PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 267 (12.592)
Trst, sreda, 12. novembra 1
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
O	a99'° 1
7/1	82 - 85723
Neprepričljiv demanti Spadolinija še zaostril polemike
Vlada zanika skrivne dobave orožja Iranu
Craxi: Z Washingtonom nimamo nobenega tajnega sporazuma
RIM — Craxi je včeraj uradno zanikal, da bi rimska in washingtonska vlada sklenili kakršen koli dogovor o dobavljanju orožja Iranu. Pripomnil je, da so se Američani večkrat zavzeli za popolno ukinitev takšnih dobav teheranskemu režimu, da se je Italija za embargo odločila že junija 1984 in da ni bilo poslej izdano niti eno samo dovoljenje za izvoz orožja proti Iranu in Iraku. Predsednik vlade je obenem zahteval od obveščevalnih služb in pristojnih ministrstev natančna poročila o tovorih, ki so jih vkrcevali na ladje v luki Talamone.
Kot znano, je tisk razširil vest, da je bilo to malo trgovsko pristanišče v občini Orbetello (pokrajina Grosseto) zadnja leta izhodišče nezakonitega trgovanja z orožjem med državami NATO in Iranom ter Južno Afriko in da so v to vpletene tudi italijanske tovarne orožje, da je torej romalo v ti dve državi po ilegalni poti tudi italijansko orožje. Skupina poslancev KPI je zato naslovila predsedniku vlade in obrambnemu ministru vprašanje, kaj o tem menita, do kakšne mere so časopisne vesti resnične, kaj je bilo doslej storjenega za preprečitev tihotapstva z orožjem skozi italijanske luke, če vlada lahko demantira obstoj kakršnih koli sporazumov med njo in vladama, ki jima je bilo orožje namenjeno, in kakšni ukrepi so bili sprejeti za to, da se preverijo morebitne odgovornosti.
Obrambno ministrstvo je sinoči pojasnilo, da izdaja dovoljenja za izvoz orožja zunanjetrgovinsko ministrstvo po posvetu z nalašč za to zadolženim medministrskim odborom. Po juniju 1984 so zastopniki obrambnega resorja v tem odboru spoštovali navodilo vlade o embargu, zato ministrstvo odločno zanika, da bi oblasti navodilo kakor koli kršile, tako tudi ne preko tihih dogovorov z državami, ki naj bi pošiljke orožja ilegalno usmerjale proti državam, ki so v vojni. Poslanec DP Falco Accame, ki velja za temeljitega poznavalca vojaških zadev, je v tej zvezi rekel, da Spadolini zanika samo pooblastitev izvoza orožja v Iran, ne pove pa, če je dovolil oddajo orožja iranskemu vojnemu letalstvu; zato ministra vprašuje, če so danske ladje v luki Talamone imele na krovu orožje za Izrael. Zakaj? Zato, meni poslanec, ker so topovi podjetja Oto Melara, ki so bili na izraelskih izvidniških čolnih, potem končali v Južno Afriko... Skratka, orožje je morda romalo v Iran brez Spadolinijeve vednosti. DP je zato zahtevala takojšnje sklicanje medministrskega odbora za državno varnost.
Spadolinija je nadalje kritiziral podpredsednik ACLI De Matteo, češ da njegov demanti nič ne pomeni, češ da je Italija dolga leta prodajala Iranu orožje: leta 1983 npr. 100 raket tvrdke Sistel za bojne ladje in 75 bojnih helikopterjev tovarne Agusta. De Matteo
zahteva od parlamenta, da odpravi »status zakonite ilegalnosti«, ki ga v Italiji uživajo trgovci s smrtjo. Radikalec Rutelli je šel še dlje in ministra obtožil, da se pusti voditi za nos od vojaške tajne službe Sismi, če pa je za nezakonito trgovanje z orožjem vedel, potem ga je podpiral. Spadolini bo na vse to odgovoril v parlamentu, že zdaj pa trdi, da zavrača vsakršno polemiko o mednarodnih zadevah na osnovi golih sumničenj.
Po odstopu župana Tognc
Težavno iskanje občinske krize v
res, .ve
Milanu
MILAN — Po odstopu milanskega župana, socialista Carla Tognolija, je včeraj odstopil tudi petstrankarski občinski odbor. Gre za posledice obtožb, ki letijo na župana in na nekatere člane odbora, da so imeli prste vmes pri nekaterih gradbenih nepravilnostih. Tognoli je vedno zanikal, da bi vedel za kakršnokoli nepravilnost, je pa poudaril, da odstopa, da bi olajšal iskanje resnice. Socialistična stranka mu je izrekla vso solidarnost, pri tem pa poudarjajo, da je bil gradbeni škandal le kaplja, ki je izbila sodu dno: v resnici so bili odnosi v petstrankarski koaliciji že dalj časa vse prej kot idilični in spopadi so bili na dnevnem redu.
Iskanje rešitve nikakor ne bo lahko in občinska kriza v Milanu bi lahko trajala dalj časa. Če se demokristjani in socialdemnokrati ogrevajo za ponovno oblikovanje petstrankarske koalicije, take kot obstaja na ravni vlade, pa socialisti ne izključujejo tudi morebitne druge rešitve. Pri tem jih podpirajo tudi komunisti, ki bi zelo radi videli v Milanu vrnitev k levičarskemu občinskemu odboru. Ne gre pozabiti, da je Milan imel vrsto let zelo dobro levičarsko upravo.
Od 13. do 16. novembra stavka železničarjev
RIM Ker je avtonomni sindikat FISAFS oklical po območjih razčlenjeno stavko prevoznega osebja, bodo ponoči od 13. novembra do 16. novembra, in zaradi kolodvorskega osebja od 21. ure 13. novembra do 21. ure 16. novembra hude težave v železniškem prometu. Medtem ko si Podjetje državnih železnic nadeja, da bo na nek način omililo posledice stavke za tovorni prevoz, že sedaj dviga roke in opozarja potnike na nevšečnosti v potniškem prometu, ki jim pri vsej dobri volji ne bo kos. Direkcija napoveduje ukinitev cele vrste vlakov v vse smeri z odhodom iz Rima.
Ob napovedi 4-dnevne stavke avtonomnega sindikata je sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL ostro obsodila »kršitev svobodno podpisanega dogovora o samoupravnem kodeksu« pri obnašanju glede stavk, kar predstavlja »nedovoljen napad na sindikalno svobodo«. Sindikati se nadalje čudijo, da se je Podjetje pogovarjalo s FISAFS, in se sprašujejo, zakaj minister o zadevi molči.
Vprašanje DP o nesreči v JE Caorso pri Piacenzi
MILAN — Prejšnji petek ob 3. ponoči naj bi se v jedrski elektrarni Caorso pri Piacenzi pripetila »nova huda nesreča« med polnjenjem reaktorja. To sta zapisala v svojem parlamentarnem vprašanju na ministra za industrijo dva poslanca proletarske demokracije. Po njunih trditvah je samo 50 cm od jedra padel težak drog. Če bi padel na jedro, bi iz njega ušli radioaktivni izotopi, ki bi trajali na tisoče let, okužili bi bližino reaktorja, sama JE pa bi bila veliko let neuporabna.
Poslanca sta zahtevala sklic komisije za ekologijo in energijo dežele Lomabardija in iste komisije za deželo Emilia.
Namestnik direktorja JE inž. Oscar Maria Pisacane je izjavil, da »DP daje točne podatke in napačne zaključke«. Pisacane je priznal, da je drog res padel v bližino jedra, res pa je tudi, da tudi v primeru padca droga na samo jedro še ne bi prišlo do nesreče, ker je jedro zavarovano pred možnostjo takšnih poškodb.
Francoska talca prispela v Pariz
PARIZ Francoski premier Jac-gues Chirac je sinoči na pariškem letališču dočakal oba talca, ki so jih predsinočnjim v Bejrutu osvobodili pripadniki Organizacije islamske pravice. Chirac se je ob ugodnem razpletu toplo zahvalil Siriji, Alžiriji in Saudski Arabiji za njihovo posredniško vlogo.
Osvoboditev 84-letnega Camilla Sontaga in 54-letnega Marcela Co-udarija je seveda še najmanjši uspeh. Za Chiraca bi bil učinek bolj v skladu s pričakovanji, če bi bila izpuščena člana televizijske ekipe Antenne 2 Aurel Cornea in Jean-Louis Normandin, kot se je to prvotno pričakovalo. Tako osvobajanje po kapljicah je seveda za Francijo skrajno nerodno, saj krepi sume, da teroristi s tem izsiljujejo francosko vlado.
Pariz pa se po vsem sodeč ne meni za taka natolcevanja. Včeraj je zunanji minister Raimon odločno zanikal, da bi mešetarili s teroristi; osvoboditev je po njegovem le rezultat realizma francoske politike na Bližnjem vzhodu. Sirija je po njenem nenadomestljivi člen na bližnjevzhodnem prizorišču, Fran-
cija pa goji zaradi svojih zgodovinskih vez dobre stike z vsemi. Raimon je tudi napovedal, da bo v prihodnjih dneh podpisal z iranskim zunanjim ministrom Akbarjem Ve-lajatijem dvostranski sporazum o reševanju finančnega spora med državama.
Francija je torej trdno odločena, da izposluje osvoboditev tudi tistih francoskih talcev, ki so v rokah proiranskega džihada eslamija. Te svoje diplomatske napore pa izvaja dosti bolj realistično in sprejemljivo od ZDA. Chiraca so v Franciji v bistvu podprli vsi. Celo Sirija je pokazala razumevanje, da je Pariz pristopil k protisirskim sankcijam EGS. Damask je zadovoljen s težo, ki mu jo daje francoska vlada in se bo bržkone vsestransko potrudil, da bi podprl francoske napore za osvoboditev preostalih petih talcev.
Razplet s talci je seveda zasenčil »minisankcije« proti Siriji, prav tako pa Chiracove izjave, da so obsodbe neosnovane, ker je bil spodleteli atentat na letalo El Al le provokacija izraelskega Mossada in Asadu sovražnih sirskih krogov.
Atentati v Parizu zaradi Bothov ega zasebnega obiska v Franciji
Skupščina OZN za obveznost sankcij proti Južni Afriki
NEW YORK, PARIZ — Mednarodna skupnost vse bolj pritiska na režim v Pretorii z zahtevo po odpravi apartheida, vzporedno s tem pa se zatiranje temnopoltega prebivalstva zaostruje, a južnoafriški predsednik Pieter Botha si je celo privoščil zasebni obisk v Franciji. V Longuevalu (se-
verna provinca Pikardija) je v spremstvu 200 bivših bojevnikov odkril spomenik 50.000 Južnoafričanom, ki so padli v obeh svetovnih vojnah. Pariška vlada mu je dala razumeti, da je nezaželen, saj jo je na svečanosti zastopal le pristojni podprefekt. Navzoči so bili samo člani neofašistične Nacionalne fronte in združenja za prijateljstvo z Južno Afriko, ki so s pomočjo policije pretepli mladega Francoza, ker je Bothi zakričal, naj spoštuje človekove pravice. Botha je na slovesnosti dejal, da je potrebno »mir zaščititi s fizično, vojaško in gospodarsko močjo ter z močjo vrednot«.
Ščitilo ga je 500 varnostnikov, ker so mirovniki uprizorili protestno demonstracijo proti njegovi navzočnosti na francoskih tleh. Teroristična organizacija Action directe pa je pred sedeži avtomobilske družbe Peugeot, petrolejskega velikana Total ter holdinga Coface v Parizu razstrelila tri dinamitne naboje; gmotne škode je precej, ljudem pa ni bilo hudega. S tem je AD protestirala proti gospodarskemu sodelovanju z Južno Afriko.
Generalna skupščina OZN je medtem odobrila resolucijo, ki se zavzema za »globalne in obvezne sankcije« proti Pretorii, sicer so med štiridnevno debato o apartheidu odobrili še 7 podobnih listin (ena poziva k ukinitvi naftnih dobav). Afriške države bodo zadevo spravile pred varnostni svet. Stroge ukrepe proti Pretorii zahteva tudi 66 držav azijske, karibske in pacifiške skupnosti ACP, ki je po sporazumu iz Lomeja pridružena k EGS.
Na sliki (telefoto AP) razdejanje po bombnem atentatu.
Rimski mestni redarji z maskami proti onesnaženju zraka v prestolnici
RIM — Proti onesnaževanju zraka v rimskem trogem centru so te dni provokativno nastopili Kestni redarji, ki morajo v največjem prometu, v°Je koncentracija izpušnih plinov dosegla svoj 'Sefe, vdihavati strupene hlapove, ki jih oddaja Q tisoče avtomobilov, javnih prevoznih sred-mv in v zimskih mesecih še centralna ogrevalu »zgodovinskih« palač.
Rimski mestni redarji so si zato nadeli bele, r)rXSem simbolične, varnostne maske in z napol pokritim obrazom prišli na delo. Njihov protest nemalo razburil rimskega odbornika za mes-° Policijo Carla Alberta Cioccija, ki trdi, da si risr ° yarnostne maske in italijanski protitero-j*,cn' zakon navzkriž. Reakcija odbornika in krir vseb redarjev, ki so urejevali promet z zali ‘h obrazom, pa ne bosta preprečila kategori-di<ia Se naprej bori za zaprtje mestnega sre-sca vsaj zasebnim prevoznim sredstvom, še o	ne' ker sovpada z zaključno fazo analiz
kq}toPnil onesnaženja rimskega zraka in vse ,jQ/e' da dajejo prvi neuradni podatki prav re-/Jlem in vsem, ki bi radi odpravili avtomobile bmskih uličic.
Rimski občinski odbor je vsekakor včeraj pripravil okvirni načrt, po katerem bi morali v mestnem središču uvesti nov sistem prednostnih pasov, tovorjenje in raztovarjanje tovornih vozil pa bi moralo potekati po prav tako obnovljenih predpisih. Občinski odbor je načrt odobril že na svojem jutranjem zasedanju. Predpisi občinske uprave, ki bodo vsaj delno lahko pripomogli k razbremenitvi mestnega središča, naj bi stopili v veljavo z 28. novembrom. Istega dne bi morali v Rimu uvesti tudi nove urnike parkiranja turističnih avtobusov, katerim bodo na razpolago alternativna parkirišča. Istočasno bi morali zarisati tudi vrsto zaznamovanih turističnih ogledov antičnega in starega Rima za pešce.
Do 28. novembra ni daleč, zato sta se občinski odbornik za promet Palombi in Carlo Alberto Ciocci sestala že sinoči. Do sobote, ko bi se moral Palombi sestati tudi s sindikalnimi predstavniki, sta na dnevnem redu še srečanje s predstavniki italijanskih železnic in z odbornikom za trgovino. Načrt občinskega odbora je vsekakor zaenkrat le še v povojih.
»Brezhibna« izvedba analiz lažnega urina
TURIN - Posebna komisija, ki jo je imenovala dežela Piemont, z namenom da preveri morebitne krivde zdravnikov, ki so izvedli analizo lažnega urina (rumenkasta tekočina je bila namreč le sladikasta mešanica čaja in oranžade) je v svojem zaključnem dokumentu izjavila, da je bila »analiza brezhibna«.
Deželni odbornik za zdravstvo Aldo Olivieri je pozitivno ocenil zaključke do katerih je prišla komisija analistov in zdravnikov. Po njihovem mnenju so namestnik koordinatorja laboratorija turinske KZE Carlo Bertone, zdravnik Onofrio Campobasso, ki je izvedel analizo in bolničarka Anna Calliano, povsem pravilno izpisali analizo.
Je že res, da so čaj s primešano oranžado zamenjali za urin »svetlorumene barve«, to pa po mnenju komisije še ne pomeni, da so bili pri svojem delu nemarni. Edina sumljiva sestavina v epruveti je bil namreč sladkor, ki so ga pri izvedbi analize tudi zasledili, saj je ekipa izmerila in zabeležila točno količno prisotne glukoze.
Iz kemijskega in analističnega vidika je torej, vsaj po mnenju deželne komisije, s turinsko KZE vse v redu. Iz zaključnega poročila pa bi lahko razbrali kako člani komisije kritično gledajo na način s katerim so karabinjeri, 18. julija letos, preverili delovanje laboratorijev KZE v obljudeni mestni četrti Lucento-Vallette.
Nogomet: kvalifikacije za EP
Jugoslavija drevi v Londonu proti Angliji
□ □ □
Košarka: drevi v A-2 ligi
Goriški Segafredo in tržaški Stefanel tokrat v gosteh
NA 10. STRANI
Flamski evropski poslanec Willy Kuijpers pripravlja poročilo o jezikovnih manjšinah
BRUSELJ — V Italiji govorijo, poleg italijanščine, francoski, nemški, albanski, grški, hrvaški, slovenski, furlanski, ladinski in okcitanski jezik. Tako je v svojem poročilu o manjšinskih jezikih v Evropski skupnosti, ki jih je 25, zapisal evropski poslanec, flamski regionalist Willy Kuijpers.
Kuijpers sestavlja osnutek poročila, s katerim namerava med drugim zahtevati od vsedržavnih vlad uradno priznanje manjšinskih jezikov in od katerih pričakuje, da jih bodo uporabljali v upravi in pri poučevanju v šolah. V delovnem dokumentu je evropski parlamentarec opisal svojo raziskavo manjšinskih jezikov v vseh deželah EGS. Kar zadeva Italijo, je Kuijpers poudaril, da »dejansko« priznava nemščino in ladinščino na Južnem Tirolskem in francoščino v Dolini Aosta.
V nadaljevanju objavljamo stanje manjšinskih jezikov v Italiji (kot ga je po Kuijpersovem poročilu povzela tiskovna agencija ANSA:
□	Albanščina: 100.000 oseb, razkropljenih v Abrucih, Molizeju, Campagni, Apuliji, Basilicati, Kalabriji in Siciliji govori jezik, ki ga poučujejo samo v nekaterih zasebnih šolah. Obstajajo dvojezične italijansko-albanske zasebne radijske postaje in časniki.
□	Nemščina: 279.000 oseb, v glavnem bivajočih v pokrajini Bočen, govori nemško. Zaradi avtonomnih statutov Dežele Trident-Južni Tirol in Pokrajine Bočen je dvojezičnost uradno priznana na vseh ravneh.
□	Francoščina: Francoski govori 70.000 oseb v Dolini Aosta, kjer je jezik uradno priznan, 20.000 v Turinu, in 1.700 v pokrajini Foggia, kjer v neka-
terih zasebnih šolah prirejajo Iranko-provansalske tečaje.
□	Furianščina: 625.000 oseb v pokrajinah Videm, Pordenon, Gorica in Benetke govori furlanski. V Furlaniji, kjer jezika uradno niso priznali, imajo vsi državljani, ne glede na jezik, »pravico do enakega ravnanja«. Furlanšči-no poučujejo v številnih šolah, tudi v nekaterih javnih.
□	Grščina: 20.000 oseb v Apuliji in 5.000 v Kalabriji govori grški; delno je jezik zaščiten in ga poučujejo kot neobvezen predmet v nekaterih šolah.
□	Hrvaščina: 3.000 oseb v Moliseju govori hrvaški, ki ga uradno ne priznavajo, niti ga ne poučujejo v šolah.
□	Ladinščina: 30.000 oseb v pokrajinah Bočen, Trento in Belluno govori ladinščino. Deželni zakoni jamčijo zastopstvo strokovnjakov ladinske skupnosti v deželnem svetu in občinskem svetu v Bocnu, medtem ko morajo krajevni funkcionarji poznati jezik. V Bocnu poleg tega delujejo trijezične šole z italijanščino, ladinščino in nemščino.
□	Okcitanščina: 50.000 oseb v Piemontu, 3.000 v Guardia Piemontese in v pokrajini Cosenza govori okcitan-ščino, ki je uradno ne priznavajo in jo poučujejo v nekaterih zasebnih šolah.
.□ Sardinščina: 80 odstotkov od 1,6 milijona Bardov je dvojezičnih, 10 odstotkov jih govori italijanski, 9 odstotkov jih govori izključno samo sardin-ščino, 500.000 emigrantov, ki živijo v tujini, jo pogostoma govori. Jezik uradno ni priznan, ampak ga uporabljajo, čeprav neformalno, v otroških vrtcih. Javne in zasebne radijske postaje oddajajo v sardinščini.
□ Slovenščina: med 70.000 in 150.000 oseb — bolj točnih podatkov ni — govori slovenski jezik v Furlaniji, kjer imajo vsi »pravico do priznanja«. Obstajajo državne šole v pokrajinah Trst in Gorica, kjer poučujejo slovenščino.
Onesnaženje Rena zaskrblja EGS
BRUSELJ — Ministrski svet EGS je včeraj v Bruslju poudaril zahtevo po strožjih varnostnih normah, ki naj preprečijo ekološke katastrofe, kot je bila v teh dneh na Renu zaradi požara v kemično-farmacevtski tovarni Sandoz v Baslu. Danes bodo o tej nesreči v Ziirichu razpravljali predstavniki vlad renskega porečja, 24. novembra pa bo primer Sandoz na dnevnem redu zasedanja ministrov za okolje EGS.
Med vsemi včerajšnjimi posegi je bila v Bruslju najbolj odločna nizozemska ministrica za promet in vode Neelie Smit-Kroes, ki je napovedala, da bo danes v Ziirichu zahtevala odškodnino za škodo, ki jo je povzročil požar v obratu Sandoz. Navedla je tudi, da so pri kontrolni postaji v Arnhemu ugotovili kar trikrat večje količine živega srebra v Renu. V bistvu je v Renu toliko živega srebra, kot to dovoljujejo predpisi za celo leto.
Ob vsem tem pa prihajajo iz Stuttgarta zaskrbljujoče vesti. Baden-wiirttemberški deželni minister za okolje Gerhard Wei-ser je namreč včeraj izjavil, da so številni obrati ob Renu izrabili nesrečo in se na cenen način iznebili svojih odplak. Urad za zaščito voda v Baslu ga je namreč obvestil, da je neko podjetje izlilo v Ren med požarom v Sandozu kar 400 litrov strupenega antiparazitskega atrazina. Minister je kritično ocenil dejstvo, da so ga Švicarji o tem obvestili šele včeraj, obenem je prepričan, da ta primer ni osamljen.
Vložili utemeljitev razsodbe o atentatu na papežu
Atentator Agca »ostal na cedilu«
RIM — Atentatorju Mehmetu Aliju Agci so omogočili pobeg iz zapora Karte Maltewpe samo zato, da bi ubil papeža. Najprej so mu njegovi varovanci stali ob strani in mu omogočili klatenje po vsej Evropi, po neuspelem atentatu popoldne dne 13. maja 1981. leta na Trgu sv. Petra pa so ga pustili na cedilu.
Tako se glasi najpomembnejši del včeraj vložene utemeljitve obsodbe, s katero so 29. marca letos zaradi pomanjkanja dokazov oprostili bolgarske obtožence na procesu proti atentatorjem na papeža. Dokument, obsegajoč 1.200 na stroj napisanih strani, obravnava »zgodovinski in senzacionalni« proces s posebnim poudarkom na iskanje resnice v napadalčenih izjavah in vpletenost bolgarskih državljanov in sofijske obveščevalne službe.
Za sodnike je procesno gradivo dokazalo obstojnost zarote proti papežu, sploh pa ni z gotovostjo pokazalo na tiste, ki so si umor zamislili, ga naročili in pomagali Agci.
Porotno sodišče je v obnašanju Agce »spoznalo neusklajeno voljo po zmanjševanju njegove verodostojnosti«, kljub
vsemu pa so porotniki prepričani, da so se dokopali do nekaterih trdnih dokazov, kot so: povezava med pobegom Agce iz zapora in atentatom na papeža; skupinski značaj atentata; obstojnost mreže, ki je pomagala Agci; na Trgu sv. Petra je streljal samo Agca; odsotnost kakršnekoli diverzantske akcije v trenutku atentata. Po sodbi porotnikov je prav ta zadnji kamenček v mozaiku utrdil spoznanje porotnikov, da je Agca ostal na cedilu.
Temeljni člen v procesu je bilo iskanje resnice o bolgarski in turški sledi. Do nje se niso dokopali, ne samo zato, ker bolgarske oblasti niso sodelovale, ampak ker so protislovja, neresnice in molk zasenčili preiskavo. Zanimivo je, da je Agca še pred ugotovitvijo istovetnosti Antonova na podlagi fotografije, govoreč o pomočnikih, navedel podrobnosti o njegovih navadah (zbiranje steklenic mignon, ljubezen do rož, hitra utrujenost itd.), ki jih ni dobil iz časnikov ali drugih informacijskih virov, ampak »iz prve roke«. Vsi ti dokazi pa so »obviseli v zraku«, od tod tudi Antonova oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Ker vlada še ni sprejela njihovih zahtev
Zdravniki bodo verjetno potrdili 6-dnevno stavko
RIM Italijanski zdravniki bodo skoraj gotovo potrdili 6-dnevno stavko, ki so jo proglasili v znak protesta, ker vlada ni še sprejela njihovih zahtev po novi delovni pogodbi. Avtonomni zdravniški sindikat je tudi včeraj pozval ministrskega predsednika Craxija, naj osebno poseže v pogajanja, ki so trenutno prekinjena ter naj se izjasni kako predsedstvo vlade ocenjuje njihove zahteve, ki sta jih ministra Gaspari (javni sektor) in Donat Cattin (zdravstvo) pred dnevi že zavrnila.
Avtonomni sindikat, ki zastopa veliko večino zdravnikov, zahteva kot znano posebno delovno pogodbo za zdravnike, ki je trenutno enotna za vse uslužbence zdravstvenega sektorja in istočasno visoke poviške plač, ki bi po njihovem mnenju »priznali poklicno in družbeno dostojanstvo tej preveč zanemarjeni stroki«. Po računih zakladnega ministrstva bi zahteve zdravnikov bremenile državo za približno 1.500 milijard lir, ki jih javne blagajne ne zmorejo, tudi zato, ker bi ti stroški zahtevali korenito revizijo finančnega zakona. Minister Goria je že povedal, da bi bilo to breme vsekakor
prehudo za državne blagajne in to delikatno problematiko predal podtajniku pri predsedstvu vlade Amatu, ki je mojster v posredovanju ter se v tem svojstvu že prizadeva za kompromisno rešitev tega vprašanja.
Šestdnevna stavka zdravnikov bi hudo prizadela zdravstveni sistem in bi dejansko paralizirala bolnišnice, ki itak že trpijo zaradi kroničnih slabosti javnega zdravstvenega sektorja. Vlada se boji, da bi zahteve avtonomnega sindikata zdrvnikov sprožile verižne reakcije med zdravstvenimi delavci, ki bi lahko zahtevali ločene delovne pogodbe za vsako stroko posebej. To bi seveda sprožilo še dodatne nesporazume in zmedo, ki bi ponovno prizadela državljane, ki si želijo učinkovite zdravstvene oskrbe. V polemiko se je vključila tudi enotna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL, ki je mnenja, da so zahteve zdravnikov v marsičem kor-
porativne in neupravičene ter poziva vlado, naj vodi odkrita pogajanja z zdravniki in naj prepreči nizkotne kompromise, ki bi nevarno izjalovili osnovna načela zdravstvene reforme.
SANDOR TENCE
V Ljubljani začetek razprave o civilni vojaški službi
LJUBLJANA — Pobud za razpravo o drugačnem služenju vojaškega roka ne gre v celoti zavračati oziroma jih ocenjevati, da so v zasnovi naperjene proti koncepciji splošne ljudske obrambe in civilne samozaščite ter proti jugoslovanski ljudski armadi. V njej so nedvomno elementi demokratizacije in podružbljanja splošne ljudske obrambe in civilne samozaščite ter proti jugoslovanski ljudski armadi. V njej so nedvomno elementi demokratizacije in podružbljanja splošne ljudske obrambe in civilne zaščite. Hkrati pa je nedvoumno, da usposabljanje za obrambo države ne temelji zgolj na usposabljanju za oboroženi boj, temveč na vrsti drugih aktivnosti, ki so nujno potrebne za uspeh te obrambe in ki so prav tako skladne z ustavnimi opredelitvami pravic in dolžnosti obrambe samoupravne socialistične ureditve države.
Ob tej ugotovitvi pa je treba jasno povedati, da ob odpiranju razprav o drugačnem načinu služenja vojaškega roka, teze, ki so jih pripravili v slovenski mladinski organizaciji, niso v celoti sprejemljive. Zavedati se moramo — so ocenili na včerajšnji seji komisije CK ZKS za SLO in DS, ki je pripravila predhodno razpravo o vprašanjih »civilnega služenja vojaškega roka«, ki naj bi na pobudo ZSMS stekla v organih SZDL — da splošna družbenopolitična klima v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji ni naklonjena tezam, ki so jih v razpravo ponudili mladinci. Prav tako je bila ta pobuda
po njihovem mnenju napihnjeno spli-talizirana, brez pravih ocen stanja, ne nazadnje pa gre zamera tudi mladinski organizaciji, ki ni znala prav artikulirati svojih stališč, kot tudi vsem ostalim subjektom in ne nazadnje sredstvom javnega obveščanja predvsem izven Slovenije, ki so dali svoj »prispevek« k diskvalifikaciji sicer možnega demokratičnega dialoga.
Razprava sama in tudi stališča komisije, ki se je strinjala, da je odpiranje vprašanj o alternativnem služenju vojaškega roka brez načenjanja koncepcije SLO in DS kot tudi brez prenašanja tujih vzorcev civilne službe, zrasle na blokovski ali agresivni in ideološko povsem tuji doktrini jugoslovanskemu sistemu, možno opravičljivo, torej niso prišla v spor s samo zamislijo, da se o teh vprašanjih argumentirano, odkrito in demokratično pogovorimo. To pa pomeni, da se razprava o teh vprašanjih šele začenja,-da se odprtih vprašanj ne gre izogibati in ne nazadnje, da z etiketiranjem in dogmatizmom do tovrstnih in drugih pobud ni mogoče korakati z življenjem, temveč mimo njega.
Če rezimiramo - komisija CK ZKS za SLO in DS ni imela namena in si ga tudi ni prevzela, da bi se opredeljevala do drugačnega služenja vojaškega roka. Opozorila je le na vrsto vprašanj, ki se bodo v začeti razpravi o tem odprla. Predvsem pa je bil poudarek na ugotovitvi, da to nikakor ni in ne bi smel postati eden temeljnih problemov, da pa zasluži primerno pozornost, (dd)
Proslavimo
milijona
prodanih avtomobilov
NAJBOLJ ISKAN AVTOMOBIL V ITALIJI... POSKUSI GA TUDI Tl!
Ob tej priložnosti je v tržaških podružnicah in poslovalnici Fiata
VAŠ STARI AVTOMOBIL VEČ VREDEN
s
14 modelov 3 in 5 vrat; z
dizelskimi in bencinskimi motorji.Jfliiiiiii..
Od 7.380.000* Ur dalje
.....................................................................................................
...........................................j..
' plus IVA in postavitev na cesto
A. GRANDI s.p.a. - Ul. Flavia 120 - Tel.: 040/281166 PLAHUTA G. & C. S.n.c. - Ul. Flavia 104 - Tel.: 040/827231 TRIESTE AUTOMOBILI s.r.l. - Ul. del Giacinti 2 - Tel.: 040/411950 POSLOVALNICA FIAT - Ul. Čampo Marzio 18 - Tel.: 040/723094
onnn
Tiskovno poročilo deželnega tajništva
Slovenska skupnost o postopku za zaščitni zakon v senatu
Kako goratim področjem pomagati da se izvlečejo iz zaostalosti?
TRST — Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je pozitivno ocenilo dejstvo, da je ožji odbor senatne komisije za ustavna vprašanja po dolgem premoru obnovil svoje delo. Na sestankih 30. oktobra in 5. novembra so njegovi člani začeli z delom za poenotenje petih zakonskih predlogov o zaščitnih določilih za slovensko manjšino v Italiji.
V tem trenutku pa ponovno poudarja, da odločno nasprotuje predlogu Podtajnika pri predsedstvu vlade, socialističnega poslanca Amata o opustitvi načela globalnosti in pristanku na postopno reševanje naših življenjskih vprašanj. Po tem predlogu predsedstva vlade naj bi se zaenkrat zadovoljili z zakonom o kulturnih in šolskih vprašanjih. To po mnenju SSk nasprotuje dolgoletnim zahtevam vse slovenske manjšine, ki ima po štirih desetletjih pravico, da doživi izpolnitev ustavnih določil, mednarodnih obveznosti in brezštevilnih obljub in zagotovil italijanskih oblasti ter izvoljenih ustanov.
Slovenska skupnost ravno tako nasprotuje zahtevam, naj zaščitni zakonski osnutek pripravi vlada, ker bi to Pomenilo novo odložitev parlamentarne razprave. Pozdravlja pa predlog Podtajnika Amata o tesnem sodelovanju vlade pri postopku v senatu.
Zaskrbljenost ustvarja dogodek v Poslanski zbornici, kjer je vladna večina zmanjšala postavko triletnega finančnega načrta in novega proračuna, ki je namenjena posegom v korist slovenske manjšine. Ni prišlo le do
zmanjšanja vsote, temveč tudi do novosti, da je vsota istočasno namenjena tako Slovencem v Italiji kot Italijanom v Jugoslaviji, tako da je znesek dejansko še znatno nižji. Doslej so za potrebe italijanske manjšine zajemali iz drugih skladov. Postavka v korist slovenske manjšine je doslej ostala neuporabljena, ker ni zakonskih instrumentov za njeno izkoriščanje, predvsem še ni globalnega zaščitnega zakona. Zato je nepopustljivo stališče vladne večine glede okrnitve te postavke zaskrbljiv podatek v sedanjem trenutku prizadevanj za pravično in celovito zaščito Slovencev v Italiji.
Več asfaltnih cest na Sežanskem
SEŽANA — V sežanski občini bodo še pred zimo posodobili nekaj cestnih odsekov.
Tako je bil določen denar, skoraj 18 milijonov dinarjev, za ureditev ceste do Senadol. Zanjo je KS Senožeče odobrila 10 milijonov dinarjev, občinski SIS za ceste 4,6 milijona, ostanek pa bosta plačala sežanska tekstilna tovarna in Cimosov Tozd.
Dodatno so na programu za obnovo tudi nekatere ceste v KS Štjak. Poleg že predvidenega asfaltiranja cest do Pristave in Hribov, bodo po novem dobili asfaltno prevleko tudi cestni odseki do Boga in Poljan. S tem bodo zaščitili vložen material in delo, ki so ga v te ceste že vložili prebivalci te krajevne skupnosti.	J.O.
TOLMEČ — Kako rešiti pereče vprašanje goratih predelov, ki jim dan za dnem pesti izseljevanje, obuboža-nje, ki so v povojnem času ostali še bolj zapuščeni? Na to vprašanje so skušali v treh dneh razprav odgovoriti udeleženci posveta o goratih predelih, ki ga je v Tolmeču priredil furlanski inštitut za zgodovino odporniškega gibanja iz Vidma. Tolmeč kot središče Karnije je bil brez dvoma najbolj primeren kraj za tak posvet, ki se ga je že po dolžnosti udeležilo trideset raz-pravljalcev. Vendar pa je bilo čutiti precejšjo odsotnost marsikoga, predvsem politikov, ki bi jih stvar morala pobliže zanimati. Prišli so sicer na posvet v glavnem le zadnji dan, da so sodelovali na okrogli mizi. Niso pa poslušali zanimivih poročil tako domačih kot vsedržavnih strokovnjakov.
Posvet ni hotel biti omejen na Furlanijo, točneje na Karnijo. Zaradi tega so prišli v Tolmeč tudi strokovnjaki iz Rima pa še iz kake druge italijanske dežele. Prikazali so položaj v raznih deželah.
Iz vseh poročil je izhajala zgodovinska odgovornost italijanskih vlad, ki so pozabile na gorata področja. To že v časih pred prvo vojno, nato v času fašizma in tudi v povojnem času, pa čeprav so se v zadnjih dveh letih politiki zavedli, da morajo nekaj narediti, sicer bo huda predla gospodarstvu vse dežele.
Posvet je potekal prav v dneh ko je minevalo dvajset let od hudih povodnji v Italiji, tako v Firencah kot v spodnjem toku reke Tilment. Kdo je temu kriv, so se vprašali poročevalci.
Tisti, ki ni poskrbel, da bi bili ljudje ostali v hribih, skrbeli za gozdove in travnike, čistili in urejali potočke. Tudi zaradi vrste takih pozabljivosti je prišlo do elementarnih nesreč. Pri tem so poročevalci dali primer dežele Aoste, ki nudi ljudem, ki hočejo ostati v gorah, denarne prispevke zato, da skrbijo za urejanje okolja. Nekaj takega bi morale narediti tudi druge dežele.
Iz kupa poročil bi izluščili le nekaj misli. Giuseppe Piazzoni, direktor narodnega inštituta za planinsko ekonomijo v Rimu je orisal državne zakone v prid goratih področij, od združitve Italije do današnjih dni. Sedaj imajo deželne uprave velike pristojnosti v tem. Bivši furlanski poslanec Mario Lizzero je priznal, da je bilo marsikaj narejenega v zadnjih petnajstih letih, vendar je nemogoče nadoknaditi zamujeno. Gorata področja v vsej Italiji so gospodarsko danes na ravni revnega Juga. Gorata področja Italije obsegajo polovico državnega teritorija. Tu je bilo ob začetku stoletja nad 8 milijonov prebivalcev. Danes jih je komaj za tretjino, pa čeprav se je prebivalstvo Italije povečalo. Lizzero je tudi povedal, da živi v goratih, odročnih predelih, večina ljudi, ki se prištevajo k manjšinam. Zaradi odtujenosti so ohranili svojo specifičnost. Tem je treba dati pravice, ki jih zahtevajo, zaradi tega je treba čimprej sprejeti oba zakonska predloga, tistega za slovensko manjšino in tistega za druge jezikovne skupnosti.
Problematika goratih pokrajin je prišla v ospredje šele po drugi svetov-
ni vojni, točneje med njo. Prebivalstvo teh krajev je masovno sodelovalo v borbi proti nacifašizmu. V teh krajih alpskega loka so bile ustanovljene samostojne partizanske republike. Takrat se je pričelo govoriti o nujnosti večjih podpor goratim krajem. Iz te partizanske demokracije so nastale gorske skupnosti. Več poročevalcev je v zvezi s tem prikazalo položaj v medvojni Karnijski republiki ter v sedanji Karnijski gorski skupnosti. Tudi na tem posvetu so prišle do izraza težnje o uvedbi posebne upravne avtonomije za Karnijo.
Predolgo bi bilo naštevati vse govornike in teme, ki so jih ti razvili. Predsedoval je prof. G. Quazza, predsednik narodnega inštituta za zgodovino odporništva. V treh dneh je bil govor predvsem o nujnosti gospodarskega ovrednotenja teh krajev. Politiki so povedalf kaj so doslej naredili in kaj nameravajo. Seveda se odpirajo tudi vprašanja kako privabiti nazaj v gorate predele ljudi, ki so šli s trebuhom za kruhom v nižino. Karnija daje že dve stoletji svoj veliki davek izseljenstvu. Vendar so to nekoč bili sezonski izseljenci. Kdor je odšel v povojnem obdobju je odšel za vedno. Niti popotresna obnova ni privabila nazaj kdovekaj veliko ljudi. To pa zaradi tega ker so v teh krajih mislili v glavnem na obnovo porušenih ali poškodovanih stavb, ne pa na ustvarjanje novih delovnih mest. Vasi v tem predelu Furlanije so marsikje skoro prazne. Nič drugače ni v drugih krajih Italije.
MARKO VVALTRITSCH
Gostovanje harmonikarske skupine Synthesis 4 in KD Valentin Vodnik iz Doline v Valjevu
Pozabljena
dvojezičnost
KOPER —- Na izvršnem svetu skupščine občine Koper so konec minulega tedna obravnavali poročilo komunalne inšpektorice o tem, kako v občini Koper kot narodnostno mešanem ob-niočju izvajajo tisti del občinskega odtoka, ki se nanaša na uporabo dvojezičnosti pri javnih napisih.
Inšpektorica ugotavlja, da je v občini še vedno okrog 26 napisov, ki niso dvojezični, da so plakati pogosto napisani samo v slovenskem jeziku, da organizatorji javnih prireditev ne upoštevajo pisnih navodil, ki jih dobijo ob Prijavi prireditev na sekretariatu za notranje zadeve občine.
Prav zato so mnogi prekrškarji že kili prijavljeni sodniku za prekrške, ki slednje lahko kaznuje s kaznijo od 5000 do 50 tisoč din, ko gre za pravno °sebo oziroma 1000 do 10 tisoč din, ko 9re za odgovorno osebo. Kazni so očitno mile, ne spodbujajo k resnejšemu spoštovanju določil občinskega odlo-k®- V to mnoge že leta »prepričuje« koprski Slavnik, ki je bil pogosto omenjen na različnih organih kot primer ozda, kjer nočejo in nočejo dosledno in celovito spoštovati odloka, a se zadeve počasi, lagodno spreminjajo. Tudi tokrat je na spisku komunalne inšpektorice omenjen Slavnik kot ozd, ki ga bo zaradi nespoštovanja navodil inšpektorice obravnaval sodnik za
Prekrške.
Člani izvršnega sveta koprske občine so se zavzeli za dosledno izvajanje odloka o dvojezičnosti, kar bodo morali upoštevati tudi organizatorji javnih prireditev, ki pogosto pozabljajo na to, da prirejajo prireditve na dvojezičnih območjih.
D. G.
Danes objavljamo drugi del poročila o gostovanju skupine Synthesis 4 in KD Valentin Vodnik iz Doline v Valjevu.
Nato je spregovoril Germano Švara, predstavnik občine Dolina, pozdravil gostitelje in organizatorje ter povedal, kako se na tej strani potegujemo za mir in bratstvo v svetu, še posebej pa, kako se borimo za dosego pravic Slovencev v Italiji. Sledila je izmenjava daril, nakar je besedo prevzel predsednik KD Valentin Vodnik Vojteh Lavriha. Zahvalil se je za dobrodošlico in še sam, tokrat v imenu zamejske kulturne organizacije, poudaril važnost skrbi za kulturno obogatitev posameznika in skupnosti. Gotova priložnost za to pa so taka gostovanja in
obojestranske izmenjave, saj se narodi med sabo združujejo in spoznavajo prav s kulturo. Po teh vzpodbudnih besedah je v imenu KD iz Doline predsedniku KUD Abraševič izročil mapo z nekaterimi brošurami o kulturnem dogajanju med Slovenci na tej strani meje.
Uradni del večdnevnega obiska je bil tako mimo. V nedeljo zvečer je na Srečanjih nastopila mladinska skupina KD Valentin Vodnik, ki se je občinstvu uspešno predstavila z izsekom igre v glasbi in plesu Stara hiša št. 3. Isti večer so nastopile še skupine izraznega in standardnega plesa, ritmike in lahke glasbe iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Celja in Valjeva. Tudi drugi dan Jugoslovanskih srečanj
amaterjev »Abraševič« se je zaključil z družabnostjo in podelitvijo nagrad in priznanj. Obenem se je izpolnilo tudi gostovanje v Valjevu obeh zamejskih skupin, ki se sedaj lahko ponašata s tem, da sta prvi predstavljali našo manjšinsko stvarnost na Srečanjih, kjer se zberejo najboljše kulturno-umetniške amaterske skupine in posamezniki iz celotnega prostora SFRJ. Letos so bila Srečanja jubilejna, slavila so namreč svojo dvajseto izvedbo, in stekla so z geslom za mir v svetu. Priznati moramo, da je valjevski festival v resnici izredno kulturno bogat in razvejan, poln kulturnih dogodkov, ki gredo od razprav, okroglih miz do razstav in drugih prireditev, tako da je nemogoče prezreti njegovo temeljno važnost in vplivnost na kulturni razvoj in dogajanje.
Naj omenimo še, da sta tako mladinska skupina KD Valentin Vodnik kot harmonikarski ansambel Synthesis 4 imela poleg uradnega nastopa na Srečanjih še samostojna nastopa v osnovni šoli in pa v valjevski gimnaziji. Večdnevno gostovanje je dopolnil še obisk Beograda, najprej pa sta skupini šli na Titov grob in obiskali Hišo cvetja. Gostovanje pa se je zaključilo v torek, 4. novembra, zjutraj, ko je vlak prispel na koprsko postajo.
Ob koncu lahko potegnemo črto in ugotovimo marsikaj dobrega in pozitivnega. Izmed vseh je bil gotovo naj-zanimivejši predlog o kulturnem sodelovanju, za vzpostavljanje stikov in bogatenje kulturnih izkušenj, kar ponovno potrdi mnoge obraznosti in vsestranskost kulture same.
DAMJANA OTA
Obrtna cona v Izoli
IZOLA — Po sedmih letih priprav, ki so zajemale izdelavo načrtov, določitev primernega prostora, pripravo in sprejem zazidalnega načrta in izbiro izvajalca, bodo gradbinci Stavbenika v tem mesecu začeli s komunalnim urejanjem 8,5 hektara površine, na kateri naj bi že prihodnje leto začeli z gradnjo prvih delavnic izolske obrtne cone.
Investitor gradnje je splošna obrtna zadruga Galeb. V nekaj letih naj bi med sedanjo industrijsko cono in novim stanovanjskim naseljem zraslo okrog sto delavnic. Z gradnjo bodo začeli takoj, ko bo nared komunalna ureditev, ki bo sklad stavbnih zemljišč stala okrog 420 milijonov dinarjev. Urbanistična zasnova cone predvideva delavnice za storitveno in proizvodno dejavnost in nekaj poslovnih prostorov. Cono, največjo doslej, ki jih gradi Galeb (ta zadruga je prva pri nas začela s takim načinom gradnje prostorov za drobno gospodarstvo), so nameravali graditi v treh fazah, vendar bodo že na osnovi sedanjega zanimanja za nove proizvodne prostore cono uspeli dograditi že v dveh fazah, s tem da bo že prva zajemala dve tretjini prostora, ki so ga namenili coni. Posebnost izolske obrtne cone je ta, da bo poleg zasebnih obrtnikov v njej poslovne in proizvodne prostore gradilo tudi drobno gospodarstvo, ki je v rokah družbenega sektorja. Nove prostore bo tako v izolski coni dobila DO Doro, tozd IPI (DO Adriacommerce) in DO Šiba. Poleg tega bo okrog deset objektov, v katerih bodo nad delavnicami uredili tudi stanovanja.
IZTOK UMER
Akvareli Goričana Andreja Kosiča na razstavi v Ilirski Bistrici
ILIRSKA BISTRICA — V Mali likovni galeriji v Ilirski Bistrici vabi k ogledu nova razstava — tokrat se s svojimi likovnimi deli predstavlja slikar Andrej Kosič iz Gorice.
To je že 62. samostojna razstava mednarodno priznanega akvarelista, amaterja, ki je prejel nagrade, priznanja od umetnostnih kritikov doma in po svetu. Andreja Kosiča, po svojih tradicionalnih kvalitetah dediča najboljše evropske šole, prištevajo med najboljše amaterske krajinarje. Slika pokrajino, ki mu je blizu — Goriško, Benečijo, Vipavsko dolino, Kras. Njegovi akvareli so tehnično in formalno izredno izdelani. Polni so čustvenega naboja — Kosič se identificira s tem, kar slika.
Razstava bo odprta do 20. novembra.
METKA ČELIGOJ
Philipp Vandenberg
Hetera
»Dobro,« je šepnil Hermontimos, »torej na delo. In — nobenega hrupa!«
Lampon in eden od sužnjev sta izginila. Hermontimos 5,e ie z drugim odplazil bliže zunanjemu stopnišču. »Pri , eusu, ta spi!« Hermontimus se je moral zahihitati. Z nekaj j tri mi koraki je skočil evnuh na stopnice in zgrabil čuvar-u* 0(1 zadaj za vrat. Presenečen se je pustil odvleči za hišo, e da bj dal od sebe kakšen glas, tam pa sta druga dva že opravila svojo nalogo.
V zgornjem nadstropju hiše je gorela luč. Hermonti-05 ;e potegnil bodalo in odšel naprej. Sužnji so se plazili bo prstih. Za bleščečo zaveso, ki je ločevala majhen, inti-pn prostor od velike veže, so zagledali veliko posteljo. V 10] se je pretegovala pomanjkljivo oblečena ženska, ka-e r df1 bi se gibala po naslišnih zvokih flavte. Ko se je nagnil naprej, je spoznal kodrasto glavo trgovca s hjfnb' ki je klečal pred posteljo in poskušal ženski polju-i noge. Branila se je, umikala mu je kot platno bele smlln Predla kot mačka. Videti je bilo, da njen zvonki zn P°sebno draži trgovca s sužnji; kajti kot pes je vedno vorJ0 hlastal za njenimi nogami, na kar je lepotica odgo-J ju Z novJm izbruhom smeha.
suž -.leaa koketna igra je vzbudila boleče občutke pri /e J1!1™- Ta moški, ki se je tako brezskrbno predaja strasti, avno ta občutek v vsakem izmed njih nasilno zatrl. Res
je, bili so sužnji, ni jih čakalo kakšno čudovito življenje, toda kdo je dal temu človeku pravico, da jim vzame edino, kar so še imeli, s čimer se tudi kot hlapci niso razlikovali od svojih gospodarjev?
Nikoli več v življenju ljubiti ženske, nikoli več vzplamteti v ljubezni do kakšne plemenite hetere, s tem se je moral moški šele sprijazniti! Vsak izmed njih se je že sprijaznil; nobeden pa ni mogel pozabiti, kdo mu je prizadejal tb sramoto: ta gnusni pohotnež Panionios. Bil je tako brezvesten, da je z njihovo žalostno usodo celo trgoval. Navadnih sužnjev je bilo dovolj, toda suženj, ki se zanesljivo nikoli ne bo lotil gospodarice, ki lahko opravlja svojo službo pri svečenicah Artemide in Kibele ravno tako kot v hiši kakšnega Azijca, ta je bil vreden svojega denarja — tudi zdaj.
Z gnusom so opazovali sužnji, kako se je Panionios s poljubi prebijal vse više po nogah, kako ji je strgal s telesa majhen peplos in se naslanjal nad njenim golim telesom. »Vzemi me!« je prosila lepotica in se vzpenjala pod dotiki zoprneža. Tedaj se Hermontimos ni mogel več zadržati.
Z bodalom v roki je stekel v sobo, za njim pa drugi trije. Ženska je najprej opazila napad, kriknila je in vrgla moškega s sebe, natančno pred Hermontima, ki je trgovcu s sužnji pomolil pod nos bleščeče orožje. »Niti glasu!« je rekel evnuh grozeče, in medtem ko je Panionios postajal vse manjši in manjši, je bruhnilo iz Hermontima: »Ne poznaš me, ti pošast? Pomagal ti bom osvežiti spomin. Že deset let je od takrat, ko si me oropal moje moškosti. Tako kot njega, tega in onega tam. Ti si morda pozabil na moj obraz, tvoja ostudna maska pa se mi je za vedno vtisnila v spomin.« In čisto počasi je Hermontimos približeval bodalo nosnemu korenu trgovca s sužnji.
Ta je zajecljal: »Kaj hočeš? Zlato? Mojo ženo?«
»Ne z enim ne z drugim si ne bi mogli kaj pomagati!« je zarenčal evnuh. Govoril je poudarjeno in počasi. »Tudi ne maramo biti nesramni. Vzeli ti bomo samo to, česar si oropal tudi ti nas.«
Panionios je razumel. Nenadoma se je začel tresti po vsem telesu. »Tega ne smeš!« je dihnil komaj slišno, »Ali slišiš, tega ne smeš! Tega vendar ne morete storiti!«
»Saj si nam to vendar tako izvrstno pokazal, ti, ugledni trgovec iz tako poveličevalnega Hiosa! Mar bo krivično, če bomo posnemali plemenitega in spoštovanega Panio-nia?«
Lampon je prijel nago žensko za roko in jo potisnil na oblazinjen stol pred posteljo. S trakom, ki ga je odtrgal s stene, je privezal lepotico na stol. »Tebi se ne bo nič zgodilo!« je rekel mirno, »dokler ne bo boš kričala. Če boš začela vpiti, ti bom stisnil grlo.«
Ne da bi izpustil iz oči tresočega se trgovca s sužnji, je segel Hermontimos po tankem peplosu ženske, z levico naredil kepo in jo stlačil Panioniu v usta. Druga dva sužnja sta se postavila vsak na eno stran postelje ter trdno prijela Panionia za roke in noge, njegovo telo pa se je stresalo s krepkimi sunki.
Mirno, kakor da bi to grozovito dejanje že stokrat opravljal v mislih, je Hermontimos končal svoje maščevanje. Bodalo se je zabliskalo, postelja se je obarvala krvavo rdeče, pridušen krik se je zaslišal iz Panionia, pa še tega je suženj popolnoma zadušil, ko mu je pritisnil obe roki na usta. Zenska je visela na stolu, kakor da bi bila izgubila zavest, pa tudi trgovec s sužnji je zdaj mirno obležal.
»Pridite!« Hermontimos se je prvi spet obvladal.
»Kam?« je vprašal Lampon.
»Proti zahodu čez hribe! Tam nas čaka ribiška ladja.«
Na referendumu, ki ga je razpisal deželni sindikat CGIL
Dolinski občinski uslužbenci so se izrekli za organizacijsko preosnovo občinskih služb
Na predsinočnji seji sveta
Pokrajina pristopila h konzorciju za marmor
Včeraj in predvčerajšnjim so uslužbenci dolinske občinske uprave osvojili načrt o organizacijski preosnovi, ki ga je za dolinske občinske službe pripravil deželni sindikat CGIL javnega sektorja. Volilno komisijo so sestavljali uslužbenci, da ne bi prišlo do nesporazumov ali nepravilnosti, pa je sindikat poskrbel tudi za razčlenjen pravilnik, ki je med drugim določal, da bo referendum veljaven le, če se ga bosta udeležila polovica in en uslužbenec. Pravilo je sicer bilo odveč, saj se je referenduma udeležilo 90 odstotkov vseh upravičencev, se pravi 62 od skupnih 69. Načrt CGIL je odobrilo 41 uslužbencev ( 67,2 odst.), proti pa se jih je izreklo 16 (26,2 odst.). Bele glasovnice so bile 4, 1 pa je bila neveljavna. Še en zanimiv podatek: svoj glas je na referendumu oddalo 92 odstotkov uradnikov in 88 odst. delavskega kadra.
Po besedah deželnega tajnika omenjenega sindikata Antongiulia Bue, ki je z rezultatom nadvse zadovoljen, je ta pobuda (predlog reorganizacije in referendum) eksperimentalnega značaja in med prvimi v Italiji. Toda kaj jo je sprožilo?
»Občinske službe so se v zadnjih letih v vseh občinah bistveno razvile inobogatile, organizacija dela pa je ostala pri starem. Kot sindikalna sila nočemo prevzemati pristojnosti občin-
ske uprave, vendar je naša dolžnost, da sodelujemo pri načrtovanju nove organizacije z namenom, da se izboljša kakovost služb, ki jih uprava nudi občanom, istočasno pa tudi kakovost dela in profesionalnost uslužbencev,« nam je povedal Bua.
Reorganizacijski načrt je precej podroben in obsega tri tematike: analizo sedanje organizacije dela, njene pomanjkljivosti in končno sindikalne predloge. Cilj slednjih je predvsem ta, da se poveča produktivnost in, kot logična posledica, da se poveča učinkovitost občinskih služb, kar je v interesu celotne skupnosti. V tem okviru sta nujni pre- rekvalifikacija nekaterih uslužbencev, predvsem delavcev, in spremembakriterijev pri določanju delovnih pristojnosti. Delo raznih operativnih jeder naj ne bi bilo togo porazdeljeno in razdrobljeno, pač pa naj bi uslužbencidelali za dosego skupnega (delovnega) cilja, v sodelovanju s kolegi in s popolnim poznavanjem celotnega delovnega postopka. Tudi ob potrebi po specializiranih profesionalnih likih, bi vsak uslužbenec moral znati kaj, kako in zakaj dela. Taka organizacija bi v veliki meri odpravila birokratske prekate, uslužbence pa rešila nestimulativnega in ponavljajočega se dela. Trije so osnovni sektorji, ki po mnenju sindikata potrebujejo temelji-
te preosnove, v kolikor ne izkoriščajo razpoložljivega potenciala: to so smetarska služba, vzdrževanje občinskih struktur in infrastruktur ter tajništvo.
Predlog predvideva tudi večjo fleksibilnost urnikov z možnostjo popoldanskega dela in part-tima, strokovno izpopolnjevanje in finančno priznanje večje profesionalnosti. Z ozirom na sedanji organik, ki pa ni popolnoma krit, ne predvideva novih delovnih mest.
Dolinski občinski uslužbenci so se izrekli v tem smislu in reorganizacijski načrt bo torej postal konkretna platforma, ki jo bo sindikat CGIL za javne uslužbence predložil občinski upravi, (nf)
Tržaška pokrajinska uprava je sklenila pristopiti h konzorciju »Kraški marmor«, za katerega je dala pobudo tržaška trgovinska zbornica, ki je vanj povabila tudi Deželo, Univerzo, Kraško gorsko skupnost in štiri pristojne občinske uprave. Namen konzorcija je ovrednotenje kraškega marmorja s primernimi pobudami pri njegovi proizvodnji in komercializaciji ter s podporo industrijskih, obrtnih in trgovskih obratov, ki delujejo na tem področju. Pokrajina bo prispevala za konzorcij po milijon lir letno.
Pokrajinski svet je na predsinočnji seji, ki jo je v začetku vodil namesto obolelega predsednika Locchija odbornik Cok, pristopil tudi k drugemu telesu, ki nastaja na pobudo trgovinske zbornice, in sicer k Odboru za
enotno promocijo Trsta, ki naj skrbi za propagandne dejavnosti v korist našega mesta. Svetovalci so nato sprejeli celo vrsto upravnih sklepov, ki zadevajo skrbstvene dejavnosti pokrajinske uprave, predvsem podpore nedoraslim otrokom in njihovim družinam.
Med pomembnejše sklepe gre omeniti ureditev nove asfaltne prevleke na pokrajinski cesti do Čampor v milj-ski občini, ki bo stala pokrajinsko upravo 140 milijonov lir, ter več vzdrževalnih in izboljševalnih del v nekaterih šolskih zavodih, za katere je pristojna Pokrajina. Več kot 100 milijonov lir je na primer terjala dokončna odprava azbestne prevleke s stropa telovadnice pri industrijskem strokovnem zavodu Volta, ki je bila škodljiva za zdravje dijakov in učnega osebja.
Pokrajinski odbornik Slovenske skupnosti Harej je pokrajinskemu svetu, ki ga je predsinočnjim odobril, predložil sklep o prireditvi treh koncertov komorne glasbe domačih skladateljev, za kar bo uprava vložila 24 milijonov lir. Spored koncertov so sestavili s pomočjo Tržaškega mestnega zbora (Cappella civica di Trieste) in oddelka za slovenske sporede na krajevnem sedežu RAL Koncerte bodo izvedli v prvi polovici decembra, enega bosta imela violinist Črtomir Šiškovič in pianist Igor Lazsko, ki bosta izvajala dela Mihaela Rožanca, Danila Švare in Marija Kogoja.
Tiskovna konferenca o koroških Slovencih
V soboto bo v Trstu tiskovna konferenca o koroških Slovencih in predčasnih parlamentarnih volitvah v Avstriji, ki bodo 23. novembra. Na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu, Ul. Machiavelli 22, bo ob 10. uri nastopil glavni kandidat Koroške enotne liste (KEL) na koalicijski listi »Zelena alternativa - Lista Freda Meissner-Blau« Karel Smolle s sodelavci.
Koroški gostje bodo pojasnili trenutni politični in narodnopolitični položaj v Avstriji in na Koroškem, razloge za povezavo v koalicijski listi za parlamentarne volitve in pa podatke, ki ustvarjajo stvarno možnost, da pride Smolle kot zastopnik KEL in vseh narodnih manjšin v Avstriji v dunajski parlament.
Tiskovna konferenca je posebno aktualna v trenutku, ko se je na Koroškem še silneje obnovila gonja proti dvojezičnemu šolstvu in ko tečejo zadnje priprave na pomembne nedeljske volitve v Kmetijsko zbornico na Koroškem, na katerih tudi letos samostojno nastopa Skupnost južnokoroških kmetov.
Na Proseku tudi brez prašičev dostojno proslavili sv. Martina
Na Proseku so včeraj proslavili vaškega patrona sv. Martina. Tradicionalni vaški praznik je tudi letos privabil lepo število gostov iz bližnjih vasi in iz mesta, ki so predvsem v popoldanskih in večernih urah napolnili proseš-ke ulice. Na Kržadi, na pokrajinski cesti Opčine - Križ in na trgu pred cerkvijo so kramarji postavili številne stojnice z vsakovrstnim blagom in predmeti: prodajali so oblačila, nakit, posodo, orodje, obutev, cvetje, glasbene kasete, sladkarije in drugo. Seveda ni manjkalo igrač za najmlajše. Mladi-
na se je lahko razvedrila ob letos res raznovrstnih igrah v lunaparku, odraslim pa so v gostilnah in v osmici ŠD Primorje postregli z novim vinom, klobasami in zeljem.
Žal je letos odpadel verjetno najbolj atraktiven del martinovanja. Na De-vinščini namreč ni bilo tradicionalnega prašičjega semnja. Oblasti so ga morale ukiniti zaradi razsajanja slinavke. Kljub temu se je martinovanje, ki se je zavleklo še pozno v noč, dobro obneslp.
Obljube župana Staffterija predsednikom konzuli
Večji posluh za krajevne sosvete
Kaže, da se odpira novo poglavje v odnosih med tržaško občinsko upravo in krajevnimi sosveti. Župan Giulio Staffieri se je včeraj na lastno pobudo sestal na županstvu s predsedniki vseh dvanajstih konzult tržaške občine in se z njimi domenil za nov način dela. Obljubil jim ie predvsem, da bosta tako on kot odbornik za decentralizacijo Fabio Forti imela z njimi redne sestanke. Na njih bi morali sproti odpravljati najhujše ovire, na katere
bodo naleteli krajevni sosveti pri opravljanju svojih nalog, zlasti v odnosih z občinskimi odbomistvi in uradi.
Župan se bo odslej sestajal s predsedniki rajonskih svetov vsak drugi mesec, odbornik za decentralizacijo pa mesečno. Poleg tega sta oba obljubila, da se bosta v mejah možnosti ob važnih priložnostih osebno udeleževala sej krajevnih sosvetov. Seveda so to zaenkrat obljube in ni mogoče vnap-
rej izključiti, da jih bodoči razvoj dogodkov ne bo postavil na laž. Če jim bodo sledila dejanja, pa bodo pomenile pomemben preokret. Krajevni sosveti tržaške občine imajo namreč za seboj na splošno zelo slabe izkušnje. Praviloma so se doslej s svojimi predlogi in zahtevami zaman obračali na občinsko upravo, ki se povrh večkrat ni posvetovala z njimi niti v primerih, ko bi to morala storiti po zakonu.
Razumljivo je, da je na osnovi tak-ših izkušenj že marsikateri rajonski svet resno podvomil o smiselnosti svojega delovanja in sploh svoje vloge. Te in podobne pritožbe so predsedniki rajonskih svetov včeraj jasno izrazili Staffieriju. Kot je med drugim povedala predsednica vzhodnokraškega rajonskega sveta Anamarija Kalc, prebivalstvo veliko pričakuje od teh decentraliziranih teles in se s svojimi potrebami in zahtevami nanje zelo pogosto obrača zlasti tam, kjer je organizirano v združenja, društva ipd. Ce bo pri tem še naprej razočarano, bo izgubilo zaupanje ne samo v krajevne sosvete, marveč tudi v javne uprave in ustanove nasploh.
Župan Staffieri je ob koncu včerajšnjega srečanja v glavnih obrisih prikazal prizadevanja občinskega odbora za reorganizacijo celotnega občinskega upravnega aparata. Med drugim je omenil uspešen razvoj pogajanj s sindikati za ureditev nekaterih vprašanj, ki se tičejo osebja.
Vzhodnokraške sekcije KPI kritično ocenile zadržanje PSI in SSk o lokaciji sinhrotrona
V ponedeljek so se na Opčinah sestali odbori sekcij KPI Vzhodnega Krasa. Srečanje sodi v okvir programa, ki so si ga začrtale sekcije KPI na svojem aktivu oktobra meseca na Opčinah. Tedaj je bilo rečeno, da je treba sekcije usposobiti za bolj prodorno politično prisotnost na teritoriju. V ta okvir spadajo tudi mesečna srečanja med odbori sekcij od Opčin do Bazovice. Na ponedeljkovi seji je bilo na prvem mestu vprašanje lokacije sinhrotrona v Bazovici oziroma ocena poteka volitev in razprave v tržaškem občinskem svetu o odloku namestitve sinhrotrona v Bazovici. Vzhodnokraški komunisti so obsodili zadržanje vseh strank, ki so glasovale za sklep, predvsem pa socialistov in tudi Slovenske skupnosti zaradi odsotnosti njenega predstavnika na seji občinskega sveta, saj so s takšnim zadržanjem dejansko ohromile tudi tiste sile, ki se še naprej zavzemajo, da bi prišlo do revizije sklepa samega. Vzhodnokraški komunisti so podčrtali neoporečno zadržanje svojih predstavnikov v občinskem svetu, ki so dosledno z vsemi dosedanjimi izjavami glasovali proti odloku, ki namešča sinhrotron na tako imenovanem območju T8. Nadaljnja debata ponedeljkovega srečanja se je dotaknila še problema informacije o političnem delovanju sekcij KPI na Vzhodnem Krasu ter sploh informacije o problemih, ki zadevajo ta teritorij.
V ponedeljek zvečer v Kulturnem domu
Slovenski oktet koncertiral v korist Sklada »Mitja Čuk«
V ponedeljek v Peterlinovi dvorani na pobudo D SI
Razstava slik Klavdije Raze in predavanje Tomaža Pavšiča
Koncert Slovenskega okteta iz Ljubljne je vedno pomemben kulturni dogodek. Njegov ponedeljkov nastop v Kulturnem domu v Trstu pa je imel še drugi, prav gotovo nič manjši pomen. Slovenski oktet je namreč nastopil pred tržaškim občinstvom, ki ga sicer že dolga leta ceni in dobro pozna, v dobrodelne namene.
O tem je pred koncertom v svojem pozdravu spregovorila članica Sklada Stanka Čuk, ki je dejala, da se čuti ustanova počaščena, ker lahko pozdravi v svoji sredi take umetnike. »Veseli smo,« je dejala, »da ste sprejeli naše vabilo, saj je večer namenjen zbiranju finančnih sredstev, s katerimi bi lahko Sklad prišel do svojega stalnega sedeža. Naš Sklad je nastal pred sedmimi leti iz žive potrebe pp pomoči predvsem tistim staršem, ki jih je življenje postavilo pred tako težko preizkušnjo vzgoje in nege prizadetega otroka. Ta pomoč je mišljena tudi kot pomoč vsem tistim otrokom, ki jih sicer ne prizadevajo telesne ali duševne hibe, so pa po svoji socialni plati obremenjeni ali ovirani v razvoju. Zato smo hvaležni tako priznanemu umetniškemu ansamblu, da je sprejel našo ponudbo in nam pripravil večer, ki bo prav gotovo za vse izreden umetniški užitek, za naš Sklad pa potrditev pravilnosti in koristnosti našega delovanja.« Nato se je zahvalila vsem posameznikom, vsem udeležencem večera in predvsem podjetjem, ki so pristopi-
la k tej dobrodelni akciji kot npr. Ve-lox, TKB, Telmar, Adriaimpex in EDILMA.
Koncert je bil razdeljen na dva dela. Slovenski oktet je skupno zapel dvajset pesmi, deset v prvem in deset v drugem delu. Lepo in primerno je povezoval njihov nastop Bogdan Pogačnik, ki bo letos slavil že trideset let svojega predsednikovanja pri tem pevskem ansamblu. Vsako pesem je opremil z krajšo razlago, ob vsaki je dodal še kakšno svojo misel, marsikatera od teh se je vezala prav na delovanje Sklada, druge na številne obiske Slovenskega okteta v Trstu. »Naš Ok-
tet,« je dejal Pogačnik, »je nastopal ta-korekoč na vseh petih kontinentih in pel v več kot tridesetih državah. Sedaj se pripravlja na gostovanje na Kitajskem in v ZDA, a verjemite mi,« je poudaril, »da prihaja s posebnim veseljem in tudi s posebnimi občutki prav med vas zamejske Slovence.«
To je bil večer lepega, ubranega petja — večer lepe pesmi, pa naj je bila zapeta v francoščini, latinščini, slovenščini, rezijanščini, pa celo v norveškem jeziku, italijanščini in za konec še v ruščini, s tako priljubljeno pesmijo, kot je Kalinka. Pevci so tržaško publiko navdušili ter morali na koncu dve pesmi še dodati. NL
Peterlinova dvorana v prostorih Slovenske prosvete ni namenjena le predavanjem, pač pa tudi instrumentalnim in zborovskim koncertom ter likovnim razstavam. V ponedeljek zvečer so obiskovalci Društva slovenskih izobražencev prisostvovali otvoritvi prve razstave v letošnji sezoni. Umetnico Klavdijo Razo, ki je že razstavljala v raznih pomembnih galerijah v Trstu, v Gorici, v svojem rojstnem mestu Čedadu, v Vidmu, predvsem pa v tujini, je predstavil priznani slikar in kritik Milko Bambič. Opisal je ustvarjalno pot umetnice, ki se je začela najprej izražati s slikami v olju. Na začetku ji je bil najbolj priljubljen zahteven motiv kraškega človeka pri delu. Kasneje pa je Klavdija Raza začela slikati pokrajine v akvarelu. Značilnost umetnice je ta, da sintetizira okolje in išče v naravi in vsem, kar jo obdaja, neko novo lepoto, nov značaj. Priljubljena tema Klavdije Raze je danes postal kraški kamen, morda zato, ker živi slikarka že več let v Nabrežini, pa tudi zato, ker je kamen izredno hvaležna tema za umetniško ustvarjanje nasploh. Milko Bambič je svoj uvod zaključil z izjavo, da »ni res, da mora biti slika veren prepis narave. Slike, ki nam jih predstavlja naša slikarka, je prav gotovo težje prodajati, a ravno to potrjuje njeno resnost in talent, saj njena umetnost še zdaleč ni komercialna.«
Akvareli Klavdije Raze bodo na ogled do 22. novembra. Peterlinova
dvorana bo odprta ob delavnikih od
17.	do 19. ure.
Večer v Društvu slovenskih izobražencev se je nato nadaljeval s prijetnim predavanjem Tomaža Pavšiča, uslužbenca v idrijskem muzeju, ki je precej natančno in dosledno opisal svoj rojstni kraj — Cerkljansko, eno najlepših območij v Sloveniji. Predavatelj je občinstvu prikazal tudi številne diapozitive romantičnih vasic na Cerkljanskem, ki jih bujno zelenje skoro prekriva, turističnih poti, kulturnih znamenitosti tega severnejšega dela idrijske občine in slavne osebnosti, ki so se tu rodile. Tomaž Pavšič je obenem omenil posebnosti marsikomu nerazumljivega cerkljanskega narečja, ki je v okviru rovtarske dia-lektalne skupine ohranilo večje število pristnih domačih izrazov.
Večer je bil izredno zanimiv in poučen, saj so se poslušalci seznanili z značilnostmi kraja, o katerem marsikdo ni veliko vedel. Ves material, ki ga je Tomaž Pavšič podal občinstvu, bi bilo treba skupno z barvnimi fotografijami zbrati v obširen in popoln turistični vodič, ki bi izletnike opozarjal na naj znamenitejše in najlepše postojanke na Cerkljanskem.	HJ
■ Prihodnjo nedeljo, 16. novembra,
bo v Kinu Ariston na pobudo Krožka Ercole Miani srečanje z Enzom Torto-ro z naslovom "Pričevanje". Gosta bo predstavil bivši tajnik tržaške UIL Lu-cio Vilevich, predsedoval pa bo predsednik krožka Maurizio Fogar. Začetek ob 10.30.
Včeraj so podpisali tri pomembne dogovore
Sporazum med občinsko upravo in sindikalnimi predstavniki
Sinoči v Krožku Che Guevara
Počastitev španskih borcev
V odnosih med tržaško občinsko upravo in sindikati CGIL, CISL in UIL je prišlo po daljšem času do pomembne razjasnitve. Odbornik za osebje Au-gusto Seghene je včeraj podpisal s sindikalnimi predstavniki tri dogovore, na osnovi katerih naj bi pričeli reševati nekatera vprašanja, ki so že dalj časa obtičala na mrtvi točki in ki so bila vzrok dolgotrajnih sindikalnih sporov.
Prvi dogovor oziroma protokol zadeva občinske izpostave. Zaradi neurejenih razmer uslužbenci izpostav že od letošnjega maja iz protesta ne delajo nadur, kar hudo omejuje delovanje ne samo decentraliziranih občinskih uradov, temveč tudi krajevnih sosvetov. Po včerajšnjem dogovoru bi se morala ta protestna akcija končati. Sam protokol pa predvideva ustanovitev delovne skupine, ki bo izdelala predloge za reorganizacijo občinskih izpostav. Skupino bodo sestavljali trije predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL ter trije predstavniki občinske uprave. -
Občinski odbornik Seghene in sindikalni predstavniki so se nadalje sporazumeli glede nekaterih vprašanj, ki zadevajo Mestno knjižnico. Občina se
je obvezala, da bo uredila položaj tistih uslužbencev, ki dejansko opravljajo višje naloge, kot bi jim narekoval stalež. Poleg tega bo poskrbela za čimprejšnjo ureditev prostorov v skladu z varnostnimi predpisi. Ta dogovor bi morali odobriti uslužbenci Mestne knjižnice, ki se bodo v ta namen zbrali jutri na skupščini.
Tretji protokol se tiče izvajanja 40. člena zadnje delovne pogodbe za javne uslužbence (odlok predsednika republike št. 347 iz leta 1983), ki je sicer
medtem že zapadla. Člen predvideva ureditev staležev na osnovi nalog, ki so jih uslužbenci dejansko opravljali 31. decembra 1982. Občinski odbornik se je v skladu z zahtevami sindikatov obvezal, da bo predložil občinskemu odboru oziroma svetu v odobritev sklep, s katerim bo nekaterim občinskim uslužbencem priznan stalež, ki bo ustrezal njihovemu dejanskemu delu, drugim pa stalež sicer ne bo priznan, pač pa bodo za svoje delo prejeli ustrezno plačilo.
Priziv KPI proti lokaciji sinhrotrona
Svetovalska skupina KPI v tržaškem občinskem svetu je vložila, kot smo bili napovedali, priziv na Pokrajinski nadzorni odbor proti odobritvi variante št. 46 občinskega regulacijskega načrta, s katero so določili področje v neposredni bližini Bazovice za umestitev sihrotrona. V vlogi komunistična svetovalska skupina obnavlja opis nepravilnosti in zmede, ki je nastala pretekli torek v občinskem svetu pri glasovanju o tem sklepu, nepravilno ravnanje župana Staffierija, ki ni niti pravilno razglasil izida glasovanja in njegovo petkovo zavrnitev, da bi ga zato ponovili na naslednji seji. Svetovalska skupina KPI v tržaškem občinskem svetu zaradi tega meni, da je bil postopek nezakonit, in predlaga Pokrajinskemu nadzornemu odboru, naj se o tem izreče.
Pred 50 leti je z uporom vojaških vrhov v Španiji izbruhnila državljanska vojna. Za obrambo ogroženih španskih demokratičnih svoboščin se je prijavilo na tisoče prostovoljcev iz vse Evrope. V borbo proti fašizmu je iz naših krajev šlo več sto Italijanov, Slovencev in Furlanov. Med njimi je izstopal lik Miljčana Vittoria Vidalija, znamenitega komandanta Carlosa, komunista, ki je s svojo kompleksno osebnostjo potem zaznamoval tudi povojno zgodovino naših krajev.
Tem ljudem in dogodkom je bil posvečen večer, ki ga je sinoči prire-
Gospodarska škoda po prekinitvi proizvodnje v rafineriji Aquila
Prekinitev proizvodnje v žaveljski rafineriji Aguila je po podatkih tržaške Trgovinske zbornice povzročila drastično zmanjšanje pristaniškega prometa s surovo nafto in njenimi derivati. Tudi na naftnem terminalu za transalpski naftovod Trst—Ingolstadt- Dunaj je natovor surove nafte v prvih devetih mesecih letos upadel za več kot 3,7 milijona ton.
Tiskovno sporočilo Trgovinske zbornice še dodaja, da se (kot je bilo v zadnjem času že slišati) za odkup žaveljske rafinerije zanima tudi Nigerija oziroma njena državna naftna družba »Nigerian national petroleum company«. Njen namen je baje poseči v pogajanja skupaj z obema najresnejšima kandidatoma, družbama »Sasea in Geissler« in »Cei Sud Dravotec«.
Drevi v Gregorčičevi dvorani sestanek članov
SFK Košir: živahno tudi v novi sezoni
Po lanski uspešni sezoni in po poletnem premoru je filatelistični klub Košir obnovil svojo raznoliko dejavnost. Kljub omejenemu številu interesentov, nudi ta slovenski klub vse usluge, filatelistični material in nove znamke iz vsega sveta po zelo znižanih cenah. Vanj se stekajo tudi informacije o raznih pobudah, razstavah in novih izdajah rednih in izrednih znamk, kar je za zbiralce zelo dragoceno. Poleg tega skrbijo člani kluba tudi za reklamizacijo in za Pedagoško dejavnost, zlasti med mladino. Nenazadnje pa tudi klub Košir — kot vsi pomembnejši filatelistični klubi - organizira, sam ali v sodelovanju, razstave zanimivih serij znamk ter različnega poštnega materiala, od pisem do novih in starih razglednic.
Tako razstavo je klub pred kratkim pripravil s sodelovanjem SKD Tabor na Opčinah, sedaj pa že načrtuje nove pobude. Njegovi člani so se udeležili filatelističnega srečanja v Zagrebu, konec meseca pa bodo šli na podobno srečanje v Verono. Drevi ob 19. bo v Gregorčičevi dvorani poseben sestanek članov, ki se bodo seznanili z novostmi, zbranimi v poletnem času, in se pogovorili o prihodnji dejavnosti kluba in njegovih članov.
Požar je verjetno povzročila sveča
Pogumen poseg gasilcev rešil priletna zakonca pred ognjem
Sledi upravičujejo sum
Je pogrešanka utonila v morju?
Po vsej verjetnosti gre še za en tragičen konec človeškega življenja, kakršnih smo v Trstu na žalost kar vajeni. Včeraj okrog 15. ure je namreč agentom letečega oddelka tržaške policije prijavil izginotje svoje žene 38-letni tržaški notar Alberto Giglio, ki je dokaj znan v svojem okolju.
Ženska, prav tako 38-letna Gianna Dagri poročena Giglio, je svoje stanovanje na Furlanski cesti 108, v kate-rem je prebivala z očetom, 74-letnim Brunom Dagrijem, zapustila že ob 8. Uri, okrog 13. ure pa so njeno črno Pando opazili parkirano pri kopališču Topolini v Barkovljah. Vrata so bila odprta, vendar brez ključa za vžig motorja. Stvar niti ne bi bila zaskrbljujoča, če se ne bi pripetilo še nekaj, kar daje misliti na najhujše: približno 30 metrov proč od kraja, kjer je ženska Parkirala avto, so namreč ribiči, nekaj Pred 15. uro, potegnili iz morja njeno torbico. Alberto Giglio je nemudoma obvestil policijo in na kraj so prihiteli agenti letečega oddelka, nakar se je začelo mrzlično iskanje pogrešanke, tako na suhem, kot v morju. Vse do 22. Ure, ko so iskanje prekinili, je bil povsem zaman ves trud agentov, pomor-ske policije, pristaniške kapitanije in Potapljaške skupine gasilcev iz stare-9a pristanišča, ki so jo iskali vsak s svojim plovilom. Kot rečeno, so morali rskanje prekiniti in ga bodo nadaljevali danes, verjetno s pomočjo helikopterja.
Naj dodamo, da se je pogrešanka že dalj časa zdravila v barkovljanskem Uentru za umsko zdravje, v zadnjem času pa je bila tudi v zasebni psihiat-rični oskrbi. Mož se je bil odselil s mrrlanske ceste in dejansko živi v Ul. v°lta 2, medtem ko je z Dagrijevo ži-Jfel njen oče, ki sicer stanuje v Ul. Matteotti 54.
Kvestura svari pred naivnostjo
Vodja letečega oddelka tržaške kvesture Giuseppe Padulano opozarja v posebnem tiskovnem sporočilu, da so se v zadnjem času znova pojavile osebe, ki se izdajajo za poverjenike raznih policijskih revij in Policijskega sindikata ter skušajo izterjati zneske za naročnine. Gre za revije, ki nimajo ničesar opraviti z uradnim policijskim tiskom ali s Policijskim sindikatom. Zato kvestura poziva, naj prebivalci ne zaupajo tem osebam in naj se ne pustijo zlorabiti, predvsem pa naj ne sprejemajo anonimnih potrdil ali predlogov, ki prihajajo po telefonski poti.
Včeraj popoldne je v stanovanju 64-letnega Guida Morellija v Ulici Gadoma 13 izbruhnil silovit požar, ki je povzročil več sto milijonov lir škode, saj je poškodoval ali uničil kar štiri stanovanja. Le hitremu in pogumnemu posegu gasilcev se je treba zahvaliti, da ni bilo smrtnih žrtev.
Požar je, kot rečeno, nastal v dnevni sobi Morellijevega stanovanja. Kaj ga je povzročilo, bo težko ugotoviti, vendar po pričevanju oškodovanca in ugibanjih gasilcev kaže, da je najbolj verjetna domneva o sveči, ti naj bi jo bil Morelli pustil prižgano, ko se je odpravil v kuhinjo. Plameni so v trenutku zajeli vnetljivo pohištvo, nato pa so se prijeli tudi lesenega poda in stropa. Morelliju je kljub plamenom in dušečemu dimu uspelo zbežati na cesto, 75-letnima zakoncema Francesci in Giovanniju Laurinu, ki živita v podstrešnem stanovanju nad Morellije-vim, pa beg ni uspel.
»V trenutku sva bila obkoljena,« sta nama po srečnem koncu povedala. »Skušala sva na stopnišče, vendar je v naju silovito butnil tako vroč in dima poln zrak, da sva vrata sunkovito zaprla in stekla k oknu, ki gleda na streho. Bila sva popolnoma brez glave,
mislila sva že, da bo z nama konec, kajti tudi na oknu ne bi mogla dolgo sloneti, saj so ga plameni že oblizovali. Pravzaprav ne veva, kako sva se rešila.« Več o tem presneto nevarnem reševanju so nam povedali, potem ko jer bila nevarnost že mimo, pogumni gasilci. Roberto Počkaj, Nunzio Con-cas, Marcello Valencie in Antonio Be-nedetti so se ogroženima zakoncema skušali približati po stopnišču oziroma po zunanji premični lestvi. Roberto Počkaj je od zunaj opazil preplašena Laurinova in se pognal na streho. Od tod ju je brez posebnih varnostnih pripomočkov in v višini četrtega nadstropja počasi dvignil na raven strešnikov, ju polzavestna pospremil čez pol metra širok pas na Ulico Gadoma in ju zatem spravil na varno, daleč od zubljev. Nato so jima z lestvijo pomagali na cesto. V bolnišnici so ju zdravniki le pregledali in ju takoj odpustili z nasvetom, naj popij eta veliko mleka. Strah, ki sta ga v tej hudi izkušnji doživela, pa jima bo verjetno še dolgo motil spanje.
Na sliki: zakonca Laurin in gasilca Počkaj ter Concas po srečnem kon-
Zoglenelo truplo je včeraj odkril 21-letni sin
Ob življenje zaradi cigaretnega ogorka
Zla slutnja 21-letnega Claudia Gioittija je bila bolj kot utemeljena: njegov 65-letni oče Primo, s katerim sta stanovala v tretjem nadstropju poslopja v Ulici Mascagni 10, se ni odzval telefonskim klicem, ker je bil mrtev. Do tragičnega odkritja je sin prišel včeraj zjutraj okrog 10. ure. Sam se je že več kot 10 dni zdravil v Centru za umsko zdravje pri Domju in je očeta zadnjič videl v petek, 3. oktobra. V nedeljo in ponedeljek je večkrat zavrtel njegovo telefonsko številko, vendar ni oče nikoli dvignil slušalke. Včeraj zjutraj se je Claudio odločil, da pojde domov. Trkal je na vrata, a ker ni bilo odziva, jih je s silo odprl. V spalnici ga je čakalo srhljivo odkritje: oče je ležal na postelji, negiben. Sin
ga je narahlo premaknil, vendar je bilo truplo hladno in togo, tako da ni bilo dvomov, da je smrt v hiši. Fant je stekel na ulico in sprožil alarm, sosed pa je pokical policijo.
Primo Gioitti je imel obraz in roke popolnoma ožgane. Zublji so ožgali tudi nočno omarico in stranico lesene postelje, delno so se prijeli tudi odej, s katerimi je bil pokojni pokrit do pasu, vendar jih niso popolnoma uničili. Pač pa je ogenj uničil časopise in cunje, ki so bile posejane po tleh. Na marmornati polici nočne omarice je bilo več zavojčkov cigaret in ogorkov, ki jih Gioitti, očitno strastni kadilec, ni ugasil v pepelniku. Prav to dejstvo potrjuje domnevo, da je zaspal s prižgano cigareto in da je sam povzročil požar, ki se začuda ni močneje razvil, verjetno zaradi pomanjkanja kisika. V teh dramatičnih okoliščinah so poginili tudi štirje kanarčki, s katerimi si je
pokojni, ki je bil po poklicu tapetnik, krajšal dolgčas svojih upokojeniških dni.
Zdravnica Rdečega križa Concetta Interlandi je v potrdilu o smrti zapisala, da je smrt nastopila verjetno kakih 25 ur prej. Tudi sodni zdravnik Cos-tantinides je v svojem poročilu poudaril, da bo vzroke smrti lahko ugotovila le obdukcija, omenil pa je domnevo, da jo je povzročilo vdihavanje ogljikovega monoksida.
I Danes ob 18. uri bo na sedežu tržaške federacije KPI aktiv komunističnih žensk, ki bodo razpravljale o političnih smernicah in o programski vsebini »listine ženskih pravic«. Uvodoma bo spregovorila Ester Pacor, ki je odgovorna za ženska vprašanja pri deželnem tajništvu KPI, zaključila pa bo Perla Luisa iz vsedržavne komisije KPI za ženska vprašanja.
dil Krožek Che Guevara v dvorani v Ul. Madonnina 19. Glavni govornik je bil predsednik Vsedržavnega združenja španskih borcev sen. Giu-liano Pajetta. Prof. Marcello Flores s Tržaške univerze je predstavil knjigo Marca Puppinija »In Spagna per la liberta«. Večer je zaključilo predvajanje filma »Španska zemlja« Jori-sa Ivensa.
B Jutri ob 18. uri bo v miramar-skem Centru za teoretsko liziko prof. Guido Gerin predaval na temo »Človekove pravice v današnjem času«. Predavanje, ki sodi v okvir načrta »Trst, kulturno pristanišče za mednarodno znanstveno raziskovanje«, prirejata kulturni krožek II Carso in Združenje Furlanije-Julijske krajine za mednarodni razvoj — Sid.
Obsojena skupina tihotapcev cigaret
Po treh obravnavah je tržaško sodišče izreklo razsodbo v zvezi s tihotapsko dejavnostjo organizirane mreže ljudi, ki je od oktobra 1979 do marca 1980 skozi mejna prehoda pri Fernetičih in na Pesku pretihotapila v Italijo več desetin ton cigaret. Med obtoženimi so bili vozniki tovornjakov, špediterji, prevozniki in lastniki skladišč iz raznih krajev severne Italije, predvsem pa iz Padove, Coma, Benetk, Milana in Trevisa. Tržaško sodišče je deset oseb obsodilo na zaporne kazni od dveh do štirih let, obenem pa tudi na globe, ki skupno znesejo okrog 200 milijard lir. Med obsojenci sta tudi brata Dijoko in Drago Dimitrič, ki sta rojena v Snjegotini Celinacu, a že več let živita v Coneglianu Venetu. Obsodili so ju pod obtožbo združevanja v zločinske namene in tihotapstva v obremenilnih okoliščinah.
Italijanske oblasti so o tihotapski mreži obvestili jugoslovanskicarinski organi. Po trditvah javnega tožilstva kaže, da so ameriške cigarete iz Švice prepeljali v Romunijo, kjer naj bi tihotapci uživali pomoč carinskih organov in kritje raznih trgovskih podjetij. Iz romunskih skladišč pa naj bi jih nato prepeljali s tovornjaki TIR v Italijo. Zakaj tako dolga pot? Ker naj bi bili pregledi na mejnih prehodih med Italijo in Jugoslavijo, oziroma Jugoslavijo in drugimi državami, veliko bolj površni kot na mejah med Italijo in Švico.
t
Zapustil nas je naš dragi
Albert Legiša
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mavhinjah.
Žalostno vest sporočajo žena Ne-vija, sin Štefan, mama Ida, tata Mirko, sestre Marica, Ida, Alma in Nada z družinami.
Cerovlje, 12. novembra 1986
Žalovanju svojcev ob izgubi ALBERTA LEGIŠE se pridružuje družina Babič.
Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo Štefanu globoko sožalje bivši sošolci šole Ciril in Metod.
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
ALBERTA LEGIŠE
izreka ženi Neviji in sinu Štefanu občuteno sožalje družina Fachin.
TPK Sirena se klanja spominu svojega častnega člana Emila Colje ter izreka globoko sožalje ženi Tončki in družini.
Osemdeset let Tončke Kolerič
»Manderjerji smo takšni ljudje, da nam delo ne smrdi in tako tudi danes ne stojim križem rok, čeprav je moj rojstni dan in ste mi prišli voščit.« Tako naju je s fotografom sprejela na svojem domu Tončka Kolerič, vsem znana svetoivanska Slovenka, dolgoletna aktivna kulturno-prosvetna delavka in še danes, kljub letom, polna načrtov in želj, ki je v nedeljo praznovala svoj osemdeseti rojstni dan.
»Za mano je že 8 križev in to ni malo. Pa še zdravje ni preveč dobro in tako me obhajajo mešani občutki: če se počutim dobro, sem polna načrtov, ljubim zemljo, ljubirn cvetje, ljubim svoj rojstni Sv. Ivan. Če pa mi ni dobro in če se slabo počutim, je vse bolj črno in v tistih trenutkih zapišem tudi kakšno pesmico, da si olajšam srce.«
Tako nam je povedala jubilantka, ki je bila junija v bolnišnici zaradi težav s srcem. »Tudi tam nisem počivala. Ves čas bivanja v bolnišnici sem premišljala o svojem življenju v knjižnici, o tem, kaj so mi knjigepomenile, in ko sem prišla domov, sem vse to zapisala. Vse imam dokumentirano in zapisano in mogoče bom kdaj to tudi objavila.«
.Težki so bili tisti časi, ko je Tončka začela s svojim delom vknjižničarstvu. V razgovoru se je spomnila marsikaterega težkega trenutka, ni pa pozabila na svetle trenutke.
»Koliko smo se s knjižnico preseljevali! Začeli smo leta 46 v prostorih pri Sv. Vidu, kjer je bil tudi sedež gledališča. Potem je prišel občni zbor, s ka-teirm je nastala Narodna in študijska knjižnica. Potem smo se selili v prostore Primorskega dnevnika, ki so bili tedaj še na Trgu Goldoni, kjer je sedaj sedež dnevnika II Piccolo. Potem smo dobili dve sobici v Ul. Montecchi. Od tu smo romali v Ul. Ruggero Manna in končno sem pristala v prostorih v Ul. Geppa; najprej v tretjem nadstropju, potem pa v pritličju. Prostori so bili temni, neprimerni, pozimi je bilo hladno, poleti vroče, oken nismo mogli imeti odprtih, ker je bil po tej ulici velik promet; doživela sem celo povodenj in sem sama, kolikor sem pač zmogla, reševala knjige. Niso bili niti lepi, niti lahki časi. Treba je bilo ustvarjati kartoteko, kar je danes enostavna stvar, tedaj pa je bilo to zelo težko delo. No, pa vse sem zmogla, ker sem ljubila knjige in ker sem se
zavedala, da je prav, da pride slovenska knjiga v roke naših ljudi, ki so jo toliko let tako močno pogrešali.«
Tu se je naša Tončka spomnila tudi 10. obletnice ustanovitve knjižnice in tega, kako so to obletnico pripravljali, brez denarnih sredstev, brez vsakršne pomoči. Nekaj starih miz je dobila, od gledališča plave zavese, od društva Škamperle preproge, sama je prinesla lep prt, nanj postavila vazo s cvetjem -in tako so čakali obiskovalce, s katerimi naj bi proslavili obletnico.
»Toda na proslavo ni bilo skoraj nikogar, tako da smo obletnico skorajda sami proslavljali. Prišla sta sicer dva predstavnika italijanskih knjižnic, in sicer dr. Crise iz Trsta in dr. Manzini iz Gorice. Ne bom pozabila njunih besed, ko sta si ogledala razstavo, ki je obsegala slovenske, šolske knjige, izdane v Trstu še v času avstro-ogrske monarhije. Z obema sem ostala še dolga leta v prijateljskih stikih.«
Več kot dvajset let je Tončka opravljala delo knjižničarke in to vestno in z vsem srcem. Potem se je upokojila. »Ni mi bilo lahko slovo od tega dela in tudi spomini na to slovo niso lepi. Pa pustimo to, saj imam knjige in te so mi še danes najdražje in moja glavna zabava. Včasih sem več slikala, danes slikam bolj malo. Včasih napišem kakšno pesmico, da mi je lažje pri srcu, drugače pa kaj pomagam pri hišnem delu, predvsem pa mi tečejo spomini v preteklost. Veste, tega današnjega sveta ne ljubim. Včasih smo živeli veliko težje, veliko manj smo imeli, več siromaštva je bilo, pa vendar smo bili srečni. Tu pri Sv. Ivanu smo imeli svoj Narodni dom, tu je bilo bogato kulturno življenje, ki je tudi po vojni ponovno zaživelo, sedaj pa je tega tako malo, skorajda nič. Pa sama tudi ne morem nikamor, čeprav bi tako rada videla kako našo gledališko predstavo, si ogledala kakšno razstavo ali poslušala kak koncert. Tako pa preživljam svoje dneve, če je lepo na vrtu, drugače pa ob spominih na svoje dede, pradede, na vse tiste, ki so se trudili, da bi bil Sv. Ivan slovenski.«
»Ali bi nam pokazali kakšno od svojih pesmic?« sem jo vprašala. Ni rada privolila; no potem se je odločila pa mi prebrala eno svojih krajših pesmic. Takole se glasi: »Smo kot val, ki pride in gre, in drugi se vrne, nikoli isti, pride in gre, brez konca — V žalosti, trpljenju in veselju, smo le neznaten val, v neizmernem morju življenja; smo le val, ki pride in gre, da se razbije ob obali.«
Med pogovorom mi je pogled begal po prelepi sliki nad divanom, ki jo je sama narisala in ki kaže mlade fante in dekleta v svetoivanski narodni noši pri plesu. Ta lepa slika veliko pove o Tončki, njenem življenju in njeni ljubezni do Sv. Ivana in do vsega, kar je slovenskega.
Tončka, ob 80. obletnici naše najiskrenejše čestitke!
Neva Lukeš
Uspešen lov na zaklad
V priredbi mladinske skupine TPPZ
Včasih je dovolj malo domišljije, da zapolnimo zdolgočasen jesenski dan (čeprav se letos res ne moremo pritoževati nad tem letnim časom). Preteklo nedeljo je za prijetno počutje poskrbela mladinska skupina Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je priredila "Lov na zaklad" z avtomobilom. Prizadevanje članov skupine in številnih sponsorjev (80 različnih tvrdk in gospodarskih organizacij) je botrovalo uspehu pobude, ki je privabila okrog 50 tekmovalcev.
Na lov na zaklad se je v nedeljo zjutraj prijavilo devet posadk, ki so štartale v Bazovici. Pot jih je vodila po vsej tržaški pokrajini, saj so bile vmesne postaje pri nogometnem štadionu v Valmauri in v Zgoniku. Trik takih tekmovanj pa je prav v tem, da ti ni dovoljeno voziti naravnost iz enega kraja v drugi, pač pa da se po navodilih pelješ po najdaljših in najbolj zapletenih poteh. Tako so tekmovalci morali prebresti vso dolinsko občino, da so prispeli do štadiona v Valmauri. Do Zgonika pa so se pripeljali skozi Opčine in Briščke. Najdaljša pot pa jih je vodila iz Zgonika v Križ. Iz Zgonika so se tekmovalci morali vrniti namreč v Trst, prevoziti obalno cesto do Sesljana in nato nazaj v Križ. Med potjo so morali poiskati najbolj nemogoče predmete: prtljažnik, bide; preobleči se v natakarja oziroma v čistilko; odgovoriti na najbolj neverjetna vprašanja. Tudi Radio Opčine je s svojimi sredstvi prispeval k zapletu že itak nore situacije, saj je prenašal stare ali popolnoma neprepoznavne pesmi, za katere so morali tekmovalci povedati naslove. Pri točkovanju je žirija upoštevala tudi pravilno vožnjo, spoštovanje prometnihznakov in čas, ki so ga tekmovalci porabili na progi.
Kljub vsem neverjetnim pripetljajem pa so posadke le prispele v Križ, kjer je bilo nagrajevanje v Ljudskem domu. Zmagala je posadka, ki je dosegla približno 870 točk. Nagrad, ki so jih podarili sponsorji, pa je bilo dovolj za vse.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina KVARTET MELOS iz Stuttgarta.
mali oglasi
PRODAM 112 L, letnik '75. Tel. 228547 in 226113.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA sprejme v varstvo otroka v popoldanskih ali večernih urah. Tel. 44188.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje - Štradalta - tel. 882343. Dobava tudi na dom!
PRODAM hišo v Boljuncu, 110 kv. m z dvoriščem in malim vrtom. Tel. 040/228390.
DAJEM v najem skladišče, 70 kv. m pri Domju. Tel. 040/228390.
PRODAM po zelo ugodni ceni (175.000 lir) novo peč na drva. Križ 58 — tel. 040/220397.
NA OPČINAH prodam 1.000 kv. m zazidljivega zemljišča z že napeljano vodo in elektriko. Tel. od 16. do 17. ure na št. 213945.
PRODAM stanovanje v odličnem stanju v okolici Sv. Jakoba, 42 kv. m za
39.000.000 lir. Tel. 226614.
OPREMLJEVALEC/KA s primerno šolo za opremo pohištva ali z nadarjenostjo za risanje, s primernim značajem za kontakt s publiko dobi zaposlitev. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Opremljevalec".
VERDI
V	petek ob 20. uri (red E/B) devetap-redstava Verdijeve opere RIGOLETTO. Režija Lamberto Puggelli, dirigent Hubert Soudant, zbor vodi Andrea Giorgi.
V	organizaciji gledališča Verdi bo od
18.	do 22. t. m. na sporedu ciklus baletov za šole, ki bodo v gledališču Cristallo -Ul. Ghirlandaio. Predstave se bodo začele ob 11. uri in trajale eno uro. Vstopnica stane 1.000 lir. Ostale informacije dobijo zainteresirane šole pri blagajni gledališča (tel. 631948).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob. 20.30 bo Teatro Slabile Furlanije-Julijske krajine predstavil delo UADULATORE C. Goldonija. V glavni vlogi Giulio Brogi. Režija Giorgio Press-burger. V abonmaju odrezek št. 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Zaradi toplega sprejema Carpinterije-ve in Faragunove predstave DUE PAIA Dl CALZE Dl SETA Dl VIENNA bodo delo ponavljali do 16. t. m. ob 20.30 (v nedeljo ob 16.30).
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Še danes, 12. t. m.: TURNEJA FOLKLORNE SKUPINE KUD JEDINSTVO IZ SPLITA PO SLOVENIJI.
Jutri, 13. t. m„ ob 20. uri: BERND KOP-PEN - orgle. Večer jazza drugače - z orglami in originalnimi improvizacijami mladega glasbenika iz Wuppertala.
V petek, 14. t. m., ob 20. uri: KONCERT SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA. Dirigent Eberhard Kloke (ZRN), solistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak - klavir.
Srednja dvorana
Danes, 12. t. m., ob 20. uri: D. Thomas POD MLEČNIM GOZDOM. Predstavlja se skupina JILL FREUD AND COMPA-NY.
Jutri, 13. t. m., ob 20. uri: DIPLOMSKA ZABAVA (1985) - celovečerni film italijanskega režiserja P. Avatija.
Mala dvorana
Danes, 12. t. m., ob 19.30: SLOVENSKI KLAVIRSKI KVARTET.
Jutri, 13. t. m„ ob 19.30: MLADI MLADIM.
if jal<>ry»
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi jutri, 13. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave slikarja
EDA MURTICA
Novi pasteli iz ciklusa JADRANSKE OBALE.
Uvodna beseda: TONKO MA-ROEVIČ.
razne prireditve
V	KD J. Rapotec-Prebeneg bodo v petek, 14. t. m., ob 20.30 člani Jamarskega kluba Boljunec predvajali diapozitive na temo: Ponikalnice od Materije do Mar-kovščine. Vabljeni!
V	KD F. Venturini bo v soboto, 15. t. m., ob 20. uri v Centru A. Ukmar-Miro pri Domju predaval novinar Lojze Abram na temo "Kitajska, dežela tradicije in razvoja". Izvajanje bo spremljal z barvnimi diapozitivi. Vabljeni!
KD I. Grbec - Skedenj priredi danes, 12. t. m., ob 19.30 MARTINOVANJE. Ob
20.30	gostuje Slovensko stalno gledališče v Trstu s humorno monodramo ŠIROKA USTA Mihe Mateta v izvedbi Staneta Starešiniča. Postregli vam bomo s smehom, jedačo in vinsko kapljico. Vljudno vabljeni!
SKD Barkovlje — Ul. Cerreto 12 — priredi v soboto, 15. t. m., tradicionalno MARTINOVANJE. Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in veselo razpoloženje. Začetek ob 18.30. Vabljeni vsi.
čestitke
Dragemu stricu STOJANU za današnji rojstni dan želiva vse najboljše Monika in Manuel.
Silviji se je pridružila sestrica MARTINA. Staršema čestitajo, mali Martini pa želijo mnogo sreče v življenju učiteljici in učenci OŠ Pesek.
Virginiu in Vilmi se je pridružila drugorojenka MARTINA. Srečnima staršema ter sestrici Silviji čestita KD Krasno polje - Gročana.
Danes praznujeta zlato poroko
KAROLINA in KARLO ŽETKO
Še na mnoga leta jima želijo sin Bogdan, snaha Deana, vnuka Danje-la in David ter pravnuk Erik.
menjalnica			11.11.1986
Ameriški dolar		..	1395.—	Japonski jen			 8.20
Nemška marka 		689,—	Švicarski frank 			 827,—
Francoski frank		209.—	Avstrijski šiling			 97.7C
Holandski florint		609.—	Norveška krona 			 185.5C
Belgijski frank		32.50	Švedska krona			 200 —
Funt šterling		.. 2010,—	Portugalski eskudo ..		 8.9C
Irski šterling		..	1865.—	Španska peseta			 9.8C
Danska krona		180.50	Avstralski dolar 			 870.—
Grška drahma 		..	9.60,—	Debeli dinar			 .	2.5C
Kanadski dolar 		.. 1000,—	Drobni dinar			 2.5C
m
gledališča		SLOVENSKO		kino
^'GLEDALIŠČE V TRSTU
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja STANE STAREŠINIČ
Danes, 12. t. m., ob 20.30 v društvu I. Grbec v ŠKEDNJU
jutri, 13. t. m., ob 20.30 v mali dvorani gledališča F. Prešeren v BOLJUNCU
v petek, 14. t. m., ob 20.30 v društvu V. Vodnik v DOLINI
včeraj-danes
Danes, SREDA, 12. novembra
EMIL
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 9.38 - Luna vzide ob 14.58 in zatone ob 2.28.
Jutri, ČETRTEK, 13. novembra
STANKO
PLIMOVANJE DANES: Ob 0.14 najnižje -32 cm, ob 6.56 najvišje 47 cm, ob
13.35	najnižje -35 cm, ob 19.22 najvišje 18 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 12,6 stopinje, zračni tlak 1030,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo poob-lačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca Candian, Flavio Pastorini, Jennifer Cacciavillani.
UMRLI SO: 85-letna Maria Suglia, 77-letna Vittoria Cunia, 58-letni Pietro Gla-vina, 75-letna Armida Grassi, 87-letna Giovanna Stradiot, 83-letna Maria Lizzi, 62-letni Giovanni Scrignar, 51-letna Albina Cottiga, 77-letna Caterina Sugar, 71-letni Mario Casson, 80-letna Bianca Mularoni, 81-letna Giovanna Piscanec, 64-letni Renato Magris, 80-letni Domeni-co Martino.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 10., do sobote,
15. novembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delPOrologio 6, JJ1. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Trg sv. Jakoba 1, Trg S. Giovanni 5.
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
razna obvestila
UNIFAX - Klub slovenskih univerzitetnih študentov priredi v soboto, 15. t. m. v Kulturnem domu v Gorici UNI-FEST — zabavo za bodoče doktorje, doktorje in prijatelje. Vabila pri unifaxo-vih.
Mladinski krožek Prosek-Kontovel
vabi na Mednarodno tortado '86 (tekmovanje v pripravljanju tort), ki bo 16. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate na št. 225522 ali 225106 ali pa se javite na sestanku mladinskega krožka v sredo ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
Sekcija KPI Z. Kralj — Trebče-Padriče-Gropada priredi v petek, 14. t. m., z začetkom ob 20.30 »Proslavo oktobrske revolucije in začetek včlanjevalne akcije«. Sodelovala bosta vaška godba na pihala V. Parma in tov. Stojan Spetič.
Krožek mladih komunistov vabi v soboto, 15. t. m., ob 20.30 NA PLES v Ljudski dom v Križ z ansamblom Bazar.
Krožek mladih komunistov priredi v petek, 14. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu srečanje na temo NIKARAGVA DANES. Ob tej priliki bo Marta Messner predstavila zbirko pesmi Ernesta Cardenala in Janka Messnerja "Psalmi in Nikaragva moja Ljubljana". Na srečanju bo sodeloval Carlos Guerrero, voditelj sandinistične mladine "19. julij". Predvajali bodo tudi diapozitive.
VZPI-ANPI, sekcija Opčine-Bani-Fertugi-Piščanci sklicuje občni zbor v soboto, 15. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni bivši partizani in aktivisti.
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
16.30, 21.30 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 120'; r. Jean-Jacgues Anna-ud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Pericolosa-mente insieme, kom., ZDA 1986, 116’; r. Ivan Reitman; i. Robert Redford, Debra Winger.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
FENICE - 17.00, 22.15 Cobra, akc., ZDA 1986, 100'; r. George Pan Časmatos; i. Sylvester Stallone, Brigitte Nielsen GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Grandi magazzini, kom., It. 1986, 100'; r. Cas-tellano e Pipolo; i. Christian De Sica, Heather Parisi.
NAZIONALE I - 15.45, 22.15 Higlander,
dram., Avstral. 1986, 115’; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 H giorno della luna nera.fant., ZDA 1985, 100'; r. Harely Cokliss; i. Tommy Lee Jones, Linda Hamilton
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Come Candy perse 1'innocenza, pom., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Moments of Love, porn., □□
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Criuse, Kelly McGills.
CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Ouel giardino di aranci fatti in časa, kom., ZDA 1984, 100'; r. Herbert Ross; i. Walter Matthau, Dinah Minhoff.
LUMIERE FIGE - 16.00, 21.30 Tutto in una notte, kom., ZDA 1985, 100'; r. John Landis; i. Jeff Goldblum, Michel-le Pfeiffer.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Desi-derando Giulia, er., dram., It. 1986; r. Andrea Barzini; i. Serena Grandi, Ser-gio Rubini, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Polisex nero club,
porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razstave
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela BORIS ZULJAN.
V	prostorih TKB - UL F. Filzi 10 - so na ogled platna SILVESTRA KOMELA.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
Tabor mladih — Prosvetni dom - Opčine. Do 21. t. m. bo odprta razstava UDELEŽENCEV INFORMATIVNEGA TEČAJA O MOŽNOSTIH LIKOVNEGA USTVARJANJA. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
KD Slovan - Padriče prireja razstavo pregrinjal, zidnih draperij in blazin v tehniki patchvvorka Lilijane Gaberc iz Izole. Otvoritev bo v petek, 14. t. m., v prostorih Gozdne zadruge ob 20.30. Sodeluje dekliški zbor Vesna iz Križa. Vabljeni!
PD Mačkolje vabi na otvoritev razstave OŽIVLJAJMO STARO IN LEPO ZA SEDANJOST IN BODOČNOST — ženska ročna dela — v soboto, 15. t. m., ob
19.	uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Sledil bo kulturni program, ki bo obsegal podajanje starih vaških pesmi, recitacij in molitev. Razstava bo odprta še v nedeljo, 16. t. m., od 10. do 20. ure, v ponedeljek, 17. t. m., od 16. do 20. ure in v torek, 18. t. m., od 16. do 20. ure.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 16. t. m., av
tomobilski izlet v Istro z vzponom na SI SOL (833) nad Plominom. Hoje bo pri bližno štiri ure. Odhod ob 7. uri z mejne ga prehoda na Pesku (na jugoslovansk strani). Izlet vodi Vojko Slavec.
šolske vesti
OBVESTILO IRRSAE. Danes, 12. t. m.,
bo ob 17. uri na osnovni šoli pri Sv. Ivanu sestanek tretje skupine šolnikov, ki so se vpisali v delovno skupino "Metode, oblike in organizacija dela pri poučevanju v dveh jezikih ' izpopolnjevalnega tečaja VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V VEČJEZIČNEM OKOLJU.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na
JAVNO TRIBUNO O JEZIKU
Trst, Kulturni dom, Ul. Petronio 4
Jutri, 13. t. m., ob 17. uri.
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
______________ti in morje_____vojko coija
Jadrnica C. I. 27 mangiafuoco regatno-potovalni kompromis
Že večkrat smo poudarili, da gredo v Italiji manjše kajutne jadrnice slabo v promet. To je še najbolj značilno za 8-metrske jadrnice, ker se njihova cena bistveno ne razlikuje od cene daljših jadrnic. Nič čudnega torej, da se italijanska ponudba v glavnem omejuje na regatne jadrnice. Tak je tudi 27 čevljev dolg (8,12 metra) mangiafuoco obrata Cantieri Italiani iz Milana. Ponujajo ga kot novost, a je v bistvu le izboljšana verzija regatne uspešnice 4. razreda lor.
Poleg osnovne regatne inačice ponuja obrat za 35 milijonov lir (brez davka IVA) tudi potovalno inačico. Ponovno imamo torej pred seboj hibrid, ki pa je do neke mere sprejemljiv tudi za tiste brez regatnih ambicij. V glavnem lahko trdimo, da je življenjska doba regatnih jadrnic krajša, saj že po nekaj letih tehnološko zastarijo in niso več kompetitivne. Oblike se morajo strogo držati zahtevam razreda lor, podkrovje pa je v glavnem neprimerno za daljša dopustniška križarjenja. Obrat je namreč skrbno pazil na kakovost materialov. Plastična lupina je res tanka, a je vlita v enem kalupu, steklena vlakna pa so enosmerna. Da bi celotno strukturo še ojačili, ima lupina kevlarska rebra.
Glede notranjosti so seveda ocene subjektivne. Kuhinjski kot je takoj ob vhodu v podkrovje ob levem boku, kar je po našem mnenju smotrno, stranišče je v ločenem prostoru ob desnem boku med osrednjo kajuto in premčevo spalnico. Pod sedeži kokpi-ta sta dva pograda, da nam ni treba dnevnega prostora pod noč spremeniti v spalnico. V tem osrednjem prostoru se nahaja pomožni dizelski motor, kar je za razporeditev teže zelo pametno, a neudobno. Motor je namreč zaprt, da nam služi kot miza, a ker ne moremo pod njo stegniti nog, je vse prej kot udobna.
Kot zadnje naj še navedemo nekaj tehničnih podatkov: dolžina 8,12 metra, vodna črta 6,20 metra, širina 2,72 metra, ugrez 1,50 metra, teža 1.100 kilogramov, od katerih odpade na balst 470 kilogramov, višina v kajuti 1,60 metra, površina jader pa 35,30 kvadratnega metra.
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
ALL THAT JAZZ, ZDA 1979
Režija: Bob Fosse. Igrajo: Roy Scheider, Jessica Lange, Ann Reinking, Leland Palmer. Canale 5, nocoj ob 20.30.
Tragedija protagonista je v tem, da podreja svoje življenje pravilom prireditve. Zaradi slave in prevelikega števila delovnih pogodb s časom oboli, zaradi prekomerne doze alkohola in nikotina pa postane infarkt neizbežen. Protagonist je režiser, ki poleg dela "mora" skrbeti še za družino, ločeno ženo in hčerko, ter številne občasne ljubimke, za katere mu zmeraj zmanjkuje časa. Njegovo življenje se tako odvija kot v komediji. Ob poslednjem infarktu doživi vizijo smrti in vidi celo paleto oseb in junakov, ki jih je kot režiser ustvaril. Slovo od življenja v musical izvedbi je med najlepšimi in slikovitimi invencijami tega filma.
RAPSODIA IN GIALLO - Rhapsodie en jaune - Rapsodija v rumenem.
Režija: Gerard Marx. Igrajo: Patrick Depeyrrat, Nadja N'Guyen, Ey-Ichi-Kikuya, Jim Adhu-Limas. RAI 2, nocoj ob 21.55.
Z Rapsodijo v rumenem začenja druga italijanska televizijska mreža nov filmski ciklus, ki ga je poimenovala "črni niz" in ki bo prav gotovo razveselil -tako kot lani - ljubitelje dobrih detektivk in tiste, ki so jim všeč istočasno pustolovščine, nasilje, nepredvideni razpleti, pa tudi kanček romantike in včasih strupen humor.
Niz zajema dvanajst filmov, ki so jim literarna predloga romani "serie noire" francoske založbe Gallimard, in spada med slavne tovrstne evropske produkcije. Realizacijo je prevzela Hamster Production v sodelovanju z italijansko RAI 2 in Television Suisse Romande. Serija bo zajemala avtorje in režiserje, ki morda niso slavni v Italiji, spadajo pa med tiste resne obrtnike, ki so se z izrazitim ameriškim okusom lotili evropske literature. Med avtorji moramo omeniti vsaj nekaj imen: Jean-Luc Godard se je vrnil k svoji stari ljubezni - detektivki - s filmom Grandeur et decadence, ki ga je povzel po romanu Jamesa Handleya Chaseja in je z njim na zadnjem Mystfestu v Cattolici sprožil kar precejšnjo polemiko (protagonist je Jean-Pierre Leaud); Jose Giovanni bo predstavil Nedeljskega morilca (L assassino della domenica); Jacgues Ertaud bo prisoten s filmom Lolita
proti Jugu (Lolita verso il sud); in še Jean Marboeuf, Joel Seria pa seveda vrsta drugih. Prav tako znana imena se bodo pojavila med igralci: na primer Jean-Pierre Cassel, Gerard Blai-ne, Julien Guiomar, Hugues Ouester, Mort Shuman in lepotice Laure Kil-ling, Jeanne Goupil, Nadja N'Guyen, Celine Delrieu, Sophie Ladmiral.
Nocojšnji film Rapsodia in giallo je režiser Gerard Max izdelal po romanu Rhapsodie en jaune Didiera Cohena. Pripoveduje pa o bivšem policistu Alexu Steinerju, ki se začne ukvarjati s senzacionalističnim novinarstvom in tako odkrije v preobleki saksofonista Brokenhearta Davisa ameriškega .narednika Matthewsa, še edinega živega člana neke posebne skupine, ki se je udeležila vojne v Vietnamu. Matthews je bil obljubil zanimive izjave o umazani vojski, vendar se je ustrašil posledic in se tako skril pod obličje glasbenika. Matthews ne bo uspel govoriti z novinarjem, ker ga bo prej ubila njegova vietnamska prijateljica, novinar pa se bo zapletel z razpečevalci mamil in tajnimi agenti, ki poslujejo v pariški Chinatown.
Patrick Depeyrrat v filmu Rapsodia in giallo - nocoj ob 21.55 na RAI 2




današnji televizijski in radijski sporedi



RAI 1

RAI 2
F
RAI 3
mT RTV Ljubljana
|3P) TV Koper
10.25	Nadaljevanka: Lungo il fiume e sullacgua (3. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.25	Športmogomet under 21 Italija-Avstrija
16.15	Dok.: Odvisnost od mamil
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Popevka za lepotico sveta
18.00	Dnevnik, nato Kronike Nord chiama Sud - Sud chiama Nord
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Jutrišnji almanah
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarec o ekonomiji
20.50	Nanizanka: Professione pericolo!
21.40	Glasbena oddaja: Ornella in...
22.05	Politična tribuna, nato Dnevnik
22.55	Filmske novosti
23.05	Šport: košarka Joga-Occan, nato nogomet Anglija-Jugoslavija (iz Londona)
24.00	Dnevnik — zadnje vesti
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik — knjige
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec: Mi in atom
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Inf. odd.: Bolj zdravi in lepši
18.05	Spaziolibero
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Il commissario Kbs-ter - Esplosione nel buio
19.40	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Una donna a Ve-nezia (It.-ZRN 1986, r. Sandro Bolchi - 1. del)
21.45	Dnevnik
21.55	Film: Rapsodia in giallo (i. Patrick Depeyrrat, Nadja N'Guyen)
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Film: Il cerchio della violenza (dram., ZDA 1960, r. Phil Kari-son)
11.45	Inf. oddaja: Televideo
13.00	Nadaljevanka: Therese Humbert (2. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoščine
15.00	Koncert: Pihalni oktet Simfoničnega orkestra RAI iz Turina -Oktet v Es op. 103 Ludwiga Van Beethovna
15.45	Dokumentarec: Telematica per lo stato del 2000
16.15	Dokumentarec: Com' ferro che bogliente esce dal foco - Fissag-gio
16.35	Variete: Dadaumpa - Scala reale
18.00	Glasbena oddaja: Beat v Beat Clubu (1. del)
19.00	Dnevnik
19.35	Dokumentarec: Artiglio evviva (r. Mario Poletti)
20.05	Dokumentarec: Arno - Pustolovščina neke reke - Florentia: lili-jino mesto (3. del)
20.30	Film: Terrore dallo spazio pro-fondo (1978, r. Philip Kaufman)
22.25	Dokumentarec: Delta
23.25	Dnevnik
9.00	TV drama: Hiša Marije Pomočnice (Ivan Cankar, r. Marika Milkovič, i. Olga kacjan, Nevenka Vrančič, Neža Simčič, Marika Štern, Jožica Avbelj, Polona Vetrih; posneto 1. 1975 v črno-beli tehniki)
16.05	TV mozaik (pon.)
17.10	Poročila
17.15	Spored za otroke: Slovenske ljudske pravljice - Rezijanski Krpan (1. del)
17.35	TV drama: Razbojniki iz Karde-mome (2. del)
18.15	Izobraževalna serija: Ladje na Jadranu - Jadranske lepotice (7. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obalno-kraški obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Dokumentarec meseca: Vipavski nasmeh
20.40	Nogometna tekma: Anglija - Jugoslavija (kvalifikacije za EP)
22.30	Dnevnik
22.45	Kronika Tedna domačega filma - Celje 86
14.00	TV Novice
14.10	Otroški program
18.00	Nadalj.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Nobelovec Carlo Rubbia predsednik družbe, ki bo upravljala Center za sinhrotron GORICA — Kriza v vodstvu goriške Krajevne zdravstvene enote PROSEK — Pestro Martinovanje GORICA — Predstavitev sezone Ki-noateljeja: razgovor s predsednikom D. Bratino in znanim upraviteljem goriških kinodvoran Costo
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Glas. odd.: Hamburger Serenade
21.45	TVD Vse danes
21.55	Nogometna tekma: Anglija - Jugoslavija (kvalifikacije za EP)
23.30	Nanizanka: I cavalieri del cielo
JU CANALE 5
8.30	Nanizanke: Una fa-miglia americana, 9.20 Una vita da vivere,
10.15	General Hospital
11.15	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Gosi gira il mondo
j6.00 Dokum.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Webster
18.30	Kojak
19.30	Variete: Studio 5
40.30	Film: Ali That Jazz lo spettacolo comincia (dram., ZDA 1979, r. Bob Fosse, i. Roy Scheider, Jessica Lange,
„ Leland Palmer)
44.50	Znanstvena oddaja:
23^ ®iFBang
^■35 in{ odd. Cadillac
UT5 Nanizanka: Sceriffo a New York

RETEOUATTRO
■30 Nanizanki: Vegas, 9.20 Srvitch
19 Film: Scuola elemen-
tare (kom., It. 1954, r. Alberto Lattuada, i. Mario Riva, Riccardo Billi)
12.00
13.00
14.30
15.30
17.30 18.15
19.30
22.50
0.40
Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters Nanizanka: La famig-lia Bradford Film: L ultimo riva (dram., ZDA 1957, r. Al-lan Dwan, i. Ray Mil-land, Anthony Ouinn) Nanizanka: Febbre d -amore
Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.00 Matt Houston Film: Sguadra speciale 44 magnum (krim., Av-stral. 1978, r. Bruce Be-resford, i. Terence Do-novan, Tony Bonner) Nanizanki: Vegas, 1.30 Switch
^ ITALIA1
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 VVonder Woman, 10.10 L uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00	Glasbeni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Lady Oscar, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Ris.: Love mie Licia
20.30	Nagradna igra: OK! Il prezzo e giusto
22.30	Tedenska rubrika: Controcorrente
23.35	Nanizanke: La citta degli angeli, 24.30 Ser-pico, 1.20 Simon and Simon
mnM TELEPAPOVA
11.00	Nadaljevanki: Bella-my, 12.00 Senorita Andrea
13.00	Risanki: Transformers, Mask
14.00	Nanizanka: Pagine della vita
15.00	Nad.: Senorita Andrea
16.30	Risanke: Gli orsetti del
cuore, 17.00 Coccinel-la, 17.30 Gigi la trotto-la, 18.00 Transformers,
18.30	Voltron, 19.00 Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Perche non fac-ciamo 1'amore (kom., It. 1982, r. Maurizio Lu-cidi, i. Barbara Bouc-het)
22.00	Film: E comincio il vi-aggio nella vertigine (dram., It. 1975, r. Toni De Gregorio, i. Ingrid Thulin)
! ^ TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: Una fa-miglia piuttosto in-traprendente
14.30	Dražba: orientalske preproge
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
17.45 Nadaljevanka: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	Inf. rubrika
21.40	Nanizanka: The Cor-ruptors
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
23.30	Komercialne ponudbe
24.40	Glasbena oddaja: Musič box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Almanah: Raziskovanje in gibalne dejavnosti; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek, Glasbeni mozaik; 13.20 Mešani zbor Sv. Jernej z Opčin in Dekliški zbor Vesna iz Križa; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Čas in prostor: Gospodarska problematika;
14.40	Mladinski pas: Glasbene skice,-
16.00	Zbornik: Od Milj do Devina;
16.30	Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Tri skladbe iz zbirke Ptujske zapuščine; 18.00 Kulturni in družbeni odmevi; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; ; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...,-
10.40	Lokalne postaje; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji;
12.10	Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Pojemo in godemo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbori; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 S prijatelji glasbe; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz; 0.05 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Glasba;
6.05	Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi naših narodov; 14.40 Zanimivost: Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Študio ob 17.00; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.45	Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 -
12.00	Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored - Popevka tedna; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Rock glasba;
16.15	Edig Galletti; 17.00 Sestanek s Kompasom; 17.10 Bubbling; 18.33 Iz klasičnega repertoarja; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jesensko dopoldne; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah; vmes, podnevi in ponoči, glasba.
Tajniki strank so se v ponedeljek razšli
Razhajanja med strankami večine za sedaj ni še rešen položaj v KZE
Akademski klub Unifax vabi v soboto na Unifest
Za sedaj ni videti izhoda iz paralize, ki je zajela upravni svet Goriške Krajevne zdravstvene enote, in ki je zaobjela tudi občinski upravi v Tržiču ter Gradežu, ter bila razlog za trenja med strankami večinske koalicije. V ponedeljek zvečer je bil na sedežu KD v Ulici Angiolina sestanek pokrajinskih tajnikov strank. Optimisti so znali povedati, da se bodo stvari rešile pozitivno za KZE in za koalicijo nasploh. Pa so se ušteli. Po precej hudih razhajanjih so se partnerji razšli, ne da bi sploh določili kdaj se bodo še sestali.
KD obtožuje socialistično-laične partnerje, da hočejo preveč in da nočejo spoštovati sprejetih obvez na pokrajinski ravni. Slednji pa obtožujejo demokristjane, da hočejo imeti preveč oblasti. Pokrajinski tajnik KD Crisci je zaradi tega sklenil sestanek in dejal, da se mora najprej posvetovati s svojim pokrajinskim vodstvom.
Zaradi teh nesporazumov in tudi zaradi številčnega razmerja sil v skupščini KZE je nemogoče karkoli predvidevati.
Kje so razlogi razhajanja? Socialisti so še vedno užaljeni ker so bili spomladi izločeni iz vodstva tržiške občine. Zaradi tega se hočejo revanžirati.
Ker je sedanja koalicija praktično nemočna (razpolaga namreč le z dvajsetimi od štiridesetih svetovalcev) socialisti dvigajo ceno za njihov vstop v odbor. Najprej so hoteli župana. Ker jim ga KD noče odstopiti, zahtevajo podžupana in še dva druga odbornika. Ker PSDI in PRI nočeta preveč odstopati, bi se utegnilo zgoditi, da ostane v tem kraju KD samo z županom in enim odbornikom.
Zdi se, da je KD pripravljena v Tržiču popustiti, pa čeprav bi predsedniško mesto KZE odstopila prav socialistom. Nikakor pa se KD ne strinja z dejstvom, da je prav pred kratkim edini socialistični svetovalec v Gradežu vstopil v tamkajšnji odbor, v katerem so PRI, PSDI, KPI in vsaj dosedaj tudi tamkajšni zelenec. KD zahteva, da laično-socialistični partnerji pridejo tudi v Gradežu v »normalno« koalicijo.
V skupščini KZE pa so se, tako pravijo, formirali trije bloki. Na eni strani KD s SSk (osemnajst svetovalcev), v sredini laično-socialistični blok (PSI, PSDI, PRI, PLI in morda zelenec iz Tržiča), na levi pa komunistični blok.
Stvari so torej zapletene. Sicer se s takimi in podobnimi vprašanji koali-
cijske stranke na Goriškem ukvarjajo že od lanskih volitev sem.
Minister Zanone pride v Gorico
Bolj se približuje konec leta, bolj prihaja v ospredje vprašanje podaljšanja oziroma obnovitve zakona o goriški prosti coni. Zakon bo namreč prenehal veljati 31. decembra letos. V zadnjih tednih se množijo različne pobude v prid takojšnjega izglasovanja novega zakona, ob upoštevanju smernic, ki so jih nakazali predstavniki različnih gospodarskih združenj in ustanov na Goriškem. Kaže, da so različne pobude le zalegle. V soboto, 15. t. m., bo namreč v Gorici minister za industrijo Zanone. Na Trgovinski zbornici se bo srečal s predstavniki raznih strokovnih združenj ter jih neposredno seznanil s postopkom za izglasovanje oziroma obnovo zakona. V ponedeljek zvečer pa je bil na Zbornici tudi sestanek predstavnikov ustanov in združenj, kjer so razpravljali prav o skorajšnjem srečanju.
Na Verdijevem korzu se je v prejšnjih dnevih pojavil velik rumen transparent z nekoliko enigmatičnim napisom Uniiax in datumom 15. nov. 1986. Nič manj enigmatične niso vinjete, ki te dni v našem dnevniku prav tako reklamizirajo Unifax in njegov Unifest. Za kaj gre? Za praznik naših univerzitetnikov, vendar, ki se bodo v soboto, 15. t. m., ponovno zbrali na večji kulturno-družabni prireditvi v Goriškem Kulturnem domu.
Podobno srečanje so slovenski goriški akademiki priredili marca letos, ko so s kabaretom, video oddajo, glas-
Tridnevni posvet o otroški nevrologiji
V Fogarjevem avditoriju (Verdijev korzo 6) v Gorici se danes pričenjajo študijski dnevi o otroških nevroloških poškodbah, zgodnji diagnozi in zdravljenju. Tridnevni posvet prireja Pokrajinski konzorcij za oskrbo in rehabilitacijo. Kot predavatelji bodo sodelovali dr. Michel Le Metayer iz Pariza, prof. Sergio Nordio in prof. Franco Pa-nizon iz pediatrične klinike Burlo Ga-rofolo v Trstu ter dr. Ettore Lazzerini, primarij v centru za rehabilitacijo za Benetke in Mestre.
Uvodno zasedanje bo danes ob 9.30. Govorili bodo predsednik konzorcija za rehabilitacijo Moise, deželni odbornik za zdravstvo Renzulli in odbornik za oskrbo Brancati, nakar bo sledilo prvo delovno zasedanje.
Postdiplomski študij Zadovoljstvo v PSI
Goriški socialisti izražajo zadovoljstvo nad odločitvijo o odprtju tečajev za postdiplomski študij v Gorici, istočasno pa izražajo zaskrbljenost zaradi občutnih zamud glede formalne ustanovitve Konzorcija za univerzo, ustanove, ki naj bi skrbela za razvoj univerzitetnega izobraževanja v našem mestu. V Konzorcij naj bi pristopili Pokrajina, Občina, Tržaška univerza, Videmska univerza, Goriška hranilnica, Trgovinska zbornica. Ustanovitev Konzorcija je nujna za začetek reševanja vrste logističnih vprašanj v zvezi s pričetkom tečajev. Tako izhaja iz krajšega poročila za tisk. Socialisti predla-gajo tudi ustanovitev posebne tehnično-strokovne komisije.
Občinski svet o odlagališču in upepeljevalniku
Občina urejuje odlaganje odpadkov
Vprašanje smetarske službe, upepe-Ijevalnika in odlagališča za odpadke je bilo na dnevnem redu ponedeljkove
seje goriškega občinskega sveta, ki je obravnaval na prejšnji seji izostale točke.
V odgovor na zadevno vprašanje komunističnega svetovalca Busolinija je župan Scarano s temi vprašanji v zvezi povedal, da je Občina prijavila sodstvu podjetje, ki odvaža industrijske odpadke iz tovarne Safog v Straži-cah. Kot je pred približno mesecem dni opozorila goriška sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave WWF, so neznanci odlagali take odpadke kar sredi mesta, v Ul. Gallina in pa na zemljišču pri Drevoredu Virgilio.
Po tem posegu je Občina preverila pri tovarni Safog, kako je z odvaža-
njem njihovih odpadkov. Vodstvo tovarne je pojasnilo, da redno plačuje specializirano podjetje, ki se je obvezalo, da bo industrijske ostanke odvažalo na odlagališče v Romansu. Očitno je podjetje kršilo pogodbeno obvezo, pa tudi zakone o odlaganju smeti, zato se bo moralo sedaj zagovarjati pred sodnimi organi.
Med točkami na dnevnem redu je bil sklep o razširitvi odlagališča v Ul. Brigata Sassari, kamor sodijo predvsem odpadni gradbeni materiali in druge neokužujoče snovi. Odlagališče bodo s sedanjih 16 tisoč povečali na približno 112 tisoč kvadratnih metrov. V ta namen bodo potrosili 95 milijonov lir za odkup zemljišč in 112 milijonov za ureditev odlagališča.
Rekordni dobitek v Tržiču Na Totipu 300 milijonov lir
Tudi s Totipom lahko postaneš mul-timilijonar, kakor recimo neznanec, ki je najbrž doma v tem mestu ali bližnji okolici in ki je na zadnjih konjskih stavah (Totip) zadel okrog 300 milijonov lir. Iz rednega nagradnega fonda je zmagal okrog 51 milijonov lir, za eno dvanajstino in štiri desetice, petkrat večjo vsoto pa mu je prinesla igra Supertotip. Poleg rednih napovedi je bilo namreč treba uganiti še dve dodatni, kar je neznancu iz Tržiča skoraj v celoti uspelo, saj je pridobil dodatne
tri točke in s tem zbral skupno 15 točk. Nagradni fond Supetotipa - v zadnjih tednih ni zadel nihče — so razdelili med dva dobitnika. Vsak bo prejel 250 milijonov lir.
Seveda se je že pričelo, tako kakor se redno dogaja v takih primerih, ugotavljanje, kdo bi utegnil biti srečnež, ki je z navadnim stavnim listkom na osem stolpcev in proti vplačilu 4.000 lir, zmagal nad 300 milijonov lir. Stavni listek je bil vplačan v neki igralnici v Ulici Marziale.
Iz posegov svetovalcev stranke zelenih in KPI je prišla do izraza predvsem skrb, da ne bi kdo odlagal nedovoljenih strupenih snovi. Nedaleč od odlagališča je namreč novi zajem vodovoda, tako da bi v primeru neodgovorne zlorabe lahko prišlo do zelo hudih posledic za prebivalstvo. Sklep so tako odobrili, potem, ko so vanj vnesli obvezo, da bo odlagališče pod stalnim nadzorstvom, tako v dnevnem času, ko bo odprto, kot v nočnih urah, ko nihče ne bo imel vanj vstopa.
Na isti seji so tudi obnovili konvencijo s podjetjem SASPI iz Firenc, ki upravlja upepeljevalnik pri Sovod-njah. Občina bo za to službo plačala podjetju letos približno 550 milijonov lir. Istočasno so tudi prilagodili tarifo, ki jo za odvažanje smeti v upepeljevalnik plačujejo zasebniki.
Zeleni Fiorelli je dejal, da bo za uničevanje smeti treba poiskati nove rešitve, saj je velika večina upepelje-valnikov v Italiji izven zakona, ki določa nova merila glede okuževanja zraka in oddajanja strupenega dima. Župan Scarano je dejal, da goriški upepeljevalnik okužuje precej manj kot vsi drugi v pokrajini in da ga bodo z minimalnimi dodatnimi deli prilagodili tako, da bo povsem ustrezal novim zakonskim določilom.
V zvezi z odvažanjem smeti je svetovalka Ardit (KPI) želela vedeti, kam sodijo stari hišni stroji, na primer hldilniki, pralni stroji in podobno. »Možnosti sta dve,« je dejal župan, »ali jih zainteresirani peljejo do odlagališča v Marianu, ki je prilagojeno za tovrstni material, ali pa jih oddajo kakemu podjetju, ki zbira staro železo.«
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA GORIŠKA HRANILNICA
^v^©lP(i(RAQM
^ davki brez problemov
Nakažemo ti vsoto, ki jo moraš plačati kot predujem na davek do konca novembra.
Denar boš vrnil v šestih mesečnih obrokih po 13% obrestni meri.
Pogovorimo se, da bomo razumeli in skupaj rešili tvoje probleme.
CASSA
0O Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
od leta 1831 dalje ... na uslugo
Verjetno ista vlomilska tolpa tokrat »na delu« v Stražicah
Vrsta vlomov in tatvin v stanovanjih še ni zaključena. Po seriji vlomov med soboto in nedeljo, ko so tatovi obiskali kar sedem stanovanj v Gorici in ožji okolici, so se v ponedeljek pojavili na območju Stražic. Tu so vlomili v stanovanje Alojza Tomšiča v Ul. Spazza-pan 4. Za tatinski podvig so izkoristili odsotnost stanovalcev, ki so se vrnili šele v poznih večernih urah . Tatovi so se polastili precejšnje vsote denarja, zlatnine in tudi krznenega plašča.
Kaže, da so se tatovi za vlom poslu-žili enake tehnike, kakor v večini primerov: razbili so šipo na vratih na terasi ter iz notranjosti odprli nato vrata. Prav ta okoliščina daje slutiti, da gre za pripadnike iste skupine vlomilcev, ki je v zadnjem času zelo aktivna in obenem tudi zelo predrzna.
Menda so se pred morebitnim prihodom stanovalcev zavarovali tako, da so za vhodna vrata založili divan.
Policijski organi so, kot je slišati, poostrili nadzorstvo, vendar očitno to še ni zadosti. Občanom priporočajo, naj bodo previdni, zlasti ko odhajajo za dalj časa zdoma, naj ne puščajo doma večjih vsot denarja in drugih dragocenosti.
Obsojena
prepirljiva upokojenca in soseda
Na goriški preturi ste se te dni morala zagovarjati dva soseda, oba upo-
kojenca, 62-letni Rinaldo Turus in 74-letni Giovanni Adotti iz Ulice Signori-ni 11.
Februarja letos sta se možakarja sporekla, menda za malenmkostno stvar. Prepir je iz besednega spopada prerasel tudi v fizično obračunavanje in tako se je zadeva končala na sodišču. Sodnik je oba obsodil, pogojno, na dva meseca zapora in denarno kazen. Prepirljivost sosedov se je pokazala tudi med samo sodno obravnavo, ko je pretor dal izgnati iz dvorane enega od soobtožencev.
razne prireditve
V mali dvorani Katoliškega doma bo
jutri ob 20.30 drugo predavanje o nadškofu F. B. Sedeju. Prof. Miroslava Brajnik Saksida bo govorila o vzgojnih pogledih v Sedejevih pastirskih pismih, prof. Lojzka Bratuž pa o Sedeju in Simonu Gregorčiču.
bo in drugim privabili več kot štiristo slovenskih in italijanskih vrstnikov. Njihov klub je zato dal pobudo za ponovno jesensko srečanje, ki so ga imenovali Unifest. Po zanimanju, med študenti in našo mladino nasploh, lahko pričakujemo, da bo izenačilo uspeh prvega letošnjega srečanja.
Unifest naj bi označevala predvsem glasba. Program so oblikovali tako, da bi z različnimi glasbenimi zvrstmi zadostili okusu vseh. V okviru večera, ki se bo pričel ob 21. uri in trajal tja do treh ponoči, izstopa koncert 25-član-skega orkestra Muja D.O.C. Band iz Milj, pod vodstvom dirigenta A. Mus-covija. Gre za mlado skupino, ki izvaja pretežno lažjo jazz glasbo, kot so ritmi Glenn Millerja in podobni. Koncert bo v veliki dvorani. Poleg tega obsega večer še nastop pevke Fiorelle Alliata, ki bo ob glasbeni spremljavi pela črnske duhovne pesmi in drugo. Nekateri člani Muja D.O.C. Banda bodo nastopili tudi v ločeni sestavi, v kasnejših urah pa bo deloval tudi piano-bar. Nastopil bo še študentski ansambel, ki bo izvajal funky glasbo, za ljubitelje plesa pa bodo v domu pripavili disco z najrazličnejšo plesno glasbo od 60. let dalje.
Vstop bo z vabili, ki si jih je mogoče priskrbeti pri članih Unifaxa.
prispevki
Namesto cvetja na grob Mirka Budih-ne darujejo uslužbenci podjetja Agorest 32 tisoč lir za KD Sovodnje in 32 tisoč za KD Naš prapor.
V	isti namen darujeta Vanda in Mirko Primožič 30 tisoč lir za tabornike Rodu modrega vala.
Namesto cvetja na grob Riccarda Zolie daruje gostilna Devetak z Vrha 100 tisoč lir jamarskemu društvu Kraški krti.
Namesto cvetja na grob Franca Pavšiča daruje družina Košič Andrej 30 tisoč lir za zavod Sv. Družine in 30 tisoč za Dijaški dom - Gorica.
Namesto cvetja na grob Cirila Češčuta darujeta Vida in Renco Češčut 40 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
V	spomin na sestrično Cvetko Primožič darujeta Lidija in Viktor 50 tisoč lir za PD Naš prapor.
razna obvestila
»Ul	1 BI I	= iiiliii		iiiliii A ZG S		ODBA	
: REŽ	z:		3AMCI*	11	i | i!		
sl igralki na			estivah	iBa	natka 1986		llil
KULTURNI DC			5 I	, 13.	t. m, ob 20.;		ilil
Kmečka zveza obvešča, da zapade 30. t. m. rok za naplačilo (akontacijo) IRPEF in ILOR.
VZPI-ANPI sekcija Doberdob vabi na kongres sekcije, ki bo v prostorih KD Jezero jutri, 13. t. m., s pričetkom ob 19. uri.
KD Danica z Vrha sklicuje 20. redni občni zbor v petek, 14. t. m., ob 20.30 v gostilni pri Lovcu.
kino
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 »Fuori orario«. CORSO 17.30 - 22.00 »Brivido«. VITTORIA 17.30 - 22.00 »French erotika«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Gledališka predstava.
EXCELSIOR Danes zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 »Mož z zvezde«. DESKLE 19.30 »Ples na vodi«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni in Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Giovanni Cocian-ni iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Svečana obletnica v izolski knjižnici
Primorska srečanja so v desetih letih dosegla vidno mesto v revialnem tisku
V	izolski knjižnici so 7. novembra z odprtjem pregledne razstave »10 let Primorskih srečanj« svečano obeležili pomembno obletnico edine primorske revije, ki si je v slovenskem revijalnem tisku v preteklem obodbju zagotovila vidno mesto.
V	čitalnici knjižnice so razstavljeni nekateri pomembnejši članki, bibliografija člankov o knjižnicah, muzejih in arhivih Primorske, seznam avtorjev leposlovnih prispevkov in številčnost njihovih objav, bibliografija člankov — likovnih kritik, rubrika predstavlja primorske strokovnjake in bibliografski pregled likovnih prilog. V uvodnem delu sta svoja razmišljanja o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti revije podala dolgoletna člana sveta oziroma uredniškega odbora revije Miro Kocjan in Zoltan Jan, ter sedanji glavni urednik Alojz Ceglar. Po prvotni zamisli izdajateljskega sveta in uredništva Primorska srečanja ne bi smela biti samo seštevek svojih predhodnic Obale, Idrijskih razgledov in Goriških srečanj. Njene ambicije so mnogo širše, globlje in dolgoročneje zastavljene, med primarne naloge revije uvrščamo omogočanje boljšega medsebojnega poznavanja na Primorskem, odpravljanje škodljive ločenosti med severno in južno Primorsko, vključevanje v kulturni, ekonomski in politični utrip Slovenije, odprtost do političnih, kulturnih in socialnih problemov slovenske narodnosti v Trstu, na Goriškem in v Slovenski Benečiji
Prav tako pomembna naloga, ki je bila zastavljena že na samem začetku je spremljanje družbenih in kulturnih tokov italijanskega naroda in zavzemanje za uresničitev naših programskih in ustavnih načel glede varstva in razvoja italijanske narodnosti, živeče na Obali in v Istri. Primorska
Ob odprtju razstave v izolski knjižnici
srečanja so se kritično in ustvarjalno lotila različnih družbenih vprašanj, najprej kulturnih v najširšem pomenu besede, hkrati pa tudi gospodarskih, razvojnih, ekoloških, manjšinskih, mednarodnih itn. Pri tem se revija nenehoma srečuje s problematiko dveh narodov, dveh gospodarskih in političnih sistemov. Vse to pa ji daje posebno mesto, čut za odgovornost in poseben mik aktualnosti in občutljivosti za vsa področja družbeno-političnega življenja na Primorskem in tudi širše.
Miro Kocjan je med drugim poudaril, da revija ni dovlj napredovala v sproščeni, plemični sferi in pa da je premalo pozornosti namenjala pomorstvu, kmetijstvu, turizmu in še nekaterim drugim panogam, ki so vitalnega pomena za razvoj naših krajev. Izrednega pomena pa je dejstvo, da se je v desetih letih izjemno povečalo število sodelavcev, med katerimi je zlasti veliko število mladih, ki s svojimi prispevki širijo horizonte in budno spremljajo aktualna družbena dogajanja. Zoltan Jan je omenil, da deset let življenja revije pomeni po eni strani okrog 1.000 sodelujočih avtorjev, ki so napisali približno 2.000 prispevkov ali okrog 10.000 tipkanih strani gradiva. Ti podatki že sami po sebi zastavljajo kopico vprašanj in razmišljanj. V ospredju je vprašanje, čemu vse to služi, komu vse to pripada, komu je vse to potrebno, kakšna je vloga Primorskih srečanj pri oblikovanju našega družbenega dogajanja. Potem je aktualno tudi vprašanje, kdo je naslovnik, ki mu je revija namenjena. Vprašati se je tudi treba, ali pomeni revija glede na prejšnje tri predhodnice osiromašitev ali obogatitev našega prostora. Pri iskanju odgovorov bi veljalo upoštevati, da so Primorska srečanja po številu naročnikov med najmočnejšimi sorodnimi revijami, da pomeni revija prvo resnejše preseganje lokalnih meja, da je približno petsto strokovnjakov tu prvič javno razgrnilo svoje delo, da je tu vsaj trideset avtorjev stopilo na prvo stopnico stopnišča, ki vodi do samostojne knjige. Zoltan Jan je svoje razmišljanje zaključil z ugotovitvijo, da revija ni le pregled časa, v katerem nastaja, pač pa tudi odraz časa in razmer, v katerih živimo, je odsev naših ustvarjalnih moči, naše sposobnosti za dialog in podoba naše moči za ustvrjanje novih razmer. Seveda odraža vse to le v tolikšni meri, v kolikršni obstaja v okolju, ki mu je namenjena. Alojz Ceglar je izrazil prepričanje, da bosta svet in uredniški odbor revije tudi nadalje z vso odgovornostjo opravljala svoje družbeno in kulturno poslanstvo, da se bosta oslanjala na bogato kulturno izročilo Primorske in Trsta, torej področja, ki je že v preteklosti mnogokrat dajalo napredni ton tudi slovenski nacionalni kulturi in samobitnosti. Zaključimo lahko s sklepno mislijo oziroma željo vseh prisotnih, da bi bila revija v bodoče še bolj življenjska, pogumna, kritična in da bi s svojo raznovrstno tematiko pritegnila čim večje število bralcev in aktivnih sodelavcev, predvsem iz vrst mladine.
SLAVKO GABERC
Še do nedelje v Ljubljani razstava ilustracij Maksima Gasparija
Samo do 16. novembra si v Narodni galeriji v Ljubljani lahko še ogledamo izredno zanimivo razstavo ilustratorskih del Maksima Gasparija. Razstava je še posebej pomembna zato, ker se je temu delu njegovega ogromnega slikarskega opusa do sedaj posvečala manjša pozornost.
Razstava je razdeljena v tri časovna zaporedna umetnikova obdobja. V čas njegovega študija doma in v tujini ter nekako do prve svetovne vojne, v obdobje med obema vojnama in v čas po drugi svetovni vojni.
Gasparijeve ilustracije in risbe nas najprej popeljejo v začetek našega stoletja, ko je na Dunaju zavladala secesija, kar se odraža tudi v njegovem delu. Gaspari je secesijo prevedel v domačo tematiko in začel oblikovati lastni grafični slog. Skozi slikarjeva dela se v prvem obdobju kaže izredna življenjska energija in optimizem. To lahko med drugim opazujemo tudi na pismih in karticah, ki jih je pisal svojemu mecenu N. Sadnikarju v Kamnik. Lastnoročno izdelana, secesijsko oblikovana pisma in kartice so za ogled prava doživetja.
V vrh Gasparijeve umetnosti spadajo ilustracije »Pravljic« F. Milčinskega iz leta 1911 ter celovita oprema Kettejevih poezij iz leta 1907. V zadnjem delu razstave se srečamo z ilustracijami, ki so nastale med obema vojnama in po drugi vojni in so za nas najbolj poznana. To so risbe in ilustracije, kjer se pri umetnikovem delu vse bolj kaže vpliv folklorne motivike. Na razstavi je predstavljen tudi kot izredno duhovit karikaturist ljudi in dogodkov, ki jih je objavljal v časopisih Osa, Dan, Kurent, Jutro.
Maksim Gaspari je bil eden od ustanoviteljev jugoslovanskega društva Vesna. Njihovo geslo je bilo, »iz naroda za narod«, kar se kaže v vsem Gasaprijevem delu. Skupaj z vesnani predstavlja pionirja oblikovalstva na Slovenskem, saj je grafično opremo knjig, ilustracije, razglednice, reklame, dvignil na kvalitetno raven.
Ob njegovih ilustracijah in knjižnih opremah je zrastla vrsta mladih generacij.
Černigojeva razstava v Cartesiusu
Te dni mineva eno leto, odkar je na sežanskem pokopališču našel svoj mir znani slovenski umetnik in likovni pedagog prof. Avgust Černigoj, ki je bil v vsem svojem življenju neprestano iskatelj vedno novih umetniških emocij ter vehementen entuziast brez mej in zadržkov, kakor je tudi o njem v poslovilni besedi pri odprtem grobu rekel eden njegovih nekdanjih učencev, Klavdij Palčič.
In prav ob obletnici Černigojeve smrti je znana tržaška galerija - laboratorij Cartesius pripravila postumno razstavo mojstrovih del, konkretno razstavo obilnih dveh ducatov izključno grafičnih listov, ki jih je tržaški mojster dal odtisniti v njenem laboratoriju.
Znano je, da je Černigoj v obilnih šestih desetletjih svoje zagnane likovne ustvarjalnosti prešel več zanimivih likovnih obdobij. Predvsem je bil mojster vedno dosleden v upoštevanju in uveljavljanju avantgardnih likovnih izraznosti. Z druge strani pa velja tudi poudariti, da je vsa raznolika mojstrova likovna odbobja stalno spreminjala ali če hočemo povezovala s časom in slogom povezana grafična govorica.
In v prvi polovici sedemdesetih let je tako nastala tudi lepa in bogata serija grafičnih del v različnih tehnikah, vendar v glavnem neokonstruktivistične govorice in vsebine. Ta dela je mojster Černigoj dodelal in odtisnil v laboratoriju galerije Cartesius, ki jih je sedaj v počastitev njegovega spomina daje na ogled.
La Contrada bo pričela s ciklom
otroških predstav
Gledališka skupina La Contrada bo 25. t. m. pričela izvajati svoj tradicionalni ciklus predstav, ki so namenjene šolskim otrokom. Ko je Contrada prva leta svojega delovanja ponudila šolam niz predstav pod skupnim naslovom Skupaj v gledališče", je bil odziv skromen. Stvari pa so se kmalu začele obračati na boljše in sedaj veliko šol in šolarjev obiskuje ponujene predstave. Treba je tudi zapisati, da so predstave skrbno izbrane in je torej ponudba nadvse zadovoljiva.
Kot prva se bo letos predstavila skupina Boško Buha iz Beograda^ ki bo prikazala igro F. K. Vehterja "Šola za klovne". Delo je režiral Ljubomir Draskič. Predstava bo, kot smo že zapisali, 25. t. m.
Od 1. do 10. decembra bo na vrsti Predstava "Svinčeni vojak" po istoi-nienski Andersenovi pravljici. Delo je režirala Luisa Crismani, nastopila pa no prav skupina La Contrada, ki je izvedla že vrsto zelo uspešnih otroških iger. S tem delom želi skupina v "prvi osebi" nadaljevati stike s šolami in seveda otroci. Prav v tem kontekstu bodo igralci skupine pripravili še dve lgri za otroke, ki ju bosta režirala Lui-Crismani in Francesco Macedonio. Seveda bo Contrada z omenjenimi beli gostovala po najrazličnejših krajih Italije.
Z videmskega ciklusa sodobnega baleta
Čistost gibov plesalca Laurieja Bootha
Ob napovedi kratkega pregleda sodobnega baleta, s katerim je videmski Teatro Contatto začel svojo letošnjo sezono, so organizatorji dejali, da bi napovedani predstavi lahko uvrstili v komično zvrst tako imenovanega gledališča-ples. Če je prva baletna predstava "So long, Johhny" v izvedbi holandske plesno-igralske skupine ValsBloed & De Factorij vsebovala zelo poudarjeno komično-groteksno noto, bi kaj takega težko trdili za drugo predstavo letošnjega programa.
Druga in tudi zadnja predstava prve izvedbe "Meja", kot so organizatorji poimenovali plesni začetek gledališke sezone, je bila angleška "Yip, yip, mix and the Tvventieth Century". Vsebinsko težko dojemljiv ples je izvajal angleški tehnično izredno izurjeni plesalec Laurie Booth, za domiselno in neobičajno izdelano mešalno mizo pa ga je spremljal Phil Jeck. Podajanje je Laurie Booth, čigar je tudi zamisel plesa, gradil na akrobatsko-telovadnih elementih in na izrazitosti gibov. Pripomočkov, razen palice, sploh ni uporabljal, edina "scenografska dekoraci-ja" je bila že omenjena "glasbena miza", na kateri je bila vrsta gramofonov in kasetofonov v najosnovnejši iz-
delavi ter kopica plošč, ki jih je Phil Jeck po uporabi kar metal na tla.
Sicer pa je bila glasbena spremljava precejšnjega pomena, ker ni Jeck samo menjaval plošč, temveč je tudi mešal zvoke, zaustavljal vrtenje plošč in preprosto povedano praskal po ploščah. Izbira skladb je bila zelo raznolika, še najbolj so izstopale nekatere popevke starejšega datuma. Sicer pa je takšno mešanico obetal že naslov predstave.
Ker je videmski pregled sodobnega plesa že za nami, lahko naredimo že prvi obračun: pobuda je že sama na sebi izredno zanimiva (tovrstne namreč ni v celi deželi) in tudi izbira programa je bila dokaj posrečena. Občinstvo in tudi kritika sta sicer z večjim odobravanjem sprejela holandsko skupino in njeno izvrstno podano posrečeno predstavo "So long, Johhny" kot pa soloples Laurieja Bootha, vendar sta bili obe predstavi kakovostni. Glavni pobudnik baletnega niza je videmski center Centro servizi e spetta-coli, ki organizira tudi gledališki abonma Teatro Contatto, in ki mu med zasluge lahko prištejemo tudi spretnost v pridobivanju pokroviteljev za svoje zamisli.
BREDA PAHOR
Knjiga D. Rupla o sociologiji kulture in umetnosti
Izbrana poglavja o sociologiji kultu-6 jn umetnosti so pravzaprav izbor «iiverzitetnih predavanj, ki jih je Di-'Ifij Rupel opravljal oziroma jih ^Pravlja na ljubljanski univerzi. Gre rei za razmeroma živ način podaja-tiiri snovi' ki ga je avtor želel ohraniti iz 1 V kniižni obliki, s čimer se je pač ^ognil preveč natančnemu tehtanju st^b' ki kar obvezno spremlja znanke Poimenovanje poljudne temati-in n ta loomiika, sociologija kulture 2 Urnetriosti, je prav gotovo na moč t;	zelo aktualna in to prav v
p;p dimenzijah, ki postavljajo ome-.n° Področje v razmerja z ostalimi kostmi, politiko, kulturno politi-ti ' razunievanjem kulture in umetnos-šrrših aspektih itd.
hiu t 86 namreo mogoče tudi ob bra-tiče r knjige ubraniti vtisa, da kar se vSe kulture in umetnosti še zdaleč ni VofjV hstem organskem redu in soz-harn * 0t k* moralo biti. Še vedno se sta ^ kar v vseh družbah dogaja, da kub. al bolj zdaj manj umetnost in pr( .ra.>>služkinji in ne gospe«, kot bi zant lclJivo dostavil Stritar, »bela kri-Canuma<<' k°t je sarkastično pripomnil ar' misleč na tisto (žaljivo) poj-
movanje kulture in umetnosti, ki si to pradavno človekovo dejavnost cinično pripenja v gumbnico »višjih«, menda bistvenih višjih interesov in pomenov.
Ruplova knjiga - v kolikor preletimo strani z že sproženim lastnim izborom - odpira celo vrsto nevralgičnih vprašanj o kulturi in odnosu do te kulture. Na primer konflikt med t.i. množično in elitno kulturo, idejo o kulturi za vse in o kulturi kot poklicu, profe-siji, poslanstvu; dalje razmišljanje o vlogi kulturnika in umetnika v družbi, ali gre za pozicijo zunaj družbe ali gre za pozicijo na robu te iste družbe, ki ji navadno ni do velikih pretresov in (samo)kritik, zakaj zgodovina jasno uči, da se kultura in umetnost bojujeta za resnico, pravico in lepoto, da torej v najžlahtnejšem delu zastavljata vse svoje napore za večnejše, trajnejše, navadno še neuresničene vrednote. V tej točki izpostavlja Rupel zanimivo misel, da tukaj kar logično nastaja kon-
flikt z dnevno politiko, ki zastopa opredeljene (lastne) cilje, medtem ko se umetnost enako posveča zmagovalcem kot premagancem. V sodobnosti se ponavlja konflikt med umetnostjo in politiko v obliki soočanja med ustvarjalcem in birokratom, za katerega je pač vsak novi dan najboljši možni, zaradi česar ne gre pretiravati s tisto kritičnostjo, ki sega predaleč in je ni mogoče preglasiti z ustreznimi korekturami kar v najbližji prihodnosti. Toda dejstvo je, da vedno nastanejo najkvalitetnejši prodori novega in kvalitetnega vedno v konfliktu z obstoječo družbeno resničnostjo, pa čeprav se umetnost še tako drži nemara najširše definicije same sebe, ki ji je Shakespeare rekel »ogledalo«: umetnost je odsev, je preprosto podoba resnice, nič več in nič manj, istočasno pa pravzaprav vse.
Ali je kultura sredstvo ali cilj človeka, to je naslednje veliko vprašanje; če se le da, potem naj bo po načelih veči-
ne tudi sredstvo, zategadelj naj bosta kultura in umetnost ali politično konstruktivna ali pa estetsko in moralno vzgojna, če poenostavljeno naštejemo najmočnejše protismeri, ki se zoperstavljajo izraziti umetnosti bodisi v misli na politične posledice danega izdelka, bodisi v misli na moralno vprašljive osvetlitve, ki niso v prid »mladini«. Ravno v omenjenih konfliktih se kaže umetnik kot »norec« ali »tujec« — o slednjem je tako pretresljivo in ostro govoril ravno Cankar — zakaj, naj bo Prešeren ali Levstik, Gregorčič ali Pregelj in celo Kocbek, vedno se najde kdo, ki se najmočnejšim upodobitvam upira, da bi kasneje prav te in ne prejšnje, splošno uveljavljene in čaščene stvaritve, preživele svoj čas in postale vrednote prihodnjih rodov. Resnica prave kulture in umetnosti je namreč v dejstvu, da sta v idealni obliki docela avtohtoni, notranje osvobojeni, po drugi strani pa
brez želje dobesedno spreminjati svet in vladati v njem; umetnik nima nikoli namena, da bi s svojimi kreacijami vladaFin krojil usode drugih ljudi, želi pa seveda sprejem, odziv na bistvenih notranjih temeljih, ki naj bi po možnosti zavrteli kolesje sveta v lepšo in mirnejšo smer. Beseda še ni ubila nikogar, »pohujšala« je pač tiste, ki so tako ali drugače želeli, in najboljši primer manipulacije z umetnostjo in čisto mislijo je prav gotovo primer nacizma in Nietzscheja oziroma Wagner-ja, ki naj bi bila kar nenadoma tvorca Hitlerjevega norega imperija. Z drugimi besedami: za preproste, neverodostojne prenose idej v stvarnost in usodo sveta skrbijo povsem drugi in drugačni nivoji človekove dejavnosti, ki imajo docela druge in drugačne cilje od kulture in umetnosti. Ravno v tej točki pa se zdi razmišljanje o razmerjih med kulturo in umetnostjo ter splošnimi, širšimi življenjskimi aspekti, večno aktualno in zanimivo — pričujoča knjiga omenjena razmerja zgodovinsko in časovno oživlja in jih ponovno daje v pretres.
JANEZ POVŠE
Nogomet: drevi v Londonu kvalifikacijska tekma za EP
»Plavi« proti favoriziranim Angležem
Kvalifikacije za nogometno EP
Danes bo res živo
LONDON — »Napravili bi usodno napako, ko bi se zaprli v obrambo. Angleži so proti taki taktiki izredno učinkoviti. Predvajati moramo svojo igro, le tako lahko upamo na uspešen izid v tem srečanju.« Tako je dejal pred drevišnjim kvalifikacijskim srečanjem za EP med Anglijo in Jugoslavijo Zlatko Vujovič, ki je v prvi tekmi »plavih« v Splitu proti Turkom dosegel tri zadetke.
Na dlani je, da bo drevišnja tekma za Jugoslovane najtežja v tej skupini. Ko bi Osimovi varovanci iztržili vsaj točko v Londonu, potem bi lahko z velikimi ambicijami gledali na nadaljnji potek v tej skupini. Osim je dokaj ojačil srednjo vrsto in vse kaže, da bo tudi Tuceja zamenjal z enim izmed veznih igralcev (Mlinarič ali Katanec). Gotovo pa je, da bo na igrišču tudi Sliškovič, katerega se v angleškem taboru največ bojijo.
Zvzni selektor Anglije Robson, ki bo 50. vodil angleško izbrano vrsto, se je moral odpovedati B. Rpbsonu in vratarju Shiltonu (oba sta poškodovana).
V angleškem taboru pa so vsi optimistično razpoloženi in o zmagi sploh ne dvomijo.
Anglija bo igrala z naslednjo postavo: Woods, Anderson, Samson, Mab-butt (Wilkins), Butcher, Right, Števen, Lineker, Bertsley, Hoddle, Hodge. Osim pa bo poslal na igrišče tole postavo: Ravnič, Zoran Vujovič, Baljič, Sabanadžovič, Elsner, Hadžibegič, Škoro, Jankovič, Zlatko Vujovič, Sliškovič, Tuce (Mlinarič ali Katanec).
Srečanje se bo pričelo ob 20.45 in ga bo neposredno prenašala tudi TV
Under 21: Jugoslovani povsem zadovoljili
PETERBOROUGH — V sinočnjem kvalifikacijskem srečanju za EP za nogometaše pod 21. letom je Jugoslavija po odlični predstavi igrala neodločeno z Anglijo z 1:1 (1:1). »Plavi« so prvi povedli s Savičevičem (20), za domačine je izenačil Connor (36).
OSTALA IZIDA: Grčija - Madžarska 2:1; ČSSR - Danska 1:1.
Ljubljana. Po koprski TV pa bo posnetek s pričetkom ob 22.10. Sodil bo Avstrijec Vohre.
V tej, 4. skupini bo danes tudi srečanje med Turčijo in Severno Irsko. Krajši posnetek te tekme bo prenašala koprska TV s pričetkom ob 19.45.(nb)
SKUPINA 4
DOSEDANJA IZIDA Anglija - Severna Irska 3:0 Jugoslavija - Turčija 4:0 LESTVICA
Jugoslavija	1	1	0	0	4:0	2
Anglija	1	1	0	0	3:0	2
Sev. Irska	10	0	1	0:3	0
Turčija	10	0	1	0:4	0
PREOSTALI SPORED Danes: Anglija - Jugoslavija in Turčija - S. Irska. 1. 4. 87: S. Irska -Anglija. 29. 4.: S. Irska - Jugoslavija in Turčija - Anglija. 14. 10.: Jugoslavija - S. Irska in Anglija - Turčija. 11. 11.: Jugoslavija - Anglija in S. Irska -Turčija. 16. 12.: Turčija - Jugoslavija.
Kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo prehajajo v živo. Poleg srečanj med Anglijo in Jugoslavijo ter Turčijo in Severno Irsko (skupina 4), o katerih poročamo posebej, bo namreč še vrsta drugih tekem, med katerimi ne manjka izredno zanimivih, saj bo skupno zaposlenih dvanajst ekip, poleg tega pa bodo odigrali še prijateljsko tekmo med Poljsko in Irsko.
V	skupini 1 vlada veliko zanimanje za nastop Španije, finalista zadnjega EP, ki se bo pomerila z Romunijo. Slednja je kar s 4:0 odpravila Avstrijo, vendar kaže, da njeni igralci trenutno niso posebno razpoloženi, vsaj sodeč po nastopih v pokalnih tekmah.
V	skupini 5 se bosta pomerili Grčija in Madžarska in za obe bo izid že odločilnega pomena. Obe sta namreč slabo začeli (Grčija je z 2:1 zgubila na Poljskem, Madžarska pa doma z 1:0 proti Nizozemski).
Nič manj zanimivo ne bo na Češkoslovaškem, kjer bo gostovala dan-
ska enajsterica. Tako eni kot drugi so glavni favoriti skupine 6. Danska se sicer doslej ni najbolje znašla, saj je le s težavo in s skromnim 1:0 premagala Finsko, kateri pa so Čehoslovaki nasuli kar štiri zadetke. Danci bodo nastopili s svojimi najbolj znanimi imeni, začenši z Laudrupom, Elkjaerom, Ber-greenom, Jesperom Olsenom, Lerby-jem ih Arnesenom. Tekma bo v Bratislavi.
V skupini 7 se bosta pomerili Škotska in Luksemburg. Slednji za Škote ne bi smel predstavljati resnejše ovire.
Sampdoria - Milan 20. t. m.
MILAN — Srečanje 9. kola italijanske nogometne A lige med Sampdorio in Milanom, ki so ga v nedeljo prekinili nekaj minut pred iztekom prvega polčasa, ko se je sodnik D'Elia poškodoval, bodo odigrali v četrtek, 20. t. m. Prvotno so izbrali sredo, 19. 11., vendar tega dne igra državna reprezentanca »under 21« proti Švici.
Prijateljska nogometna tekma »under 21«
Danes Italija - Avstrija
Košarka: drevi v 10. kolu prvenstva A-2 lige
Goričani in Tržačani v gosteh
FONTANAFREDDA (Pordenon) -Pod vodstvom novega trenerja Cesa-reja Maldinija bo italijanska nogometna reprezentanca »under 21« z današnjo prijateljsko tekmo proti Avstriji začela nov ciklus (prejšnja postava, ki jo je vodil Vicini, je svojega končala z nesrečnim streljanjem enajstmetrovk v Valladolidu, kjer je v finalu^ evropskega prvenstva zgubila proti Španiji). Maldini je seveda poudaril, da je ekipa povsem obnovljena in da ji manjka mednarodnih izkušenj, zato bo današnja tekma nekakšna generalka pred srečanjem s Švico, ki bo 19. t. m. v Empoliju.
Italija bi morala nastopiti v naslednji postavi (tekma se bo pričela ob 14.30): Lorieri, Susic, Maldini, Zanon-celli, Benedetti, Costacurta, Berti, Onorati, Giunta, Notaristefano, Baldi-eri (rezerve: Gregori, Cucchi, Pioli, Gazžaneo, Lerda).
Avstrijska reprezentanca bo gotovo skušala dati vse od sebe, kot je tudi
povedal njen trener Starek, za katerega bo to poslovilno srečanje. Doslej je namreč poleg reprezentance vodil še neko profesionalno moštvo, vendar je uvidel, da dveh konj ne more jahati in se je odrekel državni vrsti.
Vicini na delu
CARNAGO (Varese) — Pred sobotnim prvim kvalifikacijskim srečanjem evropskega prvenstva proti Švici (skupina 2) vlada v italijanski reprezentanci, ki jo vodi novi trener Vicini, vedro razpoloženje, pa tudi nasploh v italijanskem nogometnem svetu ni čutiti kakšnih posebnih polemičnih not ob njegovih izbirah, kot da bi se vsi z njim strinjali ali kot da je vse zadovoljil. Upajmo, da bo tako tudi naprej. Kaže, da bo Vicini poslal na igrišče naslednjo postavo: Zenga, Bergomi, Cabrini, Bagni, Bonetti, Baresi, Dona-doni, Ancelotti, Altobelli, Dossena, Vi-alli.
Danes bodo v italijanski A-l in A-2 košarkarski ligi igrali 10. kolo.
V A-2 ligi bosta tako goriški Segaf-redo kot tržaški Stefanel igrala v gosteh. Goričani, ki so v nedeljo izgubili v Desiu proti Filantu in s tem izgubili tudi prvo mesto na lestvici, bodo danes gostovali v Veroni, kjer se bodo spoprijeli z moštvom Citrosila, ki je novinec v ligi. Goričani imajo lepo priložnost, da osvojijo novi par točk in se s tem obdržijo pri samem vrhu prvenstvene lestvice.
Gotovo težje bo drevi za Tanjeviče-ve varovance, ki bodo v Desiu igrali kar proti vodilnemu Filantu. V nedeljo je Stefanel z dokajšnjo težavo ugnal skromno moštvo Fleminga iz Porta San Giorgia. Na dlani pa je, da Tržačani nujno potrebujejo prestižno zmago v gosteh, da bi dobili novega samozaupanja in se povzpeli višje na lestvici.
Drevišnji spored (20.30): Filanto -STEFANEL TRST; Citrosil - SEGAF-REDO GORICA; Corsa Tris - Benet-
ton, Fleming - Viola; Fabriano - Anna-bella; Jollycolombani - Alfa Sprint; Pepper - Facar; Spondilatte - Liberti. A-1 liga: v Vidmu Fantoni - Giomo
V središču pozornosti naših ljubiteljev košarke bo v A-l ligi nedvomno tekma v Vidmu med domačim Fanto-nijem in beneškim Giomom. Obe ekipi se na vse kriplje borita za obstanek v ligi.
Drevišnji spored (20.30): Mobilgirgi - Boston; Berloni - Arexons; Divarese -Hamby; Scavolini - Dietor,- Cantine Riunite - Bancoroma; Allibert - Tracer; Yoga - Ocean; Fantoni - Giomo.
Naj omenimo, da bo Bancoroma svoje domače srečanje proti Giomu 23. t. m. igrala v Perugii.
Jadranje: včeraj poraz italijanskih posadk
SYDNEY — V včerajšnji regati America s Cup sta tako Italia kot Az-
zurra izgubili dvoboj z jadrnicama Eagle oz. French Kiss.
Lestvica: New Zealand 56 točk; America TI 51; Starš and Stripes 41; White Crusader 38; French Kiss 35; USA 33; Italia 27; Eagle 24; Canada II 21; Heart of America 13; Azzurra 6; Challenge of France 2.
Tenis: Navratilovi turnir v VVorcesterju
WORCESTER — Martina Navratilova je osvojila mednarodni teniški turnir v VVorcesterju. V finalu je premagala Čehoslovakinjo Hano Mandli-kovo s 6:2, 6:2.
Avtomobilizem: Barnard in Berger v Maranellu
MARANELLO — Včeraj so v Maranellu predstavili novega tehničnega direktorja, Angleža Barnarda in avstrijskega pilota Gerharda Bergerja. Na tiskovni konferenci pa ni bilo Enza Ferrarija.
IIIIB
lii
i
Zadovoljen sem z rezultatom
Jadranje: prihodnje leto v Portorožu
Prva regata Grand Prix
Kljub temu da smo izgubili tekmo proti favorizirani ekipi Coc-caglia, sem zadovoljen z rezultatom, saj smo tokrat premagali Roy iz Milana s 4:2 (prva tekma 4:2 za Roy). Igra naših se je za nianso izboljšala, predvsem razmišljanje o igri (izvajanje servisa in nadaljnji razvoj). Največje zadovoljstvo nam je pripravila Damjana Sedmak, ki je že na prvih tekmah dokazala, da hitro napreduje in je sposobna premagati tudi igralke, ki so bile lansko sezono zanjo nepremagljive. Tako je na tekmi proti Milanu izpolnila moja pričakovanja in prvič v svoji karieri premagala zelo neugodno Bevilacguo. Kljub temu pa se še precej niha v igri ter po seriji uspešnih točk izgubi ritem. Tudi Sonja Milič je igrala zelo dobro, vendar pa bo potrebno popraviti še forhand, spin in stopanje spina. Jasna Bernardič je suvereno premagala svoje nasprotnice, ter ponov-
no dokazala, da je najboljša igralka v Italiji. Pri tem pa je treba povedati, da jo nekatere igralke že tako dobro poznajo, da mora igrati zelo oprezno, če jih hoče premagati.
Menim, da naše možnosti, da ujamemo Coccaglio, niso nerealne (zaostanek šestih točk). Z vsako ekipo se srečamo še šestkrat. Situacija nam torej narekuje, da bo treba nastopati s popolno ekipo, saj smo bili tokrat brez Doljakove. Ta igralka je že na pokalu Krasa dokazala, da v Italiji ni igralke, ki bi je ne mogla premagati. Ze sedaj se zavedamo, da bomo na naslednji tekmi imeli težave glede sestave ekipe, kljub temu da smo glede igralskega kadra na boljšem kot druge ekipe, saj imajo samo tri igralke, medtem ko razpolagamo mi s štirimi. Če uspemo prebroditi te težave in odigrati vse tekme z najmočnejšo postavo, si lahko še vedno nadejamo, da ujamemo Coccaglio.
Če pogledamo na prvenstvo s širšega zornega kota, je treba predvsem ugotoviti, da gledalcev praktično ni. Sistem, po katerem se letos igra, odbi-
ja gledalce, in je tako odpadla še tista skromna publika, ki je sledila nekaterim tekmam.
Še zadnja misel, ki ni prav nič spodbudna za kvaliteto namiznega tenisa in njegov razvoj: za ekipo Bočna je tudi tokrat nastopala 54-letna Santifallerjeva, ki je presenetljivo premagala Arrisijevo - evropsko na-raščajniško podprvakinjo - z 2:1. To pomeni pravo antipropagando sploh za namizni tenis. Klubi ne razmišljajo o svoji bodočnosti, o mladih igralkah, ki bi zamenjale starejše. Kvalitetne razlike med ekipami skoraj ni, obstaja pa ena bistvena razlika med ostalimi ekipami in našo. Mi imamo veliko mladih igralk, ki že trkajo na vrata prve ekipe, tako da društva, ki razpolaga samo s tremi igralkami, so obsojena na propad. Kot primer naj velja podatek, da naša B ekipa, v kateri igrajo večinoma mladinke, vodi na lestvici B lige. Če bomo nadaljevali s takim načinom dela, se nam ni treba bati za bodočnost. Do naslednjega gostovanja, ki bo 29. novembra v Milanu, pa nas čaka intenzivno delo.
Portoroški zaliv bo prihodnje leto prizorišče prve jadralne regate Grand Prix Sailing 1987, to je nekakšne formule 1 na morju, ki jo bodo izvedli prvič v Evropi. Gre za tekmovanje profesionalcev z jadrnicami dolžine 6 m, ki dosežejo ob normalnem vetru hitrost do 60 km na uro, ki ga poznajo v Avstraliji že dobrih 70 let, izredno popularno pa je tudi v Novi Zelandiji. To bo prav gotovo velika obogatitev ponudbe portoroškega turizma, saj poteka tekmovanje v štirikotniku dokaj blizu obale. Visoke so tudi nagrade, saj tako prejme zmagovalec dirke 150 tisoč avstralskih dolarjev.
Soorganizatorji prireditve OKTPS jahtni klub in marina Portorož so že imenovali organizacijski odbor, ki ga vodi Tatjana Kosovel in prve priprave so že stekle.
Podelili posebna priznanja
V portoroškem hotelu Slovenija so se zbrali člani avto moto društva Finko Tomažič iz Pirana na skupščini, ki je imela svečano obeležje. Potem ko je predsednik športne komisije Boris Po-
žar orisal uspehe portoroških kartistov v zadnjih osmih letih — leta 1978 so v Portorožu izvedli prvo dirko, leta 1982 so dobili lastni kartodrom v Luciji in leta 1984 so osvojili prvi ekipni državni naslov, ki so mu lani in letos dodali še dva ter letos še tri posamične naslove državnih prvakov — so članom ekipe državnih prvakov podelili posebna priznanja, plakete, ki so jih prejeli: Sandi Čeligo, Igor Mošinek, Dean Kolman, Sergej Fikfak, Vater Poropat, Toni Božič, Dario Karbončič, Danilo Marion, Matjaž Demojzes, Aleš Gri-žon, Luka Grbec, Ivan Zobin, Patrick Ipavec.	(J. Kreft)
SP v dviganju uteži: premoč Bolgarov
SOFIJA — Nadaljuje se premoč Bolgarov na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži.
Po zlatih kolajnah v prvih dveh dneh je domača reprezentanca osvojila še eno zlato odličje z Mihajlom Petrovem v kategoriji do 67,5 kg.
Namizni tenis: v ženski B ligi trije uspehi naših ekip
POLISPORTIVA ADRIATICA -DOM	2:5
Santini - Lutman 2:0 (17, 20); Negri-olli - Fabbro 1:2 (-19, 20, 16); Sagripanti - Vodopivec 0:2 (8, 15); Negriolli - Lutman 2:0 (21, 14); Santini - Vodopivec 1:2 (13, -17, 10); Sagripanti - Fabbro 0:2 (17, 11); Negriolli - Vodopivec 0:2 (13, 13).
Na letošnjem najdaljšem gostovanju so domovke dosegle drugo zmago in ohranile nepremagljivost. Srečanje v Portu SanfElpidio se sicer ni začelo najbolje, saj je Lutmanova izgubila proti najboljši domačinki Santinijevi. Tudi v naslednji tekmi je že kazalo, da bodo domače igralke boljše, a v ključnih trenutkih je Fabbrova stisnila zobe in osvojila predragoceno zmago, ki je vlila našim igralkam več poguma in samozavesti, tako da so brez večjih težav slavile končno zmago. (MAL)
KRAS GLOBTRADE A -
GRANDI MOTORI TRST	5:4
Purič - Cappelletti 1:2 (12:21, 21:16, 22:24); Škrk - Calin 0:2 (17:21, 17:21); Ukmar - Sacco 1:2 (15:21, 21:12, 20:22);
Purič - Calin 1:2 (17:21, 21:17, 15:21); Ukmar - Cappelletti 2:0 (21:12, 21:16); Škrk - Sacco 2:1 (21:19, 13:21, 28:26); Ukmar - Calin 2:0 (21:19, 21:14); Purič -Sacco 2:0 (21:19, 21:13); Škrk - Cappelletti 2:1 (22:24, 21:14, 21:15).
V nedeljo so Krasova dekleta pripravila res prvovrstno presenečenje, saj so si privoščila zmago nad, vsaj na papirju objektivno močnejšimGrandi Motori, v vrstah katerega nastopajo drugokategornica Sacco (kot Ukmarjeva zaseda 25. mesto) ter solidni tretje-kategornici Calinova in Cappellettije-va (7. oz. 20. mesto). Kazalo je, da se bodo napovedi uresničile, saj so vsa prva štiri srečanja pripadla Tržačankam, a ne zaradi njihove premoči, temveč zato, ker so domačinke bile zelo napete. Z nasmejanih obrazov tržaških deklet pri stanju 4:1 v njihovo korist je izžarevalo veselje, da je srečanje že odločeno, a tedaj se je začela neustavljiva zmagovita pot krasovk, ki so kljub nezanesljivemu sodniku ostale mirne in že izgubljeno srečanje preobrnile v lastno korist.
KRAS GLOBTRADE B -
BORG O TRENTO VR 5:0 (b.b.)
Druga postava Krasa bi morala sprejeti v goste šibko ekipo iz Verone, vendar je namiznoteniška zveza poslala Krasu brzojavko, iz katere je razvidno, da so se Verončanke odrekle nadaljevanju letošnjega drugoligaškega prvenstva.
MOŠKA C LIGA
BASSO PIAVE SAN DONA -KRAS GLOBTRADE	1:5
Carnio - Bole 0:2 (11:21, 13:21); Gran-zotto - Colja 2:0 (21:15, 21:9); Fachin -Štoka 0:2 (16:21, 18:21); Granzotto -Bole 1:2 (21:11, 15:21, 18:21); Carnio -Štoka 0:2 (16:21, 15:21); Fachin - Colja 1:2 (13:21, 21:15, 19:21).-
Bole, Štoka in Colja so se iz San Donaja nepričakovano vrnili z zlata vrednima točkama v boju za obstanek. Napovedovali smo izredno težko nalogo krasovcev, saj so bili domačini, ki so lani izpadli iz B lige, še nepremagani na vrhu lestvice. Ključ Krasove zmage pa lahko najdemo v odsotnosti
nasprotnikovega najboljšega igralca, poškodovanega Inchiostrija, ki spada med boljše tretjekategornike v državi. Domačo ekipo sestavljajo starejši, pretežno obrambni igralci, proti katerim so se krasovci dobro znašli.
________MOŠKA D-2 liga__________
KRAS GLOBTRADE -FINCANTIERI B TRŽIČ	2:5
Ukmar - Cortese 0:2 (6:21, 8:21); Milič - R. Donda 2:0 (21:13, 21:17); Doljak - Crasso 1:2 (21:16, 13:21, 17:21); Milič -Cortese 0:2 (16:21, 12:21); Ukmar -Crasso 0:2 (16:21, 14:21); Doljak - R. Donda 2:0 (22:10, 21:11); Milič - Crasso 1:2 (21:19, 19:21, 18:21).
Dobro so se odrezali tudi Krasovi naraščajniki, čeprav je bil tržiški Fin-cantieri B zanje premočan nasprotnik. Ekipo sestavljajo v glavnem starejši in zelo izkušeni igralci, saj je Crasso še do lanskega leta z Italcantierijem nastopal v C ligi. Najboljši vtis je tokrat zapustil Igor Milič.	(Z. S.)
TEHNIČNI ODBOR MEBLA obvešča, da bo v torek, 18. t. m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini seja pooblaščenih predstavnikov društev, ki sestavljajo žensko združeno odbojkarsko ekipo. Ker je predvidena obravnava nekaterih perečih problemov, odbor prosi za polnoštevilno prisotnost.
TENIŠKI ODSEK GAJE priredi v petek, 21. t. m., ob 20. uri v restavraciji Furlan letno društveno večerjo za člane in prijatelje. Prijave po tel. štev. 814322 (Čorbo) do 19. t. m.
PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v skupini plavalne šole, namenjene otrokom neplavalcem-Informacije po tel. 823293.
JK ČUPA
vabi člane, tečajnike in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v soboto, 15. t. m. Prijave pri trgovini Malalan, tel. 040/213957.
Lokostrelci v Coneglianu
V. Lutman prva
V Coneglianu je bilo v nedeljo lokostrelsko tekmovanje (indoor 25), na katerem je nastopilo več kot 100 tekmovalcev. Prireditve, ki je veljala za koledar državnih tekem, so se udeležili tudi nekateri najboljši italijanski lokostrelci, med temi tudi nekateri državni prvaki. Nastopili so tudi predstavniki Našega prapora, ki so z Vesno Lutman (začetnice) ponovno segli Po prvem mestu. Dobro pa so se odre-zali tudi ostali predstavniki slovenskega društva. Škoda, da sta tokrat slabo ciljala brata Coceani, saj bi drugače Naš prapor tudi ekipno dosegel dobro uvrstitev.
Preseneča drugo mesto debitantke Zdenke Ferlat med začetnicami. V tej kategoriji je nastopila tudi Elizabeta Tomšič. Med dečki je Boris Lutman zasedel 2. mesto; nekoliko slabše pa se je uvrstil Ivan Zotti.
Občni zbor A D Bor Infordata
Bodočnost je svetla
V soboto je bil v Borovem športnem centru redni občni zbor Atletskega društva Bor Infordata, na katerem je odbor številnim prisotnim članom podal poročilo o svojem delovanju. Iz poročila predsednika Petra Zupana je izhajalo, da društvo v preteklem obdobju sicer ni doseglo vrhunskih rezultatov, kjub temu pa pomeni njegovo delovanje korak naprej, ker je svojo aktivnost razvijalo ha novih osnovah, predvsem s poudarkom na najmlajših, kar je že obrodilo prve vidne in razveseljive rezultate. Glede na velik dotok mladih in zelo obetavnih atletov je bodočnost tega našega edinega zamejskega atletskega društva vsekakor svetla in bo prav v tej luči tudi proslavilo 25-letnico svojega obstoja.
Na vrsti so bile tudi volitve novih vodilnih organov, ki so dale te rezultate.
Izvršni odbor: Devan Cesar, Ticijana Natural, Pavel Mahorčič, Anica Ober-dan, Mirko Škabar, Peter Zupan in Neva Kozlovič.
Združenje staršev: Pavel Bevčar, Alenka Race in Joško Baša.
Mladinski odbor: Martina Gerlani, Borut Race, Varka Kozlovič, Alan Ober-dan, Analiza Bevčar in Marjan Guštinčič.
Nadzorni odbor: Pavel Kozlovič, Emil Sedmak in Mira Kermec.
Po občnem zboru so se člani zadržali v prijetni družbi ob prigrizku, ki so ga pripravile članice društva in so si neformalno izmenjali še marsikatero koristno misel o razvoju in možnostih naše atletike, (boj)
Odbojka: v ženskem prvenstvu under 18
Po prvem delu slogašice v vodstvu
TE VOLPI - SLOGA SKLAD M. ČUK
0:3	(6:15, 4:15, 3:15)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Dr-novšček, Kokoravec, Križmančič, Lu-Pinc, Maver, Milkovič, Miot, Morpur-9o, Sosič, Susič, Vidali.
Končal se je prvi del prvenstva. V tem zadsnjem kolu je Sloga Sklad Klitja Čuk še potrdila svojo vlggo nespornega favorita za osvojitev pokrajinskega naslova prvaka in je skrom-
nega nasprotnika premagala po 40 minutah igre.
BOR - VIRTUS 3:0 (.15:9, 15:2, 15:8)
BOR: Foraus, D Ambrogio, Knez, Vidali, Vitez, Viler, Del Piero, Superina, Bandelj, Grbec.
Čeprav z igro niso zadovoljile, so borovke brez težav odpravile žilave igralke Virtusa. Nasprotnik je s svojo zagrizenostjo dovoljeval borovkam, da
poskušajo z raznimi kombinacijami, a zaradi velike nenatančnosti in raztres-nosti ni »plavim« uspelo pokazati nobene posebne akcije. V zadnjem nizu je na igrišče stopila postava under 16, ki ni bila nič slabša od standartne še-sterke.
OMA ARMES - SOKOL	3:1
LESTVICA: Sloga 10, Bor 8, OMA Armes 6, Virtus in Sokol 2, Le Volpi 0.
UNDER 18 MOŠKI
BOR - VECCHIA PALLAVOLO 3:1
(15:12, 15:8, 1:15, 15:6)
BOR: D. in E. Starc, Jercog, Marega, Clemente, Hmeljak, Sedmak, Gombač, Balbi,
Borovci so po dveh porazih zopet prišli do zmage. Šibkejša Vecchia Pal-lavolo jim je v prvih dveh nizih nudila soliden odpor, tretjega pa je celo gladko zmagala, ker je med borovci zavladala zmeda. V četrtem nizu pa so »plavi« suvereno uveljavili svojo premoč.
LESTVICA: Sloga 10, Inter 1904 8, Bor 4, Vecchia Pallavolo, CUS in Prevenire 2, Rozzol 0.
Na sliki: z moškega derbija med Slogo in Borom.
Košarka: v prvem kolu prvenstva kadetov
Kontovelcem derbi s Sokolom
SOKOL - KONTOVEL ELECTRONIC
SHOP	55:109 (33:50)
SOKOL: Tinta, Gerli, Šuligoj 2, Saksida 1 (1:2), Škrk 10, Stanissa 8 (2:2), Paulina 23 (7:13), Pizziga 2 (0:1), Bogateč, Sosič 9 (2:5).
KONTOVEL: Cingerla 12 (0:1), Kocman 12 (2:2), Rupel 2, Sterni 6, Stanissa 4, Gruden 12, P. Sterni 36, Bogateč 5, Dolhar 16, Birsa 4.
V prvi prvenstveni tekmi je v slovenskem derbiju Sokol visoko izgubil proti izkušenemu Kontovelu. Domačini so se upirali do polovice prvega polčasa, potem pa so se Okretičev! varovanci razigrali, da je bila razlika na koncu prvega polčasa 17 točk. V drugem polčasu so sokolovci popolnoma popustili. Kontovelovi igralci so z vseh strani polnili Sokolov koš. Med domačimi se je izkazal Paulina, ki se je lepo odrezal tako v obrambi kot v napadu. Pri Kontovelcih pa se je izkazal Sterni, ki je bil neustavljiv za domačine in je dosegel kar 36 točk. V prvih minutah drugega polčasa je bil izključen Sokolov trener Andrej Pupis.
(L. L)
BOR ADRIAIMPEX -
FERROVIARIO B 84:29 (40:16)
BOR ADRIAIMPEK: Lippolis 14 (0:1), Cecco 4, Turk 2, Krasna 4, Škerk 20 (2:6), Pertot 10 (4:5), Race 5, Cupin 2, Bajc 10 (0:2), Smotlak 13 (3:4).
TRI TOČKE: Race
Borovi kadeti so uspešno opravili svoj krstni nastop v prvenstvu in to proti drugi postavi Ferroviaria. Takoj je treba povedati, da so bili nasprotniki prešibki in da ni bila zmaga naših nikoli v dvomu. Verjetno bo bolj zanimivo v naslednjem kolu, ko se bodo borovci spoprijeli s Sokolom. (L. F.)
________NARAŠČAJNIKI__________
BOR ADRIAIMPEX -
STELLA AZZURRA 98:64 (45:17)
BOR: Prelec 14, Danieli 10, Berdon 9 (1:1), Arena 16, Šterni 13 (3:3), Preši, Bajc 9 (1:2), Legiša, Debeljuh 9 (1:3), Pavlica 18.
Čeprav so nastopili brez Ažmana in Oberdana, so Borovi naraščajniki visoko premagali Stello Azzurro, ki je prav gotovo najšibkejša ekipa prvenstva. Tako so vsi igralci imeli možnost, da se razigrajo, še zlasti Borova »dečka« Pavlica in Debeljuh, ki sta bila za nasprotnike neustavljiva.
(Luka Furlan)
LESTVICA: Bor Adriaimpex 8, Don Bosco in SGT 6, Stefanel in Lea-sest 4, Ricreatori in Libertas 2, Stella Azzurra in Inter 1904 0.
_________PROPAGANDA_____________
DON BOSCO - BOR 73:40 (42:17)
BOR: Korošec, Possega 13 (1:8), Bajc 4, Baitz 1 (1:2), Brus 2 (2:2), Tomšič 6 (2:2), Vodopivec 10 (0:1), Filipčič (0:2), Turk 2 (0:2), Žiberna 2, Križmančič.
Borovci so bili v nedeljo prvič poraženi. Tekma je bila enosmerna, saj so domačini zaradi dobre in agresivne obrambe omejili »plave« že na začetku ter tako prešli v vodstvo že prvi četrtini z 12 točkami prednosti (20:8). (M. J.)
LIBERTAS - BREG	47:29
BREG: Tul 8, Salvi 8, Punis 7, Virno 2, Samec 2, Novak 2, Corbatti, Iskra, Vodopivec, Švara.
Na sliki: posnetek s kadetskega derbija v Nabrežini.
UNDER 18
SKUPINA H
PERCOTO - KRAS	3:1 (3:0)
STRELEC ZA KRAS: Alan Škabar v m. min.
KRAS: Kočevar, Kavalič (Sedmak), Teban, Černe, D. Ferluga (Kalc), Leo-9e' A. Škabar, Švab, Suc, Žagar in Škrk.
Kras je proti močnemu nasprotniku ^ačel slabo, saj je prejel vse tri zadet-k0 v prvih 25 minutah. V drugi polovi-C1 prvega polčasa so domačini seveda ^nkoliko popustili, v drugem delu sre-canja pa krasovci niso igrali podreje-J16 vloge. Ustvarili so si številne pri-j°žnosti, eno so tudi uspešno izkoristi-jj- Igrali so celo nekoliko boljše od Furlanov. Slednji so v glavnem branili Priborjeno prednost. (R. B.)
SKUPINA I
“REG - OPICINA	0:3 (0:2)
BREG: Kotar, Hervat, De Frances-cni, Bevk, Štržaj, Tamaro, Jerman, Ko-p611, Olenik, Švara, (Petronio, Slavec, °neta, Sancin, Rosso).
. Brežani tokrat res niso imeli sreče jr) izid je vsekakor prehuda kazen, saj Dl za prikazano igro in požrtvovalnost zaslužili več. Začetek je dobro obetal, ^Jvso gostitelji odločno stopili na ig-lsče. Igra je bila dopadljiva in Breža-111 so stalno napadali. Pred zaključkom Prvega polčasa pa jim je sreča obrnila rbet in gostje so dvakrat nepričako-ano zatresli mrežo nemočnega Kotar-n V.nadaljevanju Breg ni popustil, a Picina je prišla do tretjega zadetka s Pomočjo 11-metrovke. Brežani so nato grešili 11-metrovko in strel Švare je , ija vratnica. (Diego)
LESTVICA: Edile 12, S. Sergio 10, nnziana, Roianese in Opicina 7, S “JVP'3- Chiarbola in S. Andrea 6, • Vito, S. Luigi in Campanelle 5, °ntebello in Costalunga 3, Breg 2.
.. .. NARAŠČAJNIKI______________
RRIMORJE . ČAMPI ELISI 1:1 (1:0)
sar t-jKlORJE: Blason, Prinčival, Me-Kagar, Tence, Prasselli, Frasinelli rissani), Gruden, Zorzut (Ligozzi),
RaaSettig' stefančif' ...^ooče-rumenim ni uspelo premagati
.dnjeuvrščeno ekipo Čampi Elisi. n Letno so naši preveč podcenjevali t-.r Protnika. V prvih petnajstih minu-so napadali in dosegli tudi gol, ki q0 }e Prišel po veliki napaki vratarja čili-' 9°^u 50 se Prosečani odpo-nr f ln g° konca polčasa so Tržačani diskali. Imeli so nekaj dobrih prilož-
Brežani blizu polne bere
nosti, ki so pokazale šibkost Primorja na visokih žogah. Gostje so tudi v drugem polčasu igrali zelo zagrizeno, a naši so igrali bolje. Na sredini igrišča je Žagar dobro delil podaje, prej To-masettig, nato Stefančič pa nista zatresla mreže. Gostje so proti koncu izenačili po negotovosti vratarja in obrambe, že spet po visokem predlož-ku. (M. Š.)
LESTVICA: Muggesana 17, Forti-tudo 15, Portuale 13, Montebello in CGS 11, Zaule in S. Luigi 10, Giariz-zole 9, Costalunga 8, Olimpia, Juni-or in Campanelle 7, Domio in S. Andrea 6, Opicina in Primorje 4, Čampi Elisi 1, Don Bosco 0.
__________NAJMLAJŠI_____________
BREG - GIARIZZOLE	4:0 (2:0)
STRELCI ZA BREG: R. Gombač, P. Dazzara (2) in M. Gombač.
BREG: Giglifano, Ota, Strain, Buzzi, Švab, C. Dazzara, Mauri, R. Gombač, M. Gombač, P. Dazzara, Švara.
Bregovi najmlajši res presenečajo, saj glede na starost predvajajo zrel in dovršen nogomet. V nedeljskem kolu so gladko premagali povprečne Gia-rizzole. Plavi so brez težav pripravili dosti priložnosti za gol. V prvem polčasu so najprej povedli z Ravlom Gombačem, ki je preigral vso obrambo in zadel. Po 11-metrovki je podvojil Dazzara, ki je po odmoru po lepi skupinski akciji še tretjič premagal nasprotnikovega vratarja. Žadji zadetek je dosegel Mitja Gombač, ki je prestregel slabo odbito žogo. Nasprotniki se niso znali sprijazniti s porazom in so z običajnimi nesramnimi frazami zmerjali naše igralce, ki pa provokacijam niso nasedli in dokazali svojo zrelost tudi v obnašanju. (R. G.)
PRIMORJE - ČAMPI ELISI 0:4 (0:2)
PRIMORJE: Fiodor Spadoni (Franza), Osi, De Carli, Lukša, Mirjam Trampuž, Škabar, Zacchigna, Štoka, Patrick Spadoni (Savi), Moreno Trampuš, Riolino.
Naši so se nasprotniku upirali le na sredini igrišča. Gostje so pokazali dobro igro, v napadu pa so imeli precej prostora. Prvi gol so dosegli s strelom s kakih 15 metrov, ki pa bi ga vratar lahko zaustavil. Drugi gol so gostje dosegli s strelom z glavo po kotu.
V drugem polčasu se igra ni spremenila. Gola so Tržačani dosegli spet z glavo. Naj omenimo še lepo akcijo Trampuša, ki je spretno preigral nekaj branilcev, njegovega strela vratar ni zadržal, Spadoni je zato zopet streljal, a do gola ni prišlo. Do konca tekme so naši imeli pobudo, vse pa je bilo zaman. (M. Š.)
LESTVICA: S. Sergio 15, Olimpia 14, Montebello 12, S. Giovanni, CGS in Zaule 11, Portuale in Breg 10, For-titudo 9, Triestina, Čampi Elisi in Don Bosco 8, S. Luigi 7, Giarizzole 6, S. Vito in Primorje 2, S. Andrea in Opicina 0.
ZAČETNIKI SKUPINA A
CAMPANELLE - BREG 0:4 (0:3)
STRELCA ZA BREG: Bandi (2) in Verše (2)
BREG: Rapotec, Bajec, Kalc (Čuk), Mondo, Poretti, Lavrica, Bandi, Punis (Kermac), Vrše, Sancin, Grilanc, Ar-genti.
Bregovi začetniki so po pričakovanju premagali šibke Campanelle. Igrali so hitro in pokazali dobro tehnično pripravljenost, brez nihanj. Prvi polčas se je odvijal v znamenju premoči Brežanov, ki so kar trikrat zatresli nasprotnikovo mrežo.
V drugem polčasu je trener Punis izkoristil terensko premoč in poslal na igrišče še Čuka in Kermaca, ki sta se dobro vključila v igro. Za četrti zadetek je poskrbel Vrše, pohvalo pa zaslužijo vsi. (R. G.)
PRIMORJE - COSTALUNGA
0:2 (0:1)
PRIMORJE: Ciacchi (Franza), Osi, Doglia, Štolfa, Trampuš, Zacchigna, Vodopivec, Kante, Digovich, Sardoč, Husu (Gherbassi).
Ekipi sta si bili enakovredni. Močni Tržačani so pogosto napadali, rdeče-rumeni pa so igrali v protinapu s hitrim Vodopivcem. Gostje so dosegli prvi zadetek po negotovosti obrambe, da je napadalec gostov lahko prosto streljal v vrata. Akcije naših so slonele predvsem na hitrosti, zaradi tega pa niso bile podaje vedno točne. Proti taktično boljšemu nasprotniku so se rdeče-rumeni branili s težavo in tudi drugi gol je prišel po nepazljivosti
branilca. Proti močnemu nasprotniku so se vsekakor naši še kar izkazali.
LESTVICA: Costalunga 12, Fani Olimpia 11, Chiarbola 10, S. Luigi in Breg 8, Primorje 7, CGS 5, Campanelle, Portuale in Altura 0.
MLADOST - FOSSALON 3:1 (1:1)
STRELCA ZA MLADOST: Marino Petean (2) in Marko Devetak.
MLADOST: Ferfolja, Narduzzi (Marko Petejan), Gergolet, Marušič, Peršo-Ija, Dario, P. Gergolet (A. Ferfolja), Kobal (A. Devetak), M. Devetak, Petean, Zampar. S. in D. Ferfolja.
Združena ekipa začetnikov dober-dobske Mladosti je proti solidni ekipi iz Fossalona izbojevala pomembno zmago. Ferfoljevi varovanci so že od vsega začetka igrali odločno in takoj povedli. Tudi po izenačenju so Kraševci prikazali dopadljivo igro in v drugem polčasu z Marinom Peteanom dvakrat zatresli mrežo gostov.(M. P.)
___________CICIBANI_____________
SKUPINA A
SAN LUIGI B - PRIMORJE	0:0
PRIMORJE: Sandri, Guštin, Purič (Emili-Braini), Sardoč, Nadlišek, Širca, Kuk (Rebula).
Tekma je bila precej zanimiva. Napadali so eni in drugi. Rdeče-rumeni so pripravili veliko nevarnih akcij. Tudi domačini bi lahko večkrat dosegli zadetek. Končni rezultat je sicer pravilen, čeprav je sodnik večkrat sodil v korist gostiteljev. Tokrat je bila sigurnejša obramba in vratar, tako da jim je uspelo do konca obdržati rezultat.
LESTVICA: Soncini 16, Ponziana 13, Fani Olimpia 12, Chiarbola 11, Opicina 8, S. Luigi in Primorje 7, Costalunga in Montebello 6, Zaule in Servola 5, Fortitudo 0.
« SKUPINA B
BREG - PONZIANA	1:0 (0:0)
STRELEC: Kermac
BREG: Argenti, Corbatti, Rapotec, A. Paoletti, Grbec, P. Paoletti, Kermac (Sancin, Čuk).
Mali Bregovi cicibani res presenečajo. Pred številnimi navijači so Dolin-čani s požrtvovalno igro premagali Ponziano. Plavi so stalno napadali in v
drugem polčasu tudi povedli s Kerma-cem, ki je v mrežo poslal žogo po prostem strelu Grbca. Pohvalo zaslužijo vsi igralci. (R. G.)
ZARJA B - ESPERIA	1:0 (1:0)
STRELEC: Jurinčič
ZARJA: M. in L. Urdih. D. in K. Pus-sini, Tence, Grgič, Lipovec, Jurinčič, Sancin, Ban, Bizjak, Rupini.
S prepričljivo igro je Zarji uspelo premagati tudi močno moštvo Esperie, ki je prišlo v Bazovico s trdnim namenom, da odnese vsaj točko. To bi mu tudi uspelo, če ne bi Jurinčič v prvem polčasu zatresel mreže in bi Zarjin vratar Urdih ne ubranil 7-metrovke. Vsekakor pa je treba omeniti, da je Zarjina zmaga povsem zaslužena, saj je bila naša ekipa boljša od nasprotnika v vseh elementih igre in je znala tudi redke kritične trenutke vselej uspešno premostiti. (M. Ž.)
LESTVICA: Giarizzole 16, S. Luigi 14, Chiarbola 12, Fortitudo 11, Soncini 10, Zarja 9, Esperia in Altura 6, Ponziana in Breg 4, Zaule 2, Campanelle 0.
SKUPINA C
ZARJA A - SAN GIOVANNI
0:7 (0:1)
ZARJA: Bellafontana, Družina, Devan in Danjel Grgič, Granzotto, Metlika, Marc, Križmančič, Doljak, Kočevar, Possega, Ražem.
Vse je kazalo, da bo šlo zarjanom tokrat boljše kot v preteklih nastopih. Začeli so zbrano, tako da se je prvi polčas zaključil s pičlim vodstvom gostov z 1:0. V drugem polčasu pa so Bazovci povsem popustili in nasprotniku ni bilo težko ustvarjati nevarnih akcij, ki so bile večkrat nagrajene z golom. Tudi domačini so pripravili nekaj zrelih priložnosti in bi z malo več sreče lahko tudi prišli do zadetka.
(M. Ž.)
LESTVICA: Fulgor 16, Inter S. Sergio in Fani Olimpia 13, S. Giovanni 11, Portuale 10, Supercaffe 9, S. Andrea in CGS 7, Domio 5, Zarja 3, Muggesana 2, S. Vito 0.
PIERIS - MLADOST	0:0
MLADOST: Zanier, Pahor, Gergolet, Lavrenčič, A. Gergolet, Scarpa, Peric (Lorenzut), P. Pahor, Frandolič, Ferle-tič, D. Gergolet in Gorian.
Mladi doberdobski igralci so v Pie-risu igrali neodločeno in s tem dokazali, da sodijo med boljše ekipe prvenstva. Tokrat je treba pohvaliti predvsem obrambno vrsto Kraševcev, kjer sta se izkazala Lavrenčič in Aljoša Gergolet. (M. P.)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT*- DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST i, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
12. novembra 1986
Pričevanje Spadolinija in Rognonija v okviru »maksipročesa«
Dalla Chiesa ni prejel pomoči zaradi nasprotovanja prefektov?
sprotovali drugi prefekti, kot ministrovo omembo »administrativnih in birokratskih odporov« tolmačijo zastopniki zasebne stranke. Pokojni general naj bi bil torej samo nekakšen super-vizpr terminalov (s podatki o mafijcih) raznih kvestur. Spadolini je poudaril, da ima mafija svoje tipalke takorekoč v vseh političnih strankah in to je ponovil kasneje tudi Rognoni, ne eden he drug pa nista nikogar poimensko imenovala, kar je navdalo odvetnike z razumljivim razočaranjem.
Na sliki: Spadolini pred sodno palačo. (Telefoto AP)
RIM — V okviru palermskega mak-siprocesa so sodniki včeraj zaslišali za zaprtimi vrati na kasacijskem sodišču v Rimu Spadolinija in Rognonija. Govor je bil o tem, zakaj niso generalu Albertu Dalla Chiesi dali pomoči, ki jo je zahteval, da bi učinkoviteje nastopil proti mafiji. Spadolini je bil takrat predsednik vlade, Rognoni pa notranji minister.
Spadolini je izjavil, da general ni prejel širših pooblastil, ki jih je zahteval, zaradi »administrativnih in birokratskih odporov«; tem naj bi botrovala boj zoper terorizem in vladna kriza poleti 1982. Imenovanju Dalla Chiese za palermskega prefekta naj bi na-
Sodnikova solidarnost z roparjem
LONDON Johna Halseya so obsodili, ker je oropal v nekem sumljivem londonskem nočnem baru dve natakarici v toplesu. »Roke kvišku in dajta mi 112 funtov,« je zasikal mladenič osuplima in pol nagima dekletoma. Ko sta mu izročili denar, je odvrgel pištoli, ki sta bili med drugim le igrači, in pobegnil. Eden od goril lokala ga je takoj prestregel in izročil policiji.
Na sodišču je povedal, da sta ga dekleti pred dnevi zvabili v lokal z lažnimi obljubami, naročili šampanjec, ki ga je veljal 112 funtov in se mu, potem ko je ostal brez denarja, rogali. Z ropom je samo hotel nazaj svoj denar. Sodnik ga je sicer obsodil, skupaj s policijo in tožilcem pa mu je izrekel solidarnost in razumevanje.
Pred TAR zaradi sexy shopa
BASSANO DEL GRAPPA — Tukajšnja Občina se bo morala zagovarjati pred deželnim upravnim sodiščem, ker je zavrnila prošnjo Barnare Civiero, ki je hotela odpreti v tem beneškem mestecu »sexy shop«, se pravi trgovino s svojevrstnim perilom, pornokasetami in drugimi erotičnimi pripomočki. Civie-rova se je obrnila na TAR in se pritožila, da ji je Občina že dvakrat zavrnila prošnjo z utemeljitvijo, da je trgovin s plastičnimi artikli, perilom, knjigami, časopisi in raznimi drobnarijami že dovolj.
Ko je v občinskem svetu bilo treba glasovati o prošnji Barnare Civiero, so demokristjani in misovci glasovali proti, PSI, PRI, PSDI in še en misovec so se vzdržali; da bi ženski izdali licenco, so se izrekli samo komunisti, levi neodvis-neži in DP, da bi izrazili svoje nasprotovanje moralistični kampanji.
Megla v Padski nižini: štiri smrtne žrtve
RIM Štirje mrtvi, na desetine ranjenih, od teh nekateri na zelo hud način (nekemu avtomobilistu so morali odrezati nogo), trčenja na tekočem traku zaradi prekratke zavorne razdalje, to je obračun prvega dne nepro-dirne megle v Padski nižini. Ker so bila zaprta letališča, poslanci niso uspeli prileteti v Rim in so na popoldanske ure preložili jutranjo sejo, na kateri so glasovali o prvem členu finančnega zakona.
Slaba vidljivost zaradi megle je povsem ohromila promet na Avcesti sonca v Emiliji-Romagni, kjer sta v najhujši nesreči med Imolo in Faenzo izgubili življenje dve osebi, številne pa so bile ranjene. Na tem odseku avtoceste so zaprli vstopne postaje.
V štirih naslednjih nesrečah na severnem in južnem delu avtoceste pri
Modeni pa se je ubila ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. V tej nesreči je trčilo na stotine avtomobilov, ki so kot zamašek zaprli avtocesto. Prometna policija je spravila na varno in na toplo skupino dijakov na izletu. Prežagati so morali celo varnostno ograjo, da so promet preusmerili na obvoznico.
Po pričevanju šoferjev tovornjakov naj bi prvo nesrečo povzročil tovornjak, ki je iz Ravenne proti Bologni vozil po levi. Po enem kilometru je šofer spoznal napako in na kraju, kjer ni bilo varnostne ograje, zapeljal na pravo stran. S tem je povzročil zmedo na cestišču in zakrivil verižno trčenje med petimi tovornjaki, tremi avtomobili in karabinjerskim avtom, v katerem je umrl podporočnik.
Ob 14. uri, štiri ure po nesreči, so odprli severno stezo Avtoceste sonca.
Delavec z duševnimi motnjami ubil tri osebe pri Vareseju
VARESE - Egidio Gioia, 27-letni uslužbenec podjetja Signorini, zavrta in po vsej verjetnosti neuravnovešena osebnost, je avtor srhljivega umora treh članov družine Signorini. Svoje neverjetno početje je Gioia priznal že takoj po umoru, ko se je s pištolo in naboji predal policiji. Zaprepadenim preiskovalcem je nato navedel vzroke, zaradi katerih je postal ubijalec in podrobno opisal vse faze umora.
Preiskovalci, ki so najprej mislili, da je Gioia streljal v trenutku raptusa, so kaj kmalu spoznali, da je njegov »rap-tus« trajal najmanj leto dni. Pred tolikim časom si je namreč za 700 tisoč lir priskrbel pištolo kalibra 22 mm - prodal mu jo je 24-letni kolega, delavec Pasguale Auriemmo, ki so ga preiskovalci že priprli - s katero se je vse do predsinočnjim pripravljal na »brezhibni umor«.
V njegovi skrotovičeni zavesti sta se namreč prepletali dve prepričanji: da ga vsa družina Signorini ima za norca, da ga mislijo odsloviti, kar ga je najbolj dušilo pa so bile bolestne fantazije, ki so ga vezale na eno izmed treh žrtev, Signorinijevo ženo Rodolfino Pradini. V glavo si je vtepel, da bo nekega dne imel z njo spolne odnose. Ker ni imel
povsem jasnih pojmov, kako se tej zadevi streže, je vse bolj presenečenim zasliševalcem obrazložil, da se je za strokovno pripravo obrnil na neko prostitutko.
V očitno obsedenem stanju je nato predsinočnjim skušal pregovoriti Pradinijevo, naj ustreže njegovim željam. Ker se ga je branila, je potegnil iz žepa pištolo in streljal. Ustrelil jo je v obraz, Pradinijeva pa ni bila pri priči mrtva in medtem ko je Gioia razsajal po hiši, ji je uspelo telefonirati policiji. Njen klic na pomoč je rešil življenje 17-letni hčerki Sabrini in možu Lucianu, ki ju predsinočnjim ni bilo doma. Gioia pa je do prihoda policije nadaljeval s svojim načrtnim ubijanjem Signorinijevih. S strelom v obraz je ubil malega Alessandra, ker mu ni znal povedati kaj več o sestri Sabrini, nato pa je streljal še na staro mamo Emmo Bellin, ki je pritelka, ko je zaslišala streljanje v hiši.
Gioia, ki se je aktivno ukvarjal s črno magijo in je vneto zbiral knjige na to temo, je svoje halucinantno podajanje dogodkov zaključil s trditvijo, da se »končno počuti realiziranega«. Z njim se bodo zdaj ukvarjali psihiatri.
MtDTeM 3E &ROF CAGLIOi-TRO OBISKAL KA RDI MAL A DE ROMANA,..
prevz\/iAeni, prišel .sem
K VAM ZARADI RESNE ZADEVE.. G R.E ZA TISTIH PETSTO TISOČ FRANKOV...
PRED DESETIMI LETI... IN ZA KAD STE TAKO DOLGO ČAKAL l..x
VEDEL SEM, DA SO MA VAR. NEM ...TODA MODE BOGASTVO SE OE OMADALO, ZATO DIH NUT1MO POTREBUJEM.
KARDINALA SE DE POLOTIL OBUP...
V	DESETIH LETIH GE BILO VSAJ DVAJSET PRILOŽNOSTI, KO BI VAM DENAR ZLAHKA VRNIL.. DANES PA SEM
V	KOČLJIVEM POLOŽAJU.
ODŠEL JE V SVOJO DELOV NO SOBO PO DENAR...
KLJUB VSEMU VAM BOM
POVRNIL SVOJ DOLG...
CK KP SZ razpravljal o uspehih boja proti alkoholizmu
Težki časi za pijance v SZ Napajajo se lahko le doma
MOSKVA Včerajšnja Pravda je objavila poročilo o seji posebnega odbora centralnega komiteja sovjetske partije zadolženega za boj proti alkoholizmu. Udeležili so se je Ligačov in Solomencev, številni člani politbiroja, razni ministri in nekateri člani partijskega sekretariata.
Iz razprave je po pisanju Pravde razvidno, da beležijo že prve uspehe v partijskih naporih mo-ralizacije sovjetske družbe. Poraba alkoholnih pijač se je zmanjšala za tretjino, temu sorazmerno so se znižale neupravičene odsotnosti z dela, istočasno pa upada prestopniški kriminal, znižalo pa se je tudi število prometnih nesreč.
»Mineralni sekretar«, kot s spoštovanjem sovjetske ženske že imenujejo Mihaila Gorbačova, je torej zadel v živo in že žanje prve uspehe. A kaj ko je ruska duša tako prilagodljiva in iznajdljiva. Pijanci so res skoraj popolnoma izginili s cest, a se zato napajajo za domačimi zidovi, kjer pa morajo voditi račune s svojimi družicami, ki se bržkone ne omejujejo na partijski paternali-zem.
Alkoholne pijače seveda niso v Sovjetski zvezi prepovedane, izkušnje ameriške prohibicije, so namreč dobra šola. Po sovjetsko pa so predvsem
otežili nakup teh pijač z visokimi cenami, s krčenjem ponudbe, omejitvijo prodajnega časa in z litrsko prodajo. Do Šilca vodke se torej pijanček le s težavo dokoplje izven domačih zidov. V enotnosti pa je moč, pravi stari pregovor. V dveh, treh ali v štirih so nakupovali liter in si ga bratsko razdelili. Tej praksi so kot kaže stopili na prste, saj ni bilo spodbudno in niti vzgojno, da so druščine že v veleblagovnicah izpraznjeva-le steklenice vodke.
Pravda seveda tega ne navaja, udeleženci seje so le ugotovili, da se je povečala domača žganjekuha in da ji bo treba stopiti na prste. Vsekakor pa so vsi poudarili, da je boj proti alkoholizmu za večjo moralizacijo sovjetske družbe osnovni pogoj za uresničitev »perestrojke«. Z vodko so še nekako uspešni, zatika pa se pri odpravljanju parasitizma, klientelizma in najrazličnejše korupcije. Tu pa nimajo opravka z ruskimi mužiki, z navadnimi delavci, s takimi posli se namreč ukvarja nova buržuazija, tista, ki nudi največ odpora sklepom 27. partijskega kongresa o preureditvi sovjetskega gospodarstva in družbe. Prav zato so prav proti tem novim sovražnikom zahtevali udeleženci seje najstrožje kazni.
Tragična odločitev 20-letnega vojaka
LECCE — Dvajsetletni vojak Gi-ampiero Tione iz Sozzana pri Milanu si je sinoči vzel življenje. Obesil se je na zidarski oder nekje v predmestju Lecceja, nedaleč od kraja, ki je od vedno zbirališče vojakov, ki so prosti službe in kjer jih potem čaka avtobus, ki jih pelje nazaj v kasarno.
Kaj je privedlo Tioneja, da si je vzel življenje, za sedaj ni jasno. Sinoči je v piceriji nekaj pojedel, nakar je večkrat telefoniral. Takoj zatem so ga tovariši videli, kako je močno potrt odšel iz lokala. Po prvih ugotovitvah je Tione splezal na zidarski oder, si zavezal vrv za vrat, nakar je skočil v prazno. Mimoidoči so ga opazili trenutek pred skokom in nekdo ga je tudi skušal prepričati, naj tega ne stori, vendar je vse bilo zaman.
Policija in vojaške oblasti upajo, da bodo starši lahko pripomogli k odkritju vzrokov, ki so botrovali tragični odločitvi fanta.
Glavna kandidatinja
Pia Rosenberg Larsen, 19-letna miss Danske, je ena glavnih kandidatinj za miss sveta	(Telefoto AP)