Politika Delovno v občinskem svetu Domžale stran 3 Hitovo sejmarjenje Domžale zaživele stran 5 Kulturna dediščina Prenovljena Manačenkova domačija Intervju Nataša Pirc Musar stran 4 glasilo obcine domžale 30. september 2011 Letnik LI, št. 11 ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE Aktivni vse leto, ne le ob Tednu otroka V začetku oktobra bomo tudi letos obeležili Teden otroka, čas, ko se pripravljajo številne aktivnosti, v različnih društvih in organizacijah. Tudi Zveza prijateljev mladine Domžale pričenja z aktivnostmi ob Tednu otroka. Mi pa smo tokrat preverili, kaj vse so počeli v času poletnih počitnic - njihove aktivnosti so namreč pestre skozi vse leto, prav tako pa smo spregovorili o programu, ki ga pripravljajo v naslednjih dneh. Dogajanje bo pestro, otroci pa se bodo lahko v organizaciji tako Zveze prijateljev mladine Domžale kot tudi številnih drugih organizacij, udeležili tako kulturnega, zabavnega, kot tudi športno-rekreativnega dogajanja. Vabljeni torej, da pobrskate po tokratnem Slamniku in izkoristite aktivnosti za pestro jesensko dogajanje v življenju naših najmlajših. stran 5 Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 21. oktobra 2011. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 12. oktobra 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. INTERVJU Katarina Rus Krušelj Mlada umetnostna zgodovinarka, Katarina Rus Krušelj, je poznana ljubiteljem umetnosti iz Domžal predvsem zaradi svojega sodelovanja s Kulturnim domom Domžale, kjer skrbi za programe dela z najmlajšimi, zadnje obdobje pa vodi tudi projekt Menačenkove domačije. Tokrat smo se pogovarjali tudi o njenih aktivnostih na področju umetnosti, ki jih pripravlja v Domžalah tako za najmlajše, kot tudi malo starejše. stran 17 r OBO 22 36 2d kpta fiwtf iti pmUd e MKE WWW hp.GommtFCB,SI PVC okna in vrata SALAMANDER ALU okna in vrata Ograje in stopnice Nadstreški Zimski vrtovi PVC panoramska drsna vrata 041/627 068, 01/540 85 20, WWW.mke.Si MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, info@mke.si Ali čutite razliko? Začutite jo skupaj z nami V soboto, 1. oktobra 2011, bomo v Avtosalonu VEIT na Čufarjevi ulici 24 v Domžalah odprli vrata za vse ljubitelje vozil znamke FORD in za tiste, ki boste to šele postali. Program: predstavitev in ogled podjetja Veit, testne vožnje, družabne igre s praktičnimi nagradami, nastop trebušnih plesalk, skupina Gamsi od 12. do 17. ure, hrana, pijača, promocijski popust, ... www.veitteam.si 2 iz urada župana 30. september 20ii Dragi bralci, drage bralke, začetek oktobra je, tako kot vsako leto, v znamenju tedna otroka. Čas, ko se največkrat spomnimo, da smo bili nekoč vsi otroci, da smo nekoč vsi imeli drobne skrbi, ki pa so z leti postajale vse večje^ Velikokrat slišim starše, ko pravijo: majhni otroci - majhne skrbi, veliki otroci - velike skrbi. In potem, ko smo starejši, se odpravimo na potovanje, smo bolni, doživljamo spremembe, naše starše ponovno skrbi za nas. Ko gremo na pot, želijo, da se jim javimo, ko pridemo na cilj, ko smo bolni, nas obiskujejo in skrbijo za nas^ So takrat skrbi potem neskončno velike? Res je, da se enkrat obrne, da začnemo tudi mi skrbeti za svoje starše, a kljub vsemu, ostajamo vse življenje otroci. Vedno bo nekoga skrbelo za nas, vedno bo nekdo, ki bo, če je to treba ali ne, bedel nad nami. Teden otroka je tako opomnik, ne le za mladoletne, da imajo svoje pravice, ampak za vse nas, da smo bili nekoč otroci, da skrbi, ki smo jih povzročali svojim staršem in skrbnikom, v njih ostanejo vse življenje. In tako kot oni skrbijo za nas, mi kasneje skrbimo za svoje otroke, naši otroci za svoje otroke^ Če smo iskreni, bi morali imeti dan, teden, mesec, leto otroka vseskozi. Vsak dan, ne le enkrat v letu, bi se morali zavedati pomena vseh otrok za starše, za skrbnike, za učitelje in učiteljice, za vzgojitelje, konec koncev tudi za naše voditelje, ki so posredno odgovorni za naš včeraj, danes in predvsem jutri. Dragi bralci in drage bralke, otroci, če ste še vedno otroci, če to še vedno čutite v sebi, če ste z otroci obkroženi in se z njimi srečujete, nikdar ne pozabite, da so vse skrbi, ki nastajajo v zvezi z njimi tiste, ki bogatijo naša življenja, da se skrbi na koncu, ko se misli uredijo, spremenijo v drobne prijetne trenutke sreče, ljubezni in zadovoljstva. Naj bo tako vsak dan v letu. Vsak dan našega življenja. Mateja A. Kegel Županovo priznanje za Jano Strahinič Župan Toni Dragar je v svoji pisarni sprejel Jano Strahinič, trikratno zmagovalko na Balkanskih atletskih veteranskih igrah, ki so od 2. do 4. septembra potekale v Domžalah. Atletinja je iz rok župana prejela županovo priznanje za športne uspehe. J ana Strahinič, atletinja AK Domžale, je zadnja leta v vrhu sloven- ske veteranske atletske druščine, pogosto pa stopi na prste tudi tekmovalcem na članskih prvenstvih. Kot srednješolko jo je opazil trener Olimpije Marjan Skušek in jo povabil v svojo tekaško skupino. Ker v tistem času ni imela pravih možnosti za trening, še manj za prevoze v Ljubljano, doma pa ni bilo posluha za šport, je na idejo o vključevanju v skupino opustila. Še naprej je tekla, vendar le ljubiteljsko. Srednješolske obveznosti, pomoč doma in želja po prostem času sta jo oddaljili od atletskih tekmovališč. Zakon, otroci in službene obveznosti so ji kasneje vzeli preveč časa, da se k svojemu mladostnemu veselju ni vrnila že prej. Zaželela si je spremembe v življenju. Kot zelo pozitivna in optimistična oseba je odrinila težave na stran in zopet začela teči. Leta 2007 se je prijavila in bila tudi izbrana v HIT-ovo tekaško ekipo z željo preteči maratonsko progo. Pretekla je mali maraton. Uspeh ji je dal novega elana, zato si je želela priključiti se pravi tekaški skupini. Novembra 2007 je v skupini AK Domžale že pričela z redno vadbo ter si zastavila cilj preteči mali maraton pod 1:30. Trenirala je šestkrat, včasih tudi sedemkrat tedensko in si nato za cilj zadala še dober rezultat na evropskem veteranskem tekmovanju EVACS 2008 v Ljubljani, doživela hude padce in razočaranja, vendar kljub temu vztrajala naprej. Na Balkanskih atletskih veteranskih igrah v Črni Gori je osvojila dve medalji in tako postala samozavestnejša, dokler vedno slabše počutje ni pričelo kazati na to, da z njo nekaj ni v redu. Po težki operaciji je ob pozitivni naravnanosti in veselju do teka ponovno pričela z vadbo, jo stopnjevala in se pričela udeleževati tekmovanj. Vrstila je uspeh za uspehom. Največji uspeh je leta 2010 dosegla na Evropskem veteranskem prvenstvu EVACS 2010 na Madžarskem, ko je v teku na 1.500 metrov osvojila bronasto medaljo. Izpolnila se ji je tudi želja po izboljšanju osebnega rekorda v malem maratonu, ki ga je pretekla v času 1:27. Za letošnje leto si je zadala predvsem cilj, da na domačih tleh pokaže svojo pripravljenost in tako je na Balkanskih atletskih veteranskih igrah 2011 v Domžalah dosegla kar tri zlate medalje: v tekih na 1.500 metrov, 5.000 metrov in na 21 km. V vseh treh disciplinah je izboljšala rekord iger in tako dokazala, da je med svojimi vrstnicami resnično na vrhu. Župan Toni Dragar je Jani Strahinič za dosežene uspehe v športu podelil PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE DOMŽALE. Jani še naprej želimo veliko uspehov na športnem področju in ji ob prejemu priznanja čestitamo! Sajenje dreves miru 21. september je dan, ko praznujemo svetovni dan miru. Na ta dan se po svetu odvijajo različne aktivnosti, med njimi tudi tradicionalno sajenje dreves, s katerimi želijo otroci z vsega sveta opomniti, kako pomembna sta mir in okolje, v katerem živimo. Drevo je namreč simbol, ki nas opominja na pomen narave in okoljevarstveno zaščito, Udeležba mesta Domžale na 11. Festivalu za 3. življenjsko obdobje Festival za tretje življenjsko obdobje je letos že enajsto leto zapored ustvaril prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, gospodarskimi, akademskimi in političnimi sferami ter s tem poskusil prispevati k trajnostnim medgeneracijskim rešitvam. Festivala so se udeležila tudi društva iz Občine Domžale, in sicer društvo LIPA, Zveza društev za socialno gerontologijo in društvo Jesenski cvet ter DU Domžale, DU Dob, DU Radomlje in društvo Se-nožeti iz Radomelj. Vsa društva so se predstavljala na stojnici Občine Domžale, s svojim samostojnim programom pa sta nastopila še Šola zdravja s programom 1000 gibov in Pevski zbor Stane Habe. Cankarjev dom je tako med 27. in 29. septembrom odprl vrata medge-neracijskemu sožitju, ustvarjalnosti in izmenjavi idej. Časovno in vsebinsko se je festival navezoval na 1. oktober, ki je mednarodni dan starejših, ter na 3. oktober, ki je mednarodni dan otroka, rdeča nit festivala pa je bila posvečena evropskemu letu prostovoljstva. Staranje prebivalstva je izziv, ki se ga ne smemo bati! Starost danes še zdaleč ne pomeni zgolj zaključnega dela življenja, ampak so starejši pomemben temelj družbe iz katerega lahko mlajše generacije črpajo znanje in izkušnje. Z daljšanjem delovne in življenjske dobe so starejši tudi vedno dlje aktiven del skupnosti, ki se danes bliskovito spreminja. S festivalom so organizatorji želeli pokazati, da imajo starejši tako delovni, intelektualni in ustvarjalni potencial, ki ga moramo gojiti in izkoristiti. Ta potencial želijo pokazati tudi mlajšim generacijam, jih vzgajati v duhu solidarnosti ter s tem doseči boljše in bolj napredno družbeno okolje. Leto 2011 je evropsko leto prostovolj-stva, kar je bila glavna tema tridnevne konference letošnjega festivala. K sodelovanju so tako povabili vrtce in šole, da so vsem skozi ustvarjalna dela otrok pokazali, kako si predstavljajo prostovoljstvo. Priložnost je bila ponujena tudi dijakom in študentom, ki so povezali svoje teoretično znanje s praktičnim razmišljanjem o pomenu prostovoljnega dela za izboljšanje družbene klime, ter izsledke strnili v raziskovalnih delih. Še posebej so bili nagrajeni tisti posamezniki, ki so v preteklem letu aktivno sodelovali pri premoščanju medgeneracijskih razlik. S pestrim kulturnim programom, odprtimi delavnicami ter okroglimi mizami so poskrbeli, da je prav vsak na festivalu našel nekaj zase. Festival je v teh letih rasel, se razvijal in prerasel okvirje državne meje. Prav zato so organizatorji na letošnji festival povabili tudi sodelujoče iz evropskih držav. Letos je bil tako Festival za tretje življenjsko obdobje še zanimivejši in boljši. Vabljeni ponovno prihodnje leto! obenem pa simbolizira povezovanje šol vsega sveta. Tako več tisoče šol iz različnih delov sveta svoje misli in dejanja združi s skupnim sajenjem dreves. Del tega sveta je tudi OŠ Domžale z njenimi učenkami in učenci, pod mentorstvom Katarine Vodopivec Kolar in Maje Juvan. Sajenja dreves miru sta se udeležila tudi župan Občine Domžale Toni Dragar in nacionalni koordinator Eko šole, mag. Gregor Cerar, ter oba poudarila pomen miru, varovanja okolja in narave nasploh. Ravnatelj OŠ Domžale, dr. Branimir Črnohorski, je povedal tisto, na kar je Občina Domžale še kako ponosna: da so vse osnovne šole v Občini Domžale, ki jih je kar sedem, eko šole, prav tako tudi dva vrtca. Pred šolo so vsi skupaj zasadili divjo slivo, brezo in javor, za njihovo rast pa bodo poskrbeli učenci. Za donacijo dreves se najlepše zahvaljujemo Arboretumu Volčji potok, Drevesnici Strgar Črnuče in Cvetličarni Vesel iz Domžal. Pri slovesnosti ob sajenju dreves miru so sodelovali učenci, ki obiskujejo izbirni predmet OKOLJ-SKA VZGOJA iz sedmih, osmih in devetih razredov, ki so prebrali uvodni govor, nekaj misli o miru in varovanju narave, na koncu pa zasadili vsa tri drevesa. Učenci 5. c razreda so ob pomoči starejših učencev ter ob spremljavi violine, ki jo je igral Gašper Golja, zapeli pesmico Hi and ho, we plant trees. Učenci iz podaljšanega bivanja pa so na koncu okrog debel novo posajenih dreves položili kamne, na katerih so bili odtisi njihovih rok, ki simbolizirajo povezanost in sožitje ter skrb za naravo. Program je povezovala učiteljica angleškega jezika, Maja Juvan, ki je bila tudi pobudnica dogodka. Organizacijo, priprave in sajenje dreves je skupaj z učenci okoljske vzgoje koordinirala učiteljica naravoslovja, mag. Katarina Vodopivec Kolar, za izvedbo pesmice v angleškem jeziku sta zaslužni učiteljici Lucija Brezovar in Maja Juvan, za barvanje kamnov pa učiteljica Katica Pantner. Pričenja se prenova Kamniške ceste v Domžalah Občina Domžale in Direkcija RS sta 19. septembra 2011 pričeli z rekonstrukcijo Kamniške ceste na odseku državne ceste od križišča Deteljica do križišča Kamniške in Ljubljanske ceste. Na tem odseku ceste bo izvedena zamenjava dotrajane kanalizacije v dolžini 185 metrov, obnova voz-iščne konstrukcije v celotni sestavi, izgradnja obojestranskih opornih zidov dolžine okoli 150 metrov ter ureditev obojestranske kolesarske steze in pločnika za pešce. Strabag d.o.o. je izvajalec del v vrednosti 363.145 evrov, od tega večji del finančnih obveznosti krije Občina Domžale, in sicer 82 odstotkov. V ponedeljek, 19. septembra 2011, je izvajalec pričel s pripravljalnimi deli, zato bo veljala celotna zapora kolesarske steze in pločnika za pešce. Preusmeritev pešcev in kolesarjev bo na ulico Nikola Tesla ob Bistriški ulici, na podhod pod regionalno cesti R-447 Trzin-Domža-le-Želodnik. Izvajalec del je 2011 začel s polovično zaporo Kamniške ceste. Promet bo usmerjen s semaforji, obvoz bo urejen po Ljubljanski cesti na regionalno cesto R-447 in nazaj na krožišče Deteljica proti Kamniški cesti ali obratno. Popolna zapore cesta je predvidena do 10. oktobra 2011, obvoz bo urejen po enaki trasi. Dela bodo za- ključena predvidoma do konca novembra 2011. Glede na dosedanjo prometno obremenjenost tega cestnega odseka pričakujemo, da bo zaradi del prihajalo do zastojev, pri čemer vse voznike naprošamo, da dosledno upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo ter s tem prispevajo k varnemu poteku prometa in varnosti delavcev na delovišču. Podoba Češminovega parka Skoraj v vsakem mestu najdemo mestne parke, ki so lahko manjši ali večji, eni z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, lepo vpetimi v park, drugi umetno narejeni in krajinsko oblikovani za vnaprej določene namene. Če se sprehajamo po angleških, ameriških in tudi že nekaterih drugih evropskih parkih, so ti polni sprehajalcev, družin in parov, ki si s seboj prinesejo polne košare ter si na prosti travnati površini priredijo pravi piknik. Izkoristijo prosto zelenico, ki jo nudi park, in na njej brezskrbno uživajo. Pri nas v Sloveniji, tudi v Domžalah, je zgodba drugačna. . Četudi imamo lahko na voljo še več zelenic, smo jih pogosto sposobni le opazovati. Kako ne, če smo bili vzgojeni tako, da smo ob betonskih poteh lahko travo le gledali. Na zelenicah je namreč vedno pisalo: »Ne hodi po travi!« Po možnosti je bila zraven napisa še slika lepega cveta in noge, ki ga pohoja. V zavest nam je lahko prišlo le to, da na travo ne bomo upali niti stopiti, saj ne vemo, ali bo kaj kmalu do nas prišel občinski inšpektor s palico v roki in nas nagnal ali nam morda celo izrekel kazen. Vsi vemo, da so se časi spremenili in da se Slovenci poskušamo odpreti ter iti v korak z Evropo, postati nekoliko bolj odprti, nekonzervativni in sproščeni. Problem pa je v tem, da četudi nam to morda uspe, nas drugi kaj kmalu ubijejo s svojimi dejanji, naj si bo s komentarji ali pogledi. Saj vemo, kako bi izgledalo, če bi si družina iz soseske Bistra na zelenici Češminovega parka razgrnila deko, nanjo postavila piknik košarico, si privoščila nedeljsko poležavanje in uživanje na soncu v parku, starša pa bi brez skrbi opazovala otroka, ki se podita po travi. Če bi se to res zgodilo, bi verjetno naslednji dan že vse Domžale vedele in s prstom kazale na družino, ki je res malce »čez les«. Kaj takšnega pa res lahko naredi samo nekdo, ki nima pameti. Če bi opazovali mimoidoče s skrito kamero, pa bi verjetno lahko posneli ničkoliko čudnih izrazov na obrazu z izbuljenimi očmi, odkimavanjem z glavo in posmehljivim pogledom. Kaj torej želimo? Kam gremo? Kaj nam bo prišlo prav? Kaj je dobro za nas? Češminov park se obnavlja že dlje časa in na občino seveda romajo pozitivni in negativni odzivi. Dejstvo je, da nikoli ne bomo ustregli vsem. Če bi posadili le travo in drevesa, bi verjetno prejemali opazke, da želimo najti prostor za Tarzana in Jane, če bi na celotni prostor posadili le travo, bi ob slabem vremenu prejel pismo občank ali občanov, naj se sprehodim po parku, ob tem pa si obujem ribiške škornje. Brez urejenih asfaltiranih površin bi ob raznih prireditvah stojnice stale na popolnoma neurejenih prostorih, dež in sneg pa bi seveda zadevo le še poslabšala. Dejstvo je, da je bil projekt Češminovega parka izdelan z mislimi na vse možne situacije, torej za tiste, ki želijo uživati na travnatih površinah, za razne prireditve ali le sprehode skozenj. Celotna izvedba parka še ni zaključena, zato je potrebno na končni izgled še počakati, do takrat pa si iz glave izbijmo predsodke, negativne misli, pripombe in komentarje, se raje sprostimo in uživajmo v tem, kar imamo. Mnogi nimajo na voljo niti tega. V kolikor pa vam še vedno primanjkuje občutka do narave, se sprostite v eni izmed drugih treh zelenih oaz našega mesta, pojdite do Kamniške Bistrice, se sprehodite po Zeleni osi, se podajte na Šumberk, ki vam nudi obilo možnosti za sprostitev, rekreacijo in druženje, ali pa se tja z družino odpravite na raziskovanje gozdne učne poti. Verjamem, da bomo kmalu vsi znali uživati v tem, kar nam je dano! Toni Dragar SLAMNiK JE GLASiLO OBCiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOCNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiC. • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi iN ČLANiCE UREDNiŠTVA: KAMAL iZiDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BiTENC, ViLMA NOVAK, KATARiNA KARLOVŠEK, BOGDAN OSOLiN, MARiJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA. • TEHNiČNi UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKTORiCA NATAŠA V. JERiC • UREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUBLJANSKi CESTi 61 V DOMŽALAH • UREDNiŠTVO HELENA URŠiC TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMZALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA ZA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC ZAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOCeNO V JPG FORMATU (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi ZARADi OPTiCNEGA PREPOZNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONCNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT. 30. september 20ii investicije 3 DELOVNO V DOMŽALAH Deveta seja sveta V četrtek, 22. septembra 2011, je od 16. ure dalje, v sejni dvorani Občine Domžale, potekala 9. seja Občinskega sveta Občine Domžale, ki jo je vodil podžupan mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnika nadaljevanja 7. seje ter 8. seje Občinskega sveta z dne 22. junija 2011, nato pa z 22 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli naslednji novi dnevni red (umaknjeni sta bili dve točki - Obravnava in sprejem predloga cene za pomoč družini na domu in Obravnava in sprejem Informacije o strategiji razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije): Vprašanja, pobude in predlogi Volitve in imenovanja - sklep o razrešitvi članice uredništva in izdajateljskega sveta javnega glasila Občine Domžale »Slamnik« in imenovanje novih članov Obravnava in sprejem poročila o vsebinskem okviru in stanju pripravljenosti »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domža-le-Kamnik« Obravnava in sprejem lokalnega energetskega koncepta Občine Domžale Ponovno odločanje o besedilu 10.a člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale - druga obravnava Obravnava in sprejem Odloka o izdajanju javnega glasila Slamnik in ustanovitvi javnega zavoda Slamnik - prva obravnava Obravnava in sprejem Pravilnika o dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale Ukinitev statusa javnega dobra Vprašanja, pobude in predlogi Prvo točko dnevnega reda je odprl Anton Preskar, LDS, ki ga je zanimalo, kakšen odstotek svetilk javne razsvetljave v Občini Domžale ustreza sprejeti državni uredbi in ali ima Občina Domžale izdelan digitalni kataster in strategijo. Nadalje ga je zanimalo, ali se bodo stare svetilke zamenjale s klasičnimi natrijevimi ali led svetilkami ter kdo bo oziroma je pripravil projekt prenove javne razsvetljave v Občini Domžale. Sledilo je vprašanje, ali se v občini razmišlja o projektu »pametne javne razsvetljave« ter ali je občina na podlagi javnega razpisa zaprosila za sredstva EU. Anton Preskar je podal tudi pobudo, da občinska uprava in štab civilne zaščite Občine Domžale pripravita pisno poročilo, kaj je bilo storjeno za izboljšanje poplavne varnosti v občini od zadnjih poplav do danes in kakšna je bila poraba proračunskega denarja za povračilo dela škode oškodovancem po poplavah. Zanimalo ga je tudi, koliko sredstev se je porabilo za čiščenje Mlinščic po posameznih letih (v zadnjih petih letih) in koliko sredstev je za ta namen namenjenih v proračunu za leti 2011 in 2012. Predlagal je, da občina ob rebalansu občinskega proračuna nameni določena (večja) sredstva za čiščenje Mlinščic. Obenem je predlagal, da župan in vodstvo Občine Domžale začneta s pogovori z županom Mestne Občine Ljubljana glede uvedbe ljubljanskega potniškega prometa v Občino Domžale in vzpostavitve kolesarske povezave Domžale-Ljubljana. Pozval je, naj uprava Občine Domžale pozove Ministrstvo za promet, da pošlje odgovor glede avtocestnega odseka Sentjakob-Blagovica. Postavil je še vprašanje glede programa priprave občinskega prostorskega načrta, terminskega in finančnega načrta izdelave itd. Sledilo je vprašanje o prometni signalizaciji na bivši magistralni cesti M-10 skozi Domžale. Zanimalo ga je tudi, kaj je s prevozi otrok v šolo in iz nje iz južnega dela KS Simona Jenka in iz Nožic v OS Preserje. Obenem je zastavil še vprašanje, koliko je na Občini Domžale zaposlenih za določen oziroma nedoločen čas ter kakšen je mesečni strošek za poslovni najem avtomobila tipa Audi, vključno z zavarovanjem in kdo je uporabnik tega vozila. Sledila je pobuda, da občinska uprava predloži konkreten akcijski načrt varčevanja na stroških dela, materialnih in drugih stroških - segment občinske uprave in občinskega sveta za leto 2011 in 2012 ter do izteka mandata tega občinskega sveta. Maksimilijan Karba, LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije, meni, da bi se za preprečitev raznih kaznivih dejanj v Občini Domžale morale na kritičnih mestih montirati nadzorne videokamere. Dal je pobudo, da ustrezne občinske službe zaprosijo Policijsko postajo, naj posreduje tista mesta, ki izstopajo po kaznivih dejanjih in jih proučijo. Dodatno je Maksimilijan Karba izpostavil poplavno ogroženost v Občini Domžale ter vprašal, ali se bo na Podrečju kaj postorilo glede poplavne varnosti. Sprašuje, ali morda na Občini ni toliko rezervnih sredstev, s katerimi bi se krili stroški najnujnejših del za varnost pred poplavami. Robert Hrovat, SDS, je želel občinski svet seznaniti v zvezi z obvoznico Zelodnik-Vodice. »Postavil sem poslansko vprašanje in pred dnevi sem prejel odgovor ministra, da obvoznice ne bo.« Zato se sprašuje, kaj bo to pomenilo za cono Zelodnik? Roberta Hrovata je zanimalo še, kako daleč je projekt priključek AC Studa oz. kako daleč je realizacija tega priključka oz. če nastajajo kakršnekoli težave. Dogovarjali so se namreč že, da bi bilo smiselno priključek navezati tudi na farmo Ihan ter da bi se ta cesta na nekakšen način prestavila. Robert Hrovat je podal tudi pobudo, da se na cesti Turnše-Češenik zaradi gostega prometa postavijo asfaltirane ležeče hitrostne ovire. Peregrin Stegnar, N.Si, je podal pobudo, da se zaradi odtujevanja bakrenih žlebov z mnogih hiš poda zahteva odkupnim podjetjem, naj ravnajo v skladu z zakonom in od prinašal-cev ter prodajalcev žlebov zahtevajo identifikacijski dokument. Dodatno je Peregrin Stegnar zahteval, da se Janezu Limberku priskrbi zapisnik zadnje seje Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Marija Majda Zevnik, SD, meni, da bi morala Občina Domžale, v odgovoru z Občino Mengeš in stroko, sama postaviti klopi za sprehajalce v parku ob drevoredu Groblje, po možnosti tudi pitnik, saj Občina Mengeš klopi v parku nima namena postaviti. Ta drevored v veliki večini uporabljamo domžalski občani. Majda Zevnik je vprašala, koliko pacientov je oskrbljenih na leto ter prosila, da se ta podatek v prihodnje uvrsti v enotni obrazec letnih poročil za občino, postavila pa je tudi vprašanje, kako je s prehrano v vrtcih s koncesijo, zlasti za otroke z motnjami v presnovi in z alergijami ter ali šole in vrtci za kuhinje vodijo posebne pod-bilance, saj nekatere nudijo prehrano tudi za zunanje abonente, in ali je ta del dohodkovno voden posebej? Majda Zevnik je podala še pobudo za ureditev križišča Kopališke ulice v Športnem parku ter za analizo vpliva osvetlitve igrišč na varnost v prometu, saj je to je nujno zaradi izredno nevarnega križišča in slabe vidljivosti. Z njene strani je prišel tudi predlog, da se zaradi zaostajanja večjih projektov izvede projekt »Zamenjava vse nevarčne napeljave z varčnimi sistemi«. Majda Zevnik je podala tudi pisni predlog za servisiranje javnega dolga, proučitev možnosti odplačil najetih kreditov in dolgoročnega najema (finančni lizing, Vrtec). Meni, da je čas za vlaganje v investicije, ki pomenijo za vnaprej manjše stroške (elektrika), in odplačilo čim več kreditov, s čimer bi se pripravila osnova za realizacijo večji projektov, ko bo možno, tudi za zagotovitev večje kreditne sposobnosti in možnosti samofi-nanciranja. Marija Majda Zevnik je podala še pobudi, da se čim prej uredijo pločniki na Miklošičevi ulici in da se ob rekonstrukciji Kamniške ceste objavi projekt obvozov in zagotovi dodatna varnost na cestah in ulicah, kjer bo potekal obvoz. Z naslednjo pobudo je Majda Zevnik podala pobudo, da: Občina Domžale zagotovi pokrivanje cene v taki višini, da se del za oskrbovance ne bo spremenil ; se v tem letu izvede še en razpis, ker se prihodnje leto izteče koncesija Comettu; naj pristojne in odgovorne službe opravijo analizo stanja, ki potrebuje pomoč, glede na to, da je na domu v tej obliki oskrbovanih le 71 občanov. Cveta Zalokar Oražem, Zares, je posredovala pismo stanovalcev naselja Bistra, ki niso zadovoljni s storitvami in zneski, ki jih mesečno zaračunava javno podjetje Prodnik ter zahteva odgovor. Rok Ravnikar, SLS, je podal pobudo, da se na šolski poti OŠ Dob na neoznačenem oz. neurejenem mestu za avtobusno postajo ustrezno označi cesta, da gre za točko, kjer otroci čakajo in vstopajo na avtobus. Dodatno je apeliral, naj se z rebalansom proračuna zagotovijo sredstva za sanacijo ceste Dob-Zeje in se konkretno pristopi k delu, predvsem na izvozu Laze do izvoza Brezovice. Majda Pučnik Rudl, SDS, je izpostavila problem bankine v Volčjem Potoku, ki je porasla oz. jo prekriva živa meja. Ker ni pločnikov, ljudje izstopajo z avtobusa in hodijo po asfaltni cesti. Dodatno je Majda Pučnik Rudl opozorila tudi na to, da nasproti železniške postaje Domžale stoji stavba, ki je nevarna za mimoidoče in parkirana vozila, saj z nje padajo celo strešniki. Zanima jo, kakšna je situacija in kdaj bo omenjena stavba sanirana. Majda Pučnik Rudl se je nato naslonila na informacije Roberta Hrovata, da še nekaj časa ne bo avtocestnega povezovalnega kraka Zelodnik-Vodice. Sprašuje, kaj to pomeni za Radomlje, kako napreduje ta problem, kakšni napori so bili vloženi zadnjega pol leta, kako je z radomeljsko obvoznico in kako je z rekreacijsko potjo - kako bo celostno rešen problem Radomelj. Janez Svoljšak, DeSUS, je dal dodatno pobudo k pobudi za izgra- dnjo neprofitnih stanovanj za mlade družine in neprofitna varovana stanovanja. Odgovor Zavoda Tovarna iz Novega mesta je, da v Sloveniji še ni takšne dobre prakse s tovrstnega področja, torej se pri nas ta problematika ne rešuje. Predlagal je, da uprava do naslednje seje poda svoje mnenje o priključitvi oz. o eventuel-nem sofinanciranju teh raziskav preko tega zavoda oz. da iz svoje stroke poda predloge, kako začeti, da bi v Domžalah prišli do neprofitnih stanovanj za mlade družine in neprofi-tnih varovanih stanovanj. Jure Dokl, SDS, je Občinskemu svetu predlagal, da strokovne službe Občine Domžale pripravijo odgovor na izvedbo realizacije vprašanja napeljave kanalizacije v Goričici, na Brdu, v Dobovljah, Biščah in Selu, kakšna je možnost pridobitve evropskih sredstev za izgradnjo manjših čistilnih naprav v teh krajih oz. ali strokovne službe že razpolagajo z zakonodajo oz. predpisi, ki bi urejali to področje investicij. Jure Dokl je dodatno podal pobudo, da se po 16. oz. po 17. uri zagotovi prevoz učencev po zadnji KS han. Jure Doki je dodatno spraševal, kaj se dogaja s kanalizacijo v Ihanu, saj so sredstva v proračunu zagotovljena, vendar se dela še niso začela. Kot zadnje je povedal, da se v naši neposredni bližini, v Brinju, nahajata reaktor Instituta Jožefa Stefana ter skladišče za nizko ali srednje radioaktivne odpadke. Tako KS Ihan kot tudi KS Drago-melj-Pšata se nahajata na območju omejene rabe prostora ob jedrskem objektu. Meni, da so kot skupnost upravičeni do nadomestila - rente, kakršnega je deležna sosednja Občina Dol. V skladu s tem naj občina pripravi ustrezne ukrepe, za pridobitev nadomestila pa pooblasti svojo strokovno službo. S prvo točko dnevnega reda je nadaljevala Vera Vojska, LDS, ki je povedala, da se je občinska uprava v času letnih počitnic trudila pridobiti dokumentacijo za izgradnjo jedilnice v OŠ Dob. Okoličani so bili na razpravi in so podpisovali razna soglasja. Na razpravi je bil tudi g. Habjan, ki je govoril, da ne da soglasja, ker mu Občina Domžale noče plačati zemljišč, ki jih je odstopil. Zato Vero Vojska zanima, koliko je zemljišč, kjer je g. Habjan upravičen do nadomestil. Vera Vojska je nadaljevala s pobudo in pozvala občinsko upravo, naj poizkuša pri rebalansu proračuna zagotoviti nekaj sredstev za pomoč Medobčinskemu društvu paraplegikov Ljubljanske pokrajine pri nakupu avtomobila. Zadnjo pobudo je posredoval mag. Lovro Lončar, SDS, ki meni, da mora Občina Domžale čim prej oblikovati novo spletno stran občine z novo grafično podobo in predvsem novo vsebino. Zato je predlagal, da občinska uprava v najkrajšem možnem času pripravi in objavi novo spletno stran, ki bo prijazna predvsem občanom in tistim, ki potrebujejo informacije. Več o ostalih točkah dnevnega reda 9. seje Občinskega sveta Občine Domžale najdete na naslovu: www. domzale.si Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 21. oktobera 2011. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 12. oktobra 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. Investicije v naši občini se nadaljujejo V poletnih mesecih je Občina Domžale pričela z izgradnjo prizidka k jedilnici in prenovo kuhinje v Osnovni šoli Dob. Trenutno so končana glavna gradbena dela, izvajalci pa so že pričeli s preurejanjem kuhinje. Dela naj bi bila predvidoma zaključena do začetka novembra, sledila pa bosta tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja. Občina nadaljuje tudi z urejanjem kanalizacije. Med tem, ko je že zaključena izgradnja kanalizacije, javne razsvetljave in rekonstrukcija vodovoda na Podrečju in Stobu, pa se v vzhodnem delu Ihana in Za-borštu v teh dneh pričenjajo dela, s katerimi se bosta prav tako uredila kanalizacija in vodovod. Nadaljuje se tudi urejanje Zelene osi, torej rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici, na delu med avtocesto in Prelogom. Dela bodo predvidoma zaključena do konca oktobra. Občina je pričela s pripravljalnimi deli za postavitev mostu čez Kamniško Bistrico v naselju Podrečje. V Homcu bo občina zgradila pločnik in avtobusno postajo, v Radomljah na Gregorčičevi ulici pa asfaltirala makedamsko cestišče. V Krtini je občina zgradila mrliško vežico, v Domžalah pa se začenja rekonstrukcija zadnje, tretje mrliške vežice. Zaključila se je tudi ureditev zaporniškega sistema na Rači in Krum-perku, s strani DARS-a pa so se zgradili nasipi ob zadrževalnikih voda na omenjenem območju. Dodatno se je saniral obstoječi nasip vzdolž ceste Dob - Gorjuša, ki se je utrdil na predvideno višino. Nasip bo tako preprečeval prelivanje poplavnih vod po jarku v zadrževalni bazen. 4 intervju 30. september 20ii k INFORMACIJSKA POOBLAŠČENKA, KI JO SLIŠIMO IN OPAZIMO Nataša Pirc Musar Strokovno podkovana, pri čemer ji pomaga poklic pravnice, prodorna in opazna, saj se je kalila na televiziji, pokončna in neustrašna, saj se ne boji povedati in napisati, se zoperstaviti in tudi kaznovati. Zaveznica tistim, ki se zavzemajo za javno in transparentno delo, strah in trepet vsem, ki skušajo kaj skriti ali pa preveč poseči v zasebnost drugih. Ze nekaj let tudi naša občanka, saj z družino živi v Radomljah. Morda na začetku bolj prijetna, neslužbena vprašanja. Čistokrvna Kamničanka, ki pa se je preselila v Radomlje. Nataša, koliko časa že živiš v naši občini? Tu živim od leta 2001, torej v teh dneh praznujem desetletnico selitve v domžalski konec. V tem koncu neizmerno uživam, je zelo zeleno in zelo blizu Ljubljane, kamor se vsak dan vozim v službo. Družina, sin Maks, prijatelji in znanci? Kaj nam lahko zaupaš o svojem osebnem življenju? Maks je moje sonce, mož glavni podporni steber v vsem, kar počnem, prijatelji so zavetje in opora. Brez njih ni Nataše Pirc Musar. Kje te lahko največkrat srečamo in kaj najrajši počneš, ko nisi poobla-ščenka? Bowling in motor, kakšen dober film v kinu. Sicer pa mi res bowling vzame večino prostega časa, ga preprosto obožujem in neskončno uživam na treningih in tekmah. Naj se malo pohvalim, skupaj s sotekmovalko Viko sem minulo sezono postala prvakinja ženske bowling lige. Sicer pa v prostem času ogromno fotografiram, nikamor ne grem brez moje »mašince« in štirih objektivov. Kaj pa letošnji dopust, je ponudil dovolj možnosti, da si lahko tudi fotografirala? Odkar imam res hudo dober fotoaparat, sem zasvojena še bolj. Zadnja destinacija pa je bila seveda za fotografiranje več kot zanimiva, Kuba ... Cuba Libre. Kdaj pa si zadnjič sedla na motor? Si že kdaj plačala kazen zaradi prehitre vožnje, motorja ali avta? Ne boste verjeli, na motorju nisem nikoli prehitra in nisem še nikoli plačala kazni zaradi prehitre vožnje v vseh petnajstih letih, odkar vozim motor. V avtu pa, priznam, so me že kaznovali, imam (pre)večkrat pretežko nogo. Tudi v avtomobilu se moram bolj brzdati. Ko sedem na motor, imam glavo takoj skoncentri-rano na cesto, na hitrost. Velikokrat rečem, da motorist nikoli ne sme sesti na motor, ko je jezen, potrt, depresiven ali pretirano obremenjen s kakšno zadevo. No, da ne bo pomote, tudi v avtu moramo biti skon-centrirani na vožnjo, le nevarnosti je tam morda za malenkost manj. Pred kratkim si nas opozorila na lahkotnost in lahkomiselnost pri uporabi trgovskih kartic. Naša družba je prepolna trgovskih centrov, ugodnih nakupov, akcij ^ Potrošništvo nam je zlezlo pod kožo. Kako se mu ti skušaš upreti? Tudi jaz seveda nisem imuna na to. Sem srečen član nekaj klubov ugodnosti. Ampak vedno poskušam biti radovedna in hočem vedeti in izvedeti, kaj trgovec o meni ve, zakaj uporablja določene osebne podatke, koliko časa jih hrani ... in to v imenu vseh ljudi kot informacijska poobla-ščenka zahtevam od vseh trgovcev. Sele ko imamo transparentnost in smo posamezniki informirani o obdelavi osebnih podatkov, se lahko tudi informirano odločimo, ali je takšen »daj-dam«, beri: trgovina z osebnimi podatki, za nas sprejemljiva, ali se nam torej izplača. Kot zvedava in kritična oseba najbrž opazuješ, kaj se dogaja ali ne dogaja v Domžalah. Nam zaupaš nekaj pozitivnega in pohvalnega o Domžalah, po drugi strani pa tudi tisto, kar te najbolj moti? Zelo me je razveselila ureditev poti ob Kamniški Bistrici, izjemno zadovoljna sem tudi z osnovno šolo, kamor hodi moj sin, OS Preserje pri Radomljah. Res je, da bi občina lahko šolam namenila več denarja, da bi bila infrastruktura še boljša, a se vendarle moramo vsi zavedati, da denarja preprosto ni dovolj. Kar me zelo, ampak res zelo moti, in vem, da to ni rak rana samo domžalske občine, pa so slabe ceste. Se tiste, ki so bile kolikor toliko v redu, postanejo pravo skrpucalo z nešteto luknjami, ko razni izvajalci rijejo in kopljejo po njih, da uredijo polaganje kablov, vodovoda, plina ... in potem za seboj nemalokrat tudi na povsem novi cesti pustijo pravo opustošenje. Saj delno zakrpajo za seboj, ampak tako, kot si jaz predstavljam vrnitev v prejšnje stanje, pa vendarle ni. Na tem področju ima občina premalo aktivnega nadzora nad tistimi, ki rijejo po občinskih cestah. Kot vse kaže, je tudi premalo stroga in ne zahteva odprave napak ali pa vsaj odškodnine za malomarno opravljeno oz. nezadovoljivo delo. Ceste pa potem pozimi »pokajo po šivih«, ko zmrzal naredi svoje. So občine pogosto obravnavane v tvojem uradu in kje v lokalnih skupnostih nastaja največ težav s tvojega področja dela? Občine kar pogosto obravnavamo, domžalsko, kolikor se takole na hitro spomnim, le enkrat. Največkrat gre za kakšne manjše občine, ki še vedno ne razumejo transparentnosti in občanom ne posredujejo zahtevanih informacij oziroma dokumentov. Tudi na področju varstva osebnih podatkov imamo kar precej dela z njimi, saj se vse premalokrat zavedajo, da se dostopa do evidenc, recimo centralnega registra prebivalstva, ne sme uporabljati za pridobivanje osebnih podatkov, ki niso povezani z opravljanjem nalog občine. So pa tudi občine vse bolj previdne in nas raje prej vprašajo, kaj lahko in česa ne smejo. In tako je tudi prav, zato smo tu. Zanimivih primerov ja kar nekaj, recimo, ali lahko občina v postopku preverjanja smotrnosti in pravilnosti porabe občinskega denarja pridobi osebne podatke tistih, ki jim je plačala cepljenje. In naš odgovor? Skladno z Zakonom o lokalni samoupravi sme občina obdelovati osebne podatke občanov, ki jih potrebuje za opravljanje nalog, ki jih ima v okviru svojih z zakonom določenih pristojnosti. Tako je občina upravičena do pridobitve in nadaljnje obdelave določenih osebnih podatkov o občanih za potrebe nadzora upravičenosti izplačil javnih finančnih sredstev iz proračuna za brezplačno cepljenje proti nalezljivim boleznim. Kadar se upravičenost do javnih sredstev ugotavlja individualno (in gre torej za pravico posameznika, ki jo pod določenimi pogoji priznava občina), je pristojni organ dolžan ugotoviti, ali oseba izpolnjuje pogoje za njeno priznanje. Kadar za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev občina iz utemeljenih razlogov pooblasti tretjega (v konkretnem primeru izvajalca cepljenja), vseeno obdrži pravico/dolžnost nadzora nad njegovim delom. Prav gotovo moramo veliko za svojo zasebnost in varnost narediti tudi sami. Opozarjaš nas na lahkomiselnost glede novih tehnologij. Mladi na Facebooku povejo o sebi vse in še več, objavljajo fotografije, odkrivajo najbolj zaupne stvari. Kako se obnašati odgovorno? Kaj moramo narediti starši, šola? Veliko več moramo narediti starši in šola, kot se morda zavedamo. Starši premalo sledimo modernim informacijskim tehnologijam, zato otrok na pasti ne znamo opozarjati. Zato se vse prevečkrat zatečemo k ukrepu prepovedi uporabe interneta in socialnih omrežij. A tako ni prav. Opozarjati moramo le na pasti. Vse bolj pa otroci in mladostniki navidezni realni svet zamenjujejo z resničnim in nimajo več pravega občutka, da je v virtualnem svetu pasti morda še celo več kot v realnem. A prosim, vsi se zavedajmo, da v digitalni dobi povsod puščamo naše elektronske sledi. Samo preprost nasvet lahko največkrat dam - če nečesa ne bi povedal polni dvorani Cankarjevega doma, tega ne piši na zid Facebo-oka, na Twitter, Netlog, MySpace in še kam. Veliki brat nas vse bolj in vse večkrat opazuje. Informacijska po-oblaščenka pa nas mora in skuša zavarovati. Imaš dovolj zakonskih vzvodov in podlag za svoje poslanstvo? Imam in nimam, težava nastopi takrat, ko vlada v imenu nekega javnega interesa uzakoni neko rešitev, ki zasebnosti ni prijazna. Ko ima država enkrat podlago v zakonu za posege v zasebnost, jih na ta način legalizira, naredi zakonite. In rešitve, ki jih vlade vsega sveta sprejemajo, kar pravzaprav največkrat slišim, zaradi povečane varnosti za ljudi postajajo vse bolj sprejemljive, ljudje, ki tega ne spremljajo vsak dan tako kot jaz, pa enostavno ne vidijo, kako hitro drvimo v družbo nadzora. Naloga nas, varuhov zasebnosti, je, da vlade zaviramo pri tem in jim gledamo pod prste. Moje osnovno načelo torej je, ne zaupaj nobeni vladi, da zbirke osebnih podatkov kopiči zato, da bo nam državljanom bolje, ampak moram biti pozorna na skrite agende, ki povečujejo apetite vladajočih po nadzoru. Zato sem toliko bolj pozorna na namere, da Informacijskemu pooblaščencu odvzamejo pooblastilo vlagati ustavne zahteve, ki so lahko res zadnja možnost po tem, ko je nek zakon že sprejet v državnem zboru. S to možnostjo lahko morda preprečimo tiste najhujše, torej neustavne posege v človekovo zasebnost in ostale temeljne človekove pravice. Poo-blaščenčevo poslanstvo je namreč takšno, da mora paziti na raven človekovih pravic, katerih kršitev posamezniki ne zaznajo, dokler se jim kaj hudega v življenju ne zgodi (da so po krivem privedeni pred sodišče, ker je nek policist na ovadbo napisal napačen EMSO, dokler nam nekdo ne ukrade identitete, dokler nam izvršitelj ne zarubi premoženja in sploh nismo bili pravi dolžnik ...). Mi moramo na anomalije opozarjati prej, preden se posamezniku kaj hudega zgodi. Je pa težko, ker poseg v zasebnost ne pušča krvi in smo posamezniki, ki nam v zasebnost ni posegel še nihče, zato na takšne kršitve manj občutljivi. Pa ni prav, da je tako. In ker je tako, mora za prav vse posameznike skrbeti nekdo, ki to zna, zmore in ima pooblastila. Kot informacijska pooblaščenka si veliko povezana tudi s politiko. Si ena redkih, ki je glede na nepristransko delo ne morejo dati ne v levi ne v desni predalček. Kako bi se lahko končno rešili teh groznih delitev in nasprotij? Samo z novimi obrazi med vodilnimi politiki, povsem neobremenjenimi posamezniki, ki morajo enkrat priti na plano in zamenjati stare, ki se obremenjujejo drug z drugim. Žalosti me tudi to, da so podmladki strank dobesedno indoktrinirani z zamerami starejših kolegov in da tudi njim metanje polen pod noge postaja nacionalni šport številka ena. A poleg te krute realnosti politične nekulture je žalostna plat te zgodbe tudi ta, da se neomadeževan in moralno neoporečen posameznik (da, verjamem, da takšni še obstajajo) za politiko težko odloči, ker je slovenska politika vse prej kot moralna, profesionalna in res ni družba, v katero bi človek z veseljem vstopil. Velikokrat si sicer rečem, da je politika pač ogledalo naroda, a nočem in ne želim verjeti, da smo Slovenci v povprečju torej takšni - nemoralni, politikantski, aferaški ... Kakšen bi moral biti po tvojem mnenju dober politik? Kakšna naj bi bila spoštovanja vredna politična stranka? Ne delajmo si utvar, nobena stranka ne more biti všečna vsem, a politika, ki bi delala pošteno (joj, kako prazno to zveni, vem), ki bi vsaj poskušala delati pošteno, v dobrobit ljudi in države, ki naj bo varno zavetje prebivalcem, je tista, ki bi morala prevladovati. In le takšna politika si zasluži spoštovanje. Ce si delaven, seveda delaš napake, a če jih ne delaš zaradi neke preračunljivosti ali zlonamernosti, temveč morda zaradi nevednosti, preobremenjenosti, potem ljudje lahko takšne napake oprostijo, če le vidijo, da je semena poštenosti v nekem posamezniku, ki dela v imenu ljudi in za ljudi, še dovolj. Vsaka stranka pa bo kredi-bilna in spoštovana le toliko, kolikor bodo takšni njeni člani. Zato bi se v vsaki politični stranki morali zavedati, da prav vsak posameznik lahko izboljša ugled neke stranke ali pa ga v celoti pokoplje, če ga pogoltneta klientelizem in korupcija. A vsaka riba najprej smrdi pri glavi, vodje torej zagotovo nosijo največjo odgovornost in breme. Zato morajo biti svetel zgled vsem ostalim. Pred kratkim si v pogovoru omenila Juričev aforizem, da je v Sloveniji veliko morale, ker ima vsak dvojno. Kje opažaš največ dvojne morale? Odgovor je jasen, v politiki. A ker je politika oziroma so, bolje rečeno, kar politiki vzorniki mnogim, se ta dvomoralnost preliva v vse pore družbenega življenja. Danes morda postajajo večji problem kot politiki elite, ki se na te (vladajoče) politike dobesedno prisesajo kot pijavke. In ti imajo od politike danes verjetno že večje koristi kot politika od njih. In kdo zdaj tu koga ... ? Prisluškovanje. Zgroženi smo spremljali afero v Veliki Britaniji. Koliko je v naši družbi po tvojem mnenju prisluškovanja? Na kaj moramo biti pozorni? Se lahko podobna afera zgodi tudi nam? Ne delam si utvar, da se kaj podobnega ne dogaja tudi pri nas. Novinarstvo postaja vse bolj servilno in pozorni bralci in poznavalci ozadij seveda točno vedo, kaj se dogaja v ozadju. Navadnemu smrtniku (pa tu tega izraza ne uporabljam slabšalno) so stranpoti slovenskega žurnalizma nevidne, jih ne zazna, jih ne opazi. Mediji in tisti, ki nanje vplivajo, seveda to nevednost zlorabljajo do obisti. Ne maram takšnega novinarstva in me žalosti, da se politična nekultura prenaša tudi v medijsko. Vse manj je novinarjev, ki imajo kredibilnost, ki so mnenjski voditelji z integriteto. Žal novinarji postajajo le prenašalci zgodb, ki jih napišejo drugi. Tudi če mediji sami ne prisluškujejo, se bojim, da to počno tisti, ki jim zgodbe prinašajo. Bodimo si na jasnem, na levi in na desni. Da, včasih mi skrb za stanje duha v naši družbi zamenja že kar strah. Mnogi te zadnje čase sprašujejo o tvojem morebitnem vstopu v politiko. Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se odločila za ta korak? Ce bom kdaj vstopila v politiko, bi ta že morala biti malo očiščena, se opravičujem izrazu, vseh svinjarij ali pa bi moralo vsaj biti vidno, da obstaja volja za tako očiščenje. In tu poleg politikov samih velik del odgovornost nosita tudi policija in sodstvo ter seveda vse institucije pravne države. Danes je žal tako, da ko enkrat vstopiš v politiko, si takoj sam zasvinjan že zgolj zato, ker si del njih. Tudi če okostnjakov v omari nimaš, si politični nasprotniki zgodbe enostavno izmislijo. Proti lažem pa se je sila težko boriti. Preveč energije gre potem za politične obračune in diskreditacije posameznikov, premalo pa za dejansko delo v dobro države. Danes v službi, ki jo imam, neskončno uživam in res imam občutek, da za ljudi lahko nekaj naredim. Na tem mestu, ki ga zasedam, politike ni, ker ji jaz ne dovolim vstopiti v ta »sveti hram« branjenja človekovih pravic. Pogovarjala se je Cveta Zalokar-Oražem. 30. september 20ii aktualno 5 HITovo sejmarjenje Domžale zaživele Poletje se počasi poslavlja, od njega pa so se v okviru Hitovega sejmarjenje, poslovili tudi občanke in občani naše občine, ki so zadnji poletni konec tedna ponovno preživeli na ulici. Kolodvorska ulica je namreč zaživela v popolnosti, poleg zabave in glasbenih ter plesnih utrinkov pa so organizatorji tudi letos poskrbeli tudi za bogato sejemsko ponudbo ter veliko zabave za mlado in staro^ Več tisoč ljudi, ki se jih je zvrstilo v dveh dneh na eni ulici so tako poleg klasične sejemske ponudbe, ki jo dobijo na praktično vsakem sejmu v Sloveniji, spoznavali predvsem domače obrti, ki v Domžalah še vedno živijo. Med zanimivejšimi pa je zagotovo izdelovanje slamnikov. Obiskovalci so tako dobili možnost spoznati turistično ponudbo občine, delo kmečkih žena, njihove pridelke in izdelke, čebelarsko dejavnost, spretnosti lokalnih umetnikov, itd. Zanimanje za tovrstne pridelke in izdelke je veliko, saj so bile stojnice dobro obiskane, kar kaže na čedalje večjo popularnost domače obrti. Kot vsako leto sta se sejmarjenja tudi letos udeležila župan Občine Domžale Toni Dragar, ki se je pomeril tudi v tradicionalnem metanju podkev in podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc, ki je skupaj z županom mimoidoče obiskovalce pogostila z domačimi dobrotami in z njimi tudi poklepetala. Tudi tokrat pa niso pozabili na športni utrip, za kar so poskrbeli mladi boksarji in boksarke Kluba borilnih veščin Domžale, ki so pod vodstvom trenerja Mateja Balantiča predstavili veščine, ki jih tedensko izvajajo na treningih, kamor so povabili tudi vse prisotne. Sejem bil je živ ^ in oživel naše mesto tudi letos. zveza prijateljev mladine domžale Aktivni vse leto, ne le ob Tednu otroka anketa So naši otroci varni na poti? Ob začetku šolskega leta ter v začetku oktobra (teden otroka) lahko opažamo večjo pozornost, namenjeno prometni varnosti otrok v prometu. Žal pa pozornost voznikov zelo hitro upade in neredko se moramo zahvaliti samo sreči, da se na cestah ob srečevanju otrok z ostalimi udeleženci v prometu izteče brez nesreč. Statistika prometnih nesreč pa nam hitro da vedeti, da je nesreč s poškodbami otrok v prometu vsekakor preveč in da varnost marsikdaj močno šepa. Zato smo nekaj naključno mimoidočih povprašali, kaj menijo o varnosti otrok v prometu? Majda, 36 let, okolica Doba Moram priznati, da se je v zadnjem letu varnost na našem koncu kar popravila, prej pa je bilo obupno, še posebej, ko so se čez Dob po šolskih poteh vozile kolone vozil, tudi tovornjakov, ki so se izogibali cestnin. Je pa res, da za varnost ni nikoli preveč poskrbljeno, ker se nesreče še vedno dogajajo. Mogoče bi bilo dobro na vseh šolskih poteh postaviti »ležeče policaje«, čeprav vem, da tudi to ni dovolj za popolno varnost. Jože, 62 let, Vir Vsako jutro se na ceste zgrne ogromno vozil, ko se hiti v službe in po opravkih. Takrat pa so na cestah tudi šolarji in večkrat opažam, da vozniki in voznice v avtomobi- lih kar pozabljajo, da so na cestah otroci. Malo več vozniške kulture bi jim morali dati že v avtošolah, da ne bi izsiljevali prednost pred otroci in tudi kolesarji. Sam še nisem imel slabe izkušnje z nesrečami, ko pa berem časopise, pa dostikrat lahko preberem, kako so zaradi malomarnosti voznikov nastale nesreče, kjer so bili žrtve otroci. Zato - vozite po pameti in po predpisih! Andrej, 28 let, Dob Mislim, da je splošna varnost otrok na cestah kar zadovoljiva, seveda pa se vseh nesreč ne da preprečiti. Šolske poti so po mojem mnenju ustrezno označene in če vozniki upoštevamo, da na teh cestah v šolo in iz nje hodijo otroci, potem ni težav. Jure, 31 let, Domžale V samem mestu Domžale mislim, da je dobro poskrbljeno za otroke na cestah. Ne vem pa, kako to velja za celotno občino, ker s tem nisem seznanjen. Domnevam, da na od-ročnejših krajih verjetno ni povsem idealno, čeprav tudi drži, da je tam prometa precej manj, kot v bolj urbanih delih občine. Zato bi ocenil, da je v naši občini kar dobro poskrbljeno za varnost otrok na cestah. Eva, 23 let, Domžale Ker imam otroka v vrtcu, še ne hodita v šolo, zato lahko samo re- Dejavnosti v poletnem času so predvsem letovanja. Letos so gostovali na Krku, letovanja, ki je potekalo v treh izmenah, pa se je udeležilo kar 215 otrok iz Domžal, Lukovice, Mengša, Trzina in Moravč. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je namenil sredstva za zdravstveno ogrožene otroke, Zveza prijateljev mladine Slovenije pa je iz akcije Pomežik soncu prispevala sredstva za otroke s posebnimi potrebami in tiste iz socialno ogroženih družin. »Z veseljem ugotavljamo, da se iz leta v leto povečujejo individualni darovalci in s tem omogočajo najbolj socialno ogroženim otrokom brezplačno letovanje,« je povedala Ema Škerjanc Ogorevc iz Zveze prijateljev mladine Domžale. Za letošnje letovanje je za deset otrok sredstva prispevala tudi Občinska organizacija Rdečega Križa Domžale. Zabavne in mokre počitnice Sicer pa so v času počitnic poteka- le tudi številne športne dejavnosti, med drugim učenje plavanja na domžalskem bazenu. Prvi termin je bil v začetku šolskih počitnic in je trajal tri tedne, še zadnjič pa so na tečaju zaplavali v zadnjih dveh te- ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE OB TEDNU OTROKA od 3. do 9. oktobra POJDIVA S KNJIGO V SVET Tema je posvečena 50. obletnici bralne značke. v vrtcih in oš bodo potekale številne prireditve, ki jih načrtujemo tudi v okviru ZpM Domžale. Ponedeljek, 3. oktobra 2011, ob 12. uri: sprejem delegacije učencev oš Domžale pri županu. Sreda, 4. oktobra 2011, od 15.30 do 18.30, v parku ob občinski stavbi: - ustvarjalne delavnice učencev osnovnih šol, - knjižnica PoD DREvESI (Knjižnica Domžale), - športni poligon za najmlajše (šD Sonček), - nastop žonglerjev (Društvo žonglerjev vir), - zabaval vas bo glasbenik Bela Szomi Kralj s svojo glasbeno skupino, - ob oš venclja Perka Domžale bodo istočasno potekale FITovE športne igre (priporočljiva športna obutev in oblačila), - morda bo še kakšno presenečenje. Petek, 7. oktobra 2011, ob 17. uri: skupaj s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale vam nudimo brezplačen ogled sinhroniziranega filma Beli bober (brezplačne vstopnice za otroke lahko dvignete pri blagajni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale). dnih pred pričetkom šolskega leta. Štirinajstim otrokom so omogočili preživljanje zabavnega dne v družbi Radia Hit v Atlantisu - Radio Hit je poskrbel za prehrano, varstvo in zabavne igre. Stara torbica za novo V letošnji odmevni akciji Mladinske knjige Stara torbica za novo je Zveza prijateljev mladine Domžale dobila 60 šolskih torbic. Četudi so torbice rabljene, pa so dobro ohranjene in bodo zagotovo pripomogle, da bodo nekateri učenci ahko vse šolsko leto lahko varno nosili šolske potrebščine od doma do šole in obratno. V Tednu otroka, katerega osrednja tema je letos Pojdiva s knjigo v svet, tako v ZPM Domžale pripravljajo številne aktivnosti. Tema, ki je posvečena 50-letnici bralne značke je tako spodbuda kot opozorilo, kako velik pomen ima branje za otroke. Na šolah in vrtcih se bodo tako ves teden odvijale številne aktivnosti, vsi otroci pa se bodo lahko udeležili tudi aktivnosti ZPM Domžale. V tem času je naproti prišla tudi Občina Domžale, ki bo na pobudo Zveze prijateljev mladine Domžale sprejela učence iz vseh osnovnih šol Domžale, osrednja tema pogovora pa bo So Domžale otrokom prijazno mesto?. Mateja A. Kegel čem, da po mojem mnenju varnost otrok na cestah v Domžalah ni slaba. Mogoče bi bilo potrebno malo drugače urediti poti preko železniške proge, čeprav se ne spomnim, da bi v Domžalah kdaj kakšnega otroka povozil vlak, ampak meni osebno se zdi prečkanje proge na železniški postaji kar nevarno. Špela, 28 let, okolica Radomelj Večkrat me je kot mamo prav strah, ker vidim, kako predvsem mlajši vozniki, ki od staršev dobijo v roke avtomobile (razni BMW-ji, Alfe itd.), dobesedno iščejo nesreče s svojim povsem neprimernim obnašanjem in vožnjo na cestah. Če nekdo po ulici, kjer hodijo otroci v šole in je omejitev hitrosti, drvijo z 80 ali še več km/h, potem se res bojim za varnost otrok in tudi ostalih. Žal policija takšnih nikoli ne dobi oz. bom rekla tako - žal jih ne dobi, dokler ne povzročijo nesreče. Marjan, 61 let, Domžale V samem centru Domžal mislim, da so ceste dovolj varne, tudi za otroke. Je pa res, da sama varnost cest avtomatično še ne pomeni tudi tega, da je hoja po njih varna za otroke. Končno sliko varnosti damo vsi udeleženci v prometu in od vseh nas je odvisno, kakšna je potem splošna varnost v prometu. Žal pa velikokrat »nastradajo« ravno otroci in pa povsem nedolžni ljudje, ki so se znašli v nepravem trenutku na nepravem mestu na cesti in sami niso prav nič krivi. Janez Stibrič 6 domžale sssmmim 30. september 20ii 20ii,^od 9. io i4.ure predstavile se bodo slovenske ekološke kmetIjE Občina Domžale ¡n Zveza ekoloških kmetov skupaj pripravili i. BIO DAN v Češminovem parku Domžalah. Namen prireditve je približati javnosti prednosti ekološko pridelane hrane in obiskovalcem prireditve ponuditi bogato pokušino ekološko pridelanih dobrot iz vseh slovenskih regij. Poleg tega bodo na prireditvi sodelovale tudi domžalske osnovne šole in vrtci, ki so vključeni v projekt EKO ŠOL ter društvo AJDA iz Domžale. Na stojnicah se bo predstavilo več kot 20 slovenskih ekoloških kmetovalcev. Med drugim boste lahko pokusili in kupili čebelarske izdelke, pecivo in bio slaščice, kruh, moko in testenine, pšenico, piro, ajdo in ječmen, sezonsko zelenjavo in zelišča, ekološko pridelano vino, sokove, kis, izdelke iz oliv, grozdje, jajca, piščančje ter ovčje meso, si nabavili ekološko pridelana semena, marmelado, čaje in suho sadje, ali pa kozji sir, skuto in različne širne namaze ter mlečne izdelke. Med drugim bodo potekale tudi delavnice izdelave domačih rezancev in prikaz polstenja volne. Udeležili se boste lahko predavanja Daria Cortezeja in pokušine bio namazov ter drugih kuharskih izdelkov, kuhar Matjaž Kološe pa bo na delavnici kuhal skupajz otroci. V bogatem spremljevalnem programu bo nastopil ansambel KONTRABANT ter otroci plesnih skupin Miki in Soviče. S svojim programom bodo sodelovale tudi osnovne šole in vrtci, prireditev pa bo povezovala Cveta Zalokar - Oražem. To bo pravi praznik zdrave hrane in prijetnega druženja, saj si bodo organizatorji vzeli čas za pogovore o namenu izvajanja projekta BIO UŽITEK, dobili boste informacije in gradivo o ekološki pridelavi ter izkušnjah ekoloških kmetovalcev. Predvsem pa boste lahko kupili zdravo in kvalitetno slovensko hrano, kijo pridelujejo ljudje, ki imajo radi zemljo. vabljeni! Kulturno-zgodovinski turistični utrinki Domžal Kakšna je naša kulturna dediščina? Kaj pa turizem našega mesta? Bi znali našteti nekaj turističnih točk Domžal? Vse to in še več bi radi vam, bralci in bralke, predstavili skozi rubriko Kulturno-zgodovinski turistični utrinki Domžal Starodavna tradicija Domžal -slamnikarstvo Starejši ljudje še pomnijo, kako so nekdaj pletli slamnate kite, ki so bile osnova za izdelovanje slamnikov, po katerih so bile Domžale znane povsod po svetu. V grobelj-ski cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata je baročni slikar Franc Jelovšek na freski iz leta 1761 že upodobil slamnik in snop slame za pletenje kit, kar nam da vedeti, da so se že precej generacij nazaj naši predniki ukvarjali s slamnikarstvom. Tudi iz pisem benedikta Franca Hermana (1780) lahko beremo o pogosti nošnji slamnikov po vsej tedanji slovenski deželi in tudi to, da je bilo slamnikarstvo v ihanski župniji pomembna obrt. To hišno obrt je v Ihanu vpeljal neki domačin, ko se je kot odsluženi vojak vrnil iz Firenc v Italiji. Ze okrog leta 1790 so ihanske slamnike začeli prodajati tudi zunaj Kranjske, posledica tega je bila, da se je iz Ihana ta hišna obrt hitro razširila v sosednje vasi, kjer so nastale številne slamnikarske obrtne delavnice. Za pletenje kit so tedaj uporabljali domačo pšenično slamo. Zanjice so že na njivi iz stoječe pšenice odbrale slamo za pletenje in jo požele v roke ali v pest vsak šop posebej. Čas med žetvijo in mlačvijo, ko se je žito sušilo, so ženske izkoristile za vlečenje slame. To so opravile tako, da so snop stisnile med noge in iz njega s klasom vred izvlekle lepo, za pletenje primerno slamo. Jeseni, ko se približa čas za pletenje, so jo prinesli k peči, kjer so suho slamo lažje otrebili ter jo nato sortirali (tanko skupaj, debelo skupaj in bolj hrapavo skupaj). Iz tanke so pletli bolj fine kite, ki so bile tudi bolje plačane. Gladko slamo so navadno še belili ali žveplali. Hrapavo in slabšo slamo so barvali v rdečo, modro, črno ali kakšno drugo barvo. Iz tako pripravljene slame so od zgodnje jeseni, od jutra do pozne noči, vse tja do spomladi, pletli kite. Največ kit so pletli iz sedmih slam, barvane iz osmih slam, pletli pa so še druge kite iz petih, devetih, šestnajstih, sedemnajstih in celo iz enaindvajsetih slam. Pletli so tudi posebne kite, nazobčane na eni ali na obeh straneh, ki so se imenovale sak ali cikcak kite. Nekdaj, ob koncu prejšnjega stoletja, so znali plesti do 80, nekateri celo do 120 različnih vzorcev. Peter Melitzer je leta 1859 v naše kraje prinesel nove vzorce, ki so zelo zvišali vrednost izdelka. Domačine je naučil plesti črno-bele kite in jih odkupoval po še enkrat višji ceni kot navadne. V hribovskih predelih so nato pretežno pletli kite, v ravninskem delu pa so slamnike šivali in jih nato v tovarnah dokončno oblikovali ter poslali na tržišče. Tujci so že kmalu ugotovili tržno vrednost in dobiček. Tako so nekateri podjetniki s Tirolske v razmeroma kratkem času postavili v Domžalah sodobne slamnikarske tovarne in odločilno posegli v javno življenje v Domžalah. V tovarnah so tujci poskušali čim več iztisniti iz naših ljudi, tako da se je nezadovoljstvo nad tujci stopnjevalo. Vse slabše gospodarske razmere, splošna gospodarska kriza in nezadovoljstvo zaposlenih je pripeljalo do znane stavke, pod vodstvom tedanjega župnika Franca Bernika (30. septembra 1907), ki se je končala v korist delavcev. Bernik je v svojem poročilu zapisal, da so bile razmere med tovarnarji in delavci urejene in brez krivic vse do leta 1918, ko je slamnikarska industrija začela pojemati. V zimski sezoni 1917-1918 so v Domžalah obratovale samo še štiri tovarne. Po razpadu Avstrije so se razmere v slamnikarski dejavnosti še naprej slabšale, zlasti za velika tirolska podjetja. Oblast jugoslovanske države je tuja podjetja nacionalizirala. Po prvi svetovni vojni so se razmere v domžalski slamnikarski industriji in tudi drugod zelo spremenile. Nove državne meje so prinesle nove carine in trg v Evropo se je naenkrat zaprl; zlata doba domžalskega slamnikarstva se je bližala koncu. Slamnikarske tovarne in obrtne delavnice so druga za drugo začele izdelovanje slamnikov opuščati. Slamnikarstvo so zamenjale druge dejavnosti. Kljub hitremu propadu je slamnikarstvo Domžalam prineslo tolikšen napredek, da starejši domačini še sedaj radi povedo, kako so Domžale zrasle na slamnikih. Janez Stibrič DRUŠTVO iZGNANCEV 10. oktobra v Malo Nedeljo Društvo izgnancev Domžale je obiskalo slovesnost, ki jo je ob 70-letnici začetka izgona Slovencev v drugi svetovni vojni pripravila organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 na Koroškem. Prvo srečanje koroških izgnancev je bilo v Radljah ob Dravi. Organizatorji so pripravili lep kulturni program ter razstavo o izgonu Slovencev in nasilju nad drugimi slovanskimi narodi med drugo svetovno vojno. Številni udeleženci smo bili navdušeni nad organizacijo srečanja, katere del je bil namenjen tudi obujanju spominov na težke dni v drugi svetovni vojni, ko je bilo v taborišča odpeljanih veliko slovenskih družin. Sicer pa Društvo izgnancev Domžale nadaljuje s svojimi aktivnostmi. Tako bomo v ponedeljek, 10. oktobra 2011, v skladu s programom obiskali Bioterme v Mali Nedelji in se ob tem zaustavili tudi ob nekaterih zanimivostih in znamenitostih tega dela naše dežele. Vsem članom in članicam želimo prijetno jesen! D. I. OBMOČNO ZDRUZENJE Rdeči križ Domžale ponovno ustanavljamo novo prostovoljno ekipo prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Domžale, ki bo delovala in nudila laično prvo pomoč v okviru civilne zaščite na področju občine Domžale in na kriznih žariščih v Sloveniji. Vabimo predvsem mlada dekleta in fante. Prijave s kratkim življenjepisom, rojstnimi podatki, bivališčem in telefonsko številko pošljite na naslov: domzale.ozrk@ozrks.si, in sicer do konca oktobra 2011. Informacije dobite na tel.: 01 729 - 2333. 30. september 20ii društva 7 ARBORETUM VOLČJI POTOK Lep v vsakem letnem času - v jeseni še posebej Krošnje dreves v parku Arboretum Volčji Potok se sramežljivo ode-vajo v pisane barve jeseni. Mnogim obiskovalcem jesen v parku predstavlja enega ljubših letnih časov, saj jih navdušuje s svojo barvitostjo. Ze res, da so jesenski dnevi mnogokrat melanholični, a ko se dvigne megla in posije sonce, lahko občudujemo pisano barvno paleto, s katero narava ustvarja raznovrstne vzorce. Jesen je letni čas plodov - tudi v arboretumu mnoga drevesa in grmovnice že krasijo raznoliki plodovi in vas vabijo, da se sami prepričate, da je v Arbo-retumu Volčji Potok vsak dan kaj novega. Tudi jeseni obiskovalcem poleg izobraževalnih vsebin nudijo možnost aktivnega in ustvarjalnega preživljanja prostega časa. V parku so preko celega leta prirejali različne prireditve, ki so bile namenjene obiskovalcem vseh starostnih skupin. Še posebno veseli so, če jih obiščejo mlade družine, ki želijo v arboretu-mu preživeti prosti čas in se učiti novih stvari. In teh v letošnjem letu ni bilo malo, napovedujejo pa, da bo z njimi bogata tudi letošnja jesen. Razstava buč in eko tržnica Tako vas vabijo na razstavo buč, ki je že tradicionalna. Letošnja tema so živali in portreti znanih Slovencev. Razstava se nahaja pri Upravi. V drugi polovici septembra in 2. oktobra so med vikendi organizirali Eko tržnico, namenjeno predstavitvi eko kmetij in podjetij z eko, bio oz. organskimi izdelki. Ujemite zadnjo priložnost in obiščite predstavitve eko in bio izdelkov, 2. oktobra. Razstava tropskih metuljev Zaradi toplega vremena in velikega zanimanja so podaljšali razstavo tropskih metuljev v rastlinjaku za staro upravo. Vabijo vas, da si ogledate monarhe, modre morfe, sovje-oke metulje in druge vrste tropskih metuljev. Prepustite se njihovi lepoti in pisani raznolikosti. Morda boste v rastlinjaku našli tudi Atlasa atta-cusa, nočnega velikana z zavidljivim premerom kril. Vabljeni k nakupu Vabljeni k nakupu okrasnih rastlin, vrtnega dekorja in revije Vrtnar. Vsak teden pripravljajo novo akcijsko ponudbo - 50 %. Novost v spletni trgovini je bogata ponudba spomladanskih čebulnic. Na prodaj je več kot 50 sort tulipanov, ponujajo tudi narcise, hrušice, žafrane, irise, luke in hijacinte, pripravili pa so tudi nasvete za nakup in sajenje spomladanskih čebulnic. Trenutno je možen nakup po povzetju ali osebni prevzem v vrtnem centru Arboretum. Vsak kupec spletne trgovine prejme darilo v vrednosti 20 odstotkov nakupa! Dobrodošli tudi na spletnih straneh. Če želite prejemati obvestila o dogajanju v Arboretumu Volčji Potok, se lahko na prvi strani njihove spletne strani prijavite na e-obveščanje ali pa postanete prijatelji Arboretu-ma na Facebooku. Dobrodošli v Arboretumu Volčji Potok! V. poyabílo Nad bučami so navdušeni vsi. Otroci bodo navdušeni nad živalskimi bučami, fantazijsko postavitvijo buč in strahci, odrasli pa se bodo nekaj časa gotovo zadržali pri karikaturah znanih Slovencev. Prvi je bil na buči gospod France Bučar, kar ni bilo naključje. Petdeset karikatur je narisal Igor Ribič s sodelavci. Obiskovalci lahko glasujejo, kateri obraz jim je najljubši, in sodelujejo v nagradni igri. Vse dogajanje okoli buč je v pokritem in odprtem prostoru med staro in novo upravno zgradbo. Dobrodošli! Arboretum Volčji Potok Arboretum volčji Potok dobiva novo obleko ČLANI SRD KONFIN Aktivni tudi med počitnicami Dva meseca šolskih počitnic je v trenutku minilo. Še posebno za vse člane Športno-rekreativnega društva ŠRD Konfin - Sv. Trojica. In kaj vse smo počeli? Nabirali smo zdravilna zelišča, želi pšenico, udeležili smo se »golažijade« ob prazniku KS Dob in pripravili smo taborjenje v naravi. Nabiranje zdravilnih zelišč je tudi letos vodila izkušena članica Irena Bratovž. Ze pred mnogimi leti so se naši predniki zavedali, da spomladi in poleti cvetijo številne rastline, ki imajo za naše zdravje mnoge koristne učinke. S številnimi raziskavami in znanji vemo vedno več o posamezni rastlini, o njenem koristnem in tudi nezaželenem učinku na človekovo zdravje. Zaradi vedno bolj onesnaženega okolja pa se pojavlja dodatno tveganje glede učinkovitosti in varnosti zdravilnih rastlin. Ko se odločimo za domačo uporabo zdravilnih rastlin, se moramo zavedati, da jih je treba res dobro poznati, saj so si mnoge zelo podobne, nekatere pa so zelo strupene. Zato je zamenjava lahko usodna. Osnovni napotki za nabiranje zdravilnih rastlin Vedno nabiramo samo znane rastline, ki niso zaščitene. Rastlin ne nabiramo ob cestah in onesnaženih rekah. Nabiramo jih največ za eno leto, saj s časom izgubljajo učinek. Za prehrano uporabljamo, čim dlje je mogoče, sveža zelišča. Vedno nabiramo tiste dele rastlin, ki jih potrebujemo, in pri tem pazimo, da ne poškodujemo korenin. Nabranih rastlin ne tlačimo v vrečko. Posušene rastline shranimo v kartonski, stekleni ali keramični posodi. Za shranjevanje izberemo suh, temen in hladen prostor. Ko rastlino utrgamo, v njej preneha življenje. Začne se razkrojevalno delo kvasil in drobno-živk, ki pokvarijo vrednost zdravilne zeli, če tega pravočasno ne preprečimo. Najpogostejši način preprečitve je sušenje, saj s tem, ko rastlini odvzamemo vodo, onemogočimo kvasilom in drobnoživkam razkroj, ker brez vode ne morejo živeti in se razmnoževati. Gotovo velja spoštovati priporočila, da nabiramo samo tiste zdravilne rastline, ki jih dobro poznamo, in ob najmanjšem dvomu se posvetujemo s farmacevtom ali pa se včlanimo v najbližje zeliščarsko društvo, kjer se bomo podrobno seznanili z zakonitostmi zeliščarstva. Delavnica žetve pšenice Na delavnici žetve pšenice smo se člani društva opremili v delovne predpasnike in slamnike ter odšli na najbližjo njivo s pšenico. Zetev sodi med težja in pri večjih kmečkih posestih tudi med več dni trajajoča dela, pri katerih so si kmetje vse do uvedbe kosilnice med seboj pomagali. Število žetvenih strojev je v zadnjih letih močno naraslo, kljub temu pa ugotavljamo, da po številnih, zlasti pa gospodarsko šibkejših, odročnejših in hribovitejših krajih, še žanjejo na roke s koso ali s srpom. Zetev je v kmetijstvu izraz za spravilo zrelega žita. Na splošno v izraz spadajo tudi dejavnosti, ki sledijo sami košnji žita, čeprav danes večino tega dela opravijo kombajni že na polju ali njivi istočasno. Tradicionalna oblika žetve, ki smo jo pripravili člani ŠRD Konfin - Sv. Trojica, je bila bolj kot ne simbolični prikaz in tudi družaben dogodek v kmečkem okolju, povezan z mnogimi ljudskimi običaji, ki v dobi mehanizacije izginjajo. Tabor za najstnike in najstnice V mesecu avgustu smo pripravi- Čuparija ^^ je nov frizerski salon v Domžalah Čuparija je na novo urejen in odprt frizerski salon v Domžalah, kjer je bil salon že »od nekdaj«. Nekoč je v tej hiši strigel Anton Juhant, ki je mojstrsko spričevalo pridobil pred skoraj 60 leti, v sredini septembra letos je v isti hiši prenovljen frizerski salon »odklenil« Robi Juhant, mlad in podjeten frizerski mojster, ki za sebe pravi, da je »zrasel« v dedko-vem frizerskem salonu. Najdete ga v isti stavbi, kjer je priljubljena domžalska kavarnica MJ, galerija Mojca Majolca in Zavarovalnica, pri stavbi policije v Domžalah. Robi pravi, da se najraje ukvarja s strankami, ki vedo kaj hočejo, kljub mladosti škarje in glavnik vrti v svojih rokah že skoraj deset let, posebnost salona pa je med drugim ta, da je odprt tudi ob nedeljah dopoldan. Frizerski salon je namenjen vsem; ženskam, moškim ter otrokom. Robi Frizer Robi in častni občan Občine Domžale, dr. Miroslav Stiplovšek poklic frizerja z veseljem opravlja, svoje bogate izkušnje si je nabral v vseh boljših salonih v Ljubljani in Domžalah. V zelo prijetnem am-bientu frizerskega salona, s simpatičnim imenom »čuparija«, se boste dobro počutili, z veseljem vas bodo uredili in se veselijo vašega obiska. RTA DELAVNICA Razumevanje sebe in sveta -človek, spoznaj samega sebe! Lepote največjega botaničnega parka v Sloveniji vsako leto obišče veliko obiskovalcev z vseh koncev Evrope, kajti v njem cveti preko celega leta mnogo cvetlic, ki očarajo sprehajalca. Park, ki se razprostira na osemdesetih hektarjih, ima s pokrajino usklajene nasade približno 2.500 dreves in grmičevja in je zato za obisk zanimiv v vseh letnih časih, saj obiskovalci prihajajo sem na sprehode vse od zgodnje pomladi do jeseni. Park pa ni brez obiskovalcev niti pozimi in mnogi opažamo, da park dobiva celostno podobo tudi pred vrati. Če so pred časom uredili obrežje potoka, so v teh dneh začeli urejati spodnji parkirni prostor, ki dobiva podobo, ki sovpada z urejenostjo parka. In tokrat smo se lahko tisti, ki se vozimo mimo, lahko prepričali, kaj pomeni imeti travo na metre, saj je zjutraj še razkopana okolica v večernem času že dobivala podobe travnika, ki ga bo treba kaj kmalu pokositi. Tako je Arboretum naredil še korak naprej, saj je ureditev parkirnih prostorov lahko tudi obraz vsega tistega, kar se skriva na celotnem območju, kajti prvi vtis pri prihodu pred ogledom je najpomembnejši. DJD Čas, v katerem živimo, nas z neverjetno hitrostjo prisiljuje - uči bolj zavestnega dojemanja sebe in sveta. Naši odnosi nam omogočajo videti naša prepričanja in so nam nujna v našem zorenju. Opazujmo se in ugotovimo: je naše odzivanje še na nezavedni ravni oziroma že zmoremo sebe in svet doživljati zavedno, polno, neosebno, iz ravni srca. Prepričanja, vzorci, navade ... nas nezavedno vedno znova pehajo v ponavljanja, v začaran krog. Ko začnemo zavestno opazovati sebe in svet, svoja prepričanja in jih prepoznavati v svojem delovanju kot nekonstruktivna, jih začenjamo zavestno spreminjati. To je pogoj razrešitve problema. Težava, s katero je bila ustvarjena, je lahko rešljiva le z drugačnim pristopom razmišljanja. To pa je že nova zavest - zavesten pristop, ki se porodi v srcu, v dobro sebe in drugih. Je dotik ljubeče vibracije srca, ki se daje srcu. Ne deluješ več iz JAZ-a OSEBNOSTI, za svojo korist, ampak iz neke nove, na novo odkrite celote, ki si in ki ni ločena od sveta ter drugih, ampak jo čutiš kot del Enega. Odkril si Resničnega sebe, kot tudi, kako dragocen del te Enosti si! Premiki, porojeni na zavedni ravni srca - duše, v čisti Ljubezni, so neskončna moč, ki vplivajo ne samo na nas, ampak se zlivajo na vse nas - globalno. Tako postaja- mo zavestni ustvarjalci Resničnega sebe in boljšega sveta. Vse je večno spreminjanje, le NAŠE BISTVO -ČISTA LJUBEZEN, ki je najvišje čustvo in ki nima svojega nasprotja, ostaja izpolnjeno, dovršeno. K tej izpolnitvi teži vsako srce! Ko dojamemo sebe na tej ravni, v tej globini, se naše odzivanje naše osebnosti spremeni in začne težiti k uresničitvi samega sebe na najvišji ravni. Vsak, ki zmore živeti sebe iz ravni srca, ki govori jezik srca, nenehno sproža pozitivne učinke in tako pomaga tudi drugim. Prebujenost v srcu je tista, ki lahko sproži in razreši osebno krizo in tudi krizo v svetu. V moči Ljubezni spoznavaš Resničnega sebe. Zavestno iščeš smisel življenja, odgovore, kdo si, kaj je tvoja naloga - poslanstvo v tem svetu. Resnica namreč je, da dokler ne spoznamo samega sebe, ne moremo spoznati sveta, in tudi, dokler ne znamo samemu sebi pomagati, ne moremo pomagati drugemu! Na koncu le še toplo povabilo vsem, ki v slutnji srca iščete pot do samega sebe, drugih ... na pogovorne večere: Razumevanje sebe in sveta ter meditacijo, ki bodo v tem šolskem letu vsak ponedeljek ob 16.30, v Galeriji Lenček, Karantanska 4, Domžale. Informacije na tel.: 031/724-639 (Marina Lenček). Marina Lenček li tabor v naravi, ki je trajal tri dni. Ker so se le tega udeležili predvsem najstniki in najstnice, je bilo potrebno narediti načrt, kje in kako bomo kampirali. Prostor je bil na območju, kjer smo lahko ljudi preprosto poiskali in jih v primeru kakršnekoli nesreče prosili za pomoč. In česa smo se naučili na taboru? S seboj imejte vedno dovolj toplih oblačil, ker so noči kljub visokim dnevnim temperaturam vlažne in mrzle. Nikoli ne pozabite niti na udobno spalno vrečo. V primeru, da v prihodnje načrtujete dopustovanje v šotoru, vam za lažjo odločitev, kaj se vam na kampiranje izplača vzeti, ponujamo še zbran spisek desetih stvari, brez katerih nikakor ne gre. To so: zemljevid, orodje (na primer majhno kladivo in lopata, vrv za obešanje perila plastenka vode, manjša zaloga hrane, oblačila v primeru dežja, vžigalnik, komplet prve pomoči, univerzalni švicarski nož, svetilka in dodatne baterije ter krema za sončenje in sončna očala. Marija Ravnikar Brezplačne delavnice za podjetnike začetnike Konec avgusta je Zavod za zaposlovanje ponovno razpisal subvencijo za samozaposlitev v višini 4.500 evrov. Večina podjetnikov svoje podjetje ustanovi prvega v mesecu, zato VEM točke, ki delujejo v okviru Centra za razvoj Litija, vsak konec meseca podjetnikom do konca letošnjega leta ponujajo brezplačne delavnice, na katerih boste pridobili vse ključne informacije. Kako se samozaposlim? • Ali naj registriram s.p. ali d.o.o.? (pomembne razlike) • Kakšno mora biti ime podjetja? • Kje imam lahko sedež in kako je s poslovnim prostorom? • Koliko dejavnosti lahko registriram in katere? • Kakšen je postopek registracije in koliko stane? • Katero obliko računovodstva naj izberem? • Kakšni so postopki po registraciji podjetja? • Kako in kdaj postanem zavezanec za DDV? • Kako pridobim za podjetje davčno številko? Informacije in prijave na brezplačne delavnice so možne po tel.: 08 3892 418 ali 01 8962 714 oz. e-naslovih domzale@razvoj.si ter info@razvoj.si. Datumi delavnic za podjetnike začetnike: Torek, 25. oktobra 2011, ob 16. uri, Sejna soba Občine Litija, Litija Sreda, 26. oktobra 2011, ob 17. uri, Obrtna zbornica Grosuplje, Grosuplje Četrtek, 27. oktobra 2011, ob 17. uri, Domžalski dom, Domžale Torek, 22. novembra 2011, ob 16. uri, Sejna soba Občine Litija, Litija Sreda, 23. novembra 2011, ob 17. uri, Domžalski dom. Domžale Sreda, 23. novembra 2011, ob 17. uri, Obrtna zbornica Grosuplje, Grosuplje 8 društva 30. september 20ii MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE Srečanje s prijatelji iz pobratenega Društva invalidov Izola Bilo je hladno sobotno jutro, toda naša srca so bila topla, saj smo odhajali na srečanje k dolgoletnim prijateljem. Peljali smo se mimo vinogradov, ki so večinoma že samevali. Le tu pa tam smo še videli kakšne trgače, ki so trgali za veselje. Letos se nismo srečali v Izoli, ampak smo imeli zbor na avtobusni postaji v Novi Gorici. Tu so nas pozdravili Medoobčinsko društvo invalidov Domžale, Ljubljanska cesta 106 a KORAKI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Zdrava telesna aktivnost je pomembna za ohranitev našega zdravja, zato vabimo člane, da se nam pridružite k usmerjeni psiho-fizični rekreaciji. USMERJENA TELOVADBA se izvaja z različnimi telovadnimi rekviziti stoje, sede in leže v društvenih prostorih: TOREK, od 18. do 19. ure za najtežje invalide (na vozičkih, berglah, hodulji) in telovadnici v OŠ ROJE PONEDELJEK, od 19. ure do 20. ure za aktivne člane ČETRTEK, od 9. do 10. ure za lažje invalide PETEK, od 19. ure do 20. ure za vse aktivne člane Zakaj hodim k telovadbi? Lažje premagujem vsakdanje težave. Hrbtenico znam čuvati. Nabiram kondicijo in ohranjam razgibanost telesa. Nisem sama. Nikoli ni prepozno začeti telovaditi. Imam ljudi, ki jih lahko prosim za pomoč, kadar sem bolna. Teden hitreje mine. Krepimo smejalne mišice. Ni me sram iti na cesto z berglami. Ohranjam svoje zdravje. Govorim o sebi. Sprejel sem invalidnost. Grem od doma. ŠPORTI PIKADO v prostorih društva vsako sredo, od 9. do 11. ure BALINANJE na Količevem torek, četrtek, od 9. do 11. ure BOWLING STRELJANJE KEGLJANJE ŠAH Vse dodatne informacije dobite na sedežu društva v času uradnih ur: sreda, od 15. do 17. ure in postregli z obilno malico. Po izrečeni dobrodošlici nas je izolski predsednik društva popeljal v neznano, v okolico stare Gorice. Z leti se je okolica zelo spremenila, ohranili pa so znamenito kostnico in kulturne objekte, ki ohranjajo kulturno dediščino naših zamejcev. Izolani so si ogledali grad Kromberk, kjer ima sedež Goriški muzej. Grad je bil sezidan v 16. stoletju, v renesančnem slogu in je v obeh vojnah pogorel. Sedaj je povsem obnovljen. V gradu je galerija starejše likovne umetnosti in stalna razstava primorskih likovnih umetnikov 20.stoletja. V poročni dvorani je čudovita slika Franca Jožefa I. Poročiš se lahko v dvorani ali na čudovitem vrtu; mi smo se kar ob navzočnosti Franca Jožefa I., le nevesta ni bila prava. V Solkanu in okolici so našli grobove od 4. do 7. stoletja. V muzeju imajo shranjene predmete, ki so jih dobili ob pokojnikih. Poleg ostankov iz grobišč imajo tudi predmete iz 19. in 20. stoletja. Zelo zanimiva je primerjava posode. Po ogledih Goric smo se ponovno združili pod Solkanskim mostom. Kako veličasten je nad zeleno Sočo in kako majhni smo bili mi pod njim. Prijetno utrujeni smo se odpeljali na kmečki turizem. Sledil je sproščen pogovor ob dobri hrani med vinogradi, o tem, kaj smo med letom doživeli in kako veseli smo vsakega snidenja. Navezali smo nove stike in si ob slovesu zaželeli zdravja in obilo dobre volje. Helena Weith Družinski izlet Člani Sožitja iz Mengša smo prvo septembrsko nedeljo obiskali enega najlepših in ekološko najbolj ohranjenih krajev Evrope, naravni park Plitvička jezera, ki ga sestavlja šestnajst jezer čudovitih modro-zelenih odtenkov. Jezera povezujejo steze in poti, po katerih smo hodili in uživali v lepotah in barvah narodnega parka. Z zanimanjem smo občudovali prelepa jezera ter opazovali življenje v njem. Najlepši vtis so na nas naredil mogočni slapovi, ki so padali preko skal. Sam park je na Unescovem seznamu naravne in kulturne dediščine in velja za najlepšo naravno znamenitost kraškega sveta na Hrvaškem. Zadovoljni ter polnih lepih vtisov in doživetij smo se odpeljali proti domu. Metka Mestek Majhne pozornosti naredijo dan lepši V četrtek, 1. septembra, so mnogi ponovno zakorakali v šolo, jaz pa sem se tokrat namenil na dan odprtih vrat Avtoservisa Kveder na novi Obrtniški ulici v Lukovici. Nič posebnega, bi dejal, če ne bi bil čas recesije in ne vem še česa, a si je mladi kolektiv zadal, da bo kljub temu smelo zakorakal v nove vode podjetništva. Njihovo začrtano pot so prišli podpret mnogi, med njimi tudi nogometaši NK Domžale, katerega po- krovitelj je Avtomehanika Kveder. Ja, lepo in prav, bi dejali, in vendar moram ob tem zapisati tudi pohvalo na njihov način dela. Ker je že tako, da ne pomisliš ravno na fotoaparat, ali ga imaš s seboj ali ne, sem jih z veseljem fotografiral in jim sliko za spomin poslal na njihov elektronski naslov. In tole, kar bom opisal, bi morali posnemati mnogi, saj sem takoj zatem dobil odgovor, da se mi zahvaljujejo za poslano fotografijo in me v soboto vabijo na nogometno tekmo, za katero me na moje ime že čakajo vstopnice na blagajni NK Domžale. Gesta, ki jo le malokrat zaslediš pri naših društvih ali drugih organizacijah, zato, dragi nogometaši, klobuk - še bolje - slamnik dol pred vami in čeprav nisem šel na tekmo, vam bom, če se še kdaj srečamo in skupaj fotografiramo, z veseljem poslal še kakšno fotografijo, kajti s takšnimi potezami, ki niso finančno veliko breme, dobivajo nogometaši prijatelje in zato tudi geslo: »Skupaj do vrha«. DJD SLOVESNO praznovanje 250 let posvetitve cerkve na Homcu Ze 250 let je od takrat, ko je knezo-škof grof Attems na vrhu Homške-ga hriba posvetil cerkev Marijinega rojstva. To lepo okroglo obletnico smo v nedeljo, 18. septembra 2011, župljani praznovali z velikim veseljem in ponosom. Naša župnija in z njo cerkev ima bogato in zanimivo zgodovino, ki sega veliko dlje kot 250 let v preteklost. Zapisano je, da je leta 1419 proti večeru ovčji pastir zaspal na tem »holmcu«, ko je zaslišal angelski glas. V nadzemeljski svetlobi se mu je prikazala Devica z nebeškim detetom. Naslednji dan je v vasi povedal, kaj je videl in začeli so zidati majhno kapelo. Ker je ta sčasoma postala premajhna, so v letih od 1722 do 1728 pozidali novo cerkev v baročnem slogu z veliko kupolo. Nova cerkev je bila posvečena 1. avgusta 1761, za obletnico prazno- Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška in Knjižnica Domžale vabita na brezplačno delavnico Moč javnega nastopanja, ki bo v soboto, 8. oktobra 2OII1, od 9.30do 12. ure v Knjižnici Domžale. vanja posvetitve pa je bila določena kvatrna nedelja v jeseni. Na ta praznik smo se v župniji pripravljali tako notranje kot zunanje. Gospod župnik Lojze Hostnik je organiziral tridnevnico, v kateri smo z različnimi gosti premišljevali o treh Božjih krepostih: veri, upanju in ljubezni. Duhovni nagovori so nas notranje obogatili, skupno urejanje okolice cerkve, njeno krašenje, spletanje vencev, postavljanje mlajev ... pa nas je še bolj povezalo med seboj. Slovesno praznovanje je v soma-ševanju z domačim župnikom in Antonom Rojcem vodil arhidiakon, msgr. dr. Franci Šuštar, domačin, ki je zadnji pred 26 leti obhajal novo mašo v tem svetišču. V pridigi je dejal, da je naša cerkev na vrhu hribčka Delavnico bo vodil vsestranski dramski igralec in novinar Žiga Čamernik. prijave: senta@rta.si Vljudno vabljeni. sredi široke ravni od daleč videti kot smerokaz, ki vabi in kliče vernike v svoje zavetje in jim kaže pot v nebo. Sem so že od nekdaj radi prihajali romarji od vsepovsod, saj so tu čutili posebno Božje in Marijino varstvo. Le kako ga ne bi, saj je že leta 1528 prof. Orožen v Slavi Vojvodine Kranjske pisal o Turkih, ki so bili tepeni na Homcu. Druga zgodba pripoveduje, da so se Turki, hoteč naskočiti cerkvico na Homcu, morali sredi gore obrniti, ker so se konjske podkve vdirale v zemljo. Na Homcu so bili premagani tudi Francozi. Ko se je tu na mali šmaren leta 1813 začel boj s topovi, je rekel avstrijski general: »Le nič se ne bojte, dokler je na Homcu Mati DIC KECELJ D.O.O. D O M Ž A L E Vodnikova 3a, 1230 Domžale Tel.: 059 091 772 dickeceli@siol.net SPECIALISTIČNE AMBULANTE: ULTRAZVOČNE Dermatovenerološka PREISKAVE: Flebološka Srca Zdravljenje kroničnih ran Vratnih arterij Internisticna Ven nog Pulmološka Trebuha Alergološka Ščitnice Kardiološka Mehkih tkiv Nevrološka Prostate Otroška pulmologija in Alergologinja RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI ZA VODSTVENE DELAVCE LASERSKI POSEGI NA KOŽI božja.« Avstrijci so imeli v cerkvi sveto mašo, dva prisotna častnika sta položila svoje sablje na oltar v križ, molila in prosila Marijo za pomoč. Ko se je vnel boj, so Francozi izgubili ves pogum, ker so sredi avstrijskih vojakov zagledali prelepo ženo s krasnim vencem na glavi. Bila je baje sama Mati božja. Francozi so bili premagani in so bežali čez Rašico in proti Kranju. V znamenje hvaležnosti za to zmago je avstrijski poveljnik podaril cerkvi na Homcu svečnike. Deset svečnikov, ki jih uporabljamo še danes, je res iz leta 1813. Po končani slovesnosti se je praznovanje nadaljevalo pred cerkvijo, kjer smo ob mnogih dobrotah, ki so jih napekle in pripravile domače go- spodinje, poklepetali med seboj in prisluhnili pesmi zvonov, ki je po dolgem času spet zazvenela izpod rok pritrkovalcev. V spomin na ta slovesni dogodek je vsak od prisotnih dobil knjižico o zgodovinskih podatkih župnijske cerkve Marijinega rojstva na Homcu in o življenju v naši župniji v preteklosti, ki sta jo ob tej priložnosti izdala Zupnija Homec in Kulturno društvo Jožeta Gostiča Homec. Kar v njej lahko preberemo, nas samo še bolj utrjuje v prepričanju, da je homška cerkev kot Božja hiša in kot stavba z bogato zgodovino vredna, da jo ohranimo, spoštujemo, jo imamo radi in se zanjo Bogu zahvaljujemo. Andreja Šuštar . igrflloc urice ™ l^rerfšolsfce otroke od leta Aalje ter stnrše/sferbnike/ ^ dedke in babice vseh starosti vabimo na ^ •' ig)r®loe CDr^c®' • • ^snbn urin ihhio pmlviifonM otgunMmm • ^mv o* okiobm iHn In kabicg vljuilno ««kima, i» v mM • • adnik tetov alberti) tomba drama rudlia šeliga STARO-JUDOVSKI KRAU GRŠKO SVETIŠČE, TEMPEU seštevek nasprotje pasive KRAVJI GLAS DARJA ŠVAJGER erazem lorbek PRISTANIŠČE v J. ŠPANUl dune lane MUSLIMANSKA VERA SPLOŠNA RAZVOJNA SMER izvajalec ankete NEigiANJi SMUČARSKI GOLD-BERGER OTOKU HOKAIDU LEVI PRITOK OBA V ZAHODNI SLOVm MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB VODHEUICA ODDAJE PREVERJENO NA POPTVARKO 12 iz življenja in dela političnih strank 30. september 20ii OB 20.0BLETNICI SAMOSTOJNOSTI Srečanje stranke SLS v Drežnici Iz Ljubljane smo se odpeljali po stari cesti do Idrije, kjer smo si ogledali mestne znamenitosti, nadaljevali pot do Cerknega, naredili kratek postanek in nadaljevali pot do Kobarida, kjer smo si v mestu v dolini Soče ogledali muzej 1. svetovne vojne. Zapeljali smo se v vasico Drežni-ca, ki leži pod Krnom, kjer smo se udeležili slavnostnega govora predsednika SLS mag. Radovana Žerjava ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. Sledila je sveta maša v cerkvi in prečudoviti koncert Slovenskega okteta, ki je imel še posebno kvalileto zaradi nadvse akustične cerkve. Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav je povedal, da je današnji čas izhodišče, da se pogovarjamo, povežemo in sodelujemo. Vse pozitivno moramo znati pripeljati skupaj, uporabiti predvsem zdravo kmečko pamet in zavihati rokave - družno, tako na ravni države kot v vseh sferah civilne družbe. Verjame, da se bomo tako samozavestneje soočili s problemi, ki niso lahki, uspešno preskakovali ovire, ki čakajo Slovenijo na prelomu njenih dvajsetih let. Pravi, da smo v Slovenski ljudski stranki pripravljeni na ta izziv. Če nam boste dali podporo tudi na prihodnjih volitvah, bomo gledali naprej in se posvetili vsem potrebnim ukrepom, ki bodo izvili državo iz krča težkih gospodarskih razmer, predvsem pa v Slovenijo prinesli socialno pravičnost. Tisto pravičnost, ki jo potrebujemo ljudje, kot posamezniki, mladi, družine, kot zaposleni in brezposelni, delodajalci, starejši, bolni in invalidi. Socialno pravičnost, kjer ne bo več množičnih krivic, ko nekateri izigravajo sistem in pridobivajo neupravičene koristi, medtem ko tisti, resnično pomoči potrebni, marsikdaj doživljajo krivice. In pravičnost v poslovnem okolju, ki mora biti tudi prijaznejše, ki jo potrebujejo podjetja za uspešnejši razvoj in pošteno konkuriranje na trgu ter pravičnost države do vsega svojega okolja, ki mu služi: gospodarstvu, ljudem, državni suverenosti, slovenski kulturi in narodni identiteti. Če danes povežemo vse pozitivne sile, ki jih imamo, lahko že jutri premagamo gospodarsko krizo. Mag. Radovan Žerjav, predsednik stranke SLS, ob 20. obletnici slovenske samostojnosti, ki jo praznujemo letos, vsem želi ponosen spomin na čas demokratizacije in osamosvojitve ter pozitivnosti in poguma, da skupaj in v sodelovanju najdemo moč za izzive tudi današnjega. Justina Koprivšek SDS DOMZALE »Enaki med enakimi -je ^lin^a -m^odrih!« modrost izkušenih Ko so bili državljanke in državljani Republike Sloveniji že skoraj do konca prepričani, da se v slovenski politiki čudeži nikakor ne (z)morejo dogoditi, se je vendarle dogodil torek, 20. septembra 2011. Dan, ko je v slovenski politiki, po dolgem času, zadišalo po - normalnosti. Poslovilni nagovor, ki ga je pred poslanke in poslance Državnega zbora RS izlil Borut Pahor, je še izzvenel kot nekakšna nerazumljiva nerealnost, a glasovanje, javno glasovanje, je dalo slutiti, da je »vrag šalo (resnično) vzel«! Slovenski narod je dobil legalno in legitimno priložnost, da se v naši deželi vendarle lahko ustvarijo pogoji za nekaj - normalnega. In take pogoje je ne le primerno, temveč resnično NUJNO ustvariti in to takoj! Vsakršno zavlačevanje, kot posledica strahu pred ne vemo čem, kot posledica pritlehnega figo v žepu držečega manipuliranja z vsem in z vsemi, kot posledica nerazumnega oklepanja oblasti za vsako ceno, je edino in samo nečloveško podaljševanje neke nore agonije in nekakšno umiranje na obroke! Zdaj resnično ni čas za nič drugega, kot za strnitev vsega dobrega, poštenega, razumnega, modrega, iskrenega, delavoljnega in prepričanega v to, da se preprosto da. Tudi (ali predvsem!) - drugače! Bolje, bolj neposredno odgovorno, razumneje, koristneje za vse, ne le za nekatere. Zdaj je čas, ko je NUJNO slovenskemu narodu na glas, jasno in nedvoumno pojasniti, da vsi slovenski politiki le nis(m)o iz istega testa! Da je vredno, resnično vredno zaupati iskrenim namenom povezovanja in graditve vsega dobrega, na temelju zaupanja vrednih sodelovanj! Nikakor ne razdvajanja. Zdaj je čas, ko je NUJNO, če je le mogoče enkrat za vselej, prekiniti z vsem negativizmom, ki ga sejejo naokoli ljudje, ki jim je obče dobro »španska vas«. Zdaj je čas, ko je NUJNO slovenskim ljudem dopovedati, da so nekateri pač, žal, dobesedno zafurali, kar se je zafu-rati dalo in bodo morali zdaj to spre-videti in se umakniti tistim, ki znajo bolje, odgovorneje, bolj učinkovito in bolj realnosti zavezano. Zdaj je čas, ko je NUJNO soljudem pokazati, da je vsesplošno negativistično posploševanje, vsega, kar je slovenska politika, le skrbno načrtovan in preko medijev med ljudi načrtno lansiran kvazi-po-šten politični manever vseh tistih, ki se jim tla pod nogami preklemansko tresejo, tako zelo, da jih kar spodnaša. Zdaj je tisti usodni razvojnostno priložnostni čas, ko je NUJNO stopiti pred ljudi brez vsakršnih mask in brez zlih manipulantskih namenov in jim jasno in glasno ter do konca nedvoumno povedati, da s(m)o še ljudje v slovenski deželi, ki jim(nam) ni vseeno, ki zna(m)jo in zmore(m)jo več in predvsem veliko bolje! Zdaj je tisti tako zelo težki čas, ko je preprostim ljudem, NUJNO povrniti vero in upanje v nekaj, kar je na dosegu roke, v nekaj, kar JE možno, v nekaj, kar jim je bilo tako perfidno leta in desetletja namerno krateno in jemano. Zdaj je čas, ko je ljudem NUJNO pokazati, da je politika lahko, resnično lahko, tudi to, kar bi MORALA BITI - v službi ljudstva. Zdaj je čas, ko je našim ljudem NUJNO povedati, da nekatere države, o katerih se bolj malo piše v slovenskem časnikarstvu (v mislih imamo predvsem razvite države severa Evrope!), vsakodnevno, že danes in že leta in leta, udejanjajo hipersocialno sožitje v maniri lastnega dela, ne v maniri socialnih transferjev. Do so države in sistemi na zemeljski obli, kjer je vsesplošna morala (in iz nje izhajajoča etičnost) na tako visokem medsebojnem nivoju vsesplošnega družbenega konsenza, da nikomur ne pade niti na pamet, da bi šel in zlorabljal nekaj, kar so vsi gradili stoletja! Zdaj je čas, ko MORAMO odgovorno in zavestno, s čutom za prav in za dobro, stopiti, kot eden, na volišča in narediti to deželo ljudem prijazno in dobro. Zdaj ni čas za jamranje in skrivanje! Niti ni čas za volilno abstinenco. Zdaj je čas, ko bodo naši glasovi resnično šteli! Ne zapravimo tega časa, ljudje! Robert Hrovat predsednik OO SDS Domžale OO ZARES DOMŽALE Kako naprej -razmišljanja Da je delo vrednota se sicer na deklarativni ravni strinjamo vsi, čeprav nam dnevno dopovedujejo. Da je naše delo predrago in so zaradi tega naša podjetja nekonkurenčna. Postavlja se vprašanje, če je delo še vrednota, če nihče ni pripravljen plačati poštene cene zanj. Vsakdanja praksa zares nam kaže, da se je delo sprevrglo iz vrednote, v predmet razslojevanja in izsiljevanja v slogu, če ne boš delal za to ceno, bom pa dobil drugega, jih tisoč stoji v vrsti. Imeti delo dandanes ne pomeni, da boš tudi prejel zasluženo plačilo, če pa že, ni nujno da se da s tem plačilom tudi dostojno živeti. In rešitev? Univerzalni temeljni dohodek (UTD) kot element socialne pravičnosti in temelj osebne svobode človeka Kaj je UTD? Univerzalni temeljni dohodek je univerzalen, individualen, nepogojen ter časovno neomejen dohodek, ki ni vezan na delo. Ker je UTD individualen, je izplačan vsakemu posamezniku in ne gospodinjstvu. Prejemajo ga vsi člani skupnosti, ne glede na dohodek, uspešnost, premoženjsko stanje, učinkovitost dela, pripravljenost sprejeti nujeno delo ... (Daniel Popovič: niverzalni temeljni dohodek: načelo vzajemnosti in pravičnost; http:// zofijini.net/Daniel%20Popovic.pdf). Stvar resne razprave in analiz pa je, med drugim, tudi višina UTD. Da bi dosegli cilj, bi moral biti UTD vsaj v višini eksistenčnega minimuma. poi Un Delo postaja vrednota v drugačnem smislu. Nič več kot pravica, ki zagotavlja posamezniku preživetje, temveč čedalje bolj kot socialna pravica biti vključen. Izziv za bodoči razvoj socialne države bo v prihodnosti -kako zagotoviti kvalitetno in kreativno izrabo časa. Tu pa je ponovno na mestu razmišljanje o univerzalnem dohodku. Ne samo kot nadomestilo za neko krajše obdobje, temveč kot državljanska renta skozi vse življenjsko obdobje. Problem bo postal ne samo borba za preživetje ampak organiziranje in izraba ''preveč'' prostega časa in predvsem socialna vključenost. Brez hitrega in predvsem socialno pravičnega ukrepanja bomo priča (se že dogaja okoli nas) najbrž največjega razslojevanje v zgodovini človeštva. O posledicah neukrepanja lahko vsak sam razmisli. Moramo biti stvarni, a hitri. Najprej moramo pregledati, ovrednotiti in najti konsenz, kaj so tiste minimalne potrebe prebivalcev, ki še zagotavljajo človeka vredno preživetje in katere mora država z raznimi ukrepi, tudi z ukrepi socialnih politik, zagotavljati. Najti moramo način, kako to v realnem času to tudi zagotoviti. UTD je idealna rešitev. Moramo biti pogumni in se zazreti v prihodnost, preko ozkih, dnevnopolitičnih preigravanj. Le tak način razmišljanja, dejansko naravnan na človeka, posameznika, bo na koncu dal neko novo dimenzijo slovenski politiki. Analiza Valerije Korošec: Predlog UTD v Sloveniji, Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, pa prinaša tudi konkretne analize in primerjave in je dobra osnova za resen pristop k uveljavljanju UTD. Kaj je UTD in kaj bi njegova uveljavitev pomenila v slovenski družbi? O tem si lahko več preberete na spletnih naslovih: http://www.zofi-jini.net/Predlog%20UTD%20v%20 Sloveniji.pdf, http://zofijini.net/utd. html in http://zofijini.net/Dani-el%20Popovic.pdf. Marjan Mirai Predsednik OO Zares Domžale PETER VERBIC - LISTA ZA DOMZALE Prekratke počitnice za velike komunalne projekte Poletje in čas dopustov se počasi končujeta, sočasno pa se začenja tudi aktivno delo v občinskih odborih in Občinskem svetu. Kljub poletnemu premoru so se odvijale redne aktivnosti na vseh pomembnih projektih, ki so terminsko opredeljeni in si posledično ne morejo privoščiti že prej omenjenega oddiha. Na 3. seji Odbora za komunalno dejavnost in varstvo okolja smo se seznanili z vsebinskim okvirjem in stanjem pripravljenosti pri projektu »OP ROPI«, čigar rdeča nit je odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Kamnik. V projekt so poleg že omenjenih občin vključene tudi občine Moravče, Komenda, Cerklje na Gorenjskem, Trzin in Mengeš. Občine pri projektu združuje skupen cilj, to je priključitev novih 13.091 priključnih enot do leta 2015. Poleg tega bo potrebno zgraditi tudi kanalsko omrežje ter nadgraditi CČN Dom-žale-Kamnik, da bo lahko sprejela vso odpadno komunalno vodo. Poudariti je potrebno, da je trenutno to eden od glavnih projektov občine, ki zahteva mnogo pozornosti in truda, da bo uspešno realiziran. Celoten znesek za projekt je prevelik zalogaj za same občine, zato se večinsko financiranje pričakuje s pridobitvijo EU-sredstev Kohezijskega sklada 2007-2013. Celotna vrednost investicije je ocenjena na skoraj 18 milijonov evrov. Zato je potrebno pri celotnem projektu pravočasno in v predpisanih rokih pripraviti in oddati popolno vlogo za dodelitev sredstev, kar je bilo 10. avgusta 2011 tudi storjeno. S tem smo izpolnili vse zahtevane kriterije, kar pa vseeno ne pomeni, da ne bo potrebna pridobitev še določenih dodatnih soglasij, v kolikor jih bo na podlagi razpisa razpisna komisija zahtevala. Kot primer tu velja omeniti Občino Moravče, kjer je zaradi zahtevnosti terena in razpršenosti gospodinjstev kompletna izvedba programa težja. V Občini Kamnik zaradi velikega števila različnih lastnikov zemljišč niso pridobljene vse služnostne pogodbe za izgradnjo kanalizacije, kar pa ne predstavlja večje ogroženosti za izvedbo celotnega projekta. Pereč problem, še posebej v jesenskem času, ko so padavine izdatnejše in napolnijo rečne struge in vodotoke, so meteorne vode. Tu moram opomniti, da je bila v poletnem času dana obljuba za saniranje vseh ključnih področij, ki bi zagotovila protipoplavno varnost. Nekaj teh področij se je res saniralo, velik del prvotne obljube pa je ostal le na papirju, najverjetneje zopet zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Zaradi tega lahko le upamo, da nam bo to jesen narava prizanesla in nas ne bo kaznovala s preobilnimi padavinami ter nam bo tako poklonila dodaten čas za celotno sanacijo tudi manjših vodotokov, ki so sedaj v nemilosti posameznikov. Ti sedaj urejajo in čistijo strugo z brežinami, kot jih je volja, nekateri pa celo posegajo v strugo ter si na ta način povečujejo svoj življenjski prostor. V bodoče bi bilo smiselno redno nadzirati in kontrolirati urejenost vodotokov in ne samo čakati! Metod Marčun občinski svetnik OO DESUS Zakaj UTD? Razlogov je veliko Prvi razlog je naša stvarnost. Veliko naših državljanov je nezaposlenih, veliko zaposlenih prejema plače na ravni življenjskega minimuma ali pa še teh ne. Veliko upokojencev živi na robu eksistenčnega minimuma, nekateri tudi pod njim, nekateri (iz različnih razlogov) ne prejemajo ničesar. Samo dejanska materialna neodvisnost, ki zagotavlja preživetje (eksistenčni minimumu), daje posamezniku možnost odgovornega odločanja o samem sebi in svojem delovanju. Odpadel bi strah pred izgubo zaposlitve. Čakanje na zaslužene plače po več mesecev bi postalo preteklost. Ob zavedanju, da delavci lahko kadarkoli prenehajo z delom, ker imajo zagotovljen eksistenčni minimum, pa bodo tudi delodajalci postali odgovornejši. Drugi in dolgoročno pomembnejši razlog je opisal znani sodobni sociolog Beck že pred dobrim desetletjem. Napisal je, da bo po enem izmed možnih scenarijev prihodnosti dela in delovnih mest delala le peščica ljudi, ki bodo visokokvalificirani in visoko motivirani. Ostali pa bodo živeli od državljanskih rent in se ''zaposlili'' z opravljanjem prostovoljnega dela. Ti časi se nam hitro približujejo. Bojazen da bo, ob hitrem tehnološkem razvoju in razvoju robotike (tudi za domačo rabo, kot pomoč pri vsakdanjih opravilih), ostalo človeku res samo še visoko intelektualno delo, je še kako na mestu. Sčasoma večina ljudi ne bo imela dela, vsaj v tradicionalnem pojmovanju dela ne. Ne bo več prihodkov iz dela in ne več pokojnin na podlagi preteklih prispevkov od prihodkov na bazi dela ^ vsaj za veliko večino ljudi ne. S tem bo tudi sedanji pristop k socialni politiki (ki bazira večinoma na prispevkih vezanih za delo) postal brezpredmeten. Domovina, ti si kakor zdravje! No, pa so pred vrati! Že spet - komaj smo na lokalni ravni vstopili v novi mandat, bomo morali očitno že predčasno izpeljati volitve za državni zbor. To v situaciji, v kakršni se je znašla naša država, ni enostavno narediti. V DeSUS Domžale se sprašujemo, kako pristopiti k volilnim aktivnostim? Koga kandidirati za državni zbor? Poslati kandidata/tko v borbo samo za pridobivanje glasov stranki ali zastaviti akcijo s ciljem uvrstitve v Državni zbor. Druga opcija zahteva mnogo aktivnosti, veliko nastopov in posledično tudi finančnih sredstev, ki jih seveda nimamo dovolj. Da bi se zadolževali - ne gre. Organi stranke so oblikovali celovit Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 21. oktobra 2011. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 12. oktobra 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail. ji Zvami že 15 let m L Računovodstvo Pavliha RAËunowansTvo Celovška 150, Ljubljana PAWUHA m: 041/682-727 prispevamo k vašemu dobičku www.pavliha.org volilni program, ki ga bomo sprejeli oktobra na kongresu stranke na Bledu. To je dobro, saj je tako stranka DeSUS pravočasno pripravljeni na volitve s konkretnim programom. V volilnem programu postavljamo v ospredje človeka in življenjsko okolje kot največji vrednoti. Naš program je zgrajen na načelih socialne in pravne države. Smo edina še preostala stranka s socialnim čutom, ki ga v programu prvič širimo na vse sloje prebivalstva in vse generacije. Obširno smo obdelali področje gospodarstva, ki mora temeljiti predvsem na lastnih surovinah in tržnih nišah z zadostno dodano vrednostjo ter vlaganjem v razvoj za povečanje izvoza. S soglašanjem politike z grabežljivimi lastniki o alokaciji proizvodnje je potrebno končati, zato bomo vzpostavili mehanizme za preprečevanja ustaljene prakse. Delo mora dobiti veljavo in ceno, preseči moramo sedanje podpiranje zveličavnosti in vrednosti kapitala. »Domovina, ti si kakor zdravje,« je dejal Cankar in to še kako drži, zatorej jo moramo temu primerno tudi varovati in negovati. Doslej se je dopustilo, da so lakotniki pobrali večino vitalnih »organov« (beri -podjetij). Nas v DeSUS-u skrbi, kje in kaj bodo delali naši vnuki - to, kar sedaj vidimo vodi samo v življenje - s trebuhom za kruhom. Zato smo se odločili, da tako ne more iti več naprej in takih potez v bodoče ne bomo več dovolili. Tudi doma mora biti delo in to produktivno. Pomembno mesto v programu je namenjeno socialni državi in javnim službam. Da bi uspeli vzdrževati ustrezno raven na področju javnih služb (šolstvo, zdravstvo, sociala), moramo veliko zadev organizacijsko poenostaviti, izločiti verige posrednikov, dvigati pa strokovno raven tam kjer je potrebna. Javne službe morajo ostati v večinskem obsegu v domeni države in ne bomo dovolili sprivatiziranja premoženja, ki ga je naša generacija gradila z večletnimi samoprispevki iz neto plač. Pomembno področje v našem programu je tudi državna organiziranost in uprava. Na tem področju vidimo mnogo problemov, ki jih bo potrebno odpraviti in »upravo« postaviti v obliko, ki bo občanom in podjetjem služila z žarom, voljo in hitrostjo pri reševanju zadev, ki je marsikateremu zaposlenemu v teh službah že dolgo nepoznana. Treba bo ukiniti kar nekaj namnoženih agencij, zavodov ipd. Inšpekcijske službe, policija, tožilstvo in sodstvo bodo morali biti učinkovitejši, seveda ob zagotovljenih pogojih neodvisnosti od politike in jasno zapisanih pristojnostih. Te tajkunske zgodbe bo treba učinkoviti obdelati in razkriti ter od akterjev zahtevati, kar ni njihovo. Državi, kjer so pomembni in hudo zaslužijo lobisti, posredniki, odvetniki, notarji, prekupčevalci in podobni, se pač ne piše dobro. Kje so tu inovatorji, znanstveniki in podjetniki z izvirnimi idejami - muko se mučijo - poleg tega pa se morajo boriti z mlini na veter - državnimi uradniki, da v nekaj letih le dobijo potrebna dovoljenja za izvedbo svojih idej. Marsikaj za nazaj bo potrebno popraviti in odpraviti. Pomlajeni DeSUS, z mladimi kadri, bo delal za dobro vseh generacij, v dobro človeka. Ja, domovina, ti si kakor zdravje. Zavedajmo se tega! Naši kandidati ne bodo »večni« politiki, bodo pa pošteni, ki bodo delali resno in odgovorno. Mija Pukl predsednica OO DeSUS com. 30. september 20ii iz življenja in dela političnih strank 13 ltd toni dragar, lista za vse generacije Demokracija Začnimo od začetka ... pri osnovah. Demokracija (Sn^OKpaTla (demo-iratia) iz Sn^O^ (demos - ljudstvo) in KpaTElV (kratein - vladati) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast oziroma pravica vla- LTD Taoi Dtsgar lííe ÇÎifrCtrji dati izvira iz ljudstva. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji. In, da! V Občini Domžale t. i. oblast deluje v skladu s potrebami in željami naših občank in občanov. Zakaj sem se lotil besede »demokracija«? Ker se mi zdi, da nam ta beseda predstavlja nekaj fiktivnega in nepojmljivega. Večkrat uporabimo besede, katerih pomena se niti ne zavedamo najbolje oz. niti ne pomislimo, kako globoko lahko se-žemo z uporabo določene besede. Po svetu pač poznamo različne tipe demokracij, ki se jih tudi različno interpretira ter prilagaja potrebam in željam ter, če hočete, interesom vsakega posameznega naroda. Morda sem malo pobegnil iz okvirov naše lokalne skupnosti, pa vendar je potrebno razjasniti pojme, o katerih je predvsem v zadnjem času veliko govora. Ce se vrnem na lokalno raven ... Demokratično (od ljudstva) izvoljeni predstavniki po najboljših močeh stremimo k blagostanju in kvalitetnemu življenjskemu standardu svojih občank in občanov. Po izkušnjah in govoricah sodeč je Občina Domžale ena izmed najbolje (pri ljudeh) zapisanih lokalnih skupnosti. Pravijo, da dober glas seže v deveto vas. In to je res, številni pogovori s kolegi, ki prihajajo iz celotne Slovenije, to potrjujejo. Predvsem pri delu občinskega sveta - najvišjega političnega odločevalskega organa v naši občini - bomo v LTD še naprej stremeli k temu, da se tovrstna demokratičnost ter možnost soodločanja pri oblikovanju javnih politik ohranja. Obenem pa zagotavlja transparenten ter občankam in občanom prijazen razvoj na vseh področjih. Kamal Izidor Shaker sd Domžale Skrb za stare Socialni demokrati smo v svoj program zapisali krepko poudarjeno: »skrb za stare«. Program, za katerim stojimo, je kakovostno življenje v tem obdobju in ohranjanje osebnega dostojanstva do konca. Da starostnik živi čim dlje časa, kolikor je mogoče, čimbolj normalno življenje, v svojem okolju in med svojimi ljudmi, ni vedno lahko dosegljivo. Ko ne more več skrbeti zase, potrebuje pomoč, včasih uro, včasih več na dan, različno glede na zdravstveno stanje, tako telesno kot duševno. Nemajhen problem je po- gosto skoraj celodnevna zaposlenost drugih družinskih članov, njihova odsotnost, pokojnina ne zadošča vedno za dodatne stroške, za nego popuščajočega organizma ter zdravo hrano. V Sloveniji so zato ustanovljeni zavodi za pomoč in nego na domu. V Domžalah opravlja ta dela na osnovi koncesijske pogodbe Zavod Comet. Uporabnikov te pomoči je iz vse občine le 72; kdo in kako skrbi za druge, je posebno vprašanje. Mnogi so v domovih, za mnoge skrbijo doma ali drugi, nekaterim je dobro, nekateri so ubogi. Cene niso nizke, cena izvajalca v naši občini je 14,80 evrov na uro. Do sedaj je polovico krila občina, kar je z zakonom določen spodnji rob, drugo polovico je poravnal oskrbovanec s pomočjo države in Zavoda za zaposlovanje. Junija je z dotacijami prenehala država in s koncem septembra bo tako še s prispevkom Zavoda za zaposlovanje. Socialno pomoč bodo upravičenci v bodoče prejemali na enem mestu. Preveč je bilo izkoriščanja zaradi nepreglednosti in ta ukrep je potreben. Sistem iz znanih vzrokov še ni v celoti zaživel, problem je tu. Dosedanja dodatna pokrivanja naj bi sicer v bodoče bremenila oskrbovance, nekateri do socialne pomoči ne bodo upravičeni, problem pa je pri tistih z dohodki nad določeno mejo, vendar kljub vsemu tako nizkimi, da nege ne bodo mogli lačati. aši občini je problem večji kot pri sosedih: Občina Domžale po svojem odloku pokriva le zakonsko minimalno določen procent (50 odstotkov), Ljubljana - 76 odstotkov, Moravče 68 odstotkov. Iz primerljive tabele je videti, da bi po novem in ob nespremenjenem prispevku občine, kot je to občina nameravala storiti, naši občani plačevali kar 2,43-krat več kot Ljubljančani ali 1,77-krat več kot Kamničani. Izvajalec je zaradi poznavanja socialnih razmer oskrbovancev predlagal delež občine v vrednosti 60 od- v stotkov, ker je že junijsko povečanje cene 1,1 odstotka za oskrbovanca povzročilo, da so se nekateri od njih morali odpovedati prepotrebnim uram oskrbe. V gradivu, v katerem občina predlaga, da oskrbovanci plačajo vso polovico sami, kar pomeni od konca maja podražitev za 30,51 odstotka, ni analize materialnega stanje in nič o posledicah pri oskrbovancih. Ni mnenja socialne službe in drugih, ki so ustanovljeni tudi za ta namen. Koliko je oskrbovancev, ki poleg vsega ostalega lahko plačajo še mesečni strošek, na primer, za dve uri nege dnevno 444 evrov? Socialni demokrati zahtevamo, da Občina Domžale zagotovi pokrivanje cene v taki višini, da se del za oskrbovance ne bo spremenil - do ureditve celotnega sistema socialnih pomoči. Ker se koncesija Cometu izteče prihodnje leto, bi bilo potrebno izvesti razpis še v tem letu in doseči čim nižjo konkurenčno ceno. Zadolžene institucije naj izdelajo analizo o stanju življenja vseh starostnikov v naši občini, tudi tistih, ki niso vključeni v domsko oskrbo in nego na domu, in v primerih, ko zanje ni dobro poskrbljeno, ko so morebiti kršene njihove pravice, zahtevajo ureditev. Majda Zevnik, svetnica SD oo n.si domžale Zbor kristjanov - Prebudimo Slovenijo V soboto, 17. septembra 2011, je na pobudo civilne iniciative Prebudimo Slovenijo na Otočcu potekal Zbor kristjanov. Obisk je bi zelo dober, udeležilo se ga je več kot 500 ljudi, od tega nas je bilo kar nekaj iz Domžal. Zvrstilo se je enajst govornikov, ki so pokrivali področja mladih, prava, šolstva, zgodovine in Evropske zveze. Pobudnik civilne iniciative Prebudimo Slovenijo, Jože Strgar, je uvodoma poudaril, da je namen srečanja utrjevanje državljanske zavesti in dolžnosti. Slovenijo po besedah nekdanjega ljubljanskega župana pesti prenovljena totalitarnost. »Tega procese in takega stanja, ki nas kot narod in državo onesposablja za sobivanje v družbi civiliziranih, ne moremo več opazovati. Zato smo danes tukaj, da si opomoremo in da se od prevelike odmaknjenosti spet povrnemo na javni oder ter v večji meri soodločamo o naši domovini,« je dejal. Zbora kristjanov se je udeležila tudi delegacija N.Si, na čelu s predsednico stranke Ljudmilo Novak. V pozdravnem nagovoru je Ljudmila Novak dejala, da je mnogim kristjanom v svetu uspelo narediti velika deja- nja, ker so moč črpali iz evangelija. Napočil je čas, ko moramo kristjani pokazati, da smo družbeno odgovorni. Zbor kristjanov ima namen, da se znova zavemo, da smo družbi potrebni, da je naše poslanstvo tudi v družbi, ne samo v družini in cerkvi. Slovenija kje si, kaj se je s teboj zgodilo, se je v svojem predavanju vprašal profesor Justin Stanovnik. Prepričan je, da se je glede na stanje, v katerem se je znašla naša država, treba vrniti v območje naravnega. Le to bo po njegovih besedah omogočilo velikopotezen politični načrt, h kateremu bi morale pristopiti vse demokratične sile, ki bi sprejele novo ustavo in na njeni osnovi mirovno pogodbo po državljanski vojni. »Volitve s plebiscitnim značajem bodo omogočile ustavno podlago za drugo republiko. Živimo v deželi, kjer imata veliko besedo laž in zločin. Najdete ju na ulicah, po trgih, v pisarnah, v vodilnih državnih ustanovah meni in dodaja, da smo »slovenski katoličani posebej odgovorni za zgodovino, mi smo aristokrati zgodovine.« Najbolj globoka pa je njegova trditev: »Ce ne boš naredil ti, ne bo nihče!« Tudi predavatelj dr. Žiga Turk je v predavanju Izzivi prihodnosti izza okvirov sedanjosti, poudaril, da tako ne gre več, zaradi specifičnih razmer v Sloveniji, in ne gre več, ker se lomi svetovna zgodovina. Kristjani smo lahko ponosni, da smo dali temelj za zdaj najbolj uspešni civilizaciji na svetu. Bodočnost pa je odvisna od naših prizadevanj. Da moramo kristjani postati bolj odgovorni, je poudaril tudi nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm. Duhovnik Janez Gril pa je opozoril na veliko brezbrižnost, ki je problem tudi med kristjani. Lojze Peterle je dajal: »Vesel sem, da nam ni vseeno, tu smo zato ker se zavedamo svoje velike odgovornosti«. Zbrane so nagovorili še Mojca Kucler Dolinar, Aleš Primc, Anton Meden, Matej Cepin, Lenart Rihar in Marko Ter-seglav. Govore predavateljev lahko najdete na HYPERLINK "http:// socialniteden.si/posnetki-govorov-na-zboru-kristjanov" http://socialni-teden.si/posnetki-govorov-na-zbo-ru-kristjanov. Zbor kristjanov je združil, ozavestil in spodbudil kristjane za odgovorno vključitev v reševanje krize v Sloveniji. Peregrin Stegnar, Predsednik lds domzale Vlada ni dobila zaupnice jo občinska zasluži Parlament se je z znanim izidom odločil za nezaupnico vladi Republike Slovenije. Vsi poslanci, razen poslancev socialnih demokratov (SD), liberalne demokracije lil (LDS) in treh nepovezanih poslancev, so glasovali proti V adi na čelu z Borisom Pahorjem. Ceprav nekatere države so in še funkcionirajo brez vlade s polnimi pooblastili (npr.: Belgija, včasih Italija itd.) - včasih celo bolje - sem v našem primeru tudi sam prepričan, da ta model ne velja za Slovenijo in je bolje iti čim prej na volitve ter dobiti vlado s podporo ljudstva - volivcev. Mislim, da bi bil že čas za »veliko koalicijo« (namesto vlade narodne enotnosti). Ta bi se morala z veliko konsenza boriti proti hudim gospodarskim težavam, ki so lahko usodnega pomena za Slovenijo in Slovence. Vendar so verjetno to nerealna pričakovanja. Volitve so torej pred vrati in če se ne zgodi čudež, bodo parlamentarne volitve še v letošnjem letu. Liberalna demokracija Slovenije je na nacionalnem in lokalnem nivoju nanje pripravljena in verjame, da bo dobila svoje mesto v parlamentu. Končno pa se bo volilno telo moralo odločati med »desno oz. desnosredinsko opcijo« in med »levo oz. levosredinsko opcijo«. Seveda je velika verjetnost, da bo zmagala prva - to se je tudi zgodilo pred tremi leti. Ce ljudje niso zadovoljni, je za to »kriva« vlada in opcija, ki vlada - pred tremi leti SDS s koalicijskimi partnegi, danes SD in LDS kot edina koalicijska stranka. »Novi stari obrazi« iz stranke »ZARES« so se napreč »odcepili« od koalicijske vlade in tudi glasovali proti zaupnici Pahorjevi vladi. Del volilnega telesa jim tega ne bo oprostil in bo to pokazal na volitvah. Poleg svojih volivcev računamo na to populacijo, pa tudi veliko naših članov in simpatizerjev je pred tremi leti volilo za Pahorja (da ne bi »zmagal Janša«), sedaj pa računamo na njihove glasove in tudi na glasove dela »SD« volivcev, saj Pahor res ni bil primeren za šefa vlade (mogoče bi bolje funkcioniral kot predsednik države ali zunanji minister). Na lokalnem nivoju smo že evidentirali svoje lastne kandidate za oba volilna okraja, ki pokrivata območje Upravne enote Domžale oz. včasih zelo uspešne enotne »velike« Občine Domžale. Želimo nastopati tako v enem kot drugem volilnem okraju, z lastnimi in ne »uvoženimi« kandidati, saj je pred tremi leti podpredsednica LDS, Zdenka Cerar, dobila manj glasov kot naša kandidatka Vera Vojska! V naši lokalni organizaciji se vseskozi zavzemamo, da LDS na volitvah sodeluje s kratkim in jasnim volilnim programom ter identifikacijo, kaj liberalni demokrati smo v konkretnem slovenskem prostoru in zakaj smo boljša opcija, kot so druge stranke. Drugi del naslova je manjša provokacija, a ravno tako kot Pahorja so volivci iz- volili za našega župana Tonija Dragarja z vsemi plusi in minusi. O tem drugič, danes pa smo en podatek iz odgovora na moje svetniško vprašanje na junijski seji. Skupno število zaposlenih v občinski upravi za določen in nedoločen čas je bilo: 13. 10. 2005: 53 zaposlenih; 1. 11. 2010: 65 zaposlenih - skoraj 25 % več kot pred 6 leti (za ilustracijo 31. 12. 2010: 62 zaposlenih). Seveda dobimo s strani občinske uprave cel kup razlogov in utemeljitev. Ampak to se dogaja na našem občinskem javnem sektorju in to davkoplačevalce stane in mori. In cona Želodnik, center Domžal itd.? Še pomnite županske obljube ob volitvah? Vsem bralcem in volivcem želim lepo jesen, kljub »vročim« prihajajočim dogajanjem na političnem prostoru. Ce-stitam pa organizatorjem 21. Balkanskega atletskega veteranskega prvenstva - resnično impresiven tridnevni športni dogodek! Še posebej se__ mi je vtisnil v spomin mali maraton. Žal je bilo malo publike (tudi malo svetnikov), sramotno slaba pa je bila tudi pokritost dogodka s strani slovenskih medijev - torej tudi ni bilo promocije naše občine. Iz razgovora z večimi tekmovalci iz tujine so bili ti navdušeni. Anton Preskar Predsednik OO LDS Domžale dr. romana jordan cizelj, slovenska poslanka v evropskem parlamentu K*e so mladi? Moja domovina, Slovenija, zelena dežela, v kateri tako rada živim, je vedno bolj siva in mračna. Kdaj bodo ljudje razumeli, da v demokratičnih sistemih oni odločajo o svojih političnih voditeljih, ko gredo na volitve? Kako huda bo morala biti situacija, da bomo sprejeli vsak svoj del odgovornosti in to terjali tudi od ljudi okrog nas? Ce bi mi kdo pred leti opisal slabo gospodarsko in finančno stanje v naši državi, bi pričakovala, da bo v državi vrelo. Da bodo ljudje zahtevali spremembo, drugačno vodenje in uresničevanje obljub. Res vre, a žal le navidezno. Pojavljajo se nova civilna gibanja, ki bolj ali manj odkrito naznanjajo svojo ambicijo o vstopu v politični prostor. Vendar so to gibanja s starimi imeni. Naj se pojavljajo. Ampak lepo vas prosim, naj mi nihče ne reče, da lahko ti, ki so bili leta pomembni medijski voditelji in celo nosilci političnih funkcij, ponudijo kaj bistveno drugačnega od tega, kar so počeli doslej. Neverodostojno je, da ponujajo trajnostni razvoj kot novost in konkurenco obstoječim političnim strankam. Ali so si sploh pogledali program katere od obstoječih strank? Ti so večinoma kar dobri, problem pa je, da se ne izvajajo. Prvenstveni problem v Sloveniji po mojem ni vsebinska revščina, temveč verodostojnost izpolnjevanja obljub. V Sloveniji najbolj potrebujemo jasno postavljen cilj in njegovo uresničevanje. Potrebujemo več reda, ponovno zaupanje v pravno in socialno državo, potrebujemo voditelja ali voditeljico, s katerim bomo spet zaživeli slovenske vrednote. Trajnostni razvoj je mogoč v zdravi, dinamični, vztrajni, optimistični, ustvarjalni družbi, ki verjame v zastavljene cilje in skupaj stremi k njihovi uresničitvi. Pomeni ustrezno mešanico izkušenj in mladostnih idej, spoštovanja in prijateljstva, tradicijo z upoštevanjem sodobnosti. Ne verjamem, da bo Slovenijo v trajnostni razvoj pripeljala neka popolnoma nova stranka ali celo civilno gibanje brez političnega delovanja. Znani obrazi v novih gibanjih pa ne pomenijo družbenega trajnostnega razvoja, temveč osebnostni trajnostni medijski obstoj. Ključni ljudje v slovenski politiki, ki držijo v rokah škarje in platno, se v zadnjih 20 letih praktično niso menjali. To je narobe, saj so se nekateri izkazali za nesposobne nositi bremena, spet drugi za moralno sporne. A kje so danes resnično novi, sveži obrazi? Saj vendar na vodilnih in izpostavljenih položajih potrebujemo ljudi, ki so preizkušeni in obrušeni, a se kljub temu ne podrejajo ozkim interesom. Sama si na mestu predsednika vlade in na ministrskih položajih ne želim popolnega novinca. Sicer ga bodo spretni stari obrazi spretno ukleščili medse in bo delal za namišljen javni interes, ljudem bo šlo pa še vedno na slabše. Tisto, česar si želim, je nov način razumevanja politike. Navedla sem več vprašanj in dilem kot odgovorov. Za konec naj zastavim še eno vprašanje. Kje so v vseh teh družbenih dogajanjih tisti, ki bodo prevzeli večji del našega trenutno zelo neodgovornega obnašanja -kje so mladi? robert hrovat (sds) poslanec v dz rs »Napredek je možen le takrat, ko se večin^a stvari postavi n^a prava m^es^a^!« Va Vsaka agonija traja toliko časa, kolikor nje protagonisti vztrajajo na nečem, kar bi že moralo biti preseženo. V smislu razuma, v smislu realnega vrednostnega sistema, katerega priznava večina ljudi, katerim je zdrava amet gibalo delovanja. tako (politično) zapletenih časih, kot so danes na slovenskem, je še prav posebnega pomena čut posameznic in posameznikov za obče, ne za individualno, za skupnost, ne za egoizem, za resnico, ne za manipulativno, floskulativno izraženo in kar naprej in naprej ponavljano laž, za odgovornost, za tisto pravo, resnici in pravici zavezano odgovornost. V teh, za slovenski narod in slovensko državo dokaj usodnih časih, je usodnega pomena resnična želja in resnično hotenje po ustvarjanju takih pogojev za medsebojno sobivanje, ki bodo (v prvi vrsti narodu, ljudem) omogočili, da si bo ta narod, da si bodo ti ljudje lahko sami zaslužili za človeku dostojno življenje. S svojimi rokami in glavami. Vsaka politična struktura je, hoče to, ali ne, nekakšen zgled ljudem. Zgled, v katerem ljudje morajo prepoznavati dobro, resnično, iskreno, pošteno, verodostojno, realno, in če je le mogoče tudi visoko kvalitetno. Zato je za vsako politično strukturo, ki je pripravljena agitrati v katerikoli politiki, najpomembnejše, da vsem navedenim standardom sledi. Vedno in povsod. Vsled zapisanega je v Sloveniji, prav zdaj, najpomembneje, da se slovenska politika poenoti do te mere, da bo sposobna s skupnimi močmi, s skupnimi znanji in vedenji, s skupnimi hotenji in s skupnim delom ustvarjati soljudem vse tisto, kar ljudje od nje pričakujejo. Le to je pravo in edino poslanstvo vsake odgovorne, zrele in modre politike in nje predstavnic in predstavnikov. »Vlada narodne enotnosti« je visoko zveneč skupek treh besed, ki je bil v preteklosti marsikdaj marsikje zlorabljen do meja verjetnega. A prav »Vlada narodne enotnosti« je v metaforičnem pomenu teh treh besed danes slovenska nuja. Ljudem je nujno povedati (in se potem povedanega tudi natančno in dosledno držati! Brez kakršnekoli fige v žepu!), da je v tako željenem političnem sozvočju vseh, ki smo danes »slovenska politika«, tista čarobna formula preživetja, ki edina lahko na dolgi rok obrodi bogate sadove. V sozvočju dobro in iskreno mislečih, v sozvočju modrih in resnično odgovornih politikov, katerim je obče vedno pred lastnim, v sozvočju notranje moči, ki je zmožna prenesti vse grde in umazane in pritlehne in nepravilne nepravilnosti, ki so se dogodile v preteklosti. Pa ne le prenesti, tudi preseči. Brez zlih strasti in maščevalnosti. Brez lažnih sprenevedanj in valjenja krivde na vse druge, le nase ne. Samo politika, ki ne bo temeljila za znani sintagmi »najprej diskreditaci-ja,potem likvidacija, če je nujno - tudi fizična!««, samo taka politika, kateri bo lastna predvsem iskrena in nena-rejena skrb za obče dobro, samo taka politika, ki bo povezovala vse, »ki v srcih dobro mislimo!««, samo taka politika ima pri nas možnosti za uspeh pri ljudeh. Pri ljudeh, katerim so nekateri skrajno neodgovorno (predvsem v zadnjem času!) zbili zaupanje v sočloveka na dno človeškega in pri tem niso izbirali ne trenutkov ne sredstev. Ni res, da je politika nujno nekaj strahovito slabega! Ni res, da smo vsi politiki enaki! In nikakor ni res, da nam je vsem po vrsti najpomembnejše poskrbeti za naše riti, potem pa šele za vse ostalo! Preprosto ni res, ljudje! Smo tudi taki »norci«, ki se že ves čas svojega delovanja vedno in povsod borimo za to, da bi nam bilo vsem nam, ne le nam osebno -bolje! Ker smo globoko prepričani, da osebna sreča temelji na pogojih skupnega sobivanja in na njegovi kvaliteti. 14 koledar prireditev 30. september 20ii Torek, 4. oktober 2011 KDAJ: ob 9.30 KJE: Knjižnica Domžale KAJ: IGRALNE URICE Vstop je prost! Zaželena je predhodna prijava! Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 4. oktobra 2011, ob 9.30. Torek, 4. oktober 2011 KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: GORNIŠKI VEČER Sreda, 5. oktober 2011 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: PRIMOŽ HIENG: DOMŽALE MED NEBOM IN ZEMLJO Primož Hieng je avtor nove monografije, v kateri je predstavil občino Domžale iz zraka. Pogovor z avtorjem vodi: Cveta Zalokar-Oražem Petek, 7. oktober 2011 KDAJ: ob 16. uri KAJ: Začetek tečaja španskega jezika. Za več informacij in obvezne pred-prijave pokličite na tel.: 722 66 00 ali kliknite na info@czm-domzale.si. KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale 10. oktober - 28. oktober 2011 KJE: Knjižnica Domžale KAJ: JANA PERŠOLJA: KRAS - razstava Arhitektka Jana Peršolja in njeno likovno izražanje sta zanimiva in privlačna pojava v občutljivem območju srečevanja dveh, zelo sugestivnih medijev našega oblikovanega okolja in zahtevnih integrativnih teženj likovnega ustvarjanja, zlasti na mikro ravni osebnega iskanja in izražanja. Ponedeljek, 10. oktober 2011 KDAJ: ob 19. uri KAJ: Uvodni sestanek za program Delavnice učinkovitega učenja. Mladi se bodo v programu naučili, kje in kdaj se najlažje učijo, kako se napiše dober spis, kakšne so lastnosti dobre predstavitve, kako se spoprijeti s stresom pred testi, kako izdelati učni načrt, spoznali pa bodo tudi različne tehnike učenja. Program bo potekal dvakrat tedensko, v dveh starostnih skupinah. Za več informacij in obvezne predprijave pokličite na tel.: 722 66 00 ali kliknite na info@czm-domzale.si. KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale Torek, 11. oktober 2011 KDAJ: ob 9.30 KJE: Knjižnica Domžale KAJ: IGRALNE URICE Vstop je prost! Zaželena je predhodna prijava! Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 11. oktobra 2011, ob 9.30. Torek, 11. oktober 2011 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: FILOZOFSKI VEČER DR. DUŠAN RUTAR: ZAKAJ JE MORAL UMRETI SOKRAT Kaj pomeni misliti, filozofirati v obdobju propadanja kapitalizma, katastrofalnih podnebnih sprememb, brezmejnega izkoriščanja ljudi - delavcev, bioinženiringa in geoinženiringa. Vstop je prost! Sreda, 12. oktober 2011 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: MIŠO ALKALAJ - pogovor Pogovor z avtorjem vodi: Cveta Zalokar-Oražem Vstop je prost! Četrtek, 13. oktober 2011 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: DUŠAN PRAŠNIKAR: NOVA ZELANDIJA - potopisno predavanje Četrtek, 13. oktober 2011 KDAJ: od 8. ure dalje KAJ: Preventivni program »ne-odvisen.si« (www.ne-odvisen.si) Namen in cilj programa je otroke, mladostnike in odrasle ozaveščati o različnih pasteh zasvojenosti (od drog, alkohola, cigaret, čezmerne uporabe interneta, iger na srečo o možnostih pomoči in promociji zdravega načina življenja V dopoldanskem času bodo potekale prireditve po starostnih skupinah (triadah), ob 19. uri pa bo srečanje namenjeno staršem in ostali zainteresirani javnosti. KJE: Hala komunalnega centra (v dopoldanskem času); Kulturni dom Jarše (ob 19. uri - prireditev za odrasle). Ponedeljek, 17. oktober 2011 KDAJ: ob 19. uri KAJ: Šola za starše - predavanje z naslovom Prosti čas. Predava Lili Jazbec, prof. Za več informacij pokličite na tel.: 722 66 00 ali kliknite na info@czm-domzale.si. KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale Torek, 18. oktober 2011 KDAJ: ob 9.30 KJE: Knjižnica Domžale KAJ: IGRALNE URICE Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 18. oktobra 2011, ob 9.30. Torek, 18. oktober 2011 KDAJ: ob 19. uri KAJ: Mesečna srečanja za odrasle ob knjigah. Tokratno srečanje bo posvečeno knjigi Ubežni delci avtorice Anne Michaels. Srečanja vodi Sabina Burkeljca, prof. slovenščine in univ. dipl. bibliotekarka. Za več informacij in obvezne predprijave pokličite na tel.: 722 66 00 ali kliknite na info@czm-domzale.si. KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale Sreda, 19. oktober 2011 KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: NATAŠA BIDER HUMAR IN METKA MEJČA TOPLIŠEK - VEČER ZA STARŠE: KAJ NAM OTROK SPOROČA S SVOJIM VEDENJEM? Zelo pridni in problematični otroci - 2. del Vstop je prost! Četrtek, 20. oktober 2011 KDAJ: ob 19. uri KAJ: Predavanje Pozitiven odnos do življenja in dela. Predavateljica bo spregovorila o pozitivnem in uravnoteženem življenjskem stilu in o tem, ali razmišljamo pozitivno ter kako si zgradimo vitalen in pozitiven miselni in vedenjski vzorec. KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale Petek, 21. oktober 2011 KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: GIBALNA IGRALNICA Knjižnica Domžale vabi malčke od 18. meseca do tretjega leta starosti, da se skupaj s svojimi spremljevalci (starši/starimi starši/skrbniki) udeležijo GIBALNE IGRALNICE, ki poteka v sodelovanju s Plesno šolo MIKI. Naučite se novih gibov, orientacije v prostoru in prvih plesnih korakov. Skupaj z nami zaplešite in se igrajte. Naj ne mine dan brez knjige Začetek šole je tudi čas, ko svojim najmlajšim podarimo knjigo. Morda boste segli po slikanicah založbe Morfem, mene so navdušile. Anja Kokalj: Medvedek se uči voziti kolo, ilustracije narisal Eric Barclay Knjižni prvenec mlade avtorice in prevajalke iz Doba je čudovito ilustrirana in prijazno napisana pravljica o medvedku, ki za rojstni dan dobi darilo, kolo, a nikogar ni, ki bi ga naučil voziti se z njim. Pomoč išče pri ježku, ki mu lahko posodi le kapo, pomoč pri vožnji pa mu ne more pomagati. Odpravi se k veverici, a tudi ona ne zna voziti kolesa. Ve pa, kje rastejo najdebelejši lešniki. Ko medvedek prisopiha še h kosu, mu ta ponudi le učno uro požvižga-vanja, da mu na kolesu ne bo dolgčas, ne pa tudi ure vožnje. Medvedek se poklapan odpravi domov. Pred domačo ograjo vidi očka, ki mu maha v pozdrav: »Kod si hodil tako dolgo. Čakam te, da te naučim voziti kolo.« Sanja Pregl: Ljubezni je za vse dovolj, ilustracije narisala Maja Lubi Bogato ilustrirana slikanica ponuja sodobno zgodbo deklice, ki ima ločene starše, pa ne le te, tudi babica in dedek ne živita več skupaj, zato je njena družina velika. Težava pa nastopi, ker je sorodniki ne razumejo vedno. A nič zato, mala deklica jih ima vse rada, tudi očkovo novo izbranko in maminega novega izbranca. Saj oni ne vedo, da je njeno srce dovolj veliko za vse! Maja Žugman Širnik: Razvozlan-ke, ilustracije narisala: Tina Bri-novar Ugank se otroci nikoli ne naveličajo, če pa so še dobro zavozlane in izjemno lepo ilustrirane, potem je uspeh tukaj. In knjiga ugank z ilustracijami, ki se jih ne moremo naveličati gledati, je pravo darilo vašemu otroku za prve šolske dni. Zvezdana Majhen: Gugalnica za rime, ilustracije narisala Erika Omerzel Vujič Pred nami je nova pesniška zbirka, ki prinaša mozaik igrivih, veselih, zabavnih pesmi, ki z veliki tiskanimi črkami spodbujajo najmlajše bralce, da se sami pomerijo v branju. Lepe ilustracije bodo otroke še posebej navdušile. Tatjana Pregl Kobe: Nagajivke, ilustracije narisala Urška Stropnik Šonc Pesnica je mojstrica v pesnjenju za otroke, ker se jim zna približati, vzbuditi njihovo domišljijo in jih privabiti, da še dolgo ostanejo v družbi s knjigo. Helena Kraljič: Karli, Fonzi in zlata ribica, ilustracije narisal Adriano Janežič Zgodba se začne, ko teta Mari nečakoma prinese zlato ribico. Pes in maček, ki sta zelo dobra prijatelja, prisluškujeta pred vrati. Pes si že domišlja, kako bo zlato ribico prodal in si kupil gore najboljšega mesa. Maček pa si bolj kot vse želi zlato ribico pokusiti. Zgodba se zapleta. Tako pes kot maček se na vse načine trudita prelisičiti drugega. Vsak si želi zlato ribico zase. Pa se v nekem trenutku oba znajdeta pri bučki, v kateri plava zlata ribica. Skočita k njej, bučka se prevrne in zlata ribica pade na tla. Pes in mačka presenečena ugotovita, da zlata ribica ni ne zlata, pa še majhna je. Suneta se v ramo in si obljubita, da ne bosta več dovolila, da bi kaj ogrozilo njuno prijateljstvo -pa če teta Mari prinese zlato kokoš. Alice Briere Haquet:Peter in luna Peter bi rad mami poklonil darilo. Ker jo ima neizmerno rad, si želi, da bi bilo darilo res posebno. Ugotovi, da bi bilo pravo darilo za mamo luna, ki se blešči z neba. Ker je sam ne more doseči, poprosi za pomoč sorodnike, prijatelje, znance ... in (IZ)BR@NO v Knjižnici Domžale KNJIGE ZA ODRASLE: * David Leigh: WIKILEAKS: Julian Assange in vojna za svobodo informacij, Učila, 2011 Prav napeto branje o ustanovitelju WikiLeaksa. Knjigo je spisal priznani Guardianov novinar, pri katerem se je nekaj časa pred CIO skrival Julian Assange. Vsak urednik dan za dnem prejema najrazličnejša pisma, namige, pritožbe, vendar je bilo v periodičnih WikiLeaksovih sporočilih nekaj, kar je v nekaterih vzbudilo pozornost. ' Chris Anderson: BREZPLAČNO: PRIHODNOST CENOVNE SKRAJNOSTI, Finance, 2011 Chris Anderson v Brezplačnem govori o brezplačnih proizvodih in storitvah kot uspešni poslovni strategiji prihodnosti na digitalnih trgih interneta in svetovnega spleta po modelu korenito spremenjenega določanja cen. Knjiga je nadaljevanje knjige o dolgem repu. Deveto pravilo dolgega repa (Anderson, 2006) se nanaša na ekonomsko moč brezplačnih proizvodov in storitev. Beseda zastonj ima negativno konotacijo, saj spominja na piratstvo in podobna druga izparevanja vrednosti. 'i [ I • Roni Jay: 10 NAJPOMEMBNEJŠIH STVARI, KI JIH LAHKO NAREDITE ZA OTROKA, Mladinska knjiga, 2010 Roni Jay je mama treh otrok in mačeha še trem; na podlagi ! lastnih izkušenj in opazovanj ostalih družin je spisala priročnik, v katerem predstavi deset najpomembnejših stvari, ki jih ' lahko naredimo za otroka. V knjigi boste našli veliko uporabnih stvari, od tega, da je potrebno otroka naučiti razmišljati, do tega, da je tudi zelenjava slastna. • Carlos Maria Domínguez: HIŠA IZ PAPIRJA, Družba Piano, 2011 Hiša iz papirja je izjemno lepa, pretresljiva pripoved o posameznikih, ki jih druži strasten odnos doo knjig, ter o tem, kako nenavadno in skrivnostno utegnejo te tihe spremljevalke zaznamovati naša življenja. Kako magično so med seboj povezane in prepletene knjige naših življenj, v Hiši iz papirja na primer knjiga pesmi Emily Dickinson ter Senčna črta Josepha Conrada, je pravzaprav izhodiščni peoblem pripovedi. Arto Paasilinna: SREČNI ČLOVEK, Mladinska knjiga, 2011, Roman Rnski pisatelj Arto Paasilinna slovi po vsem svetu zaradi svojega značilnega sloga. Tudi v slovenščino je že prevedena vrsta njegovih romanov, med njimi Rešitelj Surunen, Zajčje leto, Tuleči nJi-I nar, Očarljivi skupinski samomor, Gozd obešenih Msic, Dedu za I petami in Župnikov zverinski služabnik, ki so izjemno priljubljeni in imajo velik krog bralcev vseh generacij tudi v naši domžalski knjižnici. Tako kot vsa njegova dela do sedaj roman Srečni človek odlikujeta nezgrešljiv finski humor in lahkotni pripovedni tok, ki neusmiljeno razkriva pomanjkljivosti in napake človeške narave. knjige za otroke in mladino: Fabio Geda: V MORJU SO KROKODILI, Mladinska ' knjiga, 2011 V knjigi se pred nami odvija prvoosebna pretresljiva resnična zgodba desedetnega afganistanskega dečka, Enajatolaha Akbarija. Zaradi vojnih razmer v Afganistanu z mamo zapustita domovino in zbežita v Pakistan. Zvečer ga mama objame in mu položi na srce, da nikoli v življenju ne sme početi trojega: uživati drog, uporabljati orožja in krasti. Deček ji vse obljubi, a ko se zjutraj prebudi, mame ni več ob njem. Znajti se mora sam, pred očmi pa ima njene besede, daje treba imeti pred očmi vedno željo, kot osel korenček, kajti če bomo imeli pred očmi željo, se nam bo zdelo vredno živeti. Tako se začne njegova trnova pot čez Iran, Turčijo in Grčijo v Italijo. Njego Li • Janja Vidmar: BREZ, Založba Miš, 2011 Simon je zaljubljen najstnik, katerega oče je v zaporu. Kljub temu, da očeta zelo redko obišče, oče pa ga niti ne pokliče, mu je za zgled in Simon komaj čaka, da pride iz zapora, saj bo potem »oče naredil red«. Njegova mati ima drugega partnerja, ki ga ne mara že zato, ker ni njegov oče, čeprav se on trudi zanj. Simon je zaljubljen v punco, ki je pridna v šoli, lepa ^ medtem ko je on mala baraba. vsakemu obljubi košček za nagrado. Bodo dosegli luno? Je bo dovolj za vse? Fantastično ilustrirana in ganljiva zgodba za vse mame sveta! In za vse otroke, ki bi jim radi pokazali, koliko jim mama pomeni! Francesca Simon: Ne skuhajte Pe-pelke Predstavljajte si zmedo - dobri in zlobni junaki iz pravljic v isti šoli! Gospodična Dobrosrčna uči Janka in Metko, Pepelko in Sneguljčico ter njihove sošolce. Medtem gospodična Hudobnica uči svoje učence, kako naj bodo še zlobnejši. Toda Veliki hudobni volk, Trol, Zlobna čarovnica, Grda avša, Grdavša in drugi bodo doživeli neprijetno presenečenje. Vse enako kot Grozni Gašper. Giacoma Gazzla: Pravljica za lačne V simpatični in humorni slikanici se predstavijo že poznani literarni junaki: Sneguljčica, volk, Rdeča kapica, Pepelka, Trnuljčica, Peter Pan, Trije prašički ... Z njimi si bodo otroci lahko pripravili najrazličnejše sladice: Vilinski kruh, Kapitanov puding, čarobne palice ... in se ob zgodbah nasmejali in posladkali. Tatjana Kokalj MEDIOTEKA: r • Amy Winehouse: BACK TO BLACK - CD, Universal, 2006 V spomin na 27-letno, letos julija tragično preminulo Amy _ Winehouse, nam je ostal ta njen šele drugi, a fenomenalni album Back to black, ki že presega rekordno prodajo tega stoletja. Značilen je Amyjin globok glas - alt, imenovan kontralt, lastna izpovedna besedila, nežna, pretresljiva glasba, mešanica več zvrsti glasbe, kot so soul, jazz, rock&roll ter rhytm&blues, odlična izvedba, kot bi napovedovala svojo usodo. Svet je izgubil izjemno nadarjeno glasbenico, ki je imela prevelik problem v svojem mladem življenju. •DOGODEK(THE HAPPENING) - DVD,ConHnentalfilm,2008 Začne se kar naenkrat, brez kakršnega pojasnila. V večjih mestih začnejo ljudje kar naenkrat množično umirati, ljudje počnejo samomore na različne načine. Prav srhljivo ^ Sprašujejo se, ali gre za teroristični napad, biološko orožje, vojaški eksperiment ... Ne morejo si razložiti, kaj se dogaja. Ljudje množično bežijo ven iz mest, tam kjer še ni napadenih področij. Ampak teh je vedno manj, ker si grozljivi samomori kar sledijo. Profesor naravoslovja Elliot Moore (Mark Wahlberg) iz Filadelfije, njegova žena Alma (Zooey Deschanel) ter prijateljeva osemletna hčerka Jess tudi bežijo pred grozljivim umiranjem. Želijo priti na podeželje. A Elliot začne razmišljati, kaj bi lahko bilo, ko mu nekdo, ki ima rastlinjak pove, da lahko so za to krive lahko tudi rastline. Elliot ugotovi, da rastline med seboj komunicirajo in oddajajo strupe, ter da ni nihče varen pred napadom ^ Janez Dolinšek 30. september 20ii kultura 15 pred nami sta 14. sezona koncertnega in glasbenoscenskega abonmaja ter 5. jazzovska sezona kulturnega doma Franca bernika Spet bo zazvenela glasba, slišali in videli pa bomo še peiformans, večer šansonov, lumor, komedijo ^ V Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika se s septembrskim vpisom novih abonmajskih ciklusov že napovedujejo nove prireditve, ki si jih bomo tokrat malce bolje ogledali, vsaj na glasbenem področju, v letu 2011/12. Gre za 14. sezono glasbenega in glasbenoscenskega abonmaja ter za 5. sezono jazza v domžalski Galeriji, vse seveda pod okriljem tega edinega javnega kulturnega zavoda, ki deluje na domžalskem koncu vse od leta 1998 dalje. Koncertni abonma z vsega tradicionalnimi šestimi koncerti letos prvič podpisuje novi umetniški vodja, naš klarinetist, dirigent in skladatelj Mate Bekavac. Šest napovedanih koncertov je razdelil tematsko in jih glede na večinoma programsko koncipirano glasbo tudi tako, vsebinsko, zunaj glasbeno naslovil: glasbo, ki jo je navdihnilo morje, tvori koncert s takim naslovom - morje (oktober 2011). V njej bomo poslušali z morjem navdihnjeno glasbo skladateljev A. Vi-valdija, F. Schuberta, G. Crumba, C. Debussyja, T. Takemitsuja in M. Ra-vela. Nočno muziko s poudarkom na klavirju kot večerne ure (november 2011) prinaša izbor glasbe iz del Ph. Glassa, A. Vivaldija, F. Schuberta, D. Tabakova, M. Ravela, T. Takemitsu-ja in L. Boccherinija. Za novoletna Dunaj in Buenos Aires (december 2011) so napovedani valčki, polke, tango, etno- in ostala vesela muzika, ki so jo podpisali F. Schubert, J. Strauss in A. Piazzolla. Skladbe temnih pokrajin imajo naslov črni angel (februar 2012), kar očitno predstavlja istoimensko skladbo G. Crumba; poleg te pa so napovedana še dela skladateljev H. Biberja, A. Vivaldija in F. Schuberta. Ljubezenske skladbe so podnaslovljene sence ljubezni (marec 2012) in napovedujejo glasbo in umetniško besedo L. N. Tolstoja, L. Janačka in F. Schuberta ter glasbo L. Janačka in F. Schuberta v izvedbi Godalnega kvarteta KUSS, (odličnega) violončelista Miklosa Perenyja in našega igralca Pavleta Ravno-hriba. Zadnji koncert (zagotovo že prihodnje leto) pa prinaša skladbe o živalih, zato naslov tega programskega koncerta kraljestvo živali (april 2012) in spet glasba skladateljev A. Vivaldija, F. Schuberta, L. Beria in S. Prokofjeva. Poleg navedenih izvajalcev so še napovedani Abonmajski ansambel koncertnega abonmaja: Božena Angelova, Irina Kevorkova, Maja Savnik, Mateja Ratajc, Mojca Menoni Sikur, Tanja Sonc, Žiga Fa-ganel, Živa Ciglenečki in Mojca Gal (violine), Natalia Smolina in Mateja Ratajc (viola), Gregor Fele, Jošt Kosmač in Martin Sikur (violončelo), Irena Kavčič in Marko Zupan (flav- ta), Jerneja Grebenšek (klavir), Trio ars musica idr. Poleg tega, da se kar nekaj skladateljev in njihove (popularne) muzike ponavlja. V napovedanem sporedu pa ne zasledimo niti takta slovenske glasbe? Tudi v 14. sezoni glasbenoscenskega abonmaja Kulturnega doma Franca Bernika je napovedanih šest predstav: dva koncerta (Tango apasionada Vesne Zornik in Pesmi upora z ženskim pevskim zborom Kombinat ter z zborovodkinjo Matejo Mavri), glasbeno-gledališki performans (Monty Python v izvedbi Nike-Lajne in prf ^ bande), večer šansonov Radeta Šerbedžije (vokal) in Jureta Ivanušiča (klavir), glasbeno-humorna predstava z Juretom Godlerjem in Tilnom Arta-čem (God Art - Live v izvedbi ŠITI teatra) in gledališka komedija Iztoka Mlakarja Jožef Šlehernik Pepi (ŠNG Nova Gorica in Gledališče Koper). Domžalska jazzovska scena pa se bo tokrat oglašala že 5. zaporedno sezono. Na komorne prireditve v njihovem tradicionalnem likovnem salonu - Galeriji Domžale - so tokrat povabljeni ansambel Sedef (moderne sevdalinke), dve mednarodni zasedbi jazzovskega tria Igorja Lumperta in Lewa Tabac-kina, v projektu uglasbene poezije Mile Kačič bo nastopila Katja Šulc »Mila«, prva skupina, ki je kadarkoli nastopila v Domžalah pred petimi leti, kvartet Katje Šimenc, Zlatko Kaučič (solist na bobnih in tolkalih - letošnji Prešernov nagrajenec), z novo (reviewal) slovensko ljudsko glasbo pa še skupina Brina. Dr. Franc Križnar razstava v knjižnici domžale, ki si jo lahko ogledate do 8. oktobra Šlamnikarstvo - naš dolg do prihodnosti Študijski krožek za pripravo razstave slamnikarske zbirke nadaljuje s svojim delom. Medtem ko se pripravljajo prostori za razstavo v Godbenem domu Domžale, je Študijski krožek pripravil razstavo 250 let slamnikarstva na Domžalskem, ki je bila odprta v petek, 23. septembra 2011, v Knjižnici Domžale. Razstava je pripravljena v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in boste o njej več lahko prebrali v naslednji številki Slamnika. Razstavo si lahko ogledate do 8. oktobra 2011. Študijski krožek razstavo pripravlja, ker Domžale potrebujejo sodobno predstavitev slamnikarstva, pravza- prav jo dolgujejo svojim prednikom in potomcem. V tej obrti korenini mnogo tukajšnjih družin, slamnikar-ska industrija pa je tudi omogočila razvoj nekdanjih vasi v mesto in postavila Domžale kot pomemben kraj na zemljevid Slovenije. KD Franca Bernika Domžale je iskal primeren način organizacije sodelavcev za pripravo razstave in njeno uspešno delovanje po odprtju. Tako smo skupaj z Gorenjskim muzejem našli obliko študijskega krožka, ki zagotavlja vzpodbuden prostor povezovanja in izmenjave znanja. V krožku je mogoče uspešno soustvarjanje poznavalcev in ljubiteljev slamnikarstva, etnologov, knjižničarjev in muzealcev. Študijski krožek Slamnikarstvo organi- zira Kulturni dom Franca Bernika Domžale s pomočjo Gorenjskega muzeja iz Kranja. Vanj smo vključeni ljudje, ki smo s slamnikarstvom srčno ali poklicno povezani. Oglejte si razstavo ter se seznanite z našim delom, v katerem lahko tudi sodelujete, saj še vedno vabimo vse, ki imate predmete, povezane s sla-mnikarstvom, ki bi lahko postali del muzejske zbirke, da se nam oglasite. v. prenovljena menacenkova domačija vabi Ladina Korbar: Oblačila nekoč »Le predi, dekle, predi ...« je v prijeten jesenski večer zazvenela ljudska pesem sredi septembra pred Mena-čenkovo domačijo, ki je prenovljena spet odprla vrata ter vse ljubitelje kulturne in druge dediščine povabila v prenovljeno notranjost in na ogled razstave Ladine Korbar - Oblačila nekoč: Srednjeveška oblačilna dediščina po predlogah s slovenskih fresk, ki spada v okvir letošnjih Dne-vov evropske kulturne dediščine. Katarina Rus Krušelj, ki v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale skrbi za Menačenkovo domačijo, je v kratkem nagovoru predstavila septembrske dejavnosti, hkrati pa nas je posebej opozorila na umetnico Ladino Korbar, o kateri je spregovoril novinar in publicist Matjaž Brojan. Za kulturni program sta poskrbeli kitaristka in pevka Danni Stražar ter pevka Mira Jarc. Umetnico Ladino Korbar z Vira pri Domžalah, ki se zadnjih deset let aktivno ukvarja z oblikovanjem glinenih figur, s katerimi predstavlja ljudska oblačila vseh slovenskih pokrajin in tudi evropskih držav, Domžalčani dobro poznamo, saj se je predstavila na številnih razstavah doma in v tujini. Doslej je ustvarila že več kot tisoč petsto glinenih figuric in z njimi prikazala oblačilno kulturo iz obdobja od 17. do 20. stoletja, pri tem pa posebno skrb namenila tudi oblačilom z območja naše občine. V Menačenkovi domačiji, kjer si razstavo lahko ogledate do 25. oktobra 2011, se tokrat ustvarjalka predstavlja s svojim novim projektom, v katerem tridimenzionalno oživlja oblačilno dediščino s fresk po slovenskih cerkvah. Tako si lahko prvi ogledate glinene figure kot prikaz oblačilne mode srednjeveškega človeka na slovenskem ozemlju od 15. stoletja dalje. Bogat vir takratnega oblačilnega videza so freske iz cerkve sv. Trojice v Hrastovljah, avtorica pa predstavlja tudi oblačilno dediščino iz domžalskih in okoliških cerkva. Kot so organizatorji razstave zapisali v ličnem povabilu, »avtoričino vsebinsko črpanje iz tovrstne že okrnjene zakladnice kulturne dediščine ne pomeni le nadaljevanje natančnega raziskovanja slovenske oblačilne dediščine, temveč izvirno nadgradnjo k vzpostavitvi celotnega pregleda razvoja oblačilne kulture na slovenskih tleh od 15. stoletja dalje«. Novinar in publicist Matjaž Brojan se je na kratko sprehodil po dosedanjem delu umetnice ter poudaril, da novi opus kipcev Oblačila nekoč: Srednjeveška oblačilna dediščina po predlogah s slovenskih fresk pomeni začetek zelo velikega izjemnega projekta ustvarjalke Ladine Korbar, za katerega ji iskreno čestita. Da gre res za začetek izjemnega projekta, smo se lahko prepričali tudi obiskovalci, ko smo si ogledali ustvarjalno delo Ladine Korbar, s katerim uresničuje svojo veliko ljubezen in skrb za kulturno dediščino na področju oblačil. Iskrene čestitke! v. Vojska OKTOBER 16 kultura 30. september 20ii POGOVOR z EDIJEM SEMEJA, HARMONIKARJEM PRI ALPSKEM KVINTETU Harmoniko sem imel vedno rad . . . Glasbenik Edi Semeja v enem najbolj prepoznavnih slovenskih naro-dnozabavnih ansamblov Alpskem kvintetu igra od leta 1983, ko je ansambel zapustil po desetletnem igranju harmonikar Jože Burnik. Del glasbene naklonjenosti in ustvarjalnosti je zanesljivo podedoval od svojih prednikov. Prihaja namreč iz glasbene družine Semeja iz Doba. Del ljubezni in veselja je podedoval od očeta - amaterskega glasbenika, večji del pa od strica - zelo znanega glasbenika in glasbenega učitelja Tončka Semeja. Za glasbenika - harmonikarja Edi-ja Semeja sem tako prebrala, da je legenda narodnozabavne glasbe: odličen instrumentalist, ki poleg harmonike igra tudi trobento in kontrabas, pa tudi uspešen komponist in ustvarjalec novih skladb. Poleg številnih domačih in mednarodnih priznanj, ki jih je prejel Alpski kvintet, med njimi je tudi priznanje Evropskega turističnega združenja novinarjev za promocijo Slovenije in pred kratkim zlato priznanje za milijon prodanih plošč v Avstriji, je glasbenik Edi Semeja (roj. 8. januarja 1942) za svoje delo pri promociji slovenske glasbe in občine, v kateri živi, prejel pred leti bronasto priznanje Občine Domžale. Z Alpskim kvintetom je prejel tudi 5 zlatih in eno diamantno ploščo na nemško govornem področju ter 2 zlati plošči v Sloveniji. Na njegovem domu, kjer živita z ženo Nevenko, slikarko, ter se veselita obiskov sina Uroša z družino, v kateri sta vnuka ter hčerke - znane violinistke Alenke na Gubčevi ulici v Dobu, sva pogovor začela kako se je prvič srečal z glasbo. Glasba je pomemben del življenja naše družine. Tako sva tudi z znanim pevcem Otom Pestnerjem pred leti ugotavljala, da so najini predniki, konkretno stara očeta igrala v neformalni glasbeni skupini, kjer je moj stari ata igral harmoniko. Harmoniko je igral tudi moj oče, predvsem pa je na moje ukvarjanje z glasbo vplival moj stric Toni, ki je doma poučeval bodoče harmonikarje in tudi mene pri mojih šestih oz. sedmih letih vabil, naj v roke vzamem harmoniko in poskusim. Pa mi ni bilo všeč. Vsakodnevno poslušanje harmonike in igranje znanih skladb stričevih učencev pa je bilo krivo, da sem lepega dne stricu Toniju rekel: »Tole bi pa še jaz zaigral,« in zaigral Na planincah sončece sije. Tako se je začelo, tri štiri leta sem igral in se učil pri stricu, nato je bila na vrsti glasbena šola. Zakaj harmonika, zakaj ne trobenta in kontrabas, na katera znate tudi zaigrati? Najbrž zato, ker sem jo igral kot prvi instrument, ostala instrumenta pa tako »za zraven«. Ob tem pa naj povem, da sem trobento igral tudi v enem od zabavnih ansamblov, ki jih je bilo v moji zgodnji mladosti kar nekaj. zaradi četvorke in plesnega učitelja Jenka, prvih skladb Beatelsov, pa obveznih valčkov in polk, ob katerih sem igral harmoniko. V lepem spominu mi je tudi igranje na mladinskih plesih v Grobljah, kjer plesalcev in plesalk ni nikoli manjkalo. Kdaj ste se odločil za glasbeno pot harmonikarja in za narodnoza-bavno glasbo? Harmoniko sem imel vedno rad, na mojo odločitev, da začnem z resnim igranjem v narodno zabavnem ansamblu, pa je krivo srečanje s kitaristom Ivetom Dovžanom (bratom znanega citrarja Mihe Dovžana), s katerim smo skupaj igrali v Festivalni dvorani. Predlagal mi je namreč, da igram harmoniko v tedaj dobro znanem ansamblu Dobri znanci, katerega harmonikar Mar-j^n Kregar je odšel v tedanjo JLA. Tako se je zagodilo, da sta neko sredo zvečer prišla do mene v Dob klarinetist Vito Muženič in kitarist Janez Lužar in v nedeljo smo že igrali na neki veselici. To je bilo v letih 1963 - 1968. Pri njih sem igral dobrih pet let in rad se spominjam naših gostovanj v tujini, kamor smo odhajali z vlakom, veliko igrali ob Vrbskem jezeru, večkrat tudi v Švici. Iz Dobrih znancev so nastali kar v Švici Mladi Gorenjci (Junge Oberkrainer). Spominjam se sodelovanja s slovenskimi društvi v Švici, pa tudi daljših turnej po nemških toplicah. Vendar je bila doma družina, žena s sinom, in tako sem se odločil, da se vrnem in zaposlim v Metalki,kot zastopnik za tiskarske stroje. Pa na glasbo nisem čisto pozabil in prišlo je leto 1979, ko sem kar nekaj časa igral z Veselimi planšarji in z njimi gostoval celo v Ameriki. Leto 1983 je najbrž posebej zaznamovalo vašo glasbeno pot, saj ste v Alpskem kvintetu, ki spada med najboljše tovrstne naro-dnozabavne ansamble in je letos praznoval 45 let uspešnega dela, po desetletnem igranju nadomestili znanega harmonikarja Jožeta Burnika. Kako ste pravzaprav prišli v Alpski kvintet? Z glasbenikom in sedanjim vodjem Alpskega kvinteta, Janezom Perom, sva skupaj igrala že prej tudi pri Dobrih znancih, najbolj pa se spominjam najinega sodelovanja pri organizaciji obiska dedka Mraza v hali Komunalnega centra. Septembra leta 1983 pa me je Janez Per povabil k sodelovanju z Alpskim kvintetom in od takrat so minila že skoraj tri desetletja. Veliko dni, tednov, mesecev in let ste bili na poti v tujini - saj ste igrali praktično po vseh Evropi. Je bilo kdaj težko? To pravzaprav ne, razen kadar bi bil človek raje doma. Sicer pa smo se zelo lepo razumeli, vsi po vrsti smo radi igrali in če človek rad igra, če ima rad glasbo, potem ni prav nič težko. Ampak brez razumevanja domačih ne bi šlo. Se kakšnega koncerta doma ali v tujini najraje spominjate? Vseh se rad spominjam, na vsakega posebej je prijeten spomin. Posebej v Avstriji in Nemčiji našo glasbo sprejemajo drugače kot pri nas doma. Nanjo ne le plešejo, temveč jo skrbno poslušajo in radi zapojejo. Posebej prijetno je bilo pod velikimi šotori, ko ni bilo koncerta, da ne bi programa, najbolj znanih skladb, ponavljali. Našo glasbo so vzeli za svojo in lahko rečem, da jo imajo številne glasbene skupine za vzgled. Eden izmed najljubših nastopov je vsakoletno igranje na Alpskem večeru na Bledu, upam, da jih ne bo še kmalu zmanjkalo. Je kakšna skladba, za katero bi rekli, da je vaša najljubša? Teh je pa kar nekaj, posebej Dobro jutro, Čas počitnic, pa Janezov bariton, Lepa Korošica in Cikcak polka, kjer mi s harmoniko pomaga Damir Tkavc. Pa Beneški karneval. To so skladbe, ki jih je treba vedno ponavljati, posebej Janezovemu baritonu obiskovalci radi prisluhnejo. Znani ste tudi kot komponist in ustvarjalec novih skladb. Katere so najbolj poznane in kako so pravzaprav nastale? To je valček Pomladni navdih, pri kateri je z violino sodelovala hči Alen-ka.Posneli smo tudi CD z godalnim orkestrom - Alenkinimi prijateljicami - violinistkami, s katerim smo se predstavili ob 40-letnici. V tem obdobju sem napisal več skladb, med njimi tudi Veselo na Bledu. Ko pride navdih, ustvarjam, pišem in igram. So razlike med nekdanjimi in sedanjimi glasbenimi skupinami? Danes igrajo v ansamblih večinoma študirani glasbeniki, ki jim ni težko igrati različnih zvrsti. Zelo redko vas srečujemo na veselicah in podobnih prireditvah, velikokrat pa na dobrodelnih koncertih, tudi na lanskoletnem humanitarnem koncertu, ki sta ga pripravili Gasilska zveza Domžale in Občina Domžale ste nasto-)ili, spominjamo pa se vas tudi s koncerta paraplegikov v Domžalah. Če le imamo čas, nikoli ne odrečemo igranja na dobrodelnih in humanitarnih prireditvah. O tem odloča vodja ansambla Janez Per. Največkrat pa ni časa, ker je naš urnik, kljub temu, da ne igramo več profesionalno, kar zaseden. Nekateri pravijo, da mladi, pa tudi nekateri starejši, ne marajo narodno zabavne glasbe, sama pa ugotavljam, da jih kar dosti pride tudi na tovrstne koncerte. Kaj menite o tem? Rekel bi, da ljudje radi poslušajo narodno zabavno glasbo, ne nazadnje to kažejo dobro obiskani koncerti in prireditve. Je pa res, da je dovolj izbire in da vsak izbere tisto, kar ima rad. Se mi pa zdi, da imajo v tujini našo glasbo radi. V Avstriji nas posnema veliko ansamblov,tako da imamo tam pa tudi v Nemčiji, Franciji in Švici mnogo veliko zvestih poslušalcev. Prav zdaj me je klicala naša prijateljica Marie iz Francije, ki rada pokliče člane Alpskega kvinteta in se pozanima, kako smo in kdaj bomo v bližini, da nas pride poslušat. In takih ljubiteljev naše glasbe ni malo. Z glasbo se ukvarja tudi vaša hči Alenka, odlična violinistka, ki je v kar nekaj skladbah presenetila tudi v Alpskem kvintetu? Je glasbenik tudi sin? Ja, kot sem že povedal, je hči Alenka violinistka - profesorica glasbe in poučuje na glasbeni šoli v Ljubljani. Sin Uroš, pa je pianist in je igral v ansamblu Californija. ^ podpore domačih, posebej Ne Brez evenke najbrž ne bi šlo? Sploh ne bi šlo, zato sem hvaležen posebej ženi Nevenki za razumevanje in skrb za družino, ko sem bil profesionalni glasbenik. Vesel se, da je ob družini zmogla tudi ukvarjanje s slikanjem in prav ponosen sem na njeno ustvarjalno delo. Imate v zvezi z glasbo še kakšno neizpolnjeno željo? Pravzaprav ne. S svojim glasbenim ustvarjanjem - kot harmonikar, kot pisec novih skladb sem zadovoljen. In če bi se še enkrat odločal? . . . bi se odločil za glasbo, za harmoniko . . . Ste kdaj nastopili v svojem rojstnem kraju - Dobu? Sem, sicer je že dolgo, pa vendar nisem pozabil. To je bila ena od prireditev v nekdanji Videmškovi dvorani v Dobu. Mislim, da sem imel 17 let in takrat sem v v na-hitro sestavljenem ansamblu igral trobento, harmoniko pa je igral moj bratranec Jože Hribar. Boste igrali na 50 - letnici Alpskega kvinteta ! Rad, a ne vem, če bom zdržal . . . Prepričana sem, da boste. Hvala za pogovor in srečno. Vera Vojska Likovno društvo Senožeti Radomlje tudi ohranja našo kulturno dediščino Likovno društvo Senožeti Radomlje je bilo ustanovljeno septembra 2001. Vseskozi pridne slikarke in slikarje vodi predsednica društva Danica Šraj, po strokovni plati pa jim zadnjih sedem let pri poučevanju teorije in prakse pomaga mentor, akademski slikar Janez Zalaznik. Svoj cilj: spoznati poleg likovnega praktičnega dela tudi umetnostno zgodovino in osnove likovne teorije, so že zdavnaj presegli. Z organizacijo in izvedbo Šole risanja in slikanja, iskanja motivov za slikanje doma in v tujini, z obiski številnih likovnih razstav - tako doma kot izven Slovenje, ter se ob tem prijetno družiti, sodelovati na humanitarnem področju in s svojim ustvarjalnim delom ohranjati tudi našo kulturno dediščino, so iz leta v leto pritegnili več slikarjev in slikark, na tak način pa se je povečalo tudi število članic in članov - praktično iz vse Slovenije, številčnejše so likovne kolonije, udeležba na razpisanih ex-temporih, veselijo pa se tudi priložnosti za več znanja, ki jih ponujajo likovne delavnice in predavanja. V začetku meseca septembra 2011 sem se z Likovnim društvom Seno-žeti družila v Črnelem. Na povabilo lastnikov gradu Črnelo in bližnjega čudovito urejenega ribnika Janeza in Olge Burica so likovni ustvarjalci prijetno soboto iskali motive v tem epem delčku naše občine. Ob tem prijetnem srečanju, kjer sta gostitelja poskrbela, da so se slikarji in slikarke prijetno počutili, sem izvedela, da je bila prav dr. Olga Burica in Centralna čistilna naprava Domžale ena od njihovih prvih sponzorjev, hkrati pa je bilo v prostorih tega podjetja tudi kar nekaj razstav likovnega društva in posameznikov, ki se nadaljujejo. Prijetno ob gradu Crnelo in ribniku Njuno povabilo je društvo sprejelo z velikim veseljem, saj se trudijo, da bi v jubilejnem letu pripravili kar največ razstav in različnih srečanj, izdali pa bodo tudi svojo kronologijo. "Slikanje v okolici gradu Krumperk ima kar tri namene," je v pozdravnem nagovoru povedala predsednica društva Danica Šraj. Društvo bo namreč ob deseti obletnici dela pripravilo več avk-cij, med katerimi bo tudi prodaja likovnih del, naslikanih v soboto, 10. septembra 2011. Del izkupička bo namenjen otrokom iz socialno ogroženih družin, ki še niso bili na morju; del bo ostal društvu, največji del pa bodo namenili obnovi kapele ob črnelskem gradu, ki jo obnavljata Janez in Olga Burica. Tako bodo slikarke in slikarji poskrbeli tudi za ohranjanje kulturne dediščine. Enak namen ima tudi slikanje konj na Krumperku. Društvo si namreč želi, da grad kot pomembna kulturna dediščina ostane zanamcem. Sobota je bil res čudovit dan za vse likovne ustvarjalce, ki so na svojih likovnih delih ohranili delček Črnela, ki vam ga bodo ponudili na jesenski avkciji, ko jih čaka tudi likovna razstava, za katero so se dogovorili z hotelom Ambient v Domžalah. Ob tej priložnosti v imenu vseh slikark in slikarjev: iskrena hvala Janez in Olga Burica za res čudovit likovni dan. Jubilejno leto bogato z razstavami, kolonijami ... Za njimi je v jubilejnem letu likovna kolonija v Nici, pa tudi likovno ustvarjalno srečanje - likovna kolonija na Krasu pod Slavnikom, ki so jo naslovili Zvenenje praznine (lani so ob Krki slikali na temo Odsev v vodi). Prihaja jubilejni katalog Čakamo torej na katalog ob 10-obletnici Likovnega društva Se-nožeti Radomlje, v katerem bodo poleg skupne dejavnosti predstavili tudi vse svoje člane in članice, ki so bili vsaj leto dni njihovi likovni soustvarjalci. Trenutno je v društvu 54 članov. Ti so razdeljeni v pet skupin, ki se redno srečujejo v Radomljah v kulturnem domu in v Pionirskem domu v Ljubljani ter vedno znova dokazujejo, da imajo slikarstvo radi - da jim je v veliko veselje vsako naslikano delo, s katerim želijo razveseljevati tudi druge ter, včasih, s tako pridobljenimi finančnimi sredstvi tudi pomagati. Dobrodošli na avkcijah in razstavah Zato vas Danica Šraj, predsednica Likovnega društva Senožeti, v jubilejnem letu, ko praznujejo prvih deset let uspešnega dela vabi, da se društvu pridružite - tako na razstavah kot avkcijah njihovih umetniških del za dobrodelne namene, o katerih boste obveščeni, ter se hkrati zahvaljuje vsem, ki jim pomagajo, še posebej: Občini Domžale, Krajevni skupnosti Radomlje, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, OE Domžale ter vsem drugim, ki njihovo ustvarjanje cenijo. V. Galerija Domžale: Koncert za Mileno -Glasbeno-gledališki dogodek Morda nekaj prvih spominov na igranje v različnih glasbenih skupinah? Ni jih bilo malo in vseh se rad spominjam. V enem od prvih, imen se ne spomnim dosti, sem igral skupaj s stricem Tonijem in številnimi glasbeniki. Sledil je ansambel, s katerim smo igrali na znamenitih plesih, ob sobotah in nedeljah v Festivalni dvorani v Ljubljani. V njem je igral tudi znani domžalski glasbenik prof. Tomaž Habe. Prijetni spomini tudi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan obvešča, da bo predstavitev knjige 60 LET POLETNEGA GLEDALIŠČA NA STUDENCU, ki jo je napisal dr. Velimir Vulikič, v soboto, 10. decembra 2011, ob 18. uri, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, razstava ob izidu knjige, ob kateri boste lahko podrobneje spoznali zgodovino društva, pa bo odprta v nedeljo, 11. decembra 2011, ob 17. uri, v prostorih Kulturnega društva Miran Jarc na Studencu. Koncert za Mileno je kolaž avtorskih pesmi etno-rok skupine DIDI-WA in odlomkov iz monokomedi-je Lepo je biti riba, dokler nisi na trnku, ki govori o večnem iskanju ravnotežja med moškim in ženskim principom. To je zgodba o Miletu in Mileni, a tudi zgodba o nas, ki iščemo drug drugega, da bi na koncu našli - sebe. »Dva tisoč let plavamo skozi kot ribe, zakopani v morsko dno. Tu in tam se ozremo proti soncu in z motnimi očmi poskušamo zaznati svet nad nami, a je ves trud zaman. Nekdo nas že stiska za vrat in nam iz ust vleče trnek. Na koncu še udarec v tilnik in - konec. Pogoltne nas neskončni nič, da bi nas ponovno izpljunil v nek drug čas in v nek drug prostor. Da, da, tisti zgoraj je neverjeten ribič. Pravi mojster.« Monokomedija Lepo je biti riba, dokler nisi na trnku je prvenec Mi-omire Šegina, dramatičarke, pisateljice in fotografinje iz Domžal, ki je avtorica dveh radijskih iger (Blejski zvon želja in Boben usode) ter zbirke kratkih zgodb Skozi rdečo. Omenjena monokomedija je lansko leto uspešno gostovala na festivalu FAMA 03 v Beogradu. Skupina DIDIWA je mlada skupina glasbenikov s pevko Vesno Godler (jazz vokal), ki je na razpisu Vala 202 za mlade glasbene ustvarjalce (2010) prišla v najožji izbor z avtorsko pesmijo Dečko. Lili Bačer Kermavner je dolgoletna igralka v Šentjakobskem gledališču, ki je odigrala vrsto zahtevnih likov. Za vlogo Adele v Kurbah je prejela zlato Linhartovo priznanje za posebne dosežke na področju gledališke in lutkovne dejavnosti leta 1997. 30. september 20ii kultura 17 KATARINA RUS KRUSEU Obstaja nek splošen strah pred sodobnejšo umetnostjo Mlada umetnostna zgodovinarka, Katarina Rus Krušelj, je poznana ljubiteljem umetnosti iz Domžal predvsem zaradi svojega sodelovanja s Kulturnim domom Domžale, kjer skrbi za programe dela z najmlajšimi, zadnje obdobje pa vodi tudi projekt Menačenkove domačije. Kot je v pogovoru za Slamnik povedala Katarina, je že od majhnih rok rada ustvarjala in prebirala zgodovinsko in umetnostno literaturo. Zanimala so jo predvsem sporočila slik in, kot pravi, se je vedno čudila talentu mnogih umetnikov, ki znajo z nekaj potezami ustvariti popolno umetnino. Posebnost so ji predstavljala potovanja, kjer so jo prevzeli različni kulturni spomeniki, od stavb do srednjeveških fresk, sodobnih slik in skulptur. To svojo ljubezen do umetnostne zgodovine danes prenaša na vse generacije. Redno sodeluješ s Kulturnim domom Domžale, vodiš program Menačenkove domačije in kulturno vzgojo za najmlajše. Če se najprej dotakneva najmlajših, kaj zajema tvoje delo, kaj pripravljaš z najmlajšimi? S Kulturnim domom Franca Bernika Domžale sodelujem dobrih pet let. Zaupali so mi nalogo, da pripravim likovno-izobraževalni program v Galeriji Domžale. Izdelava programa mi je bila v veliko veselje ter velik izziv, saj sem bila takrat še študentka in nisem imela tovrstnih izkušenj. Sprva mi je pri delu pomagala likovna pedagoginja Katarina Škofic. Začeli smo z majhnimi koraki, ki so z leti prerasli v organizirano ponudbo kulturne vzgoje vsem izobraževalnim ustanovam v Občini Domžale. V posebno zadovoljstvo mi je bilo - in mi je še danes - delo s predšolskimi otroki, ki so odlični poslušalci. Vprašanje, kako predstaviti sodobno umetnost najmlajšim, se je pogosto pojavljalo in izkazalo se je, da jim lahko preko igre predstavimo tudi najtežje vsebine, ki jih umetniki izražajo s sodobnimi umetniški pristopi. Sicer pa se likovno-izobraževalni program Galerije Domžale, nanaša predvsem na sodobno umetnost. Kaj obravnavate? Namen programa je predstavitev, razumevanje in doživljanje sodobne likovne umetnosti. Udeleženci programa se s pomočjo razstavljenih del izobražujejo ter na tak način stimulirajo kreativno razmišljanje in vrednotenje sodobnih umetnin. Program tematsko izhaja iz posamezne mesečne razstave in je prilagojen starosti udeležencev. Za najmlajše je predstavitev razstave poenostavljena, obogatena z veliko animacije. Stopnja zahtevnosti se z leti udeležencev stopnjuje. Za predšolske otroke, osnovnošolce in srednješolce so organizirane tudi ustvarjalne delavnice, v katerih razvijajo ustvarjalnost in krepijo likovno domišljijo. Vodeni ogledi razstav za odrasle so osnovani na strokovni predstavitvi, v katero je vključen tudi avtor razstave. Slednji način predstavitve se je izkazal za dobrodošlega, ne le s strani udeležencev, ki o avtorjevem delu izvedo »s prve roke«, temveč imajo tudi avtorji možnost neposredno komunicirati s publiko, ker običajno tovrstni dialog vodijo le preko razstavljenih del. Y Kaj pa klasična umetnost, pogled v zgodovino, na kakšen način jo izražate? Ravno primerjava klasične in sodobne umetnosti je glavna sestavina izobraževanja, saj lahko udeleženci na tak način lažje spoznavajo tok razvoja določene usmeritve oz. sloga v umetnosti. Likovno-izobraže-valni program je v osnovi zasnovan tako, da je v njem vedno izpostavljena ena ali več poglavitnih značilnosti razstavljenih umetniških del, npr.: likovna tehnika, motiv, tema, vsebina, zvrst itd. V program predstavitve je vključen tudi kratek umetnostnozgodovinski pregled teme, povezane z določeno razstavo. Komu so namenjeni programi? Programi so namenjeni predšolskim otrokom, osnovnošolcem in srednješolcem v okviru stalne ponudbe kulturne vzgoje ter odraslim, ki so javno obveščeni oz. vabljeni na vodeni ogled razstave v sodelovanju z avtorjem razstave. Zaradi velikega povpraševanja smo z lansko sezono uvedli tudi ustvarjalne sobote za najmlajše od treh let dalje, ki v galeriji enkrat mesečno ustvarjajo skupaj s starši. S podporo Občine Domžale in sponzorja delavnic Prometej - svet idej je program v Galeriji Domžale in Menačenkovi domačiji brezplačen, razen za udeležence iz vrtcev in šol ter drugih skupin izven domžalske občine, ki se programa kulturne vzgoje lahko udeležijo po simbolični ceni. Kakšen je umetnostno-vzgojni program za najmlajše v letošnji, prihajajoči sezoni? Letošnjemu programu v Galeriji Domžale smo pridali naslov »Mladi ustvarjalci pridobivajo umetniške izkušnje«, saj bomo k ogledom in delavnicam povabili tudi avtorje razstav. Tovrstno sodelovanje sicer ne bo izvedljivo pri vseh razstavah, ker gre za prostovoljno delo ustvarjalcev. Vsekakor bodo srečanja zanimiva, saj bodo lahko udeleženci ustvarjali skupaj z avtogem razstave. Nova sezona v galeriji se bo ukvarjala predvsem z abstrakcijo ter drugimi sodobnimi vsebinami in materiali, kot so glina, fotografija, risba in instalacija. Kaj pa Menačenkova domačija, kako je s prenovo in kakšna bo vsebinav letošnjem letu? Kaj bo drugače od minule sezone? Program aktivnosti v Menačenkovi domačiji se pridružuje ostali bogati ponudbi dogodkov v organizaciji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Z izoblikovanim konceptom v povezavi z lokalno in nacionalno kulturnozgodovinsko dediščino mesečno temelji na treh glavnih, vsebinsko povezanih dogodkih: razstava, Večer ljudske dediščine v besedi in pesmi ter Sobotna družinska ustvarjalnica. Podstrešni prostor, ki je še v obnovitvenem postopku, bo namenjen stalni postavitvi umetniških del kipaga Franceta Ahčina ter drugim kulturnim dogodkom. Nova sezona je prinesla prenovo stalne zbirke ter vrsto zanimivih dogodkov, ki bodo etnološko, etnografsko in tudi ekološko naravnani. Kot novost pa uvajamo dva likovna natečaja za šolske skupine in likovna društva v Občini Domžale. Menačenkova domačija ni le umetnost, je tudi izobraževanje. Na kakšen način izražate izobraževalni program? Podobno kot v Galeriji Domžale smo tudi za Mena-čenkovo domačijo oblikovali program kulturne vzgoje, vendar se vsebinsko razlikuje v tem, da je bolj etnološko obarvan. Tudi programi večerov ljudskega izročila in sobotnih družinskih ustvarjalnic so edukativno oblikovani, saj nudijo spoznavanja različnih vsebin za vse generacije udeležencev. Kaj pa gostovanje z domžalsko umetnostjo v drugih krajih, se zgodi ali se ne zgodi? Ne, največkrat smo mi gostitelji razstav. V bodoče v Menačenkovi domačiji načrtujemo zamenjave razstav z drugimi slovenskimi muzejskimi ustanovami. Kaj bi priporočila Domžalčanom in Domžalčankam, če bi jih želela usmeriti v področje, ki ga pokrivaš? Meniš, da so naši občani in občanke kulturno ozaveščeni? Domžale in okolica imata kar nekaj zanimivih umetnostnih spomenikov. Mednje zagotovo sodijo grad Krumperk kot večstoletno bivališče različnih plemiških družin in stenske poslikave v cerkvah na Krtini, v Gro-bljah ter v Goropečah nad Ihanom. Tudi domžalska cerkev na Goričici ima kot predhodnica protiturškega tabora bogato in zanimivo zgodovino, saj je z umetno-stnozgodovinskega stališča veljala za izjemno pomemben in redek renesančni spomenik. Pravo rariteto, na žalost neohranjeno, pa predstavlja eden najstarejših slovenskih gradov Stari Kolovec iz 12. stoletja, ki ga je opisal Josip Jurčič v Rokovnjačih. Zanimiva je tudi ne-ohranjena graščina Veselka blizu Krtine, ki jo je v 17. stoletju zgradil krumperški baron Rasp svoji ženi, pa ne toliko zaradi arhitekturne zasnove, temveč zaradi skrivnostne lege, saj še danes malokdo ve, kje točno se nahajajo razvaline. In to je le delček vsega. Menim, da so Domžalčanke in Domžalčani precej kulturno ozaveščeni, kar dokazuje dober obisk različnih kulturnih prireditev, ki jih v občini ne manjka. Zdi pa se mi, da pri določeni skupini publike obstaja nek splošen strah pred sodobnejšo umetnostjo, kar je škoda, saj je vsako umetnostjo obdobje - tudi pred stotimi leti ali danes - odraz človekovih razmišljanj o sebi in o določenih družbenih problemih v določenem času in prostoru. Iz tovrstnega splošnega problema sprejemanja sodobne umetnosti izhaja tudi naš izobraževalni program v Galeriji Domžale. Kakšna umetnost je tebi sicer najbližje in morda področje, kjer bi želela delovati? Katero obdobje umetnostne zgodovine je tisto, po katerem najraje potuješ, raziskuješ? Vsako umetnostno obdobje je po svoje zanimivo. Največji izziv mi pomeni raziskovanje še ne raziskanih tem in umetnikov, ko ni na voljo veliko literature ter virov in se moraš pošteno potruditi, da pridobiš dovolj podatkov za pripravo predstavitve. Ukvarjaš se tudi z organizacijo kulturnih prireditev Poleg organizacije prireditev v Menačenkovi domačiji se ukvarjam z različnimi projekti, npr. pisanjem strokovnih umetnostnozgodovinskih tekstov, predstavitvami umetnikov itd. Trenutno aktivno sodelujem v študijskem krožku, ki v Domžalah pripravlja stalno slamnikarsko razstavo. Katarina Rus Krušelj kot umetnica - da ali ne in kaj? Da, v preteklosti sem veliko ustvarjala, a mi sedaj na žalost službene in družinske obveznosti ne dovoljujejo dovolj prostega časa za ustvarjanje. Največkrat pa veselje do ustvarjanja izpopolnjujem kar v družbi otrok v ustvarjalnih delavnicah. Kaj pa sicer počneš v svojem življenju? Moje življenje ni nič drugačno od ostalih, le da imam zaradi narave dela zelo razgiban urnik in manj prostega časa, ki pa ga poskušam čim bolj aktivno preživeti z družino. Ob lepem vremenu kolesarimo in hodimo na izlete, ob slabšem vremenu pa se družimo s prijatelji in obiskujemo različne družabne dogodke. Mateja A. Kegel POGOVORI IN SREČANJA Tone Škarja - na svoji strani II. [^^ODELNI GAsflSKI KONCERT ^ Hala Komunalnega centra Domžale Četrtek, 2 ber 2011 ob 20, Veseli smo, kadar lahko pomagamo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni monumentalno delo, saj obsega pre ko 400 strani, stotine fotografij, na Tone Škarja je že danes legenda slovenskega alpinizma, velik zaljubljenec v gore, stene in plezanje. Doslej je napisal že veliko knjig in priročnikov o hoji in plezanju v gore, o zgodovini planinstva, reševanja v gorah ter sam ali s sodelavci knjige o posameznih odpravah na Mount Everest, Kang-bačen, Jalung Kang in Kangčendzen-go. S svojim pisanjem je širši javnosti približal gore, alpinizem, Himalajo, utrip z najvišjih gora sveta in izzive najtežjih sten. Vrhunec njegovega literarnega delovanja je knjiga, ki je izšla ob začetku poletja in nosi naslov Na svoji sledi. To je obsežno, aj fot tančne preglede svojih vzponov in analizo himalajskih odprav. Knjiga je izjemno življenjsko delo, nekakšen pregled vsega dogajanja v njegovem življenju, povezanega z alpinizmom. Tisto, kar preseneti, je neverjetna natančnost in kronološka urejenost, dnevniški zapisi iz preteklosti pa so umeščeni v širši kontekst besedila. Skratka, Škarjo odlikuje filigranska natančnost, ki jo nadgrajuje zanimivo pisanje, polno dramatičnosti, a tudi refleksije in razmišljanja. Knjiga se začne z zanimivim uvodom in vprašanjem, najbrž vprašanjem, ki si ga sme zastaviti nekdo, za katerim je več kot 50 let vzponov in izzivov: Zakaj je nekaterim dovoljeno opravljati popravne izpite, druge pa že prva napaka izloči? Zakaj so naše sledi različno dolge? Kot je zapisal v nekakšni popotnici, knjigi, je lahko neskončno hvaležen usodi, saj je velikokrat tvegal. Ze na samem začetku, leta 1955, je neizkušen s prijatelji opravil na nek način neodgovorno prečenje Kamniških Alp v snegu, ledu in s slabo opremo - a so preživeli. Petdeset let kasneje se je, izkušen, opremljen, modrejši in zrelejši, sam odpravil v severno triglavsko steno in preživel padec, se čudežno ujel na zlomljeno roko ter nadaljeval plezanje naprej močno poškodovan. Ti dve izkušnji povezuje in »druži slika nepopolnosti človeka in popolnost neke človeku neznane zakonitosti. Morda ji je ime milost.« Na pogovoru v Knjižnici Domžale sva spregovorila tudi o bistvu alpinizma, ki ga Škarja ne vidi le v uspehih, dosežkih in tekmovalnosti, pač pa v bogastvu čustev, občutkov in doživetij. Seveda pa so tudi alpinisti samo ljudje in tudi med njimi so prisotne in opazne tako dobre kot tudi slabe človeške lastnosti. In Škarja si upa odkrito in kritično spregovoriti tudi o teh, saj je sam zbral veliko izkušenj ob vodenju in organiziranju himalajskih odprav. Zato odkrito ugotavlja: »Nesebično prijateljstvo je med alpinisti, razen v rani mladosti, težko najti.« Ključno življenjsko poslanstvo in njegova osrednja dejavnost je bilo vodenje himalajskih odprav in od leta 1979 tudi vodenje Komisije za odprave v tuja gorstva. S tem je zaznamoval zgodovino slovenskega alpinizma in prevzemal na svoje rame ogromno odgovornost. Bil je vodja kar desetih himalajskih odprav in sodeloval je še pri petih. Na njih je doživeli veliko lepega, bilo je polno uspehov, a tudi marsikakšno bridko izkušnjo in spoznanje. Ko so se vračali po uspešni odpravi Kangbačen leta 1994 in je kar devet alpinistov osvojilo vrh, je bilo med njimi zaznati nekakšno nezadovoljstvo. Kritično je analiziral vzdušje: »Najbrž alpinistom ni prirojena težnja po enakosti, pač pa po preseganju.« Bilo je enostavno preveč enakih in podobnih uspehov. Kar je kot vodja videl kot uspeh odprave, so ostali dojeli kot utopitev sebe v povprečju, čeprav visokem. »Alpinisti imajo skrajni ego, so posebni in samosvoji«. To vse je treba upoštevati, na tem se gradi skupinsko delovanje. Vodenje je vedno naporno, zahtevno in pomeni »večjo osamljenost«. Obremenjena so tudi prijateljska razmerja. Vodja se mora potruditi, da je čim manj osebnega pritiska in ukazov, dajati mora vtis kot da stvari tečejo same po sebi. Treba je ostati hladnokrven in odmaknjen, ugotavlja Škarja. Vsi si želijo gor, na vrh. A obenem je potrebno skupinsko delo, vsi za enega, eden za vse. Nekateri so enostavno žrtvovani za to, da drugi pridejo na vrh. _ Med alpinisti so velike razlike. Škarja ugotavlja, da znajo nekateri dobro »kapitalizirati« svoje zasluge, drugi pa tega ne storijo. Kot je zapisal pisatelj Tone Svetina, kapitalizirati pomeni, da nekateri vedo, zakaj se borijo, drugi pa ostanejo praznih rok. Tiste, ki to znajo, poznamo in so znani, medijsko izpostavljeni. Med takšne, ki so se odločili ostati v ozadju, so bili manj opaženi in medijsko ne izpostavljeni, pa so vendarle sodili v sam vrh našega in svetovnega alpinizma po dosežkih, je uvrstil Frančka Kneza. Kritičen je tudi do medijev, saj pravi, da večinoma nimajo pojma, kaj je kakovost v alpinizmu in potem je tako obveščena tudi javnost. Tone Škarja je posebej izpostavil dva alpinista: Toma Česna in Tomaža Humarja. Z obema je imel zelo intenziven medčloveški odnos in veliko sta ga naučila. Za Česna ugotavlja, da je poleg Bojana Pollaka in sina Metoda njegov »tretji angel«: ker je bil na nek način revolucionaren pri razvoju teorije in prakse solo plezanja. To je bilo blizu tudi njemu in sam je to opisal slikovito: »Če si sam, morajo biti nitke čutil precej bolj razpredene. Pred solo plezarijo tudi natančno od- igraš tem ga vzpon že v naprej, v glavi, pole še odvrtiš.« Drugi alpinist, s katerim sta delala v istem alpinističnem odseku, je bil Tomaž Humar. Zelo samosvoj, drugačen, poseben in enkraten. Bila sta si zelo različna, a obenem zelo podobna. »Malo ljudi zna biti samih, še manj osamljenih, ostani še naprej kozorog. Bil si mi velik učitelj življenja, čeprav te nisem vedno razumel - morda je bistvo prav v tem,« mu je pisal Tomaž. Prav gotovo je bila njegova najpomembnejša in tudi najuspešnejša odprava, ki jo je vodil leta 1979, osvajanje najvišje gore sveta, Everesta. To bila velika zgodba, polna pričakovanj in želje. Cilj je bil dosežen, smer po zahodnem grebenu pa je prav gotovo najtežji pristop na vrh. Bili so na vrhu, ostalo pa je grenko spoznanje ob smrti šerpe Ang Puja. Tudi nekatere druge odprave so se končale tragično, a to je, kot pravi, neizogibno. Ob izgubi Boruta Berganta na odpravi na Jalung Kang leta 1985 je zapisal: »Pretreslo me je spoznanje, kako malo smo v resnici gospodarji svojih življenj in kako malo cenimo to dragocenost, v bistvu edino, ki jo imamo. To enkratnost. Nekoč sem mislil, da izgube prijatelja na vrvi ali na odpravi ne bi mogel preživeti. Potem vidiš, da lahko preživiš vse, razen lastne smrti. Osnovni zakon življenja je živeti. Nič drugega.« Izguba človeka na himalajski odpravi pusti za seboj praznino, občutek poraza, dvom v smiselnost početja. Takrat je osebna odgovornost, ki jo čuti vodja, še večja. Zivljenje Toneta Škarje so vzponi in padci, so uspehi in težave, so pohvale in odobravanje in so kritike in nehvaležnost. Eno bolj grenkih izkušenj je doživel leta 1993, po neuspešni odpravi na Anapurno, ko je bilo zaznati slabo vzdušje, nesodelovanje in tihe očitke. Zato so se, kot ugotavlja, obračali stran od gore. Sledilo je pismo nekaterih nezadovoljnih vrhunskih alpinistov, ki je izpostavilo razlike v pogledih, kaj naj Komisija za odprave podpira, in se je vse bolj uveljavljal bolj individualni pogled na alpinizem, z alpskim stilom, solo vzponi. Danes je prepričan, da je vedno skušal delati čim bolj odprto, da je dajal pozornost vsem, skušal korektno podpirati vse oblike in vsakogar. Kot da so se razvajeni otroci obrnili proti očetu, ki je skrbel zanje. Vsekakor pa mu je slovenski alpinizem lahko globoko hvaležen in brez njega ne bi bili tisto, kar smo in pomenimo v svetovnem alpinizmu. Ali, kot je zapisal ob zaključku. Vedno je čutil odgovornost do življenja. Do sebe in do drugih. Življenju je globoko hvaležen, za vse, kar mu je dalo. »Življenje je lepo in včasih ga je treba objeti, čeprav se večinoma borimo z njim.« Cveta Zalokar-Oražem 18 kultura 30. september 20ii KULTURNO DRUSTVO GROBLJE - FOLKLORNA SKUPINA V Grobljah kot nekoč -tretjič, pa zanesljivo ne zadnjič Komaj štiri leta delovanja je za Folklorno skupino Kulturnega društva Groblje, pa se plesalci in plesalke že lahko pohvalijo z vrsto nastopov doma in v tujini, posebej pa ljubitelje folklore vsako leto razveseljujejo s prireditvijo V GROBLJAH KOT NEKOČ. Tudi letos, 10. septembra 2011, so zaplesali, zaigrali in zapeli pred polno dvorano Kulturnega doma v Grobljah. Prijeten »lušni« folklorni večer so pripravili: Franc Hribovšek, Anton Košenina, Ne-venka Unk-Hribovšek, Betka Kralj, Andreja Šušteršič, Lidija Muzga, Alojz Zemljič ter člani Folklorne skupine Groblje, vse skupaj pa je v prijeten folklorni šopek spletla napovedovalka Mojca Slana. Ljubitelje folklornih plesov, glasbe in petja, med katerimi so bili tudi mag. Lovro Lončar, podžupan Občine Domžale, ki je vsem prisotnim zaželel prijeten večer, organizatorjem pa se je zahvalil za trud in jim zaželel še veliko uspeha, Stane Ravnikar, podžupan Občine Moravče, Andrej J emec, župnik, ter dr. Bojan Knific, samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, so na tretji prireditvi V Grobljah kot nekoč razveseljevali: gostje iz Italije, Folklorna skupina Federico Angelica iz Aviana, Avianese; Folklorna skupina Železniškega kulturnega društva Tine Rožanc, Veterani Ljubljana; Otroška folklorna skupina Kulturnega društva Domžale ter domača Folklorna skupina Kulturnega društva Groblje, nastopila pa je tudi Citrarska skupina Marjanke iz Velenja. Kot prva se je predstavila domača Folklorna skupina Groblje, ki bo v letu 2012 praznovala prvih pet let uspešnega dela. V skupini pleše 30 plesalcev, za katerimi je že več kot 40 nastopov. Plesalci in plesalke so zaplesali koroške plese iz Roža, Podju- ne in Zilja ter nas spomnili na nekdanje svatbe. Odrsko predstavitev je pripravila Nevenka Unk-Hribovšek, glasbeno priredbo pa Ivan Trstenjak. Sledil je nastop FS ŽKUF Veterani, ki izhaja iz Kulturnega društva železničarjev, ustanovljenega že 1920. leta v Trstu. Društvo ima sedež v Ljubljani, folklorna skupina pa je najmočnejša sekcija. Za njimi je že več kot 350 nastopov, veliko gostujejo na festivalih v tujini. Buja se je ženila je bil naslov njihovih plesov iz Prekmurja, tudi povezanih s svatbo, ki jih je na oder postavila Ne-venka Unk-Hribovšek, umetniška vodja skupine, glasbena priredba pa je bila delo dr. Bruna Ravnikarja. Prijetno je bilo prisluhniti Citrarski skupini Marjanke iz Velenja, ki jih vodi Marjan Marinšek, po katerem je skupina dobila ime. V njej igrata tudi Domžalčanki Betka in Boža, pri izvedbi pa sta v Grobljah sodelovala tudi pevka Kristina Šuster in violinist Peter Napret, ki je večino pesmi tudi priredil. Gostje iz Italije, FS Federico Angelica, Aviano, Avi- Večer so omogočili Organizatorji tretjega folklornega večera V Grobljah kot nekoč se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so pomagali, še posebej: Občini Domžale, KS Jarše-Ro-dica, JSKD OI Domžale, JHP d.o.o. Domžale, Kobal Dušan, s.p. Ljubljana, Kremoldin d.o.o Brežice, Lek d.d. Ljubljana, Le-jo-Ilijaz d.o.o Ljubljana, Lola d.o.o. Domžale, MOBITEL d.d. Ljubljana, Pivnica Adam Ravbar Domžale, REMATOM d.o.o. Ljubljana, Sindikat Gostinskega podjetja d. d. Trojane, Stanko Petrič, Vrhnika ter TLAKI KAVKA d.o.o. Domžale. Iskrena hvala. anese, se lahko pohvalijo, da plešejo že od leta 1924, da so plesali pred dvema avstrijskima cesarjema in da so nosilci znanega Avijanskega mednarodnega folklornega festivala. Čeprav je bila povprečna starost nastopajoče sekcije okoli 70 let, so navdušili z veselimi in živahnimi plesi, povezanimi s svatbo. Otroška FS KD Domžale, ki deluje že enajsto leto, je tudi letos za svoj nastop pripravila pravo folklorno zgodbico z naslovom: Bingale, bongale, trebuh boli z vsebino iz domžalskega ljudskega izročila. Za odrsko postavitev je poskrbela Boža Bauer, tudi vodja skupine, za glasbeno priredbo Damijana Praprotnik, za glasbeno spremljavo pa: Matic Cerar (harmonika), Ambrož Štih in Saša Ce-rar (oprekelj), Tadeja Kreč in Lucija Štih (violina in klarinet) ter Matej Orehek (kontrabas). Prav vsak ples je bil navdušeno sprejet in tudi, ko so se vsi plesalci še enkrat zasukali, ni bilo nič drugače, le da smo v drugem delu s folklornimi skupinami zaplesali v druge slovenske pokrajine, s citrarkami pa lahko celo zapeli. Večer folklore, glasbe in petja je tako hitro minil, da skoraj nismo mogli verjeti, da ga je konec, ko je pred nami domača folklorna skupina zaplesala splet gorenjskih plesov in je iz njihovih ust zazvene-la tista lepa Nocoj je ena luštna noč ... , med katero sta Anton Košeni-na, predsednik Kulturnega društva Groblje, in Franc Hribovšek, duša folklorne skupine, sodelujočim podelila spominska darila ter se jim zahvalila za res čudovit večer, h kateremu so prispevali tudi sponzorji. Navdušeni obiskovalci naslednje leto zanesljivo spet pridejo in skupaj s Folklorno skupino KD Groblje praznujejo prvih pet let njihovega uspešnega dela. V Grobljah kot nekoč - tretjič, a zanesljivo ne zadnjič, je bil folklorni večer, kakor si jih samo želimo. Prinesel je malce nostalgije, predvsem pa veliko ljubezni do kulturne in druge dediščine, številne srečne in prijazne nasmehe plesalcev in plesalk, pevcev in glasbenikov, navdušenje vseh obiskovalcev, pa tudi prepričanje, da bodo vsaj nekaj časa spomini tega prijetnega večera pomagali pri vsakodnevnih težavah. Zato, spoštovani organizatorji, Folklorna skupina Groblje, hvala za imeniten in očarljiv večer, ki je pomenil tudi priložnost za odprtje razstave ustvarjalcev Denise Kokalj, Simona Lavriča in Janeza Gorška. S tem pa srečanja domače folklorne skupine s prijatelji iz Italije še ni bilo konec. Podobno kot vsa leta doslej so se vezi med njimi krepile tudi v dodatnem programu, ki so jim ga pripravili. Tako so skupaj sodelovali pri nedeljski maši in nato obiskali Železno jamo, številne znamenite zbirke v Jamarskem domu na Gorjuši in svoje srečanje s prijatelji iz Folklorne skupine Federico Angelica, Aviano, Avianese, zaključili s kosilom na Jamarskem domu na Gorjuši. Nato pa, s prijetnimi spomini, odšli vsak na svoj dom. Vera Vojska OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA VABI NOVE ČLANE Zakaj rada hodim na folkloro? Otroci iz folklorne skupine imajo podobno mnenje kot Eva Simon: »Rada hodim na folkloro. Vaje imamo skozi celo šolsko leto. Vadimo enkrat na teden. Plesati sem začela, ko sem bila še v vrtcu. Folkloro plešem štiri leta. Všeč mi je, ker plešemo po starih običajih. Večkrat plešemo bosi. Bili smo na državnem tekmovan u. Želim si, da bomo ostali tako dob bri, kot s Vabimo vse otroke, stare od 5 do 14 let, ki radi plešejo, pojejo in igrajo, da se nam pridružijo na vajah, ki jih imamo vsak petek, od 18. do 19. ure, na Osnovni šoli Domžale. Boža Bauer, Damjana Praprotnik in Tanja Zore V Kliničnem centru na predstavitvi slikanic, med nastopom Saše Pavček. V ospredju dragi gost, pesnik Tone Pavček. TONE PAVČEK IN ZALOŽBA MiS V KLINIČNEM CENTRU: Z novima slikanicama spet med nami Založba Miš iz Doba je, lahko bi rekli, postala hišna založba Pavčkovih. Znana igralka Saša Pavček gre po očetovih pesniških stopinjah in pred kratkim je pri njih izdala pesniško zbirko Obleci me v poljub, ki so jo dopolnili še z zvočnim posnetkom na CD-zgoščenko, na kateri jo spremljajo trije mladi glasbeniki. Tudi Tone Pavček je pri založbi Miš nanizal že kar obsežno bero svojih knjig, ki sta se jim zdaj pridružili še dve novi slikanici, namenjeni mlajšim bralcem, vendar pa lahko zagotovimo, da bodo v prijetno branje in zabavo tudi starejšim. Junak prve je Jurij Muri (Juri Muri po Sloveniji), priljubljeni potepin, ki se je po dveh popotovanjih po Afriki tokrat s svojim prijateljem Bongom namenil spoznavati našo drago slovensko kuro in našel mnoge znamenitosti, pa tudi pokomentiral nekatere aktualne dogodke, vključno s podelitvijo naziva častnega meščana, s katerim je Pavčka počastila MO Ljubljana (ko je od župana in županje dobil cmok in cmok). Knjigo je duhovito ilustriral Damijan Stepančič. Druga knjiga nosi naslov Romeo in Julija - veliko ljubezensko tragedijo pa tokrat doživljata nesrečno zaljubljena medveda. Pavčka se je očitno dotaknila zgodba medveda Rožnika, ki je prihlačal iz kočevskih gozdov vse do ljubljanskega živalskega vrta in Tivolija, da bi lahko ponovno srečal svojo medvedjo izbranko. Z risbami je knjigo opremila ilustratorka Suzi Bricelj. Kraj predstavitve obeh knjig je bil prav poseben, prvič se je kaj takšnega dogajalo v Kliničnem centru v Ljubljani. In to s posebnim simbolnim Tone Pavček med lanskoletnim pogovorom v Knjižnici Domžale s Cveto Zalokar-Oražem sporočilom. Žal je pesnik kar precej časa v zadnjem obdobju moral zaradi bolezni preživeti tam, uspešno je prestal kar nekaj težkih operacij in skupaj z založbo so se odločili, da svojo hvaležnost do tistih, ki so mu rešili življenje, pokažejo tudi na takšen način, da knjige predstavijo in pospremijo med bralce ravno s tega mesta. Na vročo septembrsko sredo smo se tako zbrali številni prijatelji, vodstvo Kliničnega centra in njegovi najbližji ter prihod pesnika pospremili stoje in z glasnim aplavzom, ki je pokazal naše veliko veselje in radost, da je pesnik, ki bo kmalu proslavil 83. rojstni dan, zbral dovolj moči in je spet med nami. Program je s svojimi pesmimi ob spremljavi glasbenikov začela Saša Pavček, odlomke iz novih otroških slikanic pa je prebiral igralec SNG Drame iz Ljubljane Aljaž Jovanovič. Na koncu je pesnik knjige tudi podpisoval, se rokoval ter družil s prijatelji, jasno, ob kozarčku rujnega, ki tako rad časti in poveličuje. In povedal, da še vedno skoraj vsak dan piše in ustvarja, pri Založbi Miš je pred izidom že nova knjiga o Juriju Muriju - Jurij Muri išče sreče. Vsi skupaj pa smo priljubljenemu pesniku in akademiku zaželeli čim več zdravja. Cveta Zalokar-Oražem OKTOBRSKI DOGODKI bodo posvečeni oblačilni in glasbeni dediščini 1.-25. oktober 2011 LADINA KORBAR: Oblačila nekoč: Srednjeveška oblačilna dediščina po predlogah iz slovenskih fresk Ladina Korbar se zadnjih deset let aktivno tikvaija z oblikovanjem glinenih figur, s katerimi predstavlja ljudska oblačila vseh slovenskih pokrajin ter tudi evropskih držav. V domačiji bo prvič predstavljen novi projekt, v katerem tridimenzionalno oživlja oblačilno dediščino iz slovenskih fresk. Iz nabora fresk bo izpostavljena tudi oblačilna dediščina iz domžalskih in okoliških cerkva. Vstopje prost. Sobota, 1. oktober 2011, ob 10. uri Sobotna družinska delavnica: OBLAČILA NEKOČ IN DANES Dopoldansko druženje v Menačenkovi domačiji bo posvečeno slovenski oblačilni dediščini. V sodelovanju z domžalskim Društvom narodnih noš bomo spoznavali oblačila, ki so jih ljudje nosili nekoč in jih primerjali z današnjimi. Tudi robec iz blaga je imel posebno mesto med nekdanjimi oblačili. V delavnici bo vsak udeleženec sodobno poslikal svoj robček. Program traja 90 min. Vstopje prost. Sreda, 19. oktober 2011, ob 18.30 uri Večer ljudske dediščine v besedi in pesmi: JANEZ JOCIF: GLASBENI INŠTRUMENTI NA SLOVENSKIH SREDNJEVEŠKIH FRESKAH Srednjeveške poslikave slovenskih cerkva so zanimive tudi za proučevanje starih glasbenih instrumentov. Kdo, kdaj in zakaj jih je upodobil in kdo je nanje igral? Kako so instnmienti zveneli in kako se nanje igra? Kako pridemo do njihovih rekonstrukcij? Katere prepoznamo med sodobnimi glasbili? Zakaj so pri nas v ljudski glasbi izginili iz uporabe? So bile dude res slovenski ljudski instrument? Na ta vprašanja bo odgovarjal Janez Jocif s pomočjo svojega bogatega slikovnega arhiva in številnih replik srednjeveških glasbenih instrumentov. Vabljeni tudi k skupinskemu muziciranju. Program traja 60 min. Vstop je prost. MENAČENKOVA DOMAČUA, Cankaijeva ulica 9, 1230 Domžale menacenk@kd-domzale.si q KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Ljubljanska 61, Domžale, tel. 722 50 50, info@kd-doiiizale.8i, www.kd-domzale.si Odprto v času odprtja rasatave: vsak delavnik od 10. do 11. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 11. ure. 30. september 20ii kultura 19 POGOVOR Z MAG. BARBARO ZUPANC OBERWALDER Kaj še manjka splošnim knjižnicam Splošne knjižnice so namenjene vsem državljanom in sprijazniti se moramo z dejstvom, da imajo ljudje različne bralne potrebe. Knjižnica nikomur ne vsiljuje bralnih vsebin, zato pa po svojih možnostih omogoča dostop do vsega, kar bralci iščejo, in najboljše tudi posebej priporoča. Vsebinsko zahtevna dela imajo namreč po logiki stvari manj bralcev, zlasti v splošni knjižnici. Gospa direktorica, najin nedavni intervju je bil, kolikor je prišlo do mojih ušes, dovolj odmeven, da je pri uporabnikih Knjižnice Domžale porodil še kar precej vprašanj. Ali drži, da je določeno gradivo v knjižnicah bistveno bolj dostopno kot drugo, sploh kadar je obenem dosegljivo na trgu? Kako je s kvaliteto ponudbe v naši knjižnici? V Knjižnici Domžale se odzivamo na potrebe in povpraševanja naših uporabnikov po določenem gradivu, seveda ob upoštevanju strokovnih meril, standardov ter priporočil stroke. Mreža nakupovanja knjižničnega gradiva pri nas je organizacijsko celovita. V nakup so poleg zaposlenih strokovnih delavcev vključeni tudi uporabniki, saj lahko sami izrazijo svoje želje po določenem gradivu. Kolegice iz nabavne službe želje uporabnikov prebirajo in se na pobude hitro odzivajo. Trdim lahko, da je kvaliteta ponudbe v naši knjižnici na visokem nivoju, navsezadnje nam to priznavajo tudi financerji iz Ministrstva za kulturo, saj so naše prijave in vsebine na razpise za sofinanciranje knjižničnega gradiva ocenjene kot kvalitetne. Nobena knjižnica ne more imeti dovolj izvodov vseh knjig, ki jih bralci iščemo. Normalno pa je, da ima po več izvodov tistih, ki jih iščejo pogosteje, in le po en izvod tistih, ki jih iščemo redko ali sploh nikoli. Ali bralci kljub čakalnim vrstam vseeno pridejo do zaželenih knjig in pri tem ostajajo zvesti branju? Ne smemo pozabiti, da Knjižnico Domžale sestavlja 5 krajevnih knjižnic: Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin. Del knjižnice sta tudi stacionarno izposojevali-šče v Ihanu in potujoča knjižnica. Vsak uporabnik knjižnice si knjigo lahko izposodi v katerikoli enoti. V kolikor knjige ne potrebuje takoj in je ta izposojena, jo lahko rezervira. Ko se knjiga vrne v knjižnico, ga čaka pri izposojevalnem pultu. Obstaja tudi medknjižnična izposoja, s pomočjo katere uporabniki knjigo lahko naročijo iz drugih knjižnic. Poti, kako do želene knjige, je torej več. Naloga nas zaposlenih je, da bralcu povemo za vse poti, ki vodijo do iskane knjige. Naši informatorji skrbijo, da bralci res dobijo v roke čtivo, ki ga radi berejo. Ne tako redko se zgodi, da želje in potrebe po določeni vsebini definirata bibliotekar in uporabnik skupaj. To pa je tisto, kar zagotavlja zvestobo branju. Ali gre res v primeru najbolj branih knjig za »obrtniško spodletele literarne poskuse, ki niti na Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška vabi na prireditve: Kulturni dom Groblje NEVARNA RAZMERJA, sobota, 15. oktobra, ob 19. uri. Režija: Uroš Fürst, igra: Mojca Funkl. KOLUMBOVO JAJCE, sobota, 12. novembra, ob 19. uri Režija: Matjaž Latin, igrata: Aleksandra Balmazovic in Peter Musevski. Kulturni dom Janka Kersnika LUKOVICA Vlado Kreslin, koncert petek, 7. oktobra ob 19. 30 Adi Smolar, koncert petek, 4. novembra, ob 20. uri Vse dodatne informacije o prireditvah dobite pri Senti Avbelj, tel.: 040/757-784, e-pošta: senta@rta.si. Prodaja vstopnic: Zlatarnica Domžale, trgovina Vistra, Groblje, Papirnica Lipa, Radomlje, na sedežu KUD Jožeta Karlovška, Antona Skoka 7, 1230 Domžale. tehnični niti na idejno-duhovni ravni ne vzpostavljajo fiktivne pripovedne situacije v pravem pomenu besede«? Tako namreč meni mag. Petra Jager; ali tudi vi delite njeno mnenje? Načeloma se strinjam. Toda ravno tu vidim veliko in pomembno vlogo informatorjev v knjižnicah. Pri nas so zaposleni bibliotekarji, ki znajo tudi ali predvsem kvalitetno knjigo približati uporabniku, ki skrbijo, da knjižni presežki ne ostajajo na policah. Uspešnic praktično ne ponujamo, te krožijo med bralci same. Mag. Petra Jager je prepričana, da prihodnost splošnih knjižnic ni le, kako zadovoljiti svoje uporabnike, temveč kako uravnati njihove potrebe s kulturnim poslanstvom knjižnice in »unovčiti« kvalitetni potencial knjižnične zbirke. Kaj menite vi? V domžalski knjižnici se trudimo bralcu približati kvalitetno knjigo. Vse aktivnosti, povezane s promocijo bralne kulture, so osnovane na tej ideji. Takšna je naša bralna značka za odrasle Okusimo besedo, takšne so Pravljice za odrasle in takšni so tudi Filozofski večeri. Vse to so naši avtorski projekti - še zdaleč niso našteti vsi - s pomočjo katerih ljudem približujemo knjige s kakovostno vsebino in resnično dodano vrednostjo. Ravno sedaj je čas, ko se pričenja nova sezona, v kateri bomo kakovostne knjige in našo zbirko spet približevali ljudem tudi s pomočjo dogodkov in prireditev. Posebej me zanima, ali spremljamo književne ocene in si ob določenih kritikah tudi zastavljamo bolj ali manj umestna vprašanja? Književne kritike so vsekakor vredne prebiranja, ne glede na to, ali se z njimi strinjamo ali ne. V knjižnici smo zaposleni ljudje, ki imamo strokovno znanje in ki znamo oceniti, v kakšen kakovostni razred sodi določena knjiga. O vsebini knjig se pogosto pogovarjamo in si izmenjujemo mnenja. Na ta način širimo naše znanje in vedenje o posameznih knjigah med seboj in posledično med obiskovalci. Kako je z nabavo »rumenega« čtiva? Ali je res nespodobno, češ da javna knjižnica zapravlja javni denar za nakup lahkotnejših del? Sprašujem, ali je lahkotno branje knjižnično gradivo ali ne. Knjižnica Domžale je ena redkih slovenskih splošnih knjižnic, v kateri najbolj rumenega tiska ne boste našli. Res pa je, da si to lahko privoščimo, saj sta tako obisk kot izposoja knjižničnega gradiva visoka. Drugod, kjer opažajo upad obiska, tudi na ta način skušajo zadostiti enemu pomembnejših kriterijev uspeha - število obiskovalcev in izposoj je namreč pomemben argument prepričevanja vseh pomembnih javnosti. Seveda pa se tudi mi zavedamo, da so potrebe ljudi različne in vse knjige v naši zbirki zagotovo ne dosegajo kriterija kakovosti, po katerem stremimo. Semeniška knjižnica več kot tristo let hrani vire znanja v obliki latinskih zapisov. Dragocene zbirke so se ohranile tudi zato, ker vanjo stopi le malo obiskovalcev, hkrati pa naj bi bili o njih seznanjeni -kakšno je vaše mnenje glede tega? Ravno v septembru na Otočcu poteka 7. strokovno srečanje z mednarodno udeležbo Knjižnica - igrišče znanja in zabave: znanje o domu in kulturni zakladi, skriti v knjižnicah. Doba digitalizacije bo zagotovo bistveno vplivala na dostopnost vseh virov in zakladov, ki jih hranimo različne vrste knjižnic. V kolikor bomo s pomočjo financerjev poskrbeli za digitalizacijo analognih vsebin, on-line dostopnost in trajno hranjenje digitalnih vsebin, bodo ti biseri postali dostopni širšim množicam, tako v bližnji kot daljni prihodnosti. To je ena izmed večjih prednosti, ki jo knjižnicam prinaša sodobna tehnologija. Toliko za tokrat. Vesel sem, da s svojo neposrednostjo navdušujete naše bralce in tudi druge, ki vas poznajo, kar vam želim tudi v prihodnje in najlepša hvala za pogovor. Ivan Kepic PRIMOŽ H ENG DOMŽALE MED NEBOM IN ZEMUO Primož Hieng je avtor nove monografije, v kateri je predstavil občino Domžale iz zraka. Novinar, ki poleg tega, da že 15 leto ureja regijski časopis Kamniške novice, kot fotograf leta po zraku in ustvarja portrete mest in pokrajin pod seboj. Človek, ki je s fotografskim aparatom pretaknil vse kotičke naše dežele, našel pustne maske in zabeležil šege in običaje. Založnik, ki se bori z mlini na veter med tiskarnami in knjigarnami. Pogovor bo vodila: Cveta Zalokar-Oražem Knjižnica Domzale ^ ^ I J. 4 # Dobrodošli na slovesnosti ob 20. rojstnem dnevu Domžalskih rogistov Spoštovani prijatelji, znanci, ljubitelji naše glasbe, Kulturno društvo Domžalski rogisti praznuje letos 20 let uspešnega delovanja, zato želimo, da z nami preživite prijetne trenutke. Jubilejni koncert bo v soboto, 8. oktobra 2011, ob 18. uri, v dvorani Kulturnega doma Groblje. Na koncertu bodo nastopili: Rogisti ZLD Novo mesto, Šentjernejski rogisti, štajerski rogisti Nova cerkev, KUD Prekmurski rogisti, Zbor lovačkih rogista Kraljevec na Sutli, Moški komorni zbor Mengeški zvon, Kulturno društvo Domžalski rogisti. Program bo povezovala Draga Jeretina Anžin. Veselimo se srečanja z vami! Kulturno društvo Domžalski rogisti Spoštovani ljubitelji gledališča v Dobu, dober dan! Kulturno društvo Jožef Virk iz Doba tudi v letošnjem letu skrbi za živahno dogajanje v Kulturnem domu v Dobu. Začel se je namreč GLEDILIŠKO-LUTKOVNI ŽIV-ŽAV (za otroški abonma in rezervacijo vstopnic še vedno lahko pokličete na tel.: 041/420 610), v katerem so si najmlajši že lahko og edali domačo gledališko predstavo MUCEK PIKEC IN VOLK. Gledalci so bili nad domačo gledališko skupino in predstavo navdušeni. Prepričani smo, da boste tudi vi, zato vas vabimo k ogledu (za IZVEN) ponovitve predstave MUCEK PIKEC IN VOLK v nedeljo, 2. oktobra 2011, ob 16. uri, v Kulturnem domu v Dobu. Dobrodošli! Kulturno društvo Jožef Virk Dob vabi na drugo otroško abonmajsko predstavo mamica, kje si, v nedeljo, 16. oktobra 2011, ob 16. uri, v Kulturnem domu Dob. Gostuje gledališče FRU FRU iz Ljubljane. Dobrodošli! Mednarodna razstava silikatne umetnosti na Madžarskem V nedeljo, 7. avgusta, so v madžarskem mestu Kecskemet odprli razstavo Mednarodnega tri-enala silikatne umetnosti. Izmed 191 prijavljenih avtorjev sta se na razstavo s svojim delom na temo 21. stoletje uvrstili le dve slovenski avtorici. Ena od njiju je Tatjana Gomboc Jerman iz Preserij. Njeno delo je keramična plošča z naslovom Kamen iz Rosete za 21. stoletje. Predstavlja nekakšen prevajalnik izrazov, ki se uporabljajo v sodobni komunikaciji. Keramičarka, ki že več let ustvarja v glini, je v preteklosti razstavljala že na večih razstavah v Sloveniji in tudi v tujini (Gornji Milanovac, Varaždin). Izdeluje tudi vrsto izdelkov, ki imajo certifikate domače in umetne obrti. Janka Jerman HALOÜUE oi 56 39 ■ Dostava kurilnega olja v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, Vrhniki, Grosupljem in okolici .¡^M TEN TRADE d.o.o., Videm 6b, Dol pri Ljubljani 'J^^l '7 * 20 domžale 30. september 20ii KATARINA KARLOVSEK Nova predsednica društva KUD Jožeta Karlovška Vrata v ŠKD so na stežaj odprta Pa smo že krepko stopili v novo šolsko in študijsko leto. Dnevom poletnih užitkov, sprostitve, smeha je sledil še čudovit, sončen in nadpovprečno topel september in tako podaljšal občutek poletja vse do oktobra. Upam, da ste dneve in noči izkoristili kar se le da. Seveda čim več s ŠKDjkom, ki ti z novim izobraževalnim letom ponuja še več. Nikar ne pozabi na vedno aktualno spletno stran www.studentsk;i-klub. si, kjer te čaka vse, kar potrebuješ za aktivno, zdravo in prijetno preživljanje prostega časa. Čim prej seveda pridi v prijazne klubske prostore in uredi svoje član- stvo s potrdilom o vpisu in izpolnjeno pristopno izjavo. Ob (ponovnem) vpisu dobiš tudi lepo darilce. Darilce lokalni skupnosti pa lahko s svojo idejo za popestritev dogajanja v Domžalah in okolici daš tudi sam/a. Študentski klub Domžale ima namreč na stežaj odprta vrata za vsakogar, ki bi te ideje rad udejanjil, če želiš tudi s pomočjo starih mačkov in aktivistov v ŠKDju, ki dobro vedo kako se tovrstnim stvarem streže. Zato ne oklevaj in se nam pridruži. Za vse je dovolj prostora. Pa lep oktober in se vidimo, Ana Strnad Katarina Karlovšek je nova predsednica Kulturno umetniškega društva Jožeta Karlovška, ustanovljenega pred tremi leti, in sicer s poslanstvom promocije in raziskovanja kulturno-umetniške dediščine pokojnegaJožeta Karlovška. Njegova zapuščina obsega dela na področju slikarstva, slovenske or-namentike, umetnostne obrti, stavbarstva, ljudske umetnosti in zbiranja slovenskih bajk in povesti. Z novo predsednico se bo društvo že v začetku meseca oktobra predstavilo v Romuniji in Belgiji. V Romuniji bo predsednica društva Katarina Karlovšek na njihovo povabilo predstavila delovanje in vizijo društva v mestu Cluj - Napoca, kjer bo skušala vzpostaviti partnerstva za financiranje projektov pobratenih mest, na konferenci pa bodo predstavili tudi Občino Domžale. V letošnjem letu načrtujejo tudi večjo predstavitev društva v Belgiji - v Bruslju, v sodelovanju z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. Sicer predsednica društva Katarina Karlovšek pove, da je izredno ponosna, da jim je uspelo toliko Domžal-čank in Domžalčanov navdušiti s ka-ligrafskimi delavnicami, ki jih redno izvajajo v sodelovanju s kaligrafinjo Katarino Rojc. Na delavnicah se tečajniki seznanjajo in spoznavajo lepo pisavo in ornamente Jožeta Karlov-ška. Katarina Karlovšek meni, da bi moralo biti poslanstvo vsakega kulturno-umetniškega društva tudi doprinos k osebni, človekovi kulturi, zato bodo 8. oktobra pričeli s seminarji Učinkovitega javnega nastopa. Po besedah predsednice je to znanje dobrodošlo prav za vsakega posameznika, hkrati pa se ljudje javnega nastopanja zelo bojimo, zato je prav, da se te veščine naučimo oziroma priučimo. Seminar bo vodil Domžalčan Žiga Čamernik, dramski igralec in uspešen novinar, potekal pa bo v knjižnici. Sicer pa društvo, kot je že ustaljeno, pripravlja številna kulturno-glasbena presenečenja v dvorani Kulturnega doma Groblje. Prireditvenik najdete v tej številki Slamnika, novo pa je to, da odslej organizirajo manjše koncerte tudi v Kulturnem domu Lu-kovica. Prvi bo že v petek, 7. oktobra, kjer bo nastopil Vlado Kreslin. Sicer so v društvu zelo ponosni na največji kulturni dogodek v Domžalah, ki so ga organizirali v Hali komunalnega centra in je obiskovalcem globoko sedel v srce: koncert Poti do srca z Giannijem Rijavcem, ko je na odru velike Hale zapelo kar 270 otrok iz Domžal ter okoliških občin, ter glasbeno-plesni spektakel z Miranom in Anastazijo Juvan in gostjo Alenko Godec, ki je bil v Grobljah. KUD Jožeta Karlovška Katarina Karlovšek (foto: Marko Ocepek) LEKARNA DOMŽALE - NASVET fARMACEVTKE Odgovorno samozdravljenje z zdravili 26. septembra smo lekarniški farmacevti praznovali že 7. dan slovenskih lekarn. Letošnji dan slovenskih lekarn je bil posvečen odgovornemu samozdravljenju z zdravili. Samozdravljenje je najstarejša oblika zdravljenja. Že od prazgodovine naprej si je človek poskušal pomagati sam, z uporabo sredstev, za katera je verjel, da mu bodo pomagala do zdravja, pri tem pa je upošteval tudi nasvete tistih, ki so imeli na tem področju več izkušenj in znanja, kot on Kaj je samozdravljenje? Samozdravljenje je v Slovenskem medicinskem slovarju definirano kot zdravljenje samega sebe. V širšem pomenu pa se deli na splošno skrb za zdravje, ki zajema zdravo prehrano, vsakodnevno telesno aktivnost, obvladovanje stresa ter dovolj spanca, in na zdravljenje z zdravili. Zdravje je človekovo največje bogastvo, zato je razumljivo, da želimo aktivno sodelovati pri ohranjanju te vrednote. V Lekarni Domžale vam bomo pomagali oceniti resnost zdravstvene težave, postaviti pravilno »samodia-gnozo« in izbrati pravilno zdravilo. Zdravstvene težave, primerne za samozdravljenje Samozdravljenje je primerno za zdravljenje in lajšanje manjših zdravstvenih težav, ki tudi brez zdravljenja običajno minejo brez posledic za zdravje pacienta. Take zdravstvene nevšečnosti so gripa in prehlad, kašelj, boleče grlo, vnetje nosne sluznice vključno s senenim nahodom, ustne razjede, zaprtje, zgaga, driska, bruhanje, potovalna bolezen, blage do zmerne bolečine (glavobol, zobobol in bolečine v mišicah), sončne opekline, kožne bradavice, poškodbe, piki, hemoroidi in težave s spanjem. Posebna skrb je potrebna pri samoz-dravljenju majhnih otrok, nosečnic, doječih mamic, starostnikov in kroničnih bolnikov. Pri teh skupinah ljudi je potrebno hitreje obiskati zdravnika. Splošna pravila pri samozdravljenju Potrebno je prepoznati znake oz. simptome bolezni in razlikovati med manjšimi in resnejšimi problemi. Čas trajanja samozdravljenj ne sme biti daljši od tri dni do enega tedna. V tem času morajo vsi znaki in simptomi bolezni izginiti. Zdravila za samozdravljenje so še vedno zdravila. So varna, učinkovita, kakovostna, vendar imajo kljub temu, da se lahko jemljejo brez predhodnega posveta z zdravnikom, neželene učinke. Zdravilo za samozdravljenje jemljite le takrat, kadar je njegova uporaba potrebna in so pričakovani pozitivni učinki večji od morebitnih tveganj. Zdravilo uporabite v skladu z navodili. S farmacevtom preverite morebitno medsebojno delovanje med zdravilom za samozdravljenje ter ostalimi zdravili ter prehranskimi dopolnili, ki jih že jemljete. Izogibajte se prekomerne in dolgotrajne uporabe zdravil brez recepta (npr. odvajal, nosnih dekongestivov, protibolečinskih zdravil Samozdravljenje ni primerno v naslednjih primerih: če simptomi ne minejo, se poslabšajo ali se ponovijo v hujši obliki, če je prisotna močna bolečina, če je eno ali več zdravil uporabljenih brez uspeha, če se pojavijo neželeni učinki, če so simptomi resni ter če so prisotne psihiatrične težave, kot so tesnoba, nemir, depresija, otopelost, prekomerna razdražljivost. Zahteve za zdravila, ki se lahko izdajajo brez recepta Zakonodaja določa, katere zdravstvene težave so primerne za sa-mozdravljenje, s tem pa tudi opredeli zdravila, ki se lahko izdajajo v lekarnah brez recepta. Tudi zdravila brez recepta morajo imeti dovoljenje za promet, ki ga podeli Agencija za zdravila in medicinske pripomočke na podlagi dokumentacije o učinkovitosti, varnosti in kakovosti zdravila. V splošnem morajo zdravila za sa-mozdravljenje izpolnjevati naslednje pogoje: namenjena so zdravstvenim težavam, ki jih bolnik zlahka prepozna, imajo malo stranskih učinkov, njihova uporaba je preprosta, imajo jasna navodila za uporabo, veliko terapevtsko širino (velika razlika med »zdravilnim« odmerkom in odmerkom pri katerem se pojavljajo stranski učinki), malo interakcij z drugimi zdravili, malo področij, kdaj se ne smejo uporabljati, nevarnost za zdravje mora biti majhna, tudi če se uporabljajo neskladno z navodili za uporabo. Zdravilo, ki je na trgu krajši čas ali se manj uporablja in za katero ni dovolj izkušenj, ni primerno za razvrstitev med zdravila, ki se izdajajo brez recepta. Pri samozdravljenju odgovornost za potek zdravljenja nosi pacient sam in ne več zdravnik. V tem primeru bolnik sam postavi diagnozo in običajno izbere terapijo. Izbira napačnega zdravila, prenizko ali previsoko odmerjanje, interakcije z drugimi zdravili ali hrano in kontraindikacije so najpogostejši vzrok za težave povezane z zdravili za samozdravlje-nje. V Lekarni Domžale vam lahko s svojim znanjem o zdravilih del te odgovornosti odvzamemo. Martina Ajd Bežan, mag. farm. Lekarna Domžale sobota, 1. oktober 20h DOBRO SRCE / drama / The Good Heart / 2009 / r: DagurKári/98min ponedeljek, 3. oktober 20h DREVO ŽIVUENJA / drama / The Three of Life / 2011 / r: Terrence Malick /138 min torek, 4. oktober 20h DREVO ŽIVUENJA / drama / The Three of Life / 2011 / r: Terrence IVIalick/138 min petek, 7. oktober 17h BELI PRAMEN: PUSTOLOVŠČINE MALEGA BOBRA / družinski film / Mèche blanche: Les aventures du petit castor/ 2008 / r: Philippe Calderón / 77 minut / v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine ob TEDNU OTROKA, za otroke brezplačno 20h ZAJČJA LUKNJA / drama / Rabbit Hole / 2010 / r: John Cameron Mitchell /91 min sobota, 8. oktober 18h OBUTI MAČEK / animirana komedija / La véritable histoire du Chat Botté / 2009 / r: Jérôme Deschamps, Pascal Hér-old. Macha Makeïeff/ dolžina: 80 min / sinhronizorano, 5+ 20h ZAJČJA LUKNJA / drama / Rabbit Hole / 2010 / r: John Cameron Mitchell /91 min ponedeljek, 10. oktober 20h 400 UDARCEV / drama / Les quatre cents coups /1959 / r: François Truffaut/99 min/za abonma FILMSKI in IZVEN sreda, 12. oktober 20h TAM NEKJE / drama / Somewhere / 2010 / r: Sofia Coppola/98 min četrtek, 13. oktober 20h TAM NEKJE / drama / Somewhere / 2010 / r: Sofia Coppola / 98 min sreda, 19. oktober 20h SKRITI ZALIV/ dokumentarni film /The Cove / 2009 / r: Louie Psihoyos/92 min/Cikel oceanskih dokumentarcev petek, 21. oktober 18h SVET OCEANOV / dokumentarni film / Oceanworld / 2010 / r: Jean Jacques Mantello / 85 min / Cikel oceanskih dokumentarcev 20h ALEKSANDRINKE / dokumentarni film / 2011 / r: Metod Pevec / 94 min / Domžalska premiera, po projekciji pogovor z režiserjem Metodom Pevcem sobota, 22. oktober 18h SVET OCEANOV / dokumentarni film / Oceanworld / 2010 / r: Jean Jacques Mantello / 85 min / Cikel oceanskih dokumentarcev 20h ALEKSANDRINKE / dokumentarni film / 2011 / r: Metod Pevec/94 min sreda, 26. oktober 20h ŽELVINO OSUPUlVO POTOVANJE / dokumentarni film / Turtle: The Incredible Journey/2009/r: Nick Stringer/81 min/ Cikel oceanskih dokumentarcev INFORMACIJE MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61, 1230 Domžale INFO: 01 7225050 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si B Zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA V petek, 14. oktobra, ob 9. uri, bo v prostorih Krajevne skupnosti Dob strokovno predavanje Ekološko pridelana hrana -bodočnost za kmetije in potrošnika. Namen izobraževanja je seznanitev s splošnimi zahtevami ekološkega kmetovanja in z zakonodajo ter značilnostmi in dobro prakso v ekološkem vrtnarstvu, sadjarstvu, poljedelstvu in živinoreji. Program izobraževanja: 1. Ekološko kmetovanje in zakonodaja (Janez Ocepek, KGZS Zavod LJ) 2. Lokalna pridelava in prodaja zelenjave (Ana Ogorelec, KGZS Zavod LJ) 3. Ekološka pridelava sadja (Alenka Caf, KGZS Zavod LJ) 4. Zatiranje plevelov brez kemičnih sredstev (Damjana Iliaš, KGZS Zavod LJ) 5. Prednosti sonaravno in ekološko prirejenih živil živalskega izvora (Jasmina Slatnar, KGZS Zavod Ljubljana) Izobraževanje se izvaja v okviru tehnične podpore kmetijstvu Občine Domžale in je brezplačno. 30. september 20ii šport 21 kL Damialc Novice iz Atletskega kluba Domžale Kopje ni hotelo med osem najboljših na evropskem prvenstvu in univerzijadi Domžalska kopijašica Bernarda Le-tnar se počasi, a vztrajno vzpenja na evropski in svetovni lestvici metalk kopja. To je dejstvo, ki ga potrjuje uspešna sezona 2011, ki jo je Berni kronala z dvema velikima mednarodnima tekmovanjema. Stara in nova lastnica državnega rekorda Slovenije za mlajše članice je nastopila na 8. evropskem prvenstvu za člane do 23 let (mlajše člane) in na največjem študentskem tekmovanju, 26. Poletni univerzijadi 2011. Elita evropskih kopijašic je od 14. do 17. julija 2011 nastopila v češki Ostra-vi, in sicer se je za evropska odličja v finalu pomerilo 12 metalk 600-gram-skega kopja s stare celine. Otvoritve velikih tekmovanj - in letos tudi predstavitev finalistk meta kopja, ki jo je bilo možno spremljati tudi preko televizije, imajo poseben čar. Ali, kot je na spletno stran domžalskega atletskega kluba zapisal predsednik Roman Lazar: »Lepo je bilo doživeti trenutek, ko se je sinoči na Eurospor-tu predstavila domžalska atletinja.« Lepo je bilo pogledati tudi rezultate: v Ostravi je Bernardino kopje poletelo do 53,44 metrov in devetega mesta, le mesta za najboljšimi osmimi. Vsaj z vidika uvrstitve se je podobna zgodba odvila tudi v kitajskem Shen-zenu, kjer je Bernarda med 12. in 23. avgustom 2011 nastopila v družbi najboljših kopijašic - študentk. Na tekmovanje, kjer je nastopilo 10.603 športnikov študentov iz 150 držav, se je domžalska atletinja odpravila v družbi s še 36 slovenskimi športniki, ki so se v svetovni konkurenci pomerili v judu, lokostrelstvu, plavanju, strelstvu, športni gimnastiki in atletiki. Prav v slednji se je slovenska vrsta izkazala za najmočnejšo, saj si je skakalka v skoku s palico Tina Sutej priborila srebrno medaljo. Bernarda je tekmovanje zaključila z metom 49,56 metra in z uvrstitvijo na deveto mesto; tudi tukaj ji je do nastopa med najboljšimi osmimi, tako kot na evropskem prvenstvu, zopet zmanjkalo le eno mesto. »Z letošnjo sezono sem zadovoljna. Poškodba hrbta s konca sezone 2010 mi je onemogočila trening vse do sredine januarja in zato mi je na zimskih tekmah že meja 50 metrov predstavljala velik zalogaj. Poškodba se je v začetku pomladi počasi pozdravila in mi omogočila intenzivnejše treninge. Malo presenetljivo sem že kar na prvi tekmi poletne sezone znova izboljšala državni rekord za mlajše članice na 56,51 metra ter osebni rekord popravila še za en meter. Zaradi velikega izpada treninga v zimskem delu mi je tehnika skozi celo sezono delala precej preglavice, vendar sem vseeno brez težav presegla tudi normi za moji letošnji največji tekmovanji - evropsko prvenstvo za mlajše člane ter Univerzijado. Cilji za evropsko prvenstvo ter Univerzijado so bili enaki - finale. Karkoli manj bi bilo razočaranje. Na obeh tekmovanjih sem cilj tudi izpolnila ter se uvrstila med najboljših 12 tekmovalk. S končnima devetima mestoma sem zadovoljna, posebej na Univerzijadi, kjer so bile sotek-movalke starejše tudi več let. V naslednjem letu 2012 me čaka Evropski zimski pokal v metih, glavni cilj sezone pa je Evropsko prvenstvo za člane, kjer mi do norme manjka le še en meter. Seveda je želja vsakega športnika nastop na Olimpijskih igrah - teh bi se rada udeležila tudi sama. Ce bo to že naslednje leto v Londonu, bo to idealen scenarij. Za doseganje norm za naslednje leto je potrebno veliko odrekanj, finančnega vložka ter napornih treningov, zato se ob tej priložnosti obračam tudi na potencialne sponzorje, ki bi mi bili pripravljeni pomagati na športni poti.« Zlati disk za Denisa Kumka Stadion na mariborskih Poljanah je 21. BALKANSKE ATLETSKE VETERANSKE IGRE DOMZALE 2011 - PREDVSEM NA FOTOGRAFIJAH Domači atletski junaki, podeljevalci, prostovoljci in še kaj ... 3. septembra gostil najboljše mlajše mladinke in mladince, ki so se za naslove posamičnih in ekipnih pokalnih prvakov pomerili na Atletskem pokalu Slovenije. Deseterica Domžalčanov si je priborila eno bronasto, dve srebrni in eno zlato odličje, slednjega je po metu diska prejel Denis Kumek. Druge stopničke sta se veselili Eva Aljančič po hitrem teku na 1500 metrov in Gabrijela Kumek po metu kladiva, na zmagovalni oder je po bron stopila še kladivašica Tamara Cerar. Sicer z novim osebnim rekordom, a na nehvaležnem četrtem mestu, je tek na 2000 metrov z zaprekami zaključil Jure Aljančič, skakalki Tina Vaupot in Katja Tekavc sta se uvrstili na peto oziroma šesto mesto, prva v skoku v višino in druga v troskoku. S šestim mestom v kladivu je svoj prvi nastop v domžalskem dresu zaključila Manca Avbelj, deveta je bila Ana Sumah na 800 metrov in 12. Kaja Zgajnar na 400 metrov. Tako dekleta kot fantje so bili ekipno deseti. Zlato kladivo za Gabrijelo Kumek Se eno prvenstvo Slovenije in še ena zmaga obetavne domžalske metalke kladiva. Gabrijela je na Prvenstvu Slovenije za pionirje do 16 let z rezultatom tik pod 50 metrov v metu kladiva postala državna pionirska prvakinja. Zmagovalni met je bil dolg 49,58 metrov, za pravo domžalsko vzdušje na stopničkah pa je poskrbela še tretje uvrščena Manca Avbelj. Domžalski navijači so 10. in 11. septembra na Ravnah na Koroškem lahko zaploskali še eni bronasti medalji - po metu kladiva se je medalje veselil Grega Cotman. Tik pod stopničkami je met kopja zaključila Tina Vaupot, Rok Kveder je bil osmi na najdaljši preizkušnji 3000 metrov, na najdaljši preizkušnji za dekleta 2000 metrov je bila deveta Ana Sumah. Bronasti pionirji in pionirke U-14 Skok v daljino, skok v višino in suvanje krogle so bile discipline, po katerih so domžalski pionirji na Prvenstvu Slovenije za pionirje do 14 let, stopili na zmagovalne stopničke - vsi na tretjo. Kot daljinašica se je s 524 cm izkazala Tea Podbevšek, za bron v višino je zadoščalo 145 cm Juša Smoleta, krogla Luke Razpotnika pa je pristala pri 10,30 metra. Luka je bil skupaj s Klemenom Ribašem, Matevžem Hribarjem in Anžetom Farka-šem še tretji v štafetni preizkušnji 4 x 100 metrov. Matevž Potrbin je bil šesti v krogli, tekači na 1000 metrov: Luka Vrhovnik, Jernej Golija in Jaka Deželak so čez cilj pritekli kot osmi, deveti in petnajsti. Za las je medalja ušla četrto uvrščeni štafetni postavi Neža Hren - Zala Senet - Pavlič Hren Nika - Podbevšek Tea v preizkušnji 4 x 200 metrov. Ob pionirjih do 14 let so se pomerili še pionirji do 12 let, kjer je imel Atletski klub Domžale le enega predstavnika. Tilen Ulčar je nastopil v štirih disciplinah in se kot sedmi najbolje uvrstil v skoku v daljino. Bojana V prejšnji številki ste si lahko prebrali predvsem imena in priimke slovenskih in domžalskih zmagovalcev 21. Balkanskih atletskih veteranskih iger Domžale 2011, ki odhajajo v zgodovino, ostaja pa vrsta fotografij domačih atletskih junakov, podeljevalcev in številnih prostovoljcev, ki so tako ali drugače zaznamovali BAVI 2011. Domžale so tri dni živele za atletiko in za vse, ki jih kljub starosti zaljubljenost v atletiko še ni minila. Vsi po vrsti so hvalili organizacijo in izvedbo iger, bili navdušeni nad prijetnostjo naših Domžal in pozornostjo, ki so jo bili deležni, pa naj bo to na atletski stezi, polmaratonu, speljanem po mestu in okolici ter ob Kamniški Bistrici, ali na prijateljskem srečanju. Najbrž je bila kdaj tudi kakšna zadrega, ampak tako neopazna, da nanjo ni opozoril prav nihče. Zato je prav, da se ob koncu zahvalimo prav vsem, ki so kakorkoli prispevali, da bodo BAVI 2011 v spominu udeležencev - atletskih veteranov ostale kot prijetno sreča- nje, na katerega se bodo z veseljem spomnili na vseh naslednjih igrah. Prav pa je tudi, da ugotovimo, da v Domžalah zmoremo organizirati večje športne prireditve ter ob tem pridobivamo izkušnje tudi za naprej. Atletski klub Domžale je skupaj z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale ter ob vsestranski, ne le finančni, pomoči Občine Domžale dokazal, da je mogoče pripraviti in izvesti veliko športno tekmovanje. Naj bo to vzpodbuda tudi drugim. Ob tem pa ne moremo biti zadovoljni z odzivom medijev, ki sodelujočim veteranom, med katerimi so bili tudi nosilci olimpijskih, svetovnih in evropskih priznanj, niso namenili potrebne pozornosti, pa so bili nanje pravočasno (prvič že spomladi) opozorjeni, posredovana pa so jim bila tudi potrebna gradiva. Nasvidenje BAVI 2011, bilo je lepo, bilo je prijetno, bilo je športno in rekreativno, bilo je veliko prostovoljcev, veliko sodelujočih pri organizaciji in izvedbi, ki so se oddahnili in so še danes ponosni na opravljeno delo. Lahko ste ponosni vsi, ki ste kakorkoli pomagali, da je BAVI 2011 ponesel v svet zgodbo o me- stu mladih in športa Domžalah, kjer imamo atletiko radi. Vera Vojska Organizatorji 21. BALKANSKIH ATLETSKIH VETERANSKIH IGER -BAVI 2011 se še enkrat zahvaljujemo prav vsem, ki so kakorkoli prispevali, da smo igre odlično izpeljali. Še posebej iskrena hvala: - za finančno podporo: Občini Domžale, Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, NLB, Zavarovalnici Triglav, Heliosu, Leku, Elektru Počivavšek, Območni obrtni zbornici Domžale, Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik, Al wagi; - za materialno pomoč: Amicusu, Občini Lukovica, Občini Mengeš, Gasilski zvezi Domžale, Policijski postaji Domžale, Erdani sportu, Mercatorju, Samu, Zdravstvenemu domu Domžale, Zlati kaplji, Arboretumu Volčji Potok; - prostovoljcem: Srednje šole Domžale, OŠ Domžale, OŠ Venclja Perka Domžale, OŠ Rodica, Šole zdravja Domžale in vrsti drugih društev in organizacij. Organizacijski odbor BAVI 2011 Podžupanja Andreja Pogačnik Jarc je medaljo izročila tudi balkanskemu prvaku, Juretu Novaku, predsedniku Združenja atletskih veteranov Slovenije in članu Organizacijskega odbora. Le kaj sta o BAVI povedala Selma, predstavnica mednarodne atletske veteranske organizacije, in Edo Šega. Župan Toni Dragar je bil pogost obiskovalec BAVI Hvala Zdravstvenemu domu Domžale za vso pomoč Skupinska slika - spomin na sodelovanje na BAVI 2011. S podeljevalko Britto Bilač, nekdanjo evropsko prvakinjo v skoku v višino, so se vsi želeli fotografirati. V OKVIRU 21. BAVI TUDI Domžale tečejo 2011 Domžale tečejo je množična tekaška prireditev, ki je namenjena najširšemu krogu domžalskih rekreativcev. Ker bi njegov organizator, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, projekt vzpodbujanja rekreativnega teka v naši in drugih občinah rad še populariziral, se je letos, skupaj z organizatorji 21. Balkanskih atletskih veteranskih iger, Atletskim klubom Domžale in drugimi, odločil, da se letošnji tek Domžale tečejo vključi v BAVI ter tako prvi domžalski polmaraton bistveno okrepi, saj je v njem v okviru Domžale tečejo sodelovalo blizu osemdeset tekačev in tekačic. Pa to ni bila edina popestritev malega maratona, ki smo ga letos prvič tekli v Domžalah. Organizatorji so se namreč odločili, da bomo prvi v Sloveniji izvedli štafetni maraton. To pomeni, da je vsak od tekmovalcev v štafeti pretekel pet kilometrov, enemu med njimi pa skoraj šest -glede na dolžino proge. Ob tem pa je potrebno še zapisati, da je tako dopolnjen mali maraton omogočil, da so ob veteranih tekli tudi tekači, stari od 18 do 35 let. Sodelujoči v projektu Domžale tečejo so nase opozarjali s posebnimi oranžnimi dresi in s kar dobrimi časi dokazali, da so kot rekreativci dobro pripravljeni in da proga, speljana s Kopališke ceste v Sportnem parku Domžale, ki je potekala skozi Studo in center Domžal na Rodico ter nato skozi Preserje do Homca in Radomelj ter jih nato ob Kamniški Bistrici pripeljala na Cilj - atletski stadion, zanje pa tudi za vse druge udeležence ni bila pretežka. Najbrž tudi zato, ker so organizatorji s številnimi možnostmi, predvsem za osvežitev, pomagali, da vroče vreme tekačev in tekačic ni preveč motilo. Zavod za šport in rekreacijo Domžale, ki skuša z različnimi aktivnostmi popestriti že tako številne oblike rekreacije v naših društvih, je bil z izvedbo letošnjega projekta Domžale tečejo zadovoljen. Njegov direktor, mag. Janez Zupančič, ob tem poudarja, da mora polmaraton postati ena od velikih športno-re-kreacijskih prireditev v naši občini in da tudi v prihodnje pri organizaciji te tekaške prireditve, s katero bi se lahko postavili ob bok drugim večjim mestom, pričakuje pomoč Atletskega kluba Domžale in Občine Domžale. Zato, tekači in tekačice, dobrodošli na polmaratonu tudi v prihodnje. Rezultati prireditve Domžale tečejo Med tekači je prvo mesto osvojil Mirko Janjatovič, ki je polmaraton pretekel v času 1:15:43,3; 2. Andrej Robič; 3. Robert Smalc; 4. Vid Se-nica in 5. Peter Jesenovic. Med tekačicami je s časom 1:39:36,8 prva v cilj pritekla Nataša Planko, za njo pa so se uvrstile: 2. Irena Kustec; 3. Ivanka Tadič; 4. Spela Novak in 5. Ondina Volk. Med moškimi štafetami je prvo mesto osvojila Stafeta Atletskega kluba Domžale, za katero so tekli: Jure Aljančič, Jakob Vodnjov, Rok Kve-der in Domen Jarc; med ženskami štafetami so prvo mesto osvojile Sportnice, za katere so tekle: Saša Kržan, Barbara Kovič in Petra Go-renc; med mešanimi štafetami pa so bili prvi Smrkci, za katere so tekli: Miha Ferlan, Franci Grkman in Janja Juhant. Vsi tekmovalci in tekmovalke so na odru za zmagovalce BAVI prejeli svoje medalje in posebne pokale. Cestitamo in nasvidenje na Domžale tečejo 2012. V. 22 šport 30. september 20ii ZBRANi VSi NAJBOUSi SLOVENSKi bOrci! špORTNO-ATLETSKO društvo MAVricA Družinska atletika Igrala TEN- TEN je zbirna lokacija vseh, ki radi vadimo na prostem. Mlade družine, babice in dedki z vnučki, vsi, ki radi preživimo čas zase, za svojo družino, otroke, smo veseli, da smo končno pričeli izvajati ta program. Sprva se pri igralih spoznamo, potem z otroki malo tečemo, skačemo, se razgibamo, nato pa se glede na razpoloženje prisotnih lahko odpravimo na stadion, pešpoti, Sumberk ^ Zanimivo je, ker se odrasli res neko- TeZKOATleTSKi klub domzale Eleiko turnir v Avstriji V vročih poletnih dneh se je v Avstriji v manjšem kraju Obleren odvijal mednarodni turnir Eleiko za ženske, kjer so se pomerile najboljše dvigalke uteži iz Evrope. Slovenske barve sta zastopali Tjaša Rajh v kategoriji do 69 kg in Petra Pavlič v kategoriji do 63 kg. Tjaša se je v Slovenijo vrnila s polno novimi doživetji in izkušnjami, saj je bila to njena prva večja tekma v dviganju uteži. Tudi njen rezultat je bil več kot pričakovan, saj se je uvrstila na visoko 7. mesto, z rezultatom v disciplini poteg 40 kg in v disciplini sunek 56 kg. Petra pa je imela dvi-galsko smolo, ki jo doživi vsak dvi-galec uteži vsaj enkrat v svoji karieri, in to je »nula«, kar pomeni v dvigal-skem žargonu, da napraviš vse tri dvige neuspešne. V disciplini poteg je bila brez uspešnega dviga in tako so pošle vse možnosti za boj za stopničke. V disciplini sunek je iztisnila vse atome moči in postavila nov državni rekord z rezultatom 66 kg v Smučarsko Društvo Domžale vabi v svoje vrste začetnike in smučarje, stare med 5 in 10 let Organizirano imamo vadbo, ki poteka dvakrat tedensko v telovadnici in zunaj, kjer potekajo športne aktivnosti. Namen teh je skozi igro povečati motorične sposobnosti ter vam približati zdravo, aktivno in športno življenje. Ob sobotah in nedeljah vas skozi igro pravilno na- Društvo Joga v vsakdanjem življenju Domžale Vpisuje v začetno vadbo joge do 3. oktobra 2011 na naslednjih lokacijah Domžale stara OŠ Venclja Perka, Ljubljanska 58 ponedeljek in sreda, 18.00 - 19.00 ure Kamnik OŠ 27. julija, Tomšičeva ulica 9 ponedeljek in sreda, 18.00 - 19.00 ure Radomlje OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83 ponedeljek, 18.00 - 19.00 ure Moravče Vrtec pri OŠ Jurija Vege, Vegova 38 Vpis v vrtcu, torek, 18.00 - 19.00 ure Dragomelj OŠ Dragomelj, Dragomelj 180 torek, 18.00 - 19.00 ure Dolsko Podružnična šola Dolsko, Dolsko 85a četrtek, 18.00 - 19.00 ure Srečno, Marjan Bolhar! liko prilagajamo otrokom in njihovim željam. Otroci pa s pomočjo vaditelji-ce Nine in Mojce ter seveda barvitih pripomočkov v vadbi uživajo in se je veselijo. Motivacijske nalepke, tatuji in štampiljke pa seveda vsem ob koncu vadbe prinašajo smeh na obraz. Mavrično vabljeni, več na: www.sad-mavrica.si ali na tel.: 031/314-870. Predsednica društva Mojca Grojzdek Konec septembra 2011 so v Brežicah potekale še zadnje pregledne priprave pred 1. delom Svetovnega članskega prvenstva WAKO, ki bo od 22. do 29. oktobra 2011 v Skopju, glavnem mestu Makedonije. Ob mladem slovenskem trenerju Rožletu Jazbinšku in selektorju reprezentance Bojanu Korošcu je na pripravah sodeloval tudi znani italijanski trener Alfio Romanut. Priprave, o katerih izvedbi smo lahko prebrali daljši prispevek Slavka Majkiča, so bile izjemno zahtevne - tako po tehnični kot po fizični plati. Na njih je sodelovala velika večina udeležencev svetovnega prvenstva, med katerimi je tudi Marjan Bolhar, član Kluba borilnih veščin Domžale, za katerega bomo zanesljivo stiskali pesti. Poleg predsednika se je priprav udeležil tudi generalni sekretar KBZS in slovenski naj izkušenejši med- narodni sodnik Ivo Vodopivec, ki je med pripravami pripravil predavanje o doping kontroli in prepovedanimi sredstvi v kickboksu ter o novostih v samih pravilih posameznih disciplin. Selektor Bojan Korošec pa je bil vidno zadovoljen ob pogledu na ekipo, ki je po njegovem mnenju letos izjemno močna oziroma najmočnej- Marjan Bolhar čepi (prvi z desne). ša do sedaj, saj so se zbrali trenutno najboljši borci v Sloveniji. V kick li-ghtu, kjer bo tekmoval Marjan Bol-har, bodo tekmovali še: Redo Ljutic, Jan Softič, Luka Meglen in Dejan Vajs ter Izabela Kovačič. Srečno, Marjan Bolhar! V. karate društvo atom shotokan-do Karate camp z ATOMovci kategoriji do 63 kg. Kljub odličnemu sunku se je Petra uvrstila na zadnje mesto in kot tolažilno nagrado odnesla največji pokal na prvenstvu. A Petra je kot vrhunska športnica iz tega tekmovanja potegnila samo najboljše in se podala na prvi trening z optimizmom po še boljšem rezultatu, kar je danes na treningih že pokazatelj, da je na pravi poti do novih rekordov. Čestitke Tjaši in Petri! učimo smučati in vam pomagamo izboljšati tehnično znanje. Če se nam želite pridružiti, nas lahko pokličete na tel.: 041/686 488 (Samo Nahtigal), kjer vam bomo posredovali več informacij ali pa nas najdete na spletni strani: www.sd-domzale.si. Zabavno in z naložbo za prihodnost lahko z nekaj besedami opišemo že 24. letni karate S.K.I.E kamp, katerega so se udeležili tudi domžalski ATOMovci. Mlade karateiste je od 19. do 24. julija gostila Izola, ki je bila idealno prizorišče za druženje in trening. Za vedno dobrodošlo presenečenje, »nekaj novega ter drugačnega«, je poskrbel skupni trening z AIKIDO zvezo, kjer so se sicer karateju zapisani športniki seznanili še z osnovami te borilne veščine. Prijeten del srečanja je bil še piknik na ladji, na katerega je šesterica Dom-žalčanov prišla še bolj nasmejanih ust - z opravljenimi izpiti za višje šolske pasove: Matevž Mauser, Jaša Senica, juka Repar, Vid Gobec, Matevž Pe-ternel in Janez Koncilija, slednji za prvi rjavi pas - mojstrski kandidat. Ob zaključku seminarja so bile na sporedu še obvezne finalne igre prostega programa z medaljami in diplomami za najboljše - potem pa dobre volje in samozavestno domov, kjer karateiste že kmalu čakajo prvi jesenski turnirji. Eden pomembnejših, kjer boste za ATOMovce lahko tudi navijali, bo 1. oktobra 2011, ko bo v telovadnici podružnične šole Ihan v Ihanu že 5. mednarodni pokalni karate turnir za pokal Domžale 2011. Peklensko vroči poligoni na Boču Če se je mlajša generacija karateistov potila ob slovenski obali, se je reprezentančna vrsta zbrala na specialnih reprezentančnih SKIF pripravah na Boču nad Poljanami. Stirje dnevi od 18. do 21. avgusta so bili v znamenju treh treningov dnevno in fizičnega testiranja, da je šlo zares, pa je bila zraven še zdravstvena kontrola s testom anti-oksidantov. Grega Teršek, Črt Hrovat, David Kardum, Patricija Vehovec, Timotej Kokalj, Lovrenc Kokalj in ljubljanska gostja Saša Stiglic so se vneto pripravljali za jesenske turnirje, ki jih bo 1. oktobra odprl domžalski turnir. Teden dni za tem sledi Pokal Čoke v Srbiji in za tem še češnjica na torti -svetovni Kazanawa Kup v ukrajinskem Kijevu 15. in 16. oktobra 2011. Bojana Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale v svoje vrste vabi nove člane. Več informacij najdete na naši spletni strani: http://www.karatedomzale.com in na tel.: 041/848-470. Pridružite se nam! Mavrične vadbe so se pričele Veliko zadovoljstvo vseh vaditeljic, ki delamo, sestankujemo, se pogovarjamo se je z razlogom po nudenju gibanja pričelo v sredi septembra z vadbami po okoliških vrtcih in šolah. Inovativni programi prinašajo v otroška srca barvitost in veselje. To je naš cilj - čim več otrok naj se vključi v aktivno preživljanje prostega časa. Računalnik in televizija sta IKT- napravi, ki naše najmlajše potiskata v topo razmišljanje in celo slabovidnost. Programi ATLETSKA ABECEDA, ABECEDA SPORTA, SANKuKAI karate klub DOMŽALE Otroci od petega do sedmega leta tudi v Krtini in Dragomlju Počitnic je nepreklicno konec in življenje se je vrnilo nazaj na stare tirnice. Nekateri smo malo bolj zaspano, spet drugi pa z navdušenjem, stopili v novo šolsko leto. V Sankukai karate klubu Domžale so se priprave na novo sezono odvijale s polno paro, saj se odvija za nas prav poseben del leta - vpis. Lokacije in treningi po večini ostajajo isti, dodali pa smo še dve novi skupini, in sicer za naše najmlajše. Cicibani bodo letos namreč tudi na lokacijah Dob-Krtina in Dragomelj. Trenerki Teja Medle in Saša Voler bosta poskrbeli, da bodo otroci skozi igro razvijali svoje sposobnosti, koncentracijo in se hkrati spoznavali z osnovami karate-ja. V kolikor se nam želite pridružiti, je še zmeraj čas, da nas poiščete na vseh naših lokacijah. Da pa bo začetek res pravi, smo imeli že v začetku septembra starejši člani sodniški seminar. Teorijo smo obdelali, test smo po večini pisali uspešno, čaka pa nas še praksa. Svoje sposobnosti bomo pokazali na prvi pokalni tekmi, ki se bo odvijala 9. oktobra. Vsem našim članom, bodočim karateistom in vsem drugim želimo lep začetek leta in uspešno sezono! Tjaša Š. 0 SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE www.sankukai.org □ 31 231 44Dni.-14.urel PRAVLJICA IN GIBANJE, AN- gleSčina v gibanju, MAVRIČNA ABECEDA GIBANJA, DRUŽINSKA ATLETIKA, KOBACAJ ^ so zasnovani po letnem delovnem načrtu, ki vodijo delo vaditelja skozi celotno šolsko leto. Za člane društva pa seveda špor-tno-atletsko društvo pripravlja predavanja na temo gibanja, pohode, druženja ^ Tako nam bo kot v neki pravljici na Mavrici vsem lepo. Več na www.sadmavrica.si ali na tel.: 031/314-870. VPIS NOVIH ČLANOV DOMŽALE Stara QŠ Venclja Perka, Ljubljanska 58 torek In četrtek od 17.30 do 19.00 ure RADOMLJE QŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83 torek in četrtek od 17.00 do 18.00 ure RODICA QŠ Rodica - oddelki Jarše, Šolska ulica 1 torek in četrtek od 18.30 do 19.30 ure MENGEŠ QŠ Mengeš, Šolska ulica 11 torek in četrtek od 17.00 do 18.00 ure DOB - KRTINA Podružnična šola Krtina, Krtina 41 torek in četrtek od 17.00 do 18.00 ure DRAGOMELJ QŠ Dragomelj □ragomelj 180 torek in četrtek od 17.30 do 18.30 ure Vabimo vas, da se nam pridružite! 30. september 20ii šport 23 NASVET Rekreacija je pomemben del našega vsakdana Hiter tempo življenja od nas terja tudi nekatere spremembe življenjskih navad. Tako nam vse manj časa ostaja za številne dejavnosti, med katerimi velikokrat zapostavljamo ravno naše telo. Človeško telo poleg ustrezne prehrane ter vsega ostalega vsekakor potrebuje tudi gibanje, saj le na ta način naše mišice lahk^o nemoteno opravljajo svoje delo. Nobena skrivnost ni, da je ravno šport oz. rekreacija način, ki naše mišice ter sklepe ohranja v »pravi kondi-ciji«, šport oz. rekreacija pa je tudi dejavnost, kjer se razodevajo nove, drugačne dimenzije bolj ali manj zanimivega vsakdana. Ukvarjanje s športom v prostem času pomeni razvedrilo, posebno plat kreativnosti in ustvarjalnosti ter osebno izpopolnjevanje. Čeprav je za mnoge višek rekreacije žal že (ali pa samo) tekanje po »šo-ping« centrih in iskanju najcenejših izdelkov od trgovine do trgovine, ali pa druga skrajnost - dvigovanje (sicer vedno manj polne) čaše piva od šanka do ust, nam to ne more za- dostovati, da bi naše telo ustrezno pripravili do tega, da bi ustrezno funkcioniralo. Zato se danes se bolj kot kdajkoli prej govori o zdravem načinu življenja, ki vključuje tudi skrb za duševno in telesno kondicijo, uravnoteženo prehrano in veča zavedanje ljudi o pomenu gibanja za organizem. Zakaj se torej ne bi malo več ukvarjali z rekreacijo? Kot dolgoletni trener za začetek priporočam, da se lotite aktivnosti, ki jih poznate in so vam všeč (vrtnarjenje, hoja, aerobika ...). Med vadbo se osredotočite na aktivnost in odmislite vsakdanje probleme, vadba naj bo nizko intenzivna, torej v »varnem območju vadbe«, kofrekvenca srca doseže približno 60 odstotkov maksimalnega utripa (še vedno morate biti sposobni normalno govoriti). Čeprav obstaja več načinov za določitev maksimalne frekvence srčnega utripa, je za rekreativne namene povsem priporočljiva formula, da je naš maksimalni srčni utrip 220 - naša leta (če smo torej stari 30 let, naj naš maksimalni srčni utrip ne preseže 220 - 30 = 190 utripov na minuto). Spremljajte počutje vašega telesa ob začetku, med in po vadbi in pri tem nosite ustrezna oblačila in obutev, ki vam nudijo dovolj opore in udobno ter varno gibanje. Ugotovite, kaj vas pri vadbi najbolj motivira. Tako boste nato lažje izbrali pravo zvrst vadbe za vas in rezultati bodo prišli, kot bi mignil in vi boste pri tem celo uživali! V naši občini ter bližnji okolici obstaja cela vrsta možnosti rekreativne vadbe, organizirane ali samostojne. Zato pogum v roke in naredite nekaj za vaše telo - zagotovo vam bo hvaležno. Janez Stibrič KK PIRUETA Nika sedma na evropskem prvenstvu V dneh od 5. do 10. septembra 2011 je bilo evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za kategoriji kadetov in mlajše mladince v Fre-iburgu (Nemčija). To nemško mesto vsako leto prireja veliko mednarodno tekmovanje za Pokal Nemčije. Omenjenega tekmovanja sta se udeležili tudi dve tekmovalki, ki sta stalni članici reprezentance Slovenije iz Ko-talkarskega kluba Pirueta iz Domžal, in sicer Nika Babič ter Špela Berlot. Nika je nastopila na tekmovanju v obveznih likih, medtem ko se je Špela pomerila v kombinaciji, kar pomeni, da tekmuje tako v obveznih likih kot v prostem programu. Nika je zasedla odlično sedmo mesto takoj za favoritkami iz Italije in Nemčije, ki slovijo kot nepremagljive v tej disciplini. Špela je v kombinaciji osvojila osmo mesto. Pričakovala je boljšo uvrstitev, vendar je v obveznih likih naredila večjo napako, ki jo je stala mnogo boljše uvrstitve, kajti vsaka večja napaka se takoj kaznuje in je v nadaljevanju ne moreš popraviti s še tako dobro izvedbo prostega programa. Konec meseca septembra v kategoriji mladink iz Kotalkarskega kluba Pirueta potujeta na evropsko prvenstvo v italijansko mesto Reggio Calabria še dve preostali reprezen-tantki v umetnostnem kotalkanju - Tina Ozebek in Veronika Brešar. Obe sta tudi določeni, da se udeležita tudi svetovnega prvenstva v mesecu novembru v Braziliji. Tudi o teh nastopih bomo naslednjič obširno pisali. JUnjtiCi dl-U-LT^t? iT Športno-rekreativno društvo TVD Partizan-Domžale vas vljudno vabi, da se nam pridružite v novi vadbeni sezoni 2011/12, ki se pričenja 1. oktobra po urniku. OŠ DOMŽALE - telovadnica Ponedeljek: TEIOVADBA članice, od 19.30 do 20.30 Torek: ODBOjKA člani, članice, od 19.30 do 20.30 Torek: NOGOMET, KOŠARKA člani, od 20.30 do 22.00 Sreda: TEIOVADBA dečki, deklice 5-8 in 8-12 let, od 18.00 do 19.00 Sreda: F1OWIN vadba, od 19.00 do 19.30 Nedelja: NOGOMET člani, od 8.00 do 9.30 Nedelja: NOGOMET člani, od 9.30 do 11.00 Nedelja: KOŠARKA člani, članice, od 14.00 do 15.00 OŠ VENCLJA PERKA - telovadnica Torek: ODBOjKA člani, članice, od 20.30 do 22.00 Torek: KOŠARKA člani, članice, od 20.30 do 22.00 OŠ ROJE - telovadnica Sreda: ODBOjKA člani, članice, od 20.00 do 21.30 VADBA NA PROSTEM (Športni park Domžale) četrtek - Nordijska hoja - Gymstick vadba, od 18. ure Po lanskoletni uspešnici - F1OWIN vadbi, ki smo jo med prvimi uvrstili v naš program vadbe, letos zopet pripravljamo novost - GYMSTICK vadbo. Gymstick vadba je učinkovita vadba za razvoj moči, prav tako pa jo uvrščamo med funkcionalne vadbe. Odločili smo se za razvoj vadbe na prostem, tako da bomo nordijsko hojo kot primer aerobne vadbe za vzdržljivost dopolnili z gymstick vadbo, ki vsebuje vaje za moč. Taka kombinacija bo še učinkovitejša pri športnem razvoju posameznika. Nadaljujemo tudi s F1OWIN vadbo, ki je res ena od vodilnih v ponudbi »funkcionalnih vadb«. Za letos imamo na voljo 14 vadbenih enot, prijave na vadbo pa sprejemamo od 15. septembra dalje (Primož). Vabljeni tudi otroci, pri katerih se pozabavamo z vajami, ki so namenjene razvoju moči, hitrosti, vzdržljivosti, gibljivosti, koordinacije, ravnotežja in preciznosti, skratka razvoju osnovnih gibalnih sposobnosti otroka. letos se bomo še bolj posvetili akrobatiki, še posebej skakanju na trampolinu. V našem društvu TVD Partizan Domžale si skoraj vsak lahko najde kaj za svoj športni užitek, saj je naša rekreacija namenjena prav temu - naj šport postane prijetna navada in sprostitev! Več obvestil najdete na naši spletni strani: www.tvdrustvo-partizandomzale.si. Vabljeni v našo družbo! Slovenski alpinisti osvojili Muztagh Ata (7.546 m) V drugi polovici julija smo na Kitajsko odpotovali v šestčlanski slovenski alpinistični odpravi: Maks Kokalj iz Brezovice pri Dobu, Bogdan Kastelic, Marjan Markovič, Stane Horvat, Tomaž Erpič in Jože Hartman (člani Društva dolenjski pohodniki in Plezalnega kluba Novo mesto). Potovanje je trajalo tri dni: z letalom do Biškeka v Kirgizi-ji, s cestnim prevozom po večinoma makadamski cesti čez mejni prelaz Turagart (3.800 m) do Kashgarja, prestolnice turškega nomadskega ljudstva Ujguri, nato pa do izhodišča za prenos opreme s kamelami v Subašiju in od tod peš do baznega tabora v pamirskem gorovju. Muztagh Ata, ki se nahaja ob zgodovinski svileni cesti, je zanimiv zaradi svoje višine. Običajna pot, ki smo jo izbrali za vzpon, tehnično ni zahtevna. Nevarnosti, ki jim ni kos marsikateri »tehnični alpinist«, pa so veter, mraz, globok sneg, nevarne razpoke v ledu in predvsem višina. Premagovanje slednje namreč ni odvisno od kondicijske pripravljenosti alpinista, temveč od dednih danosti. Pravilo, ki ga je treba spoštovati: na tej višini ni lahkega vzpona. Po 14-dnevni aklimatizaciji (zmanjšanju vpliva nizke vsebnosti kisika v zraku na vsebnost kisika v krvi - na tej višini ima človek v krvi manj kot 50 odstotkov tiste količine kisika, ki jo ima v krvi na višini Domžal) in Uspešno izpeljana otroška olimpijada V soboto, 17. septembra 2011, je športno društvo Želva pripravilo otroško olimpijado za otroke od 3 do 8 let. Prizorišče je bilo na športnem igrišču OŠ Preserje pri Radomljah. Ob čudovitem vremenu so se otroci preizkusili v različnih spretnostih, od streljanja na gol s hokejsko palico, brcanja žoge, hoje s hoduljami, teka, skoka v daljino z pripravah smo zelo uspešno uresničili ekipni načrt: vsi smo se povzpeli na višino 6.200 m, štirje od šestih pa so osvojili vrh. Muztagh Ata, »Očeta ledenih vrhov«, kot mu pravijo v lokalnem urgujskem jeziku, so osvojili Maks Kokalj, Marjan Markovič, Stane Horvat in Tomaž Erpič, Bogdan Kastelic pa je odsmučal v dolino z višine 6.200 m. Vreme smo imeli po treh dneh sneženja lepo in skoraj brez vetra. Ker je ekipa cilj dosegla pred rokom, smo zapustili bazni tabor (4.400 m) in se dva dni »reseti-rali« v Kashgarju. Domžalsko javnost tudi seznanjamo, da se počasi prilagajamo sodobni civilizaciji, obenem pa že razmišljamo o novih poteh. Bogdan Kastelic, organizator odprave Na črno-belih poljih DRŽAVNO PRVENSTVO ZA ClANE IN ClANICE Prvaka Aleksander Beliavsky in Špela Kolarič Na državnem prvenstvu za člane, ki je tudi letos potekalo v Ljubljani, je zasluženo zmagal 58-letni ukrajinski velemojster Aleksander Beli-avsky, ki ima tudi slovensko državljanstvo. Drugi je bil domžalski velemojster Luka Lenič, ki pa je bil morda premalo prodoren, da bi že četrtič zapored osvojil naslov državnega prvaka. Med članicami je presenetljivo zmagala 18-letna mojstrska kandidatka Špela Kolarič iz Kočevja, medtem ko je Špela Orehek pristala na sedmem mestu. Lenič je začel prvenstvo zelo podjetno in je bil v vrhu tabele tako rekoč do predzadnjega kola. Odločilo pa je prav zadnje kolo, ko je Beliavsky premagal fide mojstra Marka Srebr-niča, medtem ko po dolgotrajni borbi Luki ni uspelo streti mednarodnega mojstra Jureta Zorka. Verjetno je Srebrnič prevesil tehtnico v korist Beliavskega, saj je Luka z Markom po dokaj kratki partiji le remiziral. Lenič je začel turnir zelo dobro, saj je v prvih petih kolih zabeležil štiri zmage. Premagal je Kokolja, Mazija, pa še velemojstra Tratarja in Škober-neta, potem pa preostale štiri partije odigral nedoločeno. Beliavsky je prve tri partije remiziral, vendar pa je vse bolj stopnjeval svojo značilno borbenost in premagal Mazija, Škoberneta, Šebenika in, kot rečeno, še Srebrniča ter po Sonebornu dosegel boljši rezultat kot Lenič, saj sta oba osvojila šest točk in pol. Med udeleženci velja pohvaliti tretje mesto Zorka. Zelo dobro se je s šestim mestom odrezal Srebrnič, ki je osvojil tudi normo za mednarodnega mojstra. Še najbolj sta razočarala velemojstra Jure Škoberne in Marko Tratar, vendar je treba povedati, da je bil turnir zelo močan. Po bergerjevem sistemu je sodelovalo deset šahistov, pet velemojstrov, trije mednarodni mojstri in dva fide mojstra. V zadnjih letih je bilo to najmočnejše prvenstvo. Končni vrstni red: Beliavsky in Lenič s po 6.5, Zorko in Šebenik s po 5.5, Borišek in Srebrnič s po 4.5, Mazi in Škoberne s po 4, Tratar 3 in Kokol 1. Špela Kolarič največje presenečenje Med članicami je presenetljivo slavila Špela Kolarič iz Kočevja, ki z odličnim dosežkom dosegla normo za mednarodno mojstrico. Na prvenstvu je sodelovalo petnajst članic, ki so odigrale devet kol po švicarskem sistemu. Kolaričeva je Leo Števanec, Ano Biti, Tejo Vidic in velemojstrico Darjo Kapš. Za slednjo je bil poraz zelo boleč, saj je najmanj v enakem položaju v eni potezi spregledala kraljico. Kapševa je kljub temu osvojila drugo mesto, tretja pa je bila Nataša Bučar, medtem ko se je velemojstrica Jana Krivec morala zadovoljiti s četrtim mestom. Članica Domžal Špela Orehek je turnir začela precej dobro in premagala tudi močno Mišo Hrenič, vendar pa je v šestem in sedmem kolu izgubila z Bučarjevo in Rožičevo in poslabšala uvrstitev, čeprav je sedmo mesto več kot dobro v močni zasedbi. Vrstni red: Kolarič 7, Kapš, Bučar in Krivec s po 6, Novak in Števanec s po 5.5, Orehek, Rožič, Hrenič, Biti in Franca s po 5, Vidic 4.5, Urbanč in Nadvešnik s po 2.5 in Unuk 1.5. Jože Skok v Nadaljevalna in začetna ŠAHOVSKA PRIPRAVNICA v Domžalah Nadaljevalna šahovska pripravnica je namenjena osnovnošolskim otrokom, ki že imajo osnovno šahovsko znanje in ga želijo nadgraditi in izpopolniti. Potekala bo enkrat tedensko, ob petkih zvečer, predvidoma od 18.30 do 20. ure, v sobi Šahovskega društva Domžale, Kopališka 4, Domžale. Vodil jo bo mentor Viktor Jemec. Začetek pripravnice bo 30. septembra 2011. Začetna šahovska pripravnicaje namenjena najmlajšim (od 6. do 8. leta), ki kažejo navdušenje in interes za učenje šahovske igre. Potekala bo ob petkih popoldan od 16.30 do 18.30, v sobi Šahovskega društva Domžale, Kopališka 4, Domžale. Začetek pripravnice bo 30. septembra 2011. Vodil jo bo Lan Timotej Turek. Razdelitev v skupine za nove člane določita mentorja po prvem otrokovem obisku na pripravnici. Za člane Šahovskega društva Domžale bo mesečni prispevek ugodnejši, k pripravnici pa seveda lahko pridejo tudi nečlani. Omejitev števila: od 4 do 8 učencev. Za prijavo na pripravnico zadoščajo podatki (ime, priimek, naslov, razred in OŠ otroka, tel. št. in e-naslov staršev). Prijave: info@sah-domzale.si ali na tel.: 031/495-567 (Lan Turek) ali 041/625254 (Boštjan Grošelj). Vse dobro! Boštjan Grošelj mesta, spretnostnega premagovanja ovir do vodenja žoge in meta v koš. Po uspešno opravljenih nalogah so malčki dobili sladko malico in zaslužene medalje. Zadovoljni smo bili vsi, udeleženci, njihovi starši in organizatorji, članice in člani športnega društva Želva. Andreja Mežan, članica ŠD Želva Alpinistični odsek Planinskega društva Domžale razpisuje ALPINISTIČNA ŠOLA Namenjena je vsem, ki želite v dobri družbi spoznati gorski svet izven markiranih poti v vseh letnih časih. Na predavanjih in praktičnih prikazih se boste seznanili z letnim in zimskim plezanjem, vrvno tehniko, orientacijo, skratka vsem, kar je potrebno za varno osvajanje smeri in vrhov. Šola bo trajala od septembra 2011 do aprila 2012. Vodja šole je alpinist Janez Kosirnik. Srečanja bodo v prostorih Haninskega društva Domžale, Kopališka 4 (pri bazenu), plezali bomo na naravnih stenah in na plezališču na Rodici. Več informacij na spletni strani: http://www.ad-pecjak.si/ao/, ali na tel.: 040/995-500 (janez) ter e-naslovu: janez.kosirnik@gmail.com. 24 šport 30. september 20ii 15. oktober: POKLON DOMZALSKEMU NOGOMETU Nogometni klub Domžale praznuje 90 let 90 let je že minilo, odkar so domžalski dijaki, na čelu s prvim predsednikom Stankom Skokom, ustanovili Športni klub Disk, ki velja za predhodnika Nogometnega kluba Domžale. Častitljiv jubilej igranja nogometa v našem mestu bomo proslavili v soboto, 15. oktobra 2011, ko se bodo v Športnem parku v Domžalah predstavile vse starostne selekcije kluba. Vrhunec dneva pa bo seveda dvoboj članskega moštva, slovenskih pokalnih prvakov, z evropskim Mariborom. Vstop na stadion bo možen le z brezplačno vstopnico, ki jo boste lahko pred derbijem dveh najboljših slovenskih nogometnih ekip prevzeli na stojnici na prvem domžalskem Okto-berfestu oziroma na dan tekme do 19. ure na domžalskem stadionu. Pet osvojenih lovorik članskega moštva v samostojni Sloveniji, najboljša nogometna šola v državi in eden najbolj zgledno urejenih kolektivov v slovenskem nogometu so gola dejstva, ki krasijo Nogometni klub Domžale. Ob tem ne smemo pozabiti, da je organizacija, ki jo že več kot desetletje vodi neumorni predsednik Stane Oražem, Domžale zarisala na evropski zemljevid. Z uvrstitvijo v pokal UEFA in kvalifikacije za Ligo prvakov, še posebej pa po zmagi nad velikim nemškim Stuttgartom, je naše mesto spoznala celotna Evropa. Glavno bogastvo Nogometnega kluba Domžale so najmlajši člani kluba. V Mladinskem nogometnem centru vadi več kot 250 otrok in prav vse selekcije sodijo v sam vrh slovenskega nogometa. Šola se lahko pohvali z dvema naslovoma državnega prvaka pri starejših dečkih in enim naslovom najboljšega v Sloveniji pri mlajših dečkih. Nekateri otroci in člani našega kluba si kruh že služijo v velikih evropskih klubih in igrajo za slovensko nogometno reprezentanco. Omenimo le Harisa Vučkiča, ki igra za angleški Newcastle, in Daliborja Stevanoviča, ki je bil še pred kratkim član španskega Reala Sociedada in nizozemskega Vitesseja. 15. oktober je torej dan, ko bomo Domžalčani ponosno praznovali 90 let Nogometnega kluba Domžale. Na glavnem domžalskem stadionu se bo prireditev začela že ob 16. uri, ko se bo prisotnim predstavila celotna nogometna prihodnost našega mesta. Vrhunec pa sledi zvečer, ko bo v Športnem parku gostoval naj-trofejnejši slovenski klub, Maribor. Slavje po tekmi se bo nadaljevalo na domžalskem Oktoberfestu, na parkirišču pri blagovnici Tuš v centru mesta. Domžalčani, pokažite ljubezen do domačega nogometnega kluba, ki vas razveseljuje že 90 let, in napolnite stadion do zadnjega kotička. NK Domžale Foto: Lado Vavpetič Prvi pravi Oktoberfest z nogometnim praznikom v Domžalah KDAJ: 14. in 15. oktobra 2011 KJE: parkirišče pri Blagovnici TUŠ v centru Domžal Veliko pokrito glasbeno prizorišče, kot ga v Domžalah še ni bilo. 14. oktober: skupina Partyzani (Aleš Klinar s svojimi glasbeniki) 15. oktober: ALFI NIPIČ in skupina Kalamari Prireditev bo imela tudi etnološki pridih, popestrili jo bomo z liki, ki so značilni za ta praznik. Hkrati s prireditvenim šotorom bomo pripravili tudi zabaviščni park za družine ter manjši sejemski prostor z ustrezno sejemsko ponudbo. V soboto bomo v Domžalah praznovali 90. obletnico Nogometnega kluba Domžale. ob 20. uri bo veliki derbi med nogometno ekipo Domžal in Maribora. V ta namen bo v centru Domžal, pri prireditvenem prostoru, potekala animacija s člani Nogometnega kluba Domžale, ki bodo delili brezplačne vstopnice za večerno tekmo. A//a IH \ 9 i felVt' i li^tím rofesionaine barve za dom in les HISA BARVE, Slamnikarska 4, 1230 Domžale Sli' www.posta.si Ugodna ponudba sveč na vseh poštah! Zvezdica lynrf 1,29 € s prižigom plamena bomo ponovno obudili spomin na drage osebe. Na voljo je mnogo različnih modelov sveč, ki se med seboj razlikujejo po materialu, načinu in trajanju gorenja ter napajanju z energijo. Izberite med širokim naborom klasičnih, elektronskih in solarnih sveč ter eko voščenih sveč s posvetili. Zanesljivo vsepovsod POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE 30. september 2011 šport 25 Popestritev za športno bogate Domžale-ŽOK-ženska odbojka V Domžalah že drugo leto deluje klub z imenom ZOK (ženski odbojkarski klub), ustanovljen zaradi močne želje domžalskih deklet po igri odbojke ter še večjega entuzi-azma priznanega trenerskega mojstra Aca Jončeskega in nekdanjega znanega igralca odbojkarskega kluba Calcit Kamnik, Grega Orla. V klubu trenirajo in tekmujejo članska selekcija v 3. Državni ligi, mladinska,kadetska ter starejše deklice v 1. ligi, ter mlajše deklice selekcije Mini in Mala , ki tekmujejo na turnirjih pod okriljem Odbojkarske zveze Slovenije. Cilj lanske sezone je bil doseči prepoznavnost novega kluba in deklet, kar je bilo doseženo z dobrimi rezultati v sezoni na koncu pa z mednarodnim turnirejem v Domžalah ter z udeležbo na turnirju v Sarajevu. Dekleta so po kratkih počitnicah avgusta že pričela s pripravimi, uvod v novo, še uspešnejšo sezono, je bila prijaeljska članska tekma v Celju, kjer so se dekleta enakovredno kosala s sicer starejšimi in izku- šenejšimi dekleti iz OK Ljubno in OK Celje. Da pa življenje v klubu ni le trdo delo na treningih ampak tudi prijetno druženje deklet, staršev in ostalih simpatizerjev kluba, je vodstvo kluba dokazalo z organizacijo turnirja odbojke na mivki, kjer so se pomerile tekmovalke skupaj z družinski člani in prijatelji. V konkurenci šestih ekip je slavila ekipa pod kapetanskim vodstvom tekmovalke Eve, kjer je bil med igralci tudi najmlajši Anej, ki ga bo morda prav ta prvi uspeh navdušil za odbojkarski šport. Kaj čaka mlade tekmovalke? Najprej udeležba na prijateljskem turnirju v Bihaču, nato pa 15. 10. 2011 ob 18. uri v OŠ Ihan pa že prva članska tekma nove sezone. Vsi simpatizerji odbojke vabljeni, da hrupno, kot je to na »naših« tekmah običaj, podprete domžalske ZOKice!! napis ob prvi sliki: zmagovalna ekipa turnirja odbojke na mivki napis ob 2. Sliki: Trenerja aci in Grega ob razglasitvi zmagovalca turnirja Toyota Auris ^p^ do 2.200€ prihranka. ŽENSKI ODBOJKARSKI KLUB DOMŽALE V Domžalah je veliko zanimanja za žensko odbojko V Domžalah je zaživela tudi ženska odbojka, smo pred kratkim v uredništvo dobili obvestilo. Vsekakor razlog, da tudi v našem glasilu predstavimo ekipo, ki bo branila barve naše občine in ki v svoje vrste vabi ljubiteljice tega športa. Pogovarjali smo se s trenerjema Acom Jončeskim in Gregorjem Orlom. Kot sta povedala, je do ustanovitve kluba prišlo zaradi velikega zanimanja za odbojko v domžalski občini. Odbojka je, kot pravita trenerja, najlepši ekipni šport za dekleta, igrajo jo na vseh osnovnih šolah v Domžalah, prav tako pa na raznih prvenstvih, kar omogoča konkreten bazen deklet, ki se lahko priključijo igranju odbojke v klubu. Klub danes tekmuje v različnih tekmovanjih pod okriljem Odbojkarske zveze Slovenije (v 3. članski ligi, v kategorijah mladink, kadetinj, starejših deklic, male in mini odbojke), to pomeni dekleta od 8 leta do članic. Domžale poznane po košarki, nogometu, bolj poznani kot moški športi, pa vseeno tudi na tem področju naša dekleta uspešno tekmujejo. Menite, daje zanimanja dovolj tudi za odbojko? Domžale, kot športno naravnano mesto z urejeno odbojkarsko infrastrukturo nudijo predvsem zunanja igrišča za odbojko na mivki, kar je velika prednost, ki omogoča igro odbojke preko vsega leta tudi zunaj dvoran in šol in tudi v počitniškem Ženski odbojkarski klub Domžale je že dosegel nekaj rezultatov v svojem obstoju. Kakšnih? O kakšnih vidnejših rezultatih in uspehih je še prezgodaj govoriti glede na to da klub obstaja šele slabi 2 leti. Pomemben uspeh za vodstvo kluba je, da smo uspeli v tako kratkem času organizirati treninge in vključiti v tekmovanja vse starostne skupine deklet, zagotovili strokovno vodene treninge ter si postavili ambiciozne smernice za naš nadaljnji razvoj. Tekmovali ste tudi na mednarodnem turnirju, morda beseda o tem? V okviru občinskega praznika smo sami organizirali mednarodni turnir z slovenskim ekipam in ekipo iz Bihača (BiH), z veliko pomočjo staršev deklet, ki nas podpirajo in nam tudi organizacijsko pomagajo. ItK DOMlAU Tribune Osnovne šole Venclja Per-ka so napolnili mnogi simpatizerji odbojke in prijatelji tekmovalk, s svojim obiskom nas je počastil tudi župan občine Toni Dragar, ki je podelil priznanja ter zaključil turnir s pomembnim sporočilom, da je želja občine, poleg skrbi za profesionalne športnike, predvsem razvoj in podpora mladim športnikom. V mesecu juniju smo se udeležili mednarodnega turnirja » Bratstva in prijateljstva« v Sarajevu, kjer smo med ekipami iz BIH in Hrvaške osvojili visoka mesta. Priprave za novo sezono so v polnem teku, ekipa pripravljena na nove izzive? Za sezono 2011/2012 smo se začeli pripravljati 20 avgusta. Sestava ekip je večinoma nespremenjena, smo pa v člansko ekipo vključili nekatere perspektivne mlajše igralke, da si z udeležbo na čim več tekmah nabirajo prepotrebne izkušnje, kar pa je tudi osnovni cilj kluba. Kakšni so cilji v prihajajoči sezoni? Cilj v prihajajoči sezoni so, da bi s člansko ekipo zasedli sredino lestvice, z mlajšim kategorijam pa odigrali čim več turnirjev in se na ta način učili in si pridobivati izkušnje. Načrtujete širjenje ekipe oz. širjenje odbojke v naši občini? Na kakšen način? Ze sedaj zgledno sodelujemo s kar 8 šolami v upravni enoti Domžale, preko interesnih dejavnosti v domžalski občini pa bi radi pridobili stalni prostor v dvorani kar bi nam olajšalo delo z vsemi selekcijami in na ta način dvignilo kvaliteto kvaliteto dela. Kje se dekleta lahko priključijo vaši ekipi? Pa fantje? Več informacij lahko dobijo na naši spletni strani www.zok-domzale. si, mlajši pa tudi preko interesnih dejavnosti, ki potekajo na osnovnih šolah pod okriljem naših trenerjev. Za fante pa poteka dejavnost odbojke na osnovnih šolah Trzin, Venclja Perka in Dragomelj pod organizacijo Odbojkarske šole Zmajček Ljubljana (kontakt Matjaž 031 859 775). Mateja A. Kegel TOYOTA ^^ Prepustite se njegovemu šarmu! Auris je zdaj opremljen in dostopen kot že dolgo ne. Če ste eden redkih, ki^jih ne prepriča njegovih 97 kW JO (132 KS), stavimo na lita platišča, samodejno klimatsko napravo, VSC sistem in 7 varnostnih blazin. In zdaj, ko Je vaša racionalna polovica že S5 načeta, vam bomo namignili, da vam bo čustva zanesljivo razvnela prepoznavna oblika dinamičnih linij in iskrive pojavnosti v različnih barvnih Čl odtenkih. Zdaj stepatam. Predodločitvijo. Vabljeni v salone Toyota Lovše. www.acIovse.si AC LOVSE Jatška C. 11, Domžale (01)729 9000 AC LOVSE Cesta Staneta Žagarja 65 b, Kranj (04) 280 9000 Today Tomorroui Toyota ^Pe flZZIDSlAMNIKA KUD MePZ Svoboda Mengeš z zborovodjo Aleksandrom Spasicem, korepjtitorko Romano Šegulo ter vokalno pedagoginjo Urško Urbanijo Žun vabi k sodelovanju tudi moške g asove (tenoriste, basiste) iz Domžal. Vsi, ki imate žel o in vesel e do petja, jim lahko pišete na saso.kozlevcar@gmai .com ali ih pok ičete na telefonsko številko 041/686-312 (Germana Leben . Vabljeni! JL^ OPTIKA OČESNA AMBULANTA HElena DolinsEk s.p. Breznikova 15, Domžale TeI.:OI/72I6-436 (Breza center) Samostansio 14. Kamnil< TeI.:0I/83I7-005 26 objave 30. september 20ii ZAHVALA Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ati, dedi, brat in stric Maks Potočnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Janezu Šimencu, pevcem, trobentaču ter pogrebni službi Vrbančič. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, /naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, /le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 77. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, ata, brat, stric in tast Peter Ulčar s Homca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovane sveče, svete maše ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ge. Golob, sosedama Ani Kokalj in Manji, ki so prve nesebično priskočile na pomoč. Hvala PGD Homec za poslovilne besede in zadnji pozdrav našemu atu, g. župniku Alojzu Hostniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič in pevcem. Hvala. Pogrešamo te. Vsi tvoji e v 63. letu starosti zaradi agi mož, oče, dedi, brat, Šepetaje sprašujem: Zakaj? Odgovora ni. Ponovim glasneje: Zakaj? Svet molči. KKričim vprašanje? Zakaj? Srce ječi. (Janka Jerman) ZAHVALA Svojo življenjsko po bolezni sklenil naš stric, tast in zet Janez Trček z Vira, Robova 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala osebju ZD Domžale, posebno dr. Poloni Burja in dr. Petru Keglju, hvala g. župniku Jožetu Tomšiču, pevcem kvarteta Krt za čudovito odpete pesmi in pogrebni službi Vrbančič za skrbno in lepo opravljeno zadnje slovo. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga pospremili k počitku. Vsi njegovi Bolečina se da skriti, pa tudi solze utajiti, le ljubega moža in atija nihče ne more več vrniti. V SPOMIN Z žalostjo se spominjamo, ko nas je 9. septembra 2010 zapustil naš ljubi mož in ati Jožef Lunar Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečke. Vsi njegovi ZAHVALA V 67. letu starosti je umrl naš dragi Branko Labignan iz Moravč Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se v torek, 19. junija, poslovili od njega, nam podarili sveče, cvetje ter izrekli sožalje. Zahvala dr. Dežmanu za pomoč, gospodu Kepicu za poslovilni govor, domžalski godbi za spremstvo, pevcem in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila Ljudmila Milka Hribar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Andreju Jemcu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem kvarteta Krt. Zahvala tudi sodelavcem vzdrževanja Helios, KNG-TBLUS Helios in veteranski ekipi 11. Jarše-Rodica. Žalujoči: vsi njeni Ne jokajte za mano, dragi, mi željo zadnjo izpolnite, da po trpljenju težkem mojem, le sen mi miren zaželite. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je 5. avgusta 2011 po hudi bolezni zapustil Ivan Janez Korbar iz Preserij pri Radomljah Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala g. župniku Lojzetu Hostniku za lep obred in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Veliko prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, ati in dedek Ludvik Hafner - Hef z Vira Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem {)a za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Posebna zahvala urgentni užbi ZD Domžale, RD Bistrica Domžale, Nogometnemu klubu Vir, Arboretumu Volčji Potok, pevcem, pogrebni službi Vrbančič in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. V SPOM1N 22. septembra je minilo 5 let odkar si odšel, naš dragi ■v ' I ^ v • v Božo lomazič Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi KAJ iN KAKO Prehrana in zdravje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) definira zdravje kot stanje ''popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja''. V prevelikem hitenju po ustvarjanju materialnih dobrin, želji po blišču in pomembnosti, pozabljamo na razmislek, iz česa črpamo energijo za vsakdanje delovanje in na kakšen način je ta energija pridobljena. Veliko je odvisno od prehrane in pri tem pozabljamo na svoje zdravje. Da je zdrava in uravnotežena prehrana del našega zdravja, se spomnimo šele tedaj, ko zbolimo. Pozornost moramo nameniti že izbiri dobrih izdelkov. V čim večji meri izbirajmo eko (bio) izdelke, izdelki naj bodo iz geografsko čim manj oddaljenih krajev. Izdelki, za katere so potrebne dolge transportne poti, izgubijo večji del koristnih sestavin. Običajno se v naravi potrgajo še nedozoreli izdelki (tipičen primer so banane), ki imajo potem, ko jih kupimo v naših trgovinah, popolnoma drugačen okus, kot če bi naravno dozoreli v svojem okolju. Običajno so obdelani tudi z raznimi aditivi. Kuhajmo sami in ne kupujmo v naprej pripravljene hrane. Ne le, da vsebuje najrazličnejše aditive, ki so zdravju škodljivi, ne vemo niti tega, kako kvalitetna je osnovna vsebina in embalaža. Vse to ne doprinese k našemu zdravju, povzroča pa lahko alergije in razne bolezni. Svetujem vam nakupe pri slovenskih proizvajalcih in (eko) kmetijah, saj jim na ta način omogočamo obstoj in spodbujamo njihov razvoj. Izdelki so zdravi, ne izgubijo koristnih sestavin, ker je transportna pot kratka, pridelovalci kvaliteto dokazujejo s certifikati in nenehnim nadzorom ustreznih institucij. Naslednja stopnja - ku-hajmo z ljubeznijo. V hrano, ki jo pripravljamo, vnašamo svoja čustva. Na ta način, ne vplivamo samo na telesno raven, temveč tudi na druge, bolj subtilne ravni. Na svoje počutje in posledično bolezni. Ne posredujemo pozitivnih ali negativnih čustev samo vase, temveč tudi v vse ljudi, za katere pripravljamo hrano. Zato je zelo pomembno, da so tudi same sestavine hrane ustrezne. To pomeni, da morajo biti pridelane na način, ki ne povzroča škode in trpljenja drugim živim bitjem - živalim in naravi. Poleg tega moramo tudi do teh vzpostavljati odnose, ki ne temeljijo na gospodovalnih odnosih. Ljudje se dostikrat vedemo, kot da so nam druga živa bitja, predvsem živali in narava kar na razpolago, da z njimi lahko delamo, kakor se nam zdi, brez nekega globljega premisleka. Se kdaj vprašamo, od kod nam pravica, da odločamo o njihovem življenju in smrti? S kakšnim razlogom jih postavljamo v podrejen položaj? Veliko študij se ukvarja z raziskovanjem, kako uživanje mesa vpliva na vedenje ljudi in živali. Med drugimi se je velik del svojega življenja s tem ukvarjal tudi italijanski naravoslovec, kemik in strokovnjak za vegetarijansko prehrano, Armando D'Elia, ki pravi: »Učinke mesnih beljakovin lahko opišemo v agresiji, nasilju, sovraštvu in moralni neobčutljivosti: mi lahko torej rečemo, da ima meso negativen vpliv na človeško vedenje. Nihče se ni rodil agresiven ali zločest, vendar lahko tak postane z uživanjem mesa.« Za uživanje hrane si moramo dovoliti čas, se umiriti, jesti v primernem prostoru ter jed dobro prežvečiti. Zraven pa ne počnimo stvari, ki odvračajo pozornost od prehranjevanja (gledanje televizije, branje časopisov, revij ali knjig). Jejmo počasi in s premislekom. Uživajmo v dobri hrani, ki smo jo pripravili z ljubeznijo, sami ali naši najbližji. Vida Zakrajšek, u. d. e. Društvo za študije kontempla-tivnih tradicij Nosečnost, porod, dojenček in aktivnost Nosečnost je lep čas, ko se žensko telo spreminja in pripravlja na porod. Dober stik s sabo nosečnici omogoči, da lažje potuje skozi dnevne telesne in čustvene spremembe. Je pa tudi čas, ko je prav, da ostajajo ženske aktivne. Prijetno je, če smo aktivne in se pri tem še družimo, si izmenjujemo izkušnje, poiščemo še druga mnenja. Pravilna vadba omogoča psihično in fizično pripravo na porod in zgodnje materinstvo. Vadba je namenjena nosečnicam od dvanajstega tedna nosečnosti dalje do poroda. Vadimo vsak ponedeljek, od 16.15 do 17.15. Tudi po porodu je dobro, da mamica nadaljuje z aktivnostjo. Pri vadbi za mamice in dojenčke je dojenček vključen v aktivnost. Ker je žensko telo v tem obdobju še posebej občutljivo, so vaje skrbno prilagojene. Vadba mamicam pomaga, da hitreje okrepijo mišice medeničnega dna, ojačajo trebušne mišice in preženejo utrujenost. Otrok med vadbo tudi krepi mišice, pridobiva ravnotežje in izboljša prebavo. Vadbo priporočamo mamicam od šestega tedna po porodu. Vadimo vsak torek, od 10. do 11. ure, v Plesalnici v Zg. Jaršah, Kamniška cesta 24a, Radomlje. Več informacij najdete na: www.mikiples.com. Vabi vas Sabrina Lever. Čeprav je veliko poti, je življenje le ena, vanjo stopiš, hodiš, upaš in veš, da se nekje konča. V SPOM1N 16. oktobra bo minilo pet let žalosti, odkar nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša draga Olga Žebovec Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižigate svečke v njen spomin. Vsi njeni V spomin Ladislavu Prusniku Zadnji četrtek v mesecu avgustu, smo se še zadnjikrat na ihanskem pokopališču tiho poslovili o Lada. Ker me je spet doletela čast, kot pred leti, da povem nekaj stavkov^ A kaj povedati, ker je že vse znano a da ne začnem filozofirati? Lado bi takoj direktno odrezal: »Nekaj že nakladati, povej kva b rad!« Vedno je bil preveč direkten ter si s tem velikokrat nakopal težave^ Na zunaj oster jezik, trmast upornik in kontra vsem »kar je mus« ampak to je bila njegova zunanja podoba. Znotraj je bil preveč odgovoren, občutljiv in se je preveč obremenjeval z vsemi težavami okoli sebe, a tega ni hotel nikoli pokazati, ker ni hotel nikogar obremenjevati. Bil je in je še vedno bojevnik, ki se bori za resnico in pravico na njegov poseben način. Bojeval se je z veliko izgubo svojih bližnjih ter tudi nazadnje z boleznijo. Najprej je bolezen bila jezen sovražnik a, ko mu je postala prijatelj je položil orožje in odšel v nam nevidni svet. Rojstvo in smrt sta zelo podobna, čeprav mi to gledamo zelo drugače in različno. Pri rojstvu ali prihodu gremo iz nebeškega sveta v zemeljski vidni svet, ki prav tako povzroči jok in žalost ker zapuščamo prijatelje in svojce v nebeškem svetu in veselje v fizičnem zemeljskem svetu, da smo se rodili. Ter smrt ali odhod iz zemeljskega sveta spet povzroči žalost, jok in bolečino v našem svetu in veliko veselje v nebeškem svetu, ko duša ponovno pride domov v krog svojcev in prijateljev, ki jo dočakajo. Prav tako je Lado z žalostjo zapustil svojce a z olajšanjem od bolečin in trpljenja, a spet po drugi strani vesel da odhaja domov v nebeški svet, da se spet sreča s svojimi ljubljenimi. Blagoslov je, da se je ta odhod zgodil v domačem krogu in v krogu tistih, ki ga imajo radi in, da ni bil sam v sterilni sobani^. Dovolj nakladanja bi rekel Lado, a po drugi strani bi želel, da se ljudje več družimo in veselimo a ne da se srečamo samo ob pogrebih, temveč drugače, da ne hodimo skozi življenje kot roboti, kajti vsak dan je lahko praznik ... Zato, Lado želimo ti »vse srečno« in lahkotno na poti v nebeški svet in, da bi od tam varoval svoje ljubljene v zemeljskem svetu^ Zlatko Šafarič S^MMIK 30. september 20ii objave 27 Na podlagi 12. člena Odloka o štipendiranju v Občini Domžale (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 9/04, 7/06, 9/09) Občina Domžale objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v Občini Domžale za leto 2011 1. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev enkratnili štijjendijza študijska izpopolnjevanja v Občini Domžale v letu 2011 za kandidate, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno bivališče v Občini Domžale. 2. Višina sredstev Enkratne štipendije za študijska izpopolnjevanja se podelijo v skladu s proračunskimi sredstvi. Ob izpolnjevanju p ogoje-v prispelih vlog, določenih v tem razpisu in Odloku o štipendiranju "v OObčini Domžale, je predvideni skupni znesek, ki se nanaša na ta razpis 4.000 evrov. Predvideni zneski enkratnih štipendij za štitdijska izpopolnjevanja: ■ 710 evrov za magistrski študij, ■ 849 evrov za doktorski študij, ■ 570 evrov za ostala študijska izpopolnjevanja. Odobreni znesek enkratne štipendije ne sme presegati dejanskih stroškov izpopolnjevanja. 3. Potrebna dokumentacija - priloge,l