Lelo 1872,
143
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXII. — Izdan in razposlan dne 27. aprila 1872.
S7
Ukaz ministra za bogočastje in uk od 15. aprila 1872,
s katerim se nova določila razpisujejo vseučiliščem kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, o pridobitvi doktorstva na posvetnih fakultetah.
Na podlogi pooblastila, z najvišjim sklepom od II. aprila 1872 danega, razpisujem vseučiliščem kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, naslednja določila o pridobitvi doktorstva na posvetnih fakultetah.
Stremayr s. r.
I.
Red strogih preskušenj (rigorôz) za pravoznansko in državo-znansko fakulteto.
H. 1. Da se dohode doktorstvo pravoznanstva, treba opraviti tri stroge preskusu j e frigoroze).
Da se kandidat k tem preskušnjam pusti, naj dokaže, da je pravoznanske in državo-Ziianske uke po propisih dovršil, ko je bil za rednega poslušatelja, zaradi česar naj absolutory o na ostavo (hrambo) dé dekanu profesorskega zbora (kolegije).
H. 2. Te tri stroge preskušnje obsezajo naslednje preskuševanjske stvari:
I. Rimsko, cerkveno in nemško pravo;
II. Avstrijsko civilno pravo, trgovinsko in menično pravo, avstrijsko civilno pravdo, avstrijsko kazensko pravo (s kazenskim postopkom);
III. Splošno in avstrijsko državno pravo, mejnarodno pravo in politično gospodarstvo (L j. narodno gospodarstvo in linančno znanstvo),
(SlorenUch.)	Jz
§. 3. Raznosi v veri ne utrjuje razločka, kar se tiče pravice in dolžnosti, opraviti strogo preskušajo iz cerkvenega prava in dobiti si doktorstvo.
§. 4. Vse tri stroge preskušaje se morejo opraviti tako po vrsti, kakor kandidat hoče, a treba je vendar, da se vrše vse na enem vseučilišči.
Zadnjega določila more samo ob posebnega ozira vrednih slučajih oprostiti likovni minister, dovprašavši dotičnih profesorskih zborov.
§. 3. Stroge preskušajo se javno opravljajo, ter vsaka izmej njih trpi po 2 uri.
§. 6. Mej dvema strogima preskušnjama naj praviloma vselej mine konci (vsaj) po tri mesece.
A če je kandidat pri poprejšnji strogi preskušaj', bil soglasno potrjen, tedaj mu dekan more tudi krajši rok dati v prihodnjo strogo preskušajo.
§. 7. Pri vsaki strogi preskušaj! je v preskuševalni komisiji dekan (a če je nadomešče-van, tedaj bivši dekan ali prodekan) profesorskega zbora za prvosednika, in (praviloma) po štirje redni prefesorji dotičnih preskuševanjskih strok za izpraševatelje.
Doktorski dekani, koder so še, imajo tudi pravico, strogih preskušenj se udeleževati, izpraševati in glasovati.
§. 8. Kadar za kako preskuševanjsko stroko rednega profesorja nij ali če ga kaj ovira, naj se k strogi preskušnji privzame preizredni profesor te stroke, a kadar niti tacega nij ali če tudi njega kaj ovira, tedaj tist redni ali preizredni profesor, kateri o dotični stvari v dejanji poučuje, ali čegar stroka je tej stvari najbližja.
§. 9. Ako zgoraj določenega števila štireh izpraševateljcv ne dopolnijo tako poklicani (§§. 7 in 8) zastopniki preskuševanjskih strok, tedaj ga je dopolniti izmej ostalih rednih profesorjev. A v to dopolnitev privzčmani možje imajo izpraševati samo pravico, dolžnosti nemajo.
Njih odredba v to se prepušča najprvo dogovoru profesorskega zbora, in ta dogovor je pred likovnega ministra na odobrilo pokladati.
§. 10. (Je ima kaka preskuševanjska stroka po več rednih profesorjev, in ako se ti' vsi privzemô ter je zaradi tega potem več izpraševateljcv nego štirje, naj se oni' dotične stroge preskušaj« črčdoma (vrstoma) udeležujejo.
§.11. Prvosednik ima vedno pravico, tudi sam izpraševati, a dolžnost samo tedaj, kadar je on po imenu profesor kake preskuševanjske stvari ter ga vrsta zadene, ako sc je treba crédit! z drugimi profesorji (§. 10). Ob tacem slučaji naj bodo v preskuševalni komisiji (brez doktorskega dekana) samo še trije, in takrat prvosednik dobiva dvojno takso.
§. 12. Vsak izmej prcskuševiilne komisije naj bode od kraja do konca pri strogi preskušnji. Pred glasovanjem in sklepanjem bodi razgovor o uspehu preskušnje.
Potlej vsak izmej komisije na podlogi celokupnega preskuševanjskega uspeha glasuje s prisodkom „izvrstno", „zadostno" ali „nezadostno." Celokupni prisodek se ustanovi po večini glasov, a če je morebiti po enoliko glasov (§. 11), tedaj po neugodnejših glasovih.
§. 13. Če kandidat dohode celokupni prisodek „nezadostno", tedaj ga nij dalje k nobeni strogi preskušnji puščati, nego samo k ponavljanju te stroge preskušnje, a ne, predno mine tri mesece. Ako je potem zopet ovržen (reprobovan), smel no je samo še eno ponavljanje stroge preskušnje, a ne, predno mine leto d nij. Ce je kandidat novic (tretjič)
o vržen, potem je za vselej izločen od pravdoznanskega doktorstva pridobitve na vsacem vseučilišči v državnem zboru zastopanih dežel, in tudi od udomačitve (nostrifikacije) doktorske diplome, pridobljene v inostranski deželi.
H.	14. Za vsako strogo preskušajo treba da kandidat plača po 60 goldinarjev a. v. takse. Prvosednik in vsak izmej komisije (tudi doktorski dekan [§. 7]) dobode po 6 gld. od tega. Dalje je po S gld. zalogi (fondu) vseučiliške pisarnice dajati v plačevanje taks pisar-ničnemu osebju ali vseučiliškim služabnikom, koder so še zdaj take takse od strogih pre-skušenj.
Od vsacega ponavljanja katere stroge preskušnje je plačati polovico celokupne takse, rekše po 30 gld. a. v. Tudi od tega dobode prvosednik in vsak izmej komisije po 6 gld. ; a ondod, koder so še doktorski dekani, vsak po 5 gld., in doktorski dekan tudi toliko. Ob ponavljanji odpade priplačilo vseučihski pisarnični zalogi.
Prebitek vseh taks se v ravni meri razdeli mej vse redne profesorje izmej zbora.
§. IS. Posameznim pristojčče takse so sama navzočmna, in jih torej more zahtevati edino ta, kdor je res imel opravilo. Če koga izmej komisije v tem, kar si koli bodi, ovira, tedaj je o njegovi nadomestitvi dekanu skrbeti po določilih §§/” 8—10. Ako se to že ne more storiti, a stroga preskušnja se da še zvršiti z ostalimi izmej komisije, tedaj se ta prebitek takse razdeli po §.f" 14 zadnjem odstavku.
•§. 16. Pismeni izdelki, katere neka vseučilišča še zahtevajo, da jih kandidat poda pred promocijo, odpadajo, ter tudi disputacija, koder je še navadna.
§. 17. Promocija se pod prvosedstvom rektorjevim in v pričo dekana profesorskega zbora z običajnimi slovesnimi obeti vrši po rednem profesorji (per turnum), ki je za pro-motorja.
Na Dunaji ostane za zdaj promocija še tako, kakor je	bila, da	sodelujejo rektor,
kancelar, štirje doktorski dekani in fakultetni beležnik.
§. 18. Na vseh avstrijskih vseučiliščih je od promocije po 60 gld. a. v. takse.
Iz tega dobivajo (razen na Dunaji) rektor po 15 gld., a dekan in promoter vsak po 5 gld. Na Dunaji vsi sodelavci za zdaj še prejemajo po toliko, po kolikor doslej. Dalje treba od te takse po 5 gld. dajati vseučiliški pisarnični zalogi, iz katere naj se odštevajo na vaznih vseučiliščih do sih dob navadna plačila za izdntev diplome ter dozdanja plačila pisar-ničnemu osebju in služabnikom, razen takih prejemkov, ki so se vštevali zà posebna opravila pri promocijskih svečanostih, katere zdaj odpadajo.
Prebitek vseh taks od promocije se (tudi na Dunaji) v ravni meri razdeli' mej vse fakultetne profesorje.
§. 19. Na tistih vseučiliščih, koder so do zdaj navadne	bile	slovesnejše	promocije,
vstaje kandidatu na izvolji, zahtevati si to slovesnejšo promocijo	namesto	proste,	ako plača,
kar je od tega po običaji treba. Vendar taksa, postavljena v poprejšnjem paragrafu, obrne in razdeli se tudi ob tem slučaji tako, kakor je tam določeno.
§. 20. Plačila, ki so jih na nekaterih vseučiliščih doktorandi ob promociji doslej dajali družbam doktorskih vdov ali doktorskim zborom (kolegijam) fakultet, za zdaj ostajejo neizpremenjena.
•§. 21. Ta red strogih preskusenj dobode moč v začetku 1872/73. učnega leta. A tistim kandidatom, kateri do tedaj že opravijo eno strogo preskus njo, veljavna ostanejo dost •
zdanja določila in takse, kar se tiče njihovih poznejših strogih preskusen j in udeležbe pri njih.
A §§.faI 16—20 se je ob vsaki promociji brez razločka tudi po onem času držati.
n.
Red strogih preskušenj (rigoroz) za medicinsko fakulteto.
§.1. Da se dohode doktorstvo vsega zdravilstva in z njim združena pravica dejanj -skega ozdravljanja po vseh njegovih oddelkih, treba opraviti tri stroge p r e s k uš n j e (rigoroze).
§. 2. Pripustila k tem strogim preskušnjam naj kandidat prosi od dekana medicinskega profesorskega zbora in mu v to namero na ostavo da naslednja dokazna pisma :
1. krstni ali rojstveni list ;
2. svedočbo zrelosti, na zavodih v državnem zboru zastopanih dežel veljavno, ali, če nij teh dežel domačmec, tedaj one svedočbe, na katerih podlogi je za rednega poslušatelja v matico vpisan bil na kaki medicinski fakulteti ;
3. izkaz, daje konci (vsaj) štiri polletja hodil k medicinskim prepodavanjem, ko je bil za rednega medicinskega poslušatelja, ter da se je vaj v razudbah udeleževal dve polletji ;
4. svedočbe o treh, z dobrim uspehom opravljenih najpoprejšnjih prirodopisnih pre-preskušnjah (glej dostavek).
Pred pripustilom k drugi strogi preskušaji vrhu tega
5. vseučiliško svedočbo, da je po propisih dovršil medicinsko peteroletje (§. 47 in 48 v začasnem učnem redu od 1. oktobra 1830), v kateri tudi posebno dokaže, da je bodil v notranjo kliniko in v kirurg ičn o kliniko, v vsako po štiri polletja, v očesno kliniko in v porodničarsko kliniko, v vsako konci (vsaj) po eno polletje; ter naposled
6. svedočbo, da je prvo medicinsko strogo preskušajo z uspehom opravil.
§. 3. Prva stroga preskušnja obseza fiziko, kemijo, anatom i j o in fiz i-j ologij o, ter ima v sebi naj prvo eno praktično preskušajo iz anatomije in eno tako iz fizijologije, a potem teoretično celokupno preskušajo iz vseh štireh strok te stroge preskušnje.
Druga stroga preskušnja obseza splošno patologijo in terapijo, pu-tologično anatomijo (patologično histologijo), farmakologijo (farmakodinamiko, toksikologi)'o in recepturo) in notranjo medicino (posebno patologijo in terapijo notranjih boleznij), ter ima v sebi najprvo eno praktično preskušajo iz patologične anatomije (na preparatu in na mrliči) in eno tako iz notranje medicine (pri bolezenski postelji), a potem teoretično celokupno preskušajo iz vseli štireh stvari) te stroge preskušnje.
Tretja stroga preskušnja obseza kirurgijo (posebno patologijo in terapijo vnanjih boleznij), očesno- zdravilstvo, gin ekologi j o. (porodničurstvo) in s o d n j o medicino, ter ima v sebi eno praktično preskušajo iz kirurgije (pri bolezenski postelji in na mrliči), eno tako iz očesnega zdravilstva (pri bolezenski postelji) in eno tako iz ginekologije (pri bolezenski postelji, na mrliči ali na fantomu), a potem teoretično celokupno pre skušnjo iz vseh štireh stvari) te stroge preskušnje.
H. 4. Vse tri stroge preskušnje je opraviti na istem vseučilišči.
Samo ob posebnega ozira vrednih slučajih more ukovni minister, d o vpraša vsi dotičnih profesorskih zborov, kandidata k drugi in tretji strogi preskušnji pustiti na kako drugo vseučilišče, na katerem nij opravljal prve stroge preskušnje.
§. 8. Vse tri stroge preskušnje se vrše javno, a vendar je vsacemu prvosedniku na izvolji, dohod dati samo zdravnikom in medicinskim poslušate! iem.
■§. 6. Pri vsaki strogi preskušnji so v preskuševalni komisiji
prvosednik,
redni izpraševalelji (§. 8),
pr e iz red ni izpraševat el ji, katere je morebiti privzemati (§. 9),
vladni komisar ter pri drugi in tretji strogi preskušnji še en soi z pr a š e va t e I j, ki ga vlada postavi (§. 10).
Doktorski dekani po tistih medicinskih fakultetah, koder soie, za zdaj pri strogih preskušnjah ostanejo v svojem opravilu, in torej se za zdaj ne postavlja vladni komisar.
H. 7. Vsaki preskuševalni komisiji prvosednje dekan medicinskega profesorskega zbora, a kadar ga nij ali če ga kaj ovira, ali kjer ima kraj take razmere, da se je treba črčditi, tedaj stopijo v njega mesto najprvo bivši dekan (prodekan), in če je še drugih treba, tudi eden ali dva od zastopnikov, katere medicinski profesorski zbor vsako leto ob dekanovi volitvi izbere iz mej rednih profesorjev. •
Prvosednik stroge preskušnje ima pravico izpraševati, a dolžnosti nema.
§. 8. Za redne izpraševatelje so redni profesorji tistih strok, iz katerih je pri dotičnih strogih preskušnjah izpraševati.
Če ima kaka izpraševanjska stroka po več rednih profesorjev v zboru, tedaj se ti uredijo za redne izpraševatelje.
Ko bi kedaj kaj časa ne bilo rednega profesorja ali ko bi ga kaj oviralo, takrat se črčdijo preizredni profesorji iste stroke, in koder niti takih nij, ali če jih kaj ovira, treba v zastopajočega rednega izpraševatelja privzeti k strogi preskušnji tistega rednega ali preiz-rednega profesorja, kateri o dotični stvari v dejanji poučuje, ali čegar stroka je dotični preskuševanjski stroki najbližja.
§. 9. Ako bi bilo treba zaradi tega, ker je število preskuševanjskih kandidatov preveliko, ali ker je dokazano, da ima kak redni izpraševatelj preveč opraviti z drugimi uradnimi posli, tedaj ukovni minister nareče za loto dinj" pr ei z redne izpraševatelje, kateri naj se potem pri dotičnih strogih preskušnjah črčdijo z rednimi izpraševatelji.
Narčkanje iz mej preizrednih profesorjev, dotično preskuševanjsko stroko v dejanji učečih, godi se na podlogi nasveta, katerega profesorski zbor poda ali sam za sebe ali po ministrovem naročilu.
§. 10. Vladni komisar in oba so i z p ra še va te 1 j a treba da so doktorji medicine in kirurgije ali vsega zdravilstva, in morejo tudi biti iz mej medicinskega učiteljskega zbora (§. 3 o uredbi akadem. ohlasiev od 30. septembra 1849). Nareka jih vselej pred začetkom učnega lela za vse leto ukövni minister v dogovoru z ministerstvom notranjih stvari).
Vladni komisar na javno korist čuje in nadzoruje nad vsako izmej vseh treh strogih preskušenj, ter je upravičen, kandidata izpraševati.
Eden izmej obeh soizpraševateljev se pri teoretičnem celokupnem preskušavanji druge stroge preskušnje udeležuje za druzega izpraševatelja iz notranje medicine (iz posebne patologije, terapije notranjih boléznij), a drugi pri teoretičnem celokupnem preskušavanji tretje stroge preskušnje za druzega izpraševatelja iz kirurgije (iz posebne patologije in terapije vnanjih bolčznij) /, istimi pravicami in dolžnostmi, s kakoršnimi ostali izpraševatelj!.
§. tl. Teoretične celokupne presknšnje mej vedno navzočnostjo prvosednikovo in vladnega komisarja a praktične presknšnje samo pod njiju vodstvom in nadzorom vrše dotični izpraševatelji, in sicer se more več kandidatov ob enem izpraševati, a vendar pri praktičnih preskušnjah ne nad štirje, pri teoretičnih ne nad trije.
H. 12. K teoretičnemu celokupnemu preskušavanju kake stroge presknšnje profesorski dekan pusti kandidata samo tedaj, če je konci prisodek „zadostno“ dobil pri vsacem praktičnem preskušavanji dotične stroge presknšnje.
•§. 13. Dohode li kandidat pri kaki teh praktičnih preskušenj prisodek „nezadostno,“ tedaj ga je moči pripustiti, da jo ponovi.
Prvo ponavljanje ne sme bili, pred n o mine štiri, a drugo ne, predno mine Šest mesecev od poprejšnje presknšnje. O tretjem ponavljanji veljajo določila §.f* 20.
Pri vsacem ponavljanji praktične presknšnje bodi od kraja do konca navzočen prvo-sednik dotične preskuševalne komisije in vladni komisar.
§. 14. Vsa druga določila, kar so jih tiče uredbe posameznih praktičnih preskušenj, ukövni minister, dovprašavši medicinskih profesorskih zborov, ukrene s posebnim ozirom na razmere, kakoršne so v katerem kraji.
§. 15. Pri teoretičnih celokupnih preskušnjah kandidata vsak izpraševatelj in soizpra-ševatelj izprašuje po četrt ure. Kadar se izprašuje več kandidatov ob enem, tedaj more komisija preskuševanjski čas trem kandidatom vkup na pol ure skrčiti, ako so v tem času pokazali vsi kandidatje, da konci „zadostno“ znajo, ter že ni j dalje zanje misliti o prisodku „izvrstno.“
Nobeden kandidat ne sme zahtevati, da bi praktično in teoretično preskušnjo iz iste stroke opravljal pri istem izpraševatelji, nego ostavlja (pušča) se dekanovemu razsodku, določati izpraševatelje.
§. 16. Po zvršetku vsake posamezne praktične ter tudi teoretične strokovne presknšnje izpraševatelj, oziroma so izpraševatelj njen uspeh v poseben zapisnik zaznamena s pri-sodkonv „izvrstno“, „zadostno“ ali „nezadostno“, ter pri tem je treba tudi ozira na to, kakovi so bili odgovori o tem, o čemer je morebiti izpraševal prvosednik ali vladni komisar.
§. IT. Nobena teoretična celokupna preskušnja se ne more smatrati, da je uspešno opravljena, če je kandidat tudi samo od enega izpraševatelja ali soizpraševatelja dobil prisodek „nezadostno“.
Kadar je kaj tacega, moči je kandidata, ko mine dva meseca, pustiti k ponavljanju tiste teoretične posamezne presknšnje, katera nij bila z uspehom opravljena.
Ce zopet pri tem ponavljanji dohode prisodek „nezadostno“, moči ga je novic k ponavljanju pustiti, ko mine še štiri mesece. O tretjem ponavljanji veljajo določila §.f‘ 20.
Vsako ponavljanje take teoretične posamezne presknšnje treba da se vrši, ko je vedno navzočen prvosednik dotične preskuševalne komisije in vladni komisar.
H. 18. Ce je kandidat pri teoretični celokupni prvskušnji od več nego od enega glasovalca dobil prisodek „nezadostno“, tedaj ga je moči samo k ponavljanju vse teoretične celokupne presknšnje pustili, ko mine šest mesecev. Doboue li pri tein ponavljanji tudi le od enega glasovalca prisodek „nezadostno“, moči ga je enako samo k zopetnemu ponavljanju teoretične celokupne presknšnje pustiti, ko novic mine šest mesecev. O tretjem ponavljanji veljajo določila §.f' 20,
§. 19. Čc je kandidat od vsacega glasovalca dobil konci prisodek „zadostno“, tedaj prvosednik takoj po zvršetku teoretične celokupne preskušnje ali uspešno ponovljene teoretične posamezne preskušnje iz prisodkov praktičnih preskušenj in teoretične celokupne preskušnje ustanovi glavni prisodek o vsej strogi preskušnji.
Ako je ugodnejših prisodkov po toliko, po kolikor neugodnejših, ustanovi se glavni prisodek po neugodnejših.
Končni uspeh se takoj zaznamena v zapisnik strogih preskušenj ter se kandidatu javno oznani.
§. 20. Vsako tretje ponavljanje, bodi si kake praktične preskušnje ali kake teoretične posamezne preskušnje ali vse teoretične celokupne preskušnje, more samo ukövni minister dovoliti, dovprašavši medicinskega profesorskega zbora.
Če kandidat ne dohode te privolitve ali če pri tretjem ponavljanji zopet ne opravi preskušnje, potem je za vselej izločen od medicinskega doktorstva pridobitve na vsacem vseučilišči v državnem zboru zastopanih dežel in tudi od udomačitve (nostrifikacije) doktorske diplome, pridobljene v inostranski deželi.
§.21. Vsako ponavljanje kake preskušnje naj se vrši, kolikor se da, z istimi izpraše-vatelji, s katerimi poprejšnje neugodno preskuševanje.
§. 22. Za vsako strogo preskušajo treba da kandidat plača takso, in sicer za prvo strogo preskušajo 55 gld., za drugo 60 gld., a za tretjo 65 gld. a. v.
Od tega dohode prvosednik in vladni komisar za udeleževanje vseh praktičnih preskuse vanj kake stroge preskušnje vsak po 5 gld., ter vsak po toliko za udeleževanje teoretične celokupne preskušnje ; dalje vsak izpraševatelj ali soizpraševatelj po 5 gld. za vsako praktično preskušajo, in vsak po 5 gld. za udeleževanje teoretične celokupne preskušnje; 5 gld. prebitka pride v zalogo (fond) vseučiliške pisarnice.
Od vsacega ponavljanja katere preskušnje vsak udeleženec izmej preskuševalne komisije dohode polovico omenjene takse.
§. 23. Posameznim pristoječe takse so sama navzočnma in jih torej more zahtevati edino ta, kdor je res imel opravilo.
§. 24. Promocija se pod prvosedstvom rektorjevim in v pričo dekana profesorskega zbora z običajnimi slovesnimi obeti vrši po rednem profesorji (per turnuni), ki je za pro-'Uotorja.
V Pragi za zdaj še tako ostane, da sodeluje doktorski dekan.
Na Dunaji bode za zdaj promocija še tako, kakor je bila, da sodelujejo rektor, kance-hir, štirje doktorski dekani in fakultetni beležnik.
§. 25. Na vseli vseučiliščih v državnem zboru zastopanih dežel je od promocije za doktorstvo vsega zdravilstva takse po 60 gld. avstrijske veljave. Iz tega dobivajo (razen na Dunaji) rektor po 15 gld., a dekan in promoter vsak po 5 gld.; v Pragi tudi še doktorski dekan po 5 gld.
Na Dunaji vsi sodelavci za zdaj še prejemajo po toliko, po kolikor doslej.
Dalje treba od te takse po 5 gld. avstrijske veljave dajati vseučiliški pisarnični zalogi, ‘z katere naj se odštevajo na raznih vseučiliščih do sili dob navadna plačila za izdatev diplome ter dozdanja plačila pisarničnemu osebju in služabnikom, razen takih prejemkov, ki so se Vstevali za posebna opravila pri promocijskih svečanostih, katere zdaj odpadajo.
Prebitek vseh taks od promocije se (tudi na Dunaji) v ravni meri razdeli mej vse rediie fakultetne profesorje.
§. 26. Na tistih vseučiliščih, koder so do zdaj navadne bile slovesnejše promocije, ostaje kandidatom na izvolji, zahtevati si to slovesnejšo promocijo namesto proste, ako plačajo, kar je od tega po običaji treba. Vendar taksa, postavljena v §. 25, obrne in razdeli se tudi ob tem slučaji tako, kakor je tam določeno.
§. 27. Plačila, ki so jih na nekterih vseučiliščih doktorandi ob promocije doslej dajali družbam doktorskih vdov ali doktorskim zborom (kolegijam) fakultet, za zdaj ostajejo nespremenjena.
§. 28. Ta red strogih preskušenj dohode moč v začetku 1872/3. učnega leta.
A v obeh prvih letih njegove moči' vendar odpade preskuševanje iz lizike in praktično preskuševanje iz fizijologije v prvi strogi preskušnji, ter odpadejo takse, pristoječe dotičnim izpraševateljem.
Tudi bodi tistim, kateri so medicinske uke že dovršili a nijso še opravili nobene stroge preskušnje, ali kateri bivajo že v zadnjem polletji svojih ukov, izimkoma dovoljeno, najpoprej-šnje preskušnje iz botanike, mineralogije in zoologije opraviti v poslednjih štireh tednih tega poletnega semestra.
Tistim kandidatom, kateri pred začetkom 1872/3. učnega leta že opravijo eno strogo preskušnjo, veljavna ostanejo dozdanja določila in takse, kar se tiče njihovih strogih preskuŠenj dalje in udeležbe pri njih; a §§.f0T 24 do vštetega 27 seje ob vsaki promociji brez razločka držati.
Dostavek
k
redu strogih preskušenj za medicinsko fakulteto o prirodopisnih preskušujah v pripustilo k medicinskim strogim preskušnjam.
§. t. Da se kandidat k medicinskim strogim preskušnjam pusti, treba da na kacem vseučilišči v državnem zboru zastopanih dežel z uspehom opravi tri posamezne javne najpoprejšnje preskušnje iz botanike, zoologije in mineralogije.
§. 2. K vsaki teh najpoprejšnjih preskušenj sc pripusti vsak redni poslušatelj medicine, ako tega prosi od dekana medicinskega profesorskega zbora ter izkaže svedočbo zrelosti, na zavodih v državnem zboru zastopanih dežel veljavno, ali, če ni j teh dežel domačinec, tedaj dne svedočbe, na katerih podlogi je za rednega poslušatelja v matico vpisan bil na kaki medicinski fakulteti.
Razsodku poslušatelja samega se ostavlja, v kacem redu in v katerih polletjih hoče te najpoprejšnje preskušnje opraviti.
■§. 3. Najpoprejšnje preskušnje se vrše pod vodstvom in vrhovnim nadzorom dekanovim medicinskega profesorskega zbora; a da hi on mej preskuševanjem vedno navzočeval, tega nij treba.
Za izpraševatelje so redni profesorji dotičnih strok.
Izmej več rednih profesorjev iste stroke naj se privzame tist, kateri to stroko samo poslušateljem medicine prepodava. A če je tudi takih več, naj se črčdijo pri preskušujah.
Dekan medicinskega profesorskega zbora ali izpraševatelji naj bodo ob potrebi zastopani po določilih redii medicinskih strogih preskušenj (§. 7 in 8). Tudi utegne likovni minister za prirodopisno najpoprejšnjo preskušnjo nareči preizrčdne izpraševatelje oh razmerah, omenjenih v 9 redu medicinskih strogih preskušenj in po določilih tamkaj povedanih.
§. 4. V opravljanje teh najpoprejšnjih preskušenj so praviloma določeni samo prvi štirje tedni vsacega polletja.
A izimkoma se take preskušnje morejo tudi zunaj tega časa vršiti vsled dogovora mej dekanom medicinskega profesorskega zbora in mej izpraševatelji.
§. 5. Pri vsaki posamezni prirodopisu! najpoprejšnji preskušnji se vsak kandidat izprašuje po 7* ure. Kadar se izprašuje po več kandidatov ob enem, tedaj se preskuševanjski čas more skrajšati po §. 15 redu medicinskih strogih preskušenj.
§. 6. Ko je preskušnja opravljena, to naj izpraševatelj njen končni uspeh v poseben zapisnik zaznamenâ s prisodkom „izvrstno“, „zadostno“ ali „nezadostno“, ter na podlogi jCga zapisnika dekan medicinskega profesorskega zbora kandidatu izda svedočbe na že na-fisnenih blanketah s kčlekom (štempljem), kakoršen je	po	propisu,	in tudi v kandidatov
katalog lekcij vpiše opomnjo, katera se te stvari tiče.
§. 7. Ako dobode kandidat prisodek „nezadostno“, moči ga je, ko mine tri mesece, pustiti k ponavljanju te preskušnje, katera naj se potem vrši mej vedno navzočnostjo dekanovo medicinskega profesorskega zbora.
O vsacem ponavljanji dalje velja ist rok.
O teh ponavljavah vrhu tega velja določilo §.f" 21 redu medicinskih strogih preskušenj.
§. 8. Za vsako prirodopisno najpoprejšnjo preskušajo treba da kandidat plača po 7 gld. avstr, vel j. takse; od tega (lobode izpraševatelj 5 gld., a dekan medicinskega profesorskega zbora 2 gld.
Od vsacega ponavljanja take preskušnje je plačevati	po	6	gld.;	od tega dobivata dekan
medicinskega profesorskega zbora in izpraševatelj vsak	po	3	gld.	O	teh taksah vrhu tega
velja določilo §.f* 23 redu medicinskih strogih preskušenj.
ra.
Red strogih preskušenj (rigoröz) za modroslovsko fakulteto.
§. 1. Da se dobode doktorstvo na modroslovski fakulteti käcega vseučilišča kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, treba vpoložiti eno znanstveno razpravo in opraviti dve strogi preskušnji (rigoroza).
Da se kandidat k tema preskušnjama pusti, naj dokaže, da je tri leta hodil na kako tozemsko ali inozemsko vseučilišče, ko je v matico bil vpisan za rednega poslušatelja. Izimno pripustilo takih kandidatov, kateri tega ne morejo dokazati, utegne ukovni minister dovoliti po nasvetu dotičnega profesorskega zbora (kolegije).
§. 2. Pisana ali natisnena razprava naj govori o svobodno izbrani snovi kake stroke izmej obsežja modroslovske fakultete, in dokaže naj, da je kandidat korenito izučen v izbrani stvari, ter da more o njej pisati sč samostojnim razsodkom in v primerni obliki.
•§. 3. Vpoloženo razpravo profesorski dekan odkaže dvema poročevalcema, da o njej svoje mnenje izrečeta, in to rednima profesorjema, a kadar takih ni j, tedaj preizrednima profesorjema dotične stroke, ali naposled rednima profesorjema tiste stroke, katerej se razprava po svoji vsebini najbolj bliža.
(Slorenieeh.)	32
Ako ima dotična stroka več nego dva redna profesorja, tedaj se čredijo v preso-jevanji.
Dekan določi primeren rok, da se razpravi znanstvena vrednost presodi.
§. 4. Profesorja, katerima je izročeno, razpravo presoditi, pismeno povesta o njej vsak svoje mnenje, podprto z razlogi, ter izrečeta, ali je kandidata k strogima preskušnjama pustiti ali ne.
Ce se oba poročevalca v mnenji zlagata, dekan njiju izrek oznani kandidatu; a če sta si v presodbi navskriž, tedaj se profesorskemu zboru prihranja izrek, ali je kandidata pripustiti ali ne.
§. 5. Prva izmej obeh strogih preskušenj obseza:
A. Modroslovje (vsebino in obsežek je tej preskušnji določiti z ozirom na strokovno skupino, h kateri spada kandidatova pismena razprava); druga
B. naslednje strokovne skupine, in to, kakor si kandidat sam izbere, ali :
a) zgodovino združeno z grškim ali latinskim jezikoslovjem, ali
b) klasično jezikoslovje združeno sè zgodovino starega sveta, ali
c) matematiko in fizik o, ali samo eno izmej obojega, združeno s kemijo, ali naposled
d) kak oddelek popisovalnih prirodoznanstev (zoologijo, botaniko ali mineralogijo) združen
s kako izmej stvarij, imenovanih su b c).
Vrhu tega treba, da kandidatu pri preskuševanji iz strokovnih skupin v del pride tudi tisti posebni znanstveni predel, iz katerega si je vzel izbrano snov vpoložene	razprave,	ako
ta predel ni j že poprej bil odmčnjen v katero izmej obeh strogih preskušenj.
§. 6. Profesorski dekan prvosedtije preskuševalni komisiji. Če njega kaj ovira, tedaj ga nadomestuje bivši dekan (prodekan).
V preskuševalni komisiji vsake stroge preskušnje sta razen prvosednika še konci (vsaj) po dva, a največ po štirje izpraševatelji, kateri praviloma treba da so redni profesorji tistih strok, ki bode iz njih preskušavanje.
° Kadar tacega nij ali če ga kaj ovira, naj se privzame preizredni profesor	iste	stroke,
a kadar niti tacega nij, tedaj kak profesor od stroke najbližjega rodu.
Za izpraševatelja naj tudi presojevalca vpoložene znanstvene razprave vstopita, in sicer pri taki strogi preskušnji, pri kateri se bode po §. 5 izpraševalo iz tiste stroke, v katero spada razprava.
Prvosednik ima že zato, ker je prvosednik, sicer pravico izpraševati, a dolžnosti
nema.
Doktorski dekani, koder so še, imajo tudi pravico, strogih preskušenj se udeleževati, izpraševati in glasovati.
§. 7. Stroge preskušnje naj se javno opravljajo; tista preskušnja, pri kateri treba da kandidat vednosti pokaže iz znanstvenega obsežka svoje razprave, trpi po dve uri, druge preskušnje po eno uro.
Pred glasovanjem in sklepanjem bodi razgovor o uspehu preskušnje.
Potlej vsak izmej komisije glasuje na podlogi celokupnega prcskušcvitnjskega uspeha.
Preskušcvalna komisija svoj izrek po večini glasov ustanavlja s prisodkom : „izvrstno“, „zadostno“, „nezadostno.“
§. 8. Strogi preskušnji se moreta opraviti tako po vrsti, kakor kandidat hoče; a treba je, da se vršita obe na enem vseučilišči.
Zadnjega določila more samo ob posebnega ozira vrednih slučajih oprostiti ukovni minister, dovprašavši dotičnih profesorskih zborov.
§. 9. Kandidatu se daje na izvoljo, določiti si presledek mej obema strogima preskuš-njama.
A če je kandidat pri strogi preskušnji o vržen (reprobovan), naj mu preskuševalna komisija ne postavi izpod tri mesece roka v ponavljanje te preskušnje. Ako je potem zopet »vržen, smétno je samo še eno ponavljavanje stroge preskušnje, a ne, predno mine leto dmj.
Ce je kandidat novic (tretjič) o vržen, potem je za vselej izločen od modroslovskega doktorstva pridobitve na vsacem vseučilišči v državnem zboru zastopanih dežel, in tudi od udomačitve (nostrifikacije) doktorske diplome, pridobljene v inostranski deželi.
§. 10. Takse za presojevanje vpoložene razprave je po 20 gld., za strogo preskušajo, če trpi' dve uri, po 40 gld., a če trpi eno uro, po 20 gld. avstr. velj.
Taksa za presojevanje razprave se v ravni meri razdeli' mej presojevalcema.
Če je 40 gld. takse od stroge preskušnje, dohode vsak udeleženec po 6 gld. in vse-učiliška pisarnična zaloga (fond) 4 gld. avstr. velj. ; a če je te takse 20 gld., prejme vsak udeleženec po 3 gld. in vseučiliška pisarnična zaloga 2 gld. avstr, velj.
Prvosednik, ako je ob enem za strokovnega izpraševatelja, dohode dvojno takso.
Profesorskemu zboru se prihranja, določati, kam se dene teh taks prebitek, ako bi ga morebiti Še kaj bilo.
H. 11. Posameznim pristoječe takse so sama navzočmna, in jih torej more zahtevati edino ta, kdor je res imel opravilo. Če koga iz mej komisije v tem, kar si koli bodi, ovira, tedaj je o njegovi nadomestitvi dekanu skrbeti po določilih ■§.'* 6. Ako se to že ne more storiti, a stroga preskušaja se dâ še zvršiti z ostalimi izmej komisije, tedaj se ta prebitek takse obrne po •§/* 10 zadnjem odstavku.
§. 12. Promocija se pod prvosedstvom rektorjevim in v pričo dekana profesorskega zbora z običajnimi slovesnimi obeti vrši' po rednem profesorji (per turnum), ki je za pro-motorja.
A na Dunaji ostane za zdaj promocija še tako, kakor je bila, da sodelujejo rektor, kancelâr, štirje doktorski dekani in fakultetni beležnik.
■§. 13. Na vseh avstrijskih vseučiliščih (razen dunajskega) je od promocije po 30 gld. avstr. velj. takse.
Iz tega dobivajo (razen na Dunaji) rektor po 15 gld., a dekan in promotor vsak po 5 gld. Na Dunaji vsi sodelavci za zdaj še prejemajo po toliko, po kolikor doslej.
Dalje treba od te lakse po 5 gld. dajati vseučiliški pisarnični zalogi, iz katere naj se odštevajo na raznih vseučiliščih do sih dob navadna plačila za izdatev diplome ter dozdanja plačila pisarničnemu osebju in služabnikom, razen takih prejemkov, ki so se vštevali za posebna opravila pri promocijskih svečanostih, katere zdaj odpadajo.
■§. 14. Na tistih vseučiliščih, koder so do zdaj navadne bile slovesnejše promocije, »staje kandidatu na izvolji, zahtevati si to slovesnejšo promocijo namesto proste, ako plača, kar je od tega po običaji treba. Vendar taksa, postavljena v poprejšnjem paragrafu, obrne in razdeli' se tudi ob tem slučaji tako, kakor je tam določeno.
«
§. 15. Plačila, ki so jih na nekterih vseučiliščih doktorandi ob promociji doslej dajali družbam doktorskih vdov ali doktorskim zborom (kolegijam) fakultet, za zdaj ostajejo neizpremenjena.
§. 16. Ta red strogih preskušenj dohode moč v začetku 1872/3. učnega leta.
A kandidatu, kateri je v pridobitev modroslovskega doktorstva že eno ali dve strogi preskušnji opravil na podlogi do zdaj veljavnih pravil, ostaje mej rokom dveh let od tedaj, ko ta ukaz dohode moč, na izvolji, preskuševanje dokončati ali po teh določilih ali po določilih novega redu strogih preskušenj.
A kadar omenjeni rok mine, določila novega redu dobodo moč brez izimka.
§. 17. Če kandidat natimi, preskuševanje nadaljevati po novem redu strogih preskušenj, treba da razpravo, izdelano v zmislu tega redu, vpoloži, predno more biti puščen k preskušnji dalje.
Ako se na njeni podlogi pripusti v na daljavo preskušavanja, naj profesorski zbor ukaže dopolnilno preskušnjo, in sicer tako, da to, kar je že storjenega, dohode dopolnilo do mere onih zahtevkov, kateri kandidata zadevajo po določilih novega redu strogih preskušenj.