f\*9tu1ui» praćena V gotovini* Leto LXTVM št. 121 Ljubljana, torek 9. junija I93I Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje to praznike. — Inserati do 80 petit + ™~ 60 100 vrat 1)111 2-50« od 100 do 300 vrat a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO £N UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon it. 8122, 8128, 8124, 8125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg st. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190 NOVO MESTO, Ljubljanska tel. fit. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani It. 10.351. NEMČIJA BO USTAVILA REPARACIJE ? Preorijentacija ameriške zunanje politike? - Ameriški zakladni tajnik Mellon hoče prihodnje dni odpotovati v Evropo, kjer se bo sestal z vplivnimi evropskimi politiki in finančniki Berlin, 9. junija. Pri odhodu iz Chequer-sa sta nemški državni kancelar dr. Brii-ning in zunanji minister dr. Curtius povabila svoje gostitelje, naj pose ti jo Nemčijo. >Evening Standard« doznava, da bo Hen-derson kot predsednik razorožitvene konference najbrže že v kratkem posetil Berlin. Newyork, 9. junija. Nemška zasilna odredba in obenem objavljeni proglas nemške državne vlade sta vzbudila v ameriških krogih veliko pozornost. Predsednik Hoo-ver se je pustil o vsem podrobno informirati. Zunanji in zakladni urad sta zaenkrat odklonila, da bi zavzela kako stališče napram nemški vladni zahtevi po znižanju reparacij, češ, da je zadeva prevelikega pomena, da bi mogla ameriška vlada takoj izreči svoje mnenje. V Wallstreetu in Washingtonu so se razširile govorice, da je že došlo do sporazuma med Nemčijo, Anglijo in Zedinjenimi drŽavami o dovolitvi dveletnega moratorija za reparacij ska plačila. Poročila vodilnih ameriških listov iz Washingtona se tudi Davijo sedaj prvič s preorijentacijo ameriške zunanje politike. Vsi listi soglašajo, da je Washington pripravljen razmotri vati vprašanje revizije vojnih dolgov, ako bi evropske države našle pot, po kateri bi se rešil varnostni problem na drug način in ne as vzdržavanjem velikih vojnih sli. Glede na to pridobiva napovedano potovanje ameriškega državnega tajnika Stimeona čimda-lje večji pomen. Kakor znano, bo potoval tudi ameriški zakladni tajnik Mellon v Francijo in Anglijo. Zunanji tajnik Stim-son in zakladni tajnik Mellon bosta baje razpravljala v Evropi z merodajnimi evropskimi državniki o vprašanju vojnih dolgov. Po zatrjevanju raznih krogov se more vsekakor smatrati, da so Zedinjene države sedaj pripravljene razpravljati o vprašanjih vojnih dolgov in razorožitve kot skupni zadevi. London, 9. junija. V >Observeru Petit Parisien« vidi glavni pomen razgovora v Chequersu v tem, da sta tako nemška kakor angleška vlada prišli do prepničanda, da obstojajo v Evropi važni problemi, ki ee ne morejo reiltl brez sodelovanja In solidarno«« vseh evropskih držav. Neplodna izolacijska politika ee mora nadomestiti s politiko medsebojne pomoči Ln zato se čuje skoro kot ironija, ako se ta resnica proglaša v komunikeju, sestavljenem na angleških tleh. Nacionalistični tisk Izrablja razgovore v Cheqnersu za nove napade na Brianda. V socialističnem >Populaire« plfie Leon Bramm, da je Youngov načrt priznal Nemčiji pravaco, zahtevati v gotovih okoliščinah moratorij ali revizijo plačilnega načrta. Vprašanje pa je, če bi bilo primerno, da se nemška vlada posluži te pravice v sedanjih razmerah. Na drugi strani se zdi, da pozabljajo francoski nacijonalistični listi, da bi ne bila Francija prizadeta mate-rtjelno z moratorijem ali revizijo Youugo-vega načrta, kajti plačila, ki jih ima Francija prejeti po Youngovem načrtu, so sprejeta v brezpogojno ln neodložljivo tranšo. London, 9. junija. Angleški zunanji minister Henderson je sprejel včeraj francoskega in italijanskega poslanika ter jima sporočil bistveno vsebino razgovorov v Chequersu. Pariz, 9- junija. Francosko zunanje ministrstvo je smatralo zaradi velikega razburjanja, ki se je pojavilo v francoskih listih zaradi razgovorov angleških in nemških državnikov v Chequersu, da izda o teh razgovorih oficijelno poročilo. To poročilo pravi, da je včeraj sprejel angleški zunanji minister francoskega poslanika v Londonu ter mu podal za francosko zunanje ministrstvo prve informacije o sestanku v Ch*-quersu. Henderson je informiral poslanika o vsebini razgovorov v nedeljo zvečer ter ga je opozoril, da ni padla od angleške ali nemške strani nobena odložitev v vprašanju olajšav sa reparacijska plačila ali pa o možnosti mednarodnega sodelovanja sa omiljenje gospodarske krize. Pariz, 9. junija. Zunanji minister Briand je sprejel včeraj poljskega poslanika, ki ga je podrobno informiral o zadnji demonstraciji »Stahlhelma< v Vratislavi. Ta demonstracija bo drevi v francoskem parlamentu predmet interpelacije nacijon ali stičnega poslanca Lorvna na zunanjega ministra. V tej debati namerava tudi nacijonalistični poslanec Franklin-Bouillon zahtevati od vlade pojasnila o razgovoru nemških in francoskih državnikov v Cheuuersu. . Kongres zveze brzojavnih agencij Budimpešta, 9. junija. AA. Včeraj ie bila svečana otvoritvena seja zveze telegrafskih agencij. Istočasno slav* madžarska tele« grafska agencija 50 letnico svojega obstoja. Ob začetku konference je predsednik upravnega odbora M TI Dekosma zaželel dobrodošlico vsem uedeležencem. Za pred« sednika konference je bil izvoljen Manofi iz Pariza, za podpredsednika Louis Cle» men* iz Londona ter Pitz iz Berrin*. za tajnika pa Don Amato iz Madrida. Dopol« dne so bili delegati sprejeti od regenta Horthvja. 130 milijonov funtov šterlingov na leto. Anglija je vedno zasledovala politiko, da sprejema od svojih dolžnikov samo toliko, kolikor potrebuje za plačila svojim upnikom, če pa bodo dolžniki ustavili svoja plačila, nastaja vprašanje, ali more Anglija nadaljevati s povraćanjem svojih dolgov v Ameriki. VVashington, 9. junija. Ameriški zakladni tajnik Mellon bo že prihodnjo soboto odpotoval v Evropo. Najprej bo pestil Anglijo, nato pa bo odšel v južno Francijo, kjer bo ostal več tednov, nakar bo prišel v Pariz. Čeprav povdarjajo v ameriških oficijelnih krogih, da namerava Mellon prebiti v Evropi samo svoj šesttedenski dopust, smatrajo kot gotovo, da bo imel v Evropi razgovore z vplivnimi politiki in finančniki, predvsem z guvernerjem Angleške banke. VVashington, 9. junija. Predsednik Hoo-ver je imel ob koncu tedna razgovor z amerišim poslanikom v Bruslju Gibso-nom, ki je zastopal v zadnjih letih Zedinjene države na vseh razorožitvenih konferencah. Takoj po povratku v VVashing-ton je predsednik Hoover sprejel državnega tajnika za zunanje zadeve Stimsona, ki bo v kratkem odpotoval v Evropo. Zbudilo je pozornost, da je Stimson nesel k razgovoru s predsednikom Hoovrom obsežne akte. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo, da sta Hoover in Stimson razpravljala o problemu reparacij in vojnih dolgov in v zvezi s tem tudi o razorožit-venem problemu. Nova nota Vatikana italijanski vladi Vatikansko mesto, 9. junija. AA. Vatikan bo poslal italijanski vladi tretjo noto in zahteval, naj odgovori na dve prvi, ki sta bili poslani v preteklem tednu. Vatikan zahteva, naj italijanska vlada v 14 dneh zadovoljivo reši vprašanje organizacij Katoliške akcije, ki so bile razpuSčene. Papež noče sprejeti italijanskega poslanika, dokler ne prejme popolnega zadoščenja. Rim, 9. junija. Kakor poroča »Libera S tam pa«, glavni urednik vatikanskega glasila »Osservatore Romano« Giuseppe grof della Torre ne zapušča več vatikanskega ozemlja, ker je doznal, da s traži j o varnostni organi italijanske vlade mejo in bi ga takoj aretirali, če bi stopil na Italijan-ska tla. V tem primeru bi ga, kakor piše list, čakala kazen konfinacije kakor vsakega nasprotnika fašističnega režima. Poljski novinarji na grobu kralja Petra Beograd, 9. junija. Delegacija poljskih novinarjev je včeraj posetila Topolo ter se poklonila pokojnemu kralju Petru, ki ogledala dvor v Topoli in kraljevo zadužbino. Nato so obiskali Arandjelovac, kjer so bili svečano sprejeti. Snoči jim je Jugosloven-sko novinarsko udruženje priredilo v hotelu >Excelsior« slovesno večerjo, na kateri jih je pozdravil g. Smodej. Ob 23. so odpotovali v Skoplje. Podpora vinarskemu društvu v Mariboru Beograd, 9. junija. Ministrstvo za kmetijstvo ie nakazalo iz državnega kmetijskega zaklada podporo Vinarskemu društvu za dravsko banovino v Mariboru za pokritje prireditvenih izdatkov za vinsko razstavo m sejem v Mariboru 10., 11. in 12. maja t. L Mednarodne konjske dirke v Avstriji Beograd, 9. junija. V dneh od 22. do 27. t. m. bodo v Modlingu pri Dunaju mednarodne konjske tekme, pri katerih bo zastopana tudi naša držva v svrho reprezentacije naše domače konjereje v inozemstvu. Na tekmah bosta nastopila dva državna žrebca, ki ju bo vodil konjeniški podpolkovnik Vladimir Seunig. Manffestactfsld zbor vojvodinskih Madžarov Subottca, 9. junija. V nedeljo se je vršila tukaj konferenca zastopnikov in voditeljev vojvodinskih Madžarov. Sklenjeno je bilo, da se bo vršil velik manifestacij-skl zbor Madžarov iz vse Vojvodine 21. t. m. ▼ SuboticL Računajo, da ss bo udeležilo te manifestacije okrog 20.000 Madžarov, ki bodo izrazili javno svojo lojalnost in vdanost kralju in Jugoslaviji. Mednarodna pomoč agrarnim državam Pričetek razprav strokovnjakov v Ženevi o uveljavljenju francoskega gospodarskega načrta Beograd, 9. junija. Po sklepu panevrop-ske Studijske komisije v Ženevi se sestane 25. t. m. v ženevi posebna podkomisija, v kateri bo zastopana tudi naša država, za proučitev onega dela francoskega načrta, ki predvsem zanima agrarne države. Zunanji minister dr. Voja Martnković je glede na to podal naslednjo izjavo: Francoski načrt za gospodarsko obnovo Evrope je bil načelno sprejet v ženevi, toda to, kar je najtežje, določitev praktičnih možnosti njegovega izvajanja in določitev načina izvajanja načel, postavljenih v njem, je bilo prepuščeno podkomisijam in predvsem tej komisiji, ki se sestane 25. t. m. in ki bo sestavljena iz strokovnjakov. Moje mnenje je bilo že v ženevi, da se francoski načrt more izvesti z gotovimi tehnič- nimi izpremembami, ko smo prijavili svoje pridržke ob priliki njegovega sprejetja. Od tega časa je Francija, ki ji pripada zasluga, da je povzela pobudo za uresničenje tega načrta, izvršila nove napore za olajšanje njegove realizacije, in to prav v oni smeri, za katero smo smatrali že od početka, da more dovesti do rešitve postavljenega problema do bileteralne pogodbe v okviru splošnega evropskega sporazuma. Ako bodo tudi ostale industrijske države, ki imajo zaščitne carine na kmetijske proizvode, v sličnem ugodnem razpoloženju, bo podkomisija gotovo uspela pri rešitvi tega problema. Ni treba povdarjati, kolike bo važnosti, ako se bo ta rešitev dosegla že pred novo žetvijo. Lepi lasje — vzlic vročini in prahu! Zlasti kadar je vroče, je treba, da si umivate lase z E 1 i d a S h a m * p o o n o m. Tako Vam ostanejo la&je vedno zdravi in negovani, Vi sami pa se počutite prijetno osveženil Vsak teden po enkrat si umijte glavo 1 elida shampoo Dan ruske kulture Tudi letos je Ljubljana lepo proslavila praznik ruske kulture Ljubljana, 9. junija. Snoči je tukajšnja ruska kolonija proslavila v ibeli dvorana Union a letošnji Dan ruske kulture, ki je obenem posvečen skrbi za ruske invalide. Kakor vsako leto, je prireditev >Ruske Matice« privabila tudi letos ne samo številne, v Ljubljani bivajoče Ruse, marveč tudi mnoge Slovence, ki simpatiziraj o z rusko kulturo. Letošnja proslava Dneva ruske kulture je bila celo sloveenejša nego prejšnja leta. Zastopane so bile oblasti in razna društva; posebno častna je bila udeležba iz naših Intelektualnih in posebej še literarnih krogov. Tako smo med drugimi opazili zastopnika mestne občine, podžupana prof. Jarca, zastopnika univerze dekana dr. M. S1 a -viča, predsednika PBNklulba ln gledali-šikega intendanta O. Župančiča, predsednika Juigoskrv.-čećkoslov aske lige in Vodnikove družbe rav. R. Pustoslem-Š k a, predsednika Glasb. Matice dr. Rav-n 1 h a r j a 4n druge. Proslavo je otvoril (predsednik Ruske Matice, univ. prof. EJvg. Spektorskij z daljšim govorom, v katerem se je najprej spomnil pokrovitelja Ruske Matice in najvišjega zaščitnika ruskega kulturnega dela v Jugoslaviji, kralja Aleksandra I. Nato je v slovenskem delu svojega govora označil pomen praznovanja Dneva ruske kulture, zlasti, ker se proslavam praznika, ki stoji v znamenju nesmrtnega Puškinovega genija, pridružujejo todi zastopniki onih slovanskih narodov, med katere je vihar zgodovine zanesel ruske pribežen-oe. Te proslave, ki se vrše tudi po vsem ostalem svetu, pričujejo o dejstvu, da so zaman vsa prizadevanja, uničiti kulturo slovanske Rusije. Nato se je govornik zahvalil zastopnikom vlade, vojake, univerze, Mterature, tiska Itd., ki so s svojo udeležbo pokazali simpatije do ruske kulture ta do ruskega invalida, brambovca te kulture v Času svetovne katastrofe. V lepem, globoko zajetem ruskem govoru je nato prof. Spektorskij izvajal, da letošnji ruski dan nI samo v znamenju Puškina, marveč tudi v znamenju nekaterih pomembnih jubilejev: 50 letnice smrti Aleksandra IL, skladatelja Musongskega to pisatelja Dostojevskega in 100 letnice rojstva pisatelja Ljeskova. Govornik je razvijal pojem kulture po njegovi materialni, socialni ln duhovni plati ter zavračal skeptične glasove o ruski kulturi, ki da je sploh m* bilo aM je _ po drugih glasovih _ bila samo v preteklosti.. S kratkimi, a prepričevalnimi besedami je ugledni ruski učenjak razdelil razvoj ruske kulture v tri epohe: v zgodnjo krščansko dobo, ko si je ruski narod prisvojih krščansko vero in ji dal pečat svoje duhovnosti, nato v dobo po Petru Velikem, ko tvorno silo ruskega genija označujeta Lomonosov in Puškin, ki sta bleščeče zavrnila Kantov dvom o sposobnosti Rusov za višjo kulturo in znanost in naposled v dobo po Aleksandru II.. osvoboditelju tlačanov, ko je začel ruski narod reševati svojo sooiafoo usodo. Nasproti glasovom, ki govore o propasti ru- ake kulture v sedanjosti, je govornik postavil optimističen vidik, ki zaznava tudi v sedanjih kritičnih dneh neugnano ailo tvornosti in iskanja; dejal je, da je ruski narod prebil v preteklosti še večje katastrofe kakor je sedanja in da bo tndi te preizkušnjo prestal v blagor svoj k* človeštva tov a janjem prof. Spektorefeega je aledft- lo bu-dno odobravanje. Drugi govornik je bii dr. Nikolaj Pre-obraz e n s k i j, ki nas je v kratkem slovenskem predavanju seznanil z enim naj-originalnejSih, dasi v inozemstvu manj znanih ruskih pripovednikov: N. S. Ljeskovom. Označil je Ljeskova kot najbolj nacionalnega Osi«, ki je objavljala ogromno njegovih karikatur, še več pa satiričnih risb. Na razstavah se je presenečeni javmostri predstavil s svojimi vehementnim-! >Slepci«, po vojni pa z »Begunci« in drugimi motivi iz najnižjih plasti človeške bede. S takimi deli je okrasil tudi našo Delavsko zbornico. Razstavljal je prav mnogo tudi v inozemstvu ter sodeloval pri raznih tujih ilustriranih listih in med njima celo pri najznamenitejšem satiričnem listu, namreč pri >Stmplicissi-mueu«; nekatere češke liste je pa sam polnil s svojima risbami, ki tudi vse slikajo socijalno bedo. Leto 1911 je s češkim Manesom razstavil na Dunaju v Hagen-bun<*u, kjer so o njem vel veliki dunaj&ki listi pisali s največjo hvalo. Doma je na-pravdi mnogo sijajnih pokrajin, ki se vse odlikujejo po globokem čutu in original-mih barvnih harmonijah. Na nekaterih je prešerno vesel, na drugih pa zopet globoko eJegicen in celo melanholičen. V svojih večjih kompozicijah se zlasti izživlja v najinteresantejših problemih kompozicije, s svojimi portreti pa prikazuje notranjost portretiranoev. Jubilanta po pravici imenujemo med našimi najmočnejšimi in najbolj individualnimi umetniki, čeprav stojd ob svoji 50 letnici šele pred največjeni svojimi načrti. Vedno nežnejši postaja, na drugi strani so pa njegove stvari vedno bolj statuarične in zaradi svoje enostavno«ti monumentalne. Domovina mu je naklonila le usodo bednega borca za njeno kulturo m ga ni nagradila, pa ji {je navzlic njeni aahvalež-noatf ostal najzvestejsi oboževalec Rigoletto« (gostuje S. Banovac); 22.30: Cas, dneve vesti; 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, IZ. junija. 12.15: Plošče; 12.46: Dnevne vesti; 13: Gas, plošče, borna; 18: Salonski kvintet; 19: Prof. Niko Kure t: Smernica sodobnega ljudskega teatra (novi repertoar: Narodne Igre); 19.30: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 20: Gospodinjska ura: gdč. Cilka Krekova; 20.30: Prenos is Beograda; 22.30: Cas. dnevne vesti, napoved programa sa naslednji dan. Bitanc in njegova žena obsojena Senovo pri Rajhenburgu, 8. junija. Dne 2. t m. se Je vršila prizivna rasprava na okrožnem sodišču v Celju proti Bitaneu in njegovi ženi radi nečloveškega ravnanja s 80-letno kovačevo materjo. Bitanc je bil obsojen na mesec dni zapora, njegova iena pa na loOO Din kazni ali pa na 20 dni zapora. Plačati morata tudi vse stroška Bitanca je zagovarjal g. dr. Ogrizek v Celju. — Tako je torej pobožni — apostolski mož rajbenburške fare prejel zasluženo plačilo. Uboga starka je pa umrla kmalu potem, ko je njen sin prišel iz preiskovalnega zapora domov. Dopisnik >Slovenca< je par tednov po odkritju cele zadeve poročal o tem in skušal malo oprati zamorca v takem duhu seveda, kot se širi okrog njegove hiše. Posebno poročilo je priobčil >Slovenecc tudi 3. maja t L o oprostilni sodbi Bitanca na okrajnem sodišču v Sevnici. Takrat je zavladalo vesalje v našem Izraehif Govori se tudi celo, da se je baje vršila slavnostna večerja ob udeležbi nekaterih bivših političnih prvakov. Pričakuje se, da bo Bitanc sedaj od njih povabljen na kako domačo veselico. Sploh se pri nas vedno razburjajo nekateri >bivši< duhovi, Če roka pravice zaseže kakega »njihovega človeka*. — Malo je med njimi takih, ki presojajo položaj stvarno. — Še je v spominu dopis v >Slovencu< o neki moralni šibi ob priliki žalostnega dogodka v Rajhenburgu; pa je kmalu šiba božja zadela tudi drugam in tiho je bilo tam.. -! — Kar izrabljate Škodoželjno pri drugih, to se zamore zgoditi tudi vam-Sodili ste in obsojeni ste bili! — Zato je bolje, da s takimi moralnimi pridigami prenehate in si svoje nauke obdržite xase ter se po njih ravnate! — Tudi oni gospod tz Rajhenburga naj ne bo več v skrbeh, kdo bo plačal stroške v kazenskem postopanju zoper Bitanca. Povzročitelj tam gori že ne F — Tudi prosvetno delo rudarskega delavstva na Senovem nekomu ni po volji. — Je res težko in hudo, če se časi izpreminja-jo. — Nekdaj se je vozil čolniček po Bre-stanci pod ultra-rdečo — pozneje pa pod črno zastavo. — Pač tako, kakor piha ve. ter in kakor bolje kaže! — Uverjeni pa bodite, da se bo prosvetno delo delavstva vršilo v vseh društvih na Senovem še naprej, četudi vam ni všeč. Sokolski dom v Šiški Šiška, že od nekdaj narodna in jugoslovansko orijentirana, je 1. 1902 ustanovila Sokola, ki je že tedaj štel lepo število članov. Ustanovitelji so bili člani Narodne čitalnice v Šiški, med njimi pokojni Fr. Drenik, ki je bil duša sokolskoga gibanja v takratni Šiški. Od svoje ustanovitve pa do danes zaznamuje naše sokolsko društvo velik porast Posebno v zadnjem letu je naraslo članstvo, naraščaj in deca, kar je jako razveseljiv pojav. — Sokol naj objame ves naš narod, imejmo voljo za udejstvovanje v njem za Čim večji in globlji razmah. Sokolska ideja naj združi vse plasti naroda. V Sokolu se vzgajata telo in duša, sokolska vzgoja ni samo telovadba, krepiti se mora tudi duša, kar je edino pravimo. Da pa more sokolsko društvo vse to v polni meri vršiti, je predvsem potrebno, da ima svojo lastno streho in svoje prostore. Naše društvo ima že svoj prostor, na katerem je urejeno letno telovadišče in na katerem si postavi letos dostojen sokolski hram- V nedeljo, 14. t. m. se bo vršilo slovesno vzidavanje temeljnega kamna. Naš Sokol se z vso vnemo pripravlja na ta dan in je po pripravah soditi, da bo prireditev uspela tako kot to zasluži Sokol in ž njim naša šiška. Na to prireditev, ki je celodnevna, vabimo bratska sokoteka društva iz Ljubljane in bližnje ljubljanske okolice. Da bo vsa slavno9t imela čim bolj pester značaj, prosimo naše narodno ženstvo, da se naše slav-nosti udeleži v narodnih nošah. Vsak, kdor čuti in misli sokolsko, naj pride v nedeljo v našo Šiško. Zdravo! —br. Slovenec pred celovško poroto Pred celovško poroto se je včeraj zagovarjal dninar Matija Logar, rojen 3. februarja 1906 v Vrhu pri Slovenjgradeu, ker je lani 17. novembra dvakrat streljal na orožnika \VoWganga Uraka, ki je prišel zaradi Logarjevega dolga v Habersberg, kjer je Logar stanoval. V stanovanju je naletel na Logarjevega brata Franca, opazil je pa tri ustreljene veverice ter pripravljeno divjačino, vrh tega pa lovsko puško, flo-bertovko in lovski pribor. Orožnik je zaklenil čumnato ter odiel s Francetom Logarjem k posestniku Simonu Hagu v Gdnitz, kjer se je takrat mudil Matija Logar. Fant je opazil orožnika m se skril, potem je pa neopaženo stekel v Habersberg in zlezel skozi okno v čumnato. Vzel Je obe puški m se skril na podstrešju. Ko se je Urak z bratom Francem vrnil in hotel vzeti puški, je Matija s podstrešja streljal nanj in ga dvakrat zadel v glavo. Orožnik se je težko ranjen zgrudil, imel je pa še toliko moči, da je potegnil pištolo in streljal na skritega Logarja, pa ga ni zadel. Logar Je pobegnil, pa so ga kmalu prijeli in izročili sodišču. Med preiskavo je obtoženec priznal, da je streljal na orožnika in da bi ga bil raje ubil nego da bi se pustil zapreti, pozneje je pa svojo izjavo preklical. Simuliral je tudi blaznost in se izgovarjal, da se ničesar ne spominja. Zdravniki, ki so ga preiskali in ugotovili, da je njegovo duševno stanje normalno in da je za svoje dejanje odgovoren. Sodišče je stavilo porotnikom dve vprašanji in sicer glede poskušenega za vratne- ga umora ter glede nedovoljenega nošenji orožja. Ker je bila orožnikova poškodbe zelo težka, so porotniki soglasno potrdil prvo vprašanje in je bil Logar obsojen n 8 let težke ječe, zaradi nedovoljenega no šenja orožja pa na 20 šilingov globe. KOLEDAR. Danes: Torek, 9. junija 1931, katoličani: Prim. m Fel.. pravoslavni: 27. maja Dosta na. DANA&. aAREDTTVE. Grama: Zaprto. Opera: Oj ta prešmcntana ljubezen. C Kino Matica: Ljubavna parada. Kino Ideal: Najlepša žena Pariza. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska cesta. Slovenska starokato* starokatoliška cerkev v Ljubljani Po ustavi staro-katoliSke cerkve se je vršila v nedeljo dne 24. maja t. L volitev župnega odbora slovenske staro-katoliške cerkve za Dravsko banovino v Ljubljani ter so bili soglasno izvoljeni gospodje: Brodar Franc, železniški uradnik, za predsednika; šabec Alojzij, žel. uradnik v pok. za podpredsednika; Krn nje Roman, Železniški uradnik v pok. za blagajnika; Tomažin Franc, uradnik v pok., za tajnika; Rebolj Stanislav, zasebni uradnik in Romih Ivan, trg. potnik za odbornika. Župnik je gosp. Lavrinc Ferdinand. Župnijski odbor za slovensko staro*cato-liško cerkev v Ljubljani je izvoljen po paragrafih »Sinodalnega in občinskega reda avstr. starokatolikov«, -ukaz avstr. min. za bogočastje z dne 18. oktobra 1877, Št. 16.875, ki ustvarja ustavo starokatoli-ške cerkve v Avstriji). Sinodo tvorijo škof, sinodalni svet, vsi starokatoliški duhovni in delegati cerkvenih občin po gotovem ključu. Vsaka cerkvena občina je gltsle dušne brige pod vodstvom župnika in škofa; v ostalih njenih zadevah jo zastopa cerkveno predstojništvo (župnijski odbor) in zbor občine. Člani občine so vsi starokatoliki občinskega okraja, ki so se prijavili pri župnijskem odboru. župnijski odbor obstoja iz župnika in iz 6—18 cerkvenih svetovalcev, katero mesto je častno in brezplačno. Voli jih cerkvena občina za 3 leta. Župnijski odbor vodi redno gospodarstvo ter sklicuje zbor občine. Zbora občine se smejo udeleževati polnoletni moški starokatoliki. Med drugim voli zbor občine župnika, mu določa plačo, odo-bruje proračun, prodajo immobilij itd. Vse občevanje in dopisovanje z javnimi oblast-vi pristoja župnijskemu odboru. Za šolski pouk v krščanskem nauku se briga župnik, potrebni dogovor s oblastvi pa mora tudi v tem pogledu najti župnijski odbor, ki je do dopisovanja z oblastvi edini upravičen. Župnika potrdi škof; izvoljen je za vse življenje in ga more le sinoda odstraniti na podlagi posebnega postopka, župnik mora imeti predpisane bogoslovne študije in po-svečenje. Z izvolitvijo župnijskega odbora starokatoliška cerkvena občina v Ljubljani še ni ustanovljena (konstituirana). Konstituiranje take občine mora deželna politična gosposka razglasiti in verska občina šele odtlej pravno eksistira in dobi s tem tudi pravico in dolžnost, da vodi rojstne, poročne in smrtne matice. To se nedvomno zgodi v kratkem. Dne 1. aprila je bilo v Ljubljani priglašenih 20 članov te cerkve. OUZD v maju OUZD je objavil statistične podaike o svojem poslovanju v maju. Zavarovanih članov je bilo 96.028 (v primeri z lanskim letom 5116 manj), in sicer moških do.Gdo l— 3720), žensk pa 30.973 (— 1696), bol~ nikov je bilo 2224 (— 223), v odstotkih 2.30. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških 29.85, pri ženskah 1986, skupaj 26.63 (plus 0.04). Celokupna dnevna zavarovana mezda je pa znašala pri moških 1,958.531.20 (— 87.213.20), pri ženskah 615.078.40 (— 45.109.60), skupaj 2,573.609.60 (— 132.322.80 Din). Povprečno Število zavarovanih delavcev je bik) v maju 1931 za — 5.116 manjše nego v maju 1930. Padec Članstva v aprilu je znašal — 6.079. Zmanjšanje padca članov pa ne pomeni še zboljšanje oziroma omiljenja gospodarske krize, kvečjemu stabiliziranje gospodarske krize na gotovem nivoju. Do istih zaklučkov pridemo tudi pri proučevanju drugih gospodarskih barometrov, zlasti tržnih cen. Zdravstvene razmere članov so bile v maju mnogo povoljneše nego lansko leto. Padec števila bolnikov je relativno skoraj dvakrat tako velik kot padec Članov in znaša — 223 bolnikov. Zato se ja tudi odstotek bolnikov zmanjšal za —0.11% (od 2.41% na 2.30%). Ta odstotek pa ni normalen in je še vedno preko zdrave normale. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki približno odgovarja povprečnemu dnevnemu faktičnomu delavskemu zaslužku, se je poveča-ia pri moških za Din 4- 0.34, pri ženskah je pa padla pa Din — 0.54. Padee zavarovane mezde ženskih članov je delo-mo posledica zmanjšanja taktičnega zaslužka ženskih delavcev, deloma pa tudi posledica kategorizacije služkinj, natakaric itd. Pade« celokupne dnevne zavarovane mezde znaša Din —132.922.80. Bolniški prispevki OUZD so se radi tega znižali dnevno za ca Din — 8.000.— ali mesečno ca Din —200.000.—, Izdal se je. Pred sliko vojnega dobičkarja: — Kolikokrat si sedel? — Samo enkrat, pa Še takrat po nedolftnem. S*er\ 127 /SLOVENSKI NARGDc, dne 9. junija 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Kongres Zveze mest. Kakor smo že poročaii, se bo vršil 20. t. m. v Sarajeva kongres Zveze j ugoslo venskih mest. Kongresu bo predsedoval zagrebški župan dr. Stjepan Srkulj. Kongresa se udeleži tud; podpredsednik zveze. Maribor bosta zastopala župan dr. Alojz Ju van in podžupan dr. Franjo Lipold, Ptuj župan Mihael Bren-člč. Zastopniki drugih mest iz dravske banovine se še niso prijavili. — Sprejem gojencev v sanitetno podčastniško Šolo. V sanitetno podčastniško šolo v Nišu, ki se prične 1. oktobra, bo sprejetih letos do 60 gojencev. Kandidati morajo imeti vsaj ljudsko šolo, biti ne smejo mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. — Dunajska »Die Shrnde« prepovedana. Notranje ministrstvo ie prepovedalo nvi-žari in širiti v naši državi dunajski list >Die Stunde«, ker piše proti interes>m naše države. — Iz Škofje Loke nam pišejo: Te dni ie prišel zopet neki deček pod težko obložen voz v ozki Nunski ulici. Nič novega in tudi nič čudnega. Prehod rz mesta mimo Thalerja skozj Nunsko uHco na stari most je zaradi ostrih ovinkov m izredno ozke uJace skrajno nevaren. Cas bi že bfl, da. se tudi Škofja Loka modernizira in napravi z Glavnega trga v premi črti med Thalerjefn in Koširjem preko novega mostu zveza z levim bregom Sevščice. Seveda se bodo temu opirali nekateri trgovci v tej ozki ulici, toda dobra in koristna stvar ne sme trpeti zaradi posameznikov. , Smrt koroške korenine. V 2abnici ■pri Trbižu na Koroškem je umri bivši poštar in hišni posestnik Janez Ehrlich v visoki starosti 91 let. Pokojni je bil oče pro-fesona teofogije dr. Lambcrta Ehrlicha v Ljubljani. — »Prirodoslovne razprave« je ime novi reviji, ki jo je pričela izdajati prirodoslovna sekcija muzejskega društva za Slovenijo in io ureja poseben uredniški odbor pod vodstvom vseučiliSkega profesorja Jovana Hadžija. Reviai je priložen zelo zanimiv Vestnik prirode slovne sekcije muzejskega društva za Slovenijo z društvenimi vestmi in raznimi, splošno in-teresantnimi noticami. Prvi knjigi je priloženih 9 tablic in jo krasi 49 slik ter ena karta v tekstu, naslovi razprav so pa naslednji: Roman Kenk m Albin Seliškar: Študije o ekologiji jamskih živali. I. Mete-reološka in hidrološka opazovanja v Pod-peški jami v letih 1928—1931. Stanko Ka-raman: Ueber die Svnurellen Jugoslaviens — in IH. Beitrag zur Kenntnis der Amphi-poden Jugoslavien. sowie einiger Arten aus Griechenland, Ivan Rakovec: BeitrSge zur Fauna aus dem Oberkarbon von Javo mik m den Karawanken. Fran Kos: Stu-dien uber den Artefacktckarahter der Klin-gen aus Hohlenbarenzahnen und der Kno-chendurciilocbungen an den Funden aus der Potočka Zijalka und einiger andercn Hohlen. Jovan Hadži: Opilioni Triglavsko-ga masiva. V prvi knjigi je torej le pomembna razprava Romana Kenka in Albina Seliškarja ter odlično delo profesorja Jovana Hadžija v slovenskem, oziroma srbskem jeziku, vsi drugi prispevki so pa nemški, da so dostopni tudi inozemstvu. Ker se nam zdi, da sta v domačem jeziku objavljeni deli prav tako važni za inozemstvo kakor nemški prispevki, zato smo mnenja, da je treba gospode vseučiliške profesorje Jovana Hadžija, (Romana Kenka ra Albina Seliškarja še posebno pohvaliti, ker so objavili svoja dela v našem jeziku, ostale avtorja si Pa dovoljujemo vprašati, če morda mislijo, da Jugo-sloveni za njih učenost še niso zreli, ker jo privoščijo Ie tujcem. — Stanovanjski kulturi je posvečena najnovejša številka naše lepe revije »Žena in Dom«. Na ilustracijah pohištva pa ne vidimo samo luksuznih salonov, temveč tudi okusno opremljene predsobe, intimne kotičke, prijetne delavnice in praktične kuhinje. Poglejte samo po obliki elegatno kuh*njsko omaro, ki je pravi magacin najrazličnejše kuhinjske posode. V taki omari nereda sploh biti ne rnore! Tudi moda ima seveda polno najmodernejših modelov in najnovejših vzorcev, tekst je pa zanimiv, če je poučen ali zabaven, kakor vedno, posamezne rubrike so pa prava šola za res inteligentne in moderne gospodinje in matere. Izvrstna revija je že tako razširjena, da ne rabi več bobneče reklame, gotovo pa zasluži tudi javno pohvalo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in nestanovitno vreme. Tudi včerai je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno, v nekaterih tudi deževno vreme. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 28.4, v Splitu 28.3, v Zagrebu 25, v Ljubljani 24.6, v Sarajevu 23.2, v Mariboru 22.8, v Beogradu 22.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.7 mm, temperatura je znašala 13.8. — Bančni direktor Geza Rem obsojen. Poročali smo o zanimivem procesu, ki se ie vršil v Adi v Vojvodini proti bivšemu bančnemu direktorju Gezi Reinu, ki je bil obtožen sleparij, poneverb in raznih nepoštenih manipulacij pri »Eskomptni in gospodarski banki«, ki je zašla v plačilne težkoče in so znašala njena pasiva okrog 3 in pol milijona dinarjev. Proces je trajal mesec dni, včeraj je pa bila razglašena obsodba. Geza Rcin je bil obsojen na 3 leta ječe, večina soobtožencev pa na mesec dni, oziroma leto dni pogojno. — Smrtna obsodba. Pred sodiščem v Bjelovaru se je te dnj vršila obravnava proti Ivanu Dovečeru, ki je o božiču s sekiro ubil Gjura Androtiča iz Peteranca, smrtnonevarno poškodoval njegovo ženo, nato pa ukradel nekaj denar in perila in pobegnil. Oblasti so sprva osumile zločina nekoga drugega, pozneje se jim je pa ie posrečijo izslediti pravega krivca. Pri Do-večerju so namreč našli platno in perilo, katero je spoznala Androtičeva žena za svoje. Obtoženec je med razpravo trdo- vratno zanikal zločin, za platno je pa trdil, da ga je kupil. To mu pa ni nič pomagalo, kajti večina prič je izpovedala obremenilno zanj, poleg tega je pa posestnik Vuk izpovedal, da mu je Dovečer priznal umor. Razprava je trajala Štiri dni, včeraj je pa sodišče izreklo obsodbo. Dovečer ie bil obsojen na smrt. Obtoženec je pri razgla-šenju obsodbe prebledel, hotel je bežati, pa so mu kolena klecnila in se je sesedel. — Umor v ResnJku poj a snen. Poročali smo o groznem zločinu, ki je bil pred dnevi cdkrit v Resniku pri Zagrebu, kjer so iz Save potegnili 171etnega Rudolfa Baj-zeta z razbito glavo. Oblasti so ugotovile, da je bil fant umorjen in vržen v vodo. Orožniki so uvedli preiskavo in posrečilo se jim je zločinca izslediti. Umora Je bi! osumljen smet Štefan Malčič - Pokčič rz Resnika. Bajze in Malčič sta imela ljubavno razmerje s tujo žensko, Malčič je bil pa zelo ljubosumen na Bajzeta, zato ga je ponoči v zasedi počakal in umoril. Pri zasliševanju je sicer zločin trdovratno tajil, zapletel se je pa v protislovja. Orožniki so ga zaprli. — Obleke ln klobuke kemično čisti, barva, p!islra In lika tovarna Jos. REICH ZOBOZDRAVNIK dr. Srečko Puher SE JE PRESELIL z ordinacijo s Poljanske ceste St. 16 v lastno vilo v Gregorčičevi ulici št. 32 (vila poleg banske palače na Bleiweisovi cesti, nasproti Trgovskega doma). Telefon 20—70. Iz Ljubljane —tj Nov pravoslavni župnik v Ljubljani. Danes je prišel v Ljubljano in jutri prevzame svojo službo od dosedanjega župnika g. Dimitrije Jankovića novi pravoslavni župnik g. višji vojni svečenik III. razreda prota Georgije Budi mir. Gospod prota Budimir je rojen v Kostajnici v Krajini Petra Mrkonjiča leta 1880. Bogoslovje je pa napravil v Sremskih Karlovcih, a bogoslovno fakulteto na univerzi v Zagrebu. Doslej je služboval v Sarajevu, Su-boticj in v Banjaluki ter je znan nacijo-nalen delavec in odličen svečenik, ki so si ga vse cerkvene občine želele za svo-iega župnika. Novega proto pozdravljamo z željo, da se kmalu udomači ter mu želimo v njegovi težki in delikatni službi mnogo uspehov. —lj Trojiški spomenik pred uršulinsko cerkvijo popravljajo. Popravljat; so ga začeli že pred božičem, a so z delom prenehali zaradi mraza. Spomenik je v zelo slabem stanju, obkrušen in razpokan na vseh koncih in krajih ter mu še tako temeljito popravilo ne bo moglo mnogo podaljšati življenja. Popravlja ga tvrdka Feliks To-man, ki ga je rudj pred leti prestavila izpred Figovca na Kongresni trg. —lj Cestišče pred uršulinkami ponovno tlakujejo z granitnimi kockami kot ie bilo pred tramvajskimi deli; tramvajske tire pa z večjimi obdelanimi kockami ter obenem podbijajo tirnice. —lj Dve spominski plošči se vzidata na Vidov dan 28. t. m. popoldne ob pol 3. v Cerkljah pri Kranju. Glasbena Matica odkrije ta dan spominsko ploščo slavnemu skladatelju Davorinu Jenku, Udruženje gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana, pa odličnemu slovenskemu igralcu in režiserju Ignacija Borštnika. Na obe slav-nosti opozarjamo vse prijatelje in čestilce Jenka in Borštnika. —lj Tkanje perzijskih preporog. V četrtek 11. t m. ob 9. do 12. dopoldne bo na prošnjo Splošnega ženskega društva v beli dvorani hotela Union g. inž. B. E b e r 1 z Dunaja na statvah predvajal različne tehnike tkanja perzijskih preprog. Popoldne ob 16. bo istotam predaval, kako negujemo, čistimo, likamo in spravljamo preproge. Vstop je prost in vsakomur dovoljen. — Iz gledališke pisarne. Jutri bo zadnja dramska premijera v letošnji sezoni. Vprizori se Frankova drama »Vzrok« v režiji g. Cirila Debevca za red E. — Opera ponovi drevi opereto »Oj ta prešmentana ljubezen« za red C, v četrtek bo drugo gostovanje tenorista Svetozarja Banovca v »Hoffmanovih pripovedkah«. Predstava bo za red A. V soboto bo premijera Kal-manove operete »Vijolica z Montmartra«. —lj Sokol Ljubljana-Šiika sporoča svojemu Članstvu, da bo dne 14. junija t L položil temeljni kamen sokolskomu domu. Slavnost ob 11. uri dopoldne, popoldne ob 17. uri javna telovadba. Udeležba je obvezna za vse Članstvo. Kdor ima kroj naj pride v kroju, vsi drugi z znakom. Zdravo! —lj >Ljubljaneki Sokole opozarja, da je jutri 10. junija zadnji dan za prijave za društveni izlet v Žire, ki bo v nedeljo 14. t m- — Za vse brate in sestre, ki bodo nastopili pri javni telovadbi, bo vožnja brezplačna, za vse ostale pa po Din 30.—. Zbirališče pred Narodnim domom, odhod točno ob 7. uri. —lj Francoski institut v Ljubljani. V četrtek 11. t m. bo predaval v društvenih prostorih g. prof. R. VVamier, lektor francoskega jezika na zagrebški univerzi. Naslov predavanja: Gobineau, njegovo življenje in pomen. Predavanje se bo pričelo ob 21. Vabimo. —lj Šola Glasbene Matice priredi ob sklepu šolskega leta dve šolski produkciji gojencev nižjih letnikov in sicer bo prva ta četrtek, druga pa v soboto, obakrat ob 16. v Filharmonični dvorani. Vstop je prost, ravnateljstvo vabi starše gojencev glasbene šole in prijatelje Glasbene Matice. Program se bo dobil pred vsako produkcijo pri glavnem vhodu v veži Filharmonlčne družbe. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. Danes, v torek, ob 20. obvezna vaja za mc-šand zbor. — Odbor. —lj Izgubil se j« sveženj (zavojček) uradnih spisov obče državne bolnice v Ljubljani, naslovljen na kr. bansko upravo v Ljubljani, oddelek za zdravstvo. Najditelj se vljudno naproša, da zavoj vrne splošni bolnici v Ljubljani. —lj Akademiki! V sredo 10. t. m. točno ob 5. popoldne se vrši v prostorih družbe sv. Cirila m Metoda (Beethovnova 2) H. članski sestanek akademske podružnice CMD. Zaradi nadaljne notranje grupacije in ureditve dela med počitnicami je udeležba za vsakega posameznika najstrožje obvezna. — Odbor. Halo! Halo! Obetajo ae nam prijetni in vsesplošno zabavni večeri, ki jih bo nudil od danes dne 9. junija dalje vsak večer TIVOLSKI DANCING s pestrimi plesnimi atrakcijami! — Jazz-kapela! — Odprto do 2. ure po polnoči. — Ples pred in po sporeda! — Odlična kuhinja! — Izbrane pijače! — Solidne cene! — Priporoča se Slavko Dolničar C ( a 1 Najbolj odlični strokovnjaki kozmetike so napravili z vestnim iskanjem in delom tekom let vrsto Falmire, ki ima vse pogoje, da odkloni ovire, ki zadržavajo, da ne pride lepota do boljšega izraza in ki ie bolj lzražavajo obstoječo lepoto. Stvori tve te vrste so: Pa! mira krema, milo, kolonjska voda in puder, ki se dobivajo v vsaki strokovni prodajalni. nnir9* Lepota zdravlje Ob zaključku veselja in vrtenja Že ob otvoritvi velesejma je bilo lepo in prijetno, kaj šele ob zaključku Ljubljana, 9. maja. Zadnje dneve Pompejev so ovekovečili celo v filmu, zadnje trenutke velikih mož so do pičice natančno zapisali življenjepisci in tudi zgodovinarji in ie celo o zadnjih hipih največjih razbojnikov pišemo. Končno pa vse to ni niti toliko važno, kot zadnji dan našega velesejma. če je bil velesejem važen pred otvoritvijo, gotovo ni nič manj po zaključku. Ni treba dokazovati. Tudi zdaj bi lahko govorili o napredku. Toda so se nič manj razveseljiva dejstva. In bas zaradi tega je treba nekaj prigodnih besed, ne da bi dejstva sploh ugotavljali. Jeza Jupitra Pluvija se je izlila v nedeljo. Velesejem se je ohladil, prepojil in ta-korekoč skisal. Kot nalašč. Preveč bi bilo dva dni, v nedeljo in ponedeljek. Morda bi navdušenje v nedeljo ne le prikipelo do vrhunca, temveč bi tudi prekipelo ob lepem vremenu. Tako smo pa veselje, navdušenje in še celo nekaj dinarčkov prihranili za zadnji dan. V življenju pač vlada vesoljna harmonija med vsemi stvarmi, kot so včasih učili, vse je urejeno, da ne bo nikdar bolje. Tega prepričanja je menda še vedno večina ljudi, saj so tako zadovoljni. Z bridko zavestjo smo vstopali — danes in nič več. Vratar je sedel apatičen pri vhodu. Vstopnice ga niso več zanimale. In — ako se nam je storilo, pa smo Sli gledat avtomobile. Dolgo ne bomo več videli tolikšne krasote, še enkrat smo prečitali cene — toliko in toliko tisoč! Končno smo se pa potolažili, da ti avtomobili itak niso za naše ceste. In marsikdo tudi nima garaže. S šoferji je tudi križ — ali se sme človek na vsakega zanesti? Sami pa ne utegnemo obiskovati šoferskih šol. — V naslednjem paviljonu smo si oddahnili, iz-kušnjave so prešle. Tu ti srce napolni gramofon, dišave, malaga, bermet, čokolada — toda to je že vse pisano. Res, nič novega nismo videli — razen čudne skisanosti tu in tam. Minljivost vsega posvetnega je dahnila v paviljone, lotila se je razstavljalcev. Kdove, ali je to utrujenost, skrito veselje, žalost, da se je že končalo — ali resigna-cija? Nič več m bilo nikjer tistega ognja, ljubezni do stvari, trgovske zgovornosti, pač pa se je že v vseh paviljonih čutila nervoznost zadnjih ur in vročica, ki se navadno očituje v pričakovanju velikih trenutkov. Le trapisti so točili likerje po navadi, da so se potili še mnogo bolj kot ob najtežjem molku. Seveda to je najvažnejše: kako so razstavljale! zadovoljni z uspehom. Toda povedali niso, vprašali jih nismo. Vsi smo navajeni tarnati, pa tudi trgovci to stvar predobro razumejo, čemu bi jih potem takem vpraševali. V paviljonu *M« so že zgodaj popoldne pospravljali manufakturno blago, drugje se jim pa še m tako mudilo. Kot rečeno, po razpoloženju razstavljalcev je bilo težko uganiti uspehe ali neuspehe, če so pa tu m tam pospravljali blago, drugje pa še čakali, kot v zadnjem upanju, ali da so nekateri napovedali tudi »razprodajo« — vse to ne pomeni nič posebnega, vsaj na prvi pogled nič drugega, kot da je konec sejmskega veselja, in žalosti. šolarjev je bilo še tudi včeraj dovolj na sejmišču. Po dva in dva so korakali skozi paviljone, učiteljice so pa pazile, da se ni noben izgubil. No, da, to so same znane stvari. Razume se, da so si včerajšnji obiskovalci ogledali vse po vrsti, četudi so že vse videli. Tudi za ogled pohištva velja lato, kot avtomobilov. Ocenili smo ga še enkrat, nnffl"*"n< se zakonski sreči m tej lepoti, ki gre v tisočake, ki je tako poetična in vsetransko vzvišena, ker je tako težko dosegljiva. Nekdo je vzdihnil, zakaj niso tudi žene tako drage, odnoano nedostopne. Morda bi bilo potem pohištvo cenejše... Zakonska kriza Je nedvomno tudi kaj v zvezi s pohištveno industrijo. Med pohištvom so bila tudi letos glasbila, o katerih smo govorili najmanj. Klavirji, harmonii in podobne reči gotovo spadajo med pohištvo (ne izdelujejo jih pa v St. Vidu), četudi dandanes že nekoliko manj kot včasih. Stara resnica pa še nekoliko drži ,da včasih zaleže godba za kos kruha — če ga imaš, kar tudi potrjujejo zvočniki, Id so zdaj tako moderni. Skoda torej. Sicer pa piano ali klavir zdaj ni tako moderen, baš zaradi zvočnikov. Živimo v dobi reprodukcije, konzerviranja. Toda tudi staromod- na glasbila se skušajo prilagoditi novemu času. Na velesejmu smo videli piano, ki igra sam od sebe, samo z nogami je treba pritiskati na pedale kot pri harmoniju, tipk pa ni treba niti potipati. V piano vtakneš nekakšno ploščo, podobno kot pri orkestri-onu, pa ti skrinja zagode celo bolj kot bi si sam. Lahko se pa igra na planino tudi s prsti. Razstavljene so bile tudi orglice, o katerih ne bomo govorili, omeniti bi pa bilo treba še harmonike in druge pripomočke za povzročanje hreščanja, ropota, hrupa in vnetja ušesne mrene, saj je godba tako velikega pomena za človeštvo. Trije možakarji so včeraj -vdelali reklamo« s harmonikami, promenirali so pa z njimi po velesejmu ter raztezali mehove na vse pretege, pa tudi po mestu je reklame za harmonike vedno dovolj, ki jo vprizarjajo fantje po tradiciji zastonj, zato ni treba izgubljati posebnih besed. Ker smo že tako muzikalični, pride na vrsto seveda še Lattermannov drevored in kar spada k njemu. Stojnice in marele so napovedale takorekoč konkurz ali vsaj razprodaje. Vrag naj razume razliko med razprodajo in navadno prodajo, saj so cene iste — na ljudi pa ima beseda razprodaja čarobno moč, kupujejo kar se da. Marel je j bilo popoldne že precej manj kot med ted-1 nom. žvižgači so vztrajali do konca in odnesli so krono uspehov letošnjega velesejma — skoraj vsa Ljubljana žvižga in piska na njihova piskala. Zvečer, ko so padie že skoraj vse stojnice ter je bil drevored kar pisan od papirja, so ostali pod mare-lami samo piskači — občudovalcev je bilo dovolj. Da, zvečer. Vse je padala, se rušilo, vse se je naenkrat čudovito pocenilo. Prodajalci so utihnili — prav potihem so spravili blago v kočege ter odšli brez slovesa. Ostalo je pa občinstvo. Ljudi je bilo polno ob pokritih mizah, v drevoredu, na vrtiljaku, av-todromu, tudi v variteju. Med njimi in nad njuni (v drevoredu namreč) so pa bedela stroga in mnoga očesa postave. Menila so se, »da je mnogo posla«. To je bilo tudi očitno. V poznih urah so se pričeli pojavljati v drevoredu vsemogoči dostojanstveniki, ki jih je povzdignil v plemstvo kralj kozarček ali alkohol. Eden si je n. pr. domišljal, da je francoski general, kar je hotel ljudem na vsak način dopovedati po kranjsko, a se mu ni posrečilo. Ker je pa Je nekoliko preveč mahal s palu-o okoli »•> be. misleč, da ima sabljo z rokah, ter dirigiral piomet, so ga stražniki kontno degradirali. Mlcdina se je seveda prav blaženo počutila na plesišču. Da, »tako se tepta za mal denar zelje« — ljubljanski izrek. Poleg tega jim pa lijejo v srca pre3ladk3 berlinske melodije, kdo bi ne plesal. Saj pleše celo naša nada, naš ponos — leta jim lahko kar na prste prešteješ in zračunaš. Albanske kape na nadebudnih 15 letnih glavah — široke hlače kar je menda vse — to je plesalec. Plesalke pa... kaj bi govorili, to je naša bodočnost, to »važen je tudi severni tečaj, pingvini in albatrosi«, pa bi ne bil n. pr. Wllly Fritsch ali Forst in šla-gerji — pa albanske kape. Bogme, marsikaj je važno. Najlepša resnica pa je — blagor ubogim... Blaženstvo jim v resnici pripada. Gotovo jim je tudi danes uboštvo še vedno prijetna zavest. Zdaj pa še nekaj stvarnih ugotovitev o leto&noean velesejanu. Razstavljalcev d« bilo 81«. od teh 517 domačih in sicer iz dravske banovine 392, iz savske 89, iz primorske 8, iz drinske 2, iz zetske 1, iz dunavske U, iz vardarske 4, iz Beograda, Zemuna in Pančeva pa 10. Inozemskih razstavljalcev je bilo 299 ln sicer iz Amerike 19, Anglije 9, Avstrije «1, Belgije 4, CSR 21, Francije 9, Holandske 3, Italije 5, Madžarske 11, Nemčije 121, švedske 8, Švice 4, Chile, Poljske, Sirije in Libanona pa po 1. Razstavljenega blaga je bilo 215 vagonov. Kupčije so sle v splošno dobro. Po številu razstavljalcev je dosegel letošnji velesejem rekord. Celo lani, ko smo imeli jubilejni velesejem, jih nI bilo toliko. Obiskovalcev je bilo letos nad 100.000, od teh kupcev okrog 14.000. XII. velesejem bo prihodnje leto prvi teden junija, jesenska razstava pa od 39. avgusta do 9. septembra. Javna telovadba Sokola I Sokol I. je imel v nedeljo popoldne svoje letošnjo javno telovadbo, ki ji je pa zelo nagajal dež. Že popoldne se je začelo vreme po malem kisati, popoldne pa, ko bi se morala pričeti telovadba, se je vlil macan dež, zaradi česar se je moral ves nastop izvršiti v veliki dvorani na Taboru Tam se seveda ni mogel ves spored izvesti, in tudi niso mogli vsi oddelki nastopati vedno v polnem številu. Razume se, da je bil tudi obisk primeren slabemu vremenu. Ves nastop, ki se ie zaradi splošnega preseljevanja nekoliko zakesnil, se je navzlic tesnemu prostom razvijal sladko in hitro brez nepotrebnih odmorov med posameznimi točkami. Telovadbo so otvorili naraščajniki s sa-veznimi prostimi vajami za vsesokolski zlet v Pragi leta 1932. Vajam, ki so bile v celoti dobro izvajane, se je poznalo, da niso bile še dovolj izpolnjene, ker je bilo premalo časa za vadbo. Naslednja točka moškega naraščaja je bil nastop s ponjavo, docim je morala tekma naraščaja na hodalj-kah odpasti. Ženska deca je tekmovala v prenašanju majhnih lončkov na glavi, od katerih Je marsikateri zaradi prevelike vnetosti malih tekmovalk obležal razbit na bojišču. Zelo ljubek in posrečen je bil nastop moške de-ce- Na znano pesem »Poslušam kovača?, ki so si jo dečki sami zapeli, so delali v skladu z besedilom razne telovadne gibe, do-čim so znotraj kroga, v katerem so stali dečki, tolkli trije majhni kovači po nakovalu. Takšne točke so za deeo voriko bolj primerne kakor pa večne proste vaje, in tudi občinstvo — kakor je bilo videti iz živahnega odobravanja — jih rajši gleda. ženski naraščaj in članice skupaj m nastopile z vadbeno uro in tekmo z žogo, članice same pa poleg tega še s saveznim 1 prostimi vajami za Prago. Pri vadbeni url, ki je bila dobro naučena, se je videlo, da ni bila sestavljena za dvorano, ampak za letno telovadišče, kjer bi prišle posamezne stvari bolj do veljave. Naslov »vadbena ura< pa ni bil za to točko srečno izbran. Proste vaje so telovadile članice dobro In skladno. Tekma z žogo je bila premrtva in nezanimiva, in bi zato prav lahko odpadla. Pri raznih skokih preko orodja so — kolikor je bilo v telovadnici sploh mogoče — prav dobro nastopile tri vrste članov in 2 vrsti moškega naraščaja. Spored so sklenili člani z društvenimi prostimi vajami, ki so jih delali na Triglavsko koračnico. Vaje so bile razen nekaj malenkostnih po-grešk posameznikov prav dobro in strumno izvajane. Škoda, da ni Sokol I., ki ima vendar med članstvom in naraščajem nekaj pr.v dobrih telovadcev in telovadk, nastopil vsaj z enim oddelkom ali vrsto tudi na orodju. Vse telovadne točke je spremljala društvena godba, ki je igrala tudi kesneje pri zabavi in plesu. Iz Celfa —c Veliki vokalno - instrumentalni koncert CPD, ki se bo vršil nepreklicno v soboto 20. junija ob pol 21. in v nedeljo 21. junija ob 17., obakrat v veliki dvorani Celjskega doma, vzbuja že zdaj veidko zanimanje med vsem celjskim, kakor tudi okoliškim prebivalstvom. Na koncertu bo sodeloval kompleten društveni zbor, ki šteje okrog 60 pevcev in pevk, poleg tega pa še orkester s samimi priznanimi celjskimi glasbeniki. —c Kuluk na celjskih občinskih cestah se je pričel v mestu Celju danes zjutraj in bo trajal še jutri. K osebnem delu je bilo poklicanih 45 zavezancev. —c Ponudbe za montažo hišnih vodomerov bo sprejemalo celjsko mestno na-čelstvo le še do 12. t. m. Montirati bo treba okrog 430 vodomerov. Podrobnosti so razvidne iz razglasa na mestni uradni deski. —c Stavbna zadruga državnih uslužbencev v Celju bo imela svoj redni občnj zbor v torek 23. junija ob pol 20. v restavracij: Narodnega doma. Ameriški zdravniki. V nekem ameriškem mestecu stoji ta na ulici dva zdravnika. Mimo pride pogrebni sprevod. — To ni moj primer, — pravi prv:-zdravnik. — Moj tudi ne, — odgovori drugi Prvi prikima z glavo in vpraša: — Kaj imava novega kolego v mestu. Stran 4 A >SLOVENSKI NAROD<, Ane 9. Junija 1931 Štev. 127 Zane Grey: 41 Skrivnostni jezdec Roman. Wade je bil prepričan, da boe ta igrala Fox in Kane na White Slidesu še zelo važno vlogo. Nekega jutra, več dni pred prvim oktobrom — dan, ki je glodal staremu lovcu srce — se je vračal od Wileona vodeč za seboj konja. Lovske pse je bil pustil na farmi, Fox ga je pa spremljal. — Rad bi jedel zopet enkrat dobro pečenko, Wade, — je dejal stari Bel-lounds prejšnji dan lovcu. — Nobeno meeo mi ne diši tako kot jelenje. Puško v roko in prinesite mi jelena, Wa-de. — Zadnje čase nisem nobenega videl, — je odgovoril Wade, ni pa omenil, da se je teh srečanj ogibal. Stvar je bila ta, da je Wade jelene preveč cenil in občudoval, da bi jih kar tebi nič meni nič streljal. Tako čudno je bilo njegovo vedenje v tej zadevi, da se je često odrekel mesu, čeprav so se pasli blizu njegovega taborišča kapitalni jeleni. V velikem loku jo je mahal počasi po pobočju v hrib in spotoma ni razmišljal o nalogi, ki ga je čakala, temveč o Wilsonu Mooru, ki se je zanašal zadnje čase samo še nanj. Bil je kakor sin, ki svojemu očetu brezpogojno zaupa. Njegova ranjena noga še vedno ni bila zdrava. In Wade je imel mnogo več skrbi kakor Wilson. Čikošu je šla najbolj na živce misel, da se bliža prvi oktober, ki mu prinaša strašen udarec Govoril ni nikoli o tem, razen če je v omedlevici fantaziral, toda Wade je dan za dnem videl, kako moli, upa in potrpežljivo čaka. Celih dvajset let Wade ni poznal sreče, ki bi se dala kakorkoli primerjati z njegovimi sedanjimi čustvi, z njegovo globoko skrito blaženostjo, da more prebivati v bližini Columbine Belloundsove. Od dne do dne je postajalo očitneje, kako zelo je njegovo meso in kri, verna podoba onega dekleta, ki ga je ljubil, popeljal pred oltar in po krivem spodil. Columbina je bila njegova hči. Videl je v nji samega sebe. In Columbina, ki mu v začetku niti zaupala ni, se je bila naučila ljubiti ga. To je bila najlepša in najstrašnejša resnica njegovega življenja — lepa, ker je klicala nazaj preteklost, otroška leta njegove hčerke in njegova pusta leta, ker mu je prinesla to izpre-membo, da je imel svojo hčerko tako rekoč pri sebi — strašna pa, ker je bila njegova hčerka nesrečna, priklenjena na čast in dolžnost, ker je stala pred propadom in končno, ker je Wade že slutil, da se bliža tragedija. Bila je še daleč, kakor oblak na obzorju, toda tajiti se ni dala več. Že davno je bil spoznal, da se ta katastrofa ne da preprečiti in da je zaman vse njegovo prizadevanje odvrniti udarec usode. Toda oklepal se je nade na srečno naključje, na zmago čednosti, na poraz zla. Nešteti dokazi so ga utrjevali v tem upanju. _ Kmalu bom verjel, da se pod nobenim pogojem ne sme poročiti s tem Jackom-Neotesancem, — je mrmral Wade sam pri sebi. — Prvotno, ko sem bil opazil, da da toliko na svojo dolžnost in čast, nisem imel tehtnih pomislekov protL Toda njena ljubezen do tega pohabljenega fanta! Tako mlada sta, pa naj bi poznala samo žrtve? Vražja zadeva. Na drugi strani pa stari s svojimi muhami in svojim sinom; in Columbinina vera v moč življenja. Da, prav ima, leta so mi dokazala, da tudi najslabšim ljudem ni treba obupati. Govoril sem s tem fantičem še enkrat. Poznam ga samo po pripovedovanju. In gotovo nisem brez predsodkov, če pomislim, kje sem ga v Den-weru videl... Predno krenem od tod, bi pač kazalo tega fantiča ustaviti in pogledati, kaj tiči v njem. Bilo je značilno za starega lovca, da je ta samogovor zaključil njegovo razmišljanje, ker je privedel moža do začasnega sklepa. Vedno više se je vzpenjal in čim dalje ga je vodila pot, tem gostejše je postajalo drevje in tem bujnejša trava. Kmalu je ležalo pred njim veliko, s smrekami poraščeno pobočje. Krenil je v duhteči gozd, kjer se ni ganila ro-bena vejica, kjer je vladala grobna tišina. Na mehkih iglastih blazinah niso puščala konjska kopita nobenih sledov in konja sta stopala tako ciho, da se je komaj slišalo. Wade je zavil desno, ogibal se je divjih, skalnatih žlebov in strmih čeri ter skušal najti položno pot na vrh gorskega grebena. Ta gozd je videl Wade prvič; v njem so rasle srednje velike smreke tako tesno skupaj, da je moral dobro paziti, da se ni zapletel med suhe veje. Fox je skakljal pred njim, le tu pa tam se je ustavil, da se je ozrl na svojega gospodarja, kakor da pričakuje od njega navodil. Končno se je v zeleni temi malo posvetilo in Wade je takoj spoznal, da se bliža livadi, na katero je sijalo solnce. Z mahom poraščena livada se je razprostirala ob vznožju zadnjega, strmega pobočja. Tu je Fox dvignil glavo, povohal po zraku in obstal. — Kaj si pa zavohal, Fox? — je vprašal Wade tiho in se zagledal v hrib pred seboj. Veter je pihal od napačne strani in tako se ni mogel približati divjadi, ne da bi ga zaslišala. Fox je mahal z repkom in gledal gospodarja s svojimi razumnimi očmi. Wade je previdno in počasi nadaljeval pot. Močvirje — onstran livade je bila bujna mešanica visoke močvirnate trave in trsja. Konja sta se udirala do kolen v blato. Na drugi strani so se poznale v mokrem mahu sveže stopinje. — Jelen, prav gotovo je jelen, — je zamrmral Wade in razjahal konja. — Slišal je nas. No, Fox, zdaj pa le urno za njim in pazi, da ga ne izgubiš. Puško pripravljeno na strel je krenil Wade peš v hrib, konja je pa vodil na uzdi za seboj. Na stari jelenji stezi so se poznale sveže stopinje. Fox je prilagodil svoje skoke počasnim, težkim lovčevim korakom. Pobočje je bilo strmo in pot je vodila skozi mračen gozd. Tu pa tam, če se je Wade ustavil, da bi si malo oddahnil in prisluhnil, je slišal daleč pred seboj prasketanje suhljadi. Končno je prispel na vrh gore, kjer je našel prostrano, odprto planjavo na desni strani gozda, na levi pa obžgano golicavo. Fox je renčal in najraje bi bil planil naprej. Kar je zagledal Wade skozi vrzel med gostim drevjem kapitalnega jelena, ki je nepremično stal in opazoval lovca. Bil je siv, star jelen s polomljenim rogovjem. Wade ga ni hotel ustreliti in jelen je kmalu povesil glavo in odšel mirno svojo pot. Poljšakov uspeh na Dunaju Dvorni svetnik dr. Funke se je zelo pohvalno izrazil o Poljiakovem sredstvu proti raku Z Dunaja nam pišejo: V okviru nadaljevalnih tečajev za zdravnike je predaval v petek popoldne dvorni svetnik dr. A. Funke o raku v takih primerih, ko se ne da več operirati. Navzlic rrrrtogirn sredstvom, ki so se priporočala za zdravljenje raka v takih primerih, se da doseči izlečenje ali vsaj zboljšanje le zelo redko. Medicina se mora zato omeiiti na sredstva, Uri ublaže bolmkove bolečine. V prvi vrsti imajo pri rokah fizikalično leče-nje z Rontgenom in radijem in prvi način lečenja ima prednost, ker je učinek Rdrrtgenoviih žarkov večjji. Le v zek) redkih primerih se doseže na ta način trajno izlečende. Tudi velike nade, ki so jih polagali zdravniki na nove preparate, so odpovedale prav tako, kakor poskusi z izvestno dijeto. Da-H more izveštna dijeta, ki preprečuje zlasti čezmerno hranjenje z mesom, zmanjšati nagnjenje k raku, kakor zatrjujejo nekateri, še na dokazano. Navzihc mnoigim poskusom, ki so jih delan* operativnim in neoperativnim potom Redner in drugi učenjaki, je ostalo nepobitno dejstvo, da smo še daleč od zanesljivega sredstva za zatiranje te strašne bolezni. Ob koncu svojega predavanja je opozoril predavatelj poslušalce na novo sredstvo, izvirajoče od lajika, kd ga je pa izročil zdravnikom v preiskavo hi ki se že nad dve leti preizkuša v •raznih dunajskih bolnicah pod zdravni-šTcrm nadzorstvom. Poleg dvornega svetnika Funkeja samega so stopiH z izumiteljem tega sredstva, strokovnim učiteljem Alojzijem Poljšakom iz Ćelija, v stik znani dunajski zdravniki kakor prof. Volk, prof. Scherber, docent A. Sebner, primarij Riese, prof. Werner in primarij Murat ter primarij Schimmert iz Budimpešte ki so po začetnih drv ornih z vedno večjim zanimanjem zasledovali poskuse. Farmakološka preiskava lekarsrva, ki se aplicira v obliki iz različnih organičnih in anor-ganičnih sestavin sestavljene maže, je dokazala popolno neškod^vast sredstva, ki se lahko uporablja pod zdravniškim nadizorstvom. Ker je (treba po-edine sestavine maže kombinirati v različnih koncentracijah, kakršna je pač bolezen in splošno bolnikovo stanje, je razumljivo, da sredstva brez predhodne temeljite proučitve metode ni mogoče izročiti zdravniku, kaj šele lajiku. BaŠ zato bi bilo želeti, da bi se omogočilo čim večjemu krogu zdravnikov proučiti to metodo v posebnem zavodu za ta način lečenja raka. Maža je sestavljena večji del iz uničujočih in obnavljajočm sredstev, od katerih imajo prva namen bolna tkiva uničiti, druga pa poskrbeti za nadomestilo uničenega bolnega tkfcva v obliki zdravega, mladega tkiva. Poleg efektivnega učinka maže, to se pravi samo na bomo tkivo omejenega uničenja, ki se zdrave okolice sploh ne dotakne, je vsega upoštevanja vredno dejstvo, da učinkuje maža tudi na druge načete dele organizma, kar je dr. Funke še posebej naglašal. Ta čas, ko rak razjeda tikiva* se klice cesto zaneso v sosedne bezgavke, ki lahko postanejo celo po morebitnem iziečenju raka bodoči raznašalci te strašne bolezni. Zato je posebno važ- no, da učinkuje lekarstvo, ki pride na po raku napadena tkiva, tudi na obolele žleze, čijih lečenje gre roko v roki z lečenjem raka, kar je lahko dr. Funke v mnogih primerih zelo jasno opazoval. Poleg maže proti raku je še maža proti sarkomi in melanosarkomi. Doba lečenja je odvisna seveda od razširjenja bolezni in pa od splošnega bolnikovega stanja ter se giblje povprečno med 2—6 meseci. Ker se rabi to sredstvo zaenkrat v obliki maže, ostane omejeno na zunanja obolenja na raku, nadaljni poskusi bodo pa raztegnili uporabo tega sredstva tudi na notranja obolenja. Ob koncu svojega zanimivega predavanja je izrazil predavatelj upanje, da bo v kratkem otvorjen na Dunaju zavod, v katerem se bo uporabljala ta metoda na širši podlagi. V ilustracijo predavanja je dr. Funke demonstriral mnogo iziecenih primerov, med njimi tudi tri bolnike s težko sarkomo, kar je vzbudilo med prisotnimi zdravniki veliko zanimanje. Tako se torej glasi dopis, ki smo ga prejeli od nekega dunajskega zdravnika. Kot latfiki se ne moremo spuščati v presojanje Poljša-kovega sredstva proti raku. To prepuščamo zdravnikom. Zagrebški >MorgenblatU, ki tudi poroča o predavanju omenjenega dunajskega zdravnika, pa pripominja na koncu*. >Nemo propheta in patria.« Ta pregovor se je tudi pri učitelju Poljšaku v polni meri obietinil. Ko je stopil Poljšak svojčas s svojim novim lečenjem raka v javnost, je našel seveda samo odpor ali pa celo — posmeho-vane. Zdravnikom se ej zdelo smešno, da bi se pečal z medicinskimi vprašanji učitelj in še celo s tako izrazito težkim poglavjem medicinske vede, kakor je problem raka. Začela se je srdita kampanja proti Poljšaku tako, da so prešli v vrste posmeh o val cev celo oni, ki so prvotno verovali v Poljšaka. Nekaj časa je Poljšak sicer smel v mariborski bolnici pod zdravniškim nadzorstvom preizkušati svoje lečenje, toda jug osi o venska javnost se sploh ni zanimala za to zadevo in stvar se je končala slednjič s tem, da je šel Poljšak — v inozemstvo. Delal je na Dunaju in, kakor vidimo, je obrodilo njegovo delo sadove. Iz ust serijoznega raziskovalca, kakor je prof. dr. Funke, moramo sedaj izvedeti, kako srečno roko je imel Poljšak. Zdaj, ko so se zavzele inozemske avtoritete za metodo jugosloveneekga učitelja, bodo svo-ječasni posmeh o valci osramočeni obmolknili. V veselju nad tem, da se pridruži ime našega rojaka mnogim drugim slavnim imenom in bo trajno zapisano v zgodovini proučavanja raka, smo docela pozabili spomniti se, kako zelo bi bila učitelju Poljšaku olajšana pot, če bi mu bili prišli pravočasno naproti z razumevanjem in podporo, namesto z zaničevanjem in posmehovanjem. Na vojni —; Gospod kapetan, dovolite mi tri dni dopusta, stara mati mi je^ umrla- — Torej imamo ta mesec že petnajsto mrtvo staro mamico v naši četi. Neverjetno, kako slabo prenašajo stari vojno. Okradena mora še plačati Pred tremi leti so odnesli vlomilci madžarski primadoni E. Pechvjevi iz njenega stanovanja v hotelu Mirabeau v Monte Carlu za 12.000 dolarjev nakita in 2000 dolarjev v gotovini. Okradena primadona je sicer takoj obvestila policijo, ki je napela vse sile, da izsledi vlomilce, kar se ji pa ni posrečilo. Sele čez leto dni je priznal vlom v rimskem hotelu Excelsior aretirani natakar, ki so ga slučajno zasačili pri sličnem vlomu. Policija v Monte Carlu je madžarsko primadono pozvalo, naj ji sporoči, kdo jo bo zastopal pred sodiščem. Primadona je pooblastila pravnega referenta pri madžarskem poslaništvu v Rimu. Mislila je, da je vse v redu in minilo je dve leti, ne da bi jo kdo obvestil, kako je z njeno zadevo, šele te dni je bila obveščena, da mora plačati svojemu pravnemu zastopniku 3000 lir, drugih 3000 lir mora pa položiti za kritje nadaljnih stroškov v preiskavi proti vlomilcu, svojega nakita in denarja pa ne dobi nazaj. Primadona mora torej za to, da ji je bilo ukradeno 14.000 dolarjev, plačati še 6000 lir. Seveda se je odločno uprla in namerava zadevo urediti diplomatskim potom. Novo rusko pleme Iz Moskve poročajo, da se je vrnila pred letom dni v arktične kraje poslana ekspedicija sovjetske akademije znanosti, ki je našla na skrajnem severu Sibirije ob izlivu reke Tndigirke novo, doslej neznano rusko pleme. Pleme se samo naziva >izgubljeni narod«, živi ločeno od vseh drugih plemen in govori staro rusko narečje ter šteje samo 500 duš. To je pleme posebnih družabnih običajev in šeg. Celih 18 let ni prišlo to pleme v stik z nobenim tujim človekom. Zadnji je bil pri teh ljudeh neki lovec, ki se je bil izgubil v tundrah in prišel do naselbin malega plemena tako izmučen in sestradan, da je kmalu umrl. Zanimivo je, da si je izvolilo to malo pleme za poglavarja žensko, ki pleme vodi, ki je načelnica vse naselbine in tudi sodnik. Pleme je baje zelo zadovoljno z njo, ker je energična, pravična in modra. Pleme se peča samo z lovom in ribištvom. Oblači se v kožuhe, prebiva v dokaj prostornih hišah, zgrajenih deloma iz kamenja, deloma iz lesa. Ob izlivu reke Indirke prebiva najbrž že okrog 400 let in vse kaže, da so se njegovi predniki preselili daleč gori na sever pod carjem Ivanam Groznim, ki je umrl leta 1584. Ckuuc BEOGRAD - sarajevska 84 dobiva se v vsem lekarnam po ceni oim 7s m m m m m šli tU ste i i Hi m m i M i 1 Telefon H. age Hi M m m SRB ~ IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE ČRTNE KLIŠEJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTTFUE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN BTNEJSI PAPIR, KLIŠEJE PO PERORISIH, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLIKE, VINJETE JUGOGRAFIKA LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP ŠT. 23 I 9£g m Ste M i Modroce, neresnice, posteljne mreže, otomane, divane, patent fotelje, cvilh, blago in žimo — dobite najceneje pri F. Sajovic, Ljublja-i, Stari trg štev. 6 j L Mikuš Ljubljana, Mestni trg is priporoča svojo zalogo Hp^nikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. :- Ttnnm nepreklicno zadnjikrat Danes ob 4^ 1 in 9 premiera ob «n**».nifi letnih cenah! Opereta razkošja, lepote in najslajših melodij „Ljubavna parada" Vsa pleskarska in soboslikarska dela tzvrSuje točno, solidno tal pO i-onkurenčnih cenah pod garancijo J. pleskarstvo m sobosHk*«tv« Ljubljana, Sv. Fefa» «• Likanje molke aH damske obleke Din 18.—, obračanje Din 300.— Garderobo najhitreje zlika, kemično scisti in posije (vstavi novo podlogo) WAIXET EXPRES, Ljubljana, Stari trg štev. 19. v glavni vlogi najslavnejši kupletist, ljubljenec Pariza Mourlce Cheuoller Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Za velik rudnik laporja v Dunavski banovini se išče za takoj zdrav in energičen rudarski nadzornik (Oberstei ger ) šolan v vseh rudarskih poslih, z uspešno prakso, popolnoma vajen obračunavanja dela v rudnikih ter poznalec Zakona o zavarovanju delavcev in Rudarskega zakona. — Ponudbe s prepisi spričeval, označbo referenc, životopisa ter zahtevo plače na upravo > Slovenskega Naroda« pod št. 1790. — Samo interesenti ispod 50 let starosti pridejo v pošte v. VDOVA Z OTROKOM išče majhno stanovanje za takoj ali za avgust. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. PRODAJALKO dobro izurjeno, za samostojno vodstvo špecerijske trgovine, s kavcijo 5000 Din, sprejmem s 15. junijem Ponudbe na naslov: Mljekarstvo Šolta, Zagreb. 1837 POSESTVO z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, 16 ha njiv, 16 oralov košenine, do 16 voz sena, vinograd, 3 gozdi v Va-lični vasi pri Zagradcu naprodaj za Din 80.000, z inventarjem vred za Din 100.000. Prevzame se lahko takoj. Prodajalec je lastnik Janez Škufca, Vakčna vas št. 7. pošta Zagradec-Fužina 1838 STANOVANJE 1 SOBE in kuhinje ali sobo z uporabo kopalnice iščem. Plačam Din 500—600. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Snažno-1836«. MODROCE vrh ne la afrik, močno blago a Din 240.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg št. 2 RESTAVRACIJO dobro idočo, najmodemeje opremljeno (reprezentanca), v večjem mestu Slovenije pod ugodnimi plačilnimi pogoji m proti odkupu inventarja oddam v najem. Pri restavracji se nahaja tudi velika točilnica. Ponudbe na poštni predal 9. Ormož. 1836 Prometni zavod za premog d« d« Ljubljana prodaja po najugodnejših conah samo na debelo PREMOG lomači ki inozemski za domačo kurjavo tn industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOČ ^ zr f>irci hvarniški, plav-axwtX9 2arski in plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta Št. 15/1. Urejuje Josip Zupančič, — Za >Narodno — Za upravo In mseratnl del Usta: Oton Carlatofc ~ Vsi t