrtnim izidom. Letos so slovenske ceste terjale 58 smrtnih žrtev, v enakem obdobju preteklega leta pa 88 smrtnih žrtev, so zapisali na Generalni policijski upravi. V noči s sobote na nedeljo je sicer v predoru Kastelec na primorski avtocesti voznik osebnega vozila trčil v steno predora in zaradi poškodb umrl. A kot so pojasnili na Generalni policijski upravi, zadeve ne vodijo kot prometno nesrečo, temveč po prvih ugotovitvah kot samomor. V Portorožu letalo zdrsnilo s pristajalne steze PORTOROŽ - Na Letališču Portorož je v nedeljo nekaj po 11. uri prišlo do zdrsa letala s pristajalne steze. 43-letni državljan Avstrije je s preveliko hitrostjo začel pristajati na sredini pristajalne steze, zaradi česar je zdrsnil s pristajalne steze, so sporočili s Policijske uprave Koper. Pri zdrsu je na letalu nastalo za približno 30.000 evrov škode. Vodenje ogleda dogodka je prevzel preiskovalec iz Sektorja za preiskave letalskih nesreč in incidentov pri ministrstvu za promet. Slovenski delavci ■ I • | v i« • «v« so predlani plačevali najvišje socialne prispevke v EU BRUSELJ - Davčne obremenitve v Sloveniji, vključno s socialnimi prispevki, so leta 2008 znašali 37,3 odstotka BDP, kar je blizu povprečja EU, kaže včeraj objavljeno letno poročilo Evropske komisije. Slovenija sicer izstopa z deležem socialnih dajatev, ki je za 7,4 odstotne točke nad povprečjem EU; socialni prispevki zaposlenih pa so celo najvišji v EU. Skupne davčne obremenitve, vključno s socialnimi dajatvami, so leta 2008 v EU znašale 37 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), v območju evra pa 37,6 odstotka; torej je v Sloveniji nekoliko nad povprečjem EU in nekoliko pod povprečjem v območju evra. V primerjavi s sosednjimi državami, Avstrijo, Italijo in Madžarsko, je bila skupna davčna obremenitev v Sloveniji leta 2008 precej nižja. V Avstriji in Italiji je bila 42,8-od-stotna, na Madžarskem pa 40,4-od-stotna. Najvišja, 48,2-odstotna, je bila na Danskem; najnižja, 28-od-stotna, pa v Romuniji. AVSTRIJA - Navezanost na slovenski dom prosvete Avstrijski predsednik Fischer bo sprejel delegacijo tinjskega doma Avstrijski predsednik Heinz Fischer je povezan s slovenskim katoliškim domom prosvete Sodalitas v Tinjah CELOVEC/DUNAJ - Povezanost avstrijskega zveznega predsednika Heinza Fischerja s slovenskim katoliškim domom prosvete Sodalitas v Tinjah, v katerem se je lani srečal tudi s slovenskim predsednikom Danilom Türkom, postaja vse bolj tesna. V petek, 2. julija, bo Fischer v prostorih predsedniške palače na Dunaju sprejel delegacijo tinjskega doma na čelu z izobraževalnim referentom Martinom Pandlom s sodelavci ter člane moškega pevskega zbora Vinko Poljanec iz Škocjana. Martin Pandel in Gerhard Hafner, izdajatelja zbornika Narodne manjšine: pravo in realnost, bosta ob tej priložnosti predsedniku predstavila to strokovno publikacijo, ki je zaradi strokovnega pristopa k manjšinski problematiki na Koroškem deležna velike medijske pozornosti. Prvič je bila predstavljena konec aprila v škofijskih prostorih v Celovcu, na naslovnici zbornika pa sta avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer in predsednik Republike Slovenije Danilo Türk ob njunem srečanju v Katoliškem domu prosvete v Tinjah junija lani. Izobraževalni referent tinjskega doma Martin Pandel je v pogovoru za slovenski radio na Koroškem napovedal, bo hoče na srečanju z avstrijskim predsednikom opozoriti tudi na nekatera odprta vprašanja v zvezi s slovensko manjšino na Koroškem, npr. o primeru Škocjan, kjer ni rešena ne dvojezična topografija in tudi ne uradni jezik. (I.L.) GLEDALIŠČE, GLASBA - Letos v dveh delih Na Bovškem se konec tedna začenja festival Kluže BOVEC - Poletno dogajanje na Bovškem bo tudi letos popestril mednarodni festival Kluže, ki bo že deveti po vrsti. Predstavili so ga včeraj v istoimenski trdnjavi pri Bovcu. Festival bo potekal v dveh delih - med 2. in 5. julijem ter med 10. in 13. avgustom. Ponudil bo osem gledaliških predstav in koncert. Festival bo v petek odprla predstava SNG Drama Ljubljana Ko sem bil mrtev Ernsta Lubitscha v režiji Diega de Bree. Do zaključka prvega dela festivala bo mogoče videti še predstave ruskih, slovenskih in izraelskih ustvarjalcev ter slovensko-črno-gorsko-srbsko-makedonsko koprodukci-jo Kasandra. Avgustovski del festivala bo ponudil predstave hrvaškega in slovenskega gledališča ter gledališča iz Bosne in Hercegovine. Zaključil se bo s koncertom hrvaškega ženskega sestava Vuge. Festival Kluže, katerega glavni namen je obogatitev kulturnega in turističnega utripa med poletno sezono na Bovškem, že od začetka navdihujeta monu-mentalna trdnjava Kluže in njena okolica. Usmerjen je k raziskovanju uprizarjanja v različnih ambientih. Po besedah bovškega podžupana Roberta Trampuža ostaja prizorišče v trdnjavi Kluže še naprej brez platnene strehe. Razmišljali so sicer o tem, da bi ga pokrili in tako zaščitili pred neugodnimi vremenskimi pogoji, vendar niso našli ustrezne rešitve. Zato se bodo predstave v primeru slabega vremena preselile v bovški kulturni dom. Ta v prenovljeni podobi ponuja možnost za postavitev večjih predstav, ki si jih lahko ogleda 450 obiskovalcev. Trampuž je še napovedal, da bodo morali pred deseto, jubilejno izdajo festivala, temeljito prevetriti in nadgraditi uveljavljeni program festivala. Tako razmišljajo o lastni produkciji oziroma koprodukciji, s katero bi lahko v prihodnje gostovali na drugih festivalih. Festival Kluže ob pomoči bovške občine in ministrstva za kulturo pripravljata Lokalna turistična organizacija Bovec in Kulturno društvo B-51 iz Ljubljane. Večji del gledaliških in glasbenih dogodkov bo v trdnjavi, zaključni koncert festivala bo na prenovljenem osrednjem bovškem trgu. (STA) / ITALIJA Torek, 29. junija 2010 3 VARČEVALNI UKREPI - Stopnjevanje polemik Deželne uprave ne popuščajo: Osrednja vlada nas finančno duši Berlusconi, ki je spet napadel novinarje, pripravljen na soočenje z deželami RIM - »Če vlada ne spremeni varčevalnih ukrepov, bodo predsedniki deželnih uprav vrnili svoja pooblastila in s tem sprožili institucionalni spor.« To niso besede zastopnika levosredinske opozicije, temveč predsednika Lom-bardije Roberta Formigonija, vidnega predstavnika stranke Ljudstva svobode. Formigoni v teh dneh vodi pravi politični upor proti vladi, še posebno proti finančnemu ministru Giuliu Tre-montiju. Očita mu, da je pripravil varčevalne ukrepe, ki močno ogrožajo nekatere pomembne javne storitve, za katere danes skrbijo lokalne uprave, predvsem dežele. Silvio Berlusconi je sinoči iz Brazilije pokazal pripravljenost za spremembo gospodarskega manevra v delu, ki obravnava odnose med državo in deželami. Premier je ob tej priložnosti ostro napadel časopise in novinarje, češ da o varčevalnih ukrepih lažejo in zavajajo ljudi. Formigonijeva ostra stališča podpira Vasco Errani, predsednik Emilie-Romagne, ki vodi konferenco med državo in deželnimi upravami. Errani je vsekakor prepričan, da je v sporu med Rimom in Deželami še možen kompromis, ki pa ga trenutno ni videti na obzorju. Desnosredinski predsedniki Kampanije, Abrucov, Moliseja in Ka- RIM - V nedeljo Umrla senatorka in novinarka Rina Gagliardi RIM - V starosti 63 let je umrla novinarka in aktivna politična delavka Rina Gagliardi, ki je bila svojčas tudi dopisnica iz Rima našega dnevnika. V obdobju Prodijeve vlade (20062008) je bila senatorka SKP. Gagliardijeva se je vedno ponosno imela za komunistko, od začetka sedemdesetih let do leta 1995 je bila politična ko-mentatorka dnevnika Il Manifesto. Bila je zelo dobra poznavalka italijanskih političnih razmer in posebno dogajanj na levici, vključno z njenimi številnimi razkoli. Potem ko je zapustila komunistični časnik je nekaj časa pisala za dnevnik Li-berazione, leta 2006 pa je bila na listi Stranke komunistične prenove izvoljena v senatno skupščino. Njeno poročanje je bilo zelo direktno in brez dlak na jeziku, Gagliardijeva je zaradi svoje odkritosrčnosti uživala spoštovanje tudi med političnimi nasprotniki. Bila je osebnost zelo širokih kulturnih pogledov, njena hobija sta bila pevka Mina in nogometna ekipa Fiorentina, za katero je navdušeno navijala. Za Primorski dnevnik je poročala iz rimskega parlamenta. Tudi za naš časnik je poročala pronicljivo in poglobljeno, nekajkrat pa je obiskala tudi naše uredništvo. Ohranili jo bomo v lepem spominu. labrije so v soboto pokazali pripravljenost na dialog z osrednjo vlado in s Tremontijem, včerajšnji korak predsednika Lombardije, ki je njihov strankarski somišljenik, pa je možnosti dialoga precej ohladil. Fomigoni že nekaj tednov trdi, da predstavljajo Tremon-tijevi ukrepi hud udarec za občine, pokrajine in dežele, obenem pa predstavljajo smrt za federalizem. In to govori človek, ki velja oziroma je veljal za velikega prijatelja Severne lige. Vladni gospodarsko-finančni manever je v teh dneh v presoji pristojnih senatnih komisij. Soočenje poteka precej počasi in ni izključeno, da bo vlada prej ali slej tudi v zvezi s temi ukrepi zahtevala zaupnico. Minister Tre-monti vsaj na papirju kaže pripravljenost na soočenje z levosredinsko opozicijo, če se bo razprava zavlekla, kot je zelo verjetno, pa je gotovo pričakovati vladno zaupnico. Predsednik Lombardije Roberto Formigoni je zelo kritičen do finančnega ministra Giulia Tremontija ansa GOSPODARSTVO - Uradni podatki Evropske unije Italijani iz dneva v dan pod vse večjim davčnim pritiskom RIM - Italijani in Italijanke so pod vse večjim davčnim pritiskom. To izhaja iz uradnih podatkov, po katerih je Italija po davčnem pritisku peta med državami Evropske unije. Teža davkov je v Italiji, podobno kot v Franciji, v preteklem letu znašala 43,2 odst. nacionalnega bruto dohodka. Največ davkov plačujejo Danci ( 49 odst. nacionalnega dohodka), sledijo Švedi (47,8 odst.), Belgijci (54,3 odst.) in Avstrijci (43,8 odst.). V letu 2008 je Italija na »davčni lestvici« EU zasedala sedmo mesto, sedaj pa se je davčni pritisk povečal in to kljub temu, da Berlusconijeva vlada stalno govori o zmanjšanju davkov. Osrednji državni statistični zavod ISTAT meni, da je večji davčni pritisk odvisen od manjšega nacionalnega dohodka. Največji porast (12 milijard evrov) so doživeli t.i. izredni davki, med katere statistični zavod uvršča tudi prihodke iz »davčnega ščita«, s katerim so se vrnili v državo nezakonito izvoženi kapitali. Ta ukrep, je kot znano povzročil ostre polemike. Levosredinska opozicija pravi, da je vlada s tem tako ali drugače nagradila nepoštene državljane, desna sredina pa trdi, da je vrnitev ka-pitalov blagodejno vplivala na državna blagajne. Njihova situacija je vse prej kot rožnata. Javni izdatki so v lanskem letu prvič presegli polovico narodnega dohodka. V letu 2008 je delež javne porabe znašal 49,9 odst. nacionalnega dohodka, v preteklem letu pa je dosegel 52,5 odst. Gre za porast, ki je odvisen od večjih prispevkov za zdravstvene in socialne storitve. Italijanski javni dolg ostaja največji v Evropski uniji. Gre za zelo zaskrbljujoče številke, ki spominjajo na začetke devetdesetih let prejšnjega stoletja. Za sanacijo državnih blagajn sta potem poskrbela Giuliano Amato in Carlo Azeglio Ciampi. Davčni pritisk je npr. zelo visok v skandinavskih državah, kjer pa je državna administracija za razliko od Italije zelo učinkovita. To se pozna pri splošnih javnih storitvah (zdravstvo, sociala in šolstvo), pri katerih Norveška, Švedska, Danska in Finska prednjačijo ne samo na evropski, temveč tudi na svetovni ravni. To izhaja iz vseh statistik Evropske unije, italijanske težave v primerjavi s Skandinavijo pa priznavajo tudi strokovnjaki zavoda ISTAT, za katere bi morali večji davki pomeniti boljše in učinkovite javne storitve. V Italiji pa se to žel ne dogaja. RIM - Obsodil je prikrivanje pedofilije Dunajski nadškof pod kritiko Vatikana VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj v Vatikanu sprejel dunajskega nadškofa Christopha Schönborna, ki je nedavno kritiziral nekdanjega vatikanskega državnega tajnika, kardinala Angela Sodana zaradi njegovih izjav o pe-dofilskih škandalih. Kot so po srečanju zapisali v sporočilu za javnost, sme v Cerkvi samo papež izrekati kritike na račun kardinalov.Schönborn je bil kritičen do Sodana, ki je v Vatikanu še vedno zelo vpliven, zaradi njegove izjave, da so trditve o pedofiliji med duhovniki nepomembne govorice, obtožil pa ga je tudi, da je preprečil preiskavo o spolnem škandalu, ki je pred 15 leti pretresel Avstrijo. Gre za primer nekdanjega dunajskega nadškofa, kardinala Hermanna Groerja, ki je bil sredi 90. let prejšnjega stoletja obtožen pedofilije. Kmalu zatem je odstopil z mesta dunajskega nadškofa, uradno zaradi starosti. Groer je umrl leta 2003, krivde za zlorabe pa ni nikoli priznal. Do včerajšnjega srečanja dunajskega nadškofa s papežem je prišlo na željo prvega, Schönborn pa se je sestal tudi s Sodanom in sedanjim vatikanskim državnim tajnikom Tarcisiom Bertonejem, poroča francoska tiskovna Nadškof Christoph Schönborn agencija AFP. Da je Vatikan po srečanju objavil sporočilo, je precej neobičajno, prav tako je neobičajna tako ostra kritika na račun nadškofa. Ta je bil, kot piše ameriška tiskovna agencija AP, nekdanji učenec Benedikta XVI. in sta si bila zelo blizu. Po razkritju številnih zlorab otrok v Cerkvi je Schönborn te ostro obsodil, zavzel pa se je tudi za premislek o smiselnosti celibata in menil, da bi morala Cerkev znova premisliti svoje stališče do porok ločenih oseb ter homoseksualnih zvez. (STA) EVRO 1,2339 $ +0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. junija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 28.6. 25.6. ameriški dolar 1,2339 1,2294 japonski jen kitajski juan 110,25 109,99 ruski rubel mniickn niruia 8,3864 38,2615 570120 8,3476 38,3100 56,9030 II IUIIJKO 1 upila danska krona hntsncrU'! ti ini" 7,4443 0,82000 7,4434 0,82360 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c lx ^ 1/rAna 9,5584 79370 9,5610 7,9885 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,745 1,3387 25,795 1,3533 jviv.aiji\i iiaiiiv estonska krona inan7arcKi tArint 15,6466 285,02 15,6466 285,00 1 1 la (0 c Španija 1 <0 C (C Danes, ob20.30 - Cape Town ■ ■u k (C Portugalska "S >u o Q. Nizozemska - Slovaška 2:1 (1:0) STRELCI: v 18. Robben, v 39.dp Sneijder, v 49.dp iz 11m Vittek. NIZOZEMSKA (4-2-3-1): Steke-lenburg; Van Der Wiel, Heitinga, Mat-hijsen, Van Bronckhorst; Van Bommel, De Jong; Kuyt, Sneijder (47.dp Afellay), Robben (26.dp Elia); Van Persie (35.dp Huntelaar). Trener: Van Marwijk. SLOVAŠKA (4-4-1-1): Mucha; Pe-karik, Škrtel, Durica, Zabavnik (43.dp Ja-kubko); Weiss, Stoch, Kucka, Jendrišek (26.dp Kopunek); Hamšik (42.dp Šapara); Vittek. Trener: Weiss. SODNIK: Undiano (Špa); OPOMINI: Stekelenburg, Robben, Kucka, Kopunek. Tekme osmine finala doslej niso poskrbele za presenečenja. Očitno prihajajo na dan razlike v kakovosti med ekipami, ki v prvem delu mundiala iz razno-raznih razlogov niso prihajale do izraza. Ni slučaj, da sta strelca dveh golov Nizozemske ravno dva tehnično najboljša igralca oranžnih, Robben in Sneijder. Robben je prvič tekmo začel od prve minu- Strelec prvega gola Arjen Robben te in z eno svojih klasičnih akcij zadel po 18 minutah igre: startal je iz desne, se premaknil proti sredini, preigral dva igralca in streljal z razdalje ter zadel v polno. Trdoživa Slovaška pa je včeraj dokazala, da se ni nezasluženo uvrstila med šestnajst najboljših. Drago je plačala manjše napake v obrambi, a v napadu pokazala nekaj zanimivih kombinacij. Slovaki so prisilili odličnega Stekelenburga na dva izredna posega. Zlasti drugi po strelu z devetih metrov Vitteka je morda ena izmed treh najbolj zahtevnih obramb doslej in je bila enako vredna kot dosežen gol. Tudi Mucha na drugi strani je poskrbel za nekaj dobrih posegov. Nizozemska je presenetila z dokaj obrambno igro, kot da bi bila italijanska mentaliteta nalezljiva. Deset minut pred koncem tekme so Ho-landci po lepem protinapadu podvojili: Kuyt je preigral vratarja, nato podal do Sneijderja, ki ni imel velikih težav zatre-sti mrežo. V sodnikovem podaljšku pa je vratar Stekelenburg zrušil Vitteka in prav napadalec Slovaške si je prevzel odgovornost za izvedbo najstrožje kazni: zadel je, a takoj po golu je sodnik trikrat zažvižgal in preprečil Slovakom, da bi sploh poskušali s končnim navalom. Nizozemci so tako naredili prvi korak na poti do finala, v četrtfinalu pa jih čaka zahtevnejša naloga, premagati petkratne svetovne prvake Brazilce. 3 2 1 2 Torek, 29. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO MARADONAMANIA Neapelj so po izločitvi Italije in nedeljski zmagi Argentine preplavile fotografije Diega Maradone in zastave južnoameriške države. Na mnogih fotografijah je Maradona upodobljen v dresu Napolija RECEPT ZA ITALIJO »Južnoameriški nogomet zmaguje zaradi atletske svežine in drznosti pri dajanju prednosti mladim igralcem. To je tudi recept za izhod našega nogometa iz krize,« je prepričan novi športni direktor Juventusa Giuseppe Marotta FILMSKA ZVEZDA Junak Argentine na tekmi proti Mehiki Carlos Tevez je star šele 26 let, a neka filmska hiša v Argentini je že investirala 2 milijona dolarjev, da bi posnela film o njegovem razgibanem življenju. Rojen je namreč v zloglasni buenosaireški četrti Cuidadela in nogomet ga je dobesedno iztrgal zločinskim tolpam GLEDANOST V ZDA Tekmo osmine finala proti Gani sije v ZDA ogledalo 14,9 milijona gledalcev na ABC-ju, še 4,5 milijona gledalcev pa na sestrski špansko govoreči postaji. Za ZDA je to rekord ŠEMPETER - Ob povratku iz JAR slavje za domačina Valterja Birso in Tima Matavža Velik sprejem v malem kraju Oba sta svojo pot začela pri NK Bilje - Nepopisan gneča na Trgu Ivana Roba - Čestitke župana Valenčiča, ki je skoraj obljubil gradnjo nogometnega igrišča Po tem, ko je slovensko nogometno reprezentanco ob vrnitvi s svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki v soboto dopoldne na letališču Jožeta Pučnika na Brniku pričakalo nekaj tisoč ljudi, na sprejemu na Prešernovem trgu v središču Ljubljane pa se jih je zbralo čez deset tisoč, je množičen sprejem potekal v nedeljo tudi na nabito polnem Trgu Ivana Roba v Šempetru pri Gorici. Navijači, simpatizerji, prijatelji, sosedje, mladi in stari so ob 18. uri z bučnim aplavzom pozdravili prihod dveh šempetrskih fantov iz vrst slovenske reprezentance, Valterja Birse in Tima Ma-tavža, ki sta se jima na odru pridružila tudi reprezentant iz sosednje, novogori-ške občine, Andrej Komac, in dolgoletni zdravnik slovenske nogometne reprezentance, Novogoričan Vasja Kruh. Bir-sa in Matavž, ki sta nogometno kariero začela pri Nogometnemu klubu Bilje in do odskočne deske za igranje v tujini prišla pri novogoriškem klubu Hit Gorica, sta bila deležna iskrenih čestitk župana Dragana Valenčiča, ki jima je, pa tudi Ko-macu, podelil posebno zahvalo, fantje pa so občini v zameno za res veličasten sprejem podarili svoje podpisane reprezentančne drese, ki bodo, tako župan, krasili muzejsko zbirko v prvem nadstropju občinske stavbe v Vili Coronini. Koliko ljudi se je dejansko zbralo na osrednjem trgu občine, ki šteje okrog 6.500 prebivalcev, je bilo težko oceniti, a gneča je bila nepopisna. Poleg Šempetrcev in prebivalcev sosednje Vrtojbe, so se prišli junakom pokloniti tudi številni ljubitelji nogometa iz Nove Gorice in od drugod, tudi marsikdo z druge strani bližnje državne meje. Aplavzi, skandiranje, vihrajoče zastave, transparenti, mehiški valovi in že ponarodela »Slovenijaaaaaa, gre naprej!!!!, vse to je zgovorno pričalo o tem, da so se slovenski nogometaši z dobro igro zapisali v srca navijačev kljub temu, da se jim ni uspelo uvrstiti v osmino finala. Fantom se je poznala utrujenost in dejstvo, da so imeli za seboj že dva veličastna sprejema, saj so bili dokaj redkobesedni, a vseeno navdušeni nad odzivom publike. 21-letnemu Timu Ma-tavžu, ki si nogometni kruh služi pri nizozemskem Groningenu, in tri leta starejšemu Valterju Birsi, igralcu francoskega Auxerre-ja, ki sta med drugim so- Gneča v Šempetru; spodaj: od leve Andrej Komac, Tim Matavž, Valer Birsa in župan Dragan Valenčič nn seda na Vrtojbenski ulici v Šempetru, so se na odru pridružili tudi najbližji sorodniki in skupaj z županom so nazdravili na še mnoge uspehe. »Zaradi teh fantov in tistih mlajših, ki še prihajajo, bo treba v šempetrski občini zgraditi nogometno igrišče,« je že skoraj obljubil župan Dragan Valenčič in izrazil prepričanje, da so se zaradi igre slovenske reprezentance že v kvalifikacijah na SP tresle hlače ruski reprezentanci, v JAR pa tudi ameriški in angleški. Reprezentanti, ki jih čaka v prihodnjih dneh zaslužen odmor, so, tako kot že tolikokrat, poudarili, da so dali na igrišču vse od sebe, da so zelo dobra klapa, in da jih čaka v naslednjih nekaj letih, če bo šlo vse po sreči, še precej skupnih tekem. Ob 19. uri se je na šempetrskem placu zgodil neposredni vklop v dnevnik državne televizije, ki je zgodbo o velikem sprejemu v malem kraju ponesel po Sloveniji, potem pa so prišli na račun vsi tisti, predvsem mlajši udeleženci dogodka, ki so ves čas nestrpno čakali na avtograme svojih idolov. Nace Novak PRIČEVANJE Neko nedeljo na cementnem igrišču v centru Bratuž v Gorici ••• ■mk- , A Andrej Komac t i ■ K »Kdo bi si sploh lahko mislil, da sem igral nogomet z igralcem, ki je nato nastopil na svetovnem prvenstvu v nogometu?« Več fantov, ki se ob nedeljah že leta zbira za prijateljske nogometne tekme na igrišču iz cementa kulturnega centra Lojze Bratuž v drevoredu 20. septembra v Gorici, se namreč spominja poletja 2004. Kot vsako nedeljo so se zbrali na igrišču, kjer je že pred njimi dospel nek neznani mladenič, ki je sam vadil tehniko. Ker je bil fant sam, so ga vprašali, ali se jim želi pridružiti in slednji je z njim odigrali običajno »nedeljsko« tekmo. 18. avgusta, to se pravi nekaj tednov kasneje, so med gledanjem nogometne prijateljske tekme med Slovenijo in Srbijo/Črno Goro prepoznali takratnega debitanta v izbrani vrsti Andreja Komaca. Ravno on je bil tisti fant, ki je z njimi odigral tisto sproščeno tekmo med nekim julijskim popoldnevom. »Opazili smo, da je bil fant nadpovprečno močen. Gotovo pa v tistem popoldnevu ni igral po svojih pravih sposobnosti. Verjetno ni želel preveč izstopati, ali pa se je bal, da bi se lahko na cementu poškodoval,« se Komaca spominjajo fantje, ki še zdaj preživljajo nedeljske popoldneve na igrišču centra Bratuž. (av) OBČINSKI SVETNIKI - Prepletanje politike in športa Politika naj skrbi za razvoj športa Politika naj odloča koliko in kako investirati, zlasti za mlade - Načelnik Severne lige Ferrara je navijal za Italijo - Abete pravi Krščanski demokrat Kapetan francoske reprezentance Thierry Henry, ki je moral takoj po povratku na srečanje s francoskim predsednikom Sarkozyjem, prvak Severne lige Umberto Bossi, ki trdi (in nato demantira), da ne bo navijal za Italijo, minister Calderoli, ki se zgraža nad slabo igro mastno plačanih italijanskih reprezentantov. Politika in šport, dva svetova, ki naj bi si bila zelo oddaljena, a le na videz oziroma ne nujno in ne vedno. Za mnenje o povezavah med politiko in športom, o sedanjem stanju in idealni rešitvi smo vprašali...politike, točneje nekatere tržaške občinske svetovalce. Načelnik Severne lige v občinskem svetu Maurizio Ferrara je najprej predpostavil, da je navijal za Italijo. »Normalno, da sem navijal za Italijo, ki pa me je zelo razočarala. Po mojem je bil to najslabši mundial v zadnjih petdesetih letih. Po mojem je povezava med politiko in športom več kot očitna, ker so v tem športu taki interesi, da je prisotnost politike skoraj avtomatična. Nedvomno pa bi bilo veliko bolje, ko bi se nogometaši omejevali izključno na športne tematike, brez komentar- jev o političnih vprašanjih, politika pa bi skrbela za svoje zadeve. Čeprav vemo, da o športnih vprašanjih želi vsak povedati svoje.« Načelnik Nacionalnega zavezništva Antonio Lippolis je izpostavil medijsko plat binoma politika in šport: »Jasno je, da je nogomet tako pomemben in globalno razširjen, da vsakdo želi povedati svoje, s politiki na čelu. Vsaka izjava politikov o športu ima velik odziv, tako da je logično, da v določeni meri vsak politik izkoristi pomemben športen dogodek.« Nekoliko bolj poglobljeno analizo je podal načelnik sredinske UD C Roberto Sasco: »Odnosi med politiko in športom so bili vedno zelo tesni. Velik problem politične garniture v Italiji je bil to, da se je ukvarjala z velikimi manifestacijami (svetovna prvenstva in olimpijske igre) in z elitnim športom, medtem ko je pozabljala na tisti pravi šport. Politika je bila odsotna, in isto velja za italijanski olimpijski komite CONI, za šport na nižji ravni, za amaterski šport. Od otrok do mladih in tudi starejših, ki se ukvarjajo s športom v katego- rijah master, do teh pa politika večkrat nima posluha. Šport je zelo pomemben za človeški razvoj, za vrhunski šport pa naj skrbijo mecenati, ki bodo porabili svoj denar.« Alfredo Racovelli (Zeleni) je bil med najbolj kritičnimi o sedanjem stanju: »Ko govorimo o povezavi med politiko in športom mi pride takoj na misel ne toliko vloga Lippija, kot pa predsednik nogometne zveze FIGC Abete. Lippi odhaja, medtem ko Abete ostaja na svojem mestu. On je pravi politik, ki je zrasel v vrstah Krščanske demokracije, sedel, če se ne motim, tri mandate v parlamentu, trdi, da ni vezan na stolček, ampak je že 22 let, kar ima kako pomembno funkcijo znotraj FIGC. Mislim, da pri dejstvu, da je Lippi mesec pred svetovnim prvenstvom napovedal, da bo zapustil reprezentanco takoj po svetovnem prvenstvu, ima vmes prste politika. Mislim, da se je okoli reprezentance vnela politična vojna, ki je povzročila tako katastrofo. Biti predsednik FIGC je kot biti na čelu ministrstva. Upravljaš ogromno denarja in imaš veliko politično moč. Ni vse čisto in tudi afera Moggiopoli je razkrila le majhen delček vseh nečednosti. Ločitve med politiko in športom ni. Točno vemo, kakšno je stanje politike v naši državi in mislim, da je stanje v vrhu italijanskega športa približno isto.« Predstavnik Forza Italia Everest Ber-toli trdi, da bi morali politiko in šport strogo ločevati: »Politika se ne sme ukvarjati s strogo športnimi zadevami. Seveda pa, kjer imaš kadre in uprave, ki vodijo neko športno politiko, ki tudi investira denar za šport, potem je logično, da v takih primerih tudi kdor daje ta denar, lahko pove svoje mnenje. Gre pa za neko izvršno politiko; tudi ko moraš izbrati, kdo naj bo na vodilnih mestih in izvršuje smernice, ki jih daje politika, je logično, da ima politika pravico odločiti. To bi moralo veljati še posebno za politiko športa na mladinski ravni in za širitev športne kulture znotraj neke države. Tudi določitev višine prispevkov je politična izbira. Drugače pa se mora politika umakniti. Edini možen rezultat je tisti, ki ga dosežeš na igrišču. Nemogoče je misliti, da bi morala politika naknadno poseči.« Tarcisio Barbo (Demokratska stranka) svetovnemu prvenstvu sledi zelo površno, saj ga nogomet ne posebno privlači: »Odnosi med politiko in športom niso nikoli bili zelo jasni, prej dvoumni. Politika je vedno izrabljala šport in ga uporabljala za lastne interese. A velja tudi obratno. Po mojem je v Italiji hudo stanje zlasti, ko preučujemo problem, kako se v Italiji ukvarjaš s športom in kakšno pomembnost namenjaš tej vrsti športa. Odkrito priznam, da si nisem ogledal tekme med Italijo in Slovaško, raje sem se udeležil srečanja o prostovoljstvu. Nič nimam proti športu, ampak res ne morem sprejemati dejstva, da se cela država ustavi, da bi gledala neke osebe, ki služijo mastne denarce, medtem ko je na tisoče Italijanov, ki se vsakodnevno bori in trudi za preživetje in dela za dobrobit vseh. V tem trenutku po mojem politika namenja precejšnjo pozornost športu, ker se veliko ljudi ukvarja s športom, a moralo bi ostati na tej ravni. Vendar v ozadju so veliki interesi, tako socialni kot ekonomski, in prav ti zadnji pogojujejo tako šport kot politiko.« SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Sobota, 26. junija 2010 13S O SODNIKIH (1.) Selektor Argen tine Diega Armando Maradona: »Rosetti je zgrešil vse, prosim pa, da zdaj ne govorite, da je to eidni razloga za našo zmago« O SODNIKIH (2.) Selektor Mehike Javier Aguirre: »Dugi gol je bil posledica sodnikove napake ob prvem. Zasadili so nam nož v hrbet, zaradi tega pa ni treba zrevolucionirati mehiškega nogometa. Še smo močni« O SODNIKIH (3.) Mario Sconcerti (novinar SKY): »Angleži so bili po tekmi zelo fer. Edini, ki je pripisal poraz nedosojenemu golu, je Capello. A on je Italijan« O SODNIKIH (4.) Selektor Nemčije Joachim Loew: »Angleški gol je bil seveda regularen, vendar je naša zmaga povsem zaslužena. Podolsky in Mueller sta igrala neverjetno. Mlada sta, zelo sem ponosen nanju NEDELJSKI DVOBOJI - Zmagala favorita, a s pomočjo delivcev pravice kot tudi na vse druge moje igralce« »MOJ MUNDIAL« Ayroldijevi »ojos de Dios« »T Sodnik Rosetti in pomočnik Ayroldi se posvetujeta po spornem Tevezovem golu ansa Nedosojen gol v korist Anglije in zadetek iz nedovoljenega položaja Argentine - Pri FIFI kot noji skrivajo glavo pod pesek Rosetti in njegov pomočnik Ayroldi. Po posegu mehiškega vratarja je Messi streljal proti vratom, a žogo je z glavo preusmeril Tevez; med njim in vrati pa ni bilo niti enega mehiškega igralca. Očitnega nedovoljenega položaja Ayroldi ni videl; najbrž ga je na ekranu videl četrti sodnik, a kljub temu in po daljšem posvetovanju s pomočnikom Ayroldijem je Rosetti potrdil regularnost zadetka. Selektor Argentine Maradona je za svoj gol z roko proti Angliji uporabil posrečen izraz, da gre za »mano de Dios« (božja roka). Morda pa v tem primeru lahko govorimo, da so oči Rosettijevega stranskega pomočnika Ay-roldija »ojos de Dios« (božje oči). Verjetno še najbolj obžalujeta opisana dogodka ravno italijanski sodnik Rosetti in urugvajski sodnik Larrionda. Zaradi teh napak sta namreč bržkone izpadla iz boja za finale. Tudi za sodnike je finale svetovnega prvenstva višek kariere, zaradi hudih napak pa bo za oba delivca pravice prvenstva najbrž že konec. Izida: Nemčija - Anglija 4:1 (2:1 ) STRELCI: v 20. Klose, v 32. Podol-ski, v 37. Upson, v 22.dp in 25.dp Mueller. NEMČIJA (4-2-3-1): Neuer; Lahm, Friedrich, Mertesacker, Boateng; Schweinsteiger, Khedira; Mueller (26.dp Troc-howski), Ozil (38.dp Kiessling), Podolski; Klose (26.dp Gomez). Trener: Loew. ANGLIJA (4-4-2): James; Johnson (42.dp Wright-Phillips), Terry, Upson, A.Cole; Milner (19.dp J.Cole), Lampard, Barry, Gerrard; Rooney, Defoe (26.dp He-skey). Trener: Capello. SODNIK: Larrionda (Uru); OPOMINA: Friedrich, Johnson. Argentina - Mehika 3:1 (2:0) STRELCI: v 25. Tevez, v 28. Higuain, v 7.dp Tevez, v 27.dp Hernandez (M). ARGENTINA (4-3-3): Romero; Otamendi, Demichelis, Burdisso, Heinze; Mascherano, Maxi Rodriguez (42.dp Pastore), Di Maria (34.dp Gutierrez); Mes-si, Tevez (24.dp Veron), Higuain. Trener: Maradona. MEHIKA (4-4-2): Perez; Juarez, Rodriguez, Marquez, Salcido; Osorio, Guardado (17.dp Franco), Torrado, Bautista (l.dp Barrera); Giovani Dos Santos, Hernandez. Trener: Aguirre. SODNIK: Rosetti (Ita); OPOMIN: Marquez. NAŠ POGOVOR - Koprčan Damir Skomina »Sem še mlad« Slovenski sodnik ni šel v JAR, a je član elitne skupine UEFA Damir Skomina na delu kot četrti sodnik na tekmi EP 2008 med Nemčijo in Avstrijo na Dunaju Najboljši slovenski sodnik, Koprčan Damir Skomina, ki se je potegoval za sojenje na »mundialu«, ne more oziroma ne sme ocenjevati svoji kolegov. »Uefin pravilnik je zelo strog in o morebitnih napakah kolegov ne smemo razpravljati s predstavniki medijev. S tem se popolnoma strinjam, saj nekega dne lahko tudi jaz zgrešim na kaki pomembni tekmi,« nam je po telefonu dejal 33-letni Skomina, ki je bil na začetku letošnje sezone uvrščen v Elite skupino sodnikov UEFA. Elite je skupina tridesetih sodnikov, ki lahko sodijo najpomembnejše tekme pod okriljem evropske nogometne zveze. Skomina, čigar mednarodna kariera se je začela v letu 2003, si česa podobnega ob začetku svoje kariere ni predstavljal: »Uvrstitev v Elite skupino je prav gotovo dosežek, ki si ga na začetku svoje mednarodne kariere leta 2003 nisem upal niti zamisliti. Gre namreč za skupino sodnikov, kjer so uvrščeni vsi najboljši sodniki našega časa.« Koprski sodnik je tako v letošnji sezoni sodil že v fazi skupin lige prvakov. »Odgovornost je velika prav na vsaki tekmi, tako na domačem, kot na evropskem prizorišču. Drži pa, da sem na mednarodni tekmi veliko bolj odvisen od ocene, katero mi dodeli kontrolor sojenja. Poleg tega je prisotnost vseh medijev, ki spremljajo mednarodni nogomet, veliko večja. Poleg tega živimo ansa v času sodobne tehnologije, tako da so tudi naše napake bolj vidne, na koncu pa tudi s strani medijev iskane. S tem je pač treba živeti,« je še dodal Skomina. Kako to, da ga ne vidimo na delu v JAR? »Leta 2008 so me izbrali v skupino 54 najboljših sodnikov vseh konfederacij. Tedaj so se namreč začele neke vrste kvalifikacije sodnikov za mundial. Zal sem izpadel na prvi selekciji, po kateri je ostalo v igri 38 sodnikov. Februarja letos pa so izbrali trideset sodnikov, ki so odpotovali v JAR. Glede na to, da imam 33 let in da je povprečna srednja starost sodnikov 40 let, imam še veliko možnosti, da napredujem. Potrebno pa bo veliko trdega dela in odrekanj,« pravi Skomina, ki je že sodil na OI v Pekingu. Koprčan mora veliko trenirati. »V glavnem vadim sam, saj nam trener sodnikov po elektronski pošti pošilja tedenski program. Treniram štirikrat tedensko, nato se evropski sodniki petkrat letno zberemo na skupnih testih, ki so kar strogi. Testov je kar nekaj: na primer 40 metrov moramo šestkrat preteči pod šestimi sekundami.« Skomina je še dodal, da je v Sloveniji kar nekaj dobrih sodnikov: »Konkurenca je sicer manjša, saj je pri nas okrog 1200 sodnikov, medtem ko jih je v Italiji kar 35 tisoč. (jng) V nedeljo so žal na svetovnem prvenstvu stopili v ospredje sodniki. Doslej so se delivci pravice v Južni Afriki izkazali, saj je prišlo le do manjših napak, ki niso bistveno vplivale na končne rezultate. Nedelja pa je bila obratno za njih res črn dan. Sicer ni izključeno, da bi bil brez teh napak razplet drugačen, a s tako hitro igro postaja pomoč tehnologije v modernem nogometu nuja. Fifa pa je znova kot noj: še naprej skriva glavo pod peskom in se obnaša kot da se ni nič dogodilo. Obratno bo edina posledica ta, da odslej na stadionih ne bodo več kazali ponovitve zadetkov na ekranih. Prvo odločilno napako je naredil Urugvajec Larrionda na tekmi med Anglijo in Nemčijo. Pri stanju 2:1 je Lampard streljal, žoga se je odbila od prečke vsaj 30 centimetrov v nemški gol in nato v igrišče. Sodnik in njegov pomočnik pa sta presodila, da žoga ni nikoli prešla gol črte. Ostalo je pri stanju 2:1 in v drugem polčasu so Nemci z dvema protinapadoma pokopali Anglijo. Po prikazani igri je sicer zmagal boljši in torej je Nemčija povsem zasluženo četrtfinalist, medtem ko se Ca-pello in njegova Anglija vračata domov. Na drugi tekmi sta bila v središču pozornosti ravnodušno Ivan Kralj iz Podlonjerja, bivši košarkar Bora, se je pred kratkim vrnil iz Edimburga, kjer je letos obiskoval specialistični študij financ. Uspešno je zaključil vse izpite, do novembra pa mora oddati diplomsko nalogo. Kaj potem? Skoraj gotovo, 90 %, bom ostal po študiju v Edimburgu. Škotsko glavno mesto je namreč tretja najvažnejša prestolnica visoke finance in ponuja veliko možnosti zaposlitve na tem področju. Hkrati mi je tam zelo prijetno: mesto je krasno, z manjšim centrom in povsod lahko greš peš. Kaj pa košarka? Letos sem nekajkrat treniral z univerzitetno ekipo, ampak je bil nivo zelo, zelo nizek. Večinoma so igrali bivši igralci rugbyja. Naslednje leto pa bom mogoče poiskal ekipo, čeprav je na Škotskem košarka malo razvita. Najvažnejša sta nogomet in rugby, košarko pa nekateri s težavo razlikujejo od rokometa in odbojke. Spremljaš SP? Nisem navdušen nogometni navijač, a rad gledam svetovno in evropsko prvenstvo. Letos, ker je igrala Slovenija, pa še toliko bolj. Kje si gledal tekmo Anglija -Slovenija? V Edimburgu. V pubu sem bil edini slovenski navijač, nato pa so se mi pridružili še prijatelji iz Islandije in Katalonije. Kaj pa Škoti? Niso navijači Anglije, ampak ne navijajo »proti«. So brezbrižni, nasprotno od nekaterih tu v Trstu, ki navijajo na primer proti Italiji. Vsekakor pa v Edimburgu živi veliko Angležev, ki so po tekmi izobesili zastave. Pa še zanimivost: na Škotskem so vsi pubi opremljeni z velikimi ekrani, saj čisto vse tekme nogometa in rugbyja predvajajo po televiziji. Pu-bi so vedno natrpani. Škoti namreč tekem nikoli ne gledajo doma, kar pa je pri nas običajno. (V.S.) »NAŠA ANKETA« - (Ne)gol Anglije buri duhove tudi pri nas »Blatter naj odstopi« Za uvedbo tehnologije - Pozzo je videmski Friuli že opremil s senzorji - Ali bi nekateri izgubili službo? Na velikem ekranu na stadionu v Johannesburgu so vsi videli, da je bila žoga, po Lampardovem strelu (na tekmi Nemčija-Anglija), vsaj pol metra v golu. Polemik ni manjkalo. Katera bi torej bila najboljša rešitev, da bi vsaj delno popravili sodnikove napake? Še en sodnik v vsakem kazenskem prostoru, počasni posnetki, žoga z vgrajenim elektronskim čipom, senzorji na vratnicah? Darko Škabar, nekdanji nogometaš Krasa: »Najboljša rešitev bi bila, da bi sodniki ob takih primerih v kazenskem prostoru in na gol črti imeli na razpolago počasne posnetke. Prekinili bi igro in bi mogoče s kapetanoma pogledali posnetek. To ne bi prav nič zmanjšalo zanimanja za nogomet, mogoče bi ga celo okrepilo. Pri drugih športih že uporabljajo tovrstne pripomočke. Vse to ne bi bilo zamudno, saj bi trajalo le kako minuto.« Daniele Iozza, nekdanji igralec Zarje Gaje: »Enostavno: rešitev je v tehnologiji, ki jo že uporabljajo pri drugih športih. Sodnik bi za dvomljive epizo- SEPP BLATTER ansa de (gol ali ne in off-side) pogledal v ekran ob robu igrišča in bi rešil vse dvome. Bilo bi bolj pravično, saj je bila Anglija tokrat zelo oškodovana.« Saša Tomšič, kapetan in branilec Sovodenj: »Rešitev? 'Moviola! Počasni posnetki bi bili sodnikov zaveznik. Sodniki bi tako sodili bolj sproščeno in manj bi bilo polemik. Seveda bi se morali omejiti na dogajanja v kazenskem prostoru. Mogoče pa nekateri tega nočejo, ker bi izgubili službo. Na primer tisti na športni oddaji Domeni-ca sportiva.« Nekdanji sodnik Simon Koren: »Katera bi bila najboljša rešitev? Da bi končno odstopil predsednika FIFA Blatter. On je glavni nasprotnik tehnologije. Ne vem, kateri lobiji ga podpirajo. Udinesejev 'patron' Pozzo je videmski Friuli že opremil s posebnimi senzorji, ki bi pomagali sodniški trojki. Senzorje so vgradili v vrata in na igrišče. Državna nogometna zveza, pod pritiskom Uefe, pa tega ni podprla. S tem ne bi videli več kočljivih prizorov, ki večkrat osmešijo same sodnike. Moram priznati, da ko sem še sodil, sem nasprotoval tehnološkim pripomočkom. Zdaj pa sem njihov pristaš. Večina sodnikov je proti, čeprav sem prepričan, da bi počasni posnetki ali senzorji na igrišču pomagali delivcem pravice.« Mogoče pa bo glavni »šef« FIFA Sepp Blatter, po nedeljskem dogodku v Johannesburgu, le spremenil svoje mnenje. 74-letnipredsednik je včeraj za ameriški CNN dejal, da bi se lahko v prihodnje posluževali televizijskih posnetkov. (jng) 14 1 2 Torek, 29. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO ZA SLOVENIJO »Zelo rad bi navijal za Slovenijo, vendar pa se ji ni uspelo prebiti v drugi krog. Zdaj bom prisiljen izbrati drugega favorita,« je ob robu srečanja G20 v Torontu dejal ruski premier Dimitrij Medvedjev TEKLI IN NATANČNO PODAJALI Naši reprezentanti so v treh tekmah pretekli322 km, le na zadnji tekmi proti Avstraliji 117 km in imeli590 natančnih podaj. A nogomet zna biti zelo krut,« je na kritike o nepripravljenosti Srbije dejal njen 61-letni trener Radomir Antič E^jKS MANJ POŠKODB I Jiri Dvorak, vodja zdravstvene službe Fifa, je dejal, da število -^i poškodovanih nogometašev pada. Na SP leta 2002 sta bila 2,7 poškodovana igralca na srečanje, leta 2006 2,3 in doslej na letošnjem SP okrogla dva. Nevrolog iz Švice je kot razlog navedel boljšo telesno pripravljenost in večje znanje medicinskega osebja reprezentanc ANGLEŽI BREZ »GAT« Čistilno osebje v luksuznem hotelu, kjer so Angleži bivali v času mundiala, je pokradlo številne majice in spodnje perilo angleških zvezdnikov ob napredovanju v d-ligo - Pri Krasu Koimpex Med protagonisti tudi Dimitri in Matej Oba sta začela pri naših društvih in nato igrala v mladinskih ekipah Triestine - V D-ligi bo naporno - V JAR je zdaj favorit Argentina Zgoraj Matej Bagon iz Jamelj; spodaj Dimitri Batti iz Repniča kroma Kras Koimpex, ki je pred dvema tednoma napredoval v D-ligo, ne sestavljajo izključno italijansko govoreči igralci. Poleg kapetana Radenka Kne-ževiča, doma iz Sežane, sta bila v zadnjih sezonah vedno med protagonisti tudi zamejska nogometaša Dimitri Batti iz Repniča in Matej Bagon iz Jamelj. 23-letni Dimitri Batti brani barve ekipe repenskega društva četrto sezono, 22-letni Matej pa tretjo. Oba sta bila letos večji del prvenstva standardna igralca. Pomembno vlogo sta odigrala tudi v končnici za napredovanje. Dimitrija in Mateja veže podobna nogometna pot. Oba sta začela pri ekipah naših društev. Dimi-tri pri Primorju, Matej pri Mladosti. Nato pa sta se preizkusila v bolj kakovostnih državnih prvenstvih pri mladinskih ekipah Triestine (Matej pa tudi pri Udineseju). Ali je bil to razlog za kakovostni skok? BATTI: Mogoče, čeprav imam vtis, da imajo pri Triestini mladinske ekipe zgolj zato, ker so pač primora-ni. Ko smo igrali proti ekipam iz Lombardije in drugih dežel, smo bili vedno v težavah. Igrali smo proti že formiranim igralcem. Takrat sem se zavedal, da igranje na visoki ravni ni zame (smeh). BAGON: Če igraš v mladinskih vrstah Triestine in Udineseja, še ne pomeni, da boš uspešen tudi na članski ravni. Prvenstvo elitne lige je že kakovostno in treba je dati vse od sebe. Igranje v državnih in deželnih prvenstvih pa te vseeno nekaj nauči: predvsem pravo mentaliteto. Mesto v standardni postavi si priboriš s trudom in dobrimi treningi med tednom. Ali morda opaziš, da imajo mlajši igralci, ki so igrali v manj kakovostnih pokrajinskih prvenstvih, težave pri vključitvi v člansko ekipo? BATTI: Mogoče, čeprav je odvisno tudi od posameznikov, koliko so talentirani in koliko se potrudijo. BAGON: Z igranjem v kakovostnih mladinskih prvenstvih veliko napreduješ in se veliko naučiš. Kdaj ste letos začeli verjeti, da lahko napredujete v višjo ligo? »Po domači zmagi proti Jesini s 3:0,« sta odgovorila oba. Vaše skrito orožje je bilo ... BATTI: Homogena skupina in odlična klapa, podobno kot Slovenija. V play-offu pa smo igrali povsem neobremenjeni. BAGON: Ekipa je bila vseskozi enotna. Kateri starejši igralci so vam največ pomagali? BATTI: Imamo kar nekaj igralcev, ki so zelo izkušeni. Največ sem se naučil od Sessija, Contenta in Kne-ževiča. BAGON: Največ nasvetov mi je dal Sessi, s katerim sem igral skupaj v obrambi. Nova sezona bo precej naporna. BATTI: Naporna res, ampak se bo splačalo poskusiti. Srčno upam, da si bomo izborili obstanek. Igrati v D-ligi so sanje vsakega nogometaša amaterja. BAGON: Treba se bo še bolj potruditi. Smo pa zelo ambiciozni. Ali vam bo nastopanje v D-li-gi spremenilo življenjski ritem? BATTI: Imeli bomo štiri treninge, mogoče enega popoldanskega. Jaz sem zaposlen na Fernetičih, skušal pa se bom drugače organizirati. Tudi gostovanja bodo daljša. BAGON: Ne, ker nima še službe in igram le nogomet. Iz Goriškega konca se v Repen peljemo z avtom, ki nam ga da na razpolago klub. Kdo je kriv za izločitev Italije? BATTI: Krivi so malo vsi, Lippi, igralci in cel sistem. Italijani so bili premalo motivirani in slabo fizično pripravljeni. BAGON: Italija je igrala slabo. Igralci niso dali vse od sebe. Kaj pa Slovenija? BATTI: Slovenija bi si zaslužila uvrstitev v osmino finala. Škoda, saj so se potrudili in so igrali dobro. BAGON: Mi je žal za Slovenijo. Osmino finala so si zapravili na tekmi proti ZDA. Kdo je zdaj glavni favorit? »Argentina,« sta se strinjala tako Dimitri kot Matej. Jan Grgič TOTOZAKUMI Lm ■ f r ■¡V* ^ Jj TRŽAŠKA GORIŠKA SLOVENIJA Samuel Corbatto geometer Luka Bresciani uradnik Andrej Žiberna gradbeni inženir Paragvaj - Japonska 2:1 1:1 2:0 Španija - Portugalska 3:2 2:1 0:0 VČERAJŠNJI IZID 4 4 5 SKUPNO 35 39 38 Goričani, potem ko so v soboto prevzeli vodstvo, so ga v zadnjih dveh krogih tudi ubranili, čeprav se je Slovenija približala na -1 točko. Smučarski trener Aleš Sever je namreč pravilno napovedal končni rezultat tekme Brazilija - Čile in si tako priboril 3 točke. Pred tem pa je pravilno napovedal zmagi Nemčije in Argentine. Tržaški študent Ferenc Vajtho je bil natančen pri vse štirih napovedih, ne pa pri rezultatih. Pravilno je napovedal zmage Nemčije, Argentine, Nizozemske in Brazilije. Štiri točke je za Goriško prispeval upokojeni profesor Joško Prinčič, ki je pravilno napovedal zmago Argentine s 3:1. Dodatno točko si je Prinčič priboril še z zmago Nizozemske. formula 1 - Po nenavadnem razpletu VN Valencie Montezemolo: »Kar se je zgodilo, je izjemno hudo in nesprejemljivo« MARANELLO - Pri Ferrariju še niso požrli nedeljskega razpleta VN Evrope v Valencii, ko je Hamilton po dramatični nesreči med med Webberjem in Kovalai-nenom prehitel varnostni avtomobil, kazen, ki so mu jo izrekli komisarji ob progi, pa ni dosegla nobenega učinka, medtem ko sta bila oba Ferrarijeva voznika zaradi tega močno oškodovana, ker za razliko od vseh ostalih dirkačev nista mogla pravočasno zapeljati v boks na zamenjavbo gum in sta za- radi tega s 3. oziroma 4. mesta zdrknila na 9. oz. 15. mesto. Lotusu. Potem ko je Avstralec trčil v zadek Kovalainena, je njegov bolid dvignilo v zrak, ga obrnilo na glavo, nato pa je končal v zaščitni ogradi. A Webber je takoj zlezel iz razbitin in sam odšel stran od zmečkanega vozila, poznejši pregled v zdravniškem centru pa je pokazal, da jo je iz strašljive nesreče odnesel brez poškodb. »Rezultat dirke je laže. Ferrari, ki je na tej dirki pokazal viden napredek v primerjavi s prejšnjimi nastopi, je spoštoval pravila, tisti, ki jih niso, pa so bili kaznovani tako, da so utrpeli manjšo škodo od poštenih. To je izjemno hudo in nesprejemljivo,« se je včeraj oglasil Ferrarijev predsednik Luca di Montezemolo in napovedal, da bo uprava moštva še podrobno analizirala zadevo in ji prišla do dna. Pri Fer-rariju so tudi začudeni, da je Webberjevo trčenje (dirkalnik je dvignilo v zrak in ga obrnilo na glavo) sprožilo tako malo odmevov med moštvi in organizatorji. V Ma-ranellu so prepričani, da je bil Kovalaine-nov Lotus preprosto prepočasen in predlagajo, da bi bilo potrebno spet uvesti pravilo »107 odstotkov«, po katerem so prepočasna vozila izključena iz dirke. Skupno (po deveti od 19 dirk): 1. Hamilton (VBr) 127 točk; 2. Button (VBr) 121; 3. Vettel (Nem) 115; 4. Webber (Avs) 103; 5. Alonso (Špa) 96. tenis - Wimbledon Federer in S. Williams v četrtfinalu WIMBLEDON - Na tretjem teniškem turnirju za veliki slam v sezoni sta si četrtfinale gladko priigrala oba prva nosilca, Švicar Roger Federer in Američanka Serena Williams. Slednji se je v četrtfinalu Wimbledona pridružila tudi starejša sestra Venus, sicer druga nosilka, belgijski dvoboj med Justine Henin in Kim Clijsters pa je dobila slednja. Prva nosilka Serena Williams si je četrtfinal-ni nastop priigrala z zmago nad nekdanjo zmagovalko Wimbledona, Rusinjo Marijo Šarapovo. Federer je s 6:3, 6:2 in 6:3 odpravil 16. nosilca Avstrijca Jürgena Melzerja. Do pravega presenečenja je pa je prišlo, ko je tretja nosilka Danka Caroline Wozniacki gladko (2:6, 0:6) po komaj 46 minutah igre izgubila proti ne-postavljeni Čehinji Petri Kvitovi. OKREVA - Nekdanja številka 1 svetovnega tenisa Jennifer Capriati (34 let), ki ima velike težave v zasebnem življenju, te dni v bolnišnici na Floridi okreva po «naključnem prekomernem odmerku» predpisanih zdravil. / ŠPORT Torek, 29. junija 2010 1 5 NAŠ POGOVOR - Evropski košarkarski klubski prvak, slovenski reprezentant in častni občan Doberdoba Jaka Lakovič »Špansko prvenstvo je daleč najtežje v Evropi« Po številnih uspehih in naslovih na športni ravni, je organizator igre slovenske košarkarske reprezentance Jaka Lakovič v soboto postal tudi častni član občine Doberdob, vasi, iz katere je izhajal njegov ded in v kateri je sam Jaka preživel več tednov vsako poletje in kjer je bival za približno mesec dni v času vojne za osamosvojitev Slovenije. Jaka se je nato prebil v sam vrh evropske košarke. Po nastopih s Slovanom in Krko se je leta 2002preselil v grški Pa-nathinaikos, kjer je kar štirikrat zapored osvojil grško prvenstvo, trikrat pa mu je uspelo zmagati grški pokal. Leta 2006 se je nato preselil v Barcelono, s katero je lani osvojil najtežje evropsko ligo, to se pravi špansko Ligo ACB in dva španska kraljeva pokala. Letos pa je s slovitim klubom iz Barcelone, za katerega nastopa tudi Erazem Lorbek, osvojil tudi Evroligo. Spada tudi med veterane slovenske izbrane vrste (prihodnji teden bo dopolnil 32 let), saj je že nastopil na petih izvedbah evropskega prvenstva in na svetovnem prvenstvu leta 2006. Avgusta in septembra pa ga čakajo nastopi na svetovnem prvenstvu v Turčiji. Priložnost smo izkoristili, da smo se z Jako nekoliko pogovorili. Jaka, ste igralec, ki igra in je igral v dveh izmed najtežjih svetovnih prvenstvih; kaj mislite o kakovosti evropske košarke? Mislim, da je v stari celini špansko prvenstvo daleč najtežje. Odlično košarko se igra tudi v grški in italijanski ligi, kjer pa veliko ekip ima določene finančne težave. Vsekakor se nivo evropske košarke iz leta v leto viša in menim, da bo ta kmalu dosegla nivo NBA lige. Ko smo že pri NBA ligi, zakaj se niste nikoli odločili za skok čez lužo kot so to storili drugi slovenski igralci? V prejšnjih letih sem prejel nekaj ponudb iz NBA lige, vedno pa sem jih od- klonil, saj mi je veliko več pomenilo odigrati vidno vlogo v dveh izmed največjih evropskih klubih kot sta Barcelona in Pa-nathinaikos kot pa imeti stransko vlogo v kakem klub ameriške lige. Vidno vlogo odigravate že vrsto let tudi v reprezentanci, s katero tudi vedno nastopate. Kaj menite o vaših kolegih, ki se reprezentančnim nastopom večkrat odrekajo? Nazadnje je tudi vaš soigralec pri Barceloni Erazem Lorbek odpovedal nastop na svetovnem prvenstvu. Odpovedi so razumljive, saj veliko igralcev potrebuje ob koncu naporne sezone nekaj časa za počitek in za boljšo saniranje poškodb. Sam sem večkrat zelo utrujen, a nisem nikoli pomislil, da bi kdaj lahko zavrnil reprezentančnega klica, saj predstavlja nastopanje v izbrani vrsti zame velik ponos. Kakšna so pa vaša pričakovanja za letošnje svetovno prvenstvo? Cilj ekipe je ta, da osvojimo kolajno. Naši cilji so najvišji in tako tudi mora biti, saj nas ambicija žene, da treniramo in igramo veliko bolje. Ne smemo se namreč zadovoljiti z delnimi cilji. Prvenstvo bo nato povedalo kaj si zaslužimo. Osvojili ste veliko pokalov. Kateri je po vašem mnenju najpomembnejši? Seveda predstavlja letošnja Evroliga najvažnejši naslov, ki sem ga do sedaj osvojil. Tudi lanski naslov Lige ACB je zame zelo pomemben. Letos smo namreč od njega bili oddaljeni le korak. Ko smo izgubili v velikem finalu proti Caji Laboral smo namreč bili vsi zelo potrti. Vsekakor pa sem ponosen na vsak posamezni naslov, ki sem ga osvojil. Slovenska košarka zgleda nekoliko v krizi. Slovenske ekipe so namreč v Evropi nemočne in mladinski sektor Jaka Lakovič v dresu reprezentance Slovenije na lanskem EP; levo z doberdobskim županom Vizintinom med sobotno podelitvijo naziva častnega občana kraške vasi ansa ne proizvaja več toliko talentov kot jih je nekoč. Kako vi gledate na to? Težko komentiram te stvari, saj sem že osem let v tujini. Mislim pa, da bi morali okrepiti delovanje mladinskega sektorja, saj Slovenija ne bo nikoli ekonomsko najpremožnejša košarkarska država. Zaradi tega je naša prihodnost vezana predvsem na proizvajanje mladih talentov. V Barceloni igrate pa z enim iz- med največjih talentov na svetovni ravni. Kaka bodočnost se po vašem mnenju obeta mlademu Rickyju Rubiju (letnik 1990)? Fant je izredno talentiran, je pa še nekoliko neizkušen. Rad pa posluša nasvete, ki mu jih jaz in Juan Carlos Navarro dajeva. Obeta se mu čudovita prihodnost, če bo tako nadaljeval. Kakšni spomini pa vas vežejo na Doberdob? Na Doberdob me vežejo čudoviti spomini. V kraško vas sem prihajal vsako poletje po vsaj dva tedna. V obdobju vojne za osamosvojitev Slovenije pa sem tu preživel kar mesec dni. Spominjam se, da sem se tu igral tenis in sem igral košarko na sosedovem košu. Tudi v zadnjih letih rad obiščem rojstno vas svojega deda, saj imam tu še veliko sorodnikov in prijateljev. Albert Voncina ODBOJKA - Predtekmovanje v svetovni ligi Mania odlično sprejemal Italija se je v drugi tekmi v Franciji oddolžila gostiteljem za petkov poraz - Odločilno bo gostovanje v Srbiji Italijanska odbojkarska reprezentanca se je v 2. tekmi četrtega kroga predtekmovanja v svetovni ligi v nedeljo oddolžila Fracoozm za petkov poraz, z zmago z 1:3 (19:25, 22:25, 25:23, 23:25) pa obdržala možnost, da Srbiji iztrži prvo mesto v skupini B, s tem pa direktno uvrstitev na zaključni šesterobo (od 21. do 25. julija v Argentini)j, ki bi bil najbrž - glede na število do zdaj osvojenih zmag , dosegljiv tudi z drugim mestom. Italijani bodo zdaj polezteloi na Kitajsko, kjer jih konec tedna čakata dve tekmi s tamkajšnjo reprezentanco, odločilen pa bo prihodnji konec tedna, ko se bodo »az-zurri«, v zadnjem krogu predtek-movanja, v Nišu in Beograd dvakrat pomerili s Srbijo. V ocenah nedeljskega nastopa »azzurrov« so komentatorji poudarili odlično igro blokerjev, ki so prispevali 16 točk, potrebno pa je podčrtati tudi odličen nastop štever-janskega libera Lorisa Maniaja, ki je sprejel 34 žog, od tega kar 29 z odličnostjo. Skupaj z Matejem Černi-cem (ki pa tokrat v napadu ni blestel, saj je dosegel le 6 točk iz 17 poskusov, tem pa je treba prišteti še 1 blok in 2 asa) in Cristianom Savanijem je sestavljal odlično garnituro spreje-malcev. Loris, ki je na prvih tekmah svetovne lige in tudi na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo zaradi poškodbe prepustil mesto debitan-tu Marri, si je tako polnopravno spet »prisvojil« svoje mesto v začetni postavi, da lahko upamo, da bo selektor Anastasi njega kot tudi Černica, povabil v reprezentanco tudi za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo letos, kot znano od 25. septembra do 10. oktobra v Italiji. Vrstni red skupine B: Srbja 20, Italija 18, Franicja 6, Kitajska 4. Skupina A: Brazilija in Bolgarija 19, Nizozemska 10, Južna Koreja 0. Skupin C: Rusija 23, ZDA 16, Finska 6, Egipt 3, Skupin D: Kuba 18, Poljska 15, Nemčija 13, Argentina 2. NOGOMET Vid Belec bo igral za Crotone MILAN - Interjev slovenski vratar Vid Belec (letnik 1990), ki je doslej igral v prvenstvu Primavera, treniral pa je tudi s člansko ekipo, bo v prihodnji sezoni igral za Crotone v B-ligi. V Kalabri-ji bo Belec na enoletnem posojilu. HOČEVAR - Slovenski hokejski reprezentančni vratar Andrej Hočevar bo tudi v prihodnji sezoni branil barve deželnega prvoligaša Aquile FVG iz Ta-blje. POMOČNIK - Slovenski košarkarski strateg Sašo Filipovski, ki je nazadnje deloval v Kubanu, je postal pomočnik Duška Vujoševica pri ruskem CSKA-ju. 35-letni trener je z moskovskim klubom, ruskim prvakom, ki je v sezoni 2009/10 osvojil tretje mesto v evroligi, podpisal triletno pogodbo. PO 15 LETIH - Gorazd Štangelj (Astana) je na dirki na Ptuju drugič v karieri postal slovenski državni kolesarski prvak. Prvič je bil najboljši že leta 1995. Na Ptuju je v fotofinišu premagal Hrvata Rada Rodino. Nastopili so vsi najboljši razen Brajkoviča in Valjavca. 16 Torek, 29. junija 2010 ŠPORT / ODBOJKA - O nastanku in razvoju čezmejnega projekta: Pittera, Miklavc in Santuz Kombinacija različnosti omogoča napredek vseh Slovenci fizično, Italijani pa bolj tehnično razviti - Zakaj samo na moškem področju? Predvsem tehnična rast mladih odbojkarjev in vzgojni moment, ki bi mlade prelevil v evropske državljane »brez meja«, sta cilja, ki si jih zastavljajo snovalci odbojkarskega čezmejnega projekta. S podpisom konvencije o mladinskem sodelovanju med italijansko odbojkarsko zvezo FIPAV in Odbojkarsko zvezo Slovenije (OZS) je ideja pred nekaj tedni dobila tudi uradni pečat. Odbojkarska šola, Jadranski pokal ter sodelovanje med trenerji in spremljevalci sodijo med glavne prioritete projekta, ki bo združil odbojkarsko gibanje FJK (državna zveza FIPAV je namreč koordinacijo projekta dodelila naši deželi) in Slovenije. Želja po ustanovitvi odbojkarske šole je nastala tudi po pobudi italijanske odbojkarske zveze FIPAV, ki spoduja ustanovitev šol, v katerih bi mladi izpopolnjevali tehnično znanje. »Tako šolo želimo ustanoviti tudi na Goriškem v povezavi z Novo Gorico. Tu bi skupaj trenirali odbojkarji, ki so stari 15 in 16 let. Na dvakrat tedenskih treningi bi najboljši odbojkarji z obeh strani meje pilili tehniko, v poletnem obdobju pa bi stekle še intenzivne priprave,« je pojasnil odbojkarski strokovnjak in duša projekta Carmelo Pittera. »Cilj pa ni le tehnični napredek igralcev, temveč želimo, da bi taka izkušnja tudi vzgajala mlade v evropskem duhu.« Neuradno so s projektom začeli že pred podpisom konvencije - med sezono so mladi odbojkarji iz naše dežele, ki so bili letos vključeni v pokrajinske reprezentance, in najboljši odbojkarji zahodne Slovenije, ki igrajo v regijskih izbranih vrstah, skupaj trenirali v naši deželi in v Sloveniji (največkrat v Prvačini). Treningov so se udeležili tudi nekateri starejši odbojkarji, ki so talentirani in bi se lahko uveljavili na višji ravni. Sodelovanje med FJK in Slovenijo je seveda že večletno. Igralci, trenerji in spremljevalci so stike navezovali na različnih turnirjih in prijateljskih tekmah, pa tudi na skupnih treningih, ki želijo zdaj iz priložnostih postati redni. Prav zato, je poudaril trener Samo Miklavc, želijo ustanoviti odbojkarsko šolo, ki bi seveda omogočala napredek obeh strani: »Obstajajo namreč razlike med populacijo Italijanov in Slovencev. Slovenci smo mogoče prej fizično razviti, Italijani pa so boljši tehnično in so bolj prilagodljivi. Soočanje teh značilnosti pa bo nedvomno obrodilo napredek za vse.« Ob snovanju odbojkarske šole bo že v naslednji sezoni steklo tudi prvo (moško) čezmejno uradno tekmovanje, ki ga bosta zvezi - deželna zveza FIPAV in OZS - priredili med septembrom in decembrom, ko ni mladinskih prvenstev. Na Jadranskem pokalu se bodo pomerile reprezentance štirih pokrajin (Tržaške, Goriške, Videmske in Pordenonske) ter štirih regij zahodne Slovenije. V naslednjih sezonah želijo sodelovanje razširiti nasploh na celo Slovenijo, med načrti pa je tudi sestava skupne slovensko-itali-janske mladinske reprezentance, ki bi nastopala na mednarodnih turnirjih: »Šlo bi za izbrano vrsto, v kateri bodo igrali tisti, ki ne bodo izbrani v državne reprezentance,« je željo pojasnil Pittera. Vodilo skupnega projekta je med drugim tudi prepričanje, da se lahko z združitvijo vseh talentiranih mladih igralcev iz FJK in Slovenije poskrbi za kakovostnejšo rast odbojkarskega gibanja na tem območju. »Naš cilj je, da s skupnim treniranjem najboljših igralcev iz FJK in Slovenije napredujemo in postanemo še boljši. Usmerjeni smo izključno v kvaliteto in učenje, ne zanimata nas kvantiteta in baza. Za to so zadolžene pokra- Na Trofeji dežel dekleta FJK uspešnejša od fantov V Kalabriji, točneje v mestih Rossanu in Coriglianu, se je včeraj začela 27. izvedba Trofeje dežel, na kateri nastopajo vse deželne mladinske reprezentance. Ženska reprezentance FJK je bila prvi dan tekmovanja uspešnejša od moške, saj je v dveh nastopih zbrala zmago, odbojkarji pa so ostali praznih rok. Dekleta FJK do 15. leta starosti so v skupini G igrale proti Južni Tirolski in izgubile s 3:0, v drugi tekmi pa so Lacij premagale z 2:1. Selektor Carlo Zanoni je v izbrano vrsto vključil tudi borovko Martino Cel-la. Odbojkarji do 16. leta starosti pa so v skupini E s 3:0 izgubili proti Siciliji in Emiliji Romaniji. Na prvi tekmi je varovance selektorja Carmela Pit-tere izdala trema, v drugi tekmi pa proti Emiliji Romaniji pa so zaigrali bolj prepričljivo, a v končnicah prepustili zmago nasprotnikom. Med nastopajočimi ni igralcev iz slovenskih klubov. Danes se bo nadaljeval kvalifikacijski del po skupinah na podlagi včerajšnjih rezultatov. Koordinator projekta je odbojkarski strokovnjak Carmelo Pittera. Bivši selektor članske izbrane vrste je po rodu iz Catanie, živi pa v Mošu pri Gorici. Italijo je vodil na olimpijskih igrah v Moskvi, Seulu in Los Angelesu, bij je tudi selektor Katarja in Egipta jinske zveze,« je poudaril deželni odbornik FIPAV Paolo Santuz. Zakaj se je tak zasuk zgodil ravno sedaj? »Projekte snujejo osebe. Skratka, splet okoliščin je združil navdušene ljudi, in to je rezultat.« Projekt tačas vključuje izključno moško mladinsko odbojko, v deželni odbojkarski zvezi pa si seveda nadejajo, da bi se sodelovanje s Slovenijo razširilo tudi na žensko področje. Pittera je napovedal, da bodo o tem razpravljali že julija. Predvsem številčnost in kompleksnost selekcioniranja deklet sta doslej onemogočila, da bi projekt zaživel tudi v ženski odbojki: »Pri moških je lažje, ker je igralcev manj, talenti pa izstopajo. Hkrati pa je pri moških manj igralcev z istimi značilnostmi, zato izbira ni nikoli subjektivna. Pri dekletih pa je izbor težji. Kljub temu pa želim, da bi čim prej dobili najboljši sistem selekcioniranja, ki ne bo subjektiven,« je pojasnil Santuz. Poleg širitve na žensko področje pa so snovalci projekta napovedali, da bi radi po triletnem obdobju v konvencijo, ki zdaj vključuje izključno mladinski sektor, vključili tudi člansko raven: »To bi nam potem omogočilo, da bi sestavili člansko ekipo v A-ligi, kjer bi nastopalo 6 igralcev iz FJK in 6 igralcev iz Slovenije. Igrali bi v Gorici, ekipa pa bi bila cilj vsakega mladega igralca.« Prav zato hočejo že zdaj v projektu združiti tudi spremljevalce in športne vodje, ki bi nato lahko pripomogli k vodenju članske ekipe. (V.S.) ATLETIKA Veterani: Ruzzier prvak Slovenije Po zmagi na odprtem prvenstvu Avstrije je lonjerski atlet Fabio Ruz-zier v nedeljo v Mariboru osvojil tudi naslov veteranskega državnega prvaka Slovenije v hitri hoji na 5-kilometr-ski stezi. V vlažnem ozračju, s temperaturo 19 stopinj in oblačnem podnebju je v konkurenci 13 tekmovalcev dosegel letošnji najboljši čas 23:54,84 sekunde. Na drugo mesto se je uvrstil Koprčan Vladimir Vršeč, sicer Ruzzierov klubski tovariš pri AK Koper. Razdaljo je prehodil v 25:23,12 sekunde. Tretji je bil Hrvat Želimir Haubrih (25:36,16). »Začel sme počasi, nato pa pospešil, ker sem se počuti dobro,« je dejal Ruzzier, ki ga prihodnji teden čaka v Gorici deželno člansko prvenstvo. PLAVANJE - Deželno prvenstvo za kategorijo začetniki PK Bor na stopničkah Brata Pelizon s kolajnama, v finalu tudi P. Zettin - Solidno sta se odrezali tudi štafeti Borovi plavalci so po dolgih letih sodelovali na deželnem finalu v plavanju za kategorijo začetnikov A in B. Na tridnevnem tekmovanju v tržaškem 50-metrskem bazenu Bianchi so nastopili trije mladi tekmovalci našega mestnega društva. Že sam nastop na finalu, v katerega se je bilo treba prebijati preko kvalifikacij, je pomenil lep uspeh, kljub temu pa tudi na finalu ni manjkalo zadoščenj, saj sta brata Ivan in Elia Pelizon celo prišla do kolajne. Ivan je bil namreč med začetniki A (letnik 1997) tretji na 100 m prsno, poleg tega pa še 4. na dvakrat dalji razdalji v istem slogu. Elia pa je bil med dečki letnika 2000 2. na 100 metrov prsno, s tem, da se je izboljšal kar za pet sekund, saj se je v finale uvrstil s 7. časom. V isti kategoriji je nastopil tudi Patrik Zettin in na 100 m hrbton zasedel 5. mesto PK Bor je imel v finalu tudi dve štafeti. Na 4x50 metrov prosto je bila Borova ekipa Patrik Zettin, Mattia Blasina, Jan Kalc in Dimitri Zettin po Brata Elia in Ivan Pelizon z osvojenima kolajnama dobri predstavi žal diskvalificirana zaradi predčasnega starta. Na 4x50 mešano pa so solidno nastopili Patrik Zettin, Elia Pelizon, Mattia Blasina in Dimitri Zettin. Doseženi rezultati kažejo, da je Borova šola kakovostna, čeprav se ne po številu plavalcev ne po številu treningov ne more primerjati z drugimi klubi. Predsednik Savo Ušaj Novi odbor: Marko Emili, Mrko Golemac, Dušan Gruden, Marko Hme-ljak, Marko Kojanec, Cirila Kralj, Susanna Lozar, Sonja Markuža, Joško Okretic, Vojko Peric, Andrej Pertot, Igor Škerl, Savo Ušaj, Martin Vidali, Lajris Žerjal. Nadzorni odbor: Robert Franco, Matej Gruden, Niko Pertot NABREŽINA - Občni zbor Sokol O starših, objektih in o sodelovanju Na pomanjkanju odbornikov in pomočnikov pri najrazličnejših dejavnostih kluba je bil med drugim poudarek posega predsednika ŠD Sokol Sava Uša-ja na volilnem občnem zboru, ki ga je na-brežinski klub priredil 18. junija. Zaradi najrazličnejših razlogov so se nekateri odborniki, ki so bili pred dvema letom izvoljeni, nekoliko oddaljili od društvs, tako da je vse breme padlo na ožje število odgovornih. Prav zato je predsednik Ušaj apeliral tudi na starše, ki so v klubu več kot dobrodošli - kot odborniki, pa tudi v drugih vlogah. Ob tem, da je šport vsestransko pomemben pri vzgoji otrok, je predsednik omenil tudi pomembne vidike odnosa staršev, ki morajo med drugim podpirati delo trenerjev in njihov trud. Tudi »prepoved obiskovanja treningov zaradi raz-noraznih razlogov« se zdi predsedniku neprimerno, saj odsotni po eni strani pustijo na cedilu soigralce, po drugi pa to hromi čut odgovornosti in sodelovanja. Pri klubu želijo voditi čim bolj smotrno politiko, ki predvideva »večletne plane, zasledovati in podpirati kontinuiteto in ne razvijati alternativnih panog, sodelovanje s klubi pa naj postane stalnica,« je poudaril Ušaj. Sokol namreč sodeluje na košarkarskem področju v projektu Jadran, pri odbojki pa s Kontove-lom. S slednjim so pred kratkim tudi s simboličnim pohodom utrdili medsebojne odnose. Ušaj je še predlagal, da bi morali v mejah možnosti »zasledovati skupno zamejsko športno politiko, saj so možnosti finansiranja vedno bolj skromne in naše športne vrste relativno maloštevilne.« Ob podrobnem poročilu razvejane dejavnosti so na volilnem občnem zboru tudi naznanili, da je Sokol prevzel upravljanje občinske telovadnice za triletno obdobje. Predsednik je v svojem poročilu ponovno pozval Občino, da bi poskrbela za lesen pod, in spomnil, da bo potrebno čim prej spremeniti črte na podu zaradi novih košarkarskih pravil. Omenil je še, da vadbeni prostori v Na-brežini ne zadostujejo potrebam kluba, zato je klub uporabljal tudi druge okoliške telovadnice. Želja odbora po večjem ovrednotenju zunanjega igrišča pa trči ob potrebo po vzdrževalnih delih, za kar pa potrebujejo odgovorne osebe. V predsedniškem poročilu je Ušaj tudi poudaril dobre odnose s sosednjimi italijanskimi klubi in tudi italijansko govorečimi občani, kar daje klubu vlogo povezovalnega člena v Običini, kjer so Slovenci v manjšini. □ Obvestila AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek 5. julija 2009 ob 20.00 v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu, v dvorani Zadružne kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah ob Soči. ŠD KONTOVEL obvešča, da bo tradicionalna RIBADA v torek, 29. junija, od 20.00 na igrišču na Kontovelu. Ob 21.00 projekcija dokumentarnega filma o trenerju petru Brumnu »Na koncu tržaške« v režiji Jurija Grudna. Vabljeni športniki, člani, sponzorji, starši in prijatelji. AKK BOR sklicuje jutri, 30.6., ob 20.30 na stadionu 1. maj v Trstu redni občni zbor nevolilnega značaja. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveni praznik, ki bo v soboto, 3.7., ob 20.30 na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. Ob tej priliki bo tudi nagrajevanje nočne regate. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Za vpisovanja in informacije Vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, e-pošta info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. / ŠPORT Torek, 29. junija 2010 1 5 NOGOMET - Kupoprodajna borza DOLINA - Pobuda ŠD Breg Pri Krasu potrdili večino igralcev Mladost (3. AL) ima novega trenerja in novega napadalca Konec tedna 24 ur športa v Dolini Nogometna turnirja in še vrsta drugih nastopov v bolj ali manj znanih športih Kriza tudi na nogometni »kupoprodajni borzi«. Večjih premikov doslej ni bilo, čeprav je treba tudi upoštevati, da je večina igralcev pogodbeno vezana na klube do jutri, 30. junija. Do tega datuma vlada običajno pravi molk, čeprav se v zakulisju že ve, kje bo kdo igral. Pri novemu D-ligašu Krasu Koimpex so že prejšnji teden najeli Roka Božiča, včeraj popoldne pa so potrdili večino igralcev letošnje zmagovite »armade«. Poleg kapetana Re-danka Kneževiča bodo Krasov dres v višji ligi še naprej oblekli Dimitri Bat-ti, Matej Bagon, Michele Contento, Marco Sessi, Gabriele Giacomi, Daniel Tomizza, Marco Vigliani, Jacopo Latin, Federico Orlando, Luca Para-van, Danilo Jankovic in Jar Martini. Pri repenskem društvu pa niso potrdili Marca Bertocchija, pomožnega vratarja Bossija in napadalca Berna-beia, ki bo odšel na posodo k kaki drugi ekipi. Z nekaterimi drugimi nogometaši pa so še v teku pogovori. Vi-gliani bo moral na začetku prihodnje sezone, zaradi kazni, »preskočiti« uvodne tri prvenstvene kroge, Sessi pa enega. V 2. amaterski ligi so pri Zarji Gaji in Bregu napovedali, da bo konec tedna slika bolj jasna. V obeh taborih se trudijo, da bi ekipi okrepili v pravem pomenu besede. Pri doberdobski Mladosti, v 3. amaterski ligi, imajo novega trenerja. Stojana Kravosa, ki - kot smo že poročali - ga niso potrdili, je zamenjal Livio Cristofaro (letos je vodil mladince Sistiane). V Doberdob bo prišel tudi napadalec (prav tako Si-stiane) Luca Ribezzi (letnik 1991), ki je v Vižovljah igral tudi v članski ekipi. Pri Mladosti se obenem pogajajo z Monfalconom, da bi v Doberdob prišlo nekaj mladih, ki ne bi prišli v poštev za tržiško člansko ekipo v elitni ligi. DENARNA KAZEN - Sovodenjci morajo deželni nogometni zvezi plačati 2 tisoč evrov. Toliko namreč znaša denarna kazen, ker Sovodenjci v letošnji sezoni niso imeli ekipe mladincev, ki je v promocijski ligi obvezna. (jng) Pri repenskem Krasu so potrdili tudi mladega goriškega Slovenca Luco Paravana kroma AŠD Breg organizira konec tedna v občinskem športnem centru Silvano Klabian v Dolini 24 ur športa v okviru 45. obletnice ustanovitve društva. Osrednji dogodek bo turnir v malem nogometu »Bum Bum Cup 2010«, na kateremu bo sodelovalo sedem ženskih in sedem moških ekip. Turnir velja tudi kot 6. Memorial Mario Lupidi. Tekme se bodo pričele v soboto 3. julija ob 12 uri in zaključile v nedeljo 4. julija ob 12 uri. Ob glavnem turnirju pa bo organiziranih še vrsto drugih manjših tekmovanj v raznih športnih panogah, na katerih bodo lahko sodelovali otroci in odrasli. Udeleženci se bodo lahko preizkusili v namiznem tenisu, pikadu, namiznem nogometu, košarki in ostalimi bolj ali manj znanimi športnimi panogami. Kdor želi sodelovati, se lahko vpiše v Gostilni pri Občini v Dolini. Pokrovitelja štiriindvajseturnega športnega dogodka sta dolinska Občina in ZSŠDI. UMETNOSTNO KOTALKANJE - Od jutri v Bormiu Na državnem prvenstvu tudi poletovke in članica Vipave Jutri se bo v Bormiu začelo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za kadetinje in mlajše mladinke (jeunesse). Po državni fazi v obveznih likih, ki je stekla pri Bo-logni v začetku junija, bodo mlade kotalkarice do nedelje, 4. julija merile moči v prostem programu. Pravico do nastopa so si priborile tudi štiri članice slovenskih klubov: barve openskega Poleta bodo branile mlajše mladinke Valentina Scamperle in Martina Debernardi ter kadetinja Katerina Jazbec, KŠD Vipava pa kadetinja Katja Pahor. Med nastopajočimi bo tudi slovenska kotalkarica Metka Kuk, članica kluba Aquile Biancorosse, sicer dijakinja nižje srednje šole Iga Grudna iz Nabreži-ne. Poletovka Valentina Scamperle, deželna podprvakinja v prostem programu, bo skušala ubraniti lanski rezultat, 19. mesto. Trener Mojmir Kokorovec torej računa, da se bo med 58 nastopajočimi v kategoriji jeunesse uvrstila med najboljših dvajset. Martina Debernardi, ki je letos prestopila v starejšo starostno kategorijo, pa bo tekmovala med leto starejšimi in bo skušala iztržiti čim več. V Bormiu bo nastopilo tudi 97 kadetinj. Zaradi visokega števila tekmovalk bodo že jutri izvedli kvalifikacije. V dveh skupinah se bodo vse kotalkarice predstavile z dolgim programom, najboljših 16 iz vsake kvalifikacijske skupine pa se bo uvrstilo v finalni del. Tam bodo tekmovalke nastopile s kratkim in dolgim programom. Obe slovenski kotalkarici, Katerina Jazbec (Polet) in Katja Pahor (Vipava), se bosta skušali uvrstiti v finale. »Ker je tekmovalk zelo veliko, bo že vsaka manjša napaka vplivala na končni razplet,« je še pojasnil Koko-rovec. Konec meseca pa se bodo za državni naslov borile še mladinke in članice. Med njimi bo nastopila za- stavonoša Poleta Tanja Romano ter mladinki pa Astrid Zorzetto in Karen Richter. Za najvišja mesta se bo med mladinkami borila tudi slovenska kotalkarica Martina Pecchiar, sicer članica tržaškega Jollya. Bt. 80 nie ne pomeni, če v tebi bije JADRANJE Nočna regata Tiburonu V organizaciji sesljanskega kluba Čupe je v noči med soboto in nedeljo stekla že tradicionalna nočna regata. Na 19. izvedbi regate, ki je veljala tudi za 9. trofejo Eugenia Frandoliča, je zmaga pripadla jadrnici Čupe Tiburon Tomaža Miliča. Zaradi rahlega vetra je od 22 sodelujočih jadrnic prispelo do cilja samo 11 posadk, med katerimi o Ti-buronu še dve jadrnici sesljanskega kluba, in sicer Monella in Sea Witch. Trasa je tekla od Barkovelj do Pirana in nazaj. GORSKO KOLESARSTVO Tristan Taverna (Devin) prvič zmagal Devinovi gorski kolesarji so se konec minulega tedna udeležili dirke v kraju Monte Prat pri Vidmu za Pokal «Frus in bici». Organizator Jam's bike team Buia je naštel kar 140 udeležencev. Proga je bila za vse kategorije tehnično zahtevna, saj so kolesarje utrudile kratke strmine, ki jih je bilo treba večkrat prevoziti. Tristan Taverna je v kategoriji G2 prvič stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Jan God-nič je spet dosegel 1. mesto med nevč-lanjenimi kolesarji, Max Zannier pa je bil 19. Naj omenimo tudi nastop Gorana Abdilkaderja, ki se je prvič udeležil tovrstne tekem. Med naraščajniki je zmagal Xavier Calligaris, za njim so pri-kolesarili devinovci Erik Mozan in Peter Sossi, Enrico Catania je bil deveti, Alberto Di Giorgio pa dvanajsti. Na društveni lestvici je bil Devin tretji in je bil tudi nagrajen. Kot smo na kratko že poročali so mladi devinovci sodelovali tudi na dirki 1. Prosecco x Country Junior Bike, ki ga je priredil KK Cottur. Uvrstitve, G2: 1. Valentino Nadalutti (nevčla-njen); 3. Tristan Taverna (Devin). G3: 1. Lorenzo Terlicher (Team Granzon); 4. Jan Godnič (1. nevčlanjeni). G4: 1. Jakopo Macorig (Team Ganzon); 9. Max Zannier (Devin. NARAŠČAJNI-KI: 1. Xavier Calligaris (Caprivesi); 2. Erik Mozan (Devin); 3. Peter Sossi (Devin); 4. Enrico Catania (Devin); 6. Cristiano Tieri (Devin); 8. Luca Goldin (Devin); 10. Alberto DI Giorgio (Devin) 360 STOPINJ Kristjan Pri Velik ljubitelj vseh športov Kristjan Prinčič (rodil se je 30. aprila 1987), za prijatelje Kris, je bil še do pred kratkim aktivni nogometaš pri štandre-ški Juventini. Igral je v vratih. Pred tem pa je igral tudi pri Pro Gori-zii in pri Sovodnjah. Kristjanov največji športni uspeh je bil osvojitev 2. mesta v pokrajini z mladinsko ekipo Juventine. Kristjan, ki stanuje v Števerjanu, je zaposlen pri Iskri Av-toelektriki. Števerjanec je velik ljubitelj športa. Rad gre na nogometne tekme in po televiziji spremlja vse najbolj pomembne športne dogodke (od nogometa do košarke, rokometa, odbojke in formule 1). Letošnja sezona je bila zanj fantastična, saj je kot Interjev navijač proslavil kar tri zmage milanskega moštva (v prvenstvu, pokalu in ligi prvakov). Stan: v razmerju s Tejo Ostali športi: formula 1, motogp in spremljam vsa športna velika tekmovanja (rokomet, košarka, odbojka in drugi) Ostale dejavnosti in konjički: pohajanje, internet, druženje s prijatelji Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: časopisov in dnevnikov ne gledam, ker te informacije berem na internetu Spletna stran: preveč jih je... trenutno pa je zagotovo Facebook Knjiga na nočni omarici: je ni Najljubša glasba: komercialna glasba, najljubši pevec je Max Pez-zali (iz bivše skupine 883) Najljubši film: The day after tomorrow, Avatar ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA Moj lokal: Magma X Najljubša jed: pašta s tuno in mocarelo Najljubša pijača: razna piva, coca cola Mi je všeč/mi ni všeč: bit v družbi s Tejo, Inter, vikend/zgodaj vstajat, nasilja, nemiri in vojne Najljubši športnik: Teja Ferfolja (rokometaši-ca v 1. slovenski ligi in reprezentantka) Najljubša osebnost: Massimo Moratti Najljubše počitnice: sanjam o Braziliji Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... geograf Moja himna: Zdravlji-ca Moj vrstni red: zdravje, ljubezen, šport/prijatelji SESTAVIL LAKO REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV NASA RAVNATELJICA (MILENA) SARAJEVSKA TOVARNA AVTOMOBILOV ZVISEN PROSTOR ZA PREDAVATELJA NEKD. ITAL. NOGOMETAŠ (ROBERTO) ŽENSKI GLAS TINA TURNER ZAMISEL NASA NOVINARKA PERTOT IT. MOTORIST (EDI) NASELJE PRI LUKOVICI IRSKA (PESNIŠKO) NEM. STRELEC mOLLER JU2NOAFR. ANTROPOLOG NAS. TRENER FRANDOUČ PRAOČE ČLOVEŠTVA VSE V REDU V LONDONU IN NEW YORKU ANGLEŠKI PEVEC STEWART VRHUNSKI ŠPORTNIKI NEKD. RUS-KO-AMERI-ŠKIŠAHIST (ANATOLIJ) SLANO JEZERO V KAZAH-STANU REKA V EVROPSKEM DELU RUSIJE NEKDANJI ZNAMENITI IT. KOLESARSKI KLUB VEČJA KOTANJA Z VODO BOLEČINE NEVROTIČNE NARAVE V TREBUHU ALDO RUPEL NEKD. TRŽ. KOŠARKAR (RICCARDO) JOSIP TAVČAR ITALIJANSKA PLEMIŠKA DRUŽINA V GENOVI NIKI LAUDA SLOVARČEK - DART = južnoafriški antropolog (Raymond Arthur) • ERIN = pesniški naziv za Irsko • LEJN = rusko-ameriški šahist 1 8 Torek, 29- juniJa 2010 ŠPORT Košarka na Opčinah Preko 50 otrok je prejšnji teden vadilo na košarkarskem kampu v organizaciji Športne šole Polet Konto-vel. Epicenter športnega tedna je bil Prosvetni dom na Opčinah, tri skupine pa so vadile tudi na Kontovelu in pri Briščikih pod vodstvom Andreja Vremca in osmih vaditeljev (Marina Brollo, Erik Piccini, Borut Ban, Ivan Rauber, Mija in Jan Kraus, Jana Croselli in Niko Daneu). Program so popestrili tudi lov na zaklad, kopanje v Sesljanu in obisk briške jame, v prostem času tudi igranje šaha in namiznega tenisa. Včeraj se je začela še druga izmena kampa. / Pri Sireni igre z vetrom Pri Sireni je tačas zelo živahno, saj na poletnih tečajih otroci pod vodstvom domačih trenerjev (Mirana Guština, Alana Mahne Kalina, Andreja Močil-nika, Samulea Kralja in Nataše Valen-tič) spoznavajo jadralne veščine. Včeraj se je začela že druga izmena tečaja, prejšnji teden pa je prvi tečaj zaključilo 14 otrok. Ob učenju teorije in prakse na morju je dejavnosti popestril izlet z gumenjakom do Miramarskega gradu in pa bralno-ustvarjalna delavnica. Zadnji dan tečaja so otroci (prihajajo iz najrazličnejših delov pokrajine) prikazali staršem naučene spretnosti in prejeli diplomo ter kolajno. Pri Vesni nogomet, baseball in odbojka Na Tržaškem so nogometni kamp organizirali tudi pri kriški Vesni. »S poletno dejavnostjo smo se pri Vesni začeli ukvarjati v lanski sezoni, tako da letos smo organizirali drugi kamp za otroke,« je dejal Vesnin odbornik Darko Maganja. Letošnji kamp vodi njegov sin Stefano, sicer vratar Primorja. Kamp ni bil v celoti nogometni, saj je Tullio Auber učil otroke tudi baseball, Kristijan Stopar pa odbojko. r Torek, 29. junija 2010 TRST O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje - Gradnja avtoceste skrbi upravo in vaško skupnost Pokrajina zaveznica občine, potrebna pa bo širša fronta Di Matteo:»Delovna skupina bo spremljala gradbeni poseg«- Greco:»Županja ni osamljena« Goriška pokrajina bo stala ob strani sovodenjski občini pri njenih prizadevanjih za omiljenje negativnih posledic gradnje avtoceste Gorica-Vileš, na dlani pa je, da bo potrebna še širša fronta, ki bo pritiskala na deželo in na podjetje Autovie Venete. Predsednik pokrajine Enrico Gherg-hetta je svojemu odborniku za prometne infrastrukture Mauriziu Di Matteu zaupal še en resor; po novem bo odbornik osebno spremljal prekvalifikacijo hitre ceste Gori-ca-Vileš in bo s sovodenjsko občino sodeloval pri reševanju težav, ki jih bodo povzročila dela. »V Sovodnjah bo učinek na okolje in na življenje v vasi največji, zato pa bo pokrajina nadzirala poseg in stala ob strani občinski upravi. V ta namen smo ustanovili posebno delovno skupino. Obenem bomo odločno pritiskali na deželo, da bo upoštevala težave, ki jih bo utrpela so-vodenjska skupnost,« poudarja Di Matteo in dodaja, da se je z uslužbenci iz svojega urada že angažiral za čimprejšnji vpogled v vso dokumentacijo. »Gradnja avtoceste je prepotreben poseg za razvoj goriške pokrajine. To pa seveda še ne pomeni, da dežela spregleda sovodenjsko občino, ki ima pravico do primerne odškodnine,« opozarja Di Matteo, ki se je o tem že pogovoril s sovodenjsko županjo Alenko Florenin, v kratkem pa se bo z njo sestal za poglobljeno analizo stanja. V okviru gradnje avtoceste bodo v Sovodnjah porušili tudi podvoz, ki je speljan pri telovadnici in pod bivšim nogometnim igriščem. »Gradnja no- vega podvoza bo povzročila največ težav, saj bo vas za daljše obdobje ločena na dva dela. Treba bo zato uresničiti začasno obvoznico, po kateri bo speljan promet s pokrajinske ceste št. 15, ki povezuje Gorico z Zagrajem,« navaja Di Matteo. Da zahteva gradnja avtoceste čim večjo složnost in čim širšo fronto, dobro vedo tudi v Sovodnjah, pri čemer se poraja vprašanje, ali bodo občinski svetniki iz vrst večine in opozicije znali poenotiti stališča. varjanjem z deželnimi upravitelji, hkrati pa je potrebna civilna iniciativa, ki bo tudi drugače pritiskala na deželo. Županja izraža seveda zadovoljstvo, da je prizadevanja so-vodenjske občine podprla pokrajina, ki je s pooblastilom Di Matteu dokazala veliko mero posluha za težave na Sovodenjskem. V potrebo po čim širši fronti za reševanje težav zaradi avtoceste je prepričan tudi svetnik opozicijske skupine Skupaj za Sovodnje, Vlado Klemše. Po njegovih Hitra cesta pri Sovodnjah bumbaca nje in podporo zahteva od občinske uprave redno seznanjanje s potekom vseh srečanj in dogovarjanj z deželnimi upravitelji in s predstavniki podjetja Autovie Venete. Županja po drugi strani zagotavlja, da je doslej podrobno seznanjala načelnike svetniških skupin in svetnike s potekom pogajanj. S tem namerava nadaljevati. Da ni izolirana in osamljena, je sinoči sporočil pokrajinski tajnik Demokratske stranke, Omar Greco. »Županja Alenka Florenin Maurizio Di Matteo bumbaca »Že novembra sem pozvala k sodelovanju vse športne, kulturne in politične organizacije iz naše občine. Predlagala sem ustanovitev delovne skupine, ki bi sledila načrtovanju in gradnji avtoceste, toda mojemu pozivu se je pozitivno odzvalo le nogometno društvo,« pravi županja Alenka Florenin, ki je svoj poziv športnim, kulturnim in političnim organizacijam obnovila v aprilu. Po njenih besedah mora občinska uprava vztrajati z institucionalnim dogo- Alenka Florenin bumbaca trditvah je bila občinska uprava v svojih prizadevanjih doslej preveč osamljena in zato je nujno potrebno, da čim prej razširi krog sogovornikov in zaveznikov. »Potrebna je pomoč pokrajine, civilne družbe. V stik je treba stopiti s predstavniki političnih strank, s predsednikom paritetnega odbora Bojanom Brezigarjem, z deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem, ki ga doslej baje še nihče ni povabil k zadevi,« poudarja Klemše, ki v zameno za sodelova- Vlado Klemše bumbaca ima za sabo politično stranko. To je Demokratska stranka. Zadovoljen sem, da je stranka Slovenske skupnosti izrazila voljo po sodelovanju in da uživa soglasje zahteva županje, da dobi občine kompenzacije, ki bodo prispevale k urbanistični obnovi in razvoju Sovodenj. Te se bodo konkretizirale v predlogu zakona na pobudo občinskega sveta.« Ravno soglasje o tem so iskali na sinočnjem zasedanju občinskega sveta v Sovodnjah. (dr) APrimorski ~ dnevnik gorica - DS Greco in Cingolani potrjena tajnika Ob koncu minulega tedna je bil Omar Greco potrjen na mestu pokrajinskega tajnika Demokratske stranke (DS). Za njegovo kandidaturo se je stranka poenotila, saj je izrazila eno samo listo, Greco pa je bil edini kandidat. Čeprav je bila njegova izvolitev vnaprej napovedana, so presenetili številni beli glasovi, ki so jih našli v volilni skrinjici goriškega krožka stranke. Skoraj 20 odstotkov volivcev ni oddalo glasu za Greca, kar morda spet kaže na goriško mlačnost do tržiškega kandidata. Nekaj slabe krvi je povzročil potek kongresa z izvolitvijo Giuseppeja Cingolanija, ki je bil potrjen na tajniškem mestu goriško-šte-verjanskega krožka stranke, sicer ne zaradi Cingolanija, ki je bil ravno tako edini tajniški kandidat, temveč zaradi dokaj ostre konfrontacije med tremi različnimi listami, ki so mimo skupnega tajnika skušale uveljaviti svoje ljudi in gledanja. Tudi na občinski ravni je bilo število volivcev razlog zadovoljstva, saj je glas oddalo 326 od skupno 500 članov krožka, torej več kot polovica, kar je Cingolani posebej izpostavil. Lista relativne večine, t.i. »Unitaria«, na čelu katere je Sandra Marti-nelli, bo v 40-članskem direktivu krožka imela 15 delegatov (zbrali so 119 preferenc), lista »Rinnoviamo« bo izrazila 13 delegatov (110 preferenc) s Federicom Portellijem na čelu, nazadnje lista, ki se prepoznava v navezi Franceschini-Serracchiani in katere izraz je Cingolani, pa bo lahko računala na 12 delegatov (97 preferenc). Med delegati so kar pogosta tudi slovenska imena. Novi direktiv se bo sestal v kratkem na umestitveni seji, na kateri bo imenoval predsednika skupščine in blagajnika. Ker pa kongres niso samo številke, a tudi programi in vsebine, zasluži poudarek Cingolanijev politični dokument, s katerim je ciljal na tajniško potrditev. Izrecno je dejal, da je DS angažirana v pospeševanju sožitja kultur in jezikov ter pozorna do težav slovenske narodne skupnosti. Zavzel se je tudi za oprijemljivo čezmejno sodelovanje, zlasti med goriško in šempetrsko bolnišnico. Kot rečeno, Omar Greco, 34-letni občinski svetnik v Tržiču, je bil edini kandidat za pokrajinskega tajnika. Volitev v okviru pokrajinskega kongresa se je udeležilo okrog 50 odstotkov vseh včlanjenih v DS, ki jih je v goriški pokrajini okrog dva tisoč. Izvolili so tudi 101 člana pokrajinske skupščine. Goriška DS je tako edina v deželi FJK, ki je že opravila kongres; v ostalih pokrajinah bodo kongresi v septembru. gorica - Načelniki opozicije »Roldo naj čimprej odstopi, sejo je sklical po časopisih« Občina naj ne bi uresničila obljub, ki jih je dala rajonskim svetom Predsednik goriškega občinskega sveta Rinaldo Roldo je po besedah Federica Portellija iz vrst Demokratske stranke včerajšnjo sejo načelnikov svetniških skupin sklical med intervjujem, ki ga je dal italijanskim časopisom. »Z občine nismo prejeli pisma, s katerim bi nas obvestili o zasedanju, pač pa smo o sklicu seje izvedeli iz časopisja. To je dodaten dokaz slabih organizacijskih sposobnostih, ki jih ima predsednik občinskega sveta Roldo, potem ko je v petek samovoljno odložil občinski svet, ne da bi se o tem posvetoval z načelniki svetniških skupin,« poudarja Portelli in opozarja, da Roldo izvršuje ukaze župana Ettoreja Romolija, sam pa se za ničesar ne zna odločiti. Zaradi tega je Portelli prepričan, da bi moral Roldo čim prej odstopiti, sicer pa so včeraj načelniki opozicijskih svetniških skupin njegovo odstop tudi odločno zahtevali. »Zasedanja načelnikov svetniških skupine se nismo udeležili, zato pa seja ni bila sklepčna,« razlaga Portelli in opo- zarja, da v zadnjih časih z občine pošiljajo sporočila o zasedanjih preko SMS-ov. »Tudi to ni nikakor resno, saj se pogosto dogaja, da SMS sporočila ne dosežejo svojih naslovljencev. Pred leti smo vsa sporočila o zasedanjih pošiljali po pošti, občinski svetniki pa so jih prejemali tudi po pet dni prej,« poudarja Por-telli, ki je med mandatom župana Vit-toria Brancatija opravljal ravno funkcijo predsednika občinskega sveta. Portelli dalje opozarja, da župan Romoli ni uresničil obljub, ki jih pred kratkim dal rajonskim svetom. »Župan se je pompozno srečal s predsedniki vseh rajonskih svetov, v rebalansu proračuna pa ni uresničena niti ena od obljub, ki jih je dal. Kot primer bi omenil Ulico Della Stesa v Ločniku; krajanom je župan zagotovil, da bodo cestišče asfaltirali in poskrbeli za novo razsvetljavo. V rebalansu proračuna o tem posegu ni ne duha ne sluha, kar velja še za številne druge obljube,« poudarja Portelli. gorica - S kamnitimi elementi »ogradili« trg Stebriči na Travniku S tlakovanjem cestišča zamujajo - Načrtovanega odprtja ceste ne bo ob koncu junija, kot napovedano Kamniti stebriči pred prefekturo in vzdolž ceste bumbaca Kdor se je včeraj sprehodil po goriškem Travniku, je opazil zadnjo »novost«, ki jo je prinesla dolgotrajna prekvalifikacija trga. Pred palačo prefektu-re in ob robu ceste so namreč postavili kamnite stebriče. O njih je včeraj že bilo slišati, da niso posrečen arhitektonski element, saj spominjajo na šahovske kmete in se ne najbolje vklapljajo v novi videz trga. Res pa je tudi, da so podobni stebriči nekoč že stali na Travniku, kot je vidno s podob iz časa pred prvo svetovno vojno. Načrtovalci obnove trga so jih namreč ponovno namestili, ker so si zaželeli takšnega Travnika, kakršen je že bil v preteklosti. Ko bo trg dokončan, morda res ne bo nikomur padlo na misel, da je bil obnovljen v 21. stoletju. Napovedi, da se bo obnova pločnikov in ceste na dnu Travnika zaključila še pred koncem junija, občini ne bo uspelo uresničiti. Odseka ceste, ki s trga vodi mimo nadškofijskega dvorca, poverjeno podjetje še ni pretlakovalo, trg pa čaka tudi na namestitev novih svetil. 20 1 0 Nedelja, 27. junija 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Začel se je ustni del državnega izpita Tudi o vojni, laserju in turistični kmetiji Prvi rezultati bodo znani v četrtek, ostali pa predvidoma dan kasneje Slovenska maturanta včeraj pred komisijo na zavodu Cankar (levo) in na liceju Trubar (spodaj) bumbaca V slovenskem višješolskem središču v Ulici Puccini se je včeraj začel ustni del državnega izpita, ki se bo zaključil v četrtek oziroma petek z objavo rezultatov. Pred komisije je včeraj stopilo pet dijakov klasičnega liceja Primož Trubar. Med njimi je bil Michele Schincariol, ki je predstavil maturitetni referat z naslovom »Vojna, poezija in umetnost«. Kandidat je izpostavil nekatere vplive, ki jih je imela vojna na poezijo in umetnost v prvi polovici dvajsetega stoletja. Navezal se je na več avtorjev, kot so na primer Marinetti, Unga-retti, W. Owen, Balantič in Kajuh. Sledila so vprašanja komisije s področja slovenščine, italijanščine, angleščine, matematike, astronomije, grščine in latinščine. Pred komisije je včeraj stopilo tudi pet kandidatov industrijsko-tehničnega zavoda Jurij Vega. Saša Butkovič je v uvodnem referatu spregovoril o laserju. Opisal je njegovo zgodovino, delovanje in zgradbo, nato se je pomudil pri prednosti laserskega obdelovanja, izpostavil pa je tudi morebitne nevarnosti, ki iz tega izhajajo. Komisija je nato preverjala kandidatovo znanje s področij elektronike, angleščine, italijanščine, slovenščine, matematike, sistemov in zgodovine. Pet kandidatov je pred komisijo stopilo tudi na poklicnem zavodu za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar. Med njimi je Marko Pelesson predstavil poslovni načrt za turistično kmetijo. Dijak si je namreč zamislil lokacijo tovrstne kmetije, nato pa analiziral začetne in konstante stroške. Izpostavil je tudi morebitna tveganja, ki jih lahko predstavlja odprtje turistične kmetije iz finančnega vidika. Po uvodnem delu, v katerem je kandidat sam vodil pogovor, so sledila vprašanja članov komisije s področij matematike, slovenščine, italijanščine, zgodovine umetnosti, angleščine in matematike. Na klasičnem liceju ter na zavodih Cankar in Vega bodo jutri zaključili izpit še ostali kandidati. Rezultati na klasičnem liceju bodo znani v četrtek, na zavodih Cankar in Vega pa predvidoma v petek. Dijaki znanstveno-tehnološke in družboslovne smeri liceja Gregorčič in dijaki trgovsko tehničnega zavoda Zois bodo z ustnim delom državnega izpita začeli jutri in ga zaključili v petek. (av) gorica - Za poznavanje zgodovine Arhiv spomina, digitalen in čezmejen Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice so včeraj predstavili projekt za uresničitev arhiva spomina, ki bo digitalen in čezmejen. Pobudi združenja Qua-rantasettezeroquattro, ki si prizadeva za ovrednotenje krajevne polpretekle zgodovine, so se odzvale goriška pokrajina, arhitekturna fakulteta Tržaške univerze, institut za raziskovanje odporništva Furla-nije-Julijske krajine in center za mednarodne in evropske študije iz Ljubljane, pri uresničitvi projekta pa bodo sodelovala razna goriške ustanove, med katerimi sta tudi Kinoatelje in Isonzo-Soča. »V okviru projekta želimo zbrati pričevanja Goričanov, jih posneti na filmski trak in jih posredovati prihodnjim rodovom. Poleg tega hočemo katalogizirati v digitalnem formatu tudi fotografije, pisma, dnevnike in druge dokumente, ki nam bodo omogočali razumevanje polpretekle zgodovine,« je včeraj poudarila Alessandra Marin v imenu pobudnikov projekta in pojasnila, da hočejo ovrednotiti skrite kotičke mesta in njegove bližnje okolice, ki so posebno zanimivi iz zgodovinskega vidika. Po njenih besedah želijo raziskati tudi, kako se je goriški prostor iz urbanističnega vidika odzival na zgodovinske spremembe. Ugotoviti hočejo, kako sta danes povezani Gorica in Nova Gorica, hkrati pa raziskati, kako so se vezi med krajevnimi skupnostmi spreminjale v času. Da bi mlade približali zgodovini, bodo v okviru projekta prirejali posebne avtobusne izlete, med katerimi bodo preko pogovorov z živimi pričami spoznavali nekdanje dogodke. »Poleg raznih krajev na Goriškem nameravajo obiskati tudi Trst, Gonars, Visco, Rab in Jase-novac,« je povedal Alessandro Cattunar iz združenja Quarantasettezeroquattro in pojasnil, da si želijo sodelovanja s čim večjim številom posameznikov in ustanov. »Kdor bi nam rad zaupal svoje pričevanje, lahko pokliče na telefonsko številko 338-14114354. Vsaka pomoč bo dobrodošla,« je poudaril Cattunar. Na včerajšnji predstavitvi projekta je pokrajino zastopal odbornik Marko Ma-rinčič, v imenu zveze VZPI-ANPI pa sta bila prisotna predsednik goriške sekcije Mirko Primožič in Silvino Poletto. gorica - Tassin »Pomagajte nam rešiti taborišče v Viscu« Ferruccio Tassin bumbaca »V Viscu se nahaja eno redkih fašističnih koncentracijskih taborišč v Italiji, toda tamkajšnja občinska uprava redno prepoveduje njegov ogled, kaj šele, da bi se odločila za njegovo obnovo in ovrednotenje. Zaradi tega potrebujemo pomoč, da kraj trpljenja številnih Slovencev zaščitimo in ga rešimo pred propadanjem.« Tako poudarja prof. Ferruccio Tassin, ki bo sodeloval z združenjem Quarantasettezeroquattro pri snovanju Arhiva spomina. »Desnosredinska občinska uprava iz Visca ne razume, da bi treba nekdanje koncentracijsko taborišče ovrednotiti, zato pa ga prepušča samega sebi in upa, da se bodo poslopja čim prej podrla. Tako bodo namesto njih zgradili kako stanovanjsko naselje,« opozarja Tassin, ki je prepričan, da si Visco zasluži muzej. »Ne samo zaradi taborišča, pač pa tudi zaradi petstoletnega obdobja, med katerim se je Visco nahajal na meji z avstrijskimi pokrajinami,« poudarja Tassin. Po njegovih besedah poslopje nekdanje avstrijske carine še danes stoji, toda občinska uprava ne nikakor razume, da bi v stavbi lahko uresničila muzej. »Meja je bila nekoč tudi kraj srečevanja, bila je stičišče med kulturami, zato bi morali njeno dediščino ohraniti in posredovati mlajšim rodovom,« zaključuje Tassin. števerjan - Aleksandri Maraž v slovo Predana je bila zlasti otrokom, za njo zazevala velika praznina Čeprav pričakuješ bolečo vest, nemočno onemiš, ko te doleti. Tako smo nemo in nemočno doživljali zadnje tedne življenja Aleksandre Maraž in z ganjenostjo pri sebi mrmrali: »Ni prav, ni prav!« Neusmiljena bolezen jo je včeraj zjutraj odtrgala najdražjim in vest se je takoj razširila po Brdih in širši Goriški. Aleksandra Maraž - Sandra bi 13. novembra letos dopolnila 50 let. Bila je učiteljica v slovenskem otroškem vrtcu v Ulici Brolo v Gorici, kjer je poučevala, kot je sama poudarjala, »že celo večnost«. Imela je prirojen čut za delo z mladimi. Na otroke je bila močno navezana in je k njihovi vzgoji pristopala s primernim kančkom »dodatne vrednosti«. Doma je bila iz Števerjana, s Ščed-nega. Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskovala nižjo srednjo šolo Ivan Trin-ko v Gorici in nato uspešno zaključila šolo za vrtnarice. Tedaj je bila gojenka Dijaškega doma Simon Gregorčič in kot športnica nastopala v odbojkarskih vrstah športnega društva Dom. Leta 1981 je v Mozirju opravila tečaj za vaditelje splošne telesne vzgoje za otroke. Trenersko delo je več let opravljala tako pri Domu kot tudi v drugih kulturno-športnih sredinah na Goriškem. Nato se je v glavnem posvetila delu z najmlajšimi v goriškem vrtcu. Vseskozi se je tudi posvečala svojemu »konjičku« - slikarstvu; opravila je več likovnih tečajev. Sodelovala je tudi pri Aleksandra Maraž raznih mladinskih pobudah s Kulturnim domom v Gorici, z Dijaškim domom, ZSKD-jem, Briškim gričem v Števerjanu in kulturno zadrugo Maja. Med pobudami zasluži omembo poletna likovna prireditev »Sonce miru«. Sandra je tudi ilustrirala več otroških pravljic (»Tri muce«, »Zmaj in pravljica o zelenem, rumenem in belem zajčku« Janeza Biten-ca), žal pa ji ni bilo dano, da bi uresničila še »obljubo«, da bo ilustrirala Ostrž-ka. Bila je tudi med pobudniki ludoteke Dijaškega doma in otroških ex-tempo-rejev, pri čemer je ledino orala skupaj z Mario Grazio Persolja tako v Brdih kot v Furlaniji. Rada je zahajala v gledališče, na koncerte in druge kulturne prireditve. Sandra je bila prava Brika: trmasta, pokončna in načelna. Bila je vedno pripravljena priskočiti na pomoč, tudi ko je bilo potrebno zavihati si rokave pri kulturnih in športnih prireditvah, še pose- bej takrat, ko so bili vanje vključeni otroci. Vrzel, ki zeva za njo, bomo zato čutili ne le na šolskem področju, temveč tudi na likovno rekreacijskem. Sandri gre naša zahvala za vse, kar je koristnega znala storiti tako na vzgojnem kot na širšem družbenem področju. Ob poslednjem stisku njene roke v zadnjih dneh letošnje pomladi morda nisem slutil, da sva na pragu slovesa. S prijatelji smo vedno kramljali, da se bomo še srečali in nazdravili našim lepim srečanjem. Usoda je drugače odločila. San-drini prijatelji od Devina, Laškega, Brd in Krasa do Marotte v Markah, Fortaleze in Tržaške smo danes globoko ganjeni in jo nosimo v najlepšem, trajnem spominu. Isto bolečino čutijo kolegi na delovnem mestu, otroci, ki so v njej imeli dobro učiteljico, ter seveda njena družina s sestro Loreto na čelu, ki jo je Sandrino prezgodnje slovo najhuje prizadelo. Draga Sandra, dovoli mi še zadnjo, osebno noto. Nikdar te nisem klical Aleksandra, kot si večkrat popravljala druge. Tudi pri tem slovesu te imenujem tako, kot je zame oziroma za našo »klapo« najbolj naravno. Prepričan sem, da mi in nam ne boš zamerila. Na poslednjo pot bomo Sandro pospremili jutri, 30. junija, ob 9.45 iz goriške splošne bolnišnice, poslovilni obred bo v števerjanski cerkvi ob 10. uri. Igor Komel gorica - Odbor Sanicamedia Čezmejno sodelovanje razširili na Slovenijo Skupaj bodo usposabljali zdravnike, bolničarje in fizioterapevte V Gorici so se včeraj sestali člani zdravstvenega odbora Sanicamedia, ki so ga svojčas ustanovili na pobudo Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Koroške, da bi spodbudili čezmejno povezovanje na področju zdravstva. Včeraj se je ustanovi pridružila še Slovenija, tako da ima odbor pred sabo številne nove izzive. Včerajšnje zasedanje je vodil Roberto Brancati, ki je bil pravkar imenovan tudi v izvršni odbor ustanove; uvodoma je spregovoril tudi deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic, ki je poudaril, da je Gorica zaradi svoje mednarodne naravnanosti pravi kraj za sedež tovrstne ustanove. Med včerajšnjim zasedanjem so spregovorili o ciljih, ki jih ima odbor Sanicamedia za bližnjo prihodnost. Kot prvo želijo izboljšati zdravstvene storitve, poleg tega pa jih želijo še dodatno razviti s črpanjem denarja iz evropskih sredstev. »Znotraj mednarodne akademije za usposabljanje zdravstvenih operaterjev se lahko izpopolnjujejo zdravniki, bolničarji in fizioterapevti iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta, Slovenije in s Koroškega, kar je nedvomno zelo pomemben dosežek,« je poudaril Kosič. Po njegovih besedah delovanje odbora Sanicamedia se odlično vključuje v nov deželni zdravstveni načrt, v katerem si prizadevajo, da bi v deželi razvili razne centre odličnosti. Odbornik je dalje opozoril, da zdravstvo postaja vse bolj mednarodno, zato vse več ljudi se odpravlja na zdravljenje v kraje, ki so tudi zelo oddaljeni od njihovega bivališča. V vzhodni Evropi so po mnenju odbornika zelo velik priložnosti za sodelovanje, tudi zato pa je deželna vlada dala na razpolago zdravstvenemu podjetju št. 5 iz južnega dela Furlanije 750.000 evrov, da razvije razne projekte čezmejnega sodelovanja na področju zdravstva. »Ljudem moramo nuditi čim boljše storitve in čim več informacij o zdravstveni ponudbi, hkrati pa moramo zagotoviti tudi povračila za stroške zdravljenja, pri čemer moramo pomagati osebam z nižjimi dohodki,« je prepričan odbornik in pojasnil, da je dežela evidentirala pet področij, ki jih želi razviti v okviru mednarodnega sodelovanja. »Čezmejne projekte bomo razvili na področju biomedicine, upravljanja zdravstvenih storitev in socialne ogroženosti; dalje bomo posebno pozornost namenili potrebam prizadetih oseb in otrok,« napoveduje Vladimir Kosic. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 29. junija 2010 21 nova gorica - Policisti stopili na prste trem kriminalnim združbam Ovadbe zoper petnajst preprodajalcev mamil Zasežen dober kilogram heroina in kokaina, ki se je prodajal tudi v Italiji Ovadenih je petnajst oseb, ki so osumljene storitve 43 kaznivih dejanj s področja drog, zasežen pa je dober kilogram heroina in kokaina, ki se je prodajal tudi v Italiji. To je rezultat obsežne preiskave, ki so jo minulih dneh zaključili novogoriški policisti. Gre sicer za tri posamezne primere, ki so se dogajali na območju novogoriške policijske uprave. Kriminalisti so minuli teden odvzeli prostost desetim osebam iz Nove Gorice in Ljubljane. Med preiskavo so ugotovili, da sta 34-letni Novogoričan in njegova 22-letna izvenzakonska partnerica v enem od stanovanjskih blokov v Novi Gorici prodajala drogo, v glavnem heroin. Kriminalisti so prijeli tudi več kupcev in jim drogo tudi zasegli. Med preiskavo se je izkazalo, da je par drogo nabavljal v Ljubljani pri treh Ljubljančanih, starih 38 in 39 let in enemu 36-letnemu tujcu z začasnim bivališčem v Ljubljani. Pri tem sta jim pomagali še 30 in 31-letni ženski, ravno tako začasno stanujoči v Ljubljani, medtem ko je pri prevozu droge iz Ljubljane v Novo Gorico sodeloval 40-letni italijanski državljan. Na novogoriški policijski upravi potrjujejo, da je združba drogo prodajala tudi v Italijo. Med hišnimi preiskavami so kriminalisti zasegli skoraj 390 gramov heroina in dobrih 110 gramov kokaina ter druge predmete, ki so jih osumljenci uporabljali pri razpečevanju droge. Pred preiskovalnega sodnika so privedli 34-letnega Novogoričana, ki je drogo prodajal, dva Ljubljančana in 36-letnega tujca. Skupaj jim je očitanih kar 23 kaznivih dejanj s področja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju zoper četverico odredil pripor. V začetku junija so novogoriški kriminalisti na prste stopili članom druge kriminalne združbe, ki je preprodajala drogo. Delovali so na območju Nove Gorice, Ljubljane in Italije. Kriminalisti so med preiskavo ugotovili, da je 34-letna Novogoričanka v enem od stanovanjskih blokov, kjer je živela, prodajala droge, predvsem heroin. Dostavljala sta ji ga 49 in 51-letna moška iz Ljubljane. Vsem trem so odvzeli prostost in zasegli več kot 540gramov heroina, manjšo količino kokaina in predmete, ki so jih uporabljali pri preprodaji droge. Proti trojici so po- V Novi Gorici zasežen heroin arhiv k. m. vipolže Mejni objekt z novo vsebino Namesto policistov trgovina in informacijska točka za turiste V nekdanjem mejnem objektu v Vipolžah bo od jutri dalje zaživela obmejna trgovina. V njej bo, poleg prodajalne spominkov in pridelkov briških kmetov, tudi informacijska točka, namenjena predvsem turistom. Novi najemniki so objekt, ki nudi 50 kv. metrov uporabne površine, obnovili in mu vdahnili novo vsebino. Ko so pred tremi leti objekte na meji s Slovenijo in Italijo zapuščali policisti, so občine pripravljale različne predloge o novih vsebinah za izpraznjene stavbe. Ponekod so se projekti že uresničili, ponekod na to še čakajo. V Vipolžah bodo torej turisti lahko dobili različne informacije, spominke in pridelke okoliških kmetov, kot so vložene češnje, suho sadje, med. Objekt je najelo podjetje Panal, ki se je prijavilo na občinski razpis. Kot pravi direktorica Neli Zuljan, računajo na obisk tako domačih kot tudi tujih turistov, zaradi bližine meje predvsem italijanskih. Ko bo dokončana rekonstrukcija ceste od Vipolž do Dobrovega, se tudi na ta račun nadejajo večjega obiska. Ob objektu bodo okoliški pridelovalci prodajali tudi sezonsko sadje, kot so češnje in breskve. V bodoče pa nameravajo ponudbo še razširiti: pri njih bo moč kupiti časopise, razglednice, cigarete, razne tematske turistične brošure in podobno. (km) Nasilje v družini dali kazensko ovadbo storitve osemnajst kaznivih dejanj s področja neupravičene proizvodnje in prometa z drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. S kazensko ovadbo so domačinko in 51-letnega Ljubljančana privedli pred preiskovalnega sodnika novogoriškega okrožnega sodišča, ki je zoper žensko odredil pripor, moškemu pa naložil hišni pripor. Sredi junija pa so kriminalisti ovadili še 41-letnega moškega iz okolice Nove Gorice in 25-letnega Ljubljančana. Tudi njima se očita preprodaja prepovedanih drog. 41-letnik je pri Ljubljančanu kupoval kokain in ga prodajal v Italijo. Med preiskavo so kriminalisti zasegli 100 gramov kokaina. Še pred podajo kazenske ovadbe no-vogoriških kriminalistov pa je bil 41-letni moški prijet v Italiji, kjer je še vedno v priporu. Kazenski postopek ga skupaj z Ljubljančanom čaka tudi v Sloveniji. Katja Munih Nekdanji objekt na meji je postal trgovina bumbaca V nedeljo se je v Goriških Brdih 33-le-tni moški fizično znesel najprej na svojega mlajšega sina, ko mu je v bran stopila mati, pa se je moški znesel še nad njo. Ženi so kasneje v zdravstvenem domu nudili ustrezno zdravniško pomoč, potem ko je poklicala policijo, pa so nasilneža pridržali. Moškemu so policisti izrekli ukrep prepovedi približevanja, poleg tega pa so ga še kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja, zaradi česar je bil v preteklosti že obravnavan. V zvezi s primerom sta bila obveščena tako preiskovalni sodnik novogoriškega okrožnega sodišča v Novi Gorici kot tudi Center za socialno delo. (km) Zadnji cepilni akciji V Tržiču bo danes potekala zadnja ce-pilna akcija proti steklini, v Gorici pa jutri. Pse bo mogoče cepiti v Ulici Vecel-lio v Tržiču danes med 15. in 16.30, jutri med 10. in 11.30 pa v Ulici Barzellini v Gorici. Center za odpadke se seli Center za odpadke iz Ulice Sassari v Gorici bodo zaprli 1. julija, kakih deset dni kasneje pa bodo podobno strukturo odprli na zemljišču ob upepeljevalniku v Ulici Gregorčič, na meji s sovodenjsko občino. Nova struktura bo začasna, saj zaradi birokratskih zamud novega centra za odpadke, ki bo ravno tako stal ob upepeljevalniku, še niso uresničili. Predsednike vabi v Medejo Župan iz Medejo Alberto Bergamin je prepričan, da bi 13. julija koncert s predsedniki republike iz Italije, Avstrije in Slovenije lahko priredili ob spomeniku Ara Pacis. »Polemike, ki spremljajo organizacijo koncerta v Trstu, so res klavrne, zato pa vabim tri predsednike in dirigenta Riccarda Mutija v Medejo, kjer smo priredili že več koncertov za mir,« poudarja Bergamin. Tatovi na delu, par na plaži Tatovi so obiskali stanovanje v Marini Julii, medtem ko sta bila njegova priletna lastnika na plaži. Dogodek se je pripetil v nedeljo. Mož in žena sta se dopoldne odpravila na plažo, ki je oddaljena le nekaj metrov od njunega stanovanja, tam pa sta preživela ves dan. Ko se je zvečer mož odpravil domov po zdravilo, je naletel na razmetano stanovanje, iz katerega so neznanci ukradli nekaj gotovine in zlatnine. Plen je skupno znašal okrog tisoč evrov. nova gorica - V Hitu Uprava zavrača SIDS-ovo skrajno obliko popuščanja Uprava Hita ocenjuje predlog novogoriške enote sindikata igralniških delavcev SIDS o »ureditvi sedanje situacije« kot nesprejemljiv in nerealen. SIDS je predlog upravi poslal že pred tednom dni, v njem pa se s predlaganim progresivnim znižanjem plač strinja za obdobje do konca novembra, pod pogojem, da uprava sočasno podpiše šest dogovorov, ki so jih navedli v predlogu. Natančna vsebina šestih alinej ni znana, izvedeli smo le, da se nanašajo na neodpuščanje na nekaterih delovnih mestih, na razdeljevanje napitnine na način, kot jo zagovarjajo v SIDS-u, ter na poravnavo glede odpovedi krupjeju, ki se je med majsko stavko zapletel v pretep z varnostnikom. Predsednik uprave Hita in vodja pogajalske skupine uprave, Drago Podobnik (foto K.M.) in Uroš Kravos, v odgovoru sindikatu poudarjata, da si v upravi ne želijo odpuščanja in drugih radikalnejših potez. Vodstvo vabita na podpis dogovora, ki bi vseboval podpis obeh aneksov, ki sta jih 5. maja podpisala oba druga sindikata, GIT in Vrba, poskusno uvedbo novega načina razporejanja delovnega časa in usklajen dogovor o delitvi napitnine. Rok za podpis je uprava določila 6. julija ob 12. uri. Sicer pa v upravi SIDS-ov predlog, ki ga v sindikatu opredeljujejo kot skrajno obliko popuščanja, označujejo za nesprejemljivega in nerealnega. (km) gorica - S prvim julijem zaradi finančne stiske Knjižnica z vpisnino Primorske knjižnice priskočile na pomoč s knjižnim darom - Projekt »Primorci beremo« privablja ljudi Primorski knjižničarji na obisku v Feiglovi knjižnici Prostori Feiglove knjižnice v Gorici so v minulih tednih kar pokali po šivih zaradi prisotnosti slovenskih in italijanskih maturantov ter univerzitetnih študentov, ki so izbrali mirne in ohlajene prostore študijskih sob, da bi se čim bolje pripravili na izpite. V sosednji mladinski sobi otroci še vedno brskajo po pisanih policah, saj jim je zmanjkalo pravljic za poletni čas, odrasle obiskovalce pa privablja projekt »Primorci beremo«, ki je v prvih tednih že doživel velik uspeh. Za poletno branje so obiskovalci izbrali naslove, ki jih ponujajo svojim članom primorske knjižnice, kjer se pred- stavljajo samo slovenski avtorji. Feiglova knjižnica pristopa letos prvič k omenjenemu projektu, zato da bi svojim bralcem ponudila čim bolj popoln izbor gradiva, pa je zaprosila za pomoč ostale primorske knjižnice, ki so se na prošnjo odzvale in podarile precejšen del manjkajočih naslovov. Tako so izkazale tudi solidarnost Narodni in študijski knjižnici (NŠK), v okviru katere deluje Feiglova knjižnica in ki tako kot večina zamejskih organizacij doživlja finančno stisko. Ta jo sili v nižanje stroškov in posledično tudi v krčenje nakupa novih knjig. Zaradi finančne stiske se je uprava NŠK odločila, da bo s prvim julijem uvedla letno vpisnino, ki bo znašala 10 evrov. Plačila vpisnine bodo oproščeni predšolski otroci, učenci obvezne šole, dijaki in brezposelni; za univerzitetne študente in upokojence bo vsota polovična. Pripravljen je nov pravilnik o poslovanju knjižnice, ki ga lahko vsakdo dvigne na sedežih NŠK v Gorici in Trstu. Z včerajšnjim dnem je stopil v veljavo poletni urnik Feiglove knjižnice: do 3. septembra bo odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure. Na dopust se bo osebje odpravilo šele 9. avgusta, knjižnica pa bo zaprta do 20. avgusta. 22 Torek, 29. junija 2010 GORIŠKI PROSTOR / Slovenski konjenik dobil avtomobil Slovenski konjenik Matjaž Kranjc je zmagovalec konjeniškega tekmovanja, ki je potekalo od petka do nedelje v Gorici, zato pa si je zaslužil tudi prvo nagrado - avtomobil tipa Peugeot 107, ki ga je poklonil avtosalon Padovan. Sicer pa je na zmagovalni oder stopil še en konjenik iz Slovenije, saj se je Andrej Pavlovič uvrstil na drugo mesto, tretji pa je bil Italijan Michael Regini. V Podturnu je ovire preskakovalo dvesto konjenikov bumbaca Ob zaključku nastopov so bili prireditelji s potekom tekmovanja zelo zadovoljni, saj so med letošnjo tretjo izvedbo tekmovanja beležili porast tako tekmovalcev kot gledalcev. Posebno uspešne so bile tudi vožnje s kočijo, na katere se je v treh dneh odpravilo preko tisoč ljudi, kar 30-odstotni porast prodane hrane in pijače pa so beležili v kioskih. Prodali so namreč 150 kilogramov ocvrtega krompirja, trideset sodčkov piva, 300 kilogramov čevapčičev in - samo v nedeljo - 120 litrov vode. škocjan - Njen ugriz zelo boleč Našli nevarno ameriško želvo V pokrajinskem središču za zdravljenje divjih živali v Škocjanu nudijo oskrbo tudi nevarni ameriški želvi - navadni hlastavki, ki je z latinskim imenom znana kot Chelydra serpentina. Želvo so v okolici Fiumicella našli gozdni stražarji, ki so jo nato odpeljali v Škocjan. Gre za tujerodno vrsto, ki je zelo invazivna, med drugim je mesojeda in sposobna hitrih gibov, zato pa je zaradi svojih ugrizov tudi zelo nevarna. Primerek, ki so ga našli v Fiumi-cellu, tehta približno osem kilogramov, ugriz tako velike želve pa je še kako boleč. Zato gozdni stražarji pozivajo vse, ki bi našli še kako podobno želvo, naj se ji nikakor ne približajo, pač pa naj kličejo sile javnega reda. Sicer je navadna hla-stavka zaščitena vrsta, v Italiji pa je njeno posedovanje prepovedano. Navadna hlastavka v Škocjanu [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »The A - Team«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Il segreto dei suoi occhi«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Simon Konianski«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.20 »The A - Team«. Dvorana 2: 18.10 »The Hole« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »Il tempo che ri-mane«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »5 ap-puntamenti per farla innamorare«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Po-liziotti fuori - Due sbirri a piede libero«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Le quattro volte«. Razstave NA SINJEM VRHU poteka 18. mednarodna likovna delavnica »Slovenija odprta za umetnost«. Sodeluje 21 avtorjev iz Slovenije in tujine. V petek 2. julija, ob 18. uri bo potekal dan odprtih vrat. Predstavila se bo domača glasbena zasedba Vsakič drugače. RAZSTAVNE PROSTORE »METROPOLITANA« v Ul. Leoni v Gorici bodo odprli v petek, 2. julija, ob 20. uri z razstavo na temo bidimenzionalnega pogleda skozi okna metroja; v poletnem času bodo prostori odprti med 19. in 21. uro, s 1. septembrom od ponedeljka do sobote med 18. in 22. uro. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli 12 v Gorici je na ogled razstava »Svetozar Križaj. Skice, slike in načrti s seminarja Jožeta Plečnika«; razstava, ki jo prireja državna knjižnica v sodelovanju s Pilono-vo galerijo v Ajdovščini, bo na ogled do 17. julija od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30; vstop prost. Koncerti V DVORANI PRVE SLOVENSKE VLADE V AJDOVŠČINI bo danes, 29. junija, ob 20. uri koncert mladinskega zbora AKD Bensheim (Nemčija) in Tamburjašev iz Vipave. MEDNARODNI FESTIVAL ANTIČNE GLASBE v organizaciji centra Dramsam: v četrtek, 1. julija, ob 21. uri bo v goriškem gradu koncert ensembla Lu-cidarium »Dize la nuestra Novia«; vstop prost. SKPD F.B. SEDEJ vabi med borovce For-mentinijevega parka v Števerjanu na 40. Festival Števerjan 2010: v petek, 2. julija, ob 20. uri prvi tekmovalni večer; v soboto, 3. julija, ob 20. uri drugi tekmovalni večer; v nedeljo, 4. julija, ob 17. uri finalni del in nagrajevanje. ZSKD in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita na koncerta mednarodnega mladnskega orkestra Intercampus v petek, 16. julija, ob 19. uri na Tartinijevem trgu v Piranu in v soboto, 17. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. 9 Šolske vesti AD FORMANDUM prireja krajše izobraževalne tečaje s področja upravljanja podjetja in kmetijsko-živilske-ga sektorja, cena 1 evro na uro izobraževanja; informacije in prijave: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.eu, www.adformandum.eu. ANGLEŠČINA - SLOVIK in Dijaški dom S. Gregorčiča organizirata za dijake, ki so zaključili 1. in 2. letnik višjih srednjih šol intenzivni poletni tečaj v Gorici od 17. do 26. avgusta. Razpis in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org; informacije in prijave na info@slovik.org ali po tel. 0481530412. AD FORMANDUM prireja v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in podjetjem Servis dva tečaja, ki ga morajo vsi, ki delajo z živili obvezno opraviti: 8-urni tečaj za odgovorne, ki se bo začel danes, 29. junija, in 1. julija ter 3-urni tečaj za zaposlene, ki se bo začel 30. junija. Oba tečaja bosta na sedežu Slovika v Gorici (Korzo Verdi 51); informacije po tel. 0481-530412. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča ustanove in šolske inštitute, da 30. junija zapade rok za predložitev prošenj za pridobitev prispevkov v sklopu izobraževalnega programa za leto 2010-2011; informacije po tel. 0481-537111 od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 in na www.fonda-zionecarigo.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvesča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. 39 z dne 22. aprila 2010, do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice, in sicer preko predvidenega spletnega postopka (»Procedura on-line«) ministrstva za šolstvo. Isti postopek je predviden za kandidate, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev/dijakov s posebnimi potrebami. Informacije nudijo na Uradu za slovenske šole v Trstu ali Gorici. M Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD- NJE organizira v nedeljo, 27. junija, avtobusni izlet »Lepote in dobrote Brkinov« z ogledom jame Dimnice, fresk Toneta Kralja v Slivjah, dveh kmetij, gradu Prem in Kettejeve spominske sobe; informacije in vpisovanje po tel. 0481-882071 ali 329-4006925. 13 Obvestila GLASBENA MATICA Gorica vabi otroke od 4. do 11. leta na poletno delavnico »Uvajanje v svet glasbe«, ki bo v Sovodnjah od 30. avgusta do 3. septembra; informacije in vpis na sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508. GLASBENA MATICA Gorica prireja glasbeno delavnico za otroke in mlade, ki že poznajo osnove igranja na inštrument »Igranje v skupini je zabavno« od 30. avgusta do 10. septembra od 8. do 13. ure v Doberdobu; informacije in vpis po tel. 328-2767893 ali 0481-531508. POLETNO GLASBENO SREDIŠČE v organizaciji pihalnega orkestra Kras Doberdob, namenjeno otrokom od 5. do 12. leta, bo potekalo od 5. do 16. julija. Otroci bodo spoznavali svet glasbe s pomočjo strokovnih predavateljev Mojce Bratina, Tanje Gaeta in Patrika Quaggiata; prijave in informacije po tel. 338-4199828 (Romina). SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje... « v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8. ure do 9.30 in od 12. ure do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Socialna delavka je prisotna vsak petek od 11. do 12. ure, davčna služba pa vsak torek od 10. ure do 10.30. OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na vrhu Sv. Mihaela v občini Sovodnje ob Soči, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Gabrje, parcela 34/70 katastrske občine Ga-brje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481-882876 ali na naslov tecni-co@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecnico1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Pro- jekt sodi v pobude medobčinske zveze ASTER med občinama Gorica in Sovodnje ob Soči. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH OB SOČI bo zaprta od srede, 30. junija, do vključno ponedeljka, 19. julija. Od srede 21. julija dalje bo ponovno odprta z naslednjim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 18. ure. OKENCE ZA IZDAJO POTNEGA LISTA je po novem odprto v pritličju kvesture na Trgu Cavour v Gorici. Vhod bo z oširka Sant'Ilario, urniki pa ostajajo nespremenjeni (od ponedeljka do sobote med 9. uro in 12.30). SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA, GORICA IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA IZ TRSTA sodelujeta pri pobudi »Primorci beremo 2010«, ki poteka do 25. novembra; informacije o projektu dobite v obeh knjižnicah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi za izkušene pesnike, kot tudi ljubitelje poezije vseh starosti (predvidene so 4 kategorije). Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD; informacije po tel. 040-635626. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 5. julija, zaprta. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek 5. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Zadružne kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah. FOTOKLUB SKUPINA75 sklicuje občni zbor danes, 29. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu na Bukovju št. 6. v Števerjanu. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da so v teku potrditve vpisov v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto. Rok zapade 30. junija. ŽIVINOZDRAVNIŠKA SLUŽBA GORIŠKEGA ZDRAVSTVENEGA PODJETJA poziva vse lastnike psov starih vsaj tri mesece, naj čim prej poskrbijo za njihovo cepljenje proti steklini. Cepilna akcija se zaključi v sredo, 30. junija in jo bodo izvajali na dvorišču županstva v Gorici med 10. in 11.30, vhod bo možen iz občinskega skladišča v Ulici Barzellini. Lastniki psov bodo morali pred cepljenjem predstaviti potrdilo o vpisu v pasji register. SPDG obvešča, da bo sedež društva odprt v četrtek, 1. julija, od 19. do 20. ure za plačilo članarine pred poletno gor-niško sezono. V juliju in avgustu bo sedež zaprt. FESTIVAL KONTRADA 2010 na trgu v Kanalu bo v organizaciji Kluba kanalske mladine v soboto, 3. julija, ob 21. uri s koncertom skupine Sedef, v petek, 9. julija, ob 21. uri bo nastopila skupina Slon in Sadež in v soboto, 10. julija, ob 21. uri skupina Kwak. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 5. julija, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Prosvetnem domu na Opči-nah (Ul. Ricreatorio 1). KULTURNO DRUŠTVO SKALA vabi na svečanost ob odprtju novih sla-čilnic športnega centra KD Skala v Gabrjah v soboto, 17. julija, ob 19. uri. FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba odposlati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, eu-ropa@provincia.it. Prireditve V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA (LEG) v notranjem parku na Korzu Verdi 67 v Gorici prirejajo srečanja z avtorji: v petek, 2. julija, ob 17.30 bo Piero Dorfles govoril o svoji knjigi »Il ritorno del dinosauro«. NA DVORIŠČU ŽUPNIJSKEGA URADA V ŠEMPETRU bo v soboto, 3. julija, ob 20.30 predstavitev knjige »Župnija Šempeter pri Gorici skozi stoletja«. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ ter Združenje staršev slovenske šole v Rom-janu vabijo na večer z naslovom »Pesmi, podobe, pričevanja« ob izidu brošure »Živeti z ladjedelnico« na trgu v Pancanu v torek, 6. julija, ob 20.30. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 11.00, Maria Zuppel por. Bressan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 10.30, Romano Keber (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.00) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču; 10.30, Guglielmina Mattevi, sestra Pasquita (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.05) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 11.00, Ennio Clemente (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ZDRAVŠČINAH: 14.00, Gia-como Meani (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 10.00, Fernanda Marangon vd. Grion (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISON-ZO: 10.00, Rodolfo Iaiza s pokopališča v cerkev in na pokopališče. / MNENJA, RUBRIKE Torek, 29. junija 2010 23 ISTRSKI ZORNI KOT Nogomet tudi v Istri v ospr Miro Kocjan Seveda je svetovno nogometno prvenstvo prevladalo tudi v istrskih medijih. V nadaljevanju pač nekoliko manj, saj za nas interesantnih moštev ni več. Istrske ocene so bile še kako podobne drugim s tem, da so nanje pač vplivali posebni »krajevni motivi«. Kar veliko hvale je bilo namenjene slovenskemu moštvu seveda ob poudarku, da je igralo in zmagovalo kljub temu, da je zastopalo malo državo, italijanska ekipa, ki je zastopala veliko državo in bila tudi branilka svetovnega naslova, pa je bila deležna domala krutih ocen, na primer, da je poskrbela za »izjemno sramoto«, da je doživela kar »tragedijo« in da je škoda, da je sploh nastopila. Kajpak so to skrajne ocene, toda nogomet prenese vse. Na svidenje pač na prihodnjem svetovnem prvenstvu! Eno izmed priporočil je bilo, naj tedaj Slovenija spet nastopi s »Kekovimi heroji«. Na Hrvaškem so pred dnevi proslavljali »Državni dan«. Slovesnosti je bilo nič koliko, proslav se je udeležilo veliko ljudi. Tokrat je bilo bistveno, da so govorniki, od najvišjih do krajevnih, opozarjali na gospodarsko stanje države in na posledične socialne razmere. Kar pogoste so bile ostre ocene. Predsednica vlade Jadranka Kosor je na slavnostni seji poudarila, da potrebuje vlada vsestransko podporo za obnovo gospodarstva in preprosto sklenila, da se dosledno izvedejo reforme za boljše življenje vseh, ali pa je pred nami jama, ki da ji ne vidimo dna. Na seji vlade je bil tudi predsednik države Ivo Josipovic, ki pa je poudaril, da državljani upravičeno pričakujejo socialno državo, natančneje »socialno pravičnost«. Med drugim je omenil, da je zahtevo za referendum o novem zakonu o delu podpisalo kar 720 tisoč oseb, kar zgovorno potrjuje zahtevo po ustrezni socialni ureditvi. Hrvaška pa je končno doživela, da bodo odprli zadnja tri poglavja v zvezi s pripravami za vstop v Evropsko unijo. Članki zvečine poudarjajo, da pač »padajo zadnje ovire«. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je izjavil, da Slovenija ne blokira več Hrvaške. Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je prav tako omilil svoje stališče s tem, da je izjavil, da vprašanje dnevnikov o artilerijskih napadih na Knin ne zavira več odprtja poglavja o pravosodju. Na Hrvaškem že nekaj časa teče razprava o tem, da bi bilo treba odločno zmanjšati število občin, hkrati pa tudi »ožje« določiti število regij. Na kratko: regij naj bi bilo v bodoče pet, občin pa največ 150. Zdaj je v državi 20 regij, občin pa 429. S tem bi se izboljšale tudi možnosti države finančne pomoči krajevnim upravam. Nove tako rekoč makro regije bi bile Srednja Hrvaška, Istra in Kvarner, Dalmacija, Zagrebška regija in Slavonija. Glavna mesta pa Varaždin (za srednjo Hrvaško), Opatija za Istro in Kvarner, Split ali Zadar ali Šibenik za Dalmacijo, kajpak Zagreb za Zagrebško regijo in Osijek ali Požega za Slavonijo. Sleherna regija naj bi imela okrog 800 tisoč prebivalcev, bodoče občine pa naj bi štele vsaj od 15 do 30 tisoč prebivalcev. O imenih glavnih mest bo seveda kar živahna razprava. Pred dnevi so v puljskem Uljaniku spustili v morje novo ladjo za luksemburško firmo »Dredging and Maritime Management S.A.«. Gre za posebno vrsto plovil za odkopavanje, v bistvu za urejanje morskega dna, za gradnjo obale, za ureditev umetnih otokov in druge potrebe. Ladja je dolga 138, široka 26 in visoka 12 metrov, to-naža znaša 2000 ton, poganjajo pa jo trije motorji »Man Diesel A.G.«. Luksemburška firma je Uljaniku naročila pet ladij vrste »dredger«, sedanji je tretji. Četrti bo na vrsti pred zimo, imenoval pa se bo »Ni-coló Macchiavelli«. Strokovnjaki vedo povedati, da je Uljanik med redkimi ladjedelnicami, sposobnimi za tako gradnjo. Poznavalci pa tudi komentirajo, da je stanje v Uljaniku, kakor se vidi, pozitivno ne glede na recesijo, ki je zajela tudi večino ladjedelnic. Po številnih polemikah je zdaj jasno, da bo problem končal na sodišču. Dejstvo je, da gradbeni podjetji Umag gradnja in Savudrija Inženiring pri svojem delu v umaški periferiji žal uničujeta arheološko podjetje Sv. Ivana. Bilijana Bojic, ki je ravnateljica Umaškega muzeja, je opozorila, da je nič kolikokrat v imenu arheoloških strokovnjakov muzeja opozorila, da gradijo velike stanovanjske stavbe na prepovedanem prostoru. Tudi opozorila nekaterih ministrstev niso zalegla. Na kritičnem področju je svoj čas me drugim stalo starorimska vila z vsemi gradbenimi dodatki. JEZIK NA OBROBJU Ob vprašalnem pridevniškem zaimku moramo, predvsem ko uporabljamo kakšen in kateri, paziti, da bomo pravilno odgovorili. Poiskati moramo torej ustrezen pridevnik, ki ima lahko določno ali nedoločno obliko. Ker je v vseh slovarjih in tudi v SP napisana najprej nedoločna oblika, se malokateri od naših piscev potrudi in pogleda tudi malo naprej, kjer bo morda našel določno obliko in napotek, kdaj naj jo uporabi. Vedno več je piscev, ki so na določne pridevnike popolnoma pozabili in jih sploh ne uporabljajo. Prav bi bilo, da bi se začeli zavedati, da se pridevniki delijo v tri skupine: v prvi so tisti, ki imajo določno in nedoločno obliko, v drugi tisti s samo nedoločno obliko in v tretji s samo določno obliko. Najmanj imajo naši pisci težav, ko gre za pridevnike s samo določno obliko. To so npr. slovenski, in sploh vsi pridevniki na -ski, velesejmski prostori, umski napor, umski delavec, kot tudi prvi, lepši, najlepši, torej primernik in presežnik pridevnika. Samo določni so tudi vsi svojil-ni pridevniki npr. materin, sestrin, tudi bukov, božji, vsi seveda v vseh spolih, številih in sklonih. Težko se odločamo pri pridevnikih, ki imajo določno in nedolo- čno obliko. Pri nas se zaradi vpliva italijanščine pojavljajo težave že vsakokrat, ko moramo izbirati med vprašalnim zaimkom kakšen ali kateri. Pri tem seveda ne mislim na zglede, ki nam jih ponuja vsaka slovnica: mlad fant ali mladi fant, nov plašč ali novi plašč, ki so tudi pri nas skoraj vsem razumljivi. V italijanščini bi lahko prvemu pritaknili nedoločni spolnik un, drugemu pa določni il, kar velja tudi za ženski spol, una in la, ki ima v slovenščini za določno in nedoločno obliko eno samo končnico -a, za srednji spol -o. Tudi svojilne pridevnike uporabljamo pravilno (materin, očetov, bratov, božji). Poleg kateri prijatelj lahko vprašamo tudi čigav prijatelj? Materin, očetov. Nekoliko se nam zaplete, kadar se moramo odločati za nekatere pridevnike, ki zaznamujejo lastnost česa. Poleg vpra-šalnega zaimka kateri lahko uporabimo tudi kolikšen. Kdaj zapišemo napačno obliko? Pri katerih pridevnikih? Malokdo se spomni, da imamo v slovenščini obliki majhen in mali. Pri nas poznamo samo mali, torej samo določno obliko, kakor da majhen ne obstaja. In vendar je napaka lahko majhna ali velika, naš domači pes je naš mali prijatelj, ura pa ima mali in veliki kazalec. Vsi poznamo tu- di male in velike črke. Že v prvem razredu se naučimo pisati besede z malo ali veliko začetnico, črke pa so lahko majhne ali pa velike. Naglasov sicer ne pišemo, pri izgovarjavi pa jih moramo upoštevati, zato so tukaj zapisani. Oglejmo si nekaj vprašanj in odgovorov. Čigav gozd? Očetov gozd; enako tudi: gozd je očetov. Kateri jezik? Slovenski jezik, pa tudi: ta jezik je slovenski. Kadar pa sta možni dve obliki, uporabljamo v odgovoru na vprašanje kakšen nedoločno, na vprašanje kateri ali kakšne vrste pa določno obliko. Primeri: Ta kruh je črn (torej kakšen?), pa tudi: kupil sem črni kruh (kateri kruh? kakšne vrste kruh?). Včasih se spremeni tudi pomen določnega in nedoločnega pridevnika. Oče je star ni isto kot stari oče, ki je ded, pri nas nono. Več o tem prihodnjič. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Glosa o Grozdetu Glosa je pesniška oblika španskega izvora, ki razmišlja o pesniškem poklicu oziroma položaju umetnika. V glosi "Si moral biti kolaboracionist, da si lahko šel v nebesa", pa dr. Pirje-vec razmišlja, kako povečati delež 6 % volilnih glasov. Za potrebe svoje politike znanje zgodovinarja lahko tudi zamenja z diskvalifikacijo. Lojzetu Grozdetu že pred ubojem niso mogli dokazati vohunstva "kljub gorkim in krepkim". Glavni zločin Grozdeta je bila njegova vernost, katere ni tajil. Pirjevec zvrača krivdo na nedolžnega mladeniča, ki bi se po njegovem moral "znajti v zgodovinskih okoliščinah". "Znajti se v zgodovinskih okoliščinah" pomeni tajiti slovenstvo v času fašizma, pomeni zamižati na obe očesi v času represije, pomeni klanjati se režimu za drobtine (samo 11 od 1200 univerzitetnih profesorjev ni priseglo zvestobe fašizmu), pomeni teptati človeške vrednote zaradi ko-ristoljubja v današnjem egoističnem času. Tudi človeško življenje zaradi političnega koristoljubja. MU V času sloge med nacisti in komunisti je še en antikrist Stalin Mo-lotovu na ribolovu brundal pesmico "Najprej te bom likvidiral, nato rehabilitiral". Dr. Pirjevec bo raje še malo diskvalificiral. Ambrož Demšar, Podlubnik STARI PRIIMKI V NAŠIH VASEH Prosek Prosek je bil dolga stoletja ka-planija pod vikariatom Zgonik in župnijo Štivan. Pripadal je torej goriški škofiji. Pod tržaško škofijo je z Devinščino, Briščiki in delom Ga-brovca prešel šele leta 1754, ko je postal župnija. Viri za iskanje pro-seških priimkov so zato zelo bogati in se začenjajo že z navedbami v dokumentih tržaškega kapiteljskega arhiva, kjer je prof.Pavle Merku našel tudi prvega Kalca, zabeleženega že leta 1275. To naj bi tudi bil naj- starejši slovenski priimek nasploh. Ker pa se priimek pojavi na Prose-ku tudi leta 1525, nato pa še v naslednjih stoletjih do danes, je hipoteza povsem sprejemljiva. Leta 1471 najdem prvega Veršo, v devinskem urbarju iz leta 1494 pa, poleg drugih, ki kmalu izginejo, že prve Bane, Briščike in Šegine. V naslednjem stoletju se pojavijo, poleg številnih drugih, Rupel Škerlj in Ravbar (vsi 1525), Puntar (1578), Lukša (1580), Grilanc (1586), Kapun (1593) in Dolenc (1595), v 17. stoletju pa Cibic (1600), Bukavec (1614), Piščanc (1614), Ukmar (1620), Guštin (1635), Husu (1638), Pertot (1647), Milič (1657), Caharija (1675), Regent (1675), Tance (1690) in Daneu (1691). Večina je prisotnih več stoletji, mnogi še danes. V naslednjih stoletjih je novih priimkov še več: tako na primer pridejo na Prosek ovčji pastir Pirjevec (1726), mežnar Hrovatin (1736), pek Gorjup (1856) in krojač Majowski (1859), poleg njih pa še Štoka (1720), Žbokelj (1728), Ferfolja (1751), Čuk (1777) in Nabergoj (1835). Marko Oblak zgodovina - Spomin na obletnico bitke v Baški grapi od 28. junija do 2. julija 1944 »Vi ste naši pravi zavezniki« Gradnikova brigada prekinila pomembno oskrbovalno pot nemške vojske po železnici - Uspešna akcija pomagala zavezniški vojski na italijanskem bojišču Ste se kdaj z vlakom peljali iz Nove Gorice skozi predor Podbrdo do doline Save Bohinjke? Mogoče ste stopali po partizanskih poteh 9. korpusa in prišli do podnožja visokega Po-rezna, ki gleda v sotesko Baške grape? Skozi to grapo pelje pot železnice. Pot s številnimi predori in mostički in zdi se vam, ko da priroda tega kraja ne bi želela biti oskrunjena. Po tej težko verjetni poti, so Nemci prevažali enote in vojaški material. Bila je to ena od najpomembnejših žil, ki je peljala iz Nemčije vse do italijanskega bojišča, kjer je zavezniška vojska imela resne težave. Zavezniško letalstvo sovražniku ni moglo do živega, posebno v dolini Bače po Baški grapi, saj je tu soteska silno ozka in vijugasta. 9. korpus je dobil nalogo, da onesposobi, pravzaprav, da uniči dvajset kilometrov dolg odsek železnice med Klavžami in Podbrdom in tako prepreči pritisk sovražnika na zavezniško vojsko. Napad na progo je začel v noči med 28. in 29. junija 1944. Štiri noči in štiri dni je divjala brez prestanka ta krvava borba. Bunkerjev je bilo sila mnogo in to je bila glavna sovražna zaščita železnice. Zato je bilo treba najprej uničiti bunkerje, ki so bili obdani z žičnimi ovirami. Problem pa je bil priti do njih. Brigade, ki so napadale, so bile opremljene s prostovoljnimi oddelki, ki so bili po številu članov majhni, tako imenovani »bombaši«, ki so se morali pod zaščito mitralješkega ognja približati bunkerjem in zmetati skozi okna bombe. Največja zasluga za zmago pripada tem mladim junakom. Veliko sovražnih vojakov je padlo, nekaj jih je ušlo v bližnje gozdove. Mnogo pa jih je bilo tudi ujetih. Na omenjenem 20 kilometrov dolgem odseku so bili uničeni vsi bunkerji in vse druge postojanke. Minerji so vrgli v zrak vse tračnice, mostove in telefonske drogove, tako da železnica ni obratovala dolgo časa in še potem je sovražnik ni mogel uporabljati z vso zmogljivostjo. To je veliko pomenilo za zavezniško vojsko na italijanskem bojišču. 9. korpus je dosledno izvršil svojo nalogo. Ta je bila največja in najdaljša akcija od njegovega obstoja. Ko je bilo vsega konec, je angleški član zavezniške misije v krogu naših brigadnih funkcionarjev, v slabi italijanščini veselo vzkliknil: »Voi siete i nostri veri alleati« in pokazal na ogromno podrtijo na dnu soteske. Naš brigadni komisar, Go-ričan, je odgovoril: »Veri alleati si, piu alleati de cussi no se pol.« Za vse svoje uspehe je morala Gradnikova brigada žrtvovati 17 padlih in 26 ranjenih. Po končanem napadu so bili ob strani postrojeni ujetniki , ki so nemo gledali v porušeno sotesko in čakali patruljo, ki jih bo spremljala v štab korpusa. Sovražnik, najprej ni mogel prodreti do mesta borbe v pomoč svojim, ker so ga odbile partizanske zasede. Potem je interveniral ostro in z velikimi silami, vendar prepozno. Navdušena je bila izjava priznanja člana zavezniške vojaške delegacije podpolkovnika Moora. Priznanje z najvišjega mesa pa je odbil 9. korpus z občudovanjem in zahvalo generala Wil-sona, komandanta zavezniških ekspedicijskih sil na Bližnjem vzhodu, ki jo je ta poslal maršalu Titu. Alojz Briščik (borec Gradnikove brigade) ■ iT r H V JF> Arhivski posnetek Baške grape iz zraka 24 Torek, 29. junija 2010 SVET / TORONTO - Voditelji najpomembnejših držav na vrhu skupine G20 Dogovor velikih v stilu »sitega volka in cele koze« Sklepna izjava poziva k zmanjšanju primanjkljajev in k nadaljevanju porabe TORONTO - Voditelji gospodarsko najpomembnejših držav skupine G20 so se na vrhu v Torontu glede nadaljevanja gospodarskega okrevanja dogovorili za »formulo sitega volka in cele koze«. Sklepna izjava namreč poziva k zmanjšanju primanjkljajev, kar je želela Evropa, obenem pa tudi k nadaljevanju stimulacijske porabe, kar so zagovarjale ZDA. Na tokratnem vrhu G20 je šlo predvsem za to ali se sprejme ameriška ideja za nadaljevanje stimulacijske in deficitarne porabe za okrevanje svetovnega gospodarstva ali pa se ubere bolj previdna evropska pot. V EU so se zaradi hude krize Grčije odločili, da je treba »pospraviti proračunska dvorišča« oziroma znižati primanjkljaje in dolgove. Dosežen je bil kompromis. Sklepna deklaracija pravi, da se rast vrača, vendar resni izzivi ostajajo, ker je okrevanje neenakomerno in krhko, brezposelnost ostaja na nesprejemljivih ravneh, še vedno pa se čutijo socialne posledice krize. Deklaracija poziva, naj se že obstoječi stimulacijski programi izpeljejo do konca, kar je bila zmaga za ZDA. Ameriški predsednik Barack Oba-ma je na koncu dejal, da je zadovoljen z izidom vrha glede tega, da naj gredo države naprej s svojim tempom, saj ne »moremo vsi naenkrat proti izhodu«. Obama proti izhodu še ne more, saj je ameriški primanjkljaj lani znašal 1420 milijard dolarjev, kar je deset odstotkov BDP. Letos naj bi znašal le devet odstotkov, v naslednjih letih pa je pričakovati še večji padec. Ekonomisti sicer ocenjujejo, da so ZDA gospodarstvo z velikim potencialom za rast. To ne velja za Veliko Britanijo, ki ima prav tako primanjkljaja za deset odstotkov BDP, zato je vlada premierja Davida Camerona uvedla ukrepe za zmanjšanje porabe in višanje davkov. Kanada bo imela lažje delo, saj je njen primanjkljaj nazadnje znašal manj kot tri odstotke BDP, do leta 2014 in 2015 pa premier Stephen Harper pričakuje uravnotežen proračun. Zaradi tega je lahkega srca pozval kolege, da morajo poslati jasno sporočilo, da bodo pospravili svoje proračunske hiše, nemudoma po izteku stimulacijskih programov. Zaradi tega deklaracija pravi, da bodo industrijsko razvite države do leta 2013 prepolovile svoje obstoječe proračunske primanjkljaje. Do leta 2016 pa bodo zmanjšale ali stabilizirale vladni dolg izražen v deležu BDP. Odpustek je dobila Japonska, ker njena ekonomija že leta stagnira, poleg tega pa je dolg v rokah večinoma Japoncev in ne tujcev. Glede bank, ki so glavni krivec za zadnjo finančno krizo, pa so se voditelji G20 odločili poslušati države, kot so Kanada, Avstralija in Japonska, katerih banke niso šle v nora tveganja za višje dobičke in so dobro preživele krizo. Zaradi tega ni bil sprejet dogovor o uvedbi posebnega davka za banke, s katerim bi ustanovili sklade za bodoča reševanja bank v težavah. Prav tako ni bil sprejet dogovor o davku na finančne transakcije. Sklepna deklaracija namesto tega pravi, da je treba sprejeti ukrepe za zavarovanje davkoplačevalcev, da ne bodo spet v bodočnosti reševali krize, temveč naj vsaka država te ukrepe sama najde in določi. Deklaracija omenja tudi potrebo po zaščiti morskega življenja, predvsem spričo izliva nafte v Mehiškem zalivu. Cameron je zagovarjal družbo BP, ki je odgovorna za nesrečo in dejal, da trdo delajo, da bi zamašili luknjo, iz katere od 20. aprila izteka nafta, pospravili nesnago in poplačali žrtve. Kitajska je dosegla, da je v sklepni deklaraciji niso posebej omenjali glede neprilagodljivosti menjalniških tečajev. Pred vrhom G20 je napovedala, da bo podražila juan v odnosu do dolarja. Obama pa je na novinarski konferenci dejal, da besede pozdravlja, vendar čaka na dejanja. Kanadski vrh G20 tako kot po napovedih ni zmogel kaj več od dokaj blagega kompromisa ansa Sklepna izjava na splošno omenja, naj «nastajajoče» ekonomije s presežki v zunanji trgovini vsaka glede na svoje okoliščine, izpeljejo ustrezne reforme za prilagodljivost valut. Tokratno zborovanje voditeljev G20 je potekalo v znamenju glasnih, ostrih, pa tudi nasilnih protestov. Kanadska policija je zjutraj v nedeljo hitro preprečila ponovitev sobotnih protestov, ko je prišlo do razbijanja in uničevanja lastnine, pri čemer so bili zažgani celo štirje policijski avtomobili. Policija je vdrla na prizorišče zbiranja protestnikov okoli štiri kilometre stran od Konvencijskega centra, kjer so zasedali voditelji G20 in začela z množičnimi aretacijami. Ljudi so zvezali s plastičnimi lisicami in jih zmetali v zasilne zapore, posebej pripravljene za protestnike v času vrha G20. Skupaj naj bi aretirali 600 ljudi. O žrtvah ali hujših poškodbah ne poročajo. Poleg tega, da so opozorili na problematičnost reševanja bank oziroma tistih, ki so zadnjo krizo zakuhali, pa so protestniki pomagali tudi kanadskemu premierju Stephenu Harperju, ki je zaradi sobotnega nasilja lahko javnosti povedal, da je bila skoraj milijarda dolarjev varnostnih stroškov upravičena. Harper je doživljal ostre kritike zaradi porabe za 19.000 policistov in opremo, kar je za petkov in sobotni vrh G8 ter sobotni in nedeljski vrh G20 skupaj stalo 900 milijonov dolarjev. (STA) BRUSELJ - Pomemben premik Dogovor med ZDA in EU o izmenjavi bančnih podatkov BRUSELJ/STRASBOURG - EU in ZDA sta včeraj v Bruslju podpisali dogovor o izmenjavi bančnih podatkov iz sistema Swift v okviru boja proti terorizmu, so sporočili iz Bruslja. Strani sta lahko sporni dogovor podpisali, potem ko ga je potrdil Svet EU oziroma vse države članice EU. Sedaj mora zeleno luč za dogovor prižgati še Evropski parlament, predvidoma prihodnji teden. Dogovor sta podpisala španski notranji minister Alfredo Perez Rubalcaba v imenu EU in v imenu ZDA odpravnik poslov na ameriški misiji pri EU Michael Dodman. Prisotna je bila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstrom. Sedaj mora o dogovoru glasovati še Evropski parlament, za kar bo prva priložnost plenarnem zasedanju od 5. do 8. julija. Ameriške oblasti bodo v skladu z dogovorom z EU s ciljem učinkovitejšega boja proti terorizmu imele dostop do podatkov in informacij okoli 8000 finančnih institucij iz okoli 200 držav, vključenih v sistem podjetja Swift s sedežem v Belgiji. Kot je ob sklenitvi pogajanj med ZDA in EU 15. junija zatrdila Malm-stromova, je doseženi dogovor bistveno boljši od začasnega sporazuma, ki ga je Evropski parlament februarja zavrnil, češ da ne ščiti dovolj pravic in interesov evropskih državljanov. Kot je zagotovila, so skrbi parlamenta in držav članic sedaj ustrezno upoštevane. Evropski poslanci so se pritoževali predvsem zaradi množičnega in nese-lektivnega posredovanja bančnih podatkov ameriškim oblastem, češ da ni bilo usmerjeno le na teroristične osumljence, ampak tudi na druge, nedolžne Evropejce. V skladu z novim dogovorom naj bi morale ZDA dokazati konkretno povezavo med zahtevanimi podatki in bojem proti terorizmu. Dogovor bo veljal pet let, nato pa se bo avtomatično podaljševal za leto dni, če se katera od strani ne bo odločila drugače. (STA) Iran prekinil pogovore o svojem jedrskem programu TEHERAN - Iran se je odločil »disciplinirati« zahodne države in je do konca avgusta prekinil pogovore o svojem jedrskem programu, je na včerajšnji novinarski konferenci v Teheranu sporočil iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad. Kot je še napovedal, bo zahteval vključitev Turčije in Brazilije v pogajanja o izmenjavi jedrskega goriva. Na vprašanje novinarjev, kdaj se bo Teheran znova začel pogovarjati z Zahodom o svojem jedrskem programu, je Ah-madinedžad odgovoril, da se bo to verjetno zgodilo enkrat po sredini ramadana, kar je nekje konec avgusta. Kot je dodal, so se v Teheranu tako odločili, da bi malce disciplinirali Zahod in ga naučili, kako se je treba pogovarjati z drugimi državami. Glede možnosti izmenjave iranskega nizko obogatenega urana za v tujini pridobljeno jedrsko gorivo je iranski predsednik dejal, da se je o tem pripravljen pogovarjati, a dodal: »Če bodo z druge strani prihajale Francija, Rusija in ZDA, bodo s te strani v pogovorih seveda sodelovali Iran, Turčija in Brazilija.« Britanska kraljica v Kanadi NEW YORK - Britanska kraljica Elizabeta II. je včeraj pripotovala v Kanado, kjer se bo udeležila slovesnosti ob 100. obletnici kanadske mornarice in ob nacionalnem prazniku. Pred vrnitvijo v Veliko Britanijo bo kraljica, ki jo bo spremljal njen soprog, 89-letni vojvoda Edinburški, obiskala še New York.Najprej se bosta ustavila v Halifaxu. V tamkajšnjem mornariškem oporišču bo kraljica podelila odlikovanja ladjam in mornarjem, sprejela pa jo bo tudi njena osebna predstavnica v Kanadi, generalna gu-vernerka Michaele Jean, ki ji letos septembra poteče petletni mandat. Umrl najstarejši senator ZDA Washington, 28. junija (STA) - Po dolgotrajni bolezni je včeraj v bolnišnici v Fairfaxu umrl ugleden demokratski senator Robert Byrd iz Zahodne Virginije. 92-letni Byrd je bil med kolegi senator z nadaljšim stažem, saj je bil na položaju več kot 50 let. V tem obdobju je bil med drugim šest let vodja senatne večine, poročajo tuje tiskovne agencije.Kot so sporočili svojci, je Byrd mirno umrl v noči na ponedeljek v bolnišnici, podrobnosti o vzroku njegove smrti pa niso razkrili. Veljal je za odločnega zagovornika kandidature Baracka Obame leta 2008 za Belo hišo, znan pa je bil tudi po svojih ognjevitih govorih. Vendar na njegovo kariero senco meče članstvo v rasistični organizaciji Ku Klux Klan, zaradi česar se je Byrd v preteklosti večkrat opravičil. KABUL - V nedeljo ubiti štirje norveški vojaki mednarodnih sil ISAF Ameriška obveščevalna služba CIA priznala vse večje težave v Afganistanu KABUL/WASHINGTON - Vodja ameriške obveščevalne agencije Cia Leon Panetta je v nedeljo priznal, da mednarodne sile v Afganistanu napredujejo počasneje in težje, kot je bilo pričakovati. Norveško obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da so bili v Afganistanu v nedeljo ubiti štirje norveški vojaki, ki so delovali v okviru mednarodnih sil Isaf. Panetta je za ameriško televizijo ABC dejal, da je v Afganistanu sicer zaznati napredek, da pa je naloga zelo zahtevna. ZDA po njegovih besedah za zdaj nimajo podatkov, da bi bili afganistanski uporniki zainteresirani za pogovore o spravi. »Nimamo nobenih dokazov, da so resnično zainteresirani za spravo, kar bi pomenilo, da bi položili orožje, se odpovedali mednarodni teroristični mreži Al Kaida in resnično skušali postati del družbe,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnil Panetta. Po oceni vodje Cie je v Afganistanu dejavnih le okoli sto pripadnikov Al Kaide, ostali pa se skrivajo na goratem območju na meji med Afganistanom in Pakistanom. Število pripadnikov mednarodnih sil, ki so bili ta mesec ubiti v Afganistanu, se je po navedbah francoska tiskovne agencije AFP s smrtjo norveških vojakov povzpelo na 98, letos pa je v državi pod Hindukušem življenje izgubilo že 318 vojakov mednarodnih sil. Junija je tako umrlo rekordno število pripadnikov mednarodnih sil od začetka vojne v Afganistanu leta 2001. Po ocenah zveze Nato je večje število smrtnih žrtev med vojaki zavezništva v Afganistanu posledica okrepitve vojaških operacij zavezništva in razširitvi vojaških operacij na več območij v državi. (STA) Položaj mednarodnih enot v Afganistanu postaja vse bolj kočljiv ansa / KULTURA Torek, 29. junija 2010 25 zborovsko petje - Nagrada Grand Prix Stojan Kuret, dvakratni zmagovalec prestižne nagrade Prvič jo je prejel leta 2002 v Arezzu z APZ Tone Tomšič, drugič pa letos z zborom VAL Glasbena matica Ljubljana je priredila srečanje na temo »Varna po slovensko«, s katerim je počastila izjemno, trojno zmago slovenskih zborov na tekmovanjih evropske mreže Grand Prix, kar je maja letos v Varni v Bolgariji privedlo do kom-peticije med tremi slovenskimi predstavniki (zbor Ave, moški zbor VAL in Šaleški akademski zbor Velenje) za izvolitev dobitnika najvišjega evropskega zborovskega priznanja. Zmaga Vokalne Akademije Ljubljana je pomenila v zgodovini tega tekmovanja edinstveni dosežek, saj je VAL prvi moški zbor, ki se je uvrstil v finale Velike evropske nagrade, njegov zborovodja, Tržačan Stojan Kuret, pa edini zborovodja, ki je dvakrat osvojil to nagrado. Prvič jo je prejel leta 2002 v Arezzu kot vodja APZ Tone Tomšič, podvig pa mu je drugič uspel s skupino izkušenih slovenskih pevcev, ki pojejo v tej zasedbi komaj drugo sezono. Kaj vam pomeni dvojna zmaga na Grand Prixu? Ni važno, kolikokrat nekdo zmaga. Vsakič, ko stopiš na oder, se izpostaviš ocenjevanju; dobra uvrstitev odvisi od zahtevnosti posameznega tekmovanja, njegovih pravil, trajanja sporeda in seveda od ži-rantov in velja toliko več, ko zmagaš v okolju, kjer te ne poznajo. Za moške zbore je zmaga očitno še bolj zahtevna. Če govorimo o Sloveniji, so moški zbori najprej zelo redki. Zgled Slovenskega okteta je v zadnjih desetletjih močno pogojeval razvoj zborovske scene; moški zbori so razpadli in razširili so se okteti, pogosto slabše kvalitete, ki povečini prepevajo literaturo izpred petdesetih let. Zato ni konkurenčnih moških zborov. Zakaj vas je mikalo voditi moško zasedbo? Prav zato, da lahko stresemo sredino moški zborov in dokažemo, da ob zelo dobrih mešanih in ženskih zborih tudi moška zasedba lahko kvalitetno prepeva kvalitetno literaturo. Andraž Hauptman je izjavil, da je danes težko najti kvalitetne pevce. Vokalno akademijo pa sestavljajo izbrani, kultivirani pevci; v tem je verjetno skrivnost, da so v tako kratkem času lahko dosegli take rezultate. Da lahko dosežeš v kratkem času tak nivo, moraš začeti z zelo visoko postavljenimi parametri. Zato mislim, da dober zborovodja išče dobre pevce in dobri pevci ne želijo zgubljati časa s slabšimi pevovodji in je samo po sebi umevno, da eni brez drugega ne moremo. Tovrstni dosežki stanejo precej, saj je treba kriti stroške potovanja in bivanja, po drugi strani so zmage na tekmovanjih lahko tehten razlog, da zbor lahko prosi ustanove in sponzorje za večjo podporo. So taki podvigi deležni primerne finančne pozornosti? Splošno primanjkuje osnovna kultura cenjenja določenega udejstvovanja; javnost bi morala pozorneje ceniti in razločevati, kaj je dobro in kaj je slabo, da bi znala ceniti uspehe oz. kvaliteto, ki jo trenutno zmoremo v našem zborovstu. S skupino VAL smo vsekakor dokazali in dokazujemo, da lahko nekaj dosežeš tudi brez finančne pomoči. Kot mlad, komaj ustanovljen zbor si po drugi strani ne moremo pričakovati, da nas bodo posuvali z denarjem, ker se tudi čisto zakonsko ne moremo primerjati z društvi, ki delujejo več let in so nekaj že dokazali. Ko poslušamo kvalitetne amaterske zbore kot so tisti, ki so nastopili na Grand Prixu in delujejo pod vodstvom profesionalcev kot ste vi, se včasih sprašujemo, kje je meja med tovrstnim amaterstvom in profesionalnostjo. Odgovor je že v sami besedi amaterstvo, ki izvira iz »amare«, kar pomeni ljubiti. To je nekaj, kar ljubiš, vzljubiš in zaradi tega delaš, žal pa je izraz pridobil negativen prizvok, predvsem iz zornega kota takozvanih profesionalcev, ki smatrajo, da so amaterji tisti, ki niso deležni denarnega ovrednotenja svojega dela, ker so povprečneži. V resnici pa ni pomembno, koliko zaslužiš s svojo dejavnostjo, ampak kakšno kvaliteto pro-duciraš. Mislim, da smo s temi dosežki ponovno dokazali, da če si amater v pozitivnem pomenu besede, lahko prekosiš marsikaterega profesionalca. Rossana Paliaga Stojan Kuret v dirigentskem zanosu Kromberk: jazz večer Drevi, ob 21.uri, bo v Amfiteatru gradu Kromberk jazz večer, na katerem bosta nastopil Boštjan Simon, saksofon in Zlatko Kaučič, tolkala. Obisk koncerta je brezplačen. V primeru slabega vremena bo koncert v avli gradu Kromberk. Boštjan Simon je leta 2009 uspešno diplomiral jazz saksofon na Kon-servatoriju v Amsterdamu. Opravil pa je tudi študij filozofije na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Njegova koncertna pot se je začela leta 1997 s Koprskim trobilnim orkestrom, nato je tri leta dirigiral Big Bandu GD Nova. Nastopal je z več zasedbami in sodeloval s številnimi drugimi glasbeniki. Zlatko Kaučič je eden izmed tistih umetnikov, ki nenehno stremijo po novem, navdihujočem in nekon-vencionalnem. Svoj glasbeni credo udejanja tako v zasedbah manjšega formata kot tudi v orkestrskih delih. Leta 1992 se je iz tujine vrnil v Slovenijo. Od leta 2001 vodi šolo za tolkala in druge instrumente v okviru društva Zvočni izviri, pri ZKD Nova Gorica in je ustanovitelj ansambla Kombo. V 30 letni glasbeni karieri je izdal več kot 30 plošč. Uglasbil je poezijo Federica Garcie Lorce, Alojza Gradnika in mnogih drugih. Ze vrsto let ga navdihujeta življenje in delo Srečka Kosovela, ki mu je skupaj z Barbaro Korun posvetil album Vibrato tišine. trst - V avli hotela Continental Pet slikarskih virtuozov Med njimi tudi slovenska slikarka Alenka Deklič - Dela bodo na ogled še nekaj dni Razstavljena dela so nastala v v slikarski šoli Leonarda Calva, ki se tudi sam predstavlja s svojimi delia kroma Them Crooked Vultures Them Crooked Vultures Rock Sony Music Novo glasbeno rubriko, ki jo Primorski dnevnik posveča novostim na glasbeni sceni, a tudi ploščam, ki zasedajo pomembno mesto v zgodovini rock glasbe, začenjam s prvencem ameriške skupine Them Crooked Vultures. Glasbeni kritiki so band takoj poimenovali »super skupina«, saj ga sestavljajo izvrstni glasbeniki: pevec in kitarist Josh Homme, basist John Paul Jones in bobnar Dave Grohl. Dave Grohl, bivši bobnar zasedbe Nirvana in leader skupine Foo Foghters, je z Josh-om Hommeom, kitaristom zasedbe Queens of the Stone Age, že sodeloval v prejšnjih letih; tokrat pa jima je uspelo privabiti k novemu glasbenemu projektu tudi basista legendarne angleške hard-rock skupine Led Zeppelin, Johna Paula Jonesa. Trojica je tako ustvarila nekakšno psi-hedelično posvetilo sedemdesetim letom prejšnjega stoletja. Že sam obstoj skupine Them Crooked Vultures je torej glasbeni dogodek, John Paul Jones ni bil po Led Zeppelinih član nobene druge skupine, Dave Grohl pa ni bil po Nirvani uradno član nobenega banda kot bobnar. Izvrstni trojici pa priskoči na pomoč na koncertih tudi kitarist Alain Johannes. Istoimenski album so Grohl in ostali snemali lani poleti, izšel pa je novembra za glasbeno znamko Sony Music. Prvenec vsebuje trinajst komadov, v katerih se prepleta hard-rock, stoner in blues glasba. Otvarja ga tipični hard-rock komad No One Loves Me & Neither Do I, nato pa sta na vrsti singla Mind Eraser, No Chaser in New Fang. Plošča se nadaljuje s poskočnima Dead End Friends in Elephants, ki dajata ploščku originalen rockerski prizvok. V naslednjem blues komadu Scumbag Blues pridejo do izraza vokalne vrline pevca Hommea in poseben zvok klaviatur. Homme je ponovno protagonist v pesmi Reptiles s prepletanjem se ritem in solo kitar. Pred zaključkom plošče je še čas za izrazito psihedelični komad Interlude With Ludes, rockersko Gunman in poslovilno Spinning In Daffodils. Them Crooked Vultures so s svojim istoimenskim prvencem potrdili tisto rockersko naravo, ki je značilna za vse tri glasbenike. Band je skoraj v celoti izpolnil pričakovanja, ki so se stopnjevala pred izdajo albuma. Vprašanje je, če bodo Homme in ostali sposobni vskladiti številne glasbene obveznosti in tako nadaljevati z imenitnim glasbenim projektom ... Rajko Dolhar V tržaškem hotelu Continental (Ul. S. Niccolo) je samo še nekaj dni na ogled razstava petih likovnih ustvarjalcev »Affinita« (Soobčutja). Odprli so jo v petek, 18. junija, na njem pa sodeluje pet tržaških umetnikov: Rita Cocot, Vincenzo Di-cech, Graziella Rota in slovenska umetnica Alenka Deklič, po rodu iz Mačkolj, predstavljajo svoje umetnine, ki so jih izdelali po poglobljenem študiju v slikarski šoli svojega mentorja Leonarda Calva, ki se tudi sam predstavlja s svojimi slikami. Leonardo Calvo ima na Tržaškem svojo umetniško šolo (UNINT), v kateri prireja seminarje, študijske konference in tečaje kreativne umetnosti, na katerih se udeleženci poglabljajo v izbrano temo in skušajo vsak po svoje uresničiti svojo vizijo upodabljanja. Dela, razstavljena v avli hotela Continental, so zelo prefinjena, z izrazito premišljeno sporočilnostjo tako v tehniki upodabljanja kot v izbiri in postavitvi barv in figur. Rita Cocot se je posvetila raziskovanju oblik in energiji, ki jih le te sproščajo v sozvočju barv, ki jih nanaša na platno. Vincenzo Dicech prenaša na platno utrinke iz resničnega sveta, vendar išče v njih sporočilo giba in izraznosti (tokrat) galebjega obnašanja. Graziella Rota - slikarka svetovljanka - je predstavila triptih (trojico platen), na katerih je upodobila dinamično in notranje napeto razporeditev barv, ki pritegnejo pri gledalcu izjemno pozornost, mentor Leonardo Calvo je prav tako z barvami razvil neki notranji konflikt čustev in ra-zrvanih misli, ki ga je umiril z valovito de-likatnostjo odtenkov v neko trajno pomiritev. Alenka Deklič, ki se je slikarstvu začela posvečati leta 2002 in se je predstavila že na številnih skupinskih razstavah (med katerimi gre posebej omeniti leta 2008 »Hommage Spacalu«), pa je predstavila serijo okvirov pod naslovom Eksodus. V svojih delih zasleduje vsebine, ki se ji porajajo kot sinteza poglabljanja in raziskovanja človeškega duhovnega sveta in o vlogi umetnika kot posrednika pridobljenih izkušenj in spoznanj. Odprtje razstave, ki se je je udeležilo veliko število ljubiteljev slikarske umetnosti, je potekalo v zelo sproščenem vzdušju, kateremu so pripomogli umetnice in umetniki sami, ki so v prijaznem komuniciranju z obiskovalci, uvajali prisotne v spoznavanje razstavljenih umetniških del. Razstavo spremlja lična predstavitvena zgibanka in dela so vredna pozornega ogleda. (ris) 26 Torek, 29. junija 2010 PRIREDITVE / SLOVENIJA - Glasbeno poletje Od petka Rock Otočec, čez teden pa Metalcamp Poletje je z glasbenega vidika obdobje festivalov. Tudi v Sloveniji jih je na sporedu kar nekaj. ROCK OTOČEC - Nedvomno je najbolj znan in obiskan v Sloveniji »Rock Otočec«, ki se odvija v istoimenskem kraju na Dolenjskem. Bolj kot zaradi znamenitosti skupin, ki na njem nastopajo, je ta festival znan po veselem razpoloženju, plavanju v blatu in tudi številnih skupin, ki so nato bogato kariero začele ravno na Rock Otočcu. Letos bo festival od petka, 2. julija, do nedelje 4. julija. Program glavnega prizorišča (vse informacije dobite na http://rock-otocec.com). V petek bodo nastopile sledeče skupine (v oklepaju ura nastopa) (19.10) Dandelion Children, (19.50) Kill Kenny, (20.35) Zbogom Brus Li /Srbija, (21.25) Red five point star, (22.20) Niet, (23.25) Noctiferia, (00.35), Tarja /Finska. V soboto bodo na vrsti (19.05) Crossfire, (19.45) Mama Manka in Rock Otočec fante, (20.30) Jaya The Cat / ZDA/NL, (21.25) Demolition Group, (22.20) MI2, (23.05) Presenečenje, (23.25) Šank rock, (00.25) Alen Islamovic & Ave /BIH. V nedeljo zaključujejo festival (18.25) Predizborni band iz Hrvaške, (18.55) Low peak Charlie, (19.25) Nčodnč, (19.55) Kalaia, (20.25) Inmate, (20.55) Implosia, (21.40) The Banditi iz Italije, (22.35) Iron Median, (23.30) BandX-AC/DC real tribute iz Srbije. Cene vstopnic v predprodaji za 1 dan 29 €, za 3 dni 55 €, na dan koncerta pa za 1 dan 35 €, za 3 dni 70 €. METALCAMP - Geografsko je nam bližji Metalcamp, ki bo od ponedeljka, 5. julija vse do sobote, 10. julija. Lokacija je vedno enaka, to se pravi v Tolminu na Sotočju. Tu se bodo v šestih dneh zvrstile bolj ali manj znane metal skupine. Med drugimi bodo nastopili Soulfly, Immortal, Behemoth, Hammerfall, Cannibal Corpse, Six Feet Under, Nevermore, Sonata Arctica, Paradise Lost, Obituary, Exodus, Overkill, Leaves' Eyes, Equilibrium, The Exploited, Decapitated, Epica, Insomnium, Ex Deo in še mnogi drugi. Cene so sledeče: 7 dnevna vstopnica 124 €, 3 dnevna vstopnica 92 €, dnevna vstopnica 40 €. Vse informacije na www.metalcamp.com. RIVERSPLASH - Na isti lokaciji kot Metalcamp, to se pravi Sotočje pri Tolminu, bo tudi reggae festival Ri-versplash, ki bo od torka, 20. julija, do nedelje 25. julija. Torej priljubljena lokacija ob smaragdni reki, časovna umestitev v najlepši del poletja ter obilje sveže energije so glavne značilnosti Riversplasha, osrednjega slovenskega festivala posvečenega reggae kulturi. Ze lanske novosti - vrhunski program brez odpovedi nastpov ogla-ševanih glasbenikov ter sodelovanje z Greenpeacom in Rototomom - so ljubitelji reggae kulture sprejeli z odobravanjem, letos pa organizatorji obljubljajo dodatne novosti, ki jih lahko preberete na uradni spletni strani www.riversplash.si. Program ni še dokončen, vendar so že zagotovili svojo prisotnost številni znani gostje. Tako bodo v torek, 20. julija nastopili Everton Blender (Jamajka) in največji italijanski reggae band Africa Unite, v sredo bo gost Mr Vegas iz Jamajke, domovine reggaeja, Ginjah & Fireamn Crew, Ras Charmer, oba ravno tako iz karibskega otoka, in Junior Tschaka iz Švice. V četrtek so na vrsti Luciano (Jamajka), Turbulence (Jamajka), Tippa Irie (Velika Britanija), Nature (Jamajka) in Irie F.M. (desetčlanska zasedba iz Srbije). V petek bodo na oder stopili Twinkle Brothers (Jamajka), Iqulah (Velika Britanija), Red Five Point Star (največja slovenska ska skupina). V soboto bodo prisotne kratkočasili Toots & The Maytals (Jamajka), Fantan Mojah (Jamajka), Zareb (Jamajka) in italijanska skupina Makako Jump. V prodaji so 5 dnevne vstopnice, cene pa so sledeče: do 15. julija 50 € (ponudba 5 vstopnic po 200 €), od 16. julija dalje pa 80 €. (I.F.) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA _SLOVENIJA_ ŠKOCJANU Prireditveni prostor V petek, 2. julija, ob 21.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. Predstava v sklopu festivala »Škocjanfest 2010«. ŠTANJEL Grajsko dvorišče V nedeljo, 4. julija, ob 21.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V četrtek, 8. julija ob 20.30 / Imre Kal-man: »La principessa della Csardas«. / Ponovitve:v soboto, 10., v četrtek, 15. ob 20.30, v petek, 18. ob 17.30, v torek, 20. in v četrtek, 22. julija ob 20.30. OPČINE ■ Poletje pod kostanjem Prosvetni dom V četrtek, 1. julija ob 21.00 / Policijski orkester Slovenije. Dirigent: Aleš Ma-kovac. V četrtek, 8. julija, ob 21.00 / Večer orientalskih plesov; nastopa skupina Club Sunshine iz Palmanove. V četrtek, 22, julija, ob 21.00 / Nastopa: Pupkin Kabarett. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev Dom Danes, 29. junija, ob 20.00 Gallusova dvorana / Giacomo Puccini: »Madama Butterfly«. Režija: Giulio Ciabatti. Nastopajo: Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v sredo, 30. junija ob 20.00. ■ 51. Ljubljana Jazz festival Danes, 29. junija, ob 19.00 Klub CD / Nastopa: Moscow Art Trio (Rusija). Križanke Danes, 29. junija, ob 22.30 / Pat Met-heny Group (The Songbook Tour). Nastopajo: Pat Metheny, Lyle Mars, Ste- ve Rodby in Antonio Sanchez (ZDA). Jutri, 30. junija, ob 19.30 / Samo Šala-mon Trio feat. Michael Godard in Roberto Dani (Slovenija, Francija in Italija); Sclavis/Davis/Rainey »Eldorado trio« (Francija ZDA); Chucho Valdés & The Afro-Cuban Messengers (Kuba). V četrtek, 1. julija, ob 19.30 / Nastopata: Get The Blessing (VB); Kip Han-haran Band »Beautiful Scars«. (ZDA). V petek, 2. junija ob 20.30 / Nastopajo: Joe Lovano & Big Band RTV Slovenija (ZDA, Slovenija). Dirigent: Michael Abene; Patricia Barber Quartet (ZDA). Klub Gromka Danes, 29. junija ob 24.30 / Nastopata Bob Ostertag (ZDA) in Phil Minton (VB). Jutri, 30. junija, ob 18.00 / Nastopata: Christine Sehnaoui (Libanon) in Pascal Battus (Francija). Klub CD Jutriw, 30. junija, ob 24.00 / Nastop skupine Hyperactive band (Nemčija). V četrtek, 1. julija. ob 23.00 / Nastopa skupina: Anthony Joseph & The Spasm Band (Trinidad, VB). V petek, 2. julija, ob 18.30 / Nastopa Hélène Labarrière (Francija). V petek, 2. julija ob 24.00 / Nastopa: Vi-jay Iyer Trio (ZDA). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: » Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Salone degli Incanti - bivša ribarnica: je na ogled razstava pod naslovom: »Sodobnega hrvaškega kiparstva«. Razstava bo odprta do 16. junija; od ponedeljka do petka. od 12.00 do 20.00 ter v soboto in nedeljo od 10.00 do 20.00. Železniški muzej na Campu Marziu (Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Conestabo Art gallery (Ul. Fonderia, 5): je na ogled razstava Renza Grigo-lona pod naslovom: »Cattedrali - fac-ciate su squarci di vita: Cattedrali di pietra - cattedrali dell'anima«. Urnik: razstava bo na ogled od torka do petka, od 17.00 do 19.30, do 22. junija. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava Klavdije Marušič: »Kraški samotarji«. Urnik ogleda: v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Stalna razobju srednjega veka in baroka v Evropi z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10.00 in 19.00; informacije na www.comune.gorizia.it. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi na ogled fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice (Ul. Carducci 2): V sklopu razstavnega projekta »Il Segno Modiano« je na ogled razstava »Arte e impresa, dal Liberty al Déco«; do 1. avgusta od torka do petka med 10. in 13. in med 16. in 19. uro, ob sobotah in ne- deljah med 10. in 19. uro (tel. 0481537111, info@fondazionecarigo.it). V Romansu je v občinski sejni dvorani v Ul. La Centa 6 na ogled razstava »Lo stabilimento di Romans e la fotografia«; do 1. avgusta od ponedeljka do petka med 11. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro (tel. 0481966904/903, in-fo@comune.romans.go.it). Galeriji Maria Di Ioria v državni knjižnici (Ul. Mameli 12): je na ogled razstava »Svetozar Križaj. Skice, slike in načrti s seminarja Jožeta Plečnika«; razstava, ki jo prireja državna knjižnica v sodelovanju s Pilonovo galerijo v Ajdovščini, bo na ogled do 17. julija od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30; vstop prost. TRŽIČ Beneška palača (Palazzetto Veneto -Ul. Sant'Ambrogio 12): je na ogled razstava »Creativita e promozione in cantiere«; do 1. avgusta od ponedeljka do nedelje med 16. in 20. uro (tel. 0481494360, galleria@comune.monfalco-ne.go.it). JAMLJE AŠKD Kremenjak: je na ogled razstava »Naši umetniki« v večnamenskem centru v Jamljah. Razstavljajo Anica Pahor, Eda Miklus, Sabina Milanič, Viljem Ferletti, Igor Croselli, Robert Ocretti, Mario Croselli, Mario Sossi, Stančič. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. TOMAJ Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. KOPER ■ Ob 30-letnici smrti Josipa Broza Tita Galerija pokrajinskega muzeja Koper (Kodričeva 21): do 11. septembra je na ogled razstave »Josip Broz-Tito - od vajenca do predsednika, od vojaka do maršala, od upornika do svetovnega voditelja«. Ob 30-letnici smrti Josipa Broza Tita, osebnostiki je v 20. stoletju močno zaznamovala tako jugoslovanski kot mednarodni prostor. Pretorska palača: je na ogled raztava: »100 let - prva Istrska pokrajinska razstava«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. VIPAVSKI KRIŽ V Galeriji Dom Krajanov: je na ogled razstava likovnih del (akvareli in olja) Bože Bucik in Silve Stantič Prinčič z naslovom: »Hodil po zemlji sem naši«; na ogled bo do 30. junija, informacije in predhodne navaje pri Ivi Bandelj, Vipavski križ 65, tel. 00386-31481187 in tel. 003865-3647914. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: Donacija Laure Sa-fred Pilonovi galeriji; na ogled skupine umetniških del, ki jih je lastnica Laura Safred namenila galeriji. Zbirka je sestavljena iz del izbranih slovenskih in italijanskih avtorjev, delujočih na zahodnem obmejnem prostoru: Pope, Sergio Scabar, August Černigoj, Mario Sillani Djerrahian, Mario Tudor, Luciano Trojanis, Adriano Bon, Patrizia Devide, Lucio Saffaro, Marjan Kravos, Enzo Navarra, Bruno Ponte, Maria Lu-pieri, Giorgio Valvassori, Carmelo Zot-ti, Girolamo Caramori, Roberto Ku-sterle, Lilian Caraian, Petra Maitz, Adriano Stock, Franz Pichler, Florence Faval in Marianne Boberg, Julius Deutschbauer, Anita Pittoni, Fulvia Spizzo, Cesare Picotti, Nino Perizi, De-metrij Cej, Gustav Januš, Luciano de Gironcoli, Cesare Mocchiutti, Dora Ko-vačevic, Zora Koren, Sergej Glinkov, Paolo Jacob, Franko Vecchiet, Livio Schiozzi, Mirella Brugnerotto, Aldo Fama, Mario Bessarione in Mirella Schott Sbisa; na ogled do 30. junija od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: oskrbnik vam bo ob obisku natisnil spominski letak na starem tiskarskem stroju. Do 15. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 16.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Slovenski Etnografski muzej: na ogled sta talni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 26. junija 2010 27 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Prvi aplavz: Simon Co-tič in Simon Gerin - duo violin Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini del Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.35 Dnevnik in vremenska napoved 12.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 4 (i. T. Hill) 15.05 Nan.: Raccontami - Capitolo II 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.15 Variete: Buon compleanno Miss Italia nel Mondo! 18.00 Šport: Mondiale Rai sprint 18.45 Kviz: Reazione a catena 19.55 Dnevnik in športne vesti 20.30 SP v nogometu: Osmine finala 22.50 Dnevnik 23.05 Šport: Notti Mondiali (v. J. Volpi) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 2.10 Aktualno: Rai Educational - Scrit-tori per un anno ^ Rai Due 6.05 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Ricominciare 6.45 Aktualno: Tg2 Medicina 33 7.00 Variete: Cartoon Flakes - L'albero azzurro 9.55 Nan.: Tutti odiano Chris 10.15 Aktualno: Crash - Files 10.30 Aktualno: Tg2 Mattina 10.45 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 11.00 13.50 Aktualno: Zdravje 33 11.15 Nan.: Love Boat (i. T. Lange) 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 13.00 20.30, 22.45 Dnevnik 14.00 Šport: Dribbling Mondiale 14.30 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 15.15 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.00 Nan.: La signora del West 16.50 Nan.: Las Vegas 17.35 Variete: Art Attack 18.00 Risanke: Tom & Jerry 18.20 Dnevnik L.I.S. 18.25 Dnevnik in športne vesti 19.00 Šport: Mondiale Rai Sera 20.00 Risanke: Classici Disney, sledijo Corti Pixar 20.25 Aktualno: Il Lotto alle otto 21.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 22.40 Nan.: Close to Home 23.45 Variete: Stracult 1.05 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Questi fantasmi (kom., It., '67, i. S. Loren) 10.25 13.00 Aktualno: Cominciamo Be-ne Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Cominciamo Bene Estate - Condominio Terra... (v. L. Colo) 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre - Gran Concerto 16.05 Variete: Melevisione 16.30 Šport: Rai sport 17.15 Nan.: Doc Martin 18.05 Dok.: Geo Magazine 2010 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconde chance 20.35 21.05 21.10 23.20 23.50 0.45 12.00 13.05 14.05 15.10 16.15 16.40 18.55 19.35 20.30 21.10 Nad.: Un posto al sole Dnevnik Variete: Circo Dnevnik, sledi Tg3 Linea notte estate Dok.: Correva l'anno Aktualno: Rai Educational Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: Il fuggitivo Nan.: Balko Nan.: Agente speciale Sue Thomas 17.20 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Carabinieri Nan.: Distretto di polizia 5 Aktualno: Forum - Il meglio di Nan: Nikita Nad.: Sentieri Film: A mezzanotte va la ronda del piacere (kom., It., '75, r. M. Fonda-to, i. V. Gassman) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Anni '50 (It., '98, i. E. Greg-gio, E. Cannavale) Film: Come una rosa al naso (kom., It., '76, r. F. Rossi, i. V. Gassman) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik - Pregled tiska Canale 5 8.40 9.10 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.45 17.45 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Papa ha perso l'aereo (kom., Danska, '04, r. K. Barfoed, i. L. Andersen) 17.05, 18.00, 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore Film: Inga Lindstrom - Vickerby per sempre (dram., Nem., '07, r. J. Delbridge) Aktualno: A gentile richiesta Variete: Velone Film: Due settimane per innamo-rarsi (kom., ZDA, '02, r. M. Lawrence, i. S. Bullock, H. Grant) Aktualno: Matrix extra (v. A. Vinci) v Italia 1 6.05 7.00 7.55 9.45 10.20 11.20 12.25 13.40 14.05 14.35 15.00 16.00 16.30 17.00 19.30 20.30 21.10 22.45 Nan.: I Robinson Nan.: Beverly Hills 90210 17.25 Risanke Nan.: Raven Nan.: Summer Dreams Nan.: Summer Crush 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Camera café Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 20.05 Risanka: Simpsonovi Nad.: Champs 12 Nan.: Blue Water High Nan.: H2O Nan.: Chante! Nan.: Tutto in famiglia Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi) Film: In linea con l'assassino (triler, ZDA, '02, r. J. Schumacher, i. C. Farrell, K. Surtherland) Film: The Ring 2 (srh., ZDA, '04, i. N. Watts) 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Dokumentarec o naravi 10.05 Nan.: Ai confini dell'Arizona 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.35 Variete: Ritmo in Tour 13.05 Šport: Sport Estate 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.30 Dok.: Borgo Italia 17.00 Risanke 19.00 Variete: Expo' Mittel School 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Lirika: I Capuleti e Montecchi 23.55 Dnevnik - Montecitorio 0.00 Aktualno: Videomotori LA 6.00 7.00 10.00 10.35 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05 16.05 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.20 0.25 0.50 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso Punto TG Aktualno: Due minuti un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Congiura di spie (voh., Fr., '66, i. L. Jourdan) Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan Dnevnik Aktualno: In Onda Dok.: La gaia scienza Aktualno: Complotti Nočni dnevnik Film: Fra' Manisco cerca guai (kom., It., '61, i. A. Fabrizi) (T Slovenija 1 6.40 Kultura 6.45 Odmevi 8.50 Sporočamo 9.00 Risanka: Nuki in prijatelji 9.05 Risanka: Mojster Miha 9.15 Ris. nan.: Marči Hlaček 9.35 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.15 Na potep po spominu 10.35 16.00, 18.40 Risanke 10.50 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.15 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine 11.50 Dok. portret Zore Stančič: Dve ali tri stvari, ki jih vem o njej (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Pisave (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.05 Nan.: Profesor pustolovec (pon.) 16.25 Potplatopis, 4. oddaja (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.45 Dok. oddaja: Zgodovina arhitekture 18.00 Naši vrtovi 18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nad.: Vrtičkarji 21.00 Mednarodna obzorja: Velika Britanija 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Dok. oddaja: Zadnji dnevni slavnih: Jaser Arafat 0.40 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 29.06.1992 (pon.) 1.10 Dnevnik (pon.) 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal (t Slovenija 2 ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.22 Dnevnik 6.30 7.00 8.35 9.25 9.55 11.00 13.00 15.00 15.50 1.35 Zabavni infokanal Infokanal Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 29.06.1992 Prisluhnimo tišini (pon.) Šport: Južna Afrika, SP v nogometu, osmina finala, posnetek iz Dur-bana Šport: Južna Afrika, SP v nogometu, osmina finala, posnetek iz Jo-hannesburga 17.50, 22.20 Nogometni Studio Šport: Južna Afrika, SP v nogometu, Tshwane, osmina finala, prenos 20.20 Šport: Južna Afrika, SP v nogometu, Cape Town, osmina finala, prenos 23.00 Šport: Južna Afrika, SP v nogometu - Vrhunci 0.00 Film: Lov na čarovnice (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.40 15.45 16.15 17.00 17.30 17.50 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.15 20.25 0.45 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevni program Čezmejna Tv - deželne vesti Euronews Film: Paquito Sredozemlje Srečanje v skupnosti Artevisione - Magazine Kuharski recepti Kino premiere Evropski magazin Vremenska napoved Primorska kronika 22.30, 0.30 Vsedanes - Tv dnevnik Šport Srečanje z... 21.15, 22.20 Ugani in zmagaj 21.30, 22.45 Južna Afrika: SP v nogometu Čezmejna TV - TDD i Tv Primorka Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Videofronta Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Primorski tednik Razgledovanja Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 10.30 Music Box; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.00 Jazz odtenki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na R; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 SP v nogometu; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Kronika; 19.00 Dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture: Dunajski filharmoniki in dirigent Ric-cardo Muti; 20.30 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00-8.00 Buongior-no da RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi -estate; 8.05 Horoskop; 8.00 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 8.45 Ballando con Secondo ca-sadei; 9.00, 21.30 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Ricordi golosi; 10.33, 13.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Odprti prostor - A casa di...; 11.00 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 14.00 Uomini e dei; 14.40 New entry; 15.00 Pesem tedna; 16.0018.00 E... state freschi; 18.00 RC Lounge Caffe'; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 Radio med vami; 22.00 London Calling; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 13.30, 16.15, 18.50 Napoved sporedov; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Proti etru (pon.); 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Torek, 29. junija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska _ slika a 1020 A O PARIZ 20/31 OBRUSELJ 14/29 ŽENEVA 14/30 O MILAN O 21/30 DUNAJ 14/25 O LJUBLJANA 0 12/27 C BEOGRAD o 17/20 ál O SOFIJA 16/27 LIZBONA O 17/28 SKOPJE O J6/22 X.T .v Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad Sredozemljem se razteza obširen anticiklon. V višjih Nad srednjo Evropo, Alpami in severnim Sredozemljem plasteh ozračja dotekajo šibki severni tokovi. je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam topel in razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.40 LUNINE MENE Luna vzide ob 22.40 in zatone ob 8.10 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.59 najnižje -51 cm, ob 14.08 najvišje 28 cm, ob 19.22 najnižje 3 cm, ob 24.04 najvišje 21 .Jutri: ob 7.20 najnižje -43 cm, ob 14.53 najvišje 27 cm, ob 20.35 najnižje 4 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 2 6 2000 m ..... ..... 11 21 2500 m..... ...... 8 16 2864 m..... ......5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona O GRADEC 14/29 M. SOBOTA O 13/29 ^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo prevladovalo lepo poletno vreme. V nižinskem pasu in ob morju bo v glavnem jasno; v hribih bo le zmerno oblačno, popoldne bo tam nekaj več spremenljivosti a z nizko verjetnost za kakšno krajevno ploho ali nevihto. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. Pretežno jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. O GRADEC M. SOBOTA O 13/30 (NAPOVED ZAJUTRI