Ishsjs prasnikov asfclj te laaucd d»lly Holiday« PROSVETA Ur^fnllM ta opr»Tn«k1 preštelii m 7 •. LswmU1« Am >" JJJTO—IBAX»A*T. C«as 1UU GLASILO MOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE OfflM of Mf7 Soatt Mtt«r il«»U| «. 1»J0. M tw iH»t-Wflo« tm Um A« W Oinm af »tank I. im. Chicago, 111., sobota, 9. aprila (April 9), 1932. Subacriplkon ŠTEV.—NUMBER 86 <«i malBat «> «p«cl«) r.t,- of TOtm pr.rtd«) (o« l»MWloa t K. Aot »t Ort. ». 1>H, on JaM H. 1»H Japonska odklanja intervencijo Lige narodov Lavi, da Liga ni poočeva o situ- gciji v Šangaju in vsled tsga | ne m«re reševati kočljivih problemov. Mednarodna konusi ja »e vrnila v Nanklng. So-I vjeti kupujejo pšenico v Šangaju _ Sangaj, 8. apr. — Sinoči »o bi-, lipodvzeti resni poskusi za preprečitev zastoja pogajanj med Jastopniki Kitajske in Japonske. Vprašanje določitve deifinitivne-gil odpoklica japonskih čet iz gangaja dela največ preglavic. Kompleten polom konference, ki je grozil, je preprečila intervencija sir Miles W. Lampsona, angleškega ministra na Kitajskem, f pri včerajšnji otvoritvi konferenci, ki se vrši v poslopju brit-skega konzulata, je kitajska delegacija, kateri načeluje podmi-nister za zunanje zadeve Quo Tai-či, predlagala, naj zastopniki Japonske in Kitajske kakor tudi reprezentanti Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Italije, predlaže separatna poročila o odpoklicu japonskih čet Ligi narodov. Zastopniki Kitaj fike so izjavili, da se bodo pokorili odloku Lige narodov, ki ga bo podala o tem vprašanju. • Japonci so takoj protestirali proti propoziciji kitajske delegacije. Izjavili so, da Liga ne more odločati o vprašanju odpoklica japonskih čet, ker nima vpogleda v zapleten položaj v Šangaju. Kitajci so potem naznanili, da zo nadaljnji razgovori in pogajanja nepotrebna« ker ne morejo prinesti nikakega rezultata, nakar je posegel v spor sir Lampeon in IM riaree za Rockefel-lerjevega pobočnika Žena ustrelila dva otroka In sebe. — Okolščine, ki dajo misliti _ New York. — (FP) — Izgleda kot da bi se maščevala usoda nad osebo, katere dnevni posel je intelektualno službovanje e-nemu največjemu modernemu piratu in industrijskemu tiranu. Ta oseba je Raymond B. Fosdick, Rockefellerjev poboč-nik, katerega je te dni zadel težak udarec, ko je njegova žena ponoči ustrelila 15-letno hčerko in 9-letnega sinčka in nato izvršila samomor. Kaj je vzrok tej tragediji, ni znano. Družina ni nikdar poznala trdega življenja, ampak imela je vsega v izobilju. Potovala je mnogo in luksuriozno. Otroka sta pohajala privatno šolo. Vsč to je omogočala bogata služba pri Rockefellerju. V njegovi službi Je tudi brat prizadetega, Harry Emerson Fos-dik, ki pridiguje v bogati Ročke fellerjevi cerkvi na Riverside Dri ve. Raymond B. Fopdickova naloga kot načelnika Rockefellerje-vih dobrotvornih ustanov je, da poklada v kisu namočene obliže na rane, katere vrezava v telesa in življenja delavcev njegov delodajalec in ameriški plutokra-tični razred. To je delal po ma sakru Rockefellerjevih rudarjev 1914 v Ludlowu, Cok>, in vseh krvavih bojih, a katerimi Rocke- predlržii trt načrt* kad*H»1W»' f^ zattrff delavce, kadar rtrvr- tim ni bila objavljena, ter s tem reAil konferenco pred polomom Kitajci so potem naznanili, da ze bodo udeležili današnje konference in nadaljevali s pogajanji. Komisija Lige narodov, katere član je tudi ameriški generalni major Frank R. McCoy in katera proučuje situacijo na Daljnem vzhodu, se je včeraj vrnila v Nanking iz Hankowa. Komisija se je takoj podala v urad kitajskega zunanjega ministrstva na razgovor z vladnimi uradniki. Šangaj, 8. apr.' — Sovjetska vlada je včeraj kupila več kot pol milijona vreč pšenice in moke v Šangaju, katera bo takoj odposlana v Vladivostok. Vest o tej kupčiji je izzvala vsakovrstne govorice in komentarje glede gibanja sovjetskih če* v zapadni Sibiriji. Neko drugo poročilo se glasi, da so sovjeti skušali pokupiti vso zalogo pšenice in moke, ki so nahaja v SariKa isklh skladiščih, toda ponudba Je bila odklonjena. Spet dva gangeftka umora Hiicago; 8. apr. — Benjamin Apphnuist in njegov brat Er-nesi, |K)znana butlegar ja, sta bila sinoči ustreljena v svoji točilnici na 42 N. Paullna st. Da morilci niso bili roparji, kaže dejstvo, ker se niso dotaknili registra, v katerem je bilo $81. O-čividno je, da so umor izvršili fangeži. I' ' ljudi je potem izpovedalo policiji, da so videli dva moška, ki sta bežala iz prostora, ko so Piilli streli. V sedla sta se v avtomobil, ki je stal na stranski u-lii: in se odpeljala. <»>u brata sta imela policijski rekord. Šajo rebelirati. Naloga njegovega brata Hsr-ry Emerson Fosdipka pa je, da v bogati in razkošni cerkvi na Riverside Drive olajšuje vest temu zatiralcu z odpuščanjem grehov in obljubovanjem nebeškega kraljestva tudi po smrti. Pcrtinentuo vprašanje Glffordu Hoston. — Bivši državni senator loNeph J. Mulhern Je naslovil pismo VValter Glffordu, na-^ ku Hoovgrieve komisije zs P"* »ianjf br«-/poselnostl ln pred-*'h«u American Telephone k Kraph kompanije, v katerem t* vprašuje, zakaj je njegova U lansko leto odslovila 10,-0041 delavcev, ko pa Izkazuje *-'"**>,000 več prof i ta kot leta Glffordova kompanlja je Xr >/fla obratovalne stroške ss ^ x ilijonov, čisti dohodki pa * 'našaM $«87.000.000 ali 26 friujonov več kot 1930. Agitacija med rudarji za sociali zlranje industrije Chicsgo. — Socialistična stranka je pozvala vse klube med rudarji, naj oživijo kampa njo za aocializlranje premogovne industrije. O tem vprašanju je stranka izdala pamflet, ki je namenjen v prvi vrsti za propagando med rudarji. Spisal ga je Powers Hapgood in v nJem omenja tudi takozvani rudarski načrt za podržavljenje te indu strije, katerega je izdelal pred desetimi leti posebni odbor pod vodstvom Brophyjs. Tsjnik strsnke Clsrence Se-nior pravi, ako socialistični klubi v rudarskih naselbinah nimajo sredstev za večja naročila te ga pamfleta, jim ga bo stranka brezplačno poslala, ako se obrnejo na glavni stan: 549 Ran-dolph St., Chlcago. Socialisti podpirajo farmar taborite Mlnneapolie, Min. — Minne sotski socialisti eo sklenili pr jeeenskih volitvah podpirati kan dldate Farmer-Labor partjr, ako slednja ne bo podpirala predsedniškega / kandidata starih strank. Na konvenciji farmar laboritov Je strankina mašina nameravala indorsirati Rooee-velta. zakar je takoj po otvorl-t vi pričela gladiti pot. Vičina delegatov pa se Je ustrašila tega skoka v demokratsko stranko ln Je prepustila indorsiranje predsedniškega kandidate ekseku-tivl. • 't Neodvisna klnogledallAča bedo zaprla vrata Chlcago, 8. spr^-Clanl Allkd Theater Ovrners asociacije so na včerajšnjem zborovanju v hot-lu Congress sklenili, ds bodoas-prll 90'r od 160 kinogledslišč junija. Zs to so se odločili radi zmsnjšsnih dohodkov v poletnih toesecih. Običajno je bilo le krog deset odetotkos teh gledališč zaprtih škod poletje. BAVARSKA PRO TI FASISTIČNI MOBILIZACIJI _ Notranji minister prepovedo! koncentracijo organizacij. — Bivši ksjzer se izrekel proti kandidaturi kronprinca Monakovo, Nemčija, 8. apr. — Adolf Hitlerjevi narodni socialisti (fašisti) in bavarske avtoritete so se včeraj zapletli v d i rek i*n konflikt« ko je Emst Roehm, komandant fašističnih sunkov-nih čet, naznanil mobilizacijo Hitlerjevih bataiijonov za volitve prihodnjo nedeljo, kar pa je bavarska, vlada prepovedala. Roehm je prevzel odgovornost zvezi s pozivom na mobilizacijo sunkovnih čet pri zadnjih volitvah IS. marca, ko ni noben predsedniški kandidat prejel potrebne večine glasov. Dejal je, da je bila zadevna odredba izdana vednostjo notranjega ministrstva in da bo obnovljena prihodnjo nedeljo, ker stranka potrebuje fašistične čete za distribucijo kampanjskih letakov. Ko je notranje ministrstvo bilo Informirano o tem odloku fašistične stranke, je takoj izdalo odredbo, ki prepoveduje koncentracijo političnih organizacij v nedeljo ln pondeljek. Policija je bila instruirana, naj strogo izvaja regulacije. Roehm je včeraj zanikal ob-dolžitve-gle por |Mf 'HllT mm! Cbcrru flM pm r—r. C— <*!•••» »• -IMupUl •• •• »«teio. A4v -ttMiog Mm M —niiiMlI. M»ni»r»tete wSI M* fes Ntl-M MEMSKS OT Norčevanje iz revežev Ako danes obiščeš stsnovsnjs slovenskih delevcev v Chicagu, Clevelandu, Pittsburghu in kjerkoli, najdeš skupine moških, ki vssujejo danes pri tem in jutri pri onem in si preganja-jo dolg čas kskor si najbolje znajo. Prvo vprašanje, ki ti ga zastavijo, je: "Kdaj se obrne na bolje? Kdaj začno s kakim delom?" — Nato sledi jsmranj«, tarnanje, robantenje in preklinjanje. Ljudje vise med svetlim upanjem in temno ničnostjo. Samo upanje jih še drši pokonci. Pi pride kakšna veselica. Veselic je še vednc tiosti. So obletnice in proslave. Vsaka skupina * se hoče postaviti; vsaka skupina računa s simpatijami drugih akupin, da posetijo njeno prireditev in jI pomagajo h kakemu uspehu. Med-sebojns pomoč je v teh časih nujno potrebr.u — In medsebojne pomoč hI bila veliko izdatnejša, če bi bilo med skupinami in organizacijami naših delavcev malo manj drdbljenja in razce-psnosti, če bi namreč bila namesto treh prireditev ena sama in dobra. Tako pa so slabi materialni uspehi na vseh koncih. Normalnega števila poeetnikov vseh teh veselic in priredb ni več. Naši delavcf so brez dela, nimajo denarja In ne gredo nikamor; oni ps, ki Ishko šs kaj zapravijo, nekaj malega, ne morejo obiskati vseh; navadno obiščejo one skupine, s katerimi najbolj simpatlsirajo. Letos je volilno leto. Stari demokrati in republikanski bluffarjl so te pozabili, kako so bluffali pred štirimi leti in dvema letoma, oziroma računajo, da so volile! pozabHi. Stari demokratski in republikanski bluffarjl imajo volflce sa velike tepce. In v dobrem delu ae ne motijo. Ce pride ns oder demokrstaki ali republikanski kandidat in kriči poalušalcem, kaj bo sa nje atorll osebno In kako bo on rešil depresijo in ekonomsko krizo, ds bo ugodno zs poslušalce, ps vidi, ds mu poslušslci ploskajo, tedaj je lahko prepričan, da ima pred sabo Čredo tepcev, ki Jih lahko odpelje kamor hoče — tudi v klavnlee. Zadnjo nedeljo je tak kandidat govoril slovenskim vol licem v Chiesgu. To je bil Barrett OKsrs, demokratski kandidat za državnega pravilnika, ki je govoril na koncertu zbora Lire. Ta človek je rekel, da je v Chicagu "150,000 Jugoslovanov in sramot« Je, da imajo le štirje Jugoslovani mestne službe." (To bi moral povedati svojemu političnemu bratu, županu Cer-maku, čegar pristaši so pred enim letom oblju-bovali vse mogoče ln nemogoče službe Jugoslo-vanom.) On, če bo Itvoljen, bo naredil vse drugače — on bo preskrbel vsem čikaikim Jugoslovanom službe ln delo! To Je bilo navadno norčevanje ls navaočih. Vsakdo, ki jma le pol orehove lupine rasums, mora vedeti, da državni pravdnlk nima nobenega opravka a Čikaškimi mestnimi alužbami, še manj pa more on aam deliti dela v privatnih tovarnah. Ako i»a ima okraj toliko služb in javnih del, ds bi uposUli poleg vseh drugih sto-Usočev — katerim nedvomno obljubujejo isto — tudi 150,000 (kdo mu je dal to absurdno število?) čikaških Jugoslovanov, ki ga moral nekdo vprašati, zakaJ daknjo volitev. Zakaj politični bluffarjl takoj, fte danes ne uposlijo vseh teb ljudi? To je tipičen bluf/. Pitni tfkimi leti so republikanci bluffali s "peo nol kuro na vsaki mizi" — v zadnjih dvsh letih hV^e ps marsikdo rad ponižal na psa, če bi Imel vsaj gole kurje kosti na miti! t*toa pa demokrstje ln reput^ Ukanci bluffsjo s "novo pro»i»erit*to", ko ba zaslužek aa vsakega, ki Jih voli. Demokrstjs in republikenci, oboji, so zdaj na krmilu in zskaj Je zdaj toliko brezposelnosti? Zskaj ni danes dela in zaslužka za vee? Kje gs bodo vzeli po volitvsh. če ga dsnss ne iporejo dsti? ^ Mi ne zamerimo bluffSrJem. ker jih poznamo in vemo, da Js to njihov poklic. Zamerimo pa našim ljudem, bres malega samim deiavosm, ki vsbljo te ljudi In Jim sploh puate govoriti \ na svojih prireditvah. Nikdar ne pridejo med nas in smenijo ae aa nas toliko kot za lanski aneg — le pred volitvami ae pridejo liaat in norčevat is nas. Kskor poročs msgann "World Work", so v Združenih drftsvsh tri)«- brstje, ki kentrdlrajo nekaj manj kot osem milijard dolarjev premoženje. * Osebno premoženje teh treh brstov se ceni m pol milljsrds. Banke, ki jih vodijo, vredne nekaj čez 700 milijonov. Korporaelje aluminija, olja, jekle In elektrike, ki jih kon tMsdslJevsaJa v ffUdsrake razmere v Novi New Waterford, Can. — Ker sem že sporočal o tukajšnjih rudarskih razmerah, naj sedaj nadaljujem, dokler ne bo vse poravnano. Dvoletna pogodba med UMWA (Dist. 20) fp Dominion Ccal & Steel ( o je potekla 1. februarja, potem je bila podaljšana do L marca in potem še za dva tedna. Medtem ao se vriik konference in sedanji rezultat je ta: Premijer Nove Scotije Har rington je pridigal po radiu dvs dn|, da Jc vlada dobila v Quebe-cu in Montrealu naročilo za lr 000,000 ton premoga za te rove v Novi Scotiji in da se bo delale po 1, maju 4—6 dni na teden. Plače so bile znižane za vse "šlftmane" po 10%, za nakladal-ce in druge, kateri delajo na kon-trakt, pa po \2%; od tone je sedaj 46c. Dalje bodo tudi 6 rovov ustavili, kakor je kompanija že poprej naznanila. Eksekutlvni odbor UMWA 26. distrikta je premogarjem priporočal,^da se ta nova pogodba sprejme. , „ Dne 14. m srca jf bilo rudarske glasovanje (referendum) o novi pogodbi. Za je glasovalo 4671, proti Je glasovalo 6774, torej 1203 glasov večine, da se n« ^Drugi dan po referendumu ac rudarji šli 100', na delo, ali na sejah pri VMWA je jako napeto Ndkateri lokali so naravnost ze to.,da ae vsi rudarji v Novi Sco-tiji pridružijo Canadian Miner* ujp in da se UMWA popolnonu pusti, drugi zopet zahtevajo, ds sO,Jsamo eksekutlvni odbor odstavi. V enem so zedinjeni: dr se,fine IS. aprila skliče kon venci j»v New Glasgow in tam se bc vse reillo. Na omenjeno kon ven cijo pride John Lewis in tudi predsednik od Canadlsn Miner* unije. Tsm se bo prpnašlo, če še UMVV ostane ali ne, * Od oktobra mi do februarji t. I. je vlada Nove Scotije proda-ta piva la drugih alkoholnih pi ač za $1,670,387, prejšnjih šesl mesecev pa za 42.0S3.9U. Prebivalstva Neve Scotije lets 921 Je bilo V&m. lets VOSI ps Manj 10,001. Herman Drokaach. John Baželj, % Ameriki £0 let, star okoli 38 let, brez dela 2 in pol leta. Delal aa železnem okrožju Minnesote, v Clevelandu po raznih fabrlkah. Sedaj je brez denarja in pomoči. Vprašal sem ga, če je oženjen, p4 je rekel, da je še premlad, da bi se oftenil. Stanujejo v istem brlogu 4e več mesecev. Pa ti so bili Še pre J iedni napram onim v drugem brlogu, kjer je bil llcvek čisto črn. Nagovoril ga je Perušek po ilovenako. Mislil sem da je črnec. Ta se gotovo ni umil že eno leto. Ima tudi umazano v brlogu, kuhal je neke vrste meso v lon-5tt, ki se dobi pri* nakupi masti. Oblečen jo bil slabo in obleka polna olja. Strašno za tega člo\ e. ka. Ime mu je Joe Klun. Dejal je, ds je bil enkrat na Herminie, Pa., nazadnje j a delal na motnem smetišču, ko so ga odpustili. Ps je revež tudi sam ostal na smetišču. Je v tem položaju že dve in pol leta. Dala ava mu .vsak malo drobiž*. "No, jutri bom pa spet jedel", je dejal. Tukaj je doma revščina in za-puščenost. In v tej okolici živi tako življenje nad sto prebivalcev raznih narodnosti, tudi Črnci. In pomislite, da je med njimi tudi Ženska, ki pa je, pravijo, močno groba, stara okoli 66 let. Tako Živijo naši prebivalci ob jezeru na mestnem smetišču. IT« mili RaAU r rana Baron • Ns metftsem eanejlšču ... Cltveland, O. —- Na priredbi soc. klubov v Collinwoodu mi j« pravil naš slikar Harvey Perušek o naselbini .brezjionelnih, ki Ivijo ob obali Jezera Erie. le-el sem videti to naselbino, kui piv i jo, ti ljudje iivljenje primi, tivnsgs človeka, aH slabše oc podgan. Zmenila sva se, da si skupno ogledava In sva se napotila. Pridružila sts se tudi mrs kf hčerka Marian Perijšek. ■•II smo od St. Clalr ave. severno po E* S6. ulici, prekoračili smo New Vork Central železniško progo in ob Union Salt tovarni smo prošli v "No man's land" ali "Boxtown". Slišimo šumenje vode — vprašam Gregorja, kaj e to? "Niagtra Falls" pravi in se smeje. Ia veliki cevi iz Union Salt faj»rike drvi voda v prepad, v bližini js os v mestnega cestnega kanala. Ob tej vodi vidim ii aznt šare postavljene male br-uge, iz njih pa kukajo molje kot podgane. Tukaj vpzi mesto rszno šoro, ki Jo pobira po ufleah. Dobijo so postelje, stoli, peči. zsboji itd. It m si ti stanovalci 'gradijo "bi-vsHšči" In tUdI "opremijo** jih. Stopimo v eden tak brlog, ki je bil še precej talen. Štiri moš-ki asdljo notri. Deaka služI zt mizo, dve postelji bret »ogrinjal in peč. To je ajlaovo "pohištvo" Kupil sem bil zavoj cigaret. Pc* nudim enemu, ki jih je z vfse-Ijem vzel. Ko ss mslo popieplm in dobim njih zaupnost, sam jih vprašal po njih imunih lid. Edward Arko, stsr okajl 4| l#t. lagleda. da je Ml ertmt dečkb. Delal je v p v Penn«ylvaniji Mislim itaa' in tudi pri fisher Bodjr i »os len je vdcvec, ima _ hčerko pri drugih ki aafiMH« zanjo. On je brst dela S leti ln brea vaakih sredstev V Ameriki je SS let. Jshn Pičman. v Ameriki «1 let, atar tudi okoli 46 let. .ame* delsl tudi pri Ne« Vork Central in po rasnih fsbrikah Brsa dele je dve leti ln hmt sredstev "Ksj hočemo?" je rekel, dele nI. dehsrjs nI. Kdaj ae bo ksj delate r je vpeašsl. pod učljivi dopisi Hibbing, Minn. — Ker imamo dovolj časa, prečitamo novine e-den ali drugi, tako tudi jaz storim, posebno z dopisi v dnevniku Proevets, ker se mi zelo dor padejo, ker so po mojih mislih geto pod učljivi in koristni delav-sem, večinoma vsi. Seveda dobe tudi kritiko od gotove strani naj. boljši dopisniki, tudi taki kot so Spartak in Kovačič in mnogo drugih sobratov in sester, ki so zmožni v pisanju, da nam pdpi-rajo oči kot starim očetom, kot odpira mati narava oči novoro-enčku. Kajti le napredno časopisje in knjige so naš najboljši učitelj in najboljša zapuščina za naše otroke in vso mladino. Le da M se mladina bolj zanimala sa napredne liste in knjige. Se mnogo je starih ljudi, ki majo vso napredno stvar za pregrešno, kako naj potem njih o-roci razumejo. Se se dobi star trpin, ki pravi: tako so me uči-i moji starši in tako bom ostal ;udi jaz. Zelo nespametno l Koll-io so mene učili moji starši, pa tega niecm in ne izpolnjujem danes, ker prepričan sem, da me niso učili meni ne sebi v korist. Katekizem sem morsl znati na pamet, pa me nikdar nobeden ne-vpraša, če znam moliti ali ne. Danea te aamo vprašajo, ako 1-maš dolar, da al plačaš kar zahtevaš in bil bi zelo hvaležen, a-ko bi ga Imel. Ta je Vsemogočen, samo dejaveke mase ne pozna. Letos so zopet volitve. Kje bomo napravili križ? To ni teiko uganit!. Mislim, da tudi ne bo težko povedati kdo bo bodoči pred aednik Z. D. Danes je Še ugan ka, pred volitvam bo pa Že lah ko povedati, V Prosveti št. 75 z dne 29. msrca sem čital dopis Iz Dulutha, Minn. Dopis se je čital jako lepo, vse do vrstic: "Nič se vam ni treba bati, da je to kaka socialistična ali komunistična sli ps KabUeva organizacija" itd. Podpis "P. O." Ako mit" P. O, nadohn Kobija, ki Živipa^OSS 02nd ave„ W. Duiuth, j« na na* pačni poti, ker ts Kobi ima prar ve delavske misli !n smelo rečem, ako ae tiče njegs, se tiče vobče minnesotake federacije, če se ps tiče omenjene federacije, ae tiče vsega članstva SNPJ. To mi bo pripoznal vsak zavedni delavec, pa če ravno P. O. to zanika. Mo imava v mislih s P. O. Johna Kobija, svetujem, da tudi P. O. pride v Kobijevo organizaciji*. To nI Kobi jeva, to je vsega članstva $NPJ v Minaesoti. P. O., pridruži se nam, boš priSel o slabe poti m dobro, da boš videl V bodočnost.—Fra«k Pipan. Css je že .. . Vulum, Pa. — Nobenega izgleda, še nI, da bi Se delavske razmere izboljšale, dani je tu Že spomlad. Vsak dan se še slabšajo. Nekateri menijo, da socialisti ne morejo ničesar storiti, ker da nas je premalo, drugi pa trdijo, da je rešitev edino le v revoluciji Zadijji rabijo to samo za izgo-vpr, ker se nočejo organizirati v soc. klubih. Oni večer sem bil pri prijatelju. Pogovarjala sva se o delavskih razmerah in sem rekel, da je dnevnik Proeveta najboljši list za delavce. Pa je dejal, da ni, ker da preveč piše le o socili-stih, kateri da so skoro slabši kot republikanci in demokrati. V Nemčiji da so se socialisti proda, li in podpisali za vojno. V Ameriki da je bil samo en človek socialist, in ta je bil pokojni Debs. Rekel sem mu, da Debsa sedaj zato hvalijo, ker je mrtev, če bi živel, bi prav tako lopali po njem kot -po drugih. Znano nam je delo .komunistov, kaj so naredili z njihovo NAfU med rudarji. Kar čez noč so postali komunisti, prišla pa bo sapa, pa b^do spet čez noč demokrati ali republikanci. Sedaj mlaljjo le na revolucijo, ki pride od nekjč nekega lepega jutra, da jih odreši. Tako aanjajo lepe sanje komunisti. Ml se moramo prlprsvlti, ,;ds postavimo delavske kandidate na odgovorna mests. Delavstvo mors enkrat za vselej obrniti hrbet vsem zavajalcem, ne pa voliti* domokrate ali republikance in druge izkoriščevalce. AH ni sramota za ameriško delavstvo, da se pusti rabiti za žogo premetenim politikašem? Cas je že, da delavstvo pride do spoznanja. Rudolf Fradel. SOBOTA, 9. APRILA. fitoitod PicturM. George MaJdea, aretiran v Jfighland Parku, N. J., kot onimsljsnec, da je hotel ukrasti otroka milijonarju J. S. John son«. ci. iMoja prisrčna hvala vsem, ki ste se v teh slabih časih žrtvovale in me presenetile, ko sem sa povrnila iz bolnice, s krasno posteljno opremo. Nikdar nisem pričakovala toliko požrtvovalnosti od vaše strani. Verjemite mi, da mi bo to ostalo v spominu za vedno. Lepa hvala moji sestri in mojim sosedom za ves trud, ki »ps ga imeli za Časa bolezni z na- tai. m v ■ - \ Končno se zahvaljujeva urad nikom društev 11® in 568 SNPJ in uradnikom alov. sam. podp. društva za njih točnost, kakor tudi glav. odboru SNPJ za tako hitro izplačitev dveh operacij ln bolniške podpore. •Člani in članice SNPJ, ostanimo zvesti naši organizaciji, kaj ti ona se res izkaže za pravo mater svojim otrokom, posebno ks-dar koga zadene nesreča. • Frank Jereb'Jr., Helen Jereb Prijateljstvo v nesreči No. Chicago. Večkrat čitam v našem listu Proaveta o članih in članicah naše dlčne jednote, kako skrbe za svoje sočlane, bodisi v bolezni kakor tudi v drugih slučajih. Večkrat sem tudi še slišala, da se respične prijatelje spozna le v nesreči. Da je to fosnica, sem imela priliko spo- bolezen, in sicer tako, da sv s se morsla v dveh mesecih podvreči dva operaciji, ksr sva prestala oba srečno. V tem času sva spoznala koliko dobrih prijateljev res imava. Zato naju veže dolžnost, da se zahvaliva vsem najinim prijateljem in eočlapom za obilne obiske v bolnišnici in na domu. Zahvaljujeva se društvom kakor tudi vsem posameznikom sa kra-sne cvetlice in druge stvari, ki ste nama jih darovali v bol niš ni- znati pred kratkim, V mojo dru žino se je prikradla nezaželjena li trgovci. Med drugim je dejal r.^4 Ul/*. - ... ^ Z brezpoaelnoetne konference Cleveland, O.—Brezposelnost-na konferenca v Union dvoran 1, aprila, katero je sklicala lokal na socialistična stranka in na katero so bila vabljena mod drugimi organizacijami tudi podporna društva, je nepričakovano dobro uspela. Vabilu se je odzvalo približno 90 organizacij. Direktno zastopanih je bilo od 76 do 80 organizacij. Konferenca je štela od 160 do 176 delegatov. Zborovanju je predsedoval so-drug Mandelcorn. Sodrug Marti-nek je v svojem enournem govoru prlsal današnji položaj, v katerem se nahaja delavstvo in ma. ■pMta r NeMji! biti nemški eeesr. as imprftne Viljem (leva), ki js da esda svej gtaa ss prOM , Skakreaprise je stfaj i "Mali trgovci podpirajo veliko bolj brezposelne kakor pa vse dobrodelne organizacije, katere danataja kapitalistična vlada hvali, da so kos svoji nalogi Mnogo frgovcov je že propadlo ker so dajali na upanje in drug jim bodo sledili. Zdaj je edina poti boriti se, da država upelje brezpeeelnostno zavarovanje, da bo omogočeno brezposelnim plačevati svoje potrebščine, ali pa Ki po poti drugih". Raztolmači je tudi socialistični načrt brez poselaostnega zavarovanja, katerega ata predložila governerje vemu odboru eodr. Sharts, soc kandidat za governerja in sodr. Jellen, tsjnik ohijske soc. stranke, 4ne 29. januarja 1.1. Po kon čansm govoru je prečital r?aolu v celoti Ktrinja socialističnim nsčrtom, in urgi rs lagislaturo, da ga v celot sprejme. Delegacija je resolucijo soglasno sprejele. Dalj« J« bila sprejeta resolu cija, ki aahteva od državne vlade, da takoj določi 76 milijonov dolarjev sa takojšnjo pomoč brezposelnim. (V državi Ohlo je en milijon brezpoaelnih, je iz je vi Martlnek.) Štirinajst delegatov je bilo izvoljenih v odbor, katerega naloga je: zagovarjati soc. načrt pred govemerjevim odborom, ki je pritel v Cleveland ns 6. aprila k zaslišanju. Delegacija je soglasno sklenila, da ta organizacija (konferenca za brezposelnostjo zaverovan je) diluje še naprej in vodi propsgsndft ds vlsds sprej. ; me omenjeni načrt. (Deljs sa t str ao 1.1 1Q Adamič odkril Ameriko Skoda le, ker ni Adamič zaUalj Časa obiskal katere večje slovenske nsselbine in ker n«* prj znava nobenega socialn^ra ideala. Ce bi ori prodrl še v to, bi nam lahko fotografiral Se t no plat našega ameriškega bitja in žitja, katere ne sme biti naših zavednih delavcev prav nič sram. Asmmki karakterji, ki spremljajo Adamiče, vo življenje v Ameriki, so: Lonie Burton, nje-gov tovariš v armadi in kasnejši odlikovanec s francoskim vojnim križcem, ki ga cinično sprejme zato, da ga proda, ker je ves izstradan kapetaa Blakelock, čude^ Individij, ki ga raz' nese ameriška ročna granata na t ra „ 4 , fronti; saržent Mike Koška, Čeh ž izredno debelo glavo, tip vojaškega parazits, ki ne ve, zakaj je v armadi. Vsi ti karakterji so živi M pristni. Ko je Adamič zapustil armado in "trempal" I okrog za delom, je prišel v dotiko z mnogimi člani I. W. W. Tudi te reveže je vzel na piko in analiziral njihovo "notranjost." Njegova zgodba, kako so I. W. W.~isti "umorili" vojnega predsednika Wilsopa, je dramatična in niti.malo nemogoča. Razmere v Los Angelesu, v kakršne se je zapletel marsikateri imigranti so mojstrsko naslikane. Skratka: Adamič se je razgledal po veliki ameriški goščavi in ko je videl vse te in druge tipe in simbole milijonov, ki se tu koljejo kakor zveri za obstanek in osebne ambicije, se je zakrohotal in nastavil svojo kamero. . . On ni prišel sem, da se vplete v to življenje, da se pridruži tej ali oni skupini in da bo eden nas— on je prišel, da nas opazuje in slika. On je menckenovee, pristaš H. L. Menckena, ki je največji cinik v Ameriki in nekak intelektualni anarhist, kateri se poteguje za najvišjo osebno svobodo in vse drugo mu je do^ma in opresija. Ne rečem, da je Adamič popoten menckenovec. Njegova miselnost se morda upira Menckenovi brutalni brezobzirnosti, ampak na njegov način Adamič "odkriva" Ameriko in zaključuje, da njega Amerika "še ni pogreznila kot je druge. ] ki so hoteli spremeniti džunglo v idiličen kraj, ker se ji ni pustil; on je ostal pameten in zdrav" . . . Nekaj dobrega je, pa Adamič le naredil in za to smo mu lahko hvaležni. Stopil je na dno ameriške družbe in tam je poiskal in naslikal naše slovenske imigrante-delavce, njihovo življenje in trpljenje, takšno, kakršno je—njihovo delo, zakovano v kolosalnem želez ju in zazidano v palačah, tovarnah, železnicah in mostovih ameriške džungle. Brez našega dela in trpljenja in brez dela in trpljenja vseh drugih imi-grantov.bl bila Amerika resnično ostala pragozd. Upajmo, da Louis Adamič, nadarjeni opazovalec in mojster besednega čopiča, že ostane med nami in nas slika dalje—pri tem pa naj si misli in se smteje, kar hoče in kolikor hoče.—I. M. KONEC, i Higiena v kuhinji Velik del človeškega zdravja leži v rokah gospodinje in spoštovanje higienskih pravil v kuhinji je zato neobhodno potrebno. Zato niso potrebni dragi aparati in vsakovrstne strojni' naprave, pač pa veliko razumevanje, tem bolj ker rabi kuhinja prečesto tudi kot stanovanj. ski prostor. Najvišje pravilo vse higiene je čistoča. Proč z vsemi tradicionalnimi lovilci prahu, nepotrebno šaro, čipkami, rezljanim pohištvom itd. iz kuhinje! Tla naj bodo iz nepropustnega in. lahko snažljivega materiala; posebno priporočljiv je llnolej, ki po drgnjenju s krpami, namočenimi v olje, najbolje veže prašne bakterije. Pometanje naj ae ne vrši na suhih tleh. Priporočljivejše je vedno brlaanje z mokro cunjo. Zračenje kuhinje je sama po sebi razumljiva zahteva. Jedi moramo pokrivati pred muhami, ker prenašajo najtežje bolezni. Bolezni se pa prenašajo tudi z nehigienskim pomivanjem posode. Ta ni nikoli dobro pomit s, « jo pomočiš samo v mlačno vodo in jo odrgneš s cunjo. Na njej ostane nevidna mastna pta«t, ki je prav pognojena zemlja za sto tisoče bakterij. Tako pomivanje s samo osodeno in omiljeno vodo lahko škoduje, ker pride potem ishko znatna množina sode ali mila v jed. I o ne učinkuje dobro. Tako pomito posodo je treM potem ie vedno oplaknltl z vrelo, čisto vodo Osebna higiena gospodinje je tudi vsin« zahteva. Jedi ln pribor je treba prijemati a s skrbno čistimi rokami. Cist predpasnik m samo lep, temveč tudi zdrav — ne sme 1« rabiti za brisanje rok in otroških — nosov. Pri delu v kuhinji se lahko varuješ nepotr*-nega napora, če si znaš urediti tako, ds im* vse pri roki, kar najbolj rabiš. Čiščenje ** njave in lupljenje krompirja stoje je trebna potrata energij, ko lahko aedi* ]«'*' lonce v večini primerov čisto dobro nadome-stujejo lahki aluminijasti lonci, tem bolj je znanstveno ddkazsno, da ni reanična trdii^. da bi prehajali delci te kovine v jedi in dovali zdravju. k. Za higieno v kuhinji bi lahko navedli ne pico dobrih pravil — a pametna ln razum", gospodinja itak ne bo delala velik četudi v kuhinji ne pozabi, da je sdravje onr žine v njenih rokah. (Nadaljevanj« s se cenijo na okrog šest ) milijsrd d* , troti rajo, larjev. Imena teh treh bratov so: Aadh^ Jon. Richard B. Mellon in James Prvi je zdaj emeriški poelanik v AM^' je bil dolgo let zvezni zakladnik. Vsi triK ^ kajo, da mine krile .. v SOBOTA, 9. APRILA. t (NudaJjevaiij« in. konec.) Kakšne «o potreb^ breitpoeel-„ih ? Brezposelni delavci togubi- jo—pri stenju, kakršno je bik) februarja letos—letno na prejemkih 144 milijonov Din! (Od tega se porabi nekako 77 milijonov Din za prehrano, 36 milijonov Din za stanovanja, Z\ mil. za obleko, za razno pa 10 mil.) Kričeč \ is-a-vis: Za podpore brez-luim je na razpolago 2 in pol milijona dinarjev, za življenje pa potrebujejo ti brezposelni 144 milijonov! Brezposelnost na Hrvatskem Številčno je položaj VlHrvat-ski zelo podoben položaju v Sloveniji. Tudi tamkaj se mnogo podjetij poslužuje krajšanj« delovnega časa namesto redukcij, nekaj podjetij je svoja vrata zaprlo, druga so delavce odpustila in le nekaj je obratov, kjer bi ne bilo prišlo do redukcij. Skupno je v Hrvatski brezposelnih nad 30,000. To število ae je ugotovilo pred mesecem, dočim je meseea novembra lani bilo brezposelnih le krog 17,000,5000 delavcev je delalo le s skrajšanim delovnim čaaom. Novembra je bilo 8 taji je v nekaterih panogah na Hrvatskem tako-le: Kovinskih delavcev vsega skupaj je bilo 4,100, od tega jih je normalno delalo le 428 (10 odst.), brezposelnih je bilo 1264, deloma zaposlenih pa 2423 kovinarjev. Od skupnega števila živilskih delavcev, t. j. od 2202 delavčevi jih dela normalno lipi, torej polovica, brezposelnih jc 760, deloma zaposlenih 2f>l. V lesni industriji je bilo pred letom zaposlenih 2013 delavcev, od teh jih dela normalno 1462, brezposelnih je 406 detaveet, deloma zaposlenih pa 166. V tekstilni industriji .je kriza najmanj občutljiva, ker so pač podjetja last tujega kapitala in dobivajo finance od zunaj. Od skupno 3660 tekstilnih delavcev jih dela normalno 3186, brezpo-sdnih je 464. L Kako huda je kriza in kako obubožano je ljudstvo, kaže stanje zaposlenosttjtro jedkih delavcev. V največji sezoni je bila med krojaškimi delavci velika brezposelnost. Zaposlenih je 726 krojačev, 288 pa brezposelnih. Itd., itd. Grafičnih delavcev je brezposelnih 93%, od usnjarskih delavcev 60%, od privatnih nameščencev 13'/, kemičnih delavcev 2«%, natakarjev 36%. Podatki veljajo za področje zagrebške Delavske zbornice in za mcsec november. Položaj v Bosni Po podatkih Delavske zbornici' v Sarajevu je bilo koncem 1. P» U na teritoriju bivše Hercegovine in Bosne 23,000 brezposelnih. Samo članstvo okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v tej pokrajini je padlo ga 21,-000, ne vštevši rudarjev, ki niso tu včlanjeni. Brezposelnost pa je narastla zelo v prvih dveh mesecih leta 1902, ker je mnogo podjetij nehalo z delom aH'pa izvršilo večje redukcije, tako da je meseca marca H932 v Bosni ln Hercegovini brezposelnih nsd •tf).O(H) delavcev. * Tu v Bosni je najbolj prizadelo dealvstvo lesne industrije; ""ne uprave goedov, parne žage, 1- sne trgovine, tovarne ca deati-larijo lesa so odpustile več tisoč d* !»\cev v razdobju zadnjega le-Za lesnimi delavci prihajajo i" številu brezposelni rudarji, 1" 'posetal kpvinarjtf (v državni ž"!< /arnl! Nekaj novjih Železnikih prog v državi pa gradijo »♦-.'■•maki podjetniki s inozem-^ ui železom!) ter razni roko-i |)o mestih. Položaj v obmorskih krajih Podatki splitske Delavske zbornice veljajo sa pokrajine biv- Dalmacije. Tu je brezposel-11 (jf)ažati posebno v cementni " Atriji, industriji kamna kamnolomi, kamnoseške delerv-"><■•< >. kemični industriji, Issnl ln stilni industriji, v rudarstvo, adjedelstvu jn v industriji ' nierr* ' msntne tovarne so zaradi «"»njše prodaje in zaradi izbo! j-ia ovojih obratov odpustile kr<^ HKH) delavcev, popolnoma stavil® svoje obrstovanje nI no-Industrija kamna (ns oto-Hvaru, Braču. v Segetu p ' u itd.) je izgubile sl ^ trg in prodaja sele malo. bilo opešati lepo gradbe-«\ nost po državi zadnja le- *od< delo delavcev samih l Stara je ta resnica in eno prvih gesel socialističnega razrednega boja. A tako prosto se zdi, da marsikje in marsikdaj pozabljajo to reanlso. Ne pozabljajte osnovnih načel delavskega boja! U ' n S I i Ve«H iz Jv|o$li4|i Železničarje odpuščajo 8redi marca je bilo vrženih na cesto krog 170 železničarjev in dnevnlčarjev, zaposlenih pri železnici. Prejeli ne bodo nikako odpravnine ne brst posel ne podpore ne penzije. Reducirali so jih kar od kraja, ne glede na njih družinsko ali premoženjsko stanje. Med železničarji je zaradi tega veliko razburjenje, zlasti še, ker bi železniška uprava lahlco izbrala drugačna merila sa svoje varčevanje. Odpustila bi lahko one, ki so na dveh mestih u-službeni, ali enega od zakoncev, ki sta oba uslužbena pri železnici — in leh je precej — ali pa da bi ugodno rešila prošnje onih, ki bi radi v pokoj^Tako bi bilo pri-zaneseno onim, ki so živeli le od bedne telezničareke mezde in ki morajo zdaj na cesto. Umrli so; v Ljubljani 33-letni magistratni nameščenec Viktor Kveder, v Podkraju pri Hrastniku 444»tne Marija Sirotičeva, v Celju 93-letna Ana Marnova, v celjski bplnici Okletni Jurij Pevec iz ltoglnske gorice, v celjski bolnici 16-letna rudarjeva hčerki Rosa £teiq Bergerjeva iz Velenje, na Muljavi 82-letna Ana Jurčič, svakinja ptaatelja Josipa Jurčiča, v Središču ob Dravi 42-letnl trgovec fttvard Brszda. RAZNE VESTI „6 * , J Unije ks Massacšmaettsa sa Reeeevelta Boston. Predsednik držav- Č11 na predsedniški voz newyor^ škega governerja ln Izjavil, ds njegova federacija podpira Roo-seveltovo kandidaturo za predsednika do zadnjega delavca. vPreeedlsvsnje s slona na osla bo v modi posebno v letošnjem prestopnem letu. Za voditelje unij se to izplača. i v Jugoslaviji ta, vendar je ta industrija marmorja in drugih kam not zelo nazadovala, Brezposelnih kamensc- jev je krog 250, Kemične tovarne karbida in cianamida v Slbe-niku in Dugomratu, ki so zaposlovale poprej od 1200 do 1400 delavcev in nameščencev, so leta 1930 popolnoma ustavile obratovanje ter odpustili vse delavce. Na delu jih je ostalo 1? krog 60, da varujejo stroje. Pozimi pa je tovarna v Dugomratu sprejela spet na delo krog 240 delavcev. Brezposelnih delavcev kemične industrije je v Dalmaciji krog 1000. Če prištejemo še brezposelne drugih industrij, dobimo: brezposelnih v Dalmaciji je krog 6000. i Brezposelnost v Vojvodini Tudi novosadska Delavska zbornica je zbrala letos podatke o stanju brezposelnosti na svojem področju, ki obsega pokrajine bivše Voj-vodine (zdaj povečini donavske banovine). V Vojvodini Je brezposelnih krog 26,000 delavcev in nameščencev. Niso pa tu všteti pioljski delavci, ki delajo le v času sezone—pomladi, poleti in jesenU-in ki so v zimski sezoni vsi brez posla, a nimajo kmetij. Teh poljskih delavcev — "taberharjev" po poklicu — je 66,000 do 60,000. Tudi v času sezone ne morejo dobiti vai posla na veleposestvik. Ce prištejemo k industrijskim brezposelnim in brezposelnim nameščencem Še te pozimi popolnoma, poleti delno brezposelne poljske delavce, ima Vojvodina adaj krog 80,000 brezposelnih! Ne moremo Iti dalje, ne da bi uvedli še to, v kakšnih razmerah živijo omenjeni poljski delavci. Ti poljski delavci so v času zaposlenosti iHačani v denarju ift Živilih tako bedno, da prj-de na enega njihovega družinskega člana dnevno približno 1 (en) dinar! (iLe pomislite: za enega človeka na dsn piti dva centa!) Pri taki borni plrfči skoro ne moremo govoriti o njih popolni zaposlenosti v času sezone. Ker to ni plača, to je miloščina za silno garanje. ' t ' Položaj v Srbiji V Srbiji je največ brezposelnih v rudarstvu (krog 3000), v obrtih (krog 2500), v raznih industrijah jih Je blizu 7600. Ti podatki veljajo za dec. 1931, ko je bilo v Srbiji po mnenju beograjske Delavske zbornice krog 1C4J00 delavcev brez posla. Število pa je začelo v letošnjem letu zelo naraščati in po mnenju De-lavske zbornice ima Srbija zdaj v marcu Že nsd 20,0Q0 brezposelnih delavcev in nameščencev v industrij!, obrti, rudarstvu, trgovini itd. ___Kaj počne država? Spričo takega položaja delavstva v državi, spričo 180,000 ln več brezposelnih v državi, se država prav malo zmeni za reševanje teh problemov. Budžet mL nistrstva za šocialno politiko so znižali, prispevke za Borzo dela, ki jih plačujejo delavci in podjetniki, ao res da zvišali, niso pa obremenili v ta namen tudi države, banovine ln občin. Zahteve po uvedbi brezposelnostnegs zavarovanja že več let prezirajo,-gradbo železnic dajejo Inossm-skim podjetjem, v revirje brezposelnih pa pošilja policija vojake in Žandarje. Vodstvo jeseniških tovarni utemeljuje ustavitev svojih obratov s tem, da Narodna banka ne mara dat! podjetju potrebnih kreditov. In ko se mudijo zastopnlkj tovarni v Beogradu, ter obiskujejo razne urad« in ministrstva, Je dnevnikom prepovedano poročati o tem. Beograd gleda na periferno industrijo neprijsteljsko. Zsto je ne mara podpirati. 4 Res Je, kar Je zapisalo centralno tajništvo Delavskih zbornic v svoji spomenici vladi ln poslancem : delavsks brezposelnost Je postala nevarnost sa mir ln red v državi! Toda vlade na to nI treba opozarjati, opozoriti Je treba na to delavski razred Jugoslavije. Brezposelnost je znak nemoči kapitalističnega gospodsretva, je znak. da Je zašlo to gospodarstvo s svojo anarhijo na rob. je opozorilo delavstvu, da se pripravi (spremenit f sistem. Strokovne organizacije pa bt morale sdaj bolj kot kdaj !«>prej ponavljati, ds ne gre prositi ln . .... kačati pomoči od zgoraj, marveč Mj mvmm da je rešitev iz tega položaja le ®ece nekaj Proslave delavskega praznika Buffalo, N. Y. i- Socialisti-čna organizacija v tem mpstu bo proslavila mednarodni delavski praznik 1. maja z velikim shodom v dvorani hoteis Lsfayette. Glavni govornik na shodu bo Gustave A. Strebel, glavni or-gsnizator Amalgamated Cloth-ing Workers unije in bivši socialistični kandidat za governerja države New )fork. AvtoizveMki smagail v stavki Sati Francisco, Cal. — Vbzni. ki taksljsv, ki šo zastavkali proti Lusor Cab Co. so se vrni j i ns delo, ko je družbs pristsls ns vse njihove zahteve in podpisfds pogodbo. Novs pogodbs gsrsn-tira avtoizvoščkom $4 na dan in 25% provizije od prejemkov nad $92 na teden. Njihovs unija šteje krog petsto Člsnov.* 1 AH ste naročeni na {nefirik tProsvsto'? Podpirajte svej Ust! sioetB«* UgraMjanje olrok ilniriki \ w ini Ameriška policija' deluje še vedno s polno paro, da bi izsledila zločince, ki so 1. marca ugrabili enoletnega sinčka polkovnika Liadbergha, da bi od njega izsilili odkupnino 60,000 dolarjev. /Zločini te vratc spadajo go tovo med najbolj surove, v A meriki pa so nekaj vsakdanje-ga. Že 1907 je razburila ameriško javnost .ugrabitev 4-let nega Horaca Marvina i* Dovra v državi Delaware. Vsi Američani so se takrat udeleževali zasledovanja zločificev, uradni in prostovoljni. Detektivi so stikali po vseh mestih, po vseh poštnih uradih je visela slika malega ugrabljenca ln sam državni predsednik je pisal no-srečnemu očetu sočutno pismo. Oče je prejemu! v določenih presledkih anonimna pisma, ki so ga pozivala, nfcj plača odkupnino, a zločincev ni |>ilo mogoče izslediti. Dva meseca pozneje so našli otrokovo truplo v moč-vari nedaleč od očetove hiše. Razbojniki so otroka umorili, da bi zabrisali vse sledi sa seboj, ker so ss sball splošnega ogorčevanja. Ugrabljanje otrok je postalo sčasoma prav cvetoč posel v Združenih državsh, a ne sam< ugrabljanje otrok, temveč tudi odraslih. Samo lansko leto sc roparji odvedli n. pr. 279 ljudi od katerih so 18 umorili. Sploš no ogorčenje je tako veliko, dt zahtevajo uvedbo smrtne kazn za ta zločin. Sicer pa datkajo »ločeni t< vrste v Zdrušenlh državah že U druge polovice prejšnjega stoletja. 1874 ao neznani storilci n. pr. ugrabili 4-letnega Char-lleja Rossa, Oče je hotel izvr ne delavske federacije Jamea T. Mor!arity je te dni oficielno sko- vse zahteve, ki so jih stavil nanj izsiljevalci 'i svojimi gro žilnimi pismi, a svojega otrolu ni nikoli več videl. Ista usods je doletela mnogo drugih ameriških otrok, tako 14-letno Ma ry Tlnsdalovo, k! so jo videli 1867 zadnjič v družbi dobro oblečene ŽSnakra r , Štfr,!btnega Jamesa Murpheyja, ki je 1871 izginil lažotako v Jružbi ne- . V takšnih okoliščinah seveds nI čudno, da skušajo bogati itaršl obvarovati svoje otroke pred sllčno usodo na vse mogoče načine, Med najznamenitejše teh "dvojno in trojno" obvarovanih otrok je *pad*l John Nlcolas Brown, sin nekega milijonarja, ki so mu okna v njegovi sobi zavarovana s jeklenimi drogi, dočim varuje njegovo Igrišče ograja iz bodeče žice ln kopica oboroženih detektivov. Na Angleškem je ugrabljanje Ijttdl razmeroma redko, ugrab-Usnje otrok se vrši tam običajno le zaradi družinskih sporov Omembe vreden Je tako zvanl primer Corfe. Neki možak in neka ženska sta ugrabila dva mladoletnika, Ano ln ArturJ« Corfe, ki sta bila pod varstvom lorda kancelarja ln dediča velikega imetja. Ugrabitelja so prijeli, a Ju je sodnik obsodil le pogojno, ker se nI mogel prepričati, da ata ravnala s hudobnim namenom. Pred dvanajstimi leti so obo-roženi možje odvedli z avtom 7-letncgu Heggilja Hrovvna is hiše njegovega deda v Južnem VValesu. Cez tri leta so našli Keggilja na Južnem Irskem pri njegovi materi, ki so ji bili pred ugrabitvijo odtegnili otroka, f Med senzacionalne primere Ugrabitve spada tudi primer generala Kutjepova pred dvema letoma, ki Je Še vsem v ^»ornimi. Po neki verziji so ga zločinci zvabili v taksi, ga oropali in umorili, po drugi veraiji so ga odvedli boljševlški agenti. Resnice ne ve šc nihče. t GLASOVI IZ NASELBIN (Nadaljevanje a 8. itranl.) Konferenca apelira na vsa podporna društva, unije, zadruge in druge organzacije, ki se strinjajo, da vlada upclje brezposelnost-no skvarovanj?, da se jI pridružijo. Vsaka organizacija Ima pravico do dveh zastopnikov (le). Soglasno je bilo sklenjeno, da Štirinajst delegatov, ki nastopijo pred govemer je vlm odborom, tvori eksekutlvnl odbor te organizacije. Eksekutivnemu odboru le nalaga, da akliče prihodnje zborovanje v teku enega msss-$a, na katerem poda poročilo, kaj je odpravil pred governer-jevlm odborom bresposelnostne-fa zavarovanja. In ukrepalo ae bo o nadalnjlh akcijah. Vsi. ki boste čitall to |>oročlb, prinesite zadevo pre^l vaše dru-itvo, apelirajte na članatvo, ds še društvo priključi k sgorsj o-menjeni organizaciji ter Izvoli dva zastopnika. Imena ln naslove zsstopnikov lahko izročite meni, da jih bora oddal na pristojno mesto. Stvar je reeaa in kot tako je vzemite tudi vi. ; Priprave za proslavo delavske, fa praznika Prvi maj so v teku ie dalj časa, Kakor zavedno delavstvo po celem svetu tako se tudi pri nas v Clevelandu pripravljamo, da bomo dostojno ln agi-tatorlčno proslavili mednarodni praznik zavednega delavstva v nedeljo f mnja. ftopoldne ln popoldne do 3. ure se bodo obdrža-vali shodi po ulicah. Po tretji u- znane ženske. ^ mj odkorakamo v avditorij WV, kjer tundra bo vršil delavski ednarodnl koncert. Isti dgn se io vršilo tudi konferenčno zborovanje klubov, društev ln organizacij Prosvetne mstlce J8Z v prostorih soc. kluba št. 27 v S. N. D. Na slovenrkc delavce ln delavke apeliram, da pomagajo vr-lltl agitacijo v prid omenjenih prireditev. NaTrvega maja vsi na plan! Msnifeatlrajmo našo delavsko solldsrnostl—^nis Zorko, Malo odgovora Wlllsrd, Wla. — Zablestelo Je Ime Anton Debsvc v Amerik*n-skem Slovencu dne 26. marca. Vsa čast. Nekdo je namreč poročal v Pfoavetl. da sta dva pevca rsje od stopi ls od pevskega kluba kot bi pri civilnem pogrebu pela, in seveda tudi o veri in duhovnu Je bilo nekaj. Ravpo zato sc mu zdi tisti dopis sfffio u-čen ln sprsvll se j* nad pevski ršmm k * ■ bojsili ladij m, kjer as zadnje HIT-ss s*. Uvadals Avs, Ckksfo. I1L GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNI ODSEKi VINCENT CA IN K AR, prtdasdnlk... tf»67 8. Uwadals AvSh ONssgo, ItL fRKD A. VIDNE, «1, tajnik..........SMT g. L»wn.iak Obltsco, HI. SLAB NOVAK, tajnik M. oddslks... .1«*7 8. UwsdsU Avs* OMsag«, lil. JOUH VOCiKICH, gL Mts*}aU......8SŠ7 8. UsmdaU Avs., Chlsago, HL FILIP OODINA, upravitelj (lsalU... .Ž6S7 8. UwndsU Avt„ OkltSgo, fIL IORN llOLlfilC uradnik glasila.......2M7 B. Uwndala Ava, CkNags, XtL 1 ODBORNIK 11 ANDHEW VIDRICH. prvi podprad..dnlk. 060 Nuassll Ara.. Johastona, Pa. DONALD J. LOTNIC1I, dragi luntpradi^ 1087 8. Trum buli Ara., Cklsago. ItL JOHN J. ZAVEUTN1K, gl adrsvnik........Ittš W. SSth 81« OMs^e, X1L GOSPODARSKI ODtBKi fRANK ALKSH, pradaadnlk..........1114 8. Crawford Ara^ CkiMf«, DL JOHN OLIP....................uo 8. Praspset Ara. ClsrcndsnSIUs, BI. JOSEPH SMKOVICR........... 7!.... 100S £T piani". Za obrsmbo "willard-vellko sape, prihrani jo sa psv* skl klub ln člsne. Začne f vprašanjem, "Če more prsktlften katoličan delovati v takem nepristranskem sbpru TN Izgleda, da ne. ampak po polju pa lahko z odpadniki koruzo pos-pravljs. Zs petje o božiču v Nsr. domu Je njegov odločni "Ns" po. polnoma odveč, ker ga nI nihče v prešel, če gre. Toliko Imsm vae. eno v glavi, da bi ob takih prilikah vae psves vprašal, če hočejo Iti, ne samo enegs. Nato prslde ns prškllnjsnje, zabsvljenje jn razgrajanje, da bi mene kmalu prepričal, ds smo stopili v tretji red,.ne v pevsko drultvo. Ce je beseda "dsgsn" sil "gsdsn" kletev, pa nsj neha klet). Drugih pevcev niosm slišsl kakih postb* nlh besed rsbltl. Zabavljati nI bilo čsss pri vsjsh, razgrajali smo pa prvič ns njegovem domu ob prlljkl njegovegs rojotnegs dns. Kako js to prirsdll, ssm ve, pevci vem de ne, ker so vol po-vsblls dobili, nsj pridejo, ln šli smo z dobrim nsmsnom. Ksko vellčesten js kstollškl pogreb, je okus vsakega posameznika, rav* notako js redilo pri prvem civilnem pogrs-bu v tej Okolici. Pesmico, ki jo tako m a lov s žito omenja", "Vlg-red se povrne", Js vsdno s nsml pel, s nI hstel povedstl, da bo od. stopil, če Jo bomo peli ns civilnem pogrebu. Kno vprsšsnje mu pa le stavim, nsmreč, če Je tisto soboto po pogrebu Luzeviča, pri pevski vaji kdo vprsisl, naj še poje? , 0 krono vsega doplss, kakor tudi z namenom, kako odpraviti še tista dva katoliška fanta od tega sbora, pride šele proti koncu doplss, ko že ssps pojenju J«. Ksr snostSvno Jih obsodi, ds po* Je te radi "tlstegs flsžks prepe-čenča". Kolikor sta gs onsdvs popils pri pevskih vsjsh, gs Je tudi on (mslo se Je brsnll, ker Uko Je bolj "nobel") in kolikor s« Je vsega skupsj popilo pri vsjsh, ga jss spljem vsegs nsen-krst, bom še lahko po eni deski hodil. Torej, še mu bo uspelo, ta dva fanta od petjs odvrniti in ljudi prepričsti. da Je moja hiša bfznica, kjer prepsčenec teče/je dopis i njegovim Imenom doee gel svoj namen. Ml ps tudi pojemo kjer in ksr se nam poljubi. Vsskdr je dobrodošel, ki Ima posluh. giss In vsasije do petja, ps nsj bo Is katerega tabora hoče. Ne on Ib ne njegov duhovni vo- dja nista vprslnla, is katnrsgs tsbors asm Js8, Čs se je kaj rs-4>llo sa cerkvsno petje* ■* aakva-lo Js ps dopis s Debsvčsvlm Imenom, dasirsvno sem vedno vse u-stregel. Zdaj ps, kaUlmr 88 dopisov tiče, muj je to prvi in mislim tudi 8sdnjl v mojem življenju. Sploh nimam se volje ns čs. sa sa taks otročarije. Radi blsa-ge mu tudi Še IsHko povem* da je moja lastna tafeo velika, ds je ns morem nikoli nspelpiti. 2s veli-konočno voščilo os moram tudi revsnširstl. Tsfej t "Srsčno pot v nebesa !'WViadimir fkklž. Delavci v Wsukegsnu. pozor! VVsukegnn, O. Opozarjam vse volilen v VVaukuganu ln Ko. Chicagu. da drle proč lokalnih primarnih volttev prihodnji torek rts U. sprlls, ksr ^la delsvsku strsnks, to Je Soe. strsnks, nima mi prlmsrnlh vo-IKvsh 'svojih k/fndldatm. Pripravite ss ps, da podpišete ps-tlelje, katere vam bodo predložene, ds os omogoči našim ksn-dldstom priti ns volilne lioto m glavno voHtvs,—Voilse. Koncert "flore" Chlcsgn, — Hrvatsko psvskv društvo "Zors" priredi svol let-si koncert s plespOT v nsdeljo 17 sprlls v Pllssn Bokol dvorsnl na UM Bo. Asblsnd sva. Vstopnice v prsdprodsji 6Qc. pri blsgajni 76c. Dubits jih pri um^k naših trgovcih ln Pisnih. B tem v svs-si oc še opdaj lahko omeni, da sbnr "Zora" praznuje svojo 80-letnlco ns 30. novombrs i. L v ž-stl dvorani. Vljudne vabimo vse Blovence. da pridejo ns nsl koncert dne 17. sprlls. U°JH TM», tajnik. Vf^ka vsšerlnka Mrtdi, Hkk. - Ns snbuto ve- čer H. sprlls bo aa Sls mile rd. vetfks večerinka ženskegs klubs SND. Uljudno se vabijo vsi, ki želijo pomsgati iN D. žene bedo prinesle košsrlsr s Jedili napobi-Jene, ksteri bodo nsmenjeni moškim. ki Jlfc bodo v tekmi dobili. Ne pozabite priti I pripeljite tUdI vaš« prijatelje, ds ss bodo z nami zabavali. PriprsvIJsns bo seveda tudi Izborna kapljica, kaj. ti tndi ženske snajo napraviti do-bar "frejpdšse" kakor dober prigrizek. Pridite!__1 Moški odpakne 8 vso silo vrsta gostilne In prklrvl v točilnico: "Hitro, hitro vrček, piva, proden naetam velik škandal!" Goetilsl-čar mu in vprašs gosta: "Kakšen Akenda) pa se ebstsr Gost odvrne: "Jleasrjo nimam, ds bi vam plačal" . jš .4 al.... j. .!»«.. MkiiiiL Podpom IKffP •rJtfžP bnenslti Nifodm m K(wh]i MM, m itnaUrtM pataik™ ■ saša) prearefe« v tsrietlčal runi In » ^ hs* tarMI/neo rurWt. m sada) m niH*r e*' J«*setoraaakU» pifrlh.r K da m pridrelU« »«•• SOBOTA, 9. APRII A Za kratek tat Kakšna je razlika med diplomatom in damo?" Ce reče diplomat "da", misli "mogoče"; če refe "mogoče", misli "ne"; če pa reče "ne, ni diplomat. Ce reče dama "ne", misli "mo-ioče"; če reče "mogoče", misli "da", če pa reče "da", ni več da- Priimek M rad ispremenil "Ali bi lahko ispremenil svoj priimek?" "Kako se pa pišete?" j "Požar." 'To je vendar lepo ime. Kaj pa vam na njem ni všeč?" "Oh, saj si še misliti ne morete. Kadar povem na telefonu: 'Halo, tukaj Požar', dobim odgo-v. naj aa mtoII sa vaa od njaaovaca »Nkuptevalca. ✓ ' V (Adv.) SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Maja svoje pnbMkaelje ka •$ posebno Hat Prnaveta sn koristi, Ur potrsbno agitacijo svejOi drnštev in članstva in sa prspa gando svojih Idej. Nikakor pn M ss propagando drugik' podpornih organisndj. Vsaka ar-ganisacija ima običajno avofi glasilo. Torej agiUtorični dopisi ka naznanila dragih podpornik •rgnnlsncij in njih draftter naj se na pošiljajo Usta Proaveta. Naročite Mladinski list, naj-boljši poseben poletni izlet _ JUGOSLAVIJO NA NAJHITREJŠEM \ i -s* EK8PRE8NEM PARNIKU CUNARD LINE ~~ Odpluje iz New Yorka /»reko Cherboarga V24.JUNUA >1 '« ■ / * k *' ^ t * pod oeebsim vodstvom Mr. M. Ekerovicha, znanega uradnika Cssardo-vega sewyoršltega urada, ki ve, kako ae je treba brigaU sa potnike, da je njihove po-tovanje ss vodi is ss kopnem prijetno is brezakrbno. > Potniki beda zapuatili Pariz na posebnem vlaku, ki lih bo povedel brez presedanja naravnost v Jugoslavijo, tako da bodo samo ena noč na vlskn. Vsi vozni listki znižani 20% PreskrbHe si pfostor tskoj. Vprašajte vašega lekalsecs agenta sli ( CUNARD LINE . J4S NO. MICHIGAN A VE. CHICAGO, ILL. let č. d. pevskega kluba Lyra| odMe Is New Yorka 14. imja s največjim paraikom sveta MAJESTIC še ssd psi stol« »a. ae be trsi« ____________________pasle Is )* Is skrbela ss vsŠe pslo"")* Pa|saalla I« lafarmedfc KASPAIAIBKM STATE BANK IMi BLtJV ISLAND AVL, CVTfCACO. IU- Igor ftčep: RDEČE NOCI — Kruha iščem. Službe. Ivan mu je »povedal bridko resnico. Bil je brez posls. V tovsmi so ga radi preodločnega nastopanja odslovili in si za vsrok našli prav malenkosten povod. Toda Ivan ni silil v obup, dasi mu ni bilo prav nič prijetno. Njegovo pojasnilo je spravilo Mirka v zamišljeno modrovanje: — Slabo nam je. To so nečloveški časi. Ali naj vsi postanemo potepuhi, tatovi? Kje pa naj krademo? Včasih so bili sužnji, imeli so delo in kruh, danes ps svobodni ljudje poginjajo mi svobodnih cestah. Cemu še živeti v tem velikem nesmislu? Ivan ga je nekaj časa poslušal, potem se mu j« pa zdelo obupno modrovanje kar odveč. Nad Mirkom je zapovedujoče zarohnel: — Bedak! Nikar ne noril Ce imai revolver, ga vrzi v vodo, če si na kak podstrešni tram privessl vrv, jo pusti podganam. Premagaj slabiča v sebi ln postani močan, odporen. Ce tega ne zmore*, potem še za vrv ne boš imel potrebne korajže. Mirko se je žolčijivo zasmejal: W u pridiguj, saj rad poslušam. Zdaj že nekaj tednov nisi na nobenem zborovanju govoril, zato ti dovolim, da se nad menoj znova preizkusil. : Ivan gn i« premišljujoče gledal in dejal: — Ciničen grelnik postajal, kar ni prav. Zamerim M. -XI • — Po smrti mi pa odpustiš in se izravna. Mirko sa ja znašel v tistem razpoloženju, s katerim ja malo prej odpravljal gospo Perov-ševo od sebe. A Ivan se je razjezil prav zares. — Vrag s tabo! Tvoja mrtvaška strašila so nesnosnal Človek i!vi nekaj let, vidi košček sveta,aposna kopico ljudi, potem se ps spet zarije v niš. Smrt je znan konec, tako dognan kakor sobota pred nedeljo. Ce si ns svetu, živi, spotnaj svoja cilje it} pojdi sa njimi, a ne čakaj smrti, konca, ki je tselej prenagel. — Lepa, koristna pridiga. Ivan, sebi podobne ljudi si poišči, ps jim razlagaj nauk velike korajle. Zame ja škoda besed. Kadar je človek opeharjen za najlepše nade, mu nihče ničesar ne vrne. i Mirko sa ja znova tamlslil, se prijel zs glavo in vidno trpiri ob Isrsšent Izpovedi. Iz njegs ni udaril nlkak smeh več, nobene porogljlvostl nI bilo. Ivanu aa ja čelo kar sjasnllo. Mlrkovs Izpoved mu ja razložila marsikajk Nič več se ni jezil. — Zdaj vam, kako stojiš. Zdaj te razumem. Mirko ga ja pogledal in skoro proseče spregovoril t — Zato ne nadleguj In ne sili tako trmasto vame. Rasložl ml, kako si sds j življenje urediš. Tvoja Iznajdljivost Ima same vedno nekaj mikavnega. Čudim sa ti in te savidam. Ivan ja Mirka potrepljnl po rami: mm Z mano pojdeš, skupno si poiščeva nov obstanek. Pusti knjige In to megleno životsr-jenje. Pravi utrip našega čass je v fabrikah, v rovih, pri gradbah. Povsod tam, kjer ustvarja tisoča rok, kjer se človek bori s stroji, s naravo samo |n jo zmaguje. Mene so trenutno izločili Iv te borbe, s si najdem novo torišče dela. Edino delo rodi zadovoljstvo. Ustvarjanje osrečuje, prasne sanjarija ps prlnsšsjo razočaranja. Mirko ni Ivanovih besed vzel za možnost sv^-' je rešitve, Celo obregnil se je ob nje. — Na presiraj čuvstev. Človek brez notranjega življenja je navadna žival, morda še slabši. Nekateri sanjarij« premagajo, drugi jim , podlegajo. Tudi ti si le obupaval. Ivan Je bil v živo zadet. Zdaj se je asm po-greznil v razmišljanja. — Da, stal sem na razpotju, na preizkušnji. Hudo je bilo. A glej, radi dekleta, ki me ni razumelo, nisem hotel v obup. Mirko, nsše življenje se ne sme lomiti ob dekliških mukah, Ce noče biti tovarišica, naj gre med cipe. Ivan je svoje besede krepko povdaril, da je Mirko rad verjel v iskrenost njegovega mišljenja. Obema je bilo zelo prav, da ao 4«ri v o-zadju zaškripale in naznanile prihod novega človeka. Oba sta pogledala v zvedavi radovednosti proti durim ln pozabila na svoj pemenek ln tudi na godbo, ki je pričela prav tedaj znova igrati. \ V. Na plesišču so plesali^ Marta ni zamudila nobenega plesa. Od čaaa do časa so prihsjali novi gostje. Vsi so vstopili pri glsvnem vhodu, le zdsj se je nekomu zahotelo, da vstopi zsdaj, tam, kjer je. vstopila poprej Marta Perovševa. Tudi to pot je bila jtenska. Toda ne gospa, ampak mlado, devetnajstlet-no kmečko dekle. Dekletov prihod je bil zelo, zelo plsh. Mirko ln Ivan sta Jo začudeno pogledala, ona pa je vljmfoo in boječe pozdravila: — Dober večer. ; ^ Ivan se je kar zavzeli — O, Ivanka! Od kod pa ti? Ivahki je bilo neizmerno všeč, da se nahaja med znanimi ljudmi. Njena pot ni bila prav nič prijetna. To ae Ji je čitak> na obličju, to je pokazal vssk njen korak, vsaka njena kretnja. Nosi Is je neksj prtljage in bila za videz zelo pi-ikupna. Na Ivanovo vprašanje je rada odgovorila. — Z doma prihajam. Tebe sem videla na kolodvoru, pa si mi ubtftal. . — Ne zameri mi. Veruj, da nisem nalašč ušel. Zakaj nisi poklicala? Prav rad bi te razbremenil na dolgi poti. — Saj ni težko. Ivanka ga je ljubeznivo pogledala. Prav rada mu je verjela, da bi ji pomagal nositi prtljago in kratkočasiti nerodno pot. Ko ji je dejal, da je breme zanjo dovolj težko, se je še Mirko pridružil govoru. -p- Kam si namenjene? AH se vračaš spet med nas? Mlrl^u je Ivanka skromno odgovorila: — Uganil si. Ivan ji je pomagal odložiti prtljago. Odloži ln sedi. Poveš nam kaj in odpočije! se. — Ne utegnem. Večer je že, jaz pa Še nimam strehe ln ničesar. — Med etare znance si prišla, kaj hočeš več? Na cesti te gotovo ne pustimo. — Z Andrejem sva se domenila, da pride na kolodvor, pa ga nI bilo. Zato se tudi na druge težko zanesem. . — Nikar po enem vseh ne zmeri. A tudi za Andreja jamčim, da ni namenoma prefrl tvojega prihoda. < Se nocoj bi rada govorila z nJim. Kje ga najdem ? To njeno vprašanje je Mirka spravilo iz brezbrižnosti, v kateri je nekam trdovratno tičal. Dejal ji je: — Ce razložiš, kaj te je k nam pognale, ga jaz poiščem. Tako sumljlvs se mi zdlš. V strshu prihajaš. To niso dobra snamtnja. Ivanka je zardela. — Utekla aem. • , — Z doma? . —. Da . . . Zdaj pa ne vem, kam bi; ko jo tema. '■» < , (Dalje srihodajti.) Lisa H. Loewe: vse$bsv$jem6asu Eva je bila rdeča od jase. 2e spet je tam sedel njen stariksvi obolevale«. Tako je sedel, da se mu nihče nI mogel ogniti, kdor Je hotel v študijsko knJiftnico: ne Študentje ne ttudentke. In seveda tudi Eva ne, ki ja te dni pred skušnjo dan za denm čepela .v knjižnici. Ko Je prišla s svojimi knjigs-mi mimo njegs, je neznani znanec hitro pobral svojo Šaro, kakor da hoče Evi napraviti pro-stor traven sebe. Toda ona ga je tako ledeno pogledala, da je prestrašen omahnil nasaj, ln pri tem mu jg debel folljant s hm-ščem padal ng tla. Pod selenimi svetiljksmi tihe učilnice so znsti nstsnko popisati pri skušnji z vsemi njihovimi latinskimi imeni vred. t t Msjhna guba se nabira med njenimi obrvmi, nejasen strah v njenih svetlorjavih očeh. ko tiho ponavlja pred se in primerja s tem, ksr je v knjigi. Se štlrinsjst višnjevo in rdeče prepletal«. «ke, anmi pa niso nič boljši. Ce velike podobe. Strašno, koliko t«-h Atudiraš arterije, se vendar ne r«čl ima človek! Kakor da bi jih mmvš ukvarjati s mlsdiml možne vem kstera zloba namenom« mj _ to je vendar na dlani! Te-zmetala tako navzkriž! Eva nič ,1*j Vzame svinčnik in papir In Več ne občuduje zakonitosti pri- j jame preriaavati r mešane črte rode, kakor jo je v sačetku. ko iil; tako si jih človek hitreje ta .ae je še navduševala za medicin sko znanost. Zdaj misli le še ns tp, da bo morala vse te vejice, to l*>mnl. Prak—svinčnik se jI Je |riomil. Obupano išče Eva v svoji s k tov k i seveds, rezervni svin- Se prati žile, čes štirinajst dni^čnik je (»otabila doma. Naj vrag vsame to izpitno nervoso — človek je od nje ves neumen. •Dovolite," reče nekdo zraven nje.. Mladi mol ji ponudi svoj svinčnik. 2e hoče Eva zgrabiti, ps sa premisli: s svinčnikom se začne, kdo, ve, ksko ss bo končalo ! Pri Albertu se Je takrat začelo s cigareto — ne, ne! "Hvala!" Pogleda mlademu molu v obran. "Pusti me pri miru!" pravi ta pogled, "ali ne vidiš, da delam! Saj ne rojena, da nisi mikaven; toda mani je zdaj hudiča malo mar mikavnih mladih mot — skušnja me čakat" Mladi mol, kakor bi rasumel ta nemi samogovor, je smeje se vstal In pobral svoje knjige. In potem, ko je le stal, je mahoma vsel Svinčnik, ki ga je bila Eva odklenila, in potegnil črto na K-vini risbi, prav tam, kjer ja štu-dentks pozabila važno anasto-moso. Evi se je rastegnil obraz. Toda mlsdi mož je le pri vratih In prihodnji trenutek ga nI nikjer več. a Profesor Hesman trka s prstom po črni belešnicl, ki leži odprte pred nJim. Pogled issa njegovih nsočaljsnih oči tleti proti Jtvl, ki prid« poslednja ns vrsto v took>gijl. "Koliko jajčec tlele tritilnar jo vprafts JežeA kolika neki?, premišlja Eva. Koliko jajčec utegne zvaliti taka zu rlns? Sto tlseč ali pa milijon; kaVT/t^njej? Kavno hoče odgovoriti, tedaj pa začuje svsrilno pokašljevanje na klopeh svojih tovarišev. Tedaj se jI v poslednjem trenutku zabliska. Saj to je tfstp znamenito vprašanje profesorja Hesmana, ki mu študentje tako radi nasedejo. Se včeraj se je S svojimi tovariši smejala nad njim. Danes pa toliko, da ni šla na limantee, tako je že zmešana. "Nič, gospod profesor!" reče v poslednjem trenutku. In Heamanovo nalivno pero, ki je že škodoželjno risalo veliko ničlo, mora zapisati Šeatico v be-ležnico. f * > • "Lepa bo ta," jadikujf Eva, ko je zunaj. "Ce bom tako odgovarjala, bom padla, kakor, sem dolga ln široka." . "Marnje!" jo skuša tolažiti dolgi Bredov. "Le pogum, ner-voznost pa v kpt!" < Eva je sklenila, da ne bo nervozna, ko pride k drugi skušnji. Anatomija, najhujši predmet! Profesor je strog in nikogar ne spusti, ne da bi mu pretipal o-blati. Arterije, mišice, kosti—kakor V/ kalejdoskopu se ji vse vrti v rriožganih. Kar slabost Jo prime v želodcu, ko he vrstit odpro ln morajo vsi skupaj v učilnico. Plaho se ozre okoli sebe^jedaj pa ji vsa kri zalije obras/taj tam sedi profesor Becker, atari kn strogi izprnlevslec — tam sedi — Ježeš! tepreleti Evo, in potem nič več. . Za njo nekdo zašepeče: "Profesorja so nenadoma poklicali v ministrstvo; danes bo ispraleval novi asistent." Vsem se kamen zvali s srca. Zakaj oni, ki tam sedi,, mladi mož z mirnim, temnim totorszom, je videti dobrohoten in vreden zsupanja. 1 Samo Eva je kskor omotena od strahu. Saj to je tisti mladi gospod, ki ga Je zadnjič v držav nI knjižnici tako nemllostno odpravila ! "Gospodična Holmers!" začu-e zdaj njegov £las. N« ve, kdaj kako je prišla na oder nasproti njemu, tudi te vidi, kako se je v njegovih očeh zabliskalo. Sprečiznd pride njegovo prvo vprašan je. Afterije bi rad vedel. Evš *iaj mu Jih pove. Toda tako je kakor t>f jih kdo odpihnil iz njenega , spomina Jeclja, pripoveduje nesmisel, ki ga takoj, ko ga izgovori, spozna za nesmisel. Toda preklicati g* ne more več. « Študentje za njo pokašljujejo. Dolgi Bredov ji dokkj glasno Ae-peče. Tedaj se mladi asistent o-brne: "Prosim, pustjte vendar to šepetanje! Saj se bo gospodična sama apomnlla! Premislite malo, gospodična Holmers! ' Vem, da znate!" Plaho ga pogtaja, droben o-smev mu igra okoli ustnic. Toda njegove oči so resne. "Zberi se! Pnoč z nervoznostjo!" ji govore te oči. fS Tedaj zagleda nenadoma pred seboj risbo, ki jo je delala zadnjič v knjižnici, zmešnjavo lil, višnjevih ln rdečih — anastomo-so, ki ji jo je sarisal na papir. Zdaj šele se zave. In srterije ji mshoma gredo ko po maslu. "Hvalal" reče nato asistent. * , P *r1 ■ * 'r ' -t Eva pride s svojimi tovsrlll iz instituta. Obras Ji lari kakor drugim, vse kipi v njej. razburjena je, srečna. Onkraj ceste stoji mladi asistent in čaka n|( tramvaj. In po-zorno gleda na to stran. Preden jo utegne pozdraviti, se Eva s nasmehom prikloni. Hvalelnost je v,tam nasm«4iu. In majcena, plaha vzpodbuda. "Zdaj pa utegnem T* govori ta pogled. . t V JUGOSLAVIJO N. Hltr.ni Klilfrinin Punlkn ILE DE FRANCE • Si. APRILA (Spilin») PARIŠ IX MAJA (sfoteili) It, LAFA' ,. IS. AprifcZkllsSi X tasred da naaaj od $11 jfcia ttt N. MtTf(ICA|| fVR. CHICAGO