Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 1. aprila 2022, leto 7, šte­vil­ka 7 Kamnik dobil prvo častno občanko Pomoč Branku, ki je v požaru izgubil dom Jasna Paladin Spodnje Palovče – V pone­ deljek, 28. februarja, je v sta­ novanjski hiši Branka Lebe­ ničnika v Spodnjih Palovčah prišlo do požara, ki je – kljub hitri intervenciji gasilcev PGD Kamnik in PGD Dup­ lica – več kot sto let star objekt tako močno poškodo­ val, da bivanje v hiši ni več mogoče, prav tako zaradi obsežnosti požara lastnik ni imel časa rešiti prav veliko svojega imetja, le nekaj do­ kumentov, družinskih slik, starih omar in oblačil ter hladilnik. Branku so še isti dan na pomoč priskočili so­ sedje in sorodniki, ki so odstranili ostanke ostrešja in že kmalu zatem skupaj z Občinskim štabom Civilne zaščite in Občino Kamnik začeli pripravljati vse po­ trebno za namestitev bival­ Občina Kamnik je v torek, 29. marca, na rojstni dan generala in pesnika Rudolfa Maistra, praznovala občinski praznik. Župan Matej Slapar je ob tem na slavnostni prireditvi podelil kar devet občinskih priznanj in med njimi imenoval tudi dva častna občana – ta naziv odslej nosita dr. Marjeta Humar in Anton Tone Smolnikar. Jasna Paladin ziv kot prva Kamničanka sploh prejela za odločilen pri­ spevek k demokratizaciji na Kamniškem ter ohranjanje spominov na obdobje osamo­ svajanja Slovenije, za spodbu­ janje narodne zavesti in utrje­ vanje domoljubja, spodbuja­ nje raziskovanja zgodovine in sedanjosti ter naravnih dano­ sti kamniške občine, posebej s trinajstimi zvezki Kamni­ škega zbornika, za delovanje na področju kulture ter za ži­ vljenjsko delo na področju slovaropisja in jezikoslovja. »Res vesela in hvaležna sem za to priznanje in zdaj si lah­ ko vzamem čas, da premis­ lim, kaj sem v življenju nare­ dila in kam me bo pot pones­ la naprej. Da sem vse to do­ segla, je zagotovo zaslužna tudi moja družina, pa tudi moji sodelavci na različnih področjih. Človek namreč ni­ česar ne more doseči sam,« je povedala dr. Marjeta Humar. V družbi častnih občanov (od leta 1903 do danes je ta naziv prejelo petindvajset posame­ znikov) se ji je letos pridružil tudi Anton Tone Smolnikar, ki je ta naziv prejel za življenj­ sko delo na področju novinar­ stva, poročanja o kamniških uspehih, za zagon kamniške lokalne samouprave in štiri mandate županovanja. »Raz­ mišljam o posameznikih, ki so ta naziv prejeli pred me­ noj, in lahko rečem, da sem vesel in zadovoljen. Hvala, Kamnik,« pa se je mestu, ki mu je tako ljubo, in občanom zahvalil Smolnikar. Nagrajenci so priznanja pre­ jeli iz rok župana Mateja Sla­ parja, ki je zbrane nagovoril tudi kot častni govornik. 5. stran 3. stran Foto: Jasna Paladin Kamnik – Do zadnjega kotič­ ka je bila v torek napolnjena dvorana Doma kulture Ka­ mnik, kjer so gostili osred­ njo proslavo ob letošnjem občinskem prazniku, posve­ čeno predvsem občinskim nagrajencem. Priznanja Ob­ čine Kamnik je letos prejelo kar devet posameznikov, ki so s svojim delom tako ali drugače pustili velik pečat v lokalni skupnosti. Bronasta priznanja so preje­ li: Janez Golob za vsestran­ sko udejstvovanje v krajevni skupnosti Tunjice, Martin Gorenc za dosedanje druž­ beno, kulturno in humani­ tarno delo ter Darinka Sla­ novec za dolgoletno ne­ utrudno delovanje na različ­ nih področjih, zlasti na lite­ rarnem. Srebrni priznanji sta prejela Mihael Babnik za doprinos k turistični in kulturni pre­ poznavnosti občine ter stal­ no pripravljenost za predaja­ nje znanja in Tomaž Pla­ hutnik za ugleden poustvar­ jalni opus in za vzoren peda­ goški prispevek k ohranja­ nju in strokovnemu razvoju citrarstva v domačem kam­ niškem prostoru, drugod po Sloveniji in tudi v tujini. Tudi zlati priznanji sta bili letos podeljeni dve, in sicer sta ju prejela Dušan Papež za izjemno delo na področju športa, podjetništva in dona­ torstva ter delo v občinskih organih in Bojan Pollak za uspehe na področju alpiniz­ ma. Vrhunec podelitve je bila za­ gotovo podelitev naziva čas­ tnega občana – letos kar dveh. Dr. Marjeta Humar je ta na­ nega zabojnika, ki bo Bran­ ku predstavljal začasni dom. V bližini pogorišča so v ta namen podrli svinjak in ob­ močje utrdili s peskom. Iz bližnjega objekta so napelja­ li tudi kanalizacijo in vodo­ vod, tako da se je v mobilno hišico lahko vselil točno me­ sec dni po požaru. Bivalni zabojnik mu je Občinski štab Civilne zaščite zagoto­ vil skupaj z Upravo Republi­ ke Slovenije za zaščito in reševanje. Branku so na pomoč prisko­ čili tudi na Župnijski karitas Kamnik, kjer so odprli tran­ sakcijski račun SI56 0231 2009 2509 685 (Karitas Ka­ mnik, Raspov prehod 1, 1241 Kamnik – namen: Požar Pa­ lovče), na katerem zbirajo denar, s katerim si bo lahko prenovil dom. Branko Lebeničnik ob stari hiši, ki jo je uničil požar, in pred bivalnim zabojnikom, ki bo njegov začasni dom Kolesarska dirka za Pokal Kamnika Letošnji prejemniki občinskih priznanj (manjka Tomaž Plahutnik) skupaj z županom Matejem Slaparjem / Foto: Gorazd Kavčič OBČINSKE NOVICE TURIZEM MLADI ZANIMIVOSTI Nova stanovanja in trgovska centra Terme so gonilo kamniškega turizma Uspehi učencev Glasbene šole Kamnik Vojaška zgodovina v muzeju Občinski svetniki so na marčevski seji obravnavali tudi prostorski akt, ki pred Titanom predvideva gradnjo dveh novih trgovskih centrov (Jagra in Lidla) in tridesetih večjih stanovanj. V Termah Snovik so s slavnostno prireditvijo zaznamovali dvajsetletnico neprekinjenega delovanja in se spomnili prehojene poti, ki jih je peljala od posmehov vse do zgodbe o uspehu. Tradicionalnega, že 51. Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije se je letos udeležilo sedemnajst učencev Glasbene šole Kamnik in vsi so se domov vrnili s plaketami. V Vojnem muzeju Kamnik, ki se nahaja v nekdanjem skladišču pod glavno avtobusno postajo, so odprli razstavo Od Maistra do osamosvojitve, ki bo odprta še do 4. aprila. stran 2 stran 6 stran 9 stran 12 Tunjice – Pogi team, ki ga je v okviru Kolesarskega društva Rog ustanovil najboljši kolesar sveta Tadej Pogačar, bo v nedeljo, 10. aprila, organiziral prvo kolesarsko dirko za Pokal Kamnika in VN Zavarovalnice Generali – mednarodno kolesarsko dirko in dirko za Pokal Slovenije za mlajše in starejše mladinke in mladince in za ženske v kategoriji elite. Start in cilj dirke bosta v Tunjicah, krog v dolžini 14,5 kilometra pa je zelo razgiban v stilu Strade bianche z dvokilometrskim makadamskim odsekom. Miha Koncilija v imenu organizatorjev vabi navijače k podpori, ob tem pa opozarja tudi na občasne popolne zapore cest na območju Tunjice– Vrhovje–Cerkljanska Dobrava–Komendska Dobrava–Podboršt–Gmajnica–Mlaka–Tunjice, ki bodo ta dan veljale od 10.45 do 16. ure. J. P. V nedeljo festival cvetnonedeljskih butaric Zgornje Palovče – V nedeljo, 3. aprila, bodo v Budnarjevi domačiji v Zgornjih Palovčah pripravili tradicionalni, že 8. Festival cvetnonedeljskih butaric. Obiskovalci si bodo od 13. ure dalje lahko ogledali več različnih cvetnonedeljskih butaric iz različnih slovenskih pokrajin, v »hiši« bo organizirana delavnica izdelovanja butaric, na voljo bodo velikonočne oblate, oljčne vejice, vsak obiskovalec pa bo prejel brošuro z opisanimi običaji in navadami, ki so značilni na Kamniškem ob velikonočnih praznikih. S. R. 2 petek, 1. aprila 2022 Občinske novice Triindvajseta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine (Ur. list RS, št. 22/2009) objavlja Nova stanovanja in trgovska centra RAZPIS za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine v letu 2022 Sklep o razpisu in obrazec vloge sta objavljena na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki Javna naročila in razpisi. Kontaktna oseba za dodatne informacije o razpisu je Mihela Veternik, tel. št. 01/831 82 48, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si. Občinski svetniki so na marčevski seji med drugim obravnavali dokument za gradnjo kanalizacije v Motniku in potrdili podražitev na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, najbolj vroča razprava pa se je razvila pri obravnavi dveh prostorskih aktov, ki bosta v Kamnik prinesla večje spremembe. MATEJ SLAPAR ŽUPAN www.kamnik.si Rok za predložitev vlog je 5. oktober 2022. Zbiranje pomoči za Ukrajino Jasna Paladin Kamnik – Občina Kamnik, Rdeči križ Kamnik, Župnijska karitas Kamnik in štab Civilne zaščite Občine Kamnik obveščajo, da še vedno poteka zbiranje materialne pomoči za Ukrajino. Zbirajo prehrano z rokom uporabe vsaj pol leta in zapakirano v originalno embalažo, higienske pripomočke, komplete prve pomoči z veljavnim rokom uporabe in gasilsko-reševalno ter osebno opre- mo, do nadaljnjega pa ne zbirajo oblačil, obutve, odej, rjuh in spalnih vreč. Zbiranje pomoči poteka v prostorih Župnijske karitas Kamnik (Raspov prehod 1), v okviru Rdečega križa Kamnik pa v prostorih nekdanjega Kino doma Duplica, na Jakopičevi ulici 11, in sicer ob sredah med 15. in 17. uro ter ob sobotah med 9. in 11. uro. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na telefon 051/374-207 (Katja Vegel – Občina Kamnik). Spominska slovesnost na Rakitovcu Foto: Dušan Božičnik Mali Rakitovec – Člani Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik - Komenda, Krajevna organizacija Rakitovec - Pšajnovica, so v soboto, 26. marca, pripravili slovesnost v spomin na 33 padlih borcev Šlandrove in Tomšičeve brigade in na požig desetih domačij marca leta 1944 na Malem in Velikem Rakitovcu. Slavnostni govornik je bil generalni sekretar ZZB NOB Slovenije Aljaž Verhovnik, v imenu Občine Kamnik pa se je dogodka udeležil podžupan Sandi Uršič. J. P. Praporščaki pred spomenikom na Rakitovcu ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2022 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 15. aprila 2022, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 7. aprila 2022. Jasna Paladin Kamnik – Svetniki so soglasno sprejeli Dokument identifikacije investicijskega projekta Izgradnja kanalizacije Motnik, na podlagi katerega bo občina lahko kandidirala za nepovratna sredstva Ministrstva za okolje in prostor, ki bo tovrstne naložbe sofinanciralo v višini 50 odstotkov. Sama investicija predvideva 2580 metrov kanalizacije in izgradnjo čistilne naprave za 250 populacijskih enot, stroški pa so ocenjeni na dober milijon evrov. Letos občina namerava pridobiti gradbeno dovoljenje in izbrati izvajalca, v prihodnjih dveh letih pa bodo izvedli samo gradnjo in pridobili uporabno dovoljenje. Občina se bo projekta lotila, četudi na razpisu za sofinanciranje morebiti ne bi bila uspešna. Dražji odpadki Soglasno je bil potrjen Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitve gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov za leto 2022 za občino Kamnik in potrditvi cen storitev gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v občini Kamnik, ki prinaša podražitev. Za 11,5 odstotka bodo dražji mešani komunalni odpadki, za 50 odstotkov (oz. 25 za manjša gospodinjstva) pa biološki odpadki. Zadnjo podražitev so svetniki potrdili pred šestimi leti, zato se jim je v teh razmerah (dvig stroškov plač, cestnin, energentov, oddaje nevarnih odpadkov …) zdela neizogibna. Po skrajšanem postopku so potrdili tudi spremembe odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v občini – bistvena novost je uvedba zbiranja papirja po sistemu »od vrat zornosti nameniti ozaveščanju občanov, saj številni odpadkov še vedno ne ločujejo, ekološke otoke pa izkoriščajo za odlaganje kosovnih odpadkov. Le skrbno ravnanje z odpadki se bo pozitivno pokazalo tako na položnicah kot v naravi. Proti sofinanciranju električnih skirojev Občinska uprava je svetnikom predlagala sprejem sprememb pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih kamniške občine, kamor so želeli med ukrepe, ki bi bili vsakoletno sofinancirani, dodati tudi nakup električnega skiroja. Čeprav na občini menijo, da bi s tem občane spodbudili, da bi manj uporabljali avtomobile in bi bil zato zrak v mestu čistejši, so svetniki predlog odločno zavrnili. »Raje podprimo nakup koles in spodbujajmo sistem Kamkolo,« je med drugim dejal svetnik Anton Tone Smolnikar. Pred Titanom bosta zrasla trgovska centra Kar nekaj razprave smo lahko slišali pri sprejemanju prostorskega akta, ki pred Titanom predvideva gradnjo dveh novih trgovskih centrov (Jagra in Lidla) in tridesetih večjih stanovanj. Spomnimo, da so svetniki ta dokument enkrat že zavrnili, tokratne spremembe pa so večino vendarle prepričale. Investitor ima za gradnjo že nekaj časa sicer že vsa potrebna dovoljenja, s tokratnim prostorskim aktom pa so gradnjo želeli narediti bolj prijazno mestu. »Ta travnik bi bil slej ko prej po- »Travnik pred Titanom bi bil slej ko prej pozidan, saj ni družbena lastnina, ampak je v zasebni lasti. Veseli smo lahko, da nam je investitor v večji meri prisluhnil in upošteval naše pripombe.« do vrat« (vsa gospodinjstva bodo nove zabojnike prejela do 1. julija) in nekatere novosti na ekoloških otokih, predvsem zbiranje odpadnega jedilnega olja. Svetniki so se tudi strinjali, da je treba na področju ravnanja z odpadki še več po- zidan, saj ni družbena lastnina, ampak je v zasebni lasti. Veseli smo lahko, da nam je investitor v večji meri prisluhnil in upošteval naše pripombe s prvega branja; ne nazadnje tudi pasji park. Je pa to dolg občinske uprave za nazaj, ne moremo kriviti sedanjih investitorjev,« je v razpravi povedal Sandi Uršič (LSU), Igor Žavbi pa je opozoril, da bodo nove gradnje prinesle le še več prometnih težav, in da bi prej morali zagotoviti še eno povezovalno cesto, zato v LMŠ predloga niso podprli. Na stihijsko razmišljanje v smislu »najprej zgradimo, potem bomo pa že nekako rešili promet« je nem domu, v domu za ostarele in nazadnje na pokopališču – gledati moramo nekaj desetletij naprej.« Seje so se udeležili tudi nekateri okoliški stanovalci, ki so zaskrbljeni opozorili, da bi načrtovana gradnja močno zmanjšala kakovosti njihovega bivanja, izrazili pa so tudi bojazen, da so tla morebiti onesnažena s kromom, ki je posledica usnjar- Stanovanja v Kamniku so potrebna, a ne za vsako ceno – so sklenili svetniki, čeprav so s tem tvegali, da bo občina investitorju morala povrniti že plačan komunalni prispevek v višini 1,2 milijona evrov. Priprava potrebnega prostorskega akta za pozidavo Utokove jame se zdaj vrača na začetek (nekajletnega) postopka. opozoril tudi Edis Rujovič (LDP), a na občinski upravi dodajajo, da je prometna študija že v pripravi, prav tako načrtovanje nove povezovalne ceste. V Utokovi jami še ne bodo gradili Še bolj burno, skoraj dve uri dolgo razpravo pa smo lahko slišali pri točki o zazidalnem načrtu za območje K6 Utok, ki je javnosti bolj poznano kot Utokova jama. Tudi ta prostorski akt ima že kakšnih dvajset let staro brado; investitor (družba ZIL) že ima potrebno gradbeno dovoljenje (za gradnjo hotela) in plačan komunalni prispevek, graditi pa zdaj namerava okoli sto stanovanj. A svetniki so mu prvotne namere zdaj nekoliko onemogočili. Znova so namreč poudarili prometno problematiko in pomanjkanje parkirišč pa tudi številne druge težave, ki bi jih tovrstna gradnja prinesla. Investitor je za približno sto stanovanj namreč predvidel le 209 parkirnih mest, od tega 195 v kletni garaži, namenjeni le za stanovalce. »Če želimo Šutno brez avtomobilov, je to zdaj naša zadnja priložnost, da to lahko zagotovimo, a investitor načrtuje le 14 zunanjih parkirišč za uporabnike poslovnih prostorov in obiskovalce, četudi vemo, da jih ob obstoječi soseski Mali grad že sedaj ni dovolj,« je največji pomislek poudaril Sandi Uršič, Igor Žavbi pa: »Nova stanovanja prinesejo pomanjkanje mest v vrtcih, nato v šolah, v zdravstve- ske industrije, in da mora občina to z zagotovostjo vedeti že pred samim začetkom gradnje. Pred svetniki sta v imenu stanovalcev soseske Mali grad, Šutne in južnega dela Parmove ulice spregovorila Jože Gajšek in Andreja Štefula. »Odločate o nas, o velikem številu Kamničanov, ste naši predstavniki in vaša naloga je, da predvidite težave, ki utegnejo slediti vašim odločitvam. Razmišljati bi morali bolj dolgoročno. Investitor bo stanovanja prodal, z njimi zaslužil, občini pa pustil težave. Papir prenese vse, že za sosesko Mali grad so bile narisane zelene površine, pa jih ni nikjer,« je svetnike nagovorila Andreja Štefula. Svetnike skrbi tudi dejstvo, da investitor šele sedaj opravlja meritve, ali je na tem območju sploh možno graditi garažno hišo v dveh etažah. Čeprav so izrazili obžalovanje, da javnost te problematike (pa tudi drugih sej občinskega sveta) ni tako pozorno spremljala že v fazi postopkov, so se svetnikov pripombe občanov, izražene na seji, kot kaže dotaknile, saj so predlagani odlok zavrnili (za so glasovali le svetniki NSi). Stanovanja v Kamniku so potrebna, a ne za vsako ceno – so sklenili svetniki, čeprav so s tem tvegali, da bo občina investitorju morala povrniti že plačan komunalni prispevek v višini 1,2 milijona evrov. Priprava potrebnega prostorskega akta za pozidavo Utokove jame se zdaj vrača na začetek (nekajletnega) postopka. 3 petek, 1. aprila 2022 Občinske novice Kamnik dobil prvo častno občanko 1. stran »Iskreno me veseli, da se po letih premora lahko ponovno srečamo v takem številu in obeležimo praznik občine Kamnik na način, kot smo ga bili vajeni. Naloga Občine Kamnik je, da skrbi za razvoj in napredek naše lokalne skupnosti. Da bodo občanke in občani v njej lažje in bolje živeli. Ogromno imamo še za postoriti, pa vendar je prav, da se ob občinskem prazniku spomnimo na dosežke in rezultate opravljenega dela. Kljub epidemiji nam je uspelo izvesti nemalo zadanih investicij in projektov. Lani smo tako začeli gradnjo nove šole Frana Albrehta, prenovili smo več cest in varnih šolskih poti, saj prenova infrastrukture ostaja ena od prioritet občine. Z odkupom nepremičnin je občina vstopila v lastništvo strateško pomembnih območij. Kot prvo z nakupom infrastrukture in določenega dela zemljišč na južnem delu nekdanje smodnišnice, saj to območje predstavlja velik potencial za razvoj gospodarstva in turizma. Ujeli smo zadnji vlak, da bo v prihodnje to lahko javno območje, namesto zaprta cona. Občina je odkupila tudi staro klavnico Mesa Kamnik na Usnjarski cesti. Z nakupom bomo lahko razvijali območje ob reki Kamniški Bistrici in temu predelu, ki sedaj ni v ponos mestu, dali novo vsebino. Občina vlaga tudi v infrastrukturo, ki je namenjena trajnostni mobilnosti, saj gradimo kolesarski povezavi – do Godiča in do Ljubljane. V Kamniku že tretje leto deluje sistem koles Kamkolo, s projektom Prostofer pa smo se vključili v trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših. Skrbimo za posodobitev vodovodne in kanalizacijske infrastrukture. Naša vizija je, da kar največ odpadnih voda odvedemo v Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik, in tako bo v tej polovici leta tudi naselje Igrišče bo dobilo umetno travo Začenja se prenova nogometnega igrišča Virtus v Šmarci, ki bo dobilo umetno travo in sodobno razsvetljavo. Naložba je vredna skoraj pol milijona evrov. Jasna Paladin Šmarca – V torek, 15. marca, je župan Matej Slapar z direktorjem družbe FS Group Milošem Junkarjem podpisal pogodbo o preureditvi nogometnega igrišča Virtus v Šmarci v nogometno igrišče z umetno travo. Dodatne površne za treninge in tekmovanja Dr. Marjeta Humar, župan Matej Slapar in Anton Tone Smolnikar / Foto: Gorazd Kavčič Črna priklopljeno na centralni kanalizacijski sistem. Vse sile usmerjamo v zavarovanje vodnega zajetja na Iverju. Dela na vrtinah, ki bodo zagotavljale vodo iz globokega vodonosnika in bodo alternativa v sušnih obdobjih, so v polnem teku in naj povem, da smo že prišli do stabilnega vodnega vira na globini 150 metrov pod zemljo in da je voda odlične kvalitete. Tudi ureditev sistema odpadnih voda na Veliki planini je ena izmed prioritetnih nalog občine. Ker se zavedamo, da v Kamniku na nekaj lokacijah primanjkuje parkirišč, občina pridobiva potrebno dokumentacijo za umestitev garažne hiše pri zdravstvenem domu. Pred kratkim smo podpisali pogodbo o preureditvi nogometnega igrišča Virtus v nogometno igrišče z umetno travo. Z vsemi projekti želimo občanom omogočiti pogoje za razvoj tako rekreativnega kot tudi vrhunskega športa. Gradimo in preurejamo tudi športna igrišča. Lani je bilo zgrajeno na Gozdu, letos pa bo obnovljeno na Vrhpoljah, prenovljena je atletska steza pri OŠ Marije Vere. Ustvarjamo boljše pogoje za razvoj podjetništva. V slovesnosti je sodelovala tudi Častna enota Slovenske vojske. / Foto: Gorazd Kavčič S prenovljenimi prostori KIKštarterja nudimo stimulativne pogoje za nova mlada podjetja. S pripravo občinskega prostorskega načrta pa želimo v prostor umestiti kar največ podjetniških in razvojnih turističnih idej. Delamo na tem, da bo OPN sprejet v roku enega leta. Pripravljamo strategije za razvoj kulture, mladinskega sektorja in turizma, ki je vedno bolj napredujoča gospodarska panoga v naši občini. Na vse omenjene dosežke smo lahko upravičeno ponosni,« je med drugim povedal župan Matej Slapar in dodal, da jim vizije in načrtov ne manjka. Praznovanje se je sicer začelo že v popoldanskih urah v središču Kamnika, najprej s promenadnim nastopom Mestne godbe Kamnik in položitvijo venca v preddverju občinske stavbe, nato pa s slovesnostjo pred Maistrovim spomenikom na Trgu talcev. Tudi tu se je zbralo kar nekaj občanov in več pomembnih gostov, slavnostni govornik pa je bil obrambni minister mag. Matej Tonin. Tudi letos je k slovesnosti pripomogla Častna enota Slovenske vojske. Občina Kamnik je lansko leto izdelala projektno dokumentacijo celostne ureditve športnega parka Virtus, ki v I. fazi predvideva preureditev velikega nogometnega igrišča v igrišče z umetno travo dimenzij 64 × 100 metrov, in sicer vključno z ureditvijo ustrezne drenaže ter odvodnjavanja igrišča in izdelavo primerno utrjene podlage. Prenovljeno nogometno igrišče bo opremljeno z umetno travo zadnje generacije, z izvedbo investicije bodo kamniškim nogometašem zagotovljene dodatne površine za trening in izved- bo tekmovanj. S podpisom pogodbe so položeni temelji za izvedbo prve faze prenove športnega parka Virtus. Podpisana pogodba v vrednosti 479.194,32 evra predvideva začetek del v začetku aprila, rok za dokončanje pa je devetdeset dni. »Veseli me, da se s tem projektom nadaljuje posodabljanje športne infrastrukture v občini Kamnik in da dosegamo velike premike. Objekt, ki bo prenovljen po sprejemljivi ceni, bo našim nogometašem omogočal vrhunske pogoje. Igrišče bo na voljo Nogometnemu klubu Kamnik pa tudi drugim klubom,« je ob podpisu pogodbe dejal župan Matej Slapar, direktor družbe FS Group Miloš Junkar pa, da imajo s tovrstnimi projekti v Sloveniji in Evropi bogate izkušnje, zato bo tudi kamniško igrišče prenovljeno kakovostno in v dogovorjenem roku. Prenova se bo nadaljevala v letu 2023 z izgradnjo elektro instalacij in postavitvijo objektov in naprav za razsvetljavo igrišča. Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik (Ur. list RS, št. 68/2003, 34/2004, 31/2008, 20/2017 in 42/2021) objavlja RAZPIS za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2022 Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: A) vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, B) vgradnja sodobnih plinskih kondenzacijskih kotlov, C) vgradnja toplotne izolacije fasade starejših eno- ali dvostanovanjskih stavb, D) vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stanovanjski stavbi, E) vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi (rekuperacija), F) vgradnja solarnih sistemov za pridobivanje električne energije (fotovoltaika). Sklep o razpisu, pojasnila k razpisu in obrazci vlog so objavljeni na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki Javna naročila in razpisi. Kontaktna oseba za dodatne informacije o razpisu je Mihela Veternik, tel. št. 01/831 82 48, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si. Foto: Gorazd Kavčič Prosilec, ki bo pridobil nepovratna sredstva po tem razpisu, lahko kandidira tudi za dodelitev državnih nepovratnih sredstev, če bo Eko sklad objavil razpis za nepovratne finančne spodbude. Položitev venca pri spomeniku Rudolfa Maistra MATEJ SLAPAR ŽUPAN www.kamnik.si Občane je nagovoril župan Matej Slapar. / Foto: Gorazd Kavčič Rok za predložitev vlog je 28. september 2022. 4 petek, 1. aprila 2022 Občinske novice, mnenja Meritve hitrosti odslej tudi na Parmovi ulici Jasna Paladin Kamnik – Prebivalci Parmove ulice v središču Kamnika so občinsko upravo opozorili, da so na ulici pogosti vozniki, ki vozijo občutno prehitro in s tem ogrožajo varnost pešcev in tudi otrok, ki se pogosto igrajo na pločniku in v okolici soseske Mali grad. »Se bo res morala zgoditi nesreča, da bo kdo ukrepal?« se v sporočilu, ki smo ga prejeli tudi v uredništvo, sprašujejo stanovalci, ki opozarjajo tudi na moteč in prekomeren hrup, ki ga prehitri vozniki povzročajo. Pobudo za uvedbo morebitnih ukrepov za umirjanje hitrosti na Parmovi ulici je konec februarja obravnavala Komisija za tehnično urejanje prometa Občine Kamnik, a sprejela sklep, da sprememb prometne ureditve ne bo, so nam pa na občini na naša vprašanja odgovorili, da je hitrost na tej ulici omejena na 30 km/h in da bodo lokacijo zdaj uvrstili na seznam ulic in odsekov, kjer občasno izvajajo meritve hitrosti. O hišnih imenih s krajani Tunjic Tunjice – Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je na območju krajevne skupnosti Tunjice, v naseljih Tunjice, Tunjiška Mlaka, Košiše in Laniše, s pomočjo nekaterih prebivalcev in informatorjev v minulih tednih že zaključila popis hišnih imen na terenu, zato pripravljajo prvo srečanje z domačini. Krajane krajevne skupnosti Tunjice na srečanje vabijo v torek, 5. aprila, ob 19. uri v gasilski dom v Tunjicah, kjer jim bodo predstavili rezultate popisa. Vsi lastniki domačij, za katere so znana stara hišna imena, se bodo lahko odločili za glinene tablice z napisom starega hišnega imena, ki jih bodo lahko pritrdili na pročelja stavb. J. P. KER NAM JE MAR Cvetka Slapnik, občinska svetnica NSi Mnenje občinskega svetnika Politična (ne) participacija mladih O iztekajočem se mandatu Karmen Drgan, svetnica LSU Jože Korošec, svetnik SLS V zadnjih desetih letih je število mladih upadlo za 31,1 odstotka. Ta upad ima brez dvoma ogromne posledice na družbeni položaj mladih, zato bi se morala lokalna in državna politika zavedati, da je vsaka mlada oseba za družbo danes še bistveno pomembnejša kot pred desetletji. Upad števila mladih ima posledice tudi na političnem področju, saj se zaradi njihovega manjšega števila zmanjšuje relativna pomembnost mladih kot volilne baze. Zanimanje za politiko med mladimi se je v zadnjem desetletju sicer nekoliko povečalo. Mladi se bolj kot pred desetimi leti čutijo politično kompetentni in so bolj naklonjeni neposrednemu komuniciranju s politiki. Vendar je pri tem pomembno poudariti, da je stopnja zanimanja mladih za politiko, vključno z njihovim poznavanjem politike, še nizka. S tem je povezano tudi zelo nizko zaupanje v nosilce politične oblasti, kar se med drugim kaže v visoki razširjenosti stališča, da običajen posameznik v naši družbi nima pravega vpliva na početje oblasti. Vse to ima seveda negativen vpliv na udeležbo na volitvah in na širšo politično participacijo mladih (Raziskava Mladina 2020). Delež mladih na lokalnih volitvah leta 2018 je bil zgolj 13-odstoten. Okroglo mizo na temo politične participacije mladih je organiziral Mladinski svet Kamnik 7. marca 2022. Razpravljavci so osvetlili probleme Do konca iztekajočega se mandata občinskega svetnika ostaja še pol leta, zato je čas za pogled nazaj in v prihodnost. Več kot pol mandata smo živeli v covidnih časih, ki so prinesli marsikatere omejitve gibanja, dela in življenja. Toda kljub težkim razmeram smo v občinskem svetu sprejeli kar nekaj odlokov ter potrdili vse proračune, v katerih so se našla tudi sredstva za velike projekte. Začetek gradnje Osnovne šole Frana Albrehta je zagotovo največji projekt v tem mandatu, prav tako Zbirni center za ravnanje z odpadki v Suhadolah. Nadaljevanje izgradnje kanalizacijskih sistemov v občini, obnova lokalnih cest, prav tako veliko vloženega v magistralne ceste v naši občini s strani države. Na zadnji seji občinskega sveta pa se je največ razprav vrtelo okoli Utokove jame. Jama že dolgo let kazi videz mesta pod Malim gradom. Tu bo treba najti kompromis med željami investitorja ter potrebami mesta Kamnik. Ne smemo pozabiti, da gradbeno dovoljenje za hotel že obstaja. Občinski svet pa bo moral tudi tehtno premisliti, kako bo ravnal, če bo treba vrniti plačani komunalni prispevek. Bojim mladih v družbi in poudarili točke, na katere se mora osredotočiti tako lokalna kakor državna politika. Osnova za izboljšanje položaja mladih je sprejetje in dosledno izvajanje Strategije za mlade, ki jo bo občinski svet obravnaval na prihodnji seji. Udeležba svetnikov Občine Kamnik na dogodku je bila minimalna, saj sta se od vseh povabljenih okrogle mize udeležila le podžupan Sandi Uršič in svetnica Ivanka Učakar. Občinski svet je tako potrdil, da mlade institucionalna politika spregleduje in da ima politika več koristi od nagovarjanja starejših, kar potrjuje tudi raziskava Mladina 2020. Upravičeno lahko zaključim, da je državljanski stil mladih danes podoben protestnemu gibanju, saj v ospredje postavlja konkretne cilje, ne političnih strank, saj so z njihove strani spregledani. Ko so mladi pravilno nagovorjeni, je rezultat popolnoma drugačen. Na referendumu o vodah leta 2021 so 46 odstotkov vseh glasov oddali volivci, mlajši od trideset let. Ali to ustreza politični eliti, pa presodite sami. Priprave na prvo fazo protipoplavnih ukrepov Kamnik – Občina Kamnik je skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za vode v preteklem tednu oddala na Ministrstvu za okolje in prostor vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za ureditev protipoplavnih ukrepov na Kamniški Bistrici na območju Šmarce. Projektna dokumentacija je namreč pripravljena, prav tako so izvedeni vsi potrebni postopki, tudi recenzija, v izdelavi pa je že razpisna dokumentacija za izbor izvajalca del. Po izdaji gradbenega dovoljenja bo sledila gradnja nove brvi pri Virtusu in prva faza protipoplavnih ukrepov. Na občini ocenjujejo, da bi dela lahko začeli v poletnih mesecih. J. P. V samostanu razvijajo kulturni turizem Mekinje – Zavod za kulturo Kamnik je pripravil večdnevno kulturno doživetje za obiskovalce Kamnika, s katerim želijo razvijati tudi kulturni turizem. Povezali so več ponudnikov. Nočitve z zajtrkom so organizirane v Samostanu Mekinje, paket vključuje ogled razstave Življenje za samostanskimi vrati, voden ogled Kamnika, ogled muzeja na Zapricah in ogled Poti smodnika in tovarištva po nekdanji kamniški smodnišnici. J. P. Sanacija zemeljskega plazu v Zgornjem Tuhinju Zgornji Tuhinj – Občina Kamnik je z izbranim izvajalcem, Komunalnim podjetjem Kamnik, začela sanacijo zemeljskega plazu nad občinsko cesto v Zgornjem Tuhinju. Poleg oporne konstrukcije v dolžini 28 metrov bodo zgradili še dve kamnito-drenažni rebri v dolžini 15 metrov. Vrednost sanacije je ocenjena na dobrih 72 tisoč evrov, bo pa občina na Ministrstvo za okolje in prostor podala vlogo za pridobitev sredstev za sofinanciranje sanacije. Dela bodo potekala predvidoma do meseca maja. J. P. se, da bo ob trenutni situaciji Utokova jama še vrsto let kazila videz mesta. Da pa življenje ne bi spet postalo prelepo, nas je doletela še vojna v Ukrajini, ki bo imela posledice za celo Evropo in svet. Človek si ne more predstavljati takšnih grozot v 21. stoletju. Že stari ljudje so govorili: »Boste videli, prišel bo čas, ko bo treba spet sejati žita.« In sedaj smo spet v teh časih. Upam, da bo Občina Kamnik z različnimi razpisi še naprej podpirala predelavo hrane oziroma bo to pomoč še povečala. Poklici, kot so kmet, živinorejec, poljedelec, pa bodo spet spoštovanja vredni poklici, ki se jih ne bomo sramovali. V Slovenski ljudski stranki smo vedno in bomo tudi v prihodnje podpirali celovit razvoj podeželja v dejavnostih kmetijstva, obrtništva in turizma. Vodovod do objekta GRS Kamnik še letos Jasna Paladin Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi Kljub hitrem tempu življenja, napredku in intenzivnosti do­ godkov okoli nas nikoli ne smemo in nismo pozabili na skrb za naše starejše. Tako je bilo tudi v tem mandatu v ob­ čini Kamnik. Med drugim se je Občina Ka­ mnik vključila v trajnostni vseslovenski projekt za mobil­ nost starejših. Projekt Prostofer povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz, in (starejše) aktivne voznike, ki radi priskočijo na pomoč. In ravno te dni mineva eno leto, odkar se je Občina Kamnik vključila v omenjeni projekt. Projekt je vsekakor dober tudi za našo občino, ki je precej velika in ima kar nekaj odroč­ nih vasic in krajev, ki so neko­ liko bolj oddaljeni od javnih prevoznih sredstev. V tem letu je Prostofer v občini Kamnik opravil 218 voženj, kar pome­ ni, da smo se svetnice in sve­ tniki pravilno odločili, ko smo v lanskem letu podprli pro­ jekt. Veseli me dejstvo, da je bil pred približno enim mese­ cem podpisan sporazum o gradnji prizidka Doma starej­ ših občanov Kamnik. Saj je že nekaj časa jasno, da ima DSO Kamnik prostorsko stisko in tako ni moč zagotavljati so­ dobnih standardov bivanja starejših. Naložba v prizidek je ocenjena na okoli tri milijo­ ne evrov in jo bo skoraj v ce­ loti plačala država, saj je usta­ noviteljica zavoda. Sporazum je bil podpisan v okviru vla­ dnega obiska, ko je minister za delo, družino, socialne za­ deve in enake možnosti Ja­ nez Cigler Kralj obiskal tudi DSO Kamnik. Ustrezna in celostna oskrba starejših je ključna prioriteta v mandatu ministra Cigler Kra­ lja. Realizirane so bile aktivno­ sti za zagotovitev dodatnih kapacitet za starejše, in sicer s podelitvijo koncesij, z inten­ zivnim črpanjem evropskih sredstev in v okviru razpolož­ ljivih proračunskih sredstev. Ministrstvo je v letu 2021 v okviru javne mreže prijavite­ ljem na razpis za koncesije na področju institucionalnega varstva podelilo 1285 novih mest. Letos pa bodo omogo­ čili še dodatnih 1107 mest. Z ustreznimi ukrepi in sredstvi se bo na ta način zagotovilo bolj prijazno in varno okolje stanovalk in stanovalcev v do­ movih za starejše. Tako na nivoju države kot tudi občine pa izziv za naprej goto­ vo predstavlja rast deleža sta­ rejšega prebivalstva, ki prinaša in bo prinašal številne spre­ membe ter nalagal podporo obstoječih ter razvijanje novih oblik podpore in pomoči. Mnenje občinske svetnice Kamnik – Občinski svetnik Edis Rujović (LDP) je na občinsko upravo naslovil vprašanje, kdaj bodo kamniški gorski reševalci v svojih prostorih, ki so si jih uredili na severnem delu nekdanje smodnišnice, vendarle dobili vodo. Društvo GRS Kamnik letos praznuje 100-letnico, uradno odprtje prostorov ob jubileju pa pripravljajo predvidoma septembra. »Če občina vabi turiste v kamniško visokogorje in na Veliko planino, potem je treba poskrbeti tudi za optimalno delovanje prostorov GRS Kamnik. Ne moremo jim očitati, da samo čakajo, da lokalna skupnost nekaj naredi. Praktično vse so doslej postorili sami, zato je občina dolžna poskrbeti za zunanjo ureditev novih prostorov GRS Kamnik in oskrbo objekta z vodo,« je med drugim dejal Rujović. Mihaela Brnot Veternik iz občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in gospodarske javne službe je odgovorila, da je gradnja sekundarnega vodovoda do objekta GRS Kamnik pred- videna letos; denar za to investicijo v proračunu je že zagotovljen. »V januarju je bilo izvedeno evidenčno naročilo za izdelavo geodetskega posnetka, oddajo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja na Upravno enoto Kamnik ter izdelavo dokumentacije za gradnjo vodovodnega omrežja do objekta GRS Kamnik. Izbranemu ponudniku je bila izdana naročilnica, na osnovi katere je ta že izdelal geodetski posnetek, dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja pa bo izdelal do 20. aprila. Sledila bo pridobitev mnenj mnenjedajalcev, ki so pogoj za oddajo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja na Upravno enoto Kamnik. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo izdelan projekt za izvedbo. Na osnovi izdelanih projektov in pravnomočnega gradbenega dovoljenja bo izvedeno javno naročilo za gradnjo sekundarnega vodovoda. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena pogodba za izvedbo del, ki bodo predvidoma izvedena sredi letošnjega leta,« je opisala potrebni postopek. 5 petek, 1. aprila 2022 Aktualno V Arboretumu razmišljajo »zeleno« V Arboretumu Volčji Potok so na tradicionalni novinarski konferenci ob začetku pomladi predstavili investicije minulega leta ter načrte in bogat program za letošnje leto. Jasna Paladin Volčji Potok – V Arboretumu Volčji Potok, kjer so v lanskem letu zabeležili močno povečan obisk, se že dolgo ne posvečajo zgolj cvetličnim in hortikulturnim dejavnostim, ampak v sodelovanju z drugimi ustanovami pripravljajo tudi vrsto kulturnih dogodkov, s čimer so zgleden primer sodelovanja med javnimi zavodi. Pohvalijo se lahko tudi z nekaterimi investicijami in predvsem načrti, ki so močno okoljsko naravnani. »Med investicijami, ki so bile izvedene v lanskem letu, smo se zelo razveselili kanalizacije v osrednjem delu parka, kjer je do sedaj nismo imeli, omogočala pa nam bo tudi ureditev novega gostinskega objekta, ki ga bomo v uporabo predali prihodnje leto. Dokončali smo tudi t. i. panoramsko pot med vhodom in staro upravo – edino pot v parku, ki je betonirana in tako bolj prijazna obiskovalcem na vo- Novinarje je nagovoril tudi direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek. / Foto: Jasna Paladin zičkih in v slabih vremenskih pogojih, tudi pozimi. Ob tej poti smo zasadili študijski nasad dreves za prihodnost, s katerimi želimo spodbuditi projektante, ki načrtujejo javne zasaditve, da to delajo premišljeno,« je na novinarski konferenci povedal direktor zavoda Aleš Ocepek. Z mislijo na okolje se bodo lotili še dveh investicij. V so- delovanju z Občino Kamnik bodo pri vrtnem centru do poletja postavili postajo Kamkolo, še letos pa bo po dolgoletnih prizadevanjih po parku zapeljal električni vlakec, ki bo zamenjal sedanjega, ki vozi na dizelski pogon. Pogodba z dobaviteljem je že podpisana, električni vlakec bo stal skoraj 360 tisoč evrov, nakup pa je v pretežni meri sofinanciran s strani ministrstva za okolje in prostor. Znova bo letos pester tudi program prireditev. Skupaj s Kulturnim domom Franca Bernika iz Domžal in Mestnim kinom Domžale bodo tudi letos junija pripravili sklop Koncertov v rozariju in Filmske večere v Arboretumu, ki bodo vsak četrtek, petek in soboto od konca julija do konca avgusta. Vabijo tudi na razstavo Pomladni cvetoči navdih. V razstavišču pod arkadami bodo na ogled čudoviti pomladni šopki različnih dimenzij. Poleg tega vabijo na razstavo sobnih rastlin, ananasovk in orhidej. Letos so asortiment razširili z izbranimi sobnimi rastlinami. Čez leto bodo na ogled trije različni cikli sobnih rastlin, opremljenih z imeni, opisi in navodili za nego. Tudi letos bo na ogled Spomladanska razstava cvetja in tulipanov s sejmom domače in umetnostne obrti ter druge cvetlične razstave v parku. Ščitijo pravice delavcev Selko ostaja predsednik Zveze slovenskih godb Jasna Paladin Kamnik – Na 30. zboru Zveze slovenskih godb, ki je bil v soboto, 19. marca, v Šoštanju, so predstavniki slovenskih in zamejskih godb ter orkestrov ponovno izbirali vodstvo Zveze, a do sprememb ni prišlo. Še en mandat so namreč zaupali Kamničanu Borisu Selku, članu in dolgoletnemu predsedniku Mestne godbe Kamnik, ki si je zaupanje v krovni organizaciji slovenskih godb pridobil z dosedanjim dobrim delom, ki ga je veliko izvajal tudi na terenu in tako iz prve roke spoznaval pobude in težave godbenikov. V Zvezi jih je združenih skoraj osem tisoč. Zbranim je predstavil program z rednimi nalogami in projekti, pa tudi nekaj novo- Boris Selko / Foto: Dušan Dobnik sti, med katerimi zagotovo izstopa večletna strategija delovanja slovenskega godbeništva kot zavezujoč dokument, s katerim bi pri državnih institucijah skušali spodbuditi večjo naklonjenost godbeniški dejavnosti. Pomoč Branku, ki je v požaru izgubil dom 1. stran Po najboljših močeh so mu z denarnimi prispevki in gradbenim materialom ter urami prostovoljnega dela nesebično in brez pomisleka na pomoč priskočili tudi sosedje (pri katerih je mesec dni tudi bival) in drugi krajani. Kdaj se bo lahko vselil nazaj v svoj dom, še ni znano, saj bo odločitev o tem, ali hišo prenoviti na starih temeljih ali jo postaviti na novo v manjšem tlorisu, odvisna tudi od vseh dovoljenj in zbranega denarja. Branko Lebeničnik, ki je brezposeln in živi le od socialne podpore, si takšne prenove sam namreč ne more privoščiti, zato je zelo hvaležen vsem, ki mu pomagajo. Društvo Delavska svetovalnica, ki pomaga delavcem in drugim ranljivim skupinam pri uveljavljanju njihovih pravic, ima v Kamniku že skoraj leto dni svojo aktivno podružnico in dela jim ne manjka. Prisotnost na terenu bodo zato še okrepili. Kamnik – »Kjer ni občutka nadzora, se kršitve delavskih pravic kar razplamtijo, zato je pomembno, da ne sedimo v pisarnah in svoje delo opravljamo na terenu, in prav Kamnik je ena prvih občin, kjer deluje naša aktivna podružnica. Manjša mesta namreč niso manj izpostavljena kršitvam delavskih pravic, saj tu ni mreže, na katero bi se ljudje lahko zanesli, hkrati pa so manjša mesta umaknjena od raznih nadzornih organov,« je na novinarski konferenci v uvodu povedal vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić in skupaj z Luko Lukičem in Ivanom Mitrevskim spregovoril o najpogostejših težavah, s katerimi se srečujejo delavci v Kamniku, ter o tem, na kaj morajo biti delavci pozorni, ko se soočajo s kršenjem delavskih pravic. Opozorili so, da se prav pod krinko povezanosti lokalne skupnosti skriva kršitev pravic delavcev – povečini s strani delodajalcev pa tudi nekaterih institucij, ki izvajajo določene postopke. V Kamniku se pojavljajo podobne kršitve kot drugod po Sloveniji, kot so neizplačilo plač, presežek nadur, sumljive odpovedi delovnega razmerja, šikaniranje na delovnem mestu, delo na črno ... »Večinoma je dovolj neposredno soočenje z delodajalcem. Če to ne zaleže, se poslužujemo tudi sodnih postopkov. Kar si želimo sporočiti delavcem, je predvsem to, da si je treba vsako stvar shraniti oziroma zabeležiti. Če te delodajalec nadleguje med bolniško odsotnostjo, če ti grozi zaradi bolniške odsotnosti in podobno, si je vsa ta sporočila treba shranjevati, saj v primeru pravnih postopkov to pogosto pride prav. Najhuje je, če si podvržen neprimernemu odnosu, pa nimaš dokaza,« so povedali sogovorniki, ki poudarjajo, da so kršitvam podvrženi tudi mlajši delavci, ki šele vsto- Hiša ni več primerna za bivanje. / Foto: Jasna Paladin Gostili so ministrico dr. Heleno Jaklitsch Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Goran Lukić in Luka Lukič iz Delavske svetovalnice in Ivan Mitrevski, koordinator Delavske svetovalnice v Kamniku pajo na trg dela. Pomembno je, da se delavci nanje po pomoč obrnejo pravočasno (roki so v postopkih pomembni) in da imajo za kršitve tudi dokaze. Njihovo delovanje prinaša rezultate, a na podlagi izkušenj s terena bo dela še veliko. Trenutno imajo redne obiske Kamnika vsak drugi četrtek, so pa dostopni tudi na brezplačni telefonski številki 080 1434, elektronski pošti info@delavskasvetovalnica.si in na 051 365 966, kjer se potrebam prilagajajo sproti. Zaposleni v Delavski svetovalnici so na voljo za pomoč, oporo in znanje, ampak na koncu je stvar posameznika, kako oz. če bo uveljavljal svoje pravice. Kamnik – Člani Društva sv. Jakoba Kamnik in Demosa na Kamniškem so v četrtek, 24. marca, v dvorani Frančiškanskega samostana pripravili srečanje z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Heleno Jaklitsch. Zbranim je povedala, zakaj jo zanimajo izseljenci, zamejci in manjšine, zakaj je pomembno poznati našo lastno zgodovino in kakšne izzive prinaša funkcija ministrice na tem področju. Z gostjo se je pogovarjal Tone Gorjup, dogodka pa se je udeležil tudi častni konzul Slovenije v Sydneyju Anthony Tomažin. J. P. Likovni natečaj projekta Branje je iskanje Kamnik – Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik v okviru projekta Branje je iskanje razpisuje likovni natečaj za novo knjižno kazalko. K sodelovanju vabijo predšolske otroke in učence osnovnih šol, ki svoje izdelke lahko oddajo vse do 23. aprila. Izhodiščni pravljici za ustvarjanje sta Smaragdni gozd želja avtorice Petre Šuštar (predšolski otroci in prva triada) in slovenska ljudska pravljica Zlata orehova vejica (druga in tretja triada). Več informacij na www.kam.sik.si, na e-naslovu barbara.petrusic@kam.sik.si in na številki 01 831 12 17. J. P. 6 petek, 1. aprila 2022 Turizem Terme so gonilo kamniškega turizma V Termah Snovik so v torek, 22. marca, na svetovni dan voda, s slavnostno prireditvijo zaznamovali dvajsetletnico neprekinjenega delovanja in se spomnili prehojene poti, ki jih je peljala od številnih dvomov in posmeha vse do zgodbe o uspehu. Snovik – Dvajsetletnico neprekinjenega delovanja so s torto za obiskovalce v termah praznovali že 25. januarja, ker pa epidemiološki ukrepi praznovanja v širšem krogu takrat niso dopuščali, so s slavnostno prireditvijo počakali vse do marca. V večnamenski dvorani Tuhinjka so pripravili pogostitev za predstavnike občine in turističnih organizacij, domačine, medije in številne druge podpornike, ki jih spremljajo že od samega začetka. Zbrani so si bili enotni, da so Terme Snovik prehodile izjemno pot, saj so pred dobrima dvema desetletjema le redki verjeli, da bi topla voda, ki izvira v bližini, lahko predstavljala tako uspešen turističen produkt. Zahvala za to uspešno zgodbo gre vizionarju Ivanu Hribarju – očetu Term Snovik, ki je še danes prokurist družbe, vodenje pa je nedavno prevzela njegova hčerka Katarina Hribar, ki s termami raste že od rane mladosti. V podjetju se je kalila kot sobarica, natakarica, receptorka, vodja recepcije, vodja Foto: Gorazd Kavčič Jasna Paladin Terme Snovik vodi direktorica Katarina Hribar. animacije in odnosov z gosti, vodja razvoja in novih produktov in vodja Centra bazen, wellness in Kneipp; zdaj pa je postala še direktorica. »Že od začetka smo povezani z domačini, skupaj organiziramo različne prireditve in tako gradimo prepoznavnost term, Tuhinjske doline in Kamnika. V epidemiji covida-19 nismo poslovali kar deset mesecev. To obdobje ni bilo lahko, a smo ga izkoristili za pridobivanje novih znanj, vzdrževalna in investicijska dela ter oblikovanje novih turističnih produktov. Naše poslanstvo je spodbujanje zdravega in ak- tivnega življenjskega sloga ter skrb za okolje in dobro počutje gostov, krajanov in zaposlenih,« je poudarila direktorica, ki je Ivanu Hribarju za vse opravljeno delo podelila tudi posebno jubilejno priznanje in fotografijo velikega formata z motivom domače doline. Ta je priznal, da je najbolj ponosen na njihovo blagovno znamko Eko svet Term Snovik in da jim idej za nadaljnji razvoj še zdaleč ni zmanjkalo. »Zaključujemo ureditev zunanje terase, ki bo posvečena Sebastianu Kneippu; izvajamo aktivnosti za postavitev kampa Pri mlinskem kamnu, pripravljamo tudi aktivnosti za hotel z veliko večnamensko dvorano, želimo pa si tudi olimpijskega bazena z vso pripadajočo infrastrukturo. Najpomembnejša pa sta kakovost storitev in zadovoljstvo zaposlenih, zato načrtujemo tudi postavitev vrtca za otroke zaposlenih in okoliških prebivalcev,« je naštel Hribar. Terme Snovik so eden od najpomembnejših turističnih ponudnikov v širši okolici, ustvarijo pa kar polovico vseh nočitev v občini Ka- mnik. V dvajsetih letih obratovanja je bazene s termalno vodo obiskalo že več kot 2,5 milijona gostov, ki so ustvarili več kot 560 tisoč nočitev. »Skupaj s termami se razvija celotna dolina in tudi občina. Terme Snovik so stabilno podjetje, ki zaposluje domačine, ima lokalne dobavitelje, kratke dobavne verige in je tako samooskrbno, hkrati pa zaradi uporabe obnovljivih virov energije tudi energetsko neodvisno. To daje Termam Snovik stabilnost tudi v času nihanj in kriz. Terme Snovik niso samo največje turistično podjetje v občini Kamnik, temveč so tudi gonilo razvoja,« pa je poudaril kamniški župan Matej Slapar. Z njim se je strinjala tudi Ilona Stermecki, v. d. direktorice Slovenske turistične organizacije, ki s termami vseskozi odlično sodeluje. Poudarila jih je predvsem kot pionirje na področju trajnosti in družbene odgovornosti, ki so lahko zgled vsem ostalim ponudnikom. Vodstvu Term Snovik je čestital tudi podpredsednik vlade, obrambni minister in domačin Matej Tonin, ki zgodbo o uspehu vidi v treh Ena od zadnjih pridobitev je večnamenska dvorana Tuhinjka, pred katero urejajo tudi teraso. / Foto: Gorazd Kavčič točkah: »Prvič, nemogoče stvari so mogoče, če vanje verjameš. Treba je imeti ljudi, ki verjamejo v nemogoče. Tu moram omeniti Ivana Hribarja, ki je kljub norčevanju številnih verjel v zgodbo, in se zahvaliti lastnikom zemljišč, ki so tej nemogoči zgodbi verjeli. Če v nemogoče stvari verjameš in tudi trdo delaš za to, po- tem se te stvari slej ko prej tudi zgodijo. Drugič, naravna bogastva prinašajo razcvet, če jih upravljajo pravi ljudje. In tretjič, turizem je velika priložnost. A nič se ne zgodi samo po sebi, te stvari je treba negovati. Prepričan sem, da je pred slovenskim turizmom in Termami Snovik velika in lepa prihodnost.« Tunjiško vodo predstavili arabskemu svetu Naročnik oglasa: NOVA SLOVENIJA, DVORAKOVA 11 A, 1000 LJUBLJANA NSi je zanesljiva izbira za varno prihodnost Volilna kampanja je že v polnem teku. Nova Slovenija je že pred časom predsta­ vila svoj vladni program in listo kompe­ tentnih, prepoznavnih kandidatov. Po Sloveniji boste v teh dneh ujeli tudi av­ tobus Odločno naprej, kjer nas najdete in lahko poklepetate z nami. V Novi Sloveniji smo se na prihajajoče vo­ litve dobro pripravili, predvsem z delom in našimi rezultati v mandatu, ki se zaklju­ čuje. Dokazali smo, da znamo od besed preiti k dejanjem. Za nas program niso le obljube, temveč jasna zaveza. To smo do­ kazali tudi z delom v tem mandatu. Na prihajajočih volitvah je podpora Novi Sloveniji glas za gospodarsko močno, varno in v prihodnost usmerjeno Slo­ venijo. Izhajamo iz vrednot krščanske demokracije, ki v teh nemirnih časih po­ menijo stabilnost. Ponosni smo na našo kulturo in tradicijo, zavezani smo vredno­ tam slovenske osamosvojitve. V naslednjem mandatu imamo tri ključ­ ne prioritete. Slovenija mora postati de­ žela priložnosti, kjer vsak lahko razvije vse svoje potenciale, država pa mora za­ gotoviti pogoje za to. Potrebujemo bolj­ še podjetniško okolje, država si mora od našega dela vzeti manj. Delo je vrednota Direktorica je odlično slano torto razrezala v družbi prokurista in očeta Term Snovik Ivana Hribarja (desno) in legendarnega natakarja Hermana Pančurja. / Foto: Gorazd Kavčič in kdor dela, mora dostojno živeti. Po­ memben korak smo že naredili tudi s sprejetim zakonom o dohodnini, ki vsem prinaša višje plače. Potrebujemo premik od državnega k vsem dostopnemu javnemu zdravstvu. Vsak mora priti do zdravnika, ko ga po­ trebuje. Denar mora slediti pacientu, ki se svobodno odloča, kje bo opravil zdrav­ stveno storitev. Odločno moramo podpreti slovenske družine in v našo družbo vnesti več ve­ selja do življenja. Odločitev za otroka ne sme negativno vplivati na družinski pro­ račun. Mir ni samoumeven. Varnost je ključna, da zagotovimo delovanje vseh podsis­ Tunjice – Katja in Boštjan Jelovčan iz Zdravilnega gaja Tunjice sta se marca kot del gospodarske delegacije, ki so jo sestavljali Zavod Blejski vodni festival, Javna agencija SPIRIT Ljubljana in ministrstvi za okolje in prostor ter zunanje zadeve udeležila Svetovne razstave Expo v Dubaju. »Na svetovni dan voda, 22. marca, smo govorili o pomembnosti vode v naši državi, predstavili pa smo jim tudi tunjiško živo vodo, ki jo za tujino ročno polnimo 24-karatnimi zlatimi lističi pod blagovno znamko Water is Gold (Voda je zlato, op. a.). Boštjan, ki je tudi vodni somelje, jim je predstavil pomen pitja vode in naredil vodni koktajl,« nam je povedala Katja Jelovčan in dodala, da so prisotni iz arabskega sveta njihovi predstavitvi sledili z navdušenjem. J. P. temov družbe in je garant družbene bla­ ginje. Poskrbeli bomo za našo varnost. Nadaljevali bomo pospešeno moderni­ zacijo Slovenske vojske in odločno pod­ pirali gasilce ter službe v sistemu zaščite in reševanja. Ministrska ekipa NSi je dokazala, da smo učinkoviti in da zmoremo premikati stva­ ri, ki so stale desetletja. V teh zahtevnih časih stavimo na preverjeno ekipo. Glas za Novo Slovenijo pomeni, da bo naša ministrska ekipa lahko nadaljevala svo­ je uspešno delo. Skupaj lahko spišemo novo zgodbo o uspehu. Odločno naprej! Mag. Matej Tonin Katja Jelovčan s tunjiško vodo, ki jo polnijo tudi za arabski trg / Foto: Boštjan Jelovčan 7 petek, 1. aprila 2022 Kultura Moč besede in podob Večer poezije in vina na Lazah V Samostanu Mekinje so v sklopu počastitve 100. obletnice rojstva pesnika Franceta Balantiča pripravili spominski večer v znamenju poezije, glasbe in likovnih podob. Unesco je že leta 1999 razglasil svetovni dan poezije in ga umestil na 21. marec. V Kulturnem društvu Tuhinj ob tem dnevu že vrsto let prirejajo Večer poezije in vina. Po dveletnem premoru so se ga letos ponovno odločili izpeljati v živo. Igor Kavčič Monika Jeglič Laze v Tuhinju – Lanskoletni Zoom večer poezije je bil namenjen Prešernovemu nagrajencu Feriju Lainščku, letos pa so se osredotočili na dve obletnici, med katerima smo se znašli. Brali Balantičeve in Kajuhove pesmi Rdeča nit tokratnega dogodka je bila poezija Franeta Balantiča in Karla Destovnika - Kajuha. Novembra lani smo se namreč spominjali stote obletnice rojstva Franceta Balantiča, letos decembra pa bomo zaznamovali stoto obletnico rojstva Karla Destovnika - Kajuha. Oba sta tudi umrla v svojem 22. letu, kar je glede na letnico aktualnega leta le še zaokrožilo simbolni pomen dogodka. Člani kulturnega društva so želeli pokazati, da je zdaj, ob aktualnem dogajanju v Evropi, še bolj kot kdaj koli prej čas, da gradimo mostove in ne postavljamo zidov. Pesmi obeh ustvarjalcev so izmenično dopolnjevale zgodbo. Začeli so s pesmimi, ki so predstavile identiteto obeh pesnikov in nadaljevale pot s prepletom let- Tri Balantičeve pesmi je priredil skladatelj dr. Andrej Misson, pod njegovo taktirko so jih izvedli pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira. / Foto: Tina Dokl pretirali člani Društva slovenskih pisateljev Brane Senegačnik, Miklavž Komelj in Maja Vidmar, ki so ob pesmih Kamničana za ščepec sodobnosti dodali še vsak nekaj svojih pesmi. V nadaljevanju je umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn predstavila natečaj z naslovom Popotnica bogata bo spomin in moč, na katerega so lani v knjižnici povabili 14 likovnih ustvarjalcev, ti so vsak v svoji likovni govorici poustvarili Balantičeve pesmi in ob tem spre- govorila o delih, ki so jih prispevali Irena Gayatri Horvat, Lojze Kalinšek, Anja Kranjc, Polona Lovšin, Nikolaj Mašukov, Marko Novak, Polona Petek, Tomaž Perko, Stanislava Sluga - Pudobska, Karmen Smodiš, Dušan Sterle, Kaja Urh, Nina Zuljan in Viktor Šest. Slednji, v Mariboru živeči Kamničan, je pesnikov portret z veduto Kamnika v ozadju podaril knjižnici. Večer je zaključil nastop pevcev Prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika, ki je izvedel tri Ba- lantičeve pesmi, ki jih je priredil skladatelj in tudi zborovodja dr. Andrej Misson. Slišali smo pesmi Zasuta usta ter krstni izvedbi pesmi Pot brez konca ter Pridi, deklica. S spominskim večerom so se v njegovem Kamniku tako v obliki treh umetnosti, besede, glasbe in podobe, posvetili kljub njegovi izjemnosti dolgo zamolčanemu pesniku, rojaku Francetu Balantiču. S pesmimi in njih podobami se še vedno lahko seznanite tudi z ličnim katalogom, ki je naprodaj v knjižnici. Prepevajo že dvajset let Janez Pančur Ljudske pevke Predice so ob dvajsetletnici delovanja pripravile koncert v Domu kulture Kamnik. Ljudske pevke Predice ob zvesti spremljavi Jožeta Jagodica Vettorazzi, Jelica Slavič, Nežika Drovenik, Frančiška Kadunc, Ivanka Kosec in Metka Vodlan. Predice so v minulih dveh desetletjih nastopale na številnih prireditvah po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Nastopale so v vrtcih, šolah, občinskih prireditvah, domovih starejših občanov, na porokah in rojstnodnevnih zabavah, redno pa se udeležujejo tudi nastopov na medgeneracijskih srečanjih v Cankarjevem domu. Izdale so tri zgoščenke in posne- le videospot na Zapricah, za svoje delo pa so prejele že več priznanj, med drugim tudi najvišje državno priznanje na srečanju ljudskih pevcev in godcev na Šmartnem na Pohorju ter Maroltovo priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za 15-letno poustvarjanje, ohranjanje in posredovanje kamniške ljudske glasbene dediščine. Na tokratnem jubilejnem koncertu so sodelovali tudi gostje. Ob spremljavi mojstra na citrah Tomaža Pla- hutnika so pesmi zapele njegovi hčeri Ana in Manca ter članica skupine Štefka Cerar, program pa je s pesmimi popestril tudi Simon Eržen. V imenu Občine Kamnik je pevkam čestitala Liljana Juhart Mastikosa. »Veseli me, da se tovrstna glasba ohranja. Upam in želim si, da bi se ljudsko izročilo v glasbi in pesmi preneslo tudi na mlajše generacije,« je dejala. Zbrane pa je nagovoril in jim čestital tudi Tone Ftičar, vodja kamniške izpostave JSKD, ki je članicam tudi podelil priznanja. Za ohranjanje in oživljanje ljudske dediščine je Maroltovo listino prejela vodja skupine Angelca Jagodic, ki je skupaj s soprogom Jožetom Jagodicem prejela tudi častno Maroltovo značko za več kot tridesetletno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine. Srebrno značko za desetletno udejstvovanje je prejela Štefka Cerar, bronasto za petletno vztrajanje pa Mija Gorjup, Danica Kočar in Dragica Požek. inženir elektroenergetike, skrben mož, oče in dedek, gasilec, kmet 22 VRNIMO LJUDEM DOSTOJANSTVO Kamničani ga podpiramo za poslanca. mag. Julijana Bizjak Mlakar Naročnik oglasa: DESUS, KERSNIKOVA ULICA 6, 1000 LJUBLJANA Kamnik – Prejšnji mesec je minilo dvajset let od začetka pevskega udejstvovanja Predic. Marca leta 2002 so se namreč prvič zbrale na pobudo danes pokojne ljubiteljice ljudske umetnosti Ive Šubelj Kramar in zapele v Društvu upokojencev Kamnik. Pesem Le predi, dekle, predi se jim je zdela tako domača in lepa, da so nanjo navezale ime skupine in vse od takrat nastopajo kot Ljudske pevke Predice. Najprej so v zasedbi nastopale Angelca Jagodic, Ana Kuret, Marta Vrhovnik, Joži Belcijan in Tončka Nahtigal, kmalu pa se jim je s harmoniko pridružil še Jože Jagodic, ki je vse od takrat njihov zvesti spremljevalec. Z leti se je tudi pevska zasedba spreminjala. Danes tako poleg Angelce Jagodic, ki je tudi vodja skupine, v skupini Predice prepevajo še Štefka Cerar, Danica Kočar, Dragica Požek, Marica Erce in Mija Gorjup, v preteklih letih pa so skupino tvorile tudi Fani Klemenc, Vida Foto: Aleš Senožetnik Aleš Senožetnik nih časov. Drugi sklop so zaznamovale pesmi, na katere je legla senca boja in vojne, zaključili pa so s pesmimi o ljubezni in hrepenenju. Poezijo so interpretirali Iva Bajde, Uroš Bajde, Matjaž Gorjan in Monika Jeglič, ki je dogodek tudi povezovala. Dogajanje na odru so obogatile mlade tuhinjske glasbenice: Patricija Krhin na klavinovi, Karin Podbelšek na violini ter Eva Kožlakar in Špela Jeglič, ki sta ob spremljavi kitare zapeli dve pesmi. Da obiskovalci niso dobili le hrane za dušo, so v kulturnem društvu poskrbeli tudi za izbrana vina ter hrano, z obojim pa je goste stregel natakar Herman Pančur. Organizacija tovrstnih dogodkov je vedno drzna odločitev. Toda lep obisk dogodka in izjemne pozitivne kritike obiskovalcev so dokaz, da ima kultura v Tuhinjski dolini prihodnost. Poleg tega sta bili tako zasedba na odru kot v dvorani lep izkaz medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja, sam večer poezije pa se je zelo organsko prelil v prijetno druženje ob pogovoru in pesmi. Naročnik: DeSUS-Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Kersnikova 6, 1000 Ljub ljana Kamnik – V kamniški knjižnici, ki nosi ime po rojaku pesniku Francetu Balantiču (1921–1943), so od lanskega novembra pripravili več dogodkov, s katerimi so zaznamovali 100. obletnico njegovega rojstva in se ob tem spomnili tudi na njegov kljub kratkemu življenju izjemen pesniški opus. Sklop dogodkov so pred dnevi v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev sklenili z večerom v Samostanu Mekinje. Publika je bila deležna različnih umetniških izrazov, ki zajemajo Balantičev pesniški opus. Direktorica knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir je med drugim povedala, da se je pesnikov rodni Kamnik, predvsem odkar imamo svojo državo, z različnimi dogodki večkrat spomnil na svojega rojaka, še posebej s postavitvijo spomenika, njegovega portreta, leta 1991. Odtlej naj bi bili ideološki boji mimo, posvetili naj bi se Balantičevim pesmim, a se je nekaj prvega še vrnilo v času poimenovanja kamniške knjižnice po njem. Tokratni večer je minil povsem v znamenju poezije. Balantičeve pesmi so inter- ZaKer varno, uspešno, suvereno drži besedo, je odločen in pošten. in Ker premore zdravo kmečko pamet. ljudem prijazno državo brez delitev Ker kotzaupamo: gasilec rešuje in življenja ljudi. Julijani častnipremoženje občan dr. Aleksander Doplihar, Ker bo kot poslanec naredil več za upokojence, kirurg dr. Erik Brecelj, nekdanja ravnateljica Glasbene starejše Nina kakor Osredkar, tisti, šoledelavce, Kamnik kmete, Darka mlade Skalar,in pesnica ki veliko govorijo in obljubljajo. podjetnica Mojca Škraba, Danilo Poljanšek, dipl. med. s.Mag. Darinka Klemenc, šofer Janez Slapnik, podjetnik Julijana Bizjak Mlakar, družine Osenar, Bukovec, Janez Mlakar, šivilja Anica Osolin, nekdanja ravnateljica Agović, Zore, Loboda in druge družine ter mnogi Gimnazije Rudolfa Maistra Kamnik Maja Sajovic Verbole, posamezniki, ki ga Romšak poznamoininštevilni cenimo. Janko Loboda, kmet Jože drugi. 8 petek, 1. aprila 2022 Društva Prejeli spominske medalje Otroke bodo peljali na letovanje V Društvu prijateljev mladine Kamnik zbirajo denar, s pomočjo katerega bodo poleti lahko peljali otroke na morje. Jasna Paladin Kamnik – Člani novoustanovljenega Društva prijateljev mladine Kamnik so že zavihali rokave in v soboto, 26. marca, pripravili prvi dogodek za najmlajše. V sodelovanju s kamniškimi čebelarji so namreč v Šmarci organizirali sajenje in sejanje medovitih rastlin. Pripravljajo pa se tudi že na organizacijo letovanja za otroke iz socialno šibkih družin. »V sodelovanju z Zavodom za letovanje in rekreacijo otrok smo že določili tri termine, in sicer od 12. do 22. julija, od 22. julija do 1. avgusta in od 1. do 11. avgu- sta. Da pa bomo lahko uresničili sanje mnogih otrok, prosimo podjetja in posameznike, da nam pomagajo z denarnimi prispevki,« nam je povedala predsednica društva Sonja Flis Loboda. Društvo prijateljev mladine Kamnik je v ta namen že odprlo TRR SI56 0231 0026 4121 019 (Sončna ulica 4, Šmarca, 1241 Kamnik), kamor denar lahko nakažete. Starši, ki bi svoje otroke želeli poleti razveseliti z morjem, pa si tega ne morejo privoščiti, lahko svoje otroke prijavijo na e-naslov info. dpmkamnik@gmail.com, kjer tudi dobijo več informacij. Združenje borcev NOB Kamnik z novim predsednikom Kamnik – Člani Združenja borcev NOB Kamnik so na programski volilni skupščini društva v torek, 22. marca, izvolili novo vodstvo. Dosedanjega predsednika Dušana Božičnika je zamenjal Igor Kanižar. J. P. Člani Območnega združenja slovenskih častnikov Kamnik - Komenda smo se po dveh letih znova v živo sestali na letnem zboru članov. Marjan Schnabl Kamnik – Pregledali smo opravljeno delo in naloge za leto 2021 in sprejeli nove za naslednji dve leti, saj nam je ministrstvo za obrambo dodelilo status društva v javnem interesu. Zaradi znanih omejitev smo realizacijo programov v letu 2021 usmerjali večinoma tako, da nismo bili v večjih skupinah ali notranjih prostorih. Velik del programov je bil izveden s pomočjo Zooma in Facebooka, kar je našim starejšim članom včasih povzročilo kakšen manjši zaplet. V preteklem letu smo tudi predsedovali Koordinaciji veteranskih in domoljubnih društev v občini Kamnik in ob koncu leta 2021 predsedovanje uspešno zaključili. Iz podanih poročil je bilo razbrati, da smo člani tako ali drugače sodelovali pri več kot 75 različnih aktivnostih, od pohodov, strelskih tekmovanj z različnimi orožji, športnih Marjan Schnabl in Janko Ljubič in kulturnih prireditev do strokovnih predavanj, proslav in spominskih slovesnostih ter družabnih srečanj. Uspešno smo sodelo- vali s sorodnimi organizacijami, posebno s krovno organizacijo Zveze slovenskih častnikov, zato se nam je na zboru pridružil tudi član predsedstva Janko Ljubič. V nagovoru je pohvalil naše delo in nam zaželel uspešno pot tudi v prihodnje. Obisk je izkoristil tudi za to, da je častnikom in podčastnikom v našem združenju s predsednikom Območnega združenja slovenskih častnikov Kamnik - Komenda Marjanom Schnablom izročil priznanja in spominske medalje ob 30-letnici samostojne in neodvisne Republike Slovenije, ki nam jih je podelila vlada. Pri tem je poudaril, da smo ena prvih organizacij, ki je poskrbela, da so bile članom vročene navedene medalje. Ob medalji je vsak član prejel še knjigo naše organizacije Slovenija skozi ogenj do neodvisnosti, ki jo je napisal France Stele in v kateri so kronološko navedeni dogodki ob osamosvajanju Slovenije leta 1991. Po uradnem delu smo druženje nadaljevali ob skromni pogostitvi v prijetnem gostišču na Duplici. Naročnik oglasa: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, TRSTENJAKOVA ULICA 8, 1000 LJUBLJANA Pred državnozborskimi volitvami smo se o lokalni in državni problematiki pogovarjali z Nežko Poljanšek – kandidatko Slovenske demokratske stranke za poslanko Državnega zbora Republike Slovenije. Za začetek bi vas prosila, da se na kratko predstavite. Sem Nežka Poljanšek iz Markovega pri Kam­ niku, v Tuhinjski dolini. Doma sem iz Srednje vasi pri Kamniku, na Markovo pa me je pri­ peljala ljubezen. Živimo na manjši kmetiji in jo tudi obdelujemo, zato mi je poznano delo na kmetiji ter izzivi, s katerimi se soočajo slo­ venski kmetje. Z možem imava štiri otroke, tako da nam izzivov ne manjka. Po poklicu sem magistrica sanitarnega inženirstva. Oba z možem sva tudi zaposlena, tako da je po­ trebno precej časovnega usklajevanja, deli­ tve dela na kmetiji, v gospodinjstvu in dru­ god. V službi opravljam delo kot Vodja zdrav­ stveno-higienskega režima in prehrane. Glede na to, da prihajate iz Tuhinjske doline, me zanima, kako ste zadovoljni z razvojem občine Kamnik v zadnjih letih? Aktualna vlada z Janezom Janšo resnično dela za ljudi. Vrednost vseh vlaganj, ki jih je namenila vlada, je v občini Kamnik za 294 milijonov evrov, v občini Komenda pa za 19,7 milijona evrov. V samem železniškem prometu smo dobili nove perone. Končna postaja Kamnik Graben je urejena po siste­ mu parkiraj in se odpelji z vlakom. Tudi po kamniški progi se vozijo nove Stadlerjeve modro-bele vlakovne garniture. Končno smo dočakali začetek gradnje nove Osnovne šole Frana Albrehta. Več šolskih in vrtčevskih igrišč je bilo obnovljenih. Na Gozdu je bilo zgrajeno novo večnamensko igrišče, izvedla se je sanacija atletske steze pri OŠ Marije Vere. Na več odsekih je bila izvedena sanaci­ ja regionalne ceste Kamnik–Ločica. Izvedena je bila energetska prenova nekaterih stavb v lasti Občine Kamnik, gradi se kolesarska po­ vezava med Kamnikom in Ljubljano ter Ka­ mnikom in Godičem, zamenjana je bila odr­ ska tehnika v Domu kulture Kamnik. Tudi površni opazovalec je lahko opazil velika vlaganja v cestno infrastrukturo, če ne dru­ gega zaradi gneče, zastojev in obvozov. A vredno je bilo malo potrpeti, saj se gradi in prenavlja za dobro vseh ljudi. Kmalu se bo začel graditi prizidek k domu starejših. V Občini Komenda so bila vladna in občinska sredstva vložena v oskrbo s pitno vodo, v sa­ nacijo vodne infrastrukture zaradi poplav, gradi pa se nov dom starejših občanov z 68 posteljami. S sredstvi EU so bila izvedena vlaganja v digitalno transformacijo malih in srednjih podjetij ter sofinanciranje gradenj novih manjših proizvodnih naprav za proi­ zvodnjo električne energije z izrabo sončne energije. Spodbujajo pa se tudi podjetja za promocijo na tujih trgih. kratske stranke za poslanko Državnega zbora Republike Slovenije? Politika me je vseskozi zanimala. Že kot mla­ do dekle sem se z zanimanjem pogovarjala o njej s starejšimi ljudmi. Naši predniki so sa­ njali o lastni državi in demokraciji, mi pa jo sedaj imamo. S svojo kandidaturo želim mla­ dim vliti pogum in biti vzor, da se splača, da je marsikaj mogoče in da naj ne verjamejo tistim, ki pravijo, da se nič ne da. Kandidiram zato, ker izredno cenim vrednote, kot so dru­ žina, domovina, vera, tradicija, kultura, in zato, ker imam rada Kamnik in okolico. Če se dotakneva državne ravni, kako ocenjujete delovanje sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše v zadnjih dveh letih, v časih, polnih izzivov, ko se je vlada morala poleg rednega dela soočati z epidemijo koronavirusa in predsedovanjem Svetu Evropske unije? Zelo uspešno. V tem kratkem mandatu se je vlada Janeza Janše poleg rednega dela vo­ denja Slovenije soočala tudi s pandemijo covida-19 in že drugič predsedovala Svetu Evropske unije, ki se je ponovno izkazalo za zelo uspešno. Kljub pandemiji in nagajanju opozicije je vlada sprejemala prave ukrepe in to danes kažejo tudi visoke bonitetne ocene, najvišja gospodarska rast ter nizka stopnja brezposelnost. Trenutno pa se vla­ da uspešno sooča še z vojno v Ukrajini ter posledično s podražitvami energentov in hrane. Vlada je v tem mandatu znatno pomagala občinam z obnovo cest, dvigom povprečnin. Kako boste vi poskušali pomagati občinama Kamnik in Komenda v prihajajočem mandatu Državnega zbora? Zavzemala se bom, da se bodo vlaganja za ljudi v občinah Kamnik in Komenda nadalje­ vala še naprej, za starostnikom prijazne rešit­ ve na področju oskrbe starejših, za rešitve, ki bodo izboljšale položaj mladim in družinam. Podpirala bom izboljšave na področju turiz­ ma, turizma pa ni brez spoštovanja Sloven­ skega kmeta. Želim si, da na volitvah ponov­ no zmagamo, nato pa zavihamo rokave in nadaljujemo in realiziramo projekte za ljudi. Želim, da volivci, tudi sama sem volivka, ne poslušamo le leporečenja, ampak da pogle­ dajo širše, na rezultate, na izpolnjene obljube. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo, da se bo glas poštenega človeka iz Kamnika, Komende in Tuhinjske doline slišal tudi v Ljubljani. Hvala za pogovor in veliko uspeha na volitvah. N. B. Ob vsem povedanem, zakaj ste se odločili za kandidaturo na listi Slovenske demo- Nežka Poljanšek kandidatka za poslanko 9 petek, 1. aprila 2022 Mladi Uspehi učencev Glasbene šole Kamnik Tradicionalnega, že 51. Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije se je letos udeležilo sedemnajst učencev Glasbene šole Kamnik in vsi so se domov vrnili s plaketami. Rok Spruk Kamnik – Letos je tekmovanje Temsig potekalo od 7. do 22. marca v štajerski regiji, mladi kamniški glasbeniki so svoje znanje in veščino igranja inštrumenta pokazali na različnih lokacijah. Flavtiski sta se podali v Gornjo Radgono in Mursko Soboto, komorni skupini s trobili in harmonikarica v Beltince, solopevka v Slovensko Bistrico, klarinetista v Celje in oboista v Ormož. Tekmovanje je bilo po dveh letih znova odprto za poslušalce, tako smo lahko tudi člani spremljevalnih ekip poslušali mlade glasbenike iz cele Slovenije. Flavtistki Laura Vita Haler in Janja Pondelek sta prejeli bronasto plaketo, solopevka Hana Jenčič Turk prav tako bronasto plaketo, sekstet TREP v zasedbi Matija Slapničar, David Kuhar, Pia Ilija, Denis Sejdijaj, Rok Resnik in Filip Strnad je prejel srebrno plaketo, trio trobent, ki ga sestavljajo Nace Maležič, Teo Bizjak in Lovro Škrlep, pa zlato plaketo. Učenka diatonične harmonike Petra Juvan je prejela III. nagrado in srebrno plaketo, klarinetist Svit Resnik si je priigral srebrno plaketo, klarinetistka Neli Mravljak pa bronasto. Nazadnje sta nastopila še oboista Jaša Pregelj in Katarina Gregorič, ki sta vsak v svoji kategoriji prejela zlato plaketo. Učence so na tekmovanje pripravili učitelji Janja Turk, Maša Cilenšek, Egon Bajt, Neža Gruden, Uroš Košir, Martin Janežič, Jakob Einfalt, Marko Tomc, Mitja Skočaj in Jana Pavli Per, ob klavirju pa sta jih spremljala Marko Heričko in Jasmina Nedeljković-Perme. Učencem, učiteljem in korepetitorjema čestitamo in jim želimo novih uspehov na njihovi glasbeni poti. Zimsko kraljestvo na Pokljuki V mesecu marcu smo se v Vrtcu Antona Medveda Kamnik odpravili na tridnevni tabor, izveden v dveh terminih, ki smo ga poimenovali Zimsko kraljestvo. Simona Šarec Kamnik – Tabor je bil organiziran za otroke, stare med štiri in pet let, potekal pa je na Pokljuki. Otroci naravo doživljajo z vsemi čutili, predvsem pa na drugačen, bolj neposreden način kot odrasli. Niso obremenjeni z vremenom, še manj pa s tem, kako blatni ali mokri bodo prišli domov. Oni se preprosto prepustijo svetu lastne domišljije in raziskovanju. V Zimskem kraljestvu so doživeli nepozabne trenutke, ko so ustvarjali snežne bivake, se dričali s tubami po zasneženem hribu, se preizkusili na tekaških smučeh ter spoznavali športno panogo biatlon. Večino časa so preživeli na prostem in uživali v zimski idili. Doživetje, ki jim ga v domačem kraju ne moremo omogočiti v taki meri, kot bi si želeli. Manjkala ni niti prava zabava s topom za milne mehurčke, prepletena z glasbo, plesom in prepevanjem. Najpogumnejši so se preizkusili tudi na plezalni steni v telovadnici. Tri dni so preživeli brez staršev, v družbi svojih prijateljev in predanih vzgojiteljic, ki so poskrbele tudi za pravljico pred spanjem, mnogo objemov in spodbudnih besed. Med otroki so se stkale nove prijateljske vezi, medsebojna pomoč, solidarnost, povezanost in samostojnost. Vrednote, ki jim bodo v življenju lahko le koristile. Ob zaključku tabora, so vsi otroci svečano prejeli medalje, ki so simbolizirale njihov pogum in vedenje, da so pravi zmagovalci. In ko vidiš to srečo v otroških očeh ter ponos vseh staršev ob vrnitvi, veš, da smo zmagali vsi! Jubilej Šolske impro lige tudi v Kotlovnici Jasna Paladin Učenci Glasbene šole Kamnik, ki so se izkazali na 51. Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije / Foto: Egon Bajt Generacije rastejo s knjigo Letošnji poudarek Nacionalnega meseca skupnega branja je spodbujanje mladega bralca k razmišljanju o medgeneracijskih odnosih: vnuki in stari starši pa tudi odrasli otroci in njihovi starši. Vesna Janežič Kamnik – Zato smo se na Osnovni šoli Toma Brejca odločili, da v projekt vpletemo dve knjigi. Lansko knjigo Kako dolg je čas Mateta Dolenca, ki so jo učenci tudi letos dobili za darilo, in knjigo Jaz sem Andrej Vinka Möderndorferja, ki je bil letošnji izbor, za katerega se naša šola ni odločila. V knjigi Kako dolg je čas smo izbrali zgodbo z naslovom Stara in nova boja, ki govori o koristnosti, znanju in skupnem sožitju med staro in novo bojo, ter odlomke iz knjige Jaz sem Andrej, ki govorijo o odnosu med vnukom Andrejem in njegovo babico, odnosu med Andrejevo mamo in njeno mamo ter odnosom med mamo in sinom. Učenci so lahko na podlagi prebranega spremenili konec zgodbe, pisali slam poezijo ali likovno ustvarjali. Projekt smo letos lahko izvajali v knjižnici, kar je bila prijetna sprememba po dolgem času, ko učenci niso smeli v knjižnico. Učenci so prvo uro poslušali zgodbo o boji in odlomke iz knjige Jaz sem Andrej, drugo uro pa so ustvarjali na pisnih podlagah, ki so barvno predstavljale starost in mladost. Za večjo dinamičnost smo jim ponudili različne možnosti ustvarjanja. Lahko so spre- menili konec zgodbe, pisali slam poezijo ter likovno ustvarjali (strip). Vse na temo prebranega v prvi uri. V zadnjem delu ure so učenci svoja dela prebrali in s pomočjo močnega aplavza izbrali najboljši izdelek. Vsa dela smo potem razstavili pred šolsko knjižnico. Učenci so dobili tudi nalogo, da odnesejo domov pisma staršem ali starim staršem z vprašanjem, katera spoznanja, izkušnje so jim prinesla leta in v kaj so verjeli, ko so bili mladi. Odziv je bil velik in zelo pozitiven. Veseli smo, da smo projekt Rastem s knjigo izpeljali tudi v tem šolskem letu, in sodeč po odzivih učencev je bilo druženje s knjigama Kako dolg je čas in Jaz sem Andrej prijetno in navdihujoče. Kamnik – ŠILA – Šolska impro liga, mlajša sestra Impro lige, ki je namenjena srednješolcem in srednješolkam, letos praznuje 25-letnico delovanja, s čimer je najdaljši kontinuirani gledališki program za mlade pri nas. V Šolski impro ligi letno sodeluje okoli tristo dija- kov in dijakinj, ki uprizarjajo lastne predstave po principu mladi za mlade. Ob jubileju so pripravili pester program po vsej Sloveniji – tudi v Kamniku, kjer je impro liga zelo aktivna. Predstavo in koncert ob jubileju bodo tako pripravili tudi v Mladinskem centru Kotlovnica, in sicer v petek, 8. aprila, ob 19. uri. Razstava Igra ob Kamniški Bistrici Kamnik – V preddverju Doma kulture Kamnik je bila v sklopu dogodkov ob občinskem prazniku od torka, 15. marca, pa do četrtka, 31. marca, na ogled razstava likovnih del z naslovom Igra ob Kamniški Bistrici, ki so jih ustvarili otroci Zasebnega vrtca Zarja. Kot so povedale njihove vzgojiteljice, so navdih za ustvarjanje otroci, stari od enega do štiri leta, našli med sprehodom in igri ob Kamniški Bistrici, v starem mestnem jedru ter ob poslušanju zgodb o znanih Kamničanih. J. P. Razstavo, ki je bila na ogled do konca marca, so pripravili brez uradnega odprtja. / Foto: Jasna Paladin 10 petek, 1. aprila 2022 Šport Občinska liga v kegljanju Tekači k sv. Primožu Štefan Flerin Po pričakovanjih je s Tekom k Sv. Primožu najhitreje opravil Timotej Bečan. Med dekleti je slavila Varineja Drašler. Kamnik – V Občinski ligi sta bila odigrana 14. in 16. krog, 15. krog je bil prestavljen zaradi kvalifikacij za državno prvenstvo posamezno. V derbiju je ŠD Policist premagal Ambrož Team in se približal končnemu uspehu. ŠD Soteska pa se je približala DU Kamnik v boju za tretje mesto. V prvi tekmi 14. kroga sta se pomerili ekipi Mesi Sports in DU Kamnik. DU Kamnik je zmagal s 7 : 1. Pri Mesi Sports sta izstopala Franci Grubar (549) in Matic Babnik (522), ostali so bili slabši. Pri DU sta bila najboljša Rudolf Vidic (557) in Pavel Serša (554). V derbiju je ŠD Policist v zelo kvalitetni tekmi premagal Ambrož Team s 6 : 2. Pri zmagovalcih so bili najboljši Janže Lužan (644), Damjan Hafnar (602) in Primož Pintarič (597), pri poražencih pa Uroš Stoklas (622), Boris Benedik (602) in Brane Benedik (573). V zadnji tekmi je ŠD Soteska premagal Cal- cit z 8 : 0. Najboljši so bili Gašper Burkeljca (594), Tadeja Kokalj (580) in Matej Turk (560). Pri Calcitu sta bila najboljša Albin Grubar (557) in Samo Podjed (523). V 16. krogu sta se najprej srečali ekipi Mesi Sports in ŠD Soteska. Pri Mesi Sports sta le Tea Repnik (565) in Matic Babnik (551) igrala dobro, kar je bilo dovolj le za poraz z 2 : 6. Pri ŠD Soteska so bili odlični Gašper Burkeljca (612), Matej Turk (593) in Lidija Pirman (574). V drugi tekmi je ŠD Policist odpravil Calcit s 6 : 2. Matej Kern (578), Damjan Hafnar (567) in Igor Zamljen (566) so največ prispevali k zmagi. Pri Calcitu sta bila solidna le Branko Progar (542) in Aleš Prosen (538). V zadnji tekmi je imel Ambrož Team obilo dela z ekipo DU Kamnik. Na koncu je bil rezultat 5 : 3. Najboljši pri Ambrož Team so bili Uroš Stoklas (612), Štefan Flerin (565) in Štefka Flerin (536), pri DU pa Miro Homar (586), Franci Poljanšek (563) in Brane Potočnik (547). Lestvica po 16. krogu: Ekipa 1. ŠD Policist 2. Ambrož Team 3. DU Kamnik 4. ŠD Soteska 5. Calcit 6. Mesi Sports Tekme 15 15 15 15 15 15 Z 12 11 8 7 4 2 N 1 1 0 0 0 0 P 2 3 7 8 11 13 Set razlika 84 : 36 80 : 40 57 : 63 65,5 : 54,5 37,5 : 82,5 36: 84 Točke 25 23 16 14 8 4 Aleš Senožetnik Stahovica – Po letu dni premora, ki so si ga bili organizatorji, KGT Papež in Ivan Urh, primorani vzeti zaradi epidemije covida-19, so se minulo soboto gorski tekači vseh starosti ponovno podali na Tek k sv. Primožu, ki je tokrat potekal v svoji 26. izvedbi. V mlajših kategorijah so morali tekači premagati sedemsto metrov dolgo progo in sedemdeset metrov višin- Tek k sv. Primožu je prvi izmed šestih, ki se bodo v okviru Tekaškega pokala Občine Kamnik zvrstili v tem letu. ske razlike oz. 1,1 kilometra dolgo progo in 175 metrov višinske razlike. V odraslih starostnih skupinah pa so tekmovalci pretekli 3,5 kilometra dolgo razdaljo med domom krajanov na Vegradu in ciljno črto na sv. Primožu. Višinska razlika je Teka k sv. Primožu se je letos udeležilo krepko čez sto tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah. / Foto: Aleš Senožetnik znašala 444 metrov. S progo je po pričakovanjih najhitreje opravil Timotej Bečan, najboljši gorski tekač zadnjih let. Član KGT Papež je do cilja potreboval 16 minut in sedem sekund. Na drugem mestu mu je sledil Klemen Španring, tretji pa je bil Miran Cvet, prav tako član domačega KGT Papež. Med ženskami je slavila Varineja Drašler, ki je za razdaljo potrebovala dobrih 19 minut in pol. Zmagovalni oder si je delila z drugouvrščeno Ano Vito Verneker in tretjo Petro Miklavčič, članico KGT Papež. Tek k sv. Primožu je odprl tudi letošnji Tekaški pokal Občine Kamnik. Do konca sezone bo sledilo še pet tekov. Poleg ustaljenih, mekinjskega krosa, češnjiškega in Veronikinega teka, ki so na sporedu že dlje časa, bosta tokratni občinski pokal tvorila tudi dva nova. Tekači se bodo prvič povzpeli na Kamniško sedlo ter se pomerili tudi na teku na Bibo planino. Popolni izkupiček kegljačev Boksarji se pripravljajo na državno prvenstvo V 17. krogu državnih lig v kegljanju so znova vse ekipe Kegljaškega kluba Calcit zmagale. Dobili smo že dva končna odgovora: druga ženska ekipa je četrta, druga moška pa druga. Prva ženska ekipa bo o prvem mestu odločala v zadnjem krogu, prva moška ekipa pa se je prebila na drugo mesto. Katarina Kumer Štefan Flerin Kamnik – Člani Boksarskega društva Hayat Kamnik so se od petka, 18., do nedelje, 20. marca, udeležili boksarskih priprav v Mariboru. Moči sta združila Boksarski klub Terme Maribor in Železničarski boksarski klub Maribor, ki sta pod okriljem Boksarske zveze Slovenije organizirala boks kamp za mlade in nadobudne boksarje, ki jih že v aprilu čaka državno prvenstvo. Kondicijsko zahtevne boksarske treninge, kjer so tehniko pokazali izkušeni trenerji, je otrokom popestrila animacijska ekipa. Priprav se je udeležilo trinajst članov BK Hayat, ki so se v Maribor odpravili z novim hitrim vlakom iz Ljubljane. Treningi so potekali dvakrat dnevno, udeležence pa je obiskal in pozdravil tudi predsednik Boksarske zveze Slovenije Rober Reher. Tekmovalci so se odlično pripravili in bodo intenzivne treninge nadaljevali tudi v domači telovadnici. Kamnik – Prva moška ekipa je v derbiju kroga gostila ekipo Ljubelj iz Tržiča, ki še upa na četrto mesto. V prvem delu so za Calcit nastopili Matej Turk, Marko Oman in Štefan Flerin. Vsi trije so igrali zelo dobro in zmagali. Štefan je s 606 podrtimi keglji dosegel svoj ligaški rekord, Matej je podrl 605 kegljev, Marko pa 574. Po vodstvu Calcita s 3 : 0 in prednostjo 81 kegljev so v drugem bloku natopili Gašper Burkeljca, Peter Jantol in Damjan Hafnar. Gašper (576) in Peter (587) sta izgubila, Damjan (578) pa je svoj dvoboj rutinirano dobil in bilo je 6 : 2 za Calcit, ki se je zaradi poraza Konstruktorja povzpel na drugo mesto. Prva ženska ekipa je prav tako gostila Ljubelj. V boju za naslov prvaka je štela samo zmaga. Za Calcit so začele Tadeja Kokalj, Lea Drnovšek in Irena Koprivc. Tadeja je začela vrhunsko, nato pa popustila, a vseeno s 551 podrtimi keglji zanesljivo zmagala. Irena je podrla zelo dobrih 561 kegljev in nasprotnici ni dala nobenih možnosti. Lea tokrat ni imela svojega dne, zato jo je po šestdesetih lučajih zamenjala Lidija Pirman, ki je osvojila obe preostali točki in nadoknadila izgubljene keglje. Po vodstvu Calcita s 3 : 0 in 76 kegljih prednosti je bilo vprašanje zmagovalca odločeno. V drugem bloku so za Calcit nastopile Tia Schatz, Noemi Živković in Tea Repnik. Noemi (536) je dokaj gladko izgubila, medtem ko Tia (559) in Tea (563) nista dali nasprotnicam nobenega upanja. Lepih 7 : 1 za Calcit. V zadnjem krogu pa držimo pesti za zmago v Postojni, ki bi našim dekletom končno prinesla prvi naslov državnih prvakinj. Druga ženska ekipa je doma igrala z Belo krajino. Tekmo so začele Nika Progar, Marija Ravnikar in Štefka Flerin. Nika (488) in Štefka (522) sta zmagali, Marija (529) pa nekoliko nesrečno izgubila. Bilo je 2 : 1 za Calcit s prednostjo trideset kegljev. V drugem delu so za Calcit nastopile Ljuba Babnik, Lea Drnovšek in Tatjana Hace. Po treh setih sta imeli Lea (538) in Tatjana (516) že praktično zagotovljeni točki, Ljuba (449) pa je bila brez možnosti. V zadnjem setu so se morala dekleta krepko potruditi za zmago. Na koncu je bila razlika vsega štiri keglje za zmago s 6 : 2 in potrditev četrtega mesta. Druga moška ekipa, ki je z zmago Silika v Izoli dokončno izgubila vse možnosti za prvo mesto in napredovanje v 1. B ligo, je go- stovala v Ljubljani pri ekipi Slavija Štojs. Tokrat ni igral Miha Uršič, ki je tretji ekipi pomagal v borbi za prvo mesto v tretji ligi. Zamenjal ga je Grega Grubar, ki je edini izgubil točko, pa še to le po zaslugi prvih dveh slabo odigranih setov. Drugi so igrali zelo dobro, dosegli lepe rezultate in končalo se je s 7 : 1 za Calcit. Andraž Babnik je podrl 576 kegljev, Matic Babnik 568, Franci Grubar 555, Rok Jantol 546 in Tone Klemenc 511 kegljev. S tem so si fantje praktično že zagotovili končno drugo mesto. Tretja moška ekipa je gostovala v Cerknici pri ekipi Brest. V boju za prvo mesto so nujno potrebovali zmago. Čeprav sta pri domačih kar dva igralca presegla šeststo podrtih kegljev, so ob odlični igri vseh uspeli in zmagali s 6 : 2 ter so še naprej prvi na lestvici. Igrali so: Miha Uršič (579), Brane Potočnik (575), Rudolf Vodic (570), Branko Progar (569), Mirjan Mlinarič 554, ter Igor Alpner in Marjan Dolinšek (vsak 60 lučajev). 11 petek, 1. aprila 2022 Šport Kamničanke že tretjič branijo naslov prvakinj Vaterpolisti že blizu finala Aktualni državni prvak Calcit Waterpolo je zaključil prvi del tekmovanja v članskem državnem prvenstvu. Kljub številnim poškodbam ključnih igralcev ekipa zaseda odlično drugo mesto in je na poti, da se ponovno uvrsti v veliki finale, kjer bi branila naslov prvaka. V obeh prvih slovenskih odbojkarskih ligah so na sporedu le še zaključni boji v končnicah. Pred varovankami Gregorja Rozmana, ki branijo naslova iz zadnjih dveh sezon, je finale z Novo KBM Branikom, kamniške odbojkarje pa v četrtek, 14. aprila, čaka druga polfinalna tekma z aktualnim državnim prvakom, Merkurjem Maribor. Aleksander Sokler Miha Štamcar Foto: Klemen Brumec Kamnik – V letošnji sezoni so kamniške odbojkarice že osvojile eno lovoriko, pokal Slovenije, svojo četrto, nekoliko nepričakovano pa so bile ob končno zmago v srednjeevropski ligi. Zato so vse svoje moči usmerile v končnico državnega prvenstva. V dveh tekmah so brez večjih težav premagale Formis iz Hoč, ki se je po dveh letih vrnil med najboljše slovenske klube. Nekaj več dela so imele v polfinalu, toda tudi GEN-I Volley iz Nove Gorice ni zaustavil kamniške ekipe. »Od prve četrtfinalne tekme končnice je vsaka tekma kvalifikacijska za naslov državnih prvakinj. Tista ekipa, ki si bo naslov najbolj želela, se najbolj potrudila in igrala nad svojimi zmožnostmi, se bo na koncu veselila naslova. Verjamem, da bo to naša ekipa,« je v pričakovanju tretjega zaporednega naslova dejala Leja Janežič, ki peto sezono nosi dres Calcita Volleyja. Kamničanke v letošnji sezoni z Mariborčankami, s katerimi so igrale štirikrat, še niso izgubile. V finalu pokala Slovenije so zmagale s 3 : 1, naslov državnih prvakinj pa bo osvojila ekipa, ki bo Kamnik – V šestem kolu je Calcit odpravil mlado ekipo mariborskega Branika s 17 : 10. Trener Aleš Komelj je zaradi rdečega kartona prepustil vodenje ekipe Primožu Romšaku, ki je delo opravil odlično in ob tem dal priložnost tudi številnim mladim igralcem. V naslednjem kolu se je močno oslabljena ekipa odpravila na težko gostovanje v Banjaluko, kjer jih je pričakala mlada borbena ekipa Borca. V kamniški ekipi ni bilo kapetana Martina Steleta, prav tako po operaciji okreva prvi vratar Gašper Žurbi. Poleg tega je že dalj časa odsoten Gašper Šenica, poškodovan je Gašper Brišnik. V vratih je Žurbija zamenjal četrti Gašper, Gašper Jeran, ki je kljub daljši odsotnosti priskočil na pomoč in svoje delo opravil z odliko. Calcit je na tekmi držal minimalno razliko in šele ob koncu strl borbene Banjalučane za končnih 9 : 5. Kamniške odbojkarice bodo branile tretji zaporedni naslov državnih prvakinj. prej zmagala trikrat. Prednost domačega igrišča bodo imele kamniške odbojkarice. Pleškovi varovanci v vlogi izzivalcev Tudi odbojkarji Calcita Volleyja so svoje delo v četrtfinalu končnice opravili po pričakovanjih. V prvi domači tekmi so morali vložiti veliko truda, da so zlomili odpor Črnuč, bolj prepričljivi pa so bili v drugi tekmi. »Na obeh tekmah so Črnuče pritisnile s servisom in so tvegali več kot običajno. Ker smo imeli težave na sprejemu, nismo razvili svoje igre, vsaj ne tiste, ki smo jo želeli. Na srečo smo bili dovolj potrpežljivi,« se je Matija Pleško, trener kamniških odbojkarjev, dotaknil četrtfinalnih tekem. V polfinalu so kamniški nasprotniki Mariborčani, ki so jih v letošnji sezoni v pokalu Slovenije »prikrajšali« za finalni obra- čun z ACH Volleyjem. Prva tekma je bila na sporedu že v sredo v Mariboru, šele čez 14 dni bosta ekipi v Kamniku igrali drugo tekmo, morebitna tretja bo dva dni pozneje spet v Mariboru. »Glede na to, da je Merkur Maribor aktualni državni prvak, je seveda v vlogi favorita. Ampak naredili bomo vse, da jih premagamo,« je obljubil Pleško. V drugem polfinalu se merita ACH Volley in Panvita Pomgrad. Priznanja najboljšim športnim plezalcem Ljubljana – Planinska zveza Slovenije je podelila priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu, športnem plezanju in turnem smučanju za leto 2021. Priznanj so se razveselili tudi v Plezalnem klubu Kamnik. Gregor Vezonik in Milan Preskar sta prejela priznanji za vrhunske dosežke na tekmovanjih v športnem plezanju, Timotej Romšak pa priznanje perspektivnim športnim plezalcem. J. P. Plavalci blesteli na Reki Z A P O S L I M O Plavalci Plavalnega kluba Calcit Kamnik so se na prvi pomladni konec tedna udeležili dveh tekem – kadeti in mladinci so plavali na Reki, najmlajši pa na »Ježku«. Kamnik – V soboto, 19., in nedeljo, 20. marca, je na hrvaški Reki potekal 13. mednarodni plavalni miting Victoria Primorje. Na njem je sodelovalo 718 plavalk in plavalcev iz 69 klubov iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Bolgarije in Švice. V družbi odličnih slovenskih plavalk Katje Fain, Janje Šegel in ostalih so nastopili tudi člani Plavalnega kluba Calcit Kamnik pod vodstvom trenerja Mihe Potočnika. Nastopili so: Iza Videc, Taja Vejnovič, Lena Novak, Maja Vezenkova, Žana Peterlin, Živa Prašnikar, Ivana Lukan, Gašper Stele, Tevž Štupar, Nik Peterlin, Mark Anej Lapuh in Andraž Cencelj. Gašper Stele je na 1500 m med mladinci osvojil 3. mesto. Nik Peterlin je priplaval tri zlata odličja. V soboto si je okrog vratu nadel zlato v kategoriji 400 m prosto med kadeti. Nedelja je bila zanj še uspešnejša, saj si je priplaval zlato na 1500 m prosto med kadeti in v absolutni kategoriji. Svoj uspeh je dopolnil z odplavano normo za Olimpijski festival evropske mladine 2022 v Banski Bistrici. Prva tekma za najmlajše Na prvi spomladanski konec tedna je v ljubljanskem bazenu v Tivoliju potekal 33. Pokal Ježek. Tekmovanje je tradicionalno, namenjeno mlajšim deklicam in dečkom. Je predvsem razvedrilnega značaja in ob koncu zimske sezone pomeni srečanje najmlajših plavalcev na tekmi, na kateri niso obremenjeni z rezultati. Tekma popularizira plavanje najmlajših plavalcev in z ustrezno publiciteto preko sredstev javnega obveščanja prispeva k večjemu zanimanju mladih za plavanje. Tekma je tudi priložnost za druženje in medsebojno spoznavanje. Na tekmi so nastopili plavalci trinajstih slovenskih klubov. Za plavalni klub Calcit Kamnik so pod vodstvom trenerk Lare Seretin in Žive Dobrovoljc nastopili: Zoja Ivančič, Silvija Kern, Vita Mlakar, Taya Serić, Tita Šenk, Matic Golob Trnišar, Anže Loboda, Tian Majdič, Pavlin Zule, Anna Losieva, Tina Klemen, Jaka Serko, Maj Prosen, Gal Jeran, Ana- bella Lipovšek, Ula Videc in Ema Vode. Za večino plavalcev je ta tekma njihova prva prava tekma, tista prava s sodniki, napovedovalcem, nagradami in medaljami. In prenekateri se po tej tekmi še bolj navduši za plavanje, kar njihovim staršem sicer pomeni dodatno obveznost glede prevozov na treninge, a za plavalni podmladek je poskrbljeno. Tina Klemen je osvojila tri druga mesta, in sicer v disciplinah 25 m prosto, 25 m hrbtno in 25 m delfin in bila tretja v skupni razvrstitvi. Štafeta v postavi Klemen, Serko, Losieva in Jeran se je uvrstila na 5. mesto. Glede na odlično razpoloženje v najmlajši skupini smo prepričani, da se bo še veliko pisalo in govorilo o njih. DELAVCA V PROIZVODNJI in DELAVCA MONTERJA NA TERENU (m/ž). Opis delovnega mesta: – izdelava alu stavbnega pohištva (okna, vrata, drsne stene, predelne stene …) – delo z ročnimi orodji in fizično delo – priprava materiala v delavnici, vodenje dokumentacije o svojem delu in izpolnjevanje delovnih nalogov, evidenca zaloge materiala – dobro razvite ročne spretnosti – znanje branja načrtov in detajlov – delo na terenu – montaža oken, vrat, predelnih sten, steklenih fasad … Pričakujemo odgovornost, resnost, natančnost in marljivost. PI-MODUL D.O.O., VRHPOLJE PRI KAMNIKU 170, KAMNIK Matjaž Spruk V nadaljevanju prvenstva bodo tako, kot kaže zdaj, Calcitu v borbi za drugo mesto najnevarnejši igralci Grafista iz Kopra. Drugo mesto prinaša prednost domačega terena in glede na zadnjo finalno tekmo v Kamniku tudi glasne domače navijače. Triglavani bodo, kot zdaj kaže, zasedli prvo mesto, kjer se bodo verjetno pomerili z ljubljanskim Slovanom. Med mlajšimi selekcijami so v kategoriji U19 Kamničani tretji, po dveh odmevnih zmagah pod taktirko Primoža Romšaka so naši najmlajši v kategoriji U13 v državnem prvenstvu ob tekmi manj kar tretji z enakim številom točk kot ljubljanska ekipa Slovana. Vaterpolo se poleg tega zopet postavlja na mednarodni zemljevid; slovenska članska ekipa se je po odličnih predstavah v domačih kvalifikacijah verjetno uvrstila na evropsko prvenstvo, upamo, da tudi s kakšnim predstavnikom državnega prvaka. Zaželene so izkušnje s podobnimi deli. Obvezni vozniški izpit B-kategorije. Zaželen izpit za viličarja, ni pa pogoj. Delo poteka v dopoldanskem času. Resni kandidati naj pošljejo prijavo z življenjepisom na e-pošto: info@pimodul.si 12 petek, 1. aprila 2022 Zanimivosti Oče »umne sadjereje« Tatvina poštnih paketov Policisti so v Kamniku obravnavali tatvino poštnih paketov iz stanovanjskega bloka. Po vseh zbranih obvestilih bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Tatvina registrskih tablic Policisti so v Kamniku na Kranjski cesti in na Korenovi poti obravnavali tatvino registrskih tablic. Po vseh zbranih obvestilih bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Trčil v divjad S strani občana so bili policisti obveščeni, da je v naselju Loke v Tuhinju trčil v divjad in poškodoval vozilo. Voznik je izpolnjeval vse pogoje za vožnjo v cestnem prometu. Izdano mu je bilo obvestilo o odstopu od ogleda prometne nesreče. Prav tako je bila o dogodku obveščena Lovska družina Tuhinj. Tatvina nafte Policisti so na gradbišču v Tuhinjski dolini obravnavali tatvino nafte. Po vseh zbranih obvestilih bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Tatvina goriva na bencinskem servisu Policisti so na Bencinskem servisu OMV Perovo obravnavali tatvino bencina, kjer je za sedaj neznani voznik z osebnim vozilom v vozilo natočil v vrednosti okoli 90 evrov in s kraja odpeljal, ne da bi ga plačal. Po vseh zbranih obvestilih bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. V naselju Nevlje neprivezan pes Policisti so v Nevljah obravnavali občana, ki ni primerno poskrbel za svojega psa, zaradi česar je prišlo do napada na drugega psa. Lastniku je bil na podlagi določil Zakona o zaščiti živali izdan plačilni nalog. Obravnavanje tujcev Policisti na PP Kamnik so obravnavali večje število tujcev, ki so podali vloge za začasno zaščito. Nesreča pri delu v kamnolomu Calcit Policisti so obravnavali nesrečo pri delu na območju kamnoloma Calcit, kjer je pri spravilu lesa prišlo do hude telesne poškodbe enega od delavcev. O ugotovitvah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo. Tatvina katalizatorja Policisti so bili obveščeni o tatvini katalizatorja z vozila na Groharjevi ulici, in ker ne gre za osamljeni primer tovrstne tatvine, prosijo, da občani ob zaznavi sumljivih oseb na parkiriščih o tem obvestijo policijo. Franc Pirc je v prvi polovici 18. stoletja največji pečat pustil v Pečah pri Moravčah, v Podbrezjah in v Ameriki, s ponosom pa se ga spominjajo tudi v rodnem Kamniku, kjer mu bodo letos postavili spomenik. Jasna Paladin Kamnik – Franc Pirc bo spomenik dobil na pobočju Malega gradu, in to takoj, ko se vodstvo Krajevne skupnosti Kamnik-Center uskladi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Že pred tem pa so tega znamenitega, morda tudi preslabo poznanega Kamničana javnosti predstavili na večeru v Frančiškanskem samostanu, kjer ga je zbranim predstavil Bogomir Brvar. Kot je povedal, je Franc Pirc, s katerim se sistematično ukvarja od leta 2014, nanj naredil res velik vtis, saj da je bil izjemna osebnost. Rodil se je na Šutni 20. novembra 1785 kot najstarejši od desetih otrok (imel pa je še štiri polsestre in polbrate). Preživel je vse in doživel visoko starost, njegovo življenje pa je bilo zares pestro. Po osnovni šoli pri frančiškanih v Kamniku je v Ljubljani najprej zaključil študij filozofije, nato pa še teologije. V duhovnika je bil posvečen leta 1813 in najprej deloval v Kranjski Gori, nato pa deset let v Župniji Peče pri Moravčah. V tem obdobju je spoznal, kaj pomeni www.gorenjskiglas.si Trda vezava, 17,5 x 24,5 cm, 304 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1, v Kranju, jo naročite po tel. 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si Pri pošiljanju po pošti se poštnina zaračunava po ceniku Pošte Slovenije. lakota, s katero so se v tistih letih soočali po vsej Evropi, tudi v njegovi župniji. A ti časi so ga kalili, saj ni bil le duhovnik; ljudem je vselej želel tudi materialno pomagati in tako se je usmeril v sadjarstvo, s katerim bi kmetje lahko premagali lakoto. Na hektaru in pol cerkvene zemlje je posadil prve divjake in jih nato na leto cepil nekaj tisoč, do leta 1826 kar 126 tisoč. Skrbno je spravil prav vsako peško in po cepiče so k njemu hodili iz cele Kranjske. Kmete V Vojnem muzeju Kamnik, ki se nahaja v nekdanjem skladišču pod glavno avtobusno postajo, so odprli razstavo Od Maistra do osamosvojitve. Odprta bo še do 4. aprila. Kamnik – Premalo Kamničanov ve, da se pod glavno avtobusno postajo v mestu že vse od leta 2016 nahaja Vojni muzej Kamnik, ki so ga v takrat zapuščenem skladišču uredili člani Kulturno-zgodovinskega društva Triglav. Ob letošnjem občinskem prazniku so zbirko skupaj z Območnim zdru- ženjem veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda uredili v razstavo z naslovom Od Maistra do osamosvojitve. Po res bogati zbirki, ki jo sestavlja okoli tisoč predmetov, tudi zelo redkih, nas je popeljal predsednik društva Jernej Brajer, ki se je izkazal za pravo enciklopedijo. Kot je povedal, so razstavo zasnovali od prve svetovne vojne oz. Maistra Največ o Vojnem muzeju Kamnik ve povedati predsednik Kulturno-zgodovinskega društva Triglav Jernej Brajer. 25 EUR + po je tudi prepričal, da so ob robovih svojih njiv sadili sadno drevje in bil je sploh prvi, ki je spodbujal »sadjerejo«, razvijal pa je tudi vrtnarstvo in kmetijstvo nasploh. Leta 1830 je Pirc napisal priročnik Kranjski vrtnar, saj je bil tudi odličen učitelj in pisec. Knjiga je bila zelo hitro razprodana in je bila šestnajst let kasneje ponatisnjena. Znan je bil kot oče »umne sadjereje« na Kranjskem. Iz Peč se je preselil v Podbrezje, kjer je zgradil Vojaška zgodovina v muzeju Jasna Paladin Pisatelj Ivan Sivec na prikupen in razumljiv način opisuje življenje in delo enega največjih slovenskih pisateljev Ivana Tavčarja. »Visoški gospod« s podnaslovom »Vse ljubezni pisatelja Ivana Tavčarja« je prvi biografski roman o ustvarjalcu Cvetja v jeseni in Visoške kronike, izšel je lani ob 170-letnici Tavčarjevega rojstva. Ljubezen nam je vsem v pogubo, je zapisal Ivan Tavčar. Knjiga za vse čase, za mlade in stare, za šolarje in starše. Franca Pirca in njegove zasluge za razvoj sadjarstva je predstavil Bogomir Brvar. / Foto: Jasna Paladin novo župnišče, ob njem pa – sadovnjak. Napisal je drugi del priročnika, še naprej vzgajal cepiče, in ker je čutil, da svoje znanje lahko preda mnogim, se je leta 1834 prijavil na mesto učitelja kmetijstva in naravoslovja na ljubljanskem liceju. Bil je zavrnjen, kar ga je izjemno prizadelo. In ker je bil nemirnega duha, vedoželjen in trmast, se je po tem razočaranju odpravil v Ameriko po stopinjah Friderika Barage. Misijonar med Indijanci je bil kar 38 let, vseskozi pa je ohranjal stik z domovino. Indijanci, ki njegovega imena niso znali izgovarjati, so ga poimenovali Dobra duša ali Dobro srce. Hitro se je naučil njihovega jezika, v njem napisal katekizem, Indijance vseskozi tudi zdravil in učil – tudi sajenja sadja, poljščin in vrtnin. Leta 1873 je Ameriko in »ljubljene« Indijance zapustil in se vrnil domov na Kranjsko, v domači Kamnik. Umrl je leta 1880 v Ljubljani in bil deležen veličastnega pogreba. V Ameriki se mesto v zvezni državi Minnesota po njem imenuje Pierz, v njem pa še danes najdemo tudi Kamniško cesto. Foto: Jasna Paladin Policijska kronika št ni n a Na ogled je vrsta redkih predmetov, tudi partizanska tiskarna, kakršna je med drugo svetovno vojno delovala v Kamniku. / Foto: Jasna Paladin pa vse do osamosvojitve države, prav posebno mesto pa predstavljajo predmeti iz nekdanje smodnišnice, ki je posredno sodelovala v prav vseh vojnah v minulem stoletju. Na ogled je več kosov orožja, uniforme, dokumenti … »Eden bolj redkih predmetov je originalen stroj za izdelavo vžigalne vrvice iz leta 1920, edini ohranjeni iz smodnišnice, ali pa nosila iz prve svetovne vojne iz avstrijskega bolnišničnega vla- ka. Zanimiv je tudi lesen meter sekretariata za obrambo za merjenje višine iz sredine prejšnjega stoletja, ob katerega so stopili vsi Kamničani, ki so morali v vojsko,« je le nekaj predmetov in njihovih zgodb poudaril Brajer. Razstava bo odprta še do ponedeljka 4. aprila, vsak dan od 16. do 19. ure, za ogled po tem datumu pa se je treba prijaviti na telefon 041 510 369. 13 petek, 1. aprila 2022 Zanimivosti Umešana jajca ga niso zmedla Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_22_kam_07 NALOGA LAŽJI SUDOKU V osmi sezoni priljubljenega kuharskega šova MasterChef Slovenija spremljamo tudi Kamničana Mira Jurjeviča. Za zdaj tridesetletnik ostaja v šovu, na zadnjem izločitvenem testu, ki smo ga lahko spremljali v petek na malih zaslonih, pa se je spopadal s pripravo popolnih umešanih jajc. 6 2 7 5 3 9 8 1 4 5 8 1 4 7 2 6 3 9 7 9 5 3 6 4 1 8 2 3 6 2 8 5 1 4 9 7 4 1 8 2 9 7 3 5 6 2 9 3 5 REŠITEV NALOGA sudoku_LAZJI_22_kam_07 TEŽJI sudoku_LAZJI_22_kam_07 SUDOKU 1 3 2 6 8 9 6 7 3 7 1 7 1 2 6 5 2 4 8 7 6 9 9 4 2 8 3 8 5 4 9 7 7 REŠITEV 1 5 9 4 8 5 2 81 1 93 67 5 7 3 44 3 57 7 41 2 8 9 6 12 49 6 9 3 7 1 5 2 86 75 9 6 1 5 42 3 88 2 13 2 4 8 36 78 6 54 9 56 3 8 6 9 2 4 1 7 9 7 58 29 8 6 13 4 3 6 4 2 7 1 3 8 9 5 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_22_Kam_07 se ne bo nobeno število 8 1ponovilo 3 ne5v vrstici 4 ne9v koloni 2 ne7 v enem 6 2 3 4 sudoku_LAZJI_22_kam_07 NALOGA Rešitev: 2 7 8 4 9 5 3 6 1 3 4 1 7 8 6 5 9 2 9 6 5 3 2 1 7 4 8 6 8 3 1 5 4 2 7 9 5 2 7 8 3 9 6 1 4 4 1 9 6 7 2 8 3 5 8 9 6 5 4 7 1 2 3 7 3 2 9 1 8 4 5 6 1 5 4 2 6 3 9 8 7 REŠITEV sudoku_TEZJI_22_Kam_07 8 9 9 5 3 6 3 2 6 8 8 4 izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. REŠITEV 1 7 2 5 4 2 6 3 7 1 9 družaben in tudi družinski človek. Ob spominih na svoje prve trenutke v kuhinji pa se pošali, da se je kot otrok najbolje spoznal s kuhalnico takrat, ko je bil poreden, ljubezen do kuhanja pa je pri 9 4 3 1 8 6 2 7 5 4 8 sudoku_TEZJI_22_Kam_07 NALOGA 2 7 8 4 9 5 3 6 1 3 4 1 7 8 6 5 9 2 9 6 5 3 2 1 7 4 8 Mesnica Anton Kamnik Usnjarska ulica 1, Kamnik 01 831 74 04 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 15 EUR 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 EUR 3. nagrad: darilni bon v vrednosti 5 EUR Re­šit­ve kri­žan­ke (ges­lo, se­stav­lje­no iz črk z ošte­­vil­ če­nih polj in vpi­sa­no v ku­pon iz kri­žan­ke) po­š­lji­te do petka, 15. aprila 2022, na Go­renj­ski glas, Nazor­ jeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lah­ko od­da­te tudi v na­bi­ral­nik Go­renj­ske­ga gla­sa pred po­slov­no stav­ bo na Nazorjevi ulici 1. MESO KAMNIK D.D., KORENOVA CESTA 9, KAMNIK pripraviti takšna, da je ostal v šovu, kaj ga čaka v nadaljevanju, bomo videli. Kamničan, sicer industrijski obiskovalec, je poln inovativnih idej. Zase pravi, da je preprost, komunikativen, 1 7 9 6 4 8 5 2 3 Miro Jurjevič / Foto. arhiv oddaje njem vzbudila pokojna babica. Svoje kuharsko znanje želi zdaj predati naslednji generaciji, še prej pa želi vso to strast do kuhe pretvoriti v novo poklicno pot. Če pa bi Jurjevič moral izbirati med kuho in peko, potem morda raje peče; kar se pa sladkega in slanega tiče, pa mu je bližje sladko. Tako kot večina udeležencev priljubljenega šova je tudi sam seveda pomislil, kaj bi naredil z osvojeno denarno nagrado: če bi mu uspelo osvojiti zmagovalni predpasnik letošnje sezone MasterChef Slovenija, bi del denarne nagrade zagotovo porabil za odprtje lastne restavracije. V njej pa bi imel takšno kuhinjo, da bi gostje lahko ves čas opazovali dogajanje za pulti. 8 5 6 9 2 3 7 4 1 Ljubljana – Pred tednom dni se je v televizijskem kuharskem šovu MasterChef Slovenija na izločitvenem testu znašel tudi Kamničan Miro Jurjevič. Preizkusil se je v pripravi umešanih jajc. Jajca so morala biti sočna in kremna – skratka popolna. Večina, ki spremljate šove MasterChef – ne samo domačega, tudi tuje –, veste, da so najbolj težki največkrat izzivi, ki so na prvi pogled videti enostavni. In jajce je eno tistih živil, ki spada v to kategorijo. Ravno prav mehko kuhano jajce, okusna umešana jajca, pa pravilno poširana ... spadajo med naloge, ob katerih tekmovalci večkrat zajamejo sapo. Jurjeviču je uspelo 1 Rešitev: 2 3 4 7 1 5 9 6 8 Alenka Brun 2 8 9 6 7 3 3 7 4 7 1 2 6 5 1 4 8 7 6 5 9 4 7 2 8 6 8 1 3 4 9 7 sudoku_TEZJI_22_Kam_07 ponedeljek 700 - 1600 torek-petek 700 - 1800 sobota 700 - 1300 6 8 3 1 5 4 2 7 9 5 2 7 8 3 9 6 1 4 4 1 9 6 7 2 8 3 5 8 9 6 5 4 7 1 2 3 7 3 2 9 1 8 4 5 6 1 5 4 2 6 3 9 8 7 14 petek, 1. aprila 2022 Prireditve MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Prireditve v aprilu Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v aprilu? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Petek, 1. aprila, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Uroš Kuzman in Aleš Novak: Mali otroci, veliki problemi Komedija. Vstopnina: 16 evrov Nedelja, 3. aprila, ob 19. uri, Velika dvorana DKK JSKD OI Kamnik: Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin Domžale – Kamnik 2022 Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic Ponedeljek, 4. aprila, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Zavod za turizem in šport Kamnik: Naj športnik Podelitev nagrad najboljšim športnikom in športnim delavcem v občini Kamnik za leto 2021. Vstop prost! Torek, 5. aprila, ob 19.30, Velika dvorana DKK Jure Ivanušič: Od tišine do glasbe Sreda, 6. aprila, ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Maistrov večer: Igor Zemljič – Slovensko nacionalno vprašanje v Slovenskih goricah in neizbrisna sled Rudolfa Maistra Predavanje, prost vstop Sreda, 13. aprila, ob 18. uri, grad Zaprice Muzejski večer: ddr. Mateja Kos – Slovenska majolika Predavanje, prost vstop KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA Ponedeljek, 4. aprila, ob 18. uri, dvorana knjižnice Delimo znanje: Delavnica suhega polstenja Delavnico vodita Emilija Gregorčič in Alenka Mele. Prijave zbirajo v čitalnici knjižnice in na telefonu 01 320 55 83, kjer dobite tudi dodatne informacije. Število mest je omejeno, udeležba je brezplačna, s prostovoljnimi prispevki se povrnejo stroški materiala. Sreda, 6. aprila, ob 17.30, dvorana knjižnice Delimo znanje: Rodoslovje za začetnike V sklopu štirih sredinih delavnic boste spoznali osnove rodoslovja. Delavnica se nadaljuje še 13. in 20. aprila ter 4. maja ob isti uri. Delavnice vodi Tina Petek Steinbücher, umetnostna zgodovinarka, rodoslovka z dolgoletnimi izkušnjami ter članica Slovenskega rodoslovnega društva. Prijave zbirajo v čitalnici knjižnice in na telefonu 01 320 55 83, kjer dobite tudi dodatne informacije. Število mest je omejeno, udeležba je brezplačna, prijave so obvezne. S seboj prinesite zvezek in pisalo. MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Koncert za anekdoto in klavir. Za abonma Kam'na'smeh, za izven Vstopnina: 17 evrov /15 evrov Petek, 1. aprila, ob 20. uri Koncert probahodniK: Echoes in Before Time Vstopnina: 5 evrov Četrtek, 7. aprila, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Sam Sebastian: Supertalenti s Sam Sebastianom Cirkuška predstava. Za abonma Kam'nček, za izven Sobota, 2. aprila, ob 8. uri, Kreativna četrt Barutana Čistilna akcija v Barutani Za malico bo poskrbljeno. Vstopnina: 5 evrov Četrtek, 7. aprila, ob 19. uri Odprtje fotografske razstave: Pina Lenart Petek, 8. aprila, ob 19. uri, Galerija DKK Mira Resnik: Kje je moje mesto … Vstop prost! Odprtje likovne razstave, vstop prost! Vodenje po razstavi v ponedeljek, 11. aprila, ob 18. uri JSKD OI Kamnik – IGROKAZ 2022, Linhartovo srečanje, območno srečanje odraslih gledaliških skupin Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic Torek, 12. aprila, ob 19.30, Velika dvorana DKK Anton Podbevšek teater: Črna koža, bele maske Plesno-glasbena predstava. Za Maistrov abonma, za izven Vstopnina: 17 evrov /15 evrov www.gorenjskiglas.si Avtorica vas popelje v svet sivke, rožmarina, žajblja, lovora in oljčnih listov. Z navdušenjem boste izdelovali hidrolate, pripravljali čaje, kozmetiko, izdelke za aromaterapijo in kuhali odlične jedi z zelišči. Presenetila vas bo uporabnost zelišč v prehrani in negi domačih živali ter hišnih ljubljenčkov. Število strani: 152 strani, 21 x 24 cm Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 2240 EUR + po št ni n a Petek, 8. aprila, ob 19. uri ŠILA25: Kamnik Vstop prost! Sobota, 9. aprila, ob 10. uri Izmenjevalnica oblačil #17 Izmenjevalnica deluje po različnih principih: »prinesi oblačila–odnesi oblačila« ali »samo prinesi oblačila« ali »samo odnesi oblačila«. Četrtek, 14. aprila, ob 18. uri Popoldne družabnih iger: Azul Vstopnina: 7 evrov DRUŠTVO PETER NAGLIČ ŠMARCA Nedelja, 10. aprila, ob 18. uri, Krajevni dom Šmarca Predstavitev zbornika Pod Homškim hribom V kulturnem programu bodo sodelovali člani Kulturnega društva Šmarca. Ob materinskem dnevu V soboto, 26. marca, so mladi in otroci iz Zgornjega Tuhinja s pomočjo animatorjev Mladinske skupine Feniks pripravili poseben program za vse mame ob njihovem prazniku. Monika Jeglič Zgornji Tuhinj – V dvorani Kulturnega društva Tuhinj se je nabrala velika množica mam in babic pa tudi očetov in dedkov ter drugih, ki so z zanimanjem spremljali vse, kar so pripravili mladi. Dogodek je odprl otroški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Lare Pungartnik. Laura Poljanšek in Sara Pestotnik sta nastopili s plesnim nastopom, Marcel Kožlakar in Zoja Smolnikar Husić pa z glasbeno točko, prvi s harmoniko in druga s flavto. Štiri mlade recitatorke Katarina Šarc, Sara Remih, Tjaša Poljanšek in Nina Levec so vsaka s svojo deklamacijo povsem navdušile občinstvo, dodobra pa so ga nasmejali igralci igrice, ki so pod mentorstvom Ane Urankar in Doroteje Remih pripravili Torto za mamo. Skozi točke sta suvereno vodila Maja Levec in Jaka Burja, ki sta spotoma obiskovalce prireditve seznanila z nekaj lepimi mislimi o ma- mah, jim predstavila zanimive rekorde ter povedala nekaj zanimivosti o točkah in nastopajočih. Ker je bilo nastopajočih otrok 'malo morje', so še kako prav prišle spretne animatorke, ki so skrbele za red v zakulisju. To nalogo so odlično opravile Erika Levec, Zarja Pančur in Katja Urankar. Za okrasitev dvorane sta poskrbeli Lucija Bajde in Doroteja Remih, za to, da so mame ob odhodu prejele še rožico, pa katehistinja Jerca Kirn z veroučenci. Tehnični del ekipe, ki je skrbel za sprejem obiskovalcev, fotografiranje, zvok in luč, pa so sestavljali Samo Bajde, Tomaž Pirš, Tinkara Pirš, Žiga Žavbi in Gregor Štupar. Toliko krasnih mladih talentov, toliko isker v očeh, ki so se v dvorani prižigale z vsakim nastopom in na odru z vsakim gromkim aplavzom. Toliko otrok, hvaležnih za mame, toliko mater solznih oči. Za zaključek je celotna ekipa združila moči še pri 'Mame imamo radi!'. Naj se ve – res jih imamo! RENAULT CAPTUR E-TECH HIBRID © s. staub Sobota, 9. aprila, ob 20. uri Velika dvorana DKK KD Tuhinj: Frišna avdicija (komedija) Petek, 15. aprila, ob 20. uri Koncert: Haiku Garden in Nikki Louder že za 179 € /mesec* 5 let podaljšanega jamstva *Mesečni obrok velja za model Renault CAPTUR Limited E-Tech 145 hibrid in začetno ceno 21.990 €, ki že vsebuje redni popust v višini 300 € ter dodatni popust v višini 200 €, ki velja ob nakupu z Renault Fleksi financiranjem. Ob nakupu avtomobila preko Renault Financial Services prejmete obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 150 € v prvem letu in bon za 50€ v drugem letu ter vzdrževanje za motor po polovični ceni (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). Ob nakupu vozila, ne glede na obliko financiranja, kupec prejme brezplačno podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). Navedena maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoča priporočena cena in vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Velja preko Renault Financial Services. Poraba pri mešanem ciklu: 4,8-5,2 l/100 km. Emisije CO2: 108-118 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0039-0,0061 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoča Avtohiša in njeno uradno ime naslov trgovca renault.si 15 petek, 1. aprila 2022 Zahvale Srečanja s knjigo znova v živo Časopis občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, e Kamnik – Iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik sporočavilka 1 Prenovlje n a k jo, da bodo priljubljena Srečanja s knjigo po dolgem času, o n č n Z postaja in godovinsk a vaterpoli i uspeh ki ga je zaznamovala epidemija koronavirusa, znova potenov vlak stov kala v živo – v bralnih skupinah, ki se bodo mesečno srečevale v Domu starejših občanov Kamnik, v Knjižnici Šmarca, v Štacjonu – Dnevnem centru za osebe s težavami v duševnem zdravju, v prostorih Društva upokojencev Kamnik, v OŠ Šmartno v Tuhinju, v čitalnici Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in v prostorih Zavoda za medgeneracijsko sreČasopis Kamničan-ka dišče v Komendi. Informacije o terminih in knjigah dobite v knjižnici. J. P. brezplačno prejmejo Oglašujte v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Ministrs tvo za infrastrukturo Komunalno podjetje Kamnik d.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik št Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu mi zap isan z zlatimi črka - prekalj dodatno usmerjaje novembra. zaključilo konec v zgo kamnišk ega kluba. dov ino Matej eni 41-letni vete l tira v dolž Obnovili so dva ran Nastran, na ekipa Prekaljeini 350 met ki je kluba Cal zgradili rimi goli rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb bil s štiz ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om amb ami . moralo nas Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad protnika. Gole so začeli silo igralci so tekmo pris vito svetlobn ter z zvo čno in Briški tri, pevali še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o kapetan dili signalizacijsignalizacijo ter Stel Martin e dva in 4 : 0 in tako delni rezultat četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič listom niso jskim vaterpoda bo pos mnik Gra dila sta in Jan Justin. Sotaja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kais Margeta i dena s pos Matjaž Hom o vov svojo kori in tekmo obrnili in nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na tudi urbano bodo prenovljeni potovalni čas po mo in 410. stran navedbah železniški pod rli ods opreSlovenskih postaji Kam skladišče. luž eno železnic do nik Graben deset Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara konca leto in obratno. »Do mije zast di Občina je venske žel al, prvi dan epide- pob šnjega leta nam ezn slov ga znova udo ice , reč bo ko ens , več da po so kih delno spro vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on in des nove ure odhodov. z vlak pre dvonadstro poznavno et prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn proge, kot lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob vinskega jih pozzgodovaterpolisti 21.15 in 22. e linije namo v tem delu Kamnik) trenutka so postali (Ka so se ude ki 15 ležili tudi ter Evr dos mn ob ope ega članski pok ik– 22.18 in , jo Ljubljana) alni prva kilo met rov hitrosti do 140 ob 23.07 par, min župan Matej Sla. ki. ister za infr na uro ponujajo turo Jern astruk- ni ej vse potreb . Vla ki čakali vrst bje, raln i dire Vrtovec in geneno so udo o let. »Ka pril je železnic de in ima agojeni za invaliželeznic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo ko dov tajo olj pro za kolesa,« se z novim , ki so tnikjo je sem pripelja 1891, in se zah ,« je dejal žup je ob tem stora l podjean lem valil min Alojz Pra peljali prot vlakom tudi povesedogodk istrstvu Slovens šnikar. osemdes Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala železnikoronaviru inve ov, zdravstve železniško stic ki bodo voz tud i na som. V nem dom infrastruktu ije v tudi na zač AKTUALN ili rela ciji etek množi u se prip ro. Kam nik – O ravljajo čnega cep Aleš Sen KULTURA ljenja. Sezono bo ožetnik 45. stran treba razširiti na ML men Cop AD t in kart rnije zažive I celo leto Kamnik – Tako kot le v ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilus nih v trac štev ZADNJA drugih nja. O rezu Naš Kam ka planina il- bod ijah kon ca o ude ltatih nik je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič vodstvo. nov o brezplačno Vsako leto j možno Nad azov mi opremil je z ilustracijaodvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opozarimenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z . Razstav avst i Marka Anž na ven cij, razs na a nov ilustraem dom ki so dr. Julija im koronav Vsaka vas, kušenega som. Hitr u Naš Kam tava z naslovom Polca iru- gati poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, kakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna ven izvid Kamnik, nejasličarja, naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obraka da a dalje v net i strategijo trenutno testa pomeni, pri še 25-le ki preseca januarja Domu kula Wiegele ture Kam razvoja druž praviti tudi na v brisu viru tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav spletu. be. s ni no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. in 14. lahko do osti, saj umetniki, evrs uro mer tni , oku v u pri- že interesa pa ki žbe pride lja ne zma jim idej in vese kma bodo dod tudi tni termini njka. Tud a- prim lu po testiran niškem ni i na ju. V eru poz prihodnjih na voljo tudi še v nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran Kamnik – Območno združenje Rdečega križa Kamnik bo jutri, 2. aprila, najbolj pridnim krvodajalcem podelilo priznanja. Prireditev s kulturnim programom bo v Domu kulture Kamnik, z začetkom ob 10. uri. J. P. stran 5 Izžrebani nagrajenci nagradne križanke, objavljene vstran 7 časopisu Kamničan-ka dne 4. marca 2022 z geslom VSE ZA KOLO IN KOLESARJA, so: 1. nagrado, čelado Specialized Aligon 2, prejme Tadej Sedlar iz Kamnika, 2. nagrado, redni servis kolesa, prejme Mirko Novak iz Kranja in 3. nagrado, števec Sigma 7.16, prejme Srečo Bobnar iz Komende. Nagrajencem iskreno čestitamo. ZAHVALA Žale ♦ Mekinje ♦ Nevlje ♦ Podgorje ♦ Tunjice ♦ Zgornje Stranje ♦ Sela ♦ Gozd ♦ ♦ Vranja Peč ♦ Loke ♦ Šmartno v Tuhinju ♦ ♦ Zgornji Tuhinj ♦ Špitalič ♦ Motnik ♦ zd Kavči č vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Foto: Gora Podelitev priznanj kamniškim krvodajalcem KAMNIK - KOMENDA Testiranje v Kamnikutudi Stojimo vam ob strani skozi korake slovesa. Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 9 stran 16 24 urna dežurna služba 041 634 948 ZAHVALA Le nekaj dni po svojem 86. rojstnem dnevu je v večnost odšel ata, stari ata, praded in brat Franc Novak Matijev ata iz Zg. Tuhinja Cilj je izpolnjen, pot dokončana, konec upov je in hrepenenja in konec zmot, bolesti in trpljenja. Od nas se je poslovil Franc Kregar iz Mekinj Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za vse darove, ki ste jih namenili našemu atu, ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala oskrbovalkam Zavoda Pristan, še posebej gospe Bernardi. Hvala go­ spodu župniku Pavletu Piberniku za opravljen pogrebni obred in pevcem kvarteta Grm za ganljivo petje. Hvala vsem, ki ste ga v njegovem življenju cenili in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Mekinje Ob tem žalostnem dogodku se zahvaljujemo sorodni­ kom, prijateljem, sodelavcem in sosedom. Hvala za vse izrečene besede sožalja, darovane sveče, maše in cvetje. Sosedom hvala za vso pomoč ob pogrebu. Hvala župni­ ku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in govornici za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili na njegovi zadnji poti. Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, lepa misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. V februarju nas je v 65. letu starosti nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil ljubi mož, oče in zet Andrej Flis Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Ob boleči izgubi naše drage mame Olge Kotnik se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in da­ rovane sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še zlasti hvala vsem, ki jo skupaj z nami oh­ ranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Vsi njegovi ZAHVALA ZAHVALA Ko prebujalo se je jutro, tiho si odšel, pustil si le sledi svojih rok, zdaj naš dom ovit je v sivino, obup, žalost in neizprosno bolečino. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat in stric ZAHVALA ZAHVALA Marjan Klemen (1944–2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, župniku Ediju Strouhalu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo odpete pesmi, trobentaču, nekdanjim sodelavcem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč in nam stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Marec 2022 En sončen soj, en topel dan iz tal izvabi cvet krasán. En črn oblak, en nočni mraz, in strt je cvet na večni čas. (S. Gregorčič) V 89. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mami, mama, tašča Veronika - Vera Vengust iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi patronažni službi ZD Kamnik za oskrbo v njenih zad­ njih dneh. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ste se od nje poslovili, jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Mami, za vedno boš ostala v naših srcih. Žalujoči vsi njeni 9. 9. 1957–10. 2. 2022, iz Zduše Pogrešamo ga: Ema, Maruša, Martin in ata Tone Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znan­ cem, sosedom in njegovim nekdanjim sodelavcem iz Heliosa in Banke Domžale za izrečena sožalja ter daro­ vano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Dominiku in ostalim pevcem kvarteta Krt za občuteno zapete pesmi in trobentaču za zadnje slovo. Zahvaljuje­ mo se pogrebni službi Komunalnega podjetja Kamnik za organizacijo pogreba. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. 16 petek, 1. aprila 2022 Motničani imajo veliko srce Pavla Gregorič praznovala sto let Člani Prostovoljnega gasilskega društva Motnik smo v zadnjih dveh letih vedno znova dokazali, kaj pomeni pomagati sočloveku. Sokrajanom smo na pomoč priskočili med epidemijo, našim južnim sosedom po potresu v Petrinji, zdaj pa pomagamo ukrajinskim beguncem. Jasna Paladin Slavljenko sta ob rojstnem dnevu obiskala tudi župan Matej Slapar in predsednik Društva upokojencev Kamnik Vinko Polak. Motniški gasilci na avtocestnem počivališču pomagamo ukrajinskim beguncem. pa vendar tako nujno potreben pogovor. Akcijo smo začeli v oktobru 2020 in je še vedno aktivna. Želimo, da krajani vedo, da stiske ni konec takrat, ko se mediji tako odločijo in o njej ne pišejo več. Stiska in kriza se največkrat pojavita po kriznem obdobju. Takrat pa za mnoge žal ni več aktualna ali zanimiva za reševanje, ker prihaja zopet nova. Decembra 2020 je sosednjo Hrvaško prizadel silovit potres. V enem dnevu smo v svoji garaži zbrali odeje, spalne vreče, hrano za otroke, ljudi in živali. Krajani so podarili otroške posteljice, pleničke, higienske pripomočke, šotor, igrače. Odpravili smo se tja, predsednik DVD Petrinja Stanislav Polovina nas je prijateljsko sprejel, hrvaški kolegi pa so nam bili zelo hvaležni. Čez noč se je Evropa spremenila. Virus je prenehal biti prva in glavna novica v medijih, prihaja nekaj, o čemer si nihče ni upal misliti – vojna. V našem PGD se nam je porodila ideja o drugačni pomo- či. Odšli smo na avtocestno počivališče Lopata. Cilj je bil mala pozornost – brezplačna kava in čaj za varno pot beguncev. Nekajkrat smo se odpravili na počivališče in se z njimi pogovarjali. Pogled in hvaležnost, ki sta vela iz žalostnih oči bežečih ljudi, sta neprecenljiva. Za gasilca ni meja in ovir. Gasilec je aktiven tudi, ko ne piska pozivnik. Odzove se vsakemu klicu na pomoč človeka v stiski. Brez premisleka, brez zadržkov in brez ovir. Foto: Občina Kamnik Motnik – Motnik je sicer majhen kraj, a je poseljen z ljudmi z velikimi srci. Trenutno živimo v posebnem obdobju, ki od posameznega človeka in tudi od skupnosti zahteva razumevanje, sočutje, solidarnost in pomoč. To obdobje v nas prebuja zavedanje, da je popolnoma vsak odgovoren za stanje v svetu, v katerem živimo. Prevečkrat to odgovornost prenašamo na druge, pozabljamo pa, da skupaj ustvarjamo naš svet. Tako so največkrat pobuda za dobra dela – žal – krizne situacije. Najprej se je začelo z obdobjem epidemije covida-19. Popolna zapora javnega življenja, onemogočen dostop do zdravnikov, izolacija starejših ljudi, prepoved zbiranja ljudi ... Virus nam je odvzel občutek varnosti. Povzročil je strah pred bližino! Pa vendar je povezal skupnost. V razmišljanju, kako pomagati bližnjemu v začetku epidemije, je v našem gasilskem društvu zaživela ideja o vzpostavitvi telefonske številke za pomoč v stiski vsem krajanom Motnika. Za pomoč so lahko poklicali v primeru dostave nujnih življenjskih potrebščin, za dostavo zdravil in hrane, za prevoz do zdravnika ali le za tako spregledan, Foto: PGD Motnik Martina Piskar Kamnik – Pavla Gregorič iz Kamnika je stoti rojstni dan praznovala že 19. januarja, a lepih želja nikoli ni preveč, zato je bila sredi marca vesela tudi obiska z občine in iz društva upokojencev. Rodila se je v družino Janeza in Marije Repanšek s Šutne, kot najmlajša od štirih otrok. Že pri desetih ji je huda bolezen vzela mamo. Po končani Meščanski šoli v Mekinjah se je vpisala na trgovsko šolo v Ljubljani, nato pa zaključila še vzgojiteljsko šolo na Učiteljišču v Ljubljani. Leta 1939 se je kot praktikantka zaposlila v Mestni hranilnici, ko pa se je začela vojna, na katero ima še vedno močne spomine, se je zaposlila pri Mirku Klemenčiču, ki je v Kamniku prevzel oskrbo s hrano in drugimi potrebščinami. Po vojni se je zaposlila v trgovskem podjetju, kjer je delala kot knjigovodja, tam pa je tudi spoznala svojega moža Jožeta Gregoriča. Rodila sta se jima hči in sin; slednji je za- radi posledic gnojnega meningitisa, ki ga je prebolela tudi sama, oglušel. Življenje ji ni prizanašalo, saj ji je po hudi bolezni leta 1974 umrl mož. Ko se je upokojila, se je posvečala vrtu, vnukom, kuhanju in peki. Pohvalila se je lahko tudi z izjemnimi ročnimi spretnostmi; svoje kvačkane izdelke je precej časa kot popoldanska obrtnica tudi prodajala v nekdanji trgovini Tip-Top. Ko ji je po hudi bolezni leta 2006 umrla tudi hči, ki je za seboj pustila takrat desetletnega sina, je postala njegova skrbnica, kasneje pa še rejnica, kar je ostala vse do 2018, ko se je fant izšolal in zaposlil. Zdaj rada rešuje križanke, vsak dan pregleda časopis in poročila, uživa v nadaljevankah ter si rada ogleda tudi kakšen film. Razen kuhanja še vedno poskrbi sama zase. Polna preizkušenj so ji vsa ta leta hitro minila, je povedala. In se iskreno razveselila košarice dobrot in župana, ki ji je zaželel obilo zdravja, dobre volje, poguma in vztrajnosti. Prešerno nasmejana Pavla Gregorič je stara že sto let. Luč za Ukrajino Jasna Paladin Kamnik – V Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra je na ogled razstava z naslovom Luč za Ukrajino, ki so jo pod mentorstvom prof. Andreja Schlegla pripravili dijaki prvih letnikov programa predšolska vzgoja. Pri pouku likovne vzgoje so iz že uporablje- RODEXOVA VROČA PONUDBA ZA ZIMSKE DNI nih materialov in predmetov v podporo vsem, ki trpijo zaradi vojn, oblikovali svetilke in vanje namestili najrazličnejše baterije. Simbolno so razstavo postavili v eno od šolskih zaklonišč, na ogled pa bo, dokler bodo baterije vzdržale. Do takrat pa si jo lahko ogledate vsak dan med tednom od 9.30 do 14. ure. STREŠNI NOSILCI, NOSILCI ZA SMUČI IN KOVČKI - 40 % Velikonočni sejem v Snoviku Snovik – Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina vabijo na tradicionalni velikonočni sejem, ki bo v nedeljo, 3. aprila, med 10. in 16. uro v prireditvenem prostoru pred Termami Snovik. Na stojnicah bodo rokodelci predstavili izdelke domače obrti in ročna dela, za odrasle in otroke bodo pripravili velikonočno delavnico, kupiti pa bo mogoče številne domače dobrote in darila, primerna za velikonočni čas. Pripravljajo tudi kulturni program, nastop Godbe Tuhinjska dolina in 4. državno prvenstvo v ribanju hrena. J. P. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si SLO Peugeot_Rodex_oglas_A5_v03_nve.indd 1 20/01/2022 12:07