L|ubl|ana, nedelja 2. junija 1929
Cena 2 Din
20 Dfcv
Inozemstvo 40 Dm.
UredatStroi LJaMana, Knafltova i. Teleta Ste*.
3122, »123, SI K, »125 ta »126. Maribor: Aleksandrov* cesta 13. Teklo« SL 440.
C«0et Koceoova dL 2. T«Mm K«r. 190. RotopW m m vračajo. - Ozfctsd po tarifa.
UprmUtvn UaMUna, Preteraova i. M.
Teleloa »t >122, $123, 1124. »125, »12«. lanirainl oddelek) Uuh&aoa. Prešerno*
cBca i. TeVetoo fc. 2492. Podružnica Haribori Aleksandrova aeal
it. 1». Tetetoa fti 456. PodrnioJca Celje; Koeeoara atica It S.
Teleloa 4t 190 Ra&urt pri pošt čet saivodih: Ljubila sa St 11-842; Praha &sk> 78.180; Wiea Ur. 106.241.
Ljubljana, 1. junija
Volilna bitka v Angliji je končana. Bitka brez popolne zmage, brez popolnega poraza. Nihče si ni priboril absolutne večine. Nobena izmed treh strank ne more vladati sama zase brez koalicije ali vsaj brez tihega dovoljenja enega izmed obeh nasprotnih taborov.
To je prva ugotovitev.. Druga pa je dejstvo, da se je razmerje med močjo strank silno izpremenilo. Konservativci so izgubili ne le svojo dvetretjinsko večino, marveč niso sploh več prva stranka v otoškem kraljestvu. Prvič v zgodovini angleškega parlamentarizma je zavzela to mesto mlada Delavska stranka. Konservativci so potisnjeni na drugo mesto. LIoyd Georgeovi liberalci ostanejo zadnji, kakor so bili doslej. To razmerje velja pa le za mandate. Po številu prejetih glasov konservativci še vedno prekašajo Labour Party in tudi za liberalce je bilo oddano impozantno število glasov. Če bi veljal v Angliji proporcijonalni volilni sistem, bi bil torej izid volilne bitke dokaj drugačen. Tako pa se ima Delavska stranka za svoj veliki prirastek mandatov zahvaliti poleg pomnožitve oddanih glasov tudi volilnemu sistemu, ki daje poslanski mandat relativni večini.
Kakor je napredek delavskih mandatov velik, tako je velik padec konservativnih poslanskih sedežev. Vendar to nazadovanje ni katastrofalno. Konservativci so rešili toliko mandatov, kolikor so jih dobili pri volitvah 1. 1923., po katerih je sestavil Macdonald manjšinsko delavsko vlado. Izgubili so samo tisto, kar so jim leto dni pozneje prinesle protiboljševiške volitve, ki so se vršile v znamenju sumljivega Zi-novjevega pisma.
Če je dovoljeno govoriti o poražencih pri četrtkovih volitvah, pripade ta naslov LIoydu Georgeu. Odkar se mu je posrečilo vreči z vodstva liberalne stranke starega Asquita. je skušal zgovorni Kelt učvrstiti stranko in pomnožiti njene vrste z orjaškim volilnim fondom, s katerim je osebno razpolagal, in z drznimi reformnimi načrti. V sedanji volilni bocfei je bil najglasnejši. Najostreje je prijemal svoje politične nasprotnike, od vseh bojevnikov je bil najosebnejši, delil je najprelestnejše obljube. Zavezal se je, da bo odpravil brezposelnost, ne da bi stalo državo en šiling. Po svojih strokovnjakih je dal v ta namen izdelati celo podrobne načrte, ki pa so jih vladni izvedenci zavrgli kot neizvedljive. Tudi britski narod ni zaupal izpremenljremu Lloydu Georgeu in ni ubogal madžarskega je-roba lorda Rothermerea, ki ga je pozival v njegov tabor. Pri sedanjih volitvah se je zopet enkrat izkazalo, da Llovd George ni sposoben obuditi angleškega liberalizma k novemu življenju, Še 1. 1923. je imela liberalna stranka čez 150 mandatov. Že prihodnje leto je izgubila dve tretjini sedežev v spodnji zbornici. In tudi letos po petih letih se ni mogla dvigniti.
Če Lloyd George ni bil v stanu oživiti lastne stranke, pa se mu je hote ali nehote posrečilo pripomoči Delavski stranki do sijajnih volilnih uspehov. Liberalci se štejejo v meščanski tabor. In baš razbitosti tega tabora se ima Macdonald zahvaliti za svoj uspeh. Lloyd George je 1. 1923. omogočil poskus s prvo delavsko vlado. Kaj bo storil letos, morda še sam ne ve. Takoj po volitvah je pozabil svoje prelestne sanje in sedaj že izjavlja, da se zadovoljuje z vlogo jezička na tehtnici.
Kakšna bo nova vlada? Po logiki volilnega izida bi jo moral sestaviti Macdonald kot voditelj najmočnejše skupine. To bi nekako odgovarjalo tudi Baldvvinovi tradiciji. Ko so pri volitvah 1. 1923. izgubili konservativci absolutno večino, je Baldwin napravil prostor delavski vladi, čeprav je le ta razpolagala z mnogo manjšim številom mandatov nego konservativci. Tem razumljivejše bi bilo, da se umakne letos, ko je Delavska stranka izbojevala vodilno mesto v parlamentu. Poskusi pa lahko tudi sam ali z manjšinsko vlado ali pa z meščansko koalicijo, če pristanejo nanjo liberalci.
Na vsak nažin je kaj malo verjetno, da bi sedanji parlament živel dolgo življenje. Kakršnakoli vlada pride h krmilu, njen obstoj bo negotov. Zato je verjetno, da bodo angleški volilci dokaj pred potekom poslovne dobe sedanje zbornice zopet poklicani, da še enkrat izrazijo svojo voljo, kakšen bodi bodoči režim v Veliki Britaniji.
Dopolnitev trgovinske pogodbe z Nemčijo
Beograd, 1. junija, č. Nemški poslanik Forster je danes posetil zastopnika zuna« njega ministra dr. Kumanudija. Ob tej pri* liki je bil podpisan dopolnilni del trgo» vinske pogodbe med našo državo in Nem« 5ijo, ki 9e tiče agrarnih proizvodov. V imenu Nemčije je pogodbo podpisal posla* Bik Forster, v imenu nase države pa mini« »ter dr. Kumanudi-
Kombinacije po volilni borbi na Angleškem
V novi zbornici bodo sedele cele rodbine, deloma v nasprotnih taborih - Lloyd George je baje zadovoljen z izidom - Macdonald želi miren razvoj
London, 1. iuniia s. Stanje strank v novem parlamentu je kljub temu, da manjka še 16 volilnih izidov, že precej pregledno. Konservativci bodo imeli 262 proti 396 mandatom v stari zbornici, delavska stranka 287 proti 160 in liberalci 58 proti 44 mandatom v razpuščenem parlamentu. Konservativci so izgubili potemtakem 134, delavska stranka pa je pridobila 125 in liberalci 14 mandatov. Razen teh bodo v parlamentu zastopani trije irski nacijonalisti in štirje pristaši manjših strank. Liberalci in konservativci bodo imeli skupno 320 glasov, torej 12 glasov nad absolutno večino, delavska stranka in liberalci pa skupno 339 glasov. Za sestavo nove vlade obstojata torej dve kombinaciji.
LIoyd George je izjavil zastopnikom tiska po povratku iz Londona med drugim, da so volilni izidi izpolnili pričakovanja stranke. Baldwin je upal na večino 50 do 60 glasov, Macdonald pa je pričakoval dela-zmožno večino v parlamentu in 15 milijonov socialističnih volilcev. Da se želie liberalcev niso izpolnile, ni mogoče oporekati. Konservativna in delavska stranka sta dobili že za 30.000 glasov po en mandat, dočim odpade na liberalce mandat še le na vsakih 100.000 glasov. Gotovo ie. da vzdržuje liberalna stranka med obema ostali strankama ravnotežje, kar ie izredno odgovorna naloga. Vsakdo je lahko prepričan, da liberalci tega položaja ne bodo napačno izrabili. Mi bomo svojih sklepih, je izjavil Llovd George, vpoštevali v prvi vrsti potrebo stabilnosti vlade. Ce se bo Baldwin odločil, da bo stopil dne 25. iuniia pred novo spodnjo zbornico, bo moral že v ponedeljek rešiti vprašanje rekonstrukcije svoje vlade, ker so pri volitvah propadli delovni minister, glavni državni tajnik in in pet državnih podtajnikov.
V sestavi nove spodnje zbornice ie zanimivo, da bodo prišle v novi parla~°nt cele rodbine. LIoyd George bo vstopii ^ parla-
ment s sinom in hčerjo in tudi Macdonald bo imel sina v parlamentu. Tudi delavski vodja Henderson se bo z obema sinovoma sestal v parlamentu. Vodja konservativcev Baldwin bo imel sina na klopeh delavske stranke. Delavski posl. Holdey bo zavzel skupno s svojo ženo levico zbornice. Paradoksen je izid volitev v toliko, ker so dobili konservativci kljub porazu preko 200.000 glasov več kot delavska stranka. Liberalci so si priborili samo nekaj nad četrtino so-ciialističnih mandatov, združujejo pa nad polovico socijalističnih glasov. Zmaga Mac-donalda torei ni popolna. Konservativci so izjavili, da bodo vsekakor poskusili vse, da čimbolj skrajšajo socijalistični režim.
S priračunaniem volilnih izidov londonske univerze, ki so bili objavljeni šele danes ie bilo pri teh volitvah oddanih za konservativce 8,508.717, za delavsko stranko 8 milijonov 296.875, za liberalce 5.183.013, za neodvisne 257.317 za komuniste 50.614 glasov.
Delavski vodia Macdonald je podal naslednjo važno izjavo: Ce bom mogel preprečiti, se v prihodnjih dveh letih ne bodo vršile nikake volitve. Polagam veliko važnost na miren razvoj industriie in na zaupanje v tuzemstvu in inozemstvu. Zastavil bom ves svoj vpliv, da preprečim volitve, kar pa ne pomeni, da bi hotela delavska stranka trpeti najmanjšo krivico. Katerakoli vlada, bo prevzela odgovornost za vodstvo naciionalnih zadev, vsaki bo treba nuditi možnost, da bo razvila svojo politiko. Narod je svojo grajo za sedanjo vlado izrekel popolnoma jasno.
Odmev angleških volitev v Moskvi
Moskva. 1. junija, g. Dasi Moskva ne pripisuje socijalistični volilni zmagi v Angliji posebnega pomena, pričakujejo vendar v tukajšnjih političnih krogih, da bo delavska vlada predvidoma še letos obnovila diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo.
Oster diplomatski spor med Rusijo in Kitajsko
Prekinitev diplomatskih odnošajev zavoljo incidenta v Harbi-nu — Kitajska se približuje zapadnim velesilam
Moskva, 1. junija a. Napetost, ki j« zavladala med Kitajsko m sovjetsko Rusijo zaradi aretacije ruskega konzula Meljnikovega v tferbinu, je do vedi a do preloma diplomatskih odnošajev. Včeraj je izroči! namestnik komisarja za zunanje zadeve Lat vino v kitajskemu odpravniku poslov v Moskvi obširno protestno noto, v kateri zahteva takojšnjo izpustitev aretiranega konzula Melij-nikovega io vsega osobja konzulata, ki je bilo sočasno prepeljano v zapore harbinske politične policije. Dalje zahtevajo so vjeti od kitajske vlade, d:a se opraviči zavoljo nasilnega vloma v prostore konzulata in zaradi zaplembe celokupnega arhiva. Končno naznanja nota, da prekinja Sovjetska unija do nadaljnjega diplomatske odnošaje s Kitajsko in da jih bo vzpostavila šele po popolnem zadoščenju s strani kitajske države.
Kitajska vlada je v odgovor na rusko noto odredila, da se takoj zapro vsa diplomatska zastopstva na ruskem ozemlju in naročila vsem svojim diplomatskim predstavnikom, naj takoj zap-uste Rusijo. V odgovoru, ki ga }e izročila sovjetskem« zunanjemu komisar i j atu, izjavlja ki-
tajska vlada, da n« misli na znpetno vzpostavitev dip-lomat.skih odnošaijev z Rusijo, dokler se ne bo ta odrekla vsaki komunistični agitaciji na Kitajskem in dala za ta svoj sklep tudi primerna jamstva.
Moskva, 1. junija a. Nenadno poslabšanje odnošajev med Kitajsko in Rusijo se v tukajšnjih diplomatskih krogih zelo živo komentira. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je smatrati korak kiitajiske vlade, ki se je solidairizirala s postopanjem faartrinske policije, kot posreden čin zo-petnega zbližanoa Kitajcev z Angleži, ki so v zadnjem času zopet močno pridobili na vplivu na Kitajskem. Pri tem opozarjajo ti krogi na velike pogireške ruske zunanje politike, bi so jih i-zrvTŠili njeni predstavnika v poslednjem času. Ni še pozabljen oster spor z Nemčijo, to zvesto in vdano zaveznico politike sovjetske Rusije, že doživljamo nov še težji spor z nedavnimi najboljšimi zavezniki in učenci Moskve — Kitajci, ki so se, kakor izgleda, popolnoma odTekli sovjetskemu uplivu in se znova predali zaščiti za-padnih velesil.
Zaključni razgovori reparacijske konference
Pariz, 1. junija, a. Po izjavah članov od« bora strokovnjakov za reparacijsko kon« ferenco so bili danes zaključni razgovori končani s popolnim uspehom. Dosežen je sporazum tudi glede zadnjega nemškega pridržka, glede poravnanja zadnjih 22 anu« itet iz dohodkov mednarodne plačilne ban« ke ter glede lestvice brezpogojnega dela dolga, ki se lahko mobilizira. Ta lestvica, ki bo konstantna, bo znašala 660 milijonov mark letno za dobo 37 let, nakar bo Fran* cija lahko mobilizirala 500 milijonov. Ne« rešeno je samo še vprašanje povrnitve ško* de Belgiji, ki pa ga bosta prizadeti državi rešili v medsebojnih pogajanjih.
Recidiva bolezni angleškega kralja
London, 1. junija, s. V poročilih o zdrav« stvenem stanju kralja popravljajo sedaj vest, da gre za mrzlično prehlajenje. Izka« zalo se je namreč da so zdravniki pre« kmalu zaprli rano po operaciji, predno je bil čvor na pljučih popolnoma zaceljen. Sedaj je nastal pod rano po operaciji nov čvor, ki so ga včeraj odprli ter ustavili v rano gumijasto cevko za čiščenje gnoja. Gnoj se je skoraj popolnoma odtekel, na« kar je tudi temperatura hitro padla.
Današnji bulletin, ki so ga podpisali tri« je zdravniki ugotavlja: kralj je imel mirno noč. Čvor se celi normalno, vendar je bol« nik oslabel. Kralju smo svetovali naj za« hvalno službo božjo za nekafj časa odgo« di. Splošno stanje je zadovoljivo, tako da ni potrebno vsak dan izdajati zdravniška poročila.
Požar sredi Splita
Split, 1. junija, č. Nocoj ob 1. ponoči je Izbruhnil požar v hiši, ki je last Antona Ma-tošiča in Ivana Katunariča. Hiša je pogorela do tal in so se stanovalci v prvem nadstropju komaj rešili.
Aretacija čsl. častnika zaradi vohunstva
Praga, 1. junija, sh. Danes je bil v Pragi aretiran generalštabni kapetan češkoslova* ške armade, čigar ime za enkrat še ni zna« no. Častnik je bil dodeljen vojaškemu od« delku Škodovih tovarn. Obdolžen je vo« hunstva. Kakor se sedaj izve, je bil odletel pred dnevi z letališča v Kbelah pri Pragi v Draždane in pozabil v letalu usnjato aktovko. Torbo so odprli in našli v njej važne vojaške listine. Kapetan je brzoja« vil iz Draždan, da bi mu poslali pozablje« no ročno torbo ter se je s tem izdal. Po dveh dneh se je vrnil v Pragv, kjer ie pri« čel takoj iskati izgubljeno torbo. Bil je takoj aretiran in izročen divizijskemu so« dišču. Uradno se ta vest potrjuje s pri= stavkom, da podrobnosti v interesu pre« iskave za enkrat še ni mogoče objaviti.
Nesreča arktične ekspedicije
Oslo, 1. junija, s. »Aftenposten« poro« ča iz Spitzbergov, da je odšla pri snima* nju filma v Ledenem morju dne 26. maja večja ekspedicija na saneh preko ledu. Ekspedicrjo je vodil Nemec Hugo Lehner. Nenadoma je nastal silen snežen vihar, ki je ekspediciji onemogočil vrnitev na Iad« jo. S krova ladje »Hoppv« so bile od po* slane tri ekspedicije, ki pa so se brez uspeha vrnile. Splošno se domneva, da je Lehner v snežnem metežu izgubil orijen« tacijo. Ker pa. so člani ekspedicije dobri smučarji, ie vedno upajo, da se jim bo posrečilo priti na varno.
Neurje nad Zagrebom
Zagreb, 1. junija, n. Danes nekoliko pred 4. popoldne se Je nad Zagrebom utrgal oblak med močnim grmenjem in treska-njem. Strela je ubila ob 4.15 popoldne nekega neznanega človeka na Kanalu poleg železniške proge.
Zagovorniki bodo govorili še tri dni
Šesti dan razprave proti Puniši Račiču in tovarišema Včeraj so govorili trije odvetniki
Beograd, 1. junija, p. Davi se je nadaljevala razprava proti Puniši Račiču in njegovima tovarišema. Prvi je govoril advokat iz Knina dr. Josip Ljubič, ki je nadaljeval s čitanjem svojega že včeraj začetega zagovora. Dr. Ljubič je govoril skupno nad devet ur. Svoj obširni pledoje namerava natisniti in izdati za širšo javnost.
V današnjem govoru je dr. Ljubič dokazoval. da je bilo postopanje Puniše Račiča povsem defenzivno. Puniša Račič je branil svoje golo življenje, ker je dr. Pernar držal svojo roko na žepu in je bil Račič prepričan. da posega dr. Pernar po revolverju. Po prvem strelu pa se je med Punišo Račičem in njegovimi nasprotniki razvila borba na življenje in smrt.
Zatem je dr. Ljubič zagovarjal tezo, da odgovarjajo poslanci tako za svoje besede, kakor za svoja dejanja v Narodni skupščini samo narodu. Puniši Račiču bi ne smelo soditi za dejanje, ki ga je izvršil v Narodni skupščini, redno sodišče, zlasti, ker je Puniša izvršil dejanje v samoobrambi in vobče akt svoje narodne dolžnosti. Drugo postopanje je bilo izključeno po dogodkih in žalitvah, ki so padle v Narodni skupščini. Puniša ni mogel več nazaj, ker je bilo na galeriji okoli 20 Črnogorcev v narodnih nošah, ki bi bili nanj pljunili, da ni branil svoje časti. Objektivno posmatran dogodek od 20. junija ni drugo kot borba za državo in za najvišje dobrine domovine. Borba je bila pač take narave, da so morali na bojišču obležati mrtveci. Dogodek sam na sebi je zgodovinskega pomena in končno sodbo o njem bo zapisala šele zgodovina.
Naslednji branitelj, beograjski advokat
Radivoj Novakovič
je razlagal v daljših izvajanjih psihologijo, duševno stanje in vzgojo Črnogorcev. Puniša Račič je tipičen predstavnik črnogorske rase, ki ne sme iti preko težkih žalitev. Nato je govornik analiziral izpovedi posameznih prič, zlasti onih, ki so izpovedovale o vrstnem redu strelov. Obtožnica v tem pogledu ni točna. Ravnotako smatra, da je zmotna tudi kvalifikacija dejanja, kakor jo pod.ua obtožnica. Dejanje Puniše Račiča ni premi-šljenje ubijstvo. Prve strele je izzval dr. Pernar. Kar se tiče dr. Gjure Basarička in Pavla Radiča, Račiča ne zadene odgovornost, ker sta oba padla le slučajno. Grandja je bil le lahko ranjen, a tudi v tem primeru je Puniša Račič postopal v nujni samoobrambi. Tudi uboj Stjepana Radiča ni dokazan. Stjepan Radič je umrl od dolgotrajne sladkorne bolezni.
Opoldne je bila razprava prekinjena.
Na popoldanski razpravi, ki se je pričela
ob 3., je advokat Novakovič nadaljeval svoi obrambni govor. Dokazoval je predvsem, da po teoriji o kazenskem pravu ni mogoče označiti dejanja Puniše Račiča za premišljen umor. Kdor premišljei j ubija, postopa dokaj drugače. Račičevo dejanje je bilo izzvano od dr. Pernarja. Nihče ne ve povedati, kako je padel dr. Basariček. A tudi v pozitivnem primeru se Puniši ne more dokazati namena, da ga je hotel ubiti. Zagonetna pa je tudi smrt Pavla Radiča, ki se ie povsem slučajno pojavil pred Punišo Račičem. Tako prihaja govornik do zaključka. da odgovarja Puniša Račič le za težko poškodbo dr. Pernarja, a še ta je bila izvršena v afektu in v silobranu.
Zatem je povzel besedo
starosta beograjskih advokatov Jovan Milovanovič.
Ker pa se je pokazalo, da Milovanovič zaradi visoke starosti ne more čitati svojega dolgega govora, je predsednik odredil, da bo sodišče prečkalo njegov govor kot zadnjega. Jovan Milovanovič je pred dol' gimi leti branil pok Nikola Pašiča, obtoženega zaradi veleizdaje.
Zadnji govor na današnji razpravi ie imel beograjski odvetnik
Bora Nikolič.
Štiri petine svojih izvajanj je posvetil političnemu ozadju krvavega dogodka 20. junija Globoko obžaluje žrtve, ki so padle v Narodni skupščini, a mora hkratu ugotoviti. da za te žrtve ne odgovarja Puniša Račič. Dejanje Puniše Račiča ni bilo vzrok težke politične atmosfere, nego je obratno težko ozračje, ki ie tedaj vladalo v politiki, povzročilo krvave dogodke 20. junija. Streli Puniše Račiča so le posledica tega ozračja. Zatem je govornik analiziral politične teze pok. Stjepana Radiča in nie-gove odnošaje do naroda ter opisoval Ra-dičevo politično in parlamentarno taktiko, ki da je zakrivila tako napetost v bivši Narodni skupščini. Govornik citira svetopisemski izrek »oko za oko. zob za zob« in zatrjuje, da tudi po Kristusovem nauku ni uboj največji zločin, temveč razžalitev.
Nikolič je končal z izjavo, da je Punišo Račiča treba obsoditi le za poškodbo dr. Pernarja. a za vsa ostala dejanja naj sodišče izreče oprostilno obsodbo.
S tem je bila današnja razprava zaključena. Zaradi velikega pravoslavnega praznika v ponedeljek je predsednik odredil nadaljevanje razrirave za torek ob 8. dopoldne. Odvetniki bodo govorili še dva do tri dni.
ministrski svet sklenil, da se podaljša ta rok do 1. avgusta. Vsi ministri morajo do tega dne sestaviti specijalne zakone, ki naj obsegajo vse legislativ-ne amandmane dosedanjih finančnih zakonov, v kolikor vztrajajo ministri na njih veljavi in potrebi. S 1. avgustom ugasnejo avtomatično vse določbe dosedanjih finančnih zakonov, ki ne bodo podaljšane z novim zakonom.
Trajno uzakonjenje legislativnih amandma-nov iz prejšnjih finančnih zakonov
Ministri morajo do 1. avgusta vse one določbe prejšnjih finančnih zakonov, ki naj ostanejo še nadalje v veljavi, objaviti v posebnih zakonih
Beograd, 1. junija, p. Sinočnja seja ministrskega sveta se je vršjla pod predsedstvom generala Petra Živkovi-ča. Najprej so ministri poročali o tekočih poslih. Za tem je minister financ dr. Švrljuga poročal, da je svoj^as pozval resorne ministre, naj bi pregledali vse finančne zakone ter še veljavne določbe objavili v posebnih zakonih. Minister financ je bil v to svrho stavil rok do 1. junija. Po krajši razpravi je
Svečana proslava stoletnice rojstva velikega zgodovinarja Frana Račkega
Lepa slovesnost na grobu velikega pokojnika ob udeležbi številnih deputacij iz vse države in iz inozemstva — Svečana seja Jugoslovenske akademije znanosti
Jutri ob 10. dopoldne se bo v Jugoslovenski akademiji vršila svečana javna seja, ki jo bo otvoril pokrovitelj akademije nadškof dr. Bauer, nakar bo govoril pravi član akademije dr. Avgust Mušič o Račkern kot predsedniku in organizatorju akademije, dr. Ferdo Šišič o Račkem kot zgodovinarju in predsednik srbske akademije dr. Slobodan Jovanovič o Franu Račkem in jugoslovenski misiji. Ob 13. se udeleže gostje in člani akademije banketa pri nadškofu dr. Bauer ju, ki je pokrovitelj akademije.
Zagreb, 1. junija č. Danes so se pričele slavnosti povodom proslave 100-letnice rojstva Frana Račkega. Po maši zadušnici v stolni cerkvi so si razni tuji delegati ogledali nekatere kulturne ustanove v Zagrebu. Okoli 4. popoldne so se v devetih avtomobilih odpeljali na Mirogoj, kjer se je vršila ob grobu Frana Račkega spominska svečanost. Na grob je bilo položenih 6 vencev, in sicer venec češkoslovaške Akademije znanosti in umetnosti, Slovanskega instituta v Pragi ter češkega znanstvenega društva, venec s slovensko trobojnico in z napisom: »Svojemu častnemu članu Matica Slovanska«, skupen venec Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti ter srbske kraljeve akademije, venec arheološkega muzeja v Sp!'tu, nadalje venec sta-rinoslovskega društva v minu ter venec JNU z napisom »Velikemu ideologu slovan-stva«. Nad grobom je imel predsednik Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti Gavro Manojlovič govor, v katerem je poudarjal, da to pot ne obuja spominov na Frana Račkega. ki živi vedno v duhu njegovih častilcev, temveč samo akcentu-ira spomine na velikega pokojnika. Poudarjal je, da so se k proslavi 100-letnice rojstva velikega Frana Račkega zbrali tudi bratje Cehi. Poljaki in Bolgari, kakor trije jugoslovenski bartje. združeni v svoji skupni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Svečanosti so prisostvovali poleg zunanjih gostov tudi člani Akademije in delegati JNU. Zvečer je bila v proslavo 100-letnice rojstva Frana Račkega svečana predstava v Narodnem gledališču, nakar se ie vrnila v hotelu Esplanade_prijateljska večerja.
Sprememba poslovnika Državnega sveta
Beograd, 1. junija, č. Dosedanji poslov« ni red Državnega sveta je bil danes iz« premenjen z novim zakonom o jjoslovnem redu Državnega sveta in upravnih sodišč. S tem novim zakonom se popravljajo pred vsem nekatere pTavne pogreške, ki so ob« stojale v dosedanjem poslovniku. Glavni postopek Državnega sodišča kot vrhovne instance za pritožbe proti razsodbam upravnih sodišč ostane še nadalje kakor dosedaj pismen. Pa tudi postopek Držav« nega sveta, kadar posluje kot upravno so» dišče v prvi in zadnji instanci proti mini« strskim odlokom, ki je bil ust m en, postaja sedaj pismen. Izjeme so samo v sporih ci« vilnega značaja. V pravdah po državljan« skem zakoniku razpiše Državni svet rok razprave, ako zahteva to toženec aH tož« nik in ako smatra to za potrebno. Za di» sciplinarne prestopke uradnikov veljajo zakonske določbe poglavja 10. zakona o uradnikih;
Zaključek razprave proti Habriielu šmidu
Sodba bo objavljena v sredo opoldne
Zagreb, 1. junija n. Danes je bila končana »odna razprava proti Gabrijelu Šmidu, ki je vzbudila v javnosti mnogo pozornosti. Šmid je bil obtožen, da je lani 1 decembra streljal na policijske organe. Zagovarjati se je moral že pred državnim sodiščem v Beogradu, ki pa se je proglasilo za nekompe-tentno. Danes so bile zaslišane še zadnje priče, ki pa so večinoma izpovedale, da človek, ki je streljal, ni bil Šmid. temveč nekdo drugi. Senzacijo je vzbudila izpoved priče Vinka Murtiča. da ie včeraj med ob-
činstvom spoznal v sodni dvorani človeka ki je v usodnem trenutku streljal. Ta človek je pričel nekemu svojemu prijatelju poleg sebe nekaj šepetati in kazati na Murij ča s prstom, nakar sta oba izginila. O izpovedi priče Murtiča je bila takoi obveščena policija. V svojem govoru ie državni pravdnik vztrajal pri obtožbi ter zahteva! za Šmida smrtno kazen ker sta dve zapriseženi priči izpovedali, da je on streljal Sodba bo razglašena v sredo opoldne
Par ur v dvorani beograjskega sodišča
šlike z drugega dne razprave proti Puniši Račiču in njegovima soobtoženima tovarišema
Od desetletnici bojev na Koroškem
Nekaj spominov na osvobodilne boje na Koroškem — Vpliv vojaške akcije na Koroškem na mirovna pogajanja v Parizu —
Zakaj smo izgubili Koroško?
Te dni proslavljajo naši polki svoje krsne slave, ki jih praznujejo ob obletnicah osvobodilnih bojev na Koroškem. Naši polki slave svoje vojaške čine in ob njihovi desetletnici ne moremo pozabiti važnega dejstva, da so baš ti čini znatno popravili v zadnjem trenutku naš diplomatski položaj pri mirovnih pogajanjih \ Parizu, ko so se dne 2. junija pred desetimi leti izročali Avstriji mirovni pogoji zaveznikov.
Na mirovnih pogajanjih v Parizu so naši zastopniki zahtevali, naj se na Koroškem in napram Nemški Avstriji sploh določi kot državna meja narodnostna meja, kakršna je bila sredi 19. stoletja, t. j. pred pričetkom najhujše nasilne germanizacije. Ta narodnostna meja je bila ugotovljena od našega geografa Petra Koslerja, ki je izdelal 1. 1864. zemljevid slovenskih dežel, bila pa je
predajo mirovnih pogojev Avstriji. Predaja se je izvršila ob 12.30 popoldine. Do 10. ure dopoldne so pogoji, ki naj bi se izročili avstrijskim zastopnikom, vsebovali še take pogoje glede na Koroško, da se je lahko smatrala kot povsem izgubljena. Tako je bila n. pr. določena saimo ena plebiscitna cona, politični del pogojev pa je bil tak, da je bila že v naprej določena pripadnost plebiscitnega ozemlja in sicer k Nemšk Avstriji.
Dopoldne 2. junija pa so že prispele v Pariz prve vesti o uspehih naše vojaške intervencije na Koroškem. Takrat je bila po uspeli ofenzivi Koroška osvojena do Drave in že samo to dejstvo je učinkovalo tako, da se je poldrugo uro pred slovesno izročitvijo mirovnih pogojev avstrijskim zastopni-___________________ ______ _„_	( kom izročil oni del. ki je govoril o Kotu di službeno ugotovljena po predsed- j roški. Tako se je torej v zadnjem hipu
niku centralne statistične komisije na Dunaju baronu Czoernigu, ki je izdelal obširno etnografijo avstro-ogrske monarhije. Zahteva po določitvi take meje je bila gotovo najpravičnejša.
Toda takoj se je pričelo nasprotovanje takratne italijanske vlade, ki je začutila, da naša država ne bo mogla akceptirati londonskega pakta, po katerem naj bi se Jugoslaviji odvzelo slovensko in dalmatinsko Primorje. tako da bi Italija dobila razen Goriške. Tr sta, Istre, dela Dalmacije tudi ogromen del Notranjske do Ljubljanskega vrha. Oficijelna Italija se je tudi razburjala zaradi predloga, ki ga je postavila naša delegacija, ki pa je bil nad vse pravičen. Naša delegacija ie namreč zahtevala, naj se napram sovraž nim državam pri likvidiranju Avstro-Ogrske, torej napram Madžarski in Nemški Avstriji določijo meje, kakor jih je predlagala naša delegacija na osnovi narodnostnega principa: na ozemljih pa, ki so sporna med zavezniki (kakor v Banatu in našem Primorju) pa nai bi se vršili plebisciti.
Usodna za nas je bila misija ameriškega polkovnika Millesa, ki je. prihajajoč iz Gradca, prepotoval Dravsko dolino od Maribora do Beljaka. Ko je prispel polkovnik Milles v Pariz, se je razširilo v teritorijalni komisiji mnenje, da bi bila najboljša državna meja Drava, in sicer po vsem svoiem teku. tako da bi mi izgubili tudi Slovenske gorice. Prekmurje in Medjtmurje. Ameriški deleeati so osvojili stališče polkovnika Millesa in bila je nevarnost, da se jim pridružijo tudi angleški, dočim so bili Italijani že itak naši nasprotniki.
V takih razmerah je prisila v začetku maja 1919 in sicer samo par dini kasneje. ko so Nemci zasedli vso Koroško, zadeva naše severne meje pred vrhovni svet četvorice (zastopnikov Amerike, Anglije, Francije im Italije). To vprašanje se je torej pričelo prvič obravnavati pred če tvori co v najbolj neugodnem trenotku. Jasmo je tudi, da so bili takrat zastopniki velesil pod vtisom, da mi prav za prav Koroške resno ne zahtevamo, ker je nimamo zasedene in tudi nismo nič ukrenili, da bi jo zasedli. To je tudi izjavil maršal Foch nekaterim našim zastopnikom.
Pojavila se je v četvorci misel o izvedbi plebiscita na Koroškem, ki $ je seveda pritrdila tudi Amerika, ker je hotela vsaj na enem izmed spornih oze-meli uveljaviti svoje načelo. Da je baš na Koroškem pod najhujšim nemškim p-rtisfkom samozavest našega naroda največ trpela in da se s tako rešitvijo spora zaradi Korošlke more nasilsitvo samo sankcijo ni ra ti, vsega tega v Parizu niso vpoštevali.
Pri tem je bilo zanimivo, da tudi Italija ni bila povsem gotova izida ljudskega glasovanija in da je hotela spraviti v plebiscitno ozemlje celo doline, ki jih naša delegacija nikdar zahtevala ni.
Po prvem osnutku naj bi v plebiscitno ozemlje spadalo tudi vse ozemlde okoli We:tenfelda, Strassbourga, Feld-kirchna in Patemiona, istočasno pa so se pojavile tudi zahteve Italije na gorenjskem kotu ln železmioi Jesenice— Bohinj. Obenem so tudi listi (>n. pr. »Journal«) prinesli vest, da pride do plebiscita tudi v Dravski dolini na Štajerskem z Mariborom vred.
Pri določevanju plebiscitnega ozemlja je bilo izvršenih sedem korektur in je zanimivo, da je še kojektura z dne 28. maia 1919 obsegala določbo, da pripade Podrožica eo ipso brez plebiscita k Avstriji. Iz te zahteve je zopet razvidno. kako je hotela dobiti Italija direktno zvezo z Nemško Avstrijo in da je torej še koncem maja 1919 obstojala resna namera, prilklopiti Italiji progo Bohinj—Jesenice. Dan 2. junija 1. 1919 je bil določen za
po zaslugi naših vojaških čet na Koroškem preokrenila zadeva za nas v boljšo smer. Seveda pa je bila zadeva Koroške že toliko prejudicirana, da ni bila več zmožna korenita remedura. In ko so se nato 20. junija 1919. izročili definitivni mirovni pogoji Nemški Avstriji, so vsebovali znano določbo o dveh glasovalnih ozemljih na Koroškem in ostale določbe o glasovanju samem, Iz ^navedenega je razvidno, da bi se vprašanje Koroške, čeprav s težavo, lahko vsaj ugodneje rešilo, ako bi bilo naše ozemlje pravočasno zasedeno, najugodneje pa bi se gotovo rešilo, če bi se vse naše koroško ozemlje zasedlo že takoj ob prevratu. Takrat bi se to lahko zgodilo tudi z manjšimi žrtvami. ki so pozneje postajale vedno večje in tudi vedno bolj krvave.
Obenem pa smo opazili, da je z zasedbo Koroške začetkom junija pred desetimi leti tudi na mah prenehalo žongliranje s progo Jesenice-Bohinj, ki je bila že v resni nevarnosti.
O priliki desetletnice 2. junija, ko so bili izročeni Nemški Avstriji mirovni mirovni pogoji, je prav, ako se spomnimo trenutkov, ko se je odločevala usoda našega naroda, ter se zavemo, da se zlasti v mednarodni politiki ne more noben cilj doseči le z milimi besedami. Ako smo izgubili slovensko Koroško, je kriva temu v najvejji meri neodločnost in kratkovidnost tistih činiteljev, ki so mislili, da se v mednarodnem življenju živi le od miloščin iti daril.
Inž. J. Mačkovšek.
VZS odobril invalidski zakon
Beograd, 1. junija, p. Vrhovni zakono* dajni svet je danes popoldne zaključil pre« tres invalidskega zakona io ga v celoti odobril. Prihodnja seja bo sklicana pismes nim potom. Pred razhodom je pozval pred sednik vrhovnega zakonodajnega sveta go» spod Jovanovič vse člane, naj čimprej pro« uče načrt civilno«sodnega postopka, ki jim je bil te dni izročen. Načrt tega zakona bo po vsej priliki že na prihodnji seji po« stavljen na dnevni red.
Sankcijonirane konvencije
Beograd, 1. iuniia. č. Kralj je sankcijo-niral včeraj zakon o protokolih za regulacijo reklamacij finančnega značaja na progi Solun-Gievgielija, ki je bil podpisan 17. marca letos v Ženevi med našo državo in Grško. Nadalje je kralj podpisal pogodbo o trgovini in plovbi od 6. oktobra 1928., ki je bila sklenjena v Pragi 19. oktobra 1928 med našo državo in CSR.
Poslanik Balugdžič v avdijenci
Beograd, 1. jiumija 6. Daroes ob 11. dopoldne je kralj sprejel v a.vdijenci našeaa berlinskega poslanika Živojina Bal-ugdžiča. Avdijeaca je trajala nad eno uro.
Španski kralj si bo ogledal naš oddelek na barcelonski razstavi
Beograd, 1. junija, p. Na svečanem banketu povodom otvoritve svetovne razstave v Barceloni je španski kralj Alfonz pritegnil v razgovor tudi načelnika jugoslovenske delegacije ter mu izjavil, da si bo ogledal tudi jugoslovenski paviljon. Kralj Alfonz je tekom razgovora z našim delegatom opetova-no naglasil, da goji do naše države in njenega naroda tople simpatije.
Tramvajska nesreča v Zagrebu
Zagreb, 1. junija, č. Pred hišo št. 40 v Vlaški ulici je danes povozil tramvaj 551 et» nega seljaka Marka Simunjaka, ki je slu» čajno stopil na progo v> trenotku, ko voz« nik ni mogel več ustaviti voza Tramvaj je zagnal seljaka na pločnik, kjer ie dobil težko poškodbo na desnem 9encu Reševal* no društvo ga je prepeljalo v zaklad.no bolnico.
Finančni minister Vatikana
Rim, 1. junija g. Za finančnega ministra v Va-tiikemu j« bil imenovan znani milanski finančnik Nogar.
Naš urednik g. Davorin Rav« Ijcn, ki popisuje v »Jutru« svoje zanimivo pot s čolnom po Savi in Dunavu, je prispel v Beograd na drugi dan razprave proti Pu» niši Račiču. Priboril si je vstop v sodno dvorano in nam o tem poroča:
Beograd, 28. maia. Za razpravo proti Puniši Račiču in tovarišema so bile vstopnice razdelje ne že pred nekaj dnevi. Vsega skupaj okrog 50, torej v skrajno omejenem številu in še to v prvi vrsti odvetnikom in novinarjem. Pribaviti si vstopnico naknadno je težavna stvar, a za novinarja, ki se prav slučajno znajde Beogradu, vredna, da jo preizkusi Je proces proti Puniši Račiču edina senzacija dneva, ki pa je tekom dolgotrajne preiskave in neprestanih novin-skih registracij slehernega malenkost nega novega momenta že v samem pri četku precej pobledela in ne vzbuja posebne radovednosti. Za prvi" dan razprave so se beograjske novine kosale v merjenju vatla, tako označim skrupulozno vestnost reportaže, ki je uporabila vsa sredstva, da poročanje čim bolj detajlira in razblini. Dobesedno natiskana obtožnica, portreti obtožencev, karikature in krobiji, steno-grafske zabeležke Račičevega zagovora in vseh količkaj interesantnih dialogov — vsega tega gradiva so beograjski dnevniki brez izjeme in v pravcati konkurenčni tekmi nagromadili v dolge, dolge kolone. Toda — ne vžge.
Beograd se koplje že v poletni vročini, živahni tempo pouličnega prometa se razvija nemoteno dalje. Le tu in tam se v senci kavarniških teras, pri pivu in črni kafi, nad široko razprtimi novi-nami stikajo glave zarjavelih politika-strov — vse drugo pa valovi m-',-no, vse se nekam žuri po svojih opravkih. Enega samega prodajalca novn sem slišal žgoleti sredi Terazij:
—	Proces protiv Puniše Račičaaa! ... Senzacijaaa danaaaa ...
Prodal ni nič več, kakor njegovi tovariši po drugih vogalih ...
Siva, v sredi modernih trgovskih in bančnih palač že skoro čestitljivo starinska dvonadstropna palača beograjskega prvostopnega sodišča stoji že v drugem prelomu Knez Mihajlove ulice, ki je ena najlepših in skoro tudi najmirnejših Beograda. Kakor val se na Obiličevem vencu počasi razbija močni promet Terazij in se steka nato po širokih, gladko asfaltiranih trotoar-jih Knez Mihajlove ulice le še osebni promet in živahno gibanje avtov in avtobusov. Tramvajskega ropota in večnega pozvonjavanja ni tod. — vsa ulica daje vtis neke simpatične, hladne otmenosti.
Vitek žandarski narednik, pravi David napram nekaterim robustnim beograjskim Golijatom, v tanki poletni uniformi, stoji naslonjen na sabljo sredi vhoda v justično poslopje.
—	Kuda?
—	Da čujem Punišu Račiča...
—	Mmm, izvolite Vi tamo pisaru.
V kotu precej svetle veže, ko široka steklena vrata dele od dv lrišča, sedi na stolu črnkast policijski pisar, poleg njega mlad gologlav '3tektiv, sem in tj& pa stopa par neoborožemh orožnikov, ki preganjajo dolgčas m si ogledujejo konice debelo potemplanih čevljev. Pisar je prav prijazen uradnik, samo... ne može pomoči... vstopnice so bile razdeljene pred par dnevi... pa tako in tako dalje.
—	Ne ide.
—	A, gospodin je iz Ljubljane? — se vmeša detektiv.
—	Pa, iz Ljubljane, bogme, dalek je put... i troše se pare. Ajd, d ijie mi legitimaciju, pa da pitam predsednika .. Znate... ulaznice....
—... jest, razdane su pre par dana — pritrdim hitro, ko že vem. — A, da vidim in odidem!
Poskoči detektiv preko stopnic in se vrne čez par minut. Pravk;»r so zgoraj v dvorani pričeli z »dragim dnevom razprave«, točni so vedno ob 8. zjutraj. Tako mi spotoma po stopnicah prav važno omenja de ekiiv n i ? Dovede v neko stransko sobo. Nad vratmi r.d^is- inari. A v s >bi >e«ii /.,. široko pisalno mizo olegnisn '>vpod, blizu njega prijetna zap.-.n;k:ir'ca, ki ima neprestano opravua s telefonom.
—	izvolite, sedite! mi s kratko gesto veli gospod in oglei.ue mojo legitimacijo, jaz pa ta čas v .id.)b'irni l.)ie.,4a ugibam, ali je elcgarrni mož pos^ve od sodišča aii oJ po:t*lie.
—	Dakle... iz Ljubljana. Vaše ime? ... Da, od »Jutra«?... Direktor doktor Kramer?... Da... Nu, — a kako ljubljanski velesajam?
Ko bi vedel, zakaj me vse to izpra-šuje! — Lep je... naravno... izvrsten ta ljubljanski veleseiem, vselej izvrstno obiskan, jaz ga letos ne b >ra videl, ker sem ga že sedemkrat... nego: ali bom dobil vstopnico v sodno dvorano?
—	Dobro! Izvolite! Elegantni gospod je bil med tem že
zapisal moje ime na vstopnico in udaril nanjo štampiliko in se en — dva podpisal.
—	Evo!... Jovo! Povedi gospodina ii dvoranu ... Ali samo tiho. polako... Živeli!
Jovo z modro čepico na glavi, podoben bolj bančnemu kakor sodnem«! slugi, me povede skozi steklena vrata
i na temen, kratek hodnik, kam^r se že ! čujejo glasne besede iz sodne dvorane. Prestreže me starejši možičeK, smehlja se tako zelo prijazno — in me otipava, kakor na naboru.
—	Oružja nemate, jeli?
—	Nimam, striček. Evo, vse kar imam nosim s seboj, kakor oni stari, prastari filozof, — saj že ne vem kako ss je pošteno pisal...
V razpravno dvorano vodi s hodnika dvoje široko odprtih vrat. Vse je na prvi pogled tako, tako... domnce L\o jih tamle v štirih dolgih klopeh novinarjev, znancev iz Beogradj Zagreba in province. Komaj da se tihe pozdravimo. Vsi so tako strašansko zaposli
—	pravkar zopet govori Puniša Račič. Le nekaj inozemskih dopisnikov, plešastih mladih gospodov, ki očividno ne razumejo jezika, strme tja pred sodnike. Ne vedo, kaj bi beležili. Kadar pade kaka »kroftna«, se sugestivno nasmehnejo tudi oni. Dvorana je mala, zares prav mala za tako velik proces. Razen novinarjev sedi v zadnji klopi nekaj prav čudnih ljudi. Kakor naši kmečki fantje v praznični obleki. Morda so sorodniki obtožencev. Ena sama dama sedi sredi novinarjev, spredaj v eni vrsti stolov pred klopmi in na obeh straneh podija pa advokati vseh generacij in profilov. Mogočno se je za malo zeleno mizo v prvem kotu raz-mestil plečat orožniški kapetan, njemu so podrejeni vsi orožniki in sodni siu-ge, ki slone ob podbojih in posedajo po hodniku.
Razpravo vodi sodni predstojnik Miljutin Petrovič, votirata njemu na desni sodnik Sveta Vukajlovič, na levi sodnik Aleksandar Marinkovič. Ta se venomer smehlja in z desnico pod okroglo brado podpira svoje gladko obrito lice, prav podobno fiziognomiji kakega angleškega lorda. Sveta Vukajlovič od časa do časa pogleda v akte in kratko beleži, a predsednik senata grbanči čelo in s svojimi krepkimi očmi strmi v obtoženca, kakor da se jz nekam globoko zamislil.
Oooh, Puniša Račič govori. Govori že drugi...
Srednje velik, čokat mož v najzrelejši dobi. Niso pozabili beograjski listi podrobno zabeležiti, da je Puniša za razpravo »sa mnogo pažnje sredio svoje odelo. Na njemu je jedno sivo odelo, čisto in ispeglano. Jedna siva maš-na, kruta kragna i vrlo pažljivo očiščene lakovane cipele...« In drugače in sploh:... »na njemu nema nikakvih promena. On čak izgleda daleko bolje nego ranije u dane. kad je sedeo u sta-roj skupštini. Ni malo nije nervozan, čak bi se moglo reči, da se u hapsu sta-ložio, pribrao. da je dobio onu retku koncentraciju, koju imaju svi ljudi, koji se nalaze pred velikom odgovorno-sču.. .«
Da čujemo to koncentracijo! Kaj je povedal, je znano že iz dnevnih poročil. Po celotnih urah svojega naglo govorjenega zagovora zopet koncentriran in z zahvalo sodnikom, da so ga poslušali, se je vsedel tik pred sodniško tribuno na desni stol, na katerega se je doslej zvesto z nogo in roko opiral orjaški, popularni orožsiški narednik Sreten, sukljajoč od časa do časa svoje brke. ostro »ufitiljene«, kakor turški dve sablji...
Na srednjem stolu sedi »vojvoda Lune«, ožganega, gladko obritega ko-ščatega obraza, temnih las, skoro bolj mongolsko nasekanih, nekam lokavih in lahkomiselnih oči. Od časa do časa pritegne gladko »ispeglano« hlačnico in se nervozno ozira sem in tja. Predsednik senata ga preskoči in poda besedo najstarejšemu obtožencu, Tomi Popo-viču.
Milost božja, koliko je bilo po prvem dnevu razprave govora in pisanja ravno o Tomi! Da je ves nropadel v zaporu, osivel in zlomljen zaradi suhega jetičnega kašlja. Če je bilo res tako, se je Toma Popovič za drugi dan razprave kar vnovič poživel. Prav lepo oblečen v črn sako, modne hlače in lakovane cipele vstaja, visok in zopet vzravnan s stola, se skloni k tlom in pobrska po svojem obrambnem materijalu ter prične nato z jasnim glasom čitati svoj zagovor.
—	Gospodo sudije! Na dan...
Skozi tri odprta okna leze v dvorano dopoldanska vročina. Krasen dan je zunaj, a tu v dvorani dušljiva, soparna atmosfera. Glasno odmevajo z ulice koraki mimoidočih in dolgočasno hupanje avtomobilov, ki često prekinjajo ravno najvažnejše povdarke Tome Popoviča.
Ko Toma Popovič zaključi svoj zagovor, vstane predsednik in odredi četrt ure odmora. Oba izhoda na hodnik zastražijo z razprtimi rokami" sodni sluge, dvignejo se obtoženci in narednik Sreten s svojih stolov ter v spremstvu orožnikov odkorakajo drug za drugim v pritlično sobo. Crnolase sodne tipka-rice, ki so bile za pol ure prihitele na hodnik poslušat potek razprave, korakajo za njimi, advokati se dvigajo in družijo k pogovoru, novinarji pa hite doli v vežo. kjer jih že čakajo kuririi, da preneso poročila v redakcije. Skozi škrlatno zagrnjena vrata zadaj za tribuno, nad katero visi dober portret kralja Aleksandra, se umakne predsednik senata in za njim oba votanta v posvetovalnico h kratkemu oddihu.
Vročina nastopa vedno močneje in proces bo še trajal, trajal tja do konca tedna.	__D. R.
Ljubljanski velesejem
Spričo še vedno težkega gospodarskega položaja, v katerem se nahajajo pridobitni sloji v Sloveniji, ie razmah letošnjega velesejma najlepši dokaz, da najširši krogi prebivalstva spoznavajo pomen naše vele-seimske prireditve. aZ ugled, ki si ga je tekom let priboril ljubljanski veleseiem, pa je najbolj razveseljivo dejstvo, da od leta do leta narašča število zunanjih posetnikov. Za slovenskega trgovca, pa tudi za številne trgovce v ostalih pokrajinah naše države, je postal velesejem institucija, katere ne more več pogrešati.
Posebno pohvalno so se letos odzvale vabilu naše šole, ki prirejajo izlete gojencev na veleseiem pod vodstvom učiteliev in učiteljic. V petek in soboto ie veleseimski urad zabeležil posete naslednjih šol: državne osnovne šole: Cerklje pri Kranju, Št. Jernej Borovnica, Rakitna, Stična, Zagorje, Vel. Gaber, Sostro, Dramlje, Preserje, Jezero, Žužemberk, dalie skupni poset gospodinjske šole v Ljubljani, Kmetijske nadaljevalne šole v Ratečah in v Kamniku, državnega osrednjega zavoda v Ljubljani. I. drž. gimnazije v Ljubljani, trgovske akademije v Mariboru in državne ženske strokovne šole v Banialuki.
Obisk velesejma ie bil tudi včeraj prav dober. V vseh paviljonih je bilo videti kupce in resne interesente, ki ne prihajajo na velesejem samo iz radovednosti. Posebno zanimanje vzbuja tudi letos mizarska razstava in razstava avtomobilov. Pozornost pa vzbujajo tudi kolektivne razstave inozemskih tvrdk, kakor n. pr. razstava italijanskih tvrdk, ki jo ie priredilo društvo Italo -Jugoslave in pa brazilijanska razstava v paviljonu Vevč.
Veleseimska uprava ie doslej dobila pismene in brzojavne pozdrave od skoro vseh inozemokih poslaništev in konzulatov v naši državi, od naših gospodarskih korporacij in od številnih inozemskih velesejmov. Za danes se ob lepem vremenu pričakuje rekorden obisk zlasti podeželskih posetnikov in Ljubljančanov, v ponedeljek pa se bodo pričele sklepati večie kupčije, ki se letos obetajo v znatnem obsegu.
vs. Gasilni poizkus na veleseimu. Kakor
že javlieno, se vrši gasilni poizkus s samo-delujočimi gasilnimi napravami sistema »Guwy« v sredo 5. t. m. pri paviljonu »L* ob 17.30. Razstavlialec, družba »Telore-klam< v Ljubljani, ki ima generalno zastopstvo teh naprav za Jugoslavijo, bo napravila različne poizkuse. Tako bo predvajan primer, da se pri avtomobilskem motornem požaru bencin pogasi sam od sebe s pomočjo avtomatskega delovanja »Guwyia«. Dalie se bo gasil goreč bencin v maniših in večjih posodah, osobito v nizki ploščnati posodi, kar je bilo dosedaj sploh nemogoče. Končno bodo predvajane razne druge vrste gašenja, ki naj dokažejo prvovrstnost teh gasilnih naprav. Oblastva so že vabljena po upravi, ostale interesente pa opozarjamo tem potom.
vs. »Teheran« Ljubljansko skladiše ori-jentalskih preprog in ročnih del (Mušan Abutevelič) je razstavil svoje pristne perzijske preproge v treh kojah. Poznavalci bodo našli med njimi prav krasne buharske, sa-raške, iranske, kašmirske. mešedske in druge slovite preproge. Razstavlja pa tudi cenene pirotske, srbske in bosanske pletene preproge. Turški etui, mlini za kavo in servisi ter krasne copatke za naše mlade dame vzbujajo občo pozornost in jih zlasti mladi gospodje prav pridno kupujejo.	836
VELIKI SEJEM
GRAMOFONOV
COLUMBIA, Odeon in dragih
znamk.	6764
Koiosalna izbira plošč: opere, najnovejši šlagerji itd. — Nadiubši Vaš prijatelj za dom in izlet je dober gramo on zato ga nabavite še danes pn tvrdki
,,Tehnik" Josip Banja!
LJUBLJANA ^Ljubljanski dvor" Pražakova 19
v neposredni bl.žini glavnega kokd>ora.


Naši Kraji in ljudje
Lep prispevek k „Jutrovi" akciji za srednješolce
Tekom dne in na večer, ko valovi življenje po Šelenburgovi ulici in se razvija promenada po Aleksandrovi cesti zlasti pa, ko se vžgo v mraku luči, ne ostane nikomur, ne domačinu in tudi ne tujcu neopažena krasno urejena modna trgovina P. M a g d i č na vogalu nasproti glavne pošte. V vedno krasno in s pravim okusom urejene izložbe se venomer upira toliko in toliko parov lepih očk, ki hrepene za krasnimi vzorci razstavljenih oblek, puloverjev, pla-ščev, nogavic, finega perila in kopalnih oblek. Na drugem voglu stoje moški in občudujejo veliko izbiro klobukov, kravat in sploh vsega kar spada k toaleti dobro oblečenega gospoda. Toda ne da bi se samo hrepenelo in ostajalo zunaj, stopa se tudi notri v vzgledno urejene poslovne lokale, kjer vlada od jutra do večera živahen promet.
Baš letos mineva 21. leto, kar je
osnoval to vzorno trgovino pokojni Pavel Magdfč, ki je žrtvoval za ureditev trgovine ogromen denar, a jo je tudi že po kratkem času dodobra vpeljal, nakar so nadaljevali z delom njegovi nasledniki, ki vodijo trgovino popolnoma po modernih trgovskih principih. Tvrdka P. Magdič daje v Ljubljani v modi že od nekdaj smer in kupci niso bili po nakupu pri njej še nikoli razočarani. V ostalem pa ima tvrdka P. Magdič vedno tudi umevanje za razne soci-jalne akcije in je sedaj, kakor že večkrat popreje podprla »Jutrovo« akcijo za obdarovanje pridnih srednješolcev. V njenih izložbah so razstavljeni te dni razni predmeti kakor: nahrbtniki, nogavice, športne čepice, kopalne obleke, srajce, torbice ter druge potrebne stvari, ki jih je namenila tvrdka izročiti po posredovanju »Jutra« naši pridni srednješolski mladini.
Ob 251etnici Sokola v Brežicah
Dne 9. t. m. obhaja Sokolsko društvo v Brežicah 251etnico svojega obstoja in se v proslavo vrši tam okrožni zlet sokolske župe zagrebške. Vsem nam, ki smo preživljali v zadnjem deceniju pred svetovno vojsko grenke čase našega nacijonalnega poniževanja in se obenem utrjevali v trdi na-cijonalni borbi zoper vse tedanje nasprotnike naše narodnosti, ki smo kasneje med voisko doživljali dobo najhujšega tlačenja naših nacijonalnih pravic, vsporedno s tem pa že tudi čase globokega upanja m zaupanja vse do takrat, ko je konec svetovne vojne z enim udarcem presekal večstolet-no našo borbo z germanizmom, se porajajo pri tej priliki reminiscence na vso to 25-let-
eo dobo.	.	. .
Brežice so tvorile med svetovno vojsko ln 10 let preje nedvomno poleg Celja, Maribora in Ptuja eno najbolj ognjenih tal. Nikjer v Sloveniji morda se ni vršila med Slovenci in Nemci tako ostra nacijonalna in politična borba, kakor v Brežicah, ki so jih smatrali Nemci za izključeno in nekako dedno nemško posest na skrajnem jugovzhodu, že tik ob meji hrvatstva, kamor Je bil tudi nemštvu dostop nemogoč. In čimbolj so Siidmarka, Schulverein ter Roseg-gerjev fond sipali denar, da prekvasijo * lijim Brežice v nekako ultragermansko naselbino, tembolj so Slovenci v Brežicah in okolici strnili svoje vrste, da vzdržijo vse te napade.
Takrat, v aprilu 1904. Je vznikla med brežiškimi Slovenci ideja, da se ustanovi čimprej telovadno društvo Sokol, da se bo za-moglo z organiziranim in odločnim nastopom in udejstvovanjem v okvirju tega društva parirati nemško prepotenco. Ta ideja |e bila toplo pozdravljena od vseh rodoljubov in pripravljalni odbor, ki so ga tvorili že pok. bratje dr. Strašek, Benjamin Kunej, Miško Balon ter še živeči bratje Jo-siip Holy, Anton Umek, Josip Uršič in Josip Boecio, je že v juliju 1904. mogel pristopiti k ustanovnemu občnemu zboru, ki je potekel v največjem navdušenju. Prvim starostom je bil izvoljen nepozabni brat dr. Strašek. ki je umrl že po svetovni vojni, potem, ko mu je bilo že usojeno videti lepe sadove sokolskega dela in udejstvovanja brežiškega Sokola. Odlično sta se udejstvo-vala pri ustanovitvi tudi sedanji starosta celjske sokolske župe brat Jože Smrtnik, ki je stal društvu, predvsem v prvih letih vedno ob strani z nasveti in smernicami ter brat Josip Holy, ki je bil društvu prvi načelnik in kasneje vse do danes požrtvovalen okrožni načelnik.
Brežiško sokolsko društvo je bilo v celem Posavju ustanovljeno kot prvo in je kot matično društvo odločilno in uspešno sodelovalo pri ustanovitvah drugih bratskih društev v Posavju. Najožje zveze je obdržalo vedno z bivšim hrvatskim Sokolom, predvsem z zagrebškim Sokolom, katerega duša je bil takrat brat dr. Srdjan Budisav-Ijevid.
Brežiški Nemci so odgovorili na to, njim nevarno slovensko gibanje z zgraditvijo nemškega doma 1. 1906. Slovenci so to pa-rirali z nakupom in razširitvijo »Narodnega doma« in z ustanovitvijo lastne slovenske »Posojilnice«. Politično in nacijonalno gibanje Slovencev v Brežicah je z vsemi temi dogodki stopilo v novo epoho. Dočim ie nemška in nemškutarska ideja takrat v Brežicah kulminirala v njenem simbolu — nemški hiši, pa je vsklila istočasno med bre-
Pri ljudeh, k! so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroča naravna »Franc Jo-sefova« grenčica prosto kroženie krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeče klinike izpričujejo, da je »Franc Jose-fova< voda odPične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske, kot dobro odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
žiškimi Slovenci in obmejnimi Hrvati, predvsem Zagrebčani ponosna ideja skupnosti in bratstva ter so se med njimi navezali ožji bratski stiki, kakor kdaj prej. Korpora-tivnc^ so se hrvatski Sokoli in predvsem njihova sokolska konjenica udeleževali zle-tov in pohodov v Brežice, kjer pa jim je avstrijska oblast skoro vedno s celimi kom-panijami vojakov in orožnikov zabranila vstop v mesto. Neštetokrat so ob takih prilikah pod okriljem avstrijskih bajonetov navalili na Sokole najeti nernškutarski pla-
Glavni ustanovitelj In dolgoletni starosta brežiškega Sokola, pokojni odvetnik dr. Strašek.
čanci in nekajkrat je pomočila brežiška tla sokolska kri. Takrat je tudi bilo, ko je izrekel brat dr. Srdjan Budisavljevič, zroč na čelu hrvatskih in slovenskih Sokolov na nemški »Deutsches Heim« one znane proro-ške besede: »I ova kula mora da padne!«
Med veliko vojno je moralo društvo formalno prestati. Začele so se persekucije. Zaprli so brata Holyja, odgnali brata Boe-cia in številne druge. Obdržavala pa se je med članstvom, kolikor ga je ostalo doma, predvsem pa med članicami sokolska vez do preobrata, ko je društvo s svojim delom zopet stopilo na plan.
Smotreno in preudarno so vodili društvo vseh 25 let staroste br. dr. Strašek, dr. Schmirmaul, že pok. dr. Stiker in sedaj dr. Zdolšek, ki starostvuje društvu z veliko vnemo in uspehom že deset let. Delokrog društva se je po vojski znatno razširil.
Najtežji časi so* za nami in z veseljem ter ponosom lahko zremo brežiški Sokoli na prvih 25 let svojega dela. Na okrožnem zletu se nadejamo sestati z vsemi onimi številnimi sokolskimi brati in prijatelji ter sestrami tu in onstran Sotle, s katerimi smo svojčas tako uspešno in bratsko — vzajemno — kovali naša bajna kopja. Naj bo ta okrožni zlet časten zaključek te borbene epohe in zajedno uvod v novo dobo, v kateri bo treba nam skupno z vsemi drugimi delati na čim večji ekspanzivnosti in na čim globljem razumevanju naše na-cijonalne ideje in našega sokolskega poslanstva.
Hjubitelfetn
•HiVtttt coGdade t
Sestavljajte pesmice o Mirim izdefkih in pošljite jih upravi v Maribor. — Najboljše pesmi prejmejo nagrade v vrednosti do Din 400.—.
Pismo iz Rogaške Slatine
Rogaška Slatina, koncem maja.
Letošnja kopališka sezona se je nekoliko zakasnila. Dolga zima in slabo vreme v prvi polovici meseca maja so mnoge stalne goste odvračali in šele po 20. maju je postal dotok gostov živahnejši,-Sedaj prinaša vsak vlak nove posetnike, sobe se polnijo, v krasnem kopališkem parku je vedno več življenja in Rogaška Slatina je lansko stanje ob tem času že precej prekoračila. Obisk tega odličnega zdravilišča, ki ga vsi Slovenci še vse premalo cenimo, se v ostalem dviga leto za letom. L. 1921. je bilo v Rogaški Slatini 3360 gostov, lani jih je statistika zabeležila že 7370. Slovenski kraji participirajo na tej številki z eno sedmino (1023). Ljubljana je pri tem častno zastopana 412 slovenskih gostov je Ljubljančanov. Letos se obeta nov porast, za julij in avgust je toliko prijav, da si vodia stanovanjskega urada že sedaj beli glavo, kako bo vse v zadovoljstvo porazmestil.
Ni čuda, da postaja Rogaška Slatina vedno priljubljenejša. Njene izvrstne leko-vite vode, njena lepa in učinkovita kopališča, hidroterapija, izvrstni zdravniki, prekrasna okolha, dobra stanovanja in odlične restavracije — vse to vabi publiko, ne le iz naše države, temveč v veliki meri tudi iz inozemstva, iz Madžarske, Poljske, Italije, Češkoslovaške, a tudi iz Nemčije, Grške in celo iz Egipta. Mnogi gosti se hvalijo, da jim Rogaška Slatina bolje prija nego šumni in dragi Karlovi Vary ln gotovo je, da učinkovitost slatinske kure ne zaostaja za najčuvenejšimi zdravilišči svetovnega imena.
Kdor hoče v miru se posvetiti svojemu lečenju, ta bo porabil še mesec junij, ko naval gostov še ni prevelik in so tudi cene deloma (do 15. junija) še predsezonske.
Zadnja leta se je R. Slatina lepo razvila, a uprava stoji z ozirom na naraščuioči obisk pred novimi problemi. Letos je sicer na novo otvorjen hotel »Švicarija«, ki razpolaga menda s 30 sobami, toda še se kaže, da bo treba misliti na najmanj še eno veliko hotelsko zgradbo. Prihodnji mesec bodo otvorili novo kinogledališče, katerega oder pa. bo pripraven tudi za druge prireditve. Velika pridobitev je preložitev dosedanje ceste skozi zdraviliški park v ozad.ie zdraviliških zgradb, tako da bo ves zdraviliški »parter« rezerviran za šetnje.
V	parku že veselo igra izvrstna številna vojaška godba, letos imamo Zagrebčane, ke so dr. Cerinovi godbeniki menda odšli nekam na morje. V restavracijah je že živahno. Zdraviliški dom s kavarno, elitni slatinski etablisman. je prevzel zn. ljubljanski hotelir g. Vekoslav Dolničar in gostje hvalijo izredno kuhinjo tega prvega lokala. »Švicarija« je preložena pred novi hotel, ki ga s tem popularnim gostiščem vred upravlja g. Ozom, pri »Pošti« skrbi za številne goste in izvrstno kuhinjo g. Coh, v Aleksandrovem domu, ki se te dni otvar-ja bo gospodaril g. Kamenšek, pri »Solncu« in drugod je vse pri starem.
V	stanju zdravnikov se ni nič spremenijo. Največ zaupanja domačih in tujih gostov uživajo naši znani kopališki zdravniki: šef-zdravnik dr. Franjo Kolterer ter dr. Anton Lavrič in dr. Karel Brabec.
Zvečer že imamo trikrat na teden kino, v krasni zdraviliški dvorani koncerte, v Tržaškem domu pa se v dobro opremljeni čitalnici posetniki komaj vrsti.io — postala je pretesna in dodali ji bodo še nekaj prostora.
Med gosti je videti že mnogo znanih oseb iz naših krajev, a vsak dan postaja njih družba pestrejša in številnejša. Ob nedeljah je posebno živahno. Z vlaki in avtomobili prihajajo izletniki iz Celja, Maribora, Ljubljane, a posebno mnogo iz Zagreba, da se navžijejo narave in konforta v prekrasnem kraju, ki je res pravi biser jugoslovenskih lečilišč.
{ 35Ietnica Celjskega pevskega društva
Gotovo najstarejše aktivno pevsko dru* štvo bivše Spodnje Štajerske — Celjsko pevsko društvo — slavi letos 35=letnico svojega obstoja. Ustanovljeno 11. decem* bra 1894. se je udejstvovalo ves čas svo« jega obstoja na kulturnem polju v probu« do in utrjevanje narodne zavesti. Pred ustanovitvijo društva se je vse nacijonal« no delo osredotočilo v Čitalnici, toda km a« lu se je pokazala potreba ustanoviti po* sebno pevsko društvo, ki naj bi poneslo slovensko in slovansko pesem med najširše sloje prebivalstva, da ga vzbudi v nacijo* nalni zavesti. Mlado dTuštvo si je znalo pridobiti takoj ugled tudi izven Celja in uspehi so bili vedno vidnejši. V letu 1896. se je vršil prvi veliki koncert v hotelu »Pri kroni«, za njim pa več nastopov in drugih pevskih prireditev. Leta 1897. je dobilo društvo svoj krov v Narodnem domu. So* delovalo je v veliki meri pri slavnostih otvoritve Narodnega doma v dneh 7. in 8. avgusta. Odtod nanrej so postale priredit* ve in koncerti društva stalna institucija. Leta 1898. si je društvo nabavilo svoj pra* por in so bili dnevi 13., 14. in 15. avgusta zopet dnevi slave slovanske pesmi, ako* ravno je takratni nemški magistrat celjski skušal z vsemi silami zabraniti razmah slo* venskega nacijonalnega čuvstva s tem, da je prepovedal sprejem gostov in obhod z razvitimi prapori po mestu. Posvečenje pra* pora se je izvršil-* izven »nemškega« me* sta v cerkvi sv. Jožefa. Vračajoča se po« vorka je pri voglajnskem mostu morala za« viti prapore ter oditi v Narodni dom, kjer pa se je nato razvila tem lepša slavnost. Pozneje se je o d delilo od društva posebno Dramatično društvo, ki je bilo ustanovlje* no 1. 1911. Leta 1898. je bila pomembnejša prireditev — večer bratom Čehom, ki so posetili Celje, leta 1900. pa prireditve na Slomškovi slavnosti na Ponikvi. P^leg pev* skih prireditev je društvo podalo v letih 1901. do do 1910. nad 70 gledaliških iger. Nepozabni so spomini starejših celjskih Slovencev na prireditve v letih 1903. o si* jajnem koncertu 12. julija, iz let 1904. in 1905. o izletih in prireditvah v Brežicah in posebno one v Zagrebu, kjer so bratje Hrvati navdušeno peli in pisali slavo slo* venski pesmi. Naj spešnejši koncert dru* štva je bil takrat sigurno oni dne 28. ju* nija 1905. v Zaarebu, na vrtu »Kola« v prid »Sv. CiriUMetodskim zidarima« za slovanske šole v Istri in Primorju. »Ob* zor«. »Hrvatstvo«, »Pokret« in vsi listi z »Agramer Tagfclattom« vred so bili polni
navdušenja za slov nsko pesem. Društvo se je udeležilo tega leta tudi odkritja Pre* šernovega spomenika v Ljubljani.
V letih 1908. do 1912. je preživelo dTu* štvo razne krize, leta 1913. pa si je zopet opomoglo in priredilo 8. junija Dr. Schwa* bov večer, ki spada med najlepše uspehe društva. Med svetovno vojno je CPD de« lilo usodo drugih slovenskih društev.
Dnevi državnega preobrata pa so našli društvo pripravljeno in je isto ob vseh prilikah vršilo svojo nacijonalno*kuiturno nalogo. Koncerti 23. marca v Celju, 15. ju* nija v Vojniku, 6. julija v Rogaški Slatini so utrdili narodno zavest slovenskega pre« bivalstva in pripomogli k utrditvi zaupa* nja naroda, ako ravno so še divjali boji ob novih državnih mejah. Poslanica »Celi« skega pevskega društva« še ni končana. S svojo pesmijo blaži srce in goji čut na« rodne samostojnosti in narodnega edinstva v jugoslovenski domovini. Kliub resnim in skoraj popolnoma materialističnim dana« šnjim dnem ima naše I iu ' tvo v svojem srcu skrito želio tudi o višjih duševnih užitkih, izi d katerih je gotovo eden naj* višjih, ako sliši lepo slovansko in sloven* sko pesem, ki mu razgreje srce in ga nav« duši za vse leno in vzvišeno.
Med predsedniki društva najdemo ime* na sg. dr. Janežiča (1894'), dr. Ravniharja (1895 — 1901), Rafka Salmiča (1902 — 1906), dr. Stikeria (1906*07), dr. Gvidona Serneca (1907), Antona Mimika (1908). zo* pet Rafka Salmiča (1909 — 1912). dr. Milka Hrašovca (1913), Jura Vugo in prof. Jo* šta (1914), Ivana 'ebeka H914 — 1914 — 1918). zopet dr Cvidona Serneca (1919 — 1923^ ter prof. Konrad? Finka od 1924 na* prej, pod katereca vodstvom slavi letos društvo svoio 35letnico.
Izmed pevovodij naj navedemo Ie go* spoda Mundo. ki je vodil prvi zbor dru* štva, dr. Ravniharia kot agilnega pevovod* jo prvih let. dr. Ant>na Laiovica. našega zaslužnega skladatelja, dr Antona Schvva* ba, domačina*skladatelia. ki je vndil sijaj« ne prireditve v letih 1904. in 1905., Stanka Perca v najtežiih časih. Cirila Preglja, ki ima velike zasluge že iz let 1914. pa tja preko preobrata do 1922. ko je postavil zbor na umetniški nivo in ga vodil tudi 1924*25 ter 1027, pok. Bena Serainika v le* tu 1923., Viktorja Kovača 1026 ter seda* njeea pevovodio g. Peca Šfgulo. pod čegar vodstvom proslavi zbor 351etnico.
Društvo šteje med svoje častne člane: gg. dr. Vladimirja Ravniharja. pok. dr. Be« niamina in Josipa Ipavica, gospo kumico prapora Adelo Dečkovo, ravn. Mateia Hu« bada, Ivana Rebeka in dr Antona Sch\va* ba, čegar srčkano«mehke in pristno sloven* ske skladbe ter harmonizacije narodnih pesmi vsebuje prosram društvenega kon* certa v proslavo 351etnice dne 8. junija 1929. v veliki dvorani Celjskega doma ob 20.30 v Celju.
Jubilej ptujske gimnazije
Ptujska gimnazija slavi letos 60-letnico svojega obstoja. Proslava tega jubileja se vrši dne 8. in 9. t. m. z naslednjim sporedom: V nedeljo ob 9. slavnostna maša v mestni cerkvi, nato ogled razstave risb in ročnih del v zavodu. Ob 13. slavnostni banket v Društvenem domu.
Zaradi kratkega časa, ki je še na razpolago, ni bilo mogoče zvedeti naslovov velikega števila bivših dijakov zavoda. Zaradi tega prosi odbor za proslavo, da vsi bivši gojenci in prijatelji tega kulturnega zavoda, ki niso dobili vabil na proslavo, smatrajo to objavo kot prisrčno vabilo na sestanek svojih drugov izza mladih dni. Prijave za banket ter prispevek 30 Din naj se pošlje pisarni dr. Visenjaka, odvetnika v Ptuju do 6. t. m. Tja se naj nakažejo tudi prispevki v korist slavnosti. katere pribitek se bo naklonil Društvu za podpiranje siromašnih dijakov.
70-letnica uglednega obrtnika
Trbovlje, 1. junija Te dni je praznoval 70-letnico svojega rojstva splošno spoštovani in priljubljeni izdelovalec harmonik g. Anton Mervar. Pred 70. leti se je rodil tam doli na Dolenjskem v Šmihelu pri Žužemberku. Komaj 18 let star je že moral s trebuhom za kruhom in odšel je v takratno Meko vseh kmečkih fantov,, v Trbovlje in delal kot rudar 2 leti. Želja, da si ogleda širni svet, ga je gnala na Westfalsko, kjer je delal celih 14 let. Kot pristen Dolenjec je strastno ljubil petje in godbo, predvsem harmoniko V Dortmundu. kjer je bil zaposlen g. Mervar, je bil izdelovalec harmonik neki VVeber. K temu je pridno zahajal in se pri njem izučil izdelovanja harmonik, katere obrti se je polotil z vso resnostjo in danes slove njegove harmonike daleč po svetu. Pošilja jih v Francijo in celo v Ameriko. Kot samouk je tudi dober mizar in mehanik. S svojo marljivostjo in poštenostjo si
SNAŽi VSE V HIŠI
je pridobil lepo premoženje in ga danes prištevamo med zelo ugledne Trboveljča-ne. Rad pomaga povsod, kjer je pomoč potrebna zato imajo narodna in prosvetna društva v njem zvestega podpornika. K zidavi Sokolskega doma je prispeval z znatnim zneskom. Možu poštenjaku želimo še mnogo srečnih let!
Strašna nevihta s točo
Št. Vid pri Stični, 1. junija.
Na praznik popoldne okrog 16. je zadela naše kraje težka nesreča. Nad Velikim in Malim Gabrom so se naglo nakopičili stra« hoviti sivi oblaki. Zaoril je vihar, nato pa se je usula toča v debelosti orehov in jajc s tako silo, da je tekom pičle četrt ure uničila ves trud pridnih kmetovalcev. Prej prekrasna žitna polja ležijo danes, kakor pomandrana od bežeče vojske. Tu« di v sadonosnikih. ki so obetali bogat sad, leži vse razbito po tkh.
Po njivah so že žalostni kosci, da poko« sijo pšenico, rž, ječmen in lan ter pripra« vijo prostor koruzi, prosu in fižolu. Vpra« šanje pa je, kje bodo ljudje zmogli dovolj semena. Ljudstvo je obupano in kliče oblasti na pomoč.
Cenjenemu občinstvu naznanja tvrdka (2*. tiiagdic	64i
modna in športna trgovina za dame in gospode, da je zaradi adaptacije lokala od sobote 1. junija 1929 dalje
le en vhod v trgovino
in sicer na Aleksandrovi cesti!

P. n. g. restavrat«r|em in gostilničarjem priporoča
papirnate
servijete
M. Tičar, Ljubljana.
Občutna nezgoda trgovskega zastopnika
Ljubljana, 1. junija.
Danes med 9. in 14. je med železniško vožnjo od Zagreba do Save izgubil g. Hans Mrosek od tvrdke Treuleben & Bischof iz Miinchena vso gotovino, ki jo je imel pri sebi v črni, zlato okovani listnici. V listnici je bilo okroglo 50.000 Din raznih tujih valut, tako češkoslovaških kron, nemških mark, šterlingov, turških funtov, portugalskega denarja in dolarjev. V listnici se je nahajala tudi nakaznica Praške kreditne banke na 8000 Kč za tvrdko Treuleben.
Ni še gotovo, ali je postal potnik žrtev spretnega žeparja. ali pa mu je padia listnica iz žepa. Oškodovani potnik razpisuje nagrado 7500 Din poštenemu najditelju ali pa onemu, ki bi pripomogel do izsleditve tatu.
Iz štedilnika ukradeni -jurji
To je kmet Resnik vzrojil predvčeraj* šnjim, ko je ugotovi, da mu je zmanjkal v denar, več tisočakov, s katerimi si je hotel kupiti jarem živine. Glas o drzni tat« vini pa se je razširil tudi po vsej soseski: »Resnika z Raven so okradli.«
Je imel pa okradeni gospodar kaj skriv« nostno hranilnico. Zavitek z novci je vtak« nil v — štedilnik. Da, v štedilnik, kjer ga je imel shranjenega že od prvih toplih dni. Pri Resniku kuhajo običajno v peči, le po* zimi kurijo v štedilniku.
Ko pa je minul mraz pa je dejal Resnik: »Tu«le bo denar najbolj na varnem. V štedilniku ga ne bo iskal niti sam hudir!«
Pa se je zmotil.
To zdaj rohni, ker bo ob potrebno vpre* go. Čudno pa se le zdi vsem, da je vtak* nil dolgoprstnež nos v tako skrit kotiček.
Zadevo imajo sedaj v rokah orožniki.
i
Vtsele pustolovšč ne mladega princa, ki je na'vse 1 ubil svejo svobodo in se niKakor ni ho:el poroč ti v korist svo e d< movi e
Ljubezen v maju • •
V glavni vlogi obeževani
Jjo Sytit
Ob 3, pol 5, 6, pol 8 in 9. ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Svetovno vojno v živih slikah vkfite, ako posetHe bojno Igro

KALVARIJAW
danes 2. junija ob 20. uri na Kodeijevem.
Petindvajsetletnica tujsko-prometnega društva v Kranjski gori
V začetku tega stoletja je bila Kranjska gora še neznatna vas, ki so se je komaj spominjali samo mali turistovski krogi. Sosednja Mojstrana, še bolj Bohinj, a najbolj Bled so bili že dokaj obiskani in uvaževa-ni od tujcev in domačih, večinoma ljubljanskih letoviščarjev, ki na svojih pohodih še niso dosegali Doline in so se najrajši ustavljali na Bledu, kar jim je bilo najbolj udobno. Kranjsko goro je posečalo le nekaj Cehov in dunajskih Nemcev, ki so prihajali k nam na počitnice varčevat. Udobnosti pač niso imeli nobene, ker v vs'ej okolici ni bilo niti enega hotela in je bila postrežba v že obstoječih gostilnah prav domača in primitivna.
Blejski, a še bolj bohinjski zgled je bil preveč privlačen, da bi ga Borovci pustili v nemar. Sicer se domačini niso dosti ogrevali za tujski promet, ker so bili skrajno konservativni in niso niti od daleč slutili koristi, ki bi jim v zvrhani meri potekali od tujcev. Akcijo je prevzelo povs. razum-ništvo in inteligenca, ki ji je stal na čelu sam dr. Josip Tičar, takratni borovški okr. zdravnik. Videl je v pravi luči ves pomen, ki ga mora Kranjska gora zavzeti zaradi svojih naravnih krasot in zaradi svoje najugodnejše klimatične lege. Šel je energično na delo in je spomladi leta 1904. ustanovil Letoviško društvo, čigar smoter je bil, da po zgledu tujih letovišč privabi v Kranjsko goro čim več tujcev. Društvo je delovalo z vsemi močmi in učinkovitimi propagandnimi sredstvi, ki niso ostali brez posledic. Vsako leto se je tujski promet po Dolini ojačeval in je bil tik pred vojno že na tako Visoki stopnji, da je daleko prekašal Bohinj.
Dr. Tičar je stal društvu na čelu vse do leta 1920. Preuredil in preobrazil je letovišče popolnoma in se je trudil na vso moč, da mu okrasi zunanjost, kakor se spodobi za letovišče svetovnega ugleda. Imel je krasne načrte in odločno roko, dasi ni mogel vsega izvesti po svoji uvidevnosti, ker mu je nasprotovalo prebivalstvo, ki je gledalo v početku z veliko skepso na njegovo delovanje. Toda uspehi so se pokazali kaj hitro in ljudstvo ie uvidelo koristi dr. Ti-čarjevega dela in se je dela oprijelo tudi samo. Naglo so rastli hoteli drug za drugim. privatne hiše so se popravljale, da so lahko sprejemali tujce, ki niso našli strehe po hotelih. Komfort se je širil vedno bolj, a pri vsem tem se je gledalo, da Kranjska rora ne izgubi svojega planinskega obeležja in naravnega kolorita.
Med vojno je delo popolnoma počivalo, ker je bila fronta blizu in ni bilo interesov. A takoj po prevratu je društvo zopet zastavilo vse moči, da pribori letovišču ugled, ki ga je imelo pred vojno. Treba je bilo preorijentacije in v kraj privabiti nove ljudi, ker so zaradi državnih mej izostali stari gosti, ki so bili po večini Avstrijci in Čehi. Nadomestilo je Kranjska gora našla v Hrvatih in Srbih, ki se jim je velič. planinska narava tako prikupila, da tvorijo sedaj vsako leto sijajno večino med letoviškimi gosti.
Letoviške društvo je moralo zdaj delati z vso intenzivnostjo, da je bilo kos ogromni nalogi, ki ga je zadela sredi novih razmer.. Žal. da je dr. Tičar odšel iz Kranjske gore sredi najtežavnejšega položaja. Njegovi nasledniki Joža Košir. Andrej Černe, Leopold^ Zore in sedanji predsednik društva Danije Šefman, so se potrudili z vsemi močmi, da so zadovoljivo odpravljali tujski naval, ki postaja leto za letom vse jačji in stavlja vedno večje zahteve. Sredstev in podpor ni bilo od nikoder in vas je bila navezana sama nase in človek se mora resnično čuditi, da je vse to storila v kratkih letih samo ljudska energija, ki ji ni stal nihče ob strani in je ni podpiral v njenem prizadevanju nihče.
Letovišče je prečiščeno, ima pet udobnih hotelov in lepo urejeno kavarno in, kar je glavno, pretiranega komforta in preglasnega modernega šundra ni nikjer. Povsod mir, samo mir, ki je v tako lepem skladu z vso planinsko okolico, da se čudiš pri misli, da si vendarle v letovišču. Tekom obstoja tujsko-prometnega društva se je vas razširila za dobro tretjino in je v gospodarskem in kulturnem napredku napravila ogromen korak naprej. Iz nekdanjega konservativnega naroda so zrastli pravi pionirja zavednega napredka, ki je povsod predpogoj resničnega in solidnega blagostanja. Napravilo se je javno kopališče, ki bo služilo pozimi kot prijetno drsališče in ki lahko tekmuje z vsemi našimi kopališči; uvedla se je električna razsvetljava in stroga sanitarna kontrola; društvo se je postavilo popolnoma na moderno podlago in zaradi tega deluje povsem zadovoljivo.
Kljub vsem naporom pa se društvu vendarle ni posrečilo vse. kar si je postavilo na svoj program. Letovišče ima še daleč do one popo!nosti, ki ie podlaga svetovnemu slovesu: še je dosti tesnosrčnosti in tu in tam se še pokažejo znaki napačne ori-jentacije in posebno še pretesno lokalno obzorje. Društvu še manjka pravih in resnih študijev ter vpogled v svetovne tujsko -prometne ustanove. Z leti se je rapidno izpopolnjevalo in vedno kazalo voljo ter stremljenje, da resno doseže svoje cilje. Prav zaradi tega pa smo prepričani, da se v teku let otrese vsega, kar ga zadržuje na začrtani poti, in se emancipira od vsega, kar ni v zvezi z realnim napredkom.
To pomlad praznuje borovško tujsko-pro-metno društvo svoj prvi jubilej in ga lahko praznuje s popolnim zadovoljstvom: saj je naše najstarejše tujsko-prometno društvo, ki je delovalo vedno z najboljšimi aktivami in ima za seboj krasno preteklost, a pred seboj še krasnejšo bodočnost, ki pač ne bo goljufala ne njega ne nas, ki se postavljamo pred svetom z njim . . .
Ameriške pustolovščine in aretacije ob severni meji
Mariborski in prekomelni izleti »publicista« Bolči Žvana.
Maribor, 1. junija.
V torek, 28. maja popoldne je v tiho obmejno Svečino pridrvel iz mariborske strani avto s petero potniki, ki so se ustavili pred Arhovo gostilno in tam nastopali zelo samozavestno in oblastno. Govorili so o Prosvetni zvezi, se gerirali kot publicisti, enega so predstavljali kot »Slovenčevega« urednika, Bolčeta Zvana. Ko so se tam nekoliko okrepčali, so šli še na obisk k znanemu narodnjaku, veleposestniku Dreisieb-nerju na Špičniku, ki jih je gostoljubno sprejel v svojem vinotoču in jim lepo postregel. Obljubili so mu, da ga bodo v »Slovencu« radi njegove gostoljubnosti toplo priporočili. V Svečini so šli tudi v cerkev in baje spustili milodare v škrabice. Pozno popoldne so trije od družbe preko Sv. Jurija ob Pesnici odšli proti Mariboru, dva pa sta izginila po skrivnih stranskih potih peš preko avstrijske meje.
Kdo je bila ta zagonetena družba? V torek 28. maja okrog poldneva je sedel v Rosenbergovi gostilni nasproti okrožnemu sodišču v Mariboru neznan tujec in skrbno gledal proti vratom okrožnega sodišča. Bil je to Matevž Bobač, Amerikanec iz Pitts-burga, rojak iz Ribnice, ki ga je i. 1927. njegov dolenjski rojak France Lušin iz Novega mesta ogoljufal za 14.000 dolarjev. Prišel je k njemu, se mu predstavil kot Franc Lesak in mu ponudil, da skupno z njim kupi hotel. V ugodnem trenutku pa je zagrabi! Bombačev kovčeg, v katerem so bili dolarji, in ga zamenjal za popolnoma enakega svojega. Kasneje je pobegnil v Evropo. Bombač mu je sledil, ga izsledil, in Lušin je bil pred novomeškim sodiščem obsojen na 2 in pol leta težke ječe zaradi goljufije. Bombač, ki se mu je posrečilo, da je nekaj denaria vendarle še dobil nazaj, se je vrnil v Ameriko. Tam pa je izvedel od nekega Amerikanca Johna Spillerja. da je Lušin tudi njega osleparil za 3000 dolarjev. Omamil ga je. oropal in nato izginil iz Amerike. Bombač si je dobil tudi od Spillerja pooblastilo, da izterja zanj od Lu-šina 3000 dolarjev, in se odpravil zopet na pot domov. Tu je izvedel, da je bil Lušin lani meseca aprila pri mariborskem sodišču zopet obsojen na 6 mesecev težke ječe in da mu poteče kazen 28. maja t. I. Šel je že poprej k njemu v jetnišnico in zahteval povrnitev svojega in Spillerjevega denarja, češ. da bo sicer ovadil tudi še Spillerjevo zadevo. Lušin ga je pregovoril, češ, naj počaka na 28. maja, ko bo prišel iz zapora, takrat mu bo njegov brat Lojze izplačal ves ogoljufani denar.
In tako je torej 28. maja Bombač pričakoval v Rosenbergovi gostilni Lušina. Kmalu po 12. uri je zapazil na cesti avtomobil z več osebami, ki je pa s silno naglico zdr-čal skozi ulice proti avstrijski meji. Uvidel je, da je prevarjen in prijavil je stvar oblastim.
V avtu so se vozili France Lušin. njegov brat Lojze, Bolči Zvan, ki se ie izdajal za publicista in »Slovenčevega« urednika, sve-činski rojak Fric Judar, delavec v Mariboru, in neki Cerar. Po obisku pri Dreisieb-nerju na Špičniku sta izginila France Lušin in Bolči Zvan preko meje, ostali trije pa so se vračali proti Mariboru. Oblasti so kasneje aretirale Lušinovega brata Lojzeta in ga izročile sodišču.
Včeraj, v petek 31. maja proti večeru pa je pred Arhovo gostilno v Svečini zopet ustavil avto, ki je očividno nekoga pričakoval. Finančna straža, ki je bila o begu gori navedenih preko meje že poučena, je naravno nekaj sumila in podvojila pozornost. Res je krog pol 10. zvečer opazila na cesti od meje proti Svečini prihajati dve osebi. Ustavila ju je in peljala v pisarno finančne kontrole, kjer se je izkazalo, da je eden izmed njiju »publicist« Bolči Zvan. ki ie spremljal Lušina čez mejo, drugi pa svečinski rojak Fric Judar. ki je Žvana očividno čakal na meji ob povratku. Pri zasliševanju, ki je trajalo danes do 5. zjutraj. deloma v pisarni fin. kontrole v Svečini, deloma na orožniški postaji v Zgornji Kungoti, je Zvan izpovedal, da ie »odložil« Franceta Lušina v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu, kjer bo — če je Zvanova izpoved resnična — pravici lepo padel v roke, ker so avstrijske oblasti že obveščene. Zvana in Judarja je orožništvo danes zjutraj izročilo pristojnim oblastim v Mariboru. Proti Zvanu teče postopanje pri policiji zaradi nedovoljenega prekoračenja me-ie.
Iz Hrastnika
h— Za današnjo gledališko predstavo ob 16. v Narodnem domu vlada veliko zani* manje, saj se bo vprizoril »Dobri vojak Svejk«. Ker je oder popolnoma preurejen, daljših odmorov sploh ne bo, razen glav« nega po 9. sliki. Naslovno vlogo bo igral rojen Ribničan in bo govoril v ribniškem dialektu. Nastopilo bo čez 40 oseb. Kdor s« hoče enkrat pošteno nasmejati, naj pri« de k predstavi.
h— Minuto nedeljo so igrale Pomladka« rice Rdečega križa v Narodnem domu igro »Mati« pod vodstvom gdč. Jenkove in Logarjeve. Vse igralke so svoje vloge prav dobro rn ljubko rešile. Obisk je bil prav dober. Želeti je, da bi se nam kaj takšne« ga večkrat nudilo.
h— Legitimacije za Ljubljanski velesejem se dobe v občinski pisarni pri g. Marmi.
h— Velika gasilska slavnost se bo vršila 23. t. m. Prosijo se druga društva, naj bi ta dan ne prirejala svojih društvenih prire« ditev.
h— Obrinonadaljevalna šola je zaključit la šolsko leto v nedeljo 26. maja z razsta« vo risb in drugih šolskih izdelkov. Mojstri in tudi drugi so razstavo ▼ lepem številu

KUVERTA" d. z o. z.
kon!. tvornica papirja
Vožarsld pot 1	Karlovska cesta 2
Stalna zaloga kuvert vseh velikosti, plačilnih vrečic, alktovik, Cene nizke!	kuvert z okenci itd,	Blago solidno!
posetili in tako pokazali zanimanje za stvar Po razstavi so dobili učenci in učenke svo» je izdelke in šolska naznanila. Pogovorili so se se o izletih, ki jih nameravajo prire« diti letos v juniju na Gorenjsko.
h— Nov krajevni šolski odbor v Hrasti niku tvorijo gg.: Malovrh KaroL, načel« nik; šolski upravitelj Lebar Franc, tajnik; Jazbec J., blagajnik; inž. Drolz Friderik, Roš Nande, dr. Neuberger, Dolinšek Av« gust in Arnšek Janko.
h— Smrtna nesreča po električnem toku. Tu je padla včeraj popoldne na cesto an. tena, ki je bila zvezana z električno žico. Mimo je prišel delavec Franc Laznik ter žico prijel. Nesrečnika je električni tok stresel, da je padel na tla in obležal mr« tev. Poskusi z umetnim dihanjem ga niso mogli več obuditi k življenju.
Iz Laškega
1— Najdba čudnega motornega kolesa. V
nedeljo popoldne so našli v Psarjah pri Laškem za cesto na travniku motorno kolo čudnega sistema. Obdano ie od nekakega čolna, na vsaki strani pa je maihno kolo, ki se dviguie in pada ter drži ravnotežje. Ti manjši kolesi sta bili pokvarjeni, lastnika pa nikjer. Ljudje so govorili, da sta se vozila gospod in gospa, ki sta, ko sta se prevrnila, odšla na Laško in se odpeljala v Zagreb, drugi pravijo, da so enega ponesre-čenča odnesli v celjsko bolnico. Orožništvo ni moglo poizvedeti drugega, kakor da je lastnik vozila neki Ehrenwert iz Zagreba. Kolo se je nahajalo par dni na sodišču, zdaj so ga odpremili v Zagreb.
1— Cestni okrajni odbor. Volitve so izvršene in ie rezultat ta-le: Trbovlie: Ferdinand Roš. inž. Pauer. Rud. Ahac. Dol: Rudolf Napred: Sv. Krištof; Miha Kandolf in Franc Goter; Loka: Fr. Juvančič in J. Ja-grič; Jurklošter in Št. Lenart: Alojz Šmid in Jože Deželak: Laško-Carjev gradeč: Martin Topole in Miha Jelene. Za Sv. Krištof ie oba zastopnika enostavno i-nenoval gerent. Zdaj bo še oblastni komisar imenoval 2 ali 3 člane.
Iz Ptuja
j— Zanimiv film. V ptujskem gledališču se bo predvajal jutri 3. t. m. ob 20. vele« zanimiv češkoslovaški film, ki kaže krasna mesta, najlepše krajine in umetnine. Vstop« nine znatno znižane. — JČL.
Dopisi
VIŽMARJE. Prostovoljno gasilno dru* štvo Vižmarje bo proslavilo danes 2. t. m. 251etnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo priredila savska gasilska župa veliko župno vajo, a gasilno društvo Vižmarje javno tombolo, katere čisti dobiček je na« menjen za nabavo nove motorne brizgal« ne. Gasilci in prijatelji gasilstva najvljud« nejše vabljeni.
KRŠKO. Sokolski oder je dvakrat uprizoril Finžgarjevo trodejanko »Razvalina življenja«. Igra je bila dobro podana. Glavne uloge so igrali naši najboljši diletanti in tudi manjše uloge eo bile skrbno naštudira-ne. Režijo je dobro vodil strok, učitelj gosp. A. Žvan. Za prvo dejanje je naslikal -ikad. slikar gosp. Z. Didek lepe nove kulis* Odmore nam je krajšal krški salonski orkester, ki je splošno znan kot eden najboljših podeželskih orkestrov. Igra se je uprizorila v prid Kola jugoslovenskih sester v Krškem in ee bo čisti dobiček uporabil za božično obdarovanje revne dece in starčkov.
GORNJI GRAD. Mestno županstvo je izvolilo na zadnji svoji seji soglasno gosp. Fr. Vouška, bivšega prvega sreskega poglavar-ja v Gornjem gradu, za častnega občana. G. Voušek ei je to odlikovanje zaslužil, kajti potegoval ee je uspešno za korist mesta v vsakem oziru. Temeljito je proučeval vsa gospodarska vprašanja gornjegrajskega sre-za in po svoji energiji in inicijativi dosegel velike uspehe za blagostanje posameznih občin in sreza. Zaradi tega sta ga občini Luče in Solčava že lani imenovali za častnega občana. Čestitamo 1
SV. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. V nedeljo 26. maja je zapustila našo lepo dolinico in šla v pokoj naša najmarljivešja delavka na prosvetnem polju gospa Ana Trstenjakova. ki si ie zapisala v svojo življensko knjigo »Bodi mravlja!« Po teh dveh pomembnih besedah se je ravnala dosledno vse svoje življenje. Gospa Trstenjakova je delovala na tukajšnji šoli skoro 36 let. Bila je vedno marljiva, točna in vestna učiteljica, ki se je posvetila svojemu poklicu z vso svojo dušo. Vzgajala nas ie z materinsko ljubeznijo, kar pa more storiti le učiteljica, ki je tudi sama mati. Kako so bila z njenim poučevanjem zadovoljna vsa višja oblastva, nam pokazujejo številne laskave pohvale. Zahvaljujemo se ji za njeno veliko prizadevnost. materinsko naklonjenost in požrtvovalnost Želimo ji, da bi še dolgo uživala v zdravju in zadovoljnosti svoj zasluženi pokoj.
MEDVODE. Ob povodnji 1. 1926. je od« nesla voda most čez Soro, po katerem gre državna cesta iz Kranja v Ljubljana Na« redili so nato zasilen most, ki je pa tako ozek, da se večji avtobusi komaj zbašejo čezenj. Pri tem so pasanti v resni nevar« nosti, tako da morajo stopati na ograjo pri ogibanju. Ker se dva voza na njem ne moreta srečati, se cesto dogodi, da za* vozi na vsaki strani po en avto na most, ker se zaradi hiš in ovinkov pravočasno ne opazita, nakar mora, seveda, eden od« riniti nazaj in čakati, da pride drugi čez most in potem šele nadaljevati vožnjo. Tako se nabere včasih po več voz, ki ča« kajo na prehod. Ko so postavili ta most, so govorili, da bodo zgradili že L 1927. nov železobetonski most, kakih 50 — 100 metrov višje gori od sedanjega mostu, ka« mor bi prestavili cesto, da odpadejo ne» varni ovinki skozi MedVode. Bilo je v tej zadevi že več komisijskih ogledov, v za d* njih par letih pa je vse utihnilo in ostalo pri starem, V teku je že par desetletij ak« cija za novo šolo v Preski, kamor so vso« Iane tudi Medvode. Šolska oblast je vedno pritiskala, sedaj pa je končno odločila, da mora biti letos do zime novo šolsko po« slopje pod streho, dlo začetka šol. leta 1930«31 pa dogotovljeno in izročeno svo» jemu namenu. Stara bivša mežnarija, ki služi sedaj za šolo, je premajhna m tudi v higijenskem oziru ne odgovarja. Druge občim« kar tekmujejo med seboj in zidajo nova, krasna Šolska poslopja; tudi naša prometna in močna občina ne sme ▼ tem oziru zaostajati. Naše agilno gasilno dru« štvo Preska«Medvode si je nabavilo novo štirikolno motorno brizgalno, katere slo«
vesna blagoslovitev se j« vršila na Flori« janovo nedeljo. V zvezi s tem je imela Savska gasilska župa svojo običajno pro« slavo letos v Preski, katere se je udeleži« lo čez 300 gasilcev. Po maši je bila bla* goslovitev motorke, ki ji je kumovala go« spa Nežika Sajovic. soproga uglednega tr» govca v Medvodah. Proslava se je zaklju« čila z zanimivo gasilsko vajo z novo mo« torko v zvezi s strokovnim predavanjem o motornih brizgalnah.
ROGAŠKA SLATINA. Otvoritev pla« niske koče na Donački gori 26. t. m. je bila slovesna. Na predvečer je gorel na gori kres, žgal se je umetni ogenj in po« kali so topiči. Dan je bil prekrasen in zbra« lo se je na vrhu nad 300 turistov in do« mačinov. Sv. mašo je opravil predsednik Aljaževega kluba v Mariboru g. dr. A. Jehart, ki je potem blagoslovil kočo in govoril o ljubezni slovenskega ljudstva do gor in stvarnika, ki je Slovenijo tako bo« gato obdaril s krajevnimi lepotami. Po sv. opravilu pa se je razvil na gori pravca« ti planinski tabor, ki ga je otvoril predsed« nik domače podružnice SPD g. dr. Šter. Uvodoma je pozdravil navzoče zastopnike podružnic SPD in HPD, zlasti g. dr. To« minska, načelnika Osrednjega odbora SPD Ljubljana, g. Pasariča, predsednika HPD, g. Dušana Jakšiča, predsednika Turistov« skega kluba »Sljeme« iz Zagreba, in dru« ge, nadalje je podal zgodovinsko ozadje planinske postojanke na Donački gori in se zahvalil dobrotnikom: mariborskemu obl. odboru, ki je obljubil večjo podporo, in ravnateljstvu steklarne v Straži, ki je z brezplačnim lesom izdatno pripomoglo do dovršitve zgradbe. Za njim je govoril sta« rosta slovenskih planincev zaslužni dr. Tominšek iz Ljubljane in čestital podruž« niči na napredovanju, potem g Pasarič iz Zagreba o brastvu in slogi slovenskih in hrvatskih planinarjev, povdarjajoč, da bo Donačka gora z z 'radbo nove železni« ške proge Rogatec=Krapina enako privlač« na točka za Hrvate, kakor za Slovence, g. Jakšič je govoril za agilne »Sljemena« še«, dr. Senjor je kot nadzornik podružnic izrazil željo, da bi podružnica šla še ko« rak naprej in čimprej zgradila planinski dom na Boču. Zaključila sta dr. Tiller za Celjane in . dr. Šter, ki je še zboru spo« ročil pozdrave oblastnega komisarja in za« prosil domačine, da tudi oni prevzamejo varstvo nad kočo. ker jim bo ta gotovo služila kot vir dohodkov s porastom tu« ristovskega prometa v tem okolišu. Pri celokupni slavnosti ie lepo pelo slatinsko pe--iki.) d.uštvo »Sloga«.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
(Začetek ob 30., spremembe označene.) Nedelja, 2.: Theodor & Comp. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 3.: Zaprto. Torek, 4.: Bitka. D. Sreda. 5.: Iera ljubezni in smrti. C. Četrtek, 6.:'Theodor & Comp. B.
LJUBLJANSKA OPERA.
(Začetek ob pol 20., 6premembe označene.) Nedelja, 2.: Grof Luksenburški. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 3.: Zaprto. Torek, 4.: Cigan baron. B. Sreda, 5.: Črne maske. A.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 2.: Zaprto.
Obfava.
Uprava Državnih Monopola nabaviče putem II. ofertalne licitacije, koja če se održati na dam 27. »una 1929. g■ u kancelariji Upravnika Državnih Monopola u U časo-va pre podne.
1.135.000 metara od 5 min i 23.000 metara o<J 8 mm limenifa spojnica za ugiove kutija u bobi-narna od 100 met.
Uslovi mustre kao i sva ostala obaveštenja mogu se dobiti n kancelariri Ekonomnog Odele-nja svakog radnog dana od 10—12 časova.
Iz kancelarije Uprave Državnih Monopola EMBp 11.576 od 27. maja 1929 g. n Beogradu.
Sokol
Drobiž iz našega Sokolstva
V župi Ljubljana se pripravlja cela vrsta društev k javnim nastopom. Osobito je opažati mnogo jubilejnih nastopov ob pri* liki 20 letnic društev, ki so bila ustanov« ljena v letih 1908. in 1909., ko se je bila pričela največja gonja proti Sokolstvu od avstrijske vlade in raznih sokolskemu po« kretu nenaklonjenih političnih struj. — Tako praznuje letos svojo 20 letnico Vi« ški Sokol ob priliki župnega zleta 4. avgu« sta, društvo v Sodražici bo imelo okrož« ni zlet dolenjskega okrožja itd. Tudi naši vrli Kamničani slave letos 25 letnico, ki bo velikega pomena za kamniško okrožje.
—	Stavbno delovanje društev se je priče* lo v nekoliko manjši meri, kakor se je pri« čakovalo. Izgleda, da bo letos pod streho Prosvetni dom na Jesenicah, kjer dopri« naša zanj jeseniško sokolsko društvo naj« večje žrtve, saj dobi s tem svojo streho.
—	Ravno tako se je odločil Sokol v Mur« ski Soboti, da postavi še letos svoj dom.
—	Lahkoatletske tekme večjih društev. — Iz že objavljenega programa ljubljanskih sokolskih društev glede javnih nastopov je razvidno, da bodo isti končani povečini že v juniju. Priporočljivo bi bilo. da bi se na« to priredilo po posameznih društvih inter« ne tekme v lahkoatletičnih naaogah, kjer naj bi nastopili prav vsi telovadci, in sicer brez vsakega posebnega priučevanja pred« pisanih vaj. Tekma bodi spontana in ne pripravljena po dolgi trenaži. Važno bi bi* lo nadalje, da se udeležujejo po možnosti vsi telovadci vseh panog in ne samo po« sameznih disciplin. S tem bi se tekmoval« ni nivo v sokolskem smislu samo dvignil.
—	Kdo bo pričel? lavna telovadba Sokola 1. na Taboru se vrši v nedeljo, 2. junija ob 16. uri na letnem telovadišču istega društva. Vzpored bo obsegal poleg obvez« nih vaj za leto 1929. za vse oddelke tudi zelo zanimiva izvajanja naraščaja in član« stva na orodju in z orodjem, dalje zelo priljubljene hitrostne tekme preko ovir itd. Po završenem vzporedu pa bo poleg ljud* ske veselice tudi proizvajanje zabavnih filmov, radiokoncert in še mnogo drugega. Prepričani smo, da bo tudi letos posetila vsa sokolska Ljubljana marljivo društvo na Taboru, ki si je s trdim delom pribori« lo svojo lastno streho.
»Sokolski veleizdajniški proces u Zagrebu iz 1915—1916. god.«
Pod tem naslovom je izšla meseca aprila v Zagrebu knjiga, v kateri so zbrani sodni dokumenti iz znanega sokoiskega ve-leizdajniškega procesa, ki se je vršil 1. 1915—16 pred zagrebškim sodnim stolom proti dr. Lazi Popoviču, dr. Milanu Meti-košu, Milanu Teodoroviču, dr. Srdjanu Bu-disavljeviču in Djuri Gavriloviču. Na 366 straneh je zbran sledeči sodni materijah obtožnica državnega pravdnika, razprava pred kr. sodnim stolom v Zagrebu, obsodba in izpis iz jetniške knjige. Publikacija je važen prispevek k zgodovini jugosiovenskega sokoiskega pokreta pred našim osvo-bojenjem in ujedinjenjem. zato jo vsem najtopleje priporočamo. Naroča se pri br. Dušanu M. Bogunoviču, prosvetarju Sokol-ske žup,e kralja Petra Svačiča, Zagreb, Bogovičeva ulica 7, in stane broširana 45 Din. Knjiga je tiskana na finem belem papirju v cirilici.	V. B.
Nanščajski zlet r Varaždinu. Mariborska sokolska župa priredi 9. junija v Varaž-dinu tekme in zlet naraščaja, ki bo obsegal na predvečer slavnostno akadpmijo v mestnem gledališču, drugi dan zjutraj tekme in skušnje, popoldne ob 3. pa javen nastop ^seh kategorij in vojaštva. Polovična vožnja je odobrena. Za prehrano preskrbljeno. Zleta se udeleže vsa društva mariborske sokol-ske župe.
Kupujte „Zvezdanko"!
Približajoča se letna sezona stavi nove velike zahteve na Vašo garderobo! Ako Vam Vaši skromni dohodki ne dopuščajo, da udovoljite zahtevam družbe in mode, ne obupajte, kajti
lahko si nabavite vse potrebno blago
najmodernejših vzorcev
prvovrstne kvalitete
na dolgoročno obročno odplačevanje
brez vsakih posebnih pribitkov, pri
čtttačiCnica ffJ)(&irijau
III Ljubljana, Mestni trg 17/1.
r ,
> v
Vsled velikega prometa stalno velika prodaja ostankov blaga za moške obleke pod tovarniško ceno.
Zahtevajte poset potnika!	Zahtevajte vzorce brezplačno!
? iJCaice prideš na tabele način in brcat ? ??? veli Gib zriev do udobnega doma ? ??
Za uradnike, delavce, poročene in sanice uvedemo prodajo pohištva po posebnem obročnem sistemu na mesečino ali pa tedensko odplačevanje kot siedi:
za mesečino plačilo od dinarjev 62.50 ali pa 125.— dobavimo interesentu po vplačilu 12 odnosno 24 obrokov kuhinjsko opremo, belo emajiirano, obstoječo iz 1 kredence, 1 mize, 2 s<o!<Sco>v, 1 zaboja za premog in ene police za vedo,
za mesečno plačilo od dinarjev 196.— ali pa dinarjev 392.— dobavimo po vplačila 12 odnosno 24 obrokov kompletno spalnico iz mehkega lesa,, belo emajlirano aH hrastovo ple-sikano v prijetnem modernem slogu, obstoječo .iz 2 omar, 2 postelj, 2 nočnih omaric, 1 mize, 2 stolov in 1 tridelne psih« s 3 brušenimi ogledali,
za mesečno plačilo od dinarjev 304.50 ali pa 609.— dobavimo po vplačilu 12 odnosno 24 obrokov isto spalnico h hrastovega lesa, poli tirano.
V navedenih obročnih cenah je vsebovana kompletna izdelava pohištva z najmodernejšim okovijem, šipami in ogledali za psihe, kakor tudi strokovnjaka embalaža za prevoz potom voznika in železnice, dalje dostavljanje pohištva na postajo Celje. Pohištvo dobavimo po vplačanih obrokih.
Za sigurnost obročnih plačil Jamči eden najmočnejših sflovenstah denarnih zavodov. Razen omenjenega pohištva izdelujemo po obročnem sistemu tudi Jedilnice, gosposke sobe, kakor tudi posamezne komade po želji iz žlahtnega lesa kot ptičji javor, kanadska breza, palisander, boks, bubingo, različni oreh, afri kanska hruška itd. Proračun« in n«£r<e pošljem takoj na zahte vo.	j
Tovarna pohištva FRANJO VEHOVAR, CELJE 5 ~
!! Zahtevajte prospekte In proračune !!	7662
Domače vesti
Opozorilo naročnikom!
Cenjene naročnike prosimo, da poravnajo s poštnimi položnicami, ki so jih ravnokar prejeli, naročnino za mesec junij. Obenem naj poravnajo tudi še morebitni dolg na naročnini, vse pa že prve dni v mesecu.
Ob pričetku Poletja opozarjamo naročnike »Jutra«, ki bodo premeni-li dosedanja bivališča, da ne pozabijo javiti premembe naslova uprav-ništvu in to pravočasno, da ne bo zastoja in motnje pri pošiljanju lista.
UPRAVA »JUTRA«.
Razpis nagrad za srednješolce
bo »Jutro« objavilo v četrtek, 6. junija. RazPis bo vseboval podrobne podatke o načinu razdeljevanja nagrad in o načinu prijave za udeležbo. Opozarjamo na to že danes srednješolske dijake in dijakinje ter njihove roditelje.
*	Jutrovčki na morju. Ker moramo najkasneje 6. t. m. imeti seznam udeležencev, da ga pošljemo upravi kopališča v Martinšici, opozarjamo še enkrat vse interesente, ki bi hoteli priglasiti svoje otroke za I. kolonijo v juliju, naj to nemudoma store. Za prijave za drugo kolonijo v avgustu Je še čas do 15. junija. Natančne pogoje za letovanje na morju smo objavili v naši številki od 30. maja. Obenem se obračamo ponovno na narodne in humanitarne organizacije ter druge korporacije, naj v svoiem delokrogu poskrbe za enega ali več otrok iz svojega okrožja in naj zberejo potrebno vsoto, da omogočijo slabotni deci enomesečno bivanje ob morskem zraku in soincu. Potrebnih ie okrepčila toliko otrok, da bi morala sodelovati vsa človekoljubna javnost.
*	Kraljica Marija za nošo Dečve. Nj. Vel. kraljica Marija je pri Propagandi Dečve za svoje štiri vrtnarice — Bleike, ki so zaposlene v dvornem blejskem parku, naročila Dečve letošnjega vzorca, in sicer za vsako drugačno barvo nageljnov, črne predpasnike in rdeče rute. Ta domislica naše kraljice je nadvse prisrčna, zlasti ker ie kraljica vse podrobnosti sama zbrala in določila. Našemu ženskemu svetu pa je dala najlepši vzgled narodno zavedne gospodinje.
*	Izpremembe v vojaški službi. V vojaškem zrakoplovstvu so imenovani: zrako-plovni kapetan 2. razreda Zdenko Gorjup za vršilca dolžnosti poveljnika 402. eskadrile; zrakoplovni kapetan 2. razreda Fran Pire za vršilca dolžnosti poveljnika 272 eskadrile kapetan 2. razreda Oton Filipek za poveljnika prve čete zrakoplovnega bataljona; kapetan 1. rajreda Gustav Koračin za po-bočnika 2. zrakoplovnega polka: Pridelje-ni so na službovanje: zrakoplovni kapetan 1. razreda Oskar Umek v štab komande zrjkoplovstva; zrakoplovni kapetan 1. razreda Erih Kos v štab 2. zrakoplovnega polka; nižji zrakoplovno-tehnični poslovodja Anton Cegnar v 1. zrakoplovni polk; zrako-koplovni kapetan 1. razreda Josip Ulčakar v zrakoplovno-tehnični zavod: nižji zrakoplovno-tehnični poslovodje Ivan Simončič, Fr. Kovarik, Ivan Butkovič in Ivan Pipuš — vsi v zrakoplovno-tehnični zavod. Pehotni kapetan 1. razreda Stanislav Kaifež ie imenovan za komandanta 8. čete 8. peš-polka: inženjerski podporočnik Anton Ko-mel za vodnika 1. tehniškega bataljona železniške komande, veterinarski poročnik Fran Zoreč pa je pridelien na službovanje v bregalniški konjski bolnici.
*	Napredovanje v katastrskih upravah. Na predlog finančnega ministra ie bilo večje število višjih geometrov imenovanih za šefa katastrskih uprav in pomaknjenih v 1. skupino IT. kategorije, med drugimi Henrik Hrovatin v Kranju in Rudolf Didek v Celju.
*	Osebna vest. Za predsednika stalne iz-praševalne komisije sredniešolskih profesorjev v Ljubljani ie imenovan dr. Raiko Nachtigal, vseučiliški profesor v Ljubljani.
*	Trajno upokojen ie z dnem .30. junija 1929. Blaž Meško, sodni poduradnik-zvanič-nik pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici.
*	Naša mornarica na afriški obali. Kakor smo že včeraj omenili, ie eskadra naše vojne mornarice v četrtek dopoldne prispela pred Bizerto, vojno bazo francoske mornarice na afriškem obrežju. Zasidrala se ie v Sidi Obdali na onem mestu, kfer je meseca decembra 1915 pristala francoska križar-ka »Victor Hugo«, ki je z Jadranske obale prepeljala v Bizerto prvi transport zlomljenih srbskih čet. Mnogi izmed n.iih so tedaj pustili svoje kosti pod palmami in kaktusi, drugi pa so se zopet vrnili na boine poljane. Vsa Bizerta jih je tedaj pri odhodu pozdravljala in iim želela srečo v borbi za svobodo domovine. Tudi sedaj ie Bizerta prisrčno sprejela našo mornarico. Cim so se naše ladje zasidrale, je prišel na našo admiralsko ladjo »Dalmacijo« admiral Alier, komandant francoske pomorske oblasti ttr z dobrodošlico pozdravil admirala Pričo in našo mornarico. Popoldne je admiral Priča vrnil poset francoskemu admiralu. V petek dopoldne se je na pokopališču srbskih vojakov ob cesti, ki vodi v Lazuas, vršila spominska svečanost. Četa naših mornarjev in oficirjev je skozi mesto korakala na pokopališče. Prebivalstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Ob devetih so se na pokopališču zbrali tudi zastopniki francoske mornarice z admiralom Alierjem na čelu, zastopniki vojaških in civilnih oblastev in veliko Število meščanstva. Svečanosti so nadalie prisostvovali tudi tuji konzuli in naša kolonija v Bizerti. Admiral Priča se ie v svojem govoru spominjal naših vojnih žrtev, ki sni-vajo večni san na daljni afriški obali ter naglašal prijateljstvo, ki veže naš in francoski narod. Župan mesta Bizerta je v svojem
govoru podčrtal veličino žrtev našega naroda za svobodo. V istem smislu ie govoril tudi admiral Alier. Na grobove so bili položeni venci in mornarica je trikrat vsklik-nila »Slava iim«!
*	Na juridični fakulteti l]ubllanske univerze sta razpisani mesto docenta ali izrednega oziroma rednega profesorja za pravno zgodovino južnih Slovanov ter mesto docenta, ali izrednega, oziroma rednega profesorja za javno, v prvi vrsti za državno in mednarodno pravo. Omenjenim prošnjam naj se priloži curriculum viae in znanstveni spisi.
*	»Uradni Hst» objavlja v 56. številki natečaj za 56 uradniških pripravnikov pri upravi državnih monopolov, nadalje navodila za pobiranje oblastne trošarine ter na. vodila za uporabljanje členov 3. in 4. zakona o amnestiji in aboliciji deiani. kaznivih po zakonih o neposrednih davkih, taksah, trošarini in carini.
*	Glavna skupščina UJU v Zagrebu. V smislu sklepa glavnega odbora se bo vršila letošnja glavna skupščina Udruženja jugo-slovenskih učiteljev v Zagrebu.
*	Smrtna kosa. V St. Petru na Krasu ie umrl posestnik, gostilničar in mesar g. Andrej H a b j a n in danes ga polože k večnemu počitku. Pokojniku blag spomin, rodbini iskreno sožalie!
*	Jakopičeva proslava. Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu priredi, kakor je že objavljeno, proslavo 60 letnice mojstra Rikarda Jakopiča v Zagrebu. Za svečano predstavo Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorijanski« vlada v vseh krogih veliko zanimanje. Ker se je prijavilo že veliko število udeležencev z bližniega Po-savja (Brežic, Krškega itd.) le društvo iz-poslovalo pri železniškem ravnateljstvu, da se priklopi na dan predstave 7. t. m. par osebnih vozov na brzotovorni vlak. ki odhaja iz Zagreba, kolodvor Sava, okoli 1. po. noči. Prijave za vlak in vstopnice za gledališče je poslati Slovenskemu prosvetnemu društvu v Zagreb, Burza. Račkoga ulica, najkasneje do srede 5. t. m.
*	Popravek. V včerajšnjem smrtnem ozna-nilu o pok. ge. Mari Stragarjevi. roj. Majce-novič, soprogi šol. upravitelia v Beltincih se nam je vrinila neljuba pomota. Gla-ti bi se namreč moralo: Mara Stragarjeva in ne Draga.
*	Ljubeljska cesta začasno zaprta za avtomobilski promet. Tukajšnji avtomobilski klub nam sporoča, da je cesta čez Tržič na Ljubelj začasno zaprta. V Tržiču polagajo vodovod in je že itak ozka cesta zaradi tega deloma razkopana, deloma zatrpana z materiialom. Pričakovati pa je, da bodo dela v par dneh že toliko napredovala, da bo prehod zopet mogoč, o čemer bodo avto-mobilisti obveščeni potom časopisja.
*	Udomačena diviačlna. Prejeli smo: V Dobrepoljah ima gostilničar in trgovec Miloš Kavčič že pet let srno in srnjaka, ki sta se popolnoma udomačila. Udomačena srna je imela v teh letih že štirikrat mladiče. Tudi letos je že dva povrgla. Zanimivo udomačeno divjačino si bodo lahko ogledali posetniki gasilske veselice prihodnjo nede-Ijo.
*	Namesto zdravila ie naše] smrt. Šest-desetletnega starca Franja Karala v Podsu-sedu je dalje časa mučil revmatizem zlasti v nogah. Ker je živel v slabih .gmotnih razmerah ni mogel iskati zdravniške pomoči. Slišal pa je, da je kalna voda dobro zdravilo proti revmatizmu, zato se je začel zdraviti v nekem kanalu, po katerem se ie odtekala iz tovarne cementa mlačna kalna voda. Kakor vsako jutro, te tudi v petek v tem kanalu iskal zdravila za svojo bolezen. Vsedel se ie sezul čevlje ter držal noge v vodi. Mimoidoči so kmalu nato našli starca mrtvega ob kanalu. Kakor je izjavil zdravnik, ga je zadela kap.
*	Vlom na Černivcu. Te dni so v popoldanskih urah neznani tatovi vlomili skoz! okno v hišo Josipa Žvaba na Cernivah pri Radovljici in odnesli razen srebrn denar, par poročnih prstanov, 2 zlata uhana, 2 srebrni uri, žensko ročno torbico, razno perilo, okrog 100 Din gotovine ter več obveznic Vojne škode in Rdečega križa. Skupne škode so napravili tatovi za okrog 7000 Din. Tatvino sta izvršila baje dva moška srednje starosti, ki sta se potikala že več dni v okolici Radovljice.
*	Samomor lahkomiselnega diiaka. V Bi-toliu se je na svojem stanovanju ustrelil privatni dijak 7. gimnazijskega razreda Mile Rajčevič, star 22 let, rodom iz Valje-va. Krogla mu je prebila srce in smrt ie na-stopila takoj. Rajčevič je prišel v Bitolj z namenom, da kot priv. diiak opravi izpit za sedmi razred. Za preživljanje in šolske takse je prinesel od doma 4000 Din. Ves ta denar je Rajčevič v enem tednu lahkomiselno zapravil, potem pa ie segel po revolverju. Zapustil je pismo, v katerem prosi, naj policija obvesti njegovo mater, da želi biti pokopan v domačem kraiu.
*	Zahvala. Za vso ljubeznivost in požrtvovalno skrb, s katero mi je posvetil svoje znanje v moji bolezni, se g. primariju dr. Josipu Pogačniku naiiskreneje zahvaljujem. — Milena Mohoričeva.
_ »SCHULZ UNIVERSAL« TEHTNICA
je priznano najboljši fabrikat, zato jo hvali vsakdo. — Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika.
Jugo Schulz, d. z o. z„ Ljubljana.

Enakomerno ža go rite pri sota-čemju, izgubite liiaj in i®pu-ščaij«, koža Vam postane leip«. gladka in čista, ako utx>rabltia- * te originalno
TliggetoC oije aii dlemo
(Patent št. 5922). Dobi se vseh lekarnah in drogerijah. — Drogerija -Grego rič, Ljubljana, Prešernova ul. JL
*	Svetlobarvnl damskl čevIH postanejo kmalu zamazani in nerabni, zato jih hitro sveže prebarvajte z znano barvo za usnje »Vilbra.«
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Enostavnejše ln cenejše pranie! To naj
bo geslo za prihodnje pranje. NeDrijetno in trudapolno pranje na perilni deski ni samo muka, ampak je tudi mnogo dražie. Uporab ljajte »Persil«! Perilo ie treba samo nekoliko časa enostavno kuhati in uspeh je: cvetno belo in sveže dehteče perilo.
*	Darujte »Podpornemu društvu slepih« v LJubljani VVolfova ulica 12.	186
*	Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
*	Pred okuženjem z nalezljivimi boleznimi nas obvaruje Sanoform. Stalno v zalogi v vseh lekarnah in drogerijah.	724
*	Pozor! Oglejte si današnji oglas »Otroke v skupinah.«	766
h LJubljane
u— Iz gledališča. Lecharjeva opereta »Grof Luksenburški* se bo pela v operi danes 2. t. m. ob pol 20. kot ljudska predstava po znižanih cenah V glavnih ulogah nastopijo poleg ge. Policeve in ge. tfalat-kove gg. Drenovec, Peček in Povhe. Opero dirigira kapelnik gosp. Anton Neffat. Znižane operne cene. — Francoska komediia »Theodor & Comp.« je ena najbolj uspelih dram veselega značaja v letošnji sezoni. Ljubljanska drama jo bo uprizorila danes 2. t. m. ob 20. V komediji nastopijo naše najboljše dramske moči. Režira gosp. prof. Sest. Znižane dramske cene.
u— Matineja pevskega zbora Vinohrad-skega Hlahola. Mladinska matineja pevskega zbora Vinohradskega Hlahola v nedeljo dopoldne ob 10. v dvorani Uniona. Uvodno besedo govoril šef velikega župana ljubljanske oblasti dr. Dragotin Lončar. Vstop ie šolski mladini prost. Program stane 2 Din. Programi se dobe od 9. dalje pred koncertno dvorano.
u— Nabiralni dan Rdečega križa. Krasni lepaki naznaiajo po mestu, da ie danes nabiralni dan Rdečega križa. V ta namen bo v Zvezdi od 11. do 12. promenadni koncert godbe dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina. Cenj. občinstvo še enkrat opozarjamo na to in prosimo, da se prošnji Rdečega križa odzove v obilnem številu. Odkupite znake za namene Rdečega križa, darujte za ferijalno kolonijo!
u— Gospode profesorje lizike, ki se zanimajo za Draganov aparat in njegovo delovanje, vabimo za danes dopoldne ob 11. na velesejem v paviljon »K«, kier bodo imeli priliko, da si točneje ogledajo ta izvirni do-mači izdelek.
u— Strokovna razlaga razstave meščanskih šol bo danes od 14. do 18. na veleseimu v paviljonu »K«. Občinstvu nudimo s tem priliko, da se temeljiteje pouči o pomenu meščanske šole in njenih uspehih. Pridite!
u— Iz župe Ljubljana. Zbor društvenih načelnikov je predlagal za župnega načelnika br. Vidmarja, za niegovega namestnika pa br. Burgstalerja. Zupno starešinstvo je ta sklep sporočilo po okrožnici vsem žup-nim društvom ter jih je; hkratu pozvalo, naj pismeno sporočežupi svoj pristanek na ta prelog, da se izogne župa ponovnemu sklicanju glavne skupščine. Ker je do danes odgovorilo nad polovično število društev pozitivno, je s tem smatrati izvolitev br. St. Vidmarja za župnega načelnika kot izvršeno in potrjeno.
3avna telovadba vseh oddelkov
velika ljudska veselica
Sokola 1. - na Taboru
danes ob 4. popoldne
u— Marijonetno gledališče ribniške meščanske šole bo imelo svoje predstave na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu »K« danes, potem v sredo in v soboto. Igralo bo lutkovno burko M. Jarca »Razbojnik Moroz« po Milčinskega »Mataiu Tolovaju« v ribniškem narečju. Začetek vsakokrat ob 15.30 in 16.30
u— Pevski odsek »Merkurja« ho napravil danes izlet na Rožnik. Ob 9. maša, pri kateri bo pel društveni zbor. Prijatelji »Merkurja« so vabljeni.
u— »Odprite oči«, je naslov šestdejanske-mu filmu, ki ga bo predvajala stalna higi-jenska razstava na velesejmu danes ob 11., 16. in' pol 18- Mladini vstop nedovoljen.
u— Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v LJubljani naznanja, da poslujejo na razstavi za čas velesejma v higiienskem paviljonu naslednji novoustanovljeni oddelki: 1.) Kuhinja za dojenčka in malega otro. ka prireja vse vrste hrane za otroke pod strokovnim vodstvom in daje pripravljeno hrano občinstvu v poskušnio. Hrana se kuha vsak dan od 10. in od 16. dalie. Pripravljena hrana je interesentom brezplačno na razpolago. 2.) Oddelek za otroško perilo po najnovejših krojih, kier se dobe tudi kroji otroškega perila. 3.) Oddelek za zaščito odraslega in otroka. Ta oddelek je popolnoma nov in nam nudi bogato zalogo poučnih predmetov iz zdravstva, gospodinjstva in gospodarstva. Razen tega so odprti še mnogi oddelki iz otroškega zdravstva.
Civilni geometer
7*26
je otvoril zemljemersko pisarno v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 4.
Vljudno naznanjam, da sem otvoril
zobni atelje
▼ Rožni dolini, cesta II-l (aH IV-1, na meji mesta Ljubljane), kjer bom izvrševal vsa v to strok« spadajoča dela od 9. do pol 12. in 13. do 19. ure.
Vinko Krisch,
5*76-a	konc. zoboiehnik.
^-Jriumli
raj
)
Lepa polt je za triumf uspeha več vredna, kot vse druge lastnosti, ki jih zamorejo imeti ženske. Z Elida Favorit milom je sedaj njihova nežna polt zasigurana Velik priročen kos, lepo zavit, čudovito skozi in skozi parfimirano, prijetno in osvežujoče.
ELI BAgg^M I LO
u— Člane ruske kolonije in priiatelje ruskega naroda vljudno obveščamo, da se pripeljejo člani zbora donskih kozakov v Ljub ljano v ponedeljek 3. t m. par minut pred 14 na glavni kolodvor.
u— Moški zbor donskih kozakov pod vodstvom Sergeia Jarova, po vsem svetu znan kot najboljši ruski koncertni zbor, bo nastopil prvič v Ljubljani v ponedeljek 3. t. m. ob 20 v dvorani Uniona. Koncertni program: ruski cerkveni zbori, ruska narodna in moderna pesem. Vstopnice v Matični knjigarni.
u— V Jakopičevem paviljonu bodo otvo-rili danes v nedeljo razstavo svoiih del slikar V. Hodnik iz Bohinja. J. Cvetek, slikar, samouk istotam, ter kipar P. Loboda iz Domžal. Razstava bo ostala odprta do 16. t. m. dnevno od 9. do 18.
u— Koncert vojaške godbe na velesejmu pod osebnim vodstvom višjega kapelnika g. dr Čerina bo danes od 17. do pol 19.
u— Zdravstveno predavanje. Na angleškem in francoskem so se pojavile koze. Tako so pisali listi. Kdor želi več znanja o tej bolezni, nai si ogleda danes ob 11. ali 16 na stalni higijenski razstavi na velesejmu štirideianski film »Koze«. Ob 17. bo preda-val šef Zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece dr. B. Dragaš o duši in telesu otroka ter njegovi negi do 6. leta. Pojasnjuje film.
u— Tombola Društva »Skrb za mladino« v Ljubljani se mora zaradi nepričakovanih zaprek preložiti na nedeljo 9. t. m. Kupujte tablice! Odbor.
u— Sočani! V nedeljo 9. t. m. bomo imeli izlet v Celje. Da bo udeležba na izletu precejšnja, nam priča že danes visoko število priglašencev, in to samo iz Ljubljane. Priglasitev je potrebna. V Šiški nabirata priglašene poleg tov. Kovačiča tudi tov. Zor-nada in Pavlovčič. Izleta se bo udeležilo tudi bratsko društvo »Orjemt (Organiiacija jugoslovenskih emigrantov). Glavna točka programa v Celju bo skupno zborovanje vseh izletnikov. Pri tem bo nastopilo več govornikov. Popoldne bo narodna veselica na Glaziji. Odhod iz Ljubljane zjutraj ob 5.08. Zbirališče za Ljubljano na glavnem kolodvoru, kjer se bodo delile tudi legitimacije za polovično vožnjo. Ta sicer še ni priznana, a upanje je, da bo. Odhod iz Ce-Ija ob 19.13.
SENZACIJA!
Kralj pustolovcev
v gl. vlogi Luciario Alberti«:.
Znižane ljudske cene ▼ kina IDEAL.
Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
n_ Obrtniki v Ljubljani. Ob priliki tečaja za zadružne funkcijonarje bo priredila na čast udeležencev Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani v torek 4. t m. ob 20. pozdravni večer v hotelu Bellevue. Vabimo vse zavedno obrtništvo, da se tega večera v čim večjem številu udeleži.
u— Karambol tramvaja z avtobusom. Včeraj proti večeru se je zgodil pri veletrgovini Šarabon blizu cerkve sv. Petra karambol ki k sreči ni zahteval človeških žrtev in sicer je zadel tramvaj v avtobus g. Grada iz Zg. Kašlia ter ga prevrnil. Štiri lažje ranjene potnike, tri moške in eno žensko so prepeljali v bolnico. Tudi avtobus je precej poškodovan.
u— Prepir In sovraštvo med ženskami. Na naši periferiji pride med hišnimi stanovalci, zlasti pa stanovalkami, večkrat do neprijetnih prepirov, ki rode po nerodnih dejanjih tudi neprijetne posledice. V petek se je odigral tak dogodek v Zeleni iami v hiši 119. Okrog 21. je stopila v isti hiši stanujoča Pavla J. pred hišo in zamahnila s steklenico v roki, v kateri se je nahajala ne-
Kino Liublianski dvor
Danes
V okovih harema
Greta jfcssen!
Ob 3., 7Ž5., 6., 72 8. in 9. uri Ljudske cene Din 3, 5, 8.
ka jedka tekočina, proti pritličnemu oknu stanovania Tereze M. Omenjena je stala tedaj baš za zastori in na lastne oči videla, kako neznana tekočina učinkuje. Istočasno, ko je opazila, kako tekočina razjeda zagri-njala, je začutila bolečine na roki in na pod-bradku, zakaj dve kapljici jedke tekočine sta zadeli tudi njo. V hiši ie, seveda, nastal velik krik in vik ter je letelo vse vkup. Pozneje je moral intervenirati še stražnik, ki ie dognal, da trpi M. zaradi prečudnih manir Pavle J. na zagrinjalih nad 300 Din škode. Ker je bilo ožgano tudi krilo Tereze M., ie škoda narasla še za kakih 100 Din. Cela zadeva se bo obravnavala na sodišču, kjer se bo pojasnilo, čemu se je Pavla zatekla h takemu načinu maščevanja.
u— Rešitev otroka iz Ljubljanice. Pri nesreči, ki se je pripetila predvčerajšnjim na Frančiškanskem mostu, ie bila rešitev petletnega Matka Šifreria zelo težavna. Otrok ni več plaval. Bil ie že nezaveden pod vodo, ko se ie postrešček Janez Kalčič koncem mostu popel do vode, da bi ga izvlekel ven. Na pomoč mu je pritekel Alojz Koše-nina, sluga tvrdke Mayer ter ga z velikim naporom obdržal, ko ga je voda že izpod-našala. Pri reševanju je pomagal tudi stražnik Šlemic, ki je prihajal baš tedaj v službo in je bil od množice obveščen o nesreči.
u— Pobegel deček. Dne 27. maia je ne-znanokam pobegnil 14 letni brivski vaienec Josip Vrankar, zaposlen pri brivskem mojstru Šijakoviču v Prečni ulici, stanujoč pri starših v baraki na Kodeljevem. Deček je pobegnil od doma zaradi tega. ker ga ie mati oštela, da hodi s slabo druščino. Fant se potepa sedai najbrže po mestu okrog. Mladi ubežnik je za svoja leta dobro razvit in je oblečen v siv suknjič, zeleno srajco in dolge črtaste hlače.
u— Dvodinarski falzifikati. Ljubljanska policija je dognala, da krožijo ponekod slabo ponarejeni falzifikati dvodinarskih novcev. Taki novci so se pojavili v prometu tudi v Litiji, kjer je bil izsleden nekdo, ki je plačal s takim denariem. Dotičnik, kroš. niar Robert L. iz Ljubljane, ie izpovedal pri zaslišanju, da se ne spominia, kje ie dobil denar. Policija meni, da bi utegnila obstojati izdelovalnica takega denaria kie na deželi. Na vsak način pa so izdelovalci falzifikatov izredno nespretni ker so falzifikati slabo izdelani in se že na prvi pogled ločijo od pristnih novcev._
DESINFEKCI.TSKA (razkužeTalna)
SREDSTVA	'33
za vse svrhe proizvaja »Chemotechna«
družba z o. z.. Ljubljana. Mestni trg št 10.
o— Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Liubljana, Rimska cesta 14. Glej današnji inserat.
u— Ugoden nakup perila! Moško perilo, delavsko in finejše vrste cefir. popelin prodaja ta mesec pod tovarniško ceno. tovarna perila »Triglav« Kolodvorska ulica 8. na-spoti hotela Štrukelj.
o— Zaplenjeno kolo. V veži Gledališke ulice 2. je policija zaplenila pred tedni kolo, katerega lastnik se še doslej .ni zglasil Omenjene kolo s tovarniško številko 13637 se nahaia na policijski direkciji, kjer ga dobi lastnik nazaj.
u— Tatvine smodnika. V noči na 29. maja Je bilo vlomljeno v skladišče monopolske-ga smodnika na Ljubljanskem polju. Iz ome nienega skladišča je odnesel neznan tat okrog 10 kg minskega smodnika. Dalje je bilo odnešenih 42 kolobarlev po 24 m vži-galne vrvice
„_ »Solnčenje, zračenje ta kopanje«, se imenuje knjižica dr. Dragaša ln se dobi v vseh knjigarnah. Cena 3 Din. Priporoča se pri kopanju in solnčenju odraslim in otrokom.
u— Godbeno društvo »Gradašca« Vič-Giince bo priredilo v nedelio 2. t. m. veliko vrtno veselico z bogatim srečolovom v gostilniških prostorih g. Ladislava Novaka na Viču. K obilni udeležbi vabi odbor. 765 u— Modni atelje Hity, d. z o. z., se je preselil na Kongresni trg 13.	73?
u_ Prostovoljno gasilno društvo v Stoži-
cah vabi na veliko vrtno veselico danes pri g. Smerketu v Stožicah. Ples prost. Vstopnina 3 Din. _ Odbor.	762 u_ Načelništvo Sokolskega društva v Šiški javlja novi telovadni urnik vseh oddelkov za letno telovadišče: moška deca: vsak ponedeljek, torek in petek od 17.30 do 19.. ženska deca: vsak torek in četrtek od 17.30 do 19.; moški naraščaj: vsak ponedeljek, sredo in petek od 19 do 20.15; ženski naraščaj vsak torek, četrtek in soboto od 19. do 20.15; člani: vsak ponedeljek, sredo in petek od 20.30 do 22; članice: vsak torek in četrtek od 20.30 do 21.30. Urnik stopi v veljavo z 2. t m. Vsako nedeljo in praznik dopoldne pa bo prosta telovadba vseh oddelkov. Obenem prosimo cenjene starše, da čim številneje puščajo svojo deco k sokol-ski telovadbi, kjer se bo mogla pod dobrim vodstvom navžiti zraka in solnca do mile volje, pri tem pa si bodo utrdili zdravje in pridobili novih moči za prihodnje šolsko leto. ' 763 u— Društveno veselico priredi Sokolsko društvo Moste danes ob 16. na vrtu brata Ivana Rahneta. Svirala bo železničarska godba »Sloga.« 761
Iz Celja
e— Velika narodna prireditev v Celju.
Kakor smo že poročali, bosta priredili podružnici Jugoslovenske Matice in Društva »Soče« v Celiu v nedeljo 9. t. m. veliko prireditev, katere glavni namen ie sestanek vseh naših emigrantov s Primorskega in iz Istre. Pripravljalni odbor je zaprosil pri prometnem ministrstvu v Beogradu za odo-brenje znižane vožnje. Zadevnega obvestila odbor dosedaj še ni preiel.
e— Velik koncert v Celjskem domu. Danes popoldne ob 16. bo v veliki dvorani Celjskega doma koncert akademskega pevskega zbora iz Ljubljane v proslavo desetletnice obstoja ljubljanske univerze. Današnja predprodaja vstopnic bo od 9. do 12. in od pol 15 dalje pred vratmi velike dvorane v Celjskem domu. Pevski zbor bo prispel v Celje z vlakom ob pol 15.
e— Letovanje otrok na Jadranskem morju. Celjski Sokol namerava letos poslati nekaj svojega naraščaja na letovanje > ob Jdranskem morju. Ekspedicija se bo izvršila s pomočjo voditeljev društva in celjskih dobrotnikov, ki se naprošajo, da stvar gmot no podprejo. Roditelji naraščaia se opozarjata, da čimprej pošljejo prijavnice, kolikor tega še niso storili in navedejo višino prispevka, ki ga zmorejo k celotnim stroškom za tri tedne, to je 600 Din za posameznika.
e— Pes ugriznil dečka. Pred dnevi je ugriznil večji pes neznanega lastnika na Mariborski cesti petletnega Hermana Zdol-ška, sina zasebnice iz Gaber ja. Pes je prizadejal dečku na levi roki lažjo rano. Otrok je bil zdravniško pregledan in ie bilo ugotovljeno. da rana ni nevarna in da je bil pes zdrav.
e— Ukraden čoln. Pavlu Schwabu, stanu-jočemu v Cankarjevi ulici, je neznan prijatelj veslaškega športa ukradel iz shrambe v mestnem kopališču njegov športni čolnič in se z njim odpeljal po Savinji proti Laškem. Kakor kaže, si ie dovolil naibrže kak lastnikov znanec prijateljsko šalo, vendar Pa tatvina ni izkliučena.
e— Prijeta vandala. Pred dnevi sta bila aretirana v mestnem parku 19. letni brezposelni Adolf P. in 20 letni Alfred R., natakar iz Celja, ker sta ponoči v mestnem parku natrgala veliko množino španskega bezga in oškodovala tukajšnje Olepševalno društvo. Policija sumi, da sta aretiranca znosila z zgornjega dela parka 32 klopi na spodnji konec parka.
e— Poskušen vlom v Marijini cerkvi. Cerkovnik Marijine cerkve Martin Tratnik je opazil, da je skušal 27. maja vlomiti neznan storilec v nabiralnik, ki se nahaia v bližini glavnega oltarja. Ker pa je bila ključavnica nabiralnika premočna, vlomilec ni dosegel svojega namena.
e— Ubožec okral ubožca. Mestni ubožec Karel Dolinšek, ki je prebival doslej v mestni ubožnici na Slomškovem trgu, je ukradel svojemu tovarišu Francu Zaicu obleko, 3 srajce, 1 spodnje hlače in par čevljev, nakar je vse skupaj skril v nahrbtnik in odšel z izjavo, da gre k nekemu posestniku na Polule pri Celju. Vse poizvedovanje policije za Dolinškom. ki je znan strasten alkoholik, ie bita doslej zaman. Policija sumi. da je Dolinšek pobegnil v Zagreb.
e— Tatvina kokoši. Zasebnica Marija Vrenkova z Jožefovega hriba je prijavila policiji, da ji je snoči med 28. in 29. majem ukradel neznan tat iz nezaklenjenega kur-nika na dvorišču dve kokoši. Tatvino je iz-
VINOGRADNIKI
pazite na Vaš« trsje. Z deževnim vremenom se razplodi najhujši sovražnik trte, kisla črviček. Dokazano sredstvo za uničevanje je »Schweinfurtso« zelenilo ToC-no navodilo ter sredstvo se dobi v »Dro-eerifi Sanitas«, Celje. (Pri naročilu k prinesti oblastveno dovolilnico za nabavo strnp-a.)	6598
vršil najbrže eden izmed številnih brezpo-selnih, ki se stalno potikajo v tamkajšnji okolici.
Iz Maribora
i
i
a— Župan dr. Juvan je nastopil danes štiritedenski dopust. Odpeljal se je v zdravilišče Gieisenberg pri Gradcu. V času njegove odsotnosti ga bo zastopal podžupan dr. Li-pold.
a— Povratek »Hlahola«. »Hlahol Vino-hradsky< se vrača danes. 2. t. m. v Prago in se pripelje ob 15. uri z ljubljanskim br zovlakom v Maribor, kjer ga zopet pozdravi Jug. češkoslovaška liga. Ker stoii ta br zovlak v Mariboru nad pol ure. se vabijo člani in zlasti odborniki JČL. Sokola in pevskih društev, da se pridejo poslovit od čeških gostov.
a— Nedeljeno uradovanje v mestnih uradih. V vseh mariborskih mestnih uradih bo uvedeno od ponedeljka. 3. t. m. do 31. avgusta ob delavnikih, izvzemši sobote, ne deljeno uradovanje od 7.30 do 14. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 12. ure.
a— Iz mestne veterinarske službe. Bivši višii mestni veterinarski svetnik, g. Hugon Hinterlechner. ki je bil nedavno reaktiviran je s 1 junijem zopet prevzel svoje posle. Mestni višji veterinar, g. Franc Lužar, je prestavljen od tržnega nadzorništva k mest ni klavnici kot drugi živinozdravnik.
a— Prihod donskih kozakov v Marihor. Zbor donskih kozakov prispe v Maribor danes, ob 11.52 z zagrebškim osebnim vlakom. na kar opozarjamo občinstvo
a— Društvo za ustanovitev otroške bolnice, ki ie na svojem zadnjem občnem zboru pravila tako izpremenila da ima za cilj tudi zdravstveno nego mariborske dece. je kupita blizu Smartnega na Pohorju posestvo, ki bo preurejeno za ferijalno kolonijo.
a— Nalezljive bolezni v Mariboru. Minuli teden je za škrlatinko obolelo osem oseb, umrla ena, za šenom pa sta oboleli dve osebi in umrla ena
a— Volkmerjeva ulica zaprta. Vsled pre-ureievanja hotela »Črni orel« ie mestni gradbeni urad Volkmerievo ulico med Grajskim trgom in Gosposko ulico za nekaj dni zaprl.
Iz Kamnika
ka— Prvi letoviščarji so se pojavili v Kamniku ta teden. Upajmo, da bo obisk vsaj tak, kakor je bil lani. Zelo dobro bi bilo, da bi se na katerikoli način preuredil park. Naravnost škandalozno je za nem ar= jenje tako lepega parka. Stavba, ki je na pol dozidana in ki naj bi služila za duhov« ne vaje, se vidi kakor strašilo. Stavba naj se dozida ali pa nroda in porabi za zaseb« na stanovanja.
ka— Bencinska kampanja v Ljubljani je imela odziv tudi v Kamniku. Iz cene 8.50 Din za liter bencina je nastala cena 7 Din. V mestu imamo bencinsko pumpo, ki pa, žal, funkcionira le ob delavnikih, dokler je odprta trgovina, ki ima pumpo. Ponovno smo že čuli zabavljanje na račun kamni« ske pumpe. posebno s strani avtomobili« stov, ki v nedeljo pasirajo Kamnik Kakor čujemo, bomo dobili najbrže v Kamniku drugo pumpo tvrdke »Schell«.
ka— Pirotske preproge so v zadnjih dneh zopet prodajali razni Bosanci po Kamniku, pol za denar, pol za obleko. Ker pa krošnjarenje ni dovoljeno, so orožniki pretekli teden zaplenili nekemu Bosancu 9 preprog.
ka— Nevihta na praznik. V četrtek po« poldne je nastala nad Kamnikom silna ne« vihta. Lilo je nepretrgoma eno uro. Strela je udarila v več dimnikov, po sreči brez škode. Zanimivo pa je, da je deževalo menda samo nad Kamnikom, kajti od ko« lodvora dalje proti Ljubljani je bil velik prah.
b Krama
r— Kranjski kolodvor dobiva v .zadnjem času povsem prenovljeno lice. Odkar na« čeluje g. Soklič, ki ima izreden smisel za umetno vrtnarstvo, se sistematično dela ea. njegovo olepšavo in čistočo. Danes je kranjski kolodvor s svojo okolico eden najlepših kolodvorov na gorenjski progi, kar je spričo razvijajočega se turističnega m letoviščarskega prometa toplo pozdra« viti.
r— Gledališki oder bo imel v ponede« rjek ob 20. v čitalnični dvorani redni občni zbor.
Iz Tržiča
o— Ob desetletnici ljubljanske železni« čarske godbe »Slogag, ki stalno sodeluje pri "seh tržiških prireditvah, je imelo tr« žiško prebivalstvo nrav poseben užitek. Da pokaže svojo naklonjenost Tržiču, je na« pravilo udruženje minulo nedeljo celodne« ven izlet v Tržič, katerega se je udeležilo nad 80 železničarjev s svojimi rodbinami Ob 11. dopoldne je bil na trgu promenad« ni koncert kakršnih je v Tržiču prav ma« lo. Čez 40 mož Kroječa godbena četa je pod spretno taktirko g. Henrika Svctela iz« vajala neumorno prvovrstne koncertne ko« made, ki so številnemu občinstvu izredno ugajali. Po skupnem kosilu, ki so ga v ho« telu Lončar priredile v-lim godbenikom tr« žiške Kolašice, naj bi bila na vrtu pri Kr« vinu popoldanska veselica. Žal je skrajno neugodno popoldansko vreme prekrižalo račune. Godba se je vrnila v Tržič, kjer je v dvorani Zadružnega doma razveseljeva« la številno občinstvo, pevci pa so zapeli par lepih pesmic. Prehitro je prišel čas odhoda in skoro smo morali vzeti stavo od staipatične železničarske godbe, ki se je Trščanom prav priljubila.
č— Na zadnji seji mestnega odbora, ki se je vršila v petek pod predsedstvom žu« pana Ivana Lončarja so se obravnavale te« koče občinske zadeve. Sprejet je bil pred« log, da se pri seji onusti čitanje zapisni« kov prejšnjih sej. Odborniki naj zapisnike sami prečitajo in stavijo eventuelne izpre« minjevalne predloge k zapisniku. Iz poro« čila župana smo povzeli, da so vodovodna dela v polnem teku in da Kodo najkasneje v enem mesecu gotova Zaradi vodovod« nih del bo treba za par dni ljubelsko cesto za vsak promet zapreti. Otvoritev zdrav« stvenega doma je preložena na nedoločen čas, pač pa bo dom začel redno poslovati v ponedeljek 3. t. m Stanovanjska akcija mestne občine je našla pri komisarijatu oblastne samouprave popolno razumevanje im bo dobila mestna občina večje brez« obrestno posojilo in še reden letni prispe« vek za amortizacijo stanovanjskega poso» jila. V teku so pogajanja za nakup večje
tovarniške stanovanjske hiše, kjer bi se dalo z razmeroma malimi stroški napra« viti še pet čednih stanovanj. V davčni od« bor so bili izvoljeni dr. Elbert, Ivan Lon« čar, Karel Globočnik in kot namestniki Franc Globočnik, dr. Kozma Ahačič in Anton Markelj. V šolski odbor za osnov«
no šolo so bili izvoljeni gg. Jakob Vehovec Avgust Primožič in Franc Jerman. Nato se je določila višina raznih občinskih taks. Mestna občina je sprejela soglasno pred« log starešinstva, da prispeva mesto I ržič ljubljanski univerzi 2000 Din za nabavo rektorske verižice.
iiosoodarsfvo
Petindvajsetletnica Zemalj-skega saveza industrijcev v Zagrebu
Danes praznuje Zemaljski savez industrijcev v Zagrebu petindvnjsetlenico svojega plodonosnega delovanja. V težkih gospodarskih in še težjib političnih razmerah je bila 1. 1904. med narodno zavednimi hrvatski mi industrijci sprožena ideja, da se industrija v Hrvatski in Slavoniji organizira in da se združi v savez. ki bi branil interese domačih industrijcev in domačega kapitala proti tedanji madžarski vladi, ki je podpirala vse, kar se je snovalo na področju Madžarske, dočim je skrajno mačehovsko po stopala s hrvatsko industrijo. Z žilavostjo ip neumornosto gosp Milivoja Cmadka. voditelja največjega hrvatskega denarnega zavoda Prve hrvatske štedionice in s požrtvovalnostjo Gustava viteza Pongratza je ta ideja v kratkem času dobila konkretno obliko. Od takrat je Savez pričel odločno zastopati interese hrvatskega gospodarstva nasproti Budimpešti.
Iz malib početkov se je polagoma razvil v močno organizacijo, ki je omogočila postopni razvoj hrvatske industrije. Stvorila pa je tudi med hrvatskimi gospodarskimi krogi zanimanje za splošna gospodarska, carinsko tarifna, finančna in da%Tčna vprašanja. Po statistiki od 1 1910- je bilo tedaj v Hrvatski in Slavoniji že 36 rudarskih, 28 železarskih in kovinskih, 30 strojnih, 11 tekstilnih industrij, 91 podjetij industrije kamna, gline in stekla, močno zastopana pa je bila tudi oblačilna, papirna in hranilna stroka.
Po prevratu so nastopile nove razmere tako za politike kakor za gospodarje. Naša industrija se je postavila na lastne noge, z osamosvojitvijo pa je nastala tudi potreba, da se gospodarske organizacije temeljito ba-vijo s številnimi trgovsko - političnimi vprašanji, ki so zaradi posledic vojne postala nadvse težavna in komplicirana Zagreb je postal center deuarstva naše države in nekako gospodarsko središče, pa je bilo da)e-kosežne važnosti, da smo imeli v Savezu industrijcev dobro urejeno organizacijo, ki ie takoj lahko pričela sodelovati pri urejevanju in saniranju težkih povojnih razmer. Slovanski industrijci takrat še niso imeli svoje na-cijonalne organizacije, temveč se je šele pričela akcija za njeno ustanovitev, ki se je uresničila 1. 1919. Do prevrata pa so bila le nekatera gorenjska industrijska podjetja organizirana v splošni avstrijski industrijski organizaciji. Kmalu so tudi v vseh ostalih pokrajinah vzrasle organizacije industrijcev, ki so sedaj med seboj povezane v močni Centrali industrijskih korporacij. Nove razmere po prevratu so pripomogle, -ia je bila okrog Saveza kmalu grupirana vsa industrija Hrvatske in Slavonije. Na čelo te organizacije je stopil v tem času mož velikega formata gosp. S. D. Aleksander, mesta podpredsednikov pa sta takrat zavzela sedanji finančni minister dr. šverljuga in profesor dr. Hanaman, ki ga je 1. 1922. nadomestil bivši [>odban dr. Teodor Bošnjak.
Navzlic težkočam se jc- v desetih letih po osvoboditvi hrvatska industrija lepo razvijala. Danes je v Hrvatski in Slavoniji že okrog 380 idustrijskih podjetjih z več kakor 20 delavcev, ki zaposlujejo nad 100.000 delavcev. Vsi znaki pa kažejo, da se hrvatska industrija po konsolidaciji naših političnih in gospodarskih razmer pripravlja na nov polet.
»Sava«, splošna zavarovalna delniška družba v Zagrebu
je imela 31 maja svojo redno glavno skupščino za preteklo leto. Iz poročila ravnateljstva in zaključnih računov je razvidno, da je družba zaključila poslovanje z dobičkom od 2.017.734.59 Din in da tudi to leto. kakor vedno doslej, plača 10% dividendo. Pole« tega je družba osvobodila svoje delničarje od obveze na doplačilo delniške glavnice za 20 %, to je za 2.000.000 Din, s tem, da povišuje iz lastnih sredstev vplačano delniško glavnico od 4.000.000 na 6.000.000 Din Društveno upravo sestavljajo naslednji gg.: An-tič Makso. Berkovič Nikola Bulii Benzion. Crnadak Milivoj. Dungjerski Gedeon dr.. Ehrentheil Emanuel, v. Fischel VValter dr.. Karamata Stevan. Kolin Mihajlo dr.. Latko-vič Franjo, Morpurgo Edgardo, Rajčevič Ste-van, Savič Sava W„ Šumanovič SVetisliv dr. in Velisavljevič Gjorgje.	764
Eskompt poslovnih menic pri Narodni banki
Da bi prišla poslovna menica v našem gospodarskem življenju bolj do veljave, je upravni odbor Narodne banlce sklenil uvesti gotove ugodnosti glede eskompta poslovnih menic, ki bodo omogočile začasen kredit tudi onim gospodarjem in trgovcem, ki nimajo rednega kredita pri Narodni banki. Podružnica Narodne banke v Ljubljani bo v svojem delokrogu in po oceni eskomptne-ga odbora eskoinptirala odslej tudi poslovne menice z zakonom od največ 3 mesecev s tremi podpisi gospodarjev in trgovcev, ki nimajo rednega kredita, toda le dvakrat na leto. Iznos menice ne sme biti večji nego 50.000 Din ter se mora plačati v roku, na katerega glasi menica. Za eskompt teh menic ima podružnica Narodne banke v Ljubljani na razpolago 5 milijonov Din. Praktično gre torej za 100 kreditov po 50.001) Din. Menica se sme v enem letu enkrat prolun-girati za nadaljnje 3 mesece
Kredit za eskomptiranje takih poslovnih menic je sicer zelo skromen, vendar pa upamo, da je to le začetek akcije, s katero se naj pripomore poslovni menici zopet do veljave, tako da bo sčasoma poslovna menica v eskomptnem in reeskomptnem poslu Narodne banke dobila ono mesto, ki jo ima v drugih modernih državah. Bolj kakor iz praktičnega stališča je sklep upravnega odbora važen iz načelnega stališča. Po zakonski stabilizaciji dinarja bo tudi naša Narodna banka morala temeljito spremeniti svojo kreditno politiko v tem smislu, da se odpravi sedanji način kontingentiranja kreditov in da postane naša Narodna banka institucija, ki naj izravna viške kreditnih potreb denarnih zavodov, trgovine in industrije. Pri taki kreditni politiki pa mora poslovna menica igrati najvažnejšo ulogo,
zato je potrebno, da se ji že sedaj izgladi pot do Narodne banke in da se ji olajša uveljavljenje v poslovnem življenju. Kakor v Rumuniji bodo gotovo tudi pri nas zahtevali inozemski finančniki ob priliki pogajanj za stabilizacijsko posojilo, da se v tem smislu izvede reforma kreditne politike naše novčanične banke, ki mora biti v svojem kreditnem poslovanju čim bolj elastična. Če nam bo do tistega trenutka v večji meri uspeta udomačiti poslovno menico v trgovskem poslovanju, tedaj bo tudi bodoča sprememba kreditne politike Narodne banke izvedljiva brez večjih težkoč. Upajmo, da bodo tudi naši trgovci in industrijci podprli akcijo Narodne banke in da se bodo takoj poslužili novih ugodnosti. S tem bodo pokazali, da je bil ta sklep upravnega odbora potreben in da bo kmalu potrebno možnosti tega eskompta razširiti.
= Državni dohodki od trošarin in taks.
Generalna direkcija davkov je objavila izkaz o državnih dohodkih od trošarin in taks za mesec marc t 1. Ker je to zadnji mesec proračunskega leta 1928./29., nam je mogoče pregledati skupne dohodke o trošarini taks za preteklo proračunsko leto. V tem letu so znašali dohodki od trošarin 749.9 milijona Din napram 720.5 milijona Din v preteklem letu. Napram letu 1927./28. so bili torej dohodki večji za 29.4 milijona Din, napram proračunu pa so bili manjši za 63.1 milijona Din. Dohodki od taks so v preteklem proračunskem letu znašali 1087 milijonov Din. napram 1090.6 milijona Din v letu 1927./28. malenkosten primanjkljaj od 3.4 milijona Din nanram proračunu pa višek od 31.8 milijona Din.
= Veljavnost odredb starih finančnih zakonov. V finančnem zakonu za 1. 1929./30. se nahaja tudi člen, ki pravi, da vse odredbe starih finančnih zakonov, ki s sedanjim niso izrecno potrjene, prenehajo veljati s 1. junijem t. 1. Do tega dne bi morala posamezna ministrstva zbrati vse te odredbe, nakar bi se morala veljavnost odredb, ki naj ostanejo še nadalje v veljavi, uzakoniti. Finančno ministrstvo je vprašalo vsa ministrstva, ali je materijal že zbran in se je prepričalo, da bi bita do 1. junija nemogoče uzakoniti ves materijal iz prejšnjih finančnih zakonov. Zato bo veljavnost odredb starih finančnih zakonov podaljšana do konca septembra t. 1.
= Tvornieo za kmetijske stroje namerava po vesteh iz Zagreba osnovati v Novem Sadu znana madžarska tvrdka Hofherr-Schrautz, ki je baje že nakupila potrebna zemljišča in bo potrebne objekte v kratkem pričela graditi.
= Povišanje kapitala Bosanskih Solvav-tvornic. Občni zbor Bosanskih Solvay - tvor-nic d. d., ki se je vršil 24. t. m., je sklenil povišati delniško glavnico od 60 na 80 milijonov Din Družba ima v Lukovcu v Bo-^ni veliko tvornieo amonijakove 6ode in spada v belgijski Solvay - koncem.
= Stanje hmeliskih nasadov v Sloveniji. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 31. maja: Vremenske razmere so bile od našega zadnjega poročila razvoju hmelj-ske rastline ugodne, ker smo imeli primerno dnevno temperaturo in tudi zadosti padavin V zgodaj obrezanih nasadih je rastlina tuintam že dosegla polovico drogove višine, v pozneje obrezanih pa je zrasla 1—2 m visoko. Vobče je stanje ugodno. Zemlja v hmeljiščih se je že ponovno zrahljala in očistila plevela, v krepkih vrtovih so se pa vrste že lahko obsipavale in otrebile zali-striikov. Bolhaču, o katerem smo že poročali. se je speadično pridružila še stenica in aphis - muba. V nekaterih delih okoliša je tudi nevihta s točo povzročevala nekaj škode. Mtauli teden se je večja množina lanskega hmelja predala po 10—12 Din za 1 kg.
= Jiigoslorenski karte! špirita. Iz Zagreba poročajo, da so končana vsa preddela za ustanovitev jugoslovenskega kartela špirita. Kmetijske tvornice špirita bodo debile dodeljen letni kontingent od 30.000 hI. Industrijske tvornice špirita pa bodo v novem karlelu organizirane tako, da bo zaradi racionalnosti obratovalo le 6 tvornic, ostalih 8 tvornic pa bo preurejenih za drugo produkcijo.
= Odohrenjc za maloprodajo soli. Kakor smo že včeraj poročali, je finančni minister odobril odlok monopolske uprave, s Katerim se ukinjata člena 4. in 14.. menjata pa čl. 2. in 13. pravilnika za veliko in maloprodajo soli. Po teh spremembah v bodoče za odobren je za maloprdajo soli ne bo več potrebno predlagati potrdil o plačanih davkih, kakor tudi ne potrdil, da prosilec ni bil kaznovan zaradi tihotapstva.
— Ukinjenje deviznih omejitev v Bolgariji. V protokolu finančnega odbora Društva narodov glede bolgarskega stabilizacijskega posojila se je Bolgarija obvezala, da bo 6 mesecev po sprejemu stabilizacijskega posojila od 15 milijona angleških funtov ukinila vsakršne omejitve glede nakupa in prodaje deviz. Glede na te določbe je bolgarski finančni minister predložil Narodnemu sobranju načrt zakona, s katerim se ukinja sedanji devizni zakon. Glede na gospodarsko konjunkturo in na dejstva, da bolgarsko gospodarstvo še ni povsem konsolidira-no. se ima ukinjenje teh omejitev izvršiti v etanah. Dosedanje omejitve bodo sicer odpadle, vendar bo zaenkrat bolgarska Narodna banka imela še pravico kontrole glede trgovine z devizami, pozneje pa bo uveden povsem neoviran in prosti promet z devizami.	|
= Nova etapa ekspanzije švedskega kapitala. Po rapidnem prodiranju švedskega vžigaličnega koncema in švedskega telefonskega koncema »Ericsson«, se opaža v zadnjih letih tudi uspešna ofenziva švedskega i trusta krogljastih ležišč na evropskem kon- I tinentu. Znane tvornice krogljastih ležišč »Svenska Kullager Fabriken« (SKF) so te dni kupile dve največji tvornici za kroglja-sta ležišča v Nemčiji, in sicer »Fichtel & VVacbst in »Fries & Hoflinger«. Tako ima sedaj ta švedski trust že polovico nemške produkcije krogljastih ležišč v svoiih rokah, v Franciji pa že dalj časa kontrolira tri četrtine produkcije.
= Brezplačno popravilo kovinskih predmetov. Zbornica za TOI opozarja, da priredi v delavnicah Tehnične srednje šole v Ljubljani dva tečaja za avtogensko varenje, in sicer enega za obrtnike (15. do 24. junija), drugega za frekventante kovinarskega od- j delka Tehniške srednje šole (od 10. do 14. '
junija). Pri tej priliki se bodo varili razlik ni predmeti iz železa in jekla, bakra, med i, aluminija, bronce, cina, cinka in svinca. V ta namen se bodo potrebovali poleg drugega tudi razni predmeti iz navedenih kovin, na katerih bi se morala izvršiti kaka popravila. Osobito bi bili dobrodošli predmeti. katerih popravilo bi bilo nekoliko kom-pliciranejše. Zbornica poziva stranke, ki bi imele kake pokvarjene predmete iz želeja (litega in kovnega), jekla, bakra, cinka, medi, bronce ali aluminija, n. pr. zobna kolesa, avtomobilske cilindre, kotle, jarmeni-ce, ventilne skrinje, cevi, ognjiščne plošče-ležiščne puše iz bronce, harterje za motorje pri avatomobilih, zaščitne skrinjice za kolesje, strojne dele, poljedelske stroje ali druge podobne predmete, da jih prinesejo v dneh 8., 9. in 10. junija, izjemoma tudi kasneje, v Tehniško srednjo šolo v Ljubljani. Prineseni predmeti se bodo ondi hranili in popravili. Popravilo bo brezplačno in zato Zbornica tudi ne prevzame nikakega jamstva za izvršitev. Stranke povrnejo le izdatke za porabljeni materijal. Popravila se bodo izvrševala pod strokovnim vodstvom inštruktorjev strojnega inženjerja, odnosno varilnega mojstra. Stranke naj naznanijo svoj naslov in označbo predmeta pismeno Zbornici za TOI.
= Dobava zabojev. Uprava delavnice III. armij6ke oblasti v Skoplju razpisuje licitacijo glede dobave 2000 komadov zabojev za municijo, ki se bo vršila dne 8. t. m. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.)
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 1. junija.
Pretekli teden je bila potreba na ljubljanski borzi manjša. Borza je poslovala le štiri dni ter je znašal skupni tedenski devizni premet iO.O milijona Din napram 20.7, 20.6, 14.8 in 17.8 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Deviza na Berlin se je tekom tedna ponovno in znatno okrepila ter je včeraj dosegla že tečaj 13.5775, dočim je še pred 14 dnevi zaradi velikega odtoka deviz iz Reichsbanke notirala komaj 13.48. Tečaji ostalih deviz niso tekom tedna pokazali večjih sprememb.
Na efektnem tržišču je Vojna škoda v po-čotkn tedna dalje popuščala ter je v četrtek dosegla na beograjski borzi najnižji tečaj 398 — 399. Včeraj pa se je tako na beograjski, kakor tudi na zagrebški borzi okrepila za več točk ter se trgovala po 401 — 402. Kakor kažejo vsi znaki, se je nazadovanje Vojne škode ustavilo, kajti tudi ostali državni papirji so se zadnje dni nekoliko okrepili. Želeti bi bilo, da se v bodoče taki pojavi na tržišču državnih papirjev, ki niso v interesu državnega kredita in ki jih povzroča predvsem špekulacija, odločno preprečijo. Beograjska kontermina je večinoma že krila svoje po višjem tečaju brez kritja izvedene špekulacijske prodaje, zato je računati, da bo tržišče z Vojno škodo kmalu zopet prišlo v normalne razmere.
Tržišče zasebnih vrednot je bita ves teden bolj zanemarjeno. Med bančnimi papirji je Unionbanka popustila ter se je koncem tedna trgovala po 202. Jugobanka je prav tako nekoliko popustila na 84, v ostalem pa so bili zabeleženi običajni zaključki po nespremenjenih tečajih. Med industrijskimi papirji se je Trboveljska okrepila na 465 do 470, Brodska tvornica vagonov pa je ponovno nazadovala ter je bita zabeleženo nekaj prometa po 150 in 145, pozneje pa 125 do 135. Zaključki so bili še v Vevčah po 126, v Šečerani po 420 in 415, v Narodni mlinski po 20, v Gutmannu po 200 — 205 in v Oceani po 200.
Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.5775, Dunaj 7.9956, London 276.14. Newyork 56.815 Pariz 222.58, Praga 16S.63, Trst 297.80.
Curih. Zagreb 9.125, London 25.1925, Nevr-vork 519.55, Pariz 20.31, Milan 27.1870, Berlin 123.80, Dunaj 72.95, Praga 15.38, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.55, Sofija 3.7525,
Žitni trg
Kritičen položaj, ki je nastal v naši žitni trgovini zaradi nazadovanja cen, je v preteklem tednu dosegel svoj vrhunec. Pod vplivom ameriških tečajev, ki so dalje nazadovali in so se koncem tedna za majsko pšenico ustalili pri 97 — 98. se je na kontinentalnih tržiščih pojavila izrazita baisea. Tudi na vojvodinskem tržišču je prišlo v po-četku tedna do paničnega razpoloženja. Preveliki angažmani trgovcev za majski termin po starih visokih cenah so povzročili veliko ponudbo blaga, konsum pa je bil skrajno rezerviran. Cene so v naglem tempu popuščale, tako da smo koncem tedna dosegli za baško in sremsko pšenico ceno od 205—207.3 fco nakladalna postaja, dočim se je cena koncem zadnjega tedna gibala še nad 227 5 do 230. Tudi'koruza je padla od 235 — 237 na 215 — 217.5. Sporedno je nazadovala
tudi cena ovsu, ki stane danes 215 _ 220
fco nakladalna postaja v Vojvodini, cena moki pa je popustila za bazo »Os na 315 do S25. O vzrokih tega nazadovanja smo že tekom tedna poročali. Na eni strani vplivajo na ceno velike zaloge stare pšenice v Severni Ameriki, na drugi strani pa ugodno stanje posevkov na vsej severni poluti. Ker je cena pšenici danes že tako nizka, kakršna ni bila vsa povojna leta, lahko pričakujemo, da se bo nazadovanje več ali manj ustavilo. Vsekakor pa bo z likvidacijo majskih an-gažmanov nastopilo pomirjenje tudi na našem tržišču in se bo morda cena v kratkem stabilizirala.
Na ljubljanski borzi notira baška pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni) promptna 267.5 — 270 Din za 100 kg, dočim je koncem zadnjega tedna notirala še 280 — 282.5 Din.
-f Dunajska borza za kmetijske proizvode
(31. maja.) Baissa na žitnem trgu se nadaljuje. Na kanadskih borzah so padle cene za 4 cente in so danes že za eno tretjino nižje kakor lani. Tudi na kontinentalnih tržiščih so tečaji popustili. Izgledi za letino so v Evropi vsak dan boljši. Tudi na dunajski borzi je bila tendenca zelo mlačna ter so cene ponovno nazadovale, ne da bi prišlo do prometa. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica: domača 33.5 — 34, madžarska potiska 36.25 do 37-25, jugoslovenska 34.25 — 34.50; rž: marchfeldska 29.25 — 29.75, madžarska 23 do 26.25; koruza: 31 — 31.50.
+ Novosadska blagovna borza (1. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 32 vagonov pšenice, 18 vagonov koruze in 1 vagon moke. Pšenica: baška, baška potiska in sremska 205 — 207.5; ladja Bege;' 202.5 — 205. Oves: baški 215 — 220. Korit za: baška in sremska 215 — 220. Moka: ba. ška »Og 315 — 317.5; »2« 295 — 305; »5< 280 — 285; »6< 275 — 280. Otrobi: baški, sremski in banaški 150_160.
j
Na platnu ovekovečeno tele
V pariškem Petlt-Palalsu sta organizirala konservator Gronkovvski in njegov pomočnik Pascal razstavo Courbetovih del. Zbrala sta 115 slik, kar ni bilo lahko delo, saj so raztresene po vsem svetu. Gustave Courbet je bil, kakor zna no, mojster realistične slikarske šole. Slika nam kaže eno izmed njegovih najbolj karakta rističnlh slik- živalskega žanra, »Tele«.
Iz življenja in sveta
Novosti iz vatikanskega
mesta
Dva odlikovana psa
Terljerja »Taps« in »Knauel« sta prejela prvo nagrado na razstavi psov, ki so jo priredili te dni v živalskem vrtu v Berlinu.
Nov dokaz očetovstva in materinstva
Iz Lipskega, kjer so imeli nemški ginekologi svoj kongres, poročajo, da je nastopil profesor Zangenmeister iz Konigsberga z novo metodo, po kateri je mogoče v teku ene ure dokazati, dali je kakšen moški (ali ženska) oče (oz. mati) kakšnemu otroku. Po dosedanji metodi je bilo mogoče ugotavljati le pripadnost kakšnega individua k eni izmed štirih krvnih skupin in le v izjemnih slučajih so lahko sklepali, da-li je kdo otroku oče. Zangenmeistrova metoda pa ni baje doslej odpovedala v nobenem slučaju, razen tedaj, če je eksperimentator zagrešil kakšno tehnično napako. Ta metoda bazira na nekih koagulacijskih pojavih, če se pomešata dva krvna seruma, ki ju veže sorodstveno razmerje. Te pojave opazujejo s posebnim fotometrom in z ul-tramikroskopom, ker so za prosto oko nevidni.
Katoliška cerkev v številkah
Po papeževem letopisu za 1. 1929. šteje rimsko katoliška cerkev 14 pa-trijarhatov, 245 nadškofij, 908 škofij, 57 opatij, prelatij, administracij in ju-risdikcij raznih vrst, 331 vikarijatov in apostolskih prefektur. Vsega skupaj ima cerkev torej 1555 duhovnih juris-dikcij za kakšnih 400 milijonov vernikov. Poleg teh jurisdikcij je še 600 ti-tularnih škofov. Diplomatskih zastopstev ima sv. Stolica 50, in sicer 24 nuncijatur, 4 iinrteruuncijanture, enega nosilca poslov in 21 apostolskih delega-tur. Razne države so zastopane v Vatikanu z 11 veleposlaništvi in 18 poslaniki.
Odpoved službe zaradi golih rok
V Kolnu je neki podjetnik odpovedal službo eni svojih nameščenk, češ da je prihajala v pisarno v obleki brez rokavov, kar da je vzbujalo pohujšanje med njenimi moškimi kolegi. Uradnica ga je tožila za odškodnino pri delovnem sodišču. Dejala je. da je zaslužila premalo, da bi si lahko dovolila dolge rokave, v ostalem pa se ji gole roke niso zdele toliko pohujšljive kolikor lepe. Sodnik se je postavil na njeno stališče in je obsodil podjetnika na plačilo polovice odškodnine, ki jo je zahtevala.
Vasi barvasti čevlji bodo kakor novi\ ako jih barvate z Brauns,
barvo za usnje l
Pet parov dvojčkov v isti družini
Farmer Frank Oolds iz bližine Omahe (Nebraska) Je bil blagoslovljen s petimi pari dvojčkov, ki jih vidimo na sliki. Danes so stari 19, odnosno 17, 13, 10 in 7 let. Vmes mu je bila rojena še ena hčerka, ki se mu zdi pa tako zamalo, da je še slikati ui pustil.
Posetnik nove male papeževe države se bo najprvo začudil živahnemu gradbenemu delu, ki vlada tukaj vsepovsod. Za sedaj se ti bo to delo prikazalo seveda predvsem kot podiral-no delo. Gospodarji vatikanskega mesta hočejo izkoristiti novi položaj in se iznebiti velikega števila nelepih in »az-padajočih stavb, ki se dvigajo na teh tleh, da jih nadomestijo z modernimi zgradbami. Več samostančkov in manjših seminarijev, ki so se senčili doslej ped ogromno kupolo Petrove katedrale, se preseli v italijansko »inostrun-stvo«. V najkrajšem času bodo popravili tudi obzidje, ki loči vatikansko in italijansko državo. Italijansko železniško postajo, ki leži v bližini Vatikana, bodo zvezali z mostom z državico. Papež sam se zelo zanima za ta dela in pravijo, da jih večkrat zasleduje z vrha svoje palače. 1. julija izidejo nove vatikanske znamke, a numismatični zavod pripravlja novi papežev denar. Papeževo švicarsko gardo :n število orožnikov bodo povečali na 300 mož.
Neverjetna pota naše stare obleke
Starinarji imajo mednarodno organizacijo in lastno borzo —
Sacksteinova misija v Ameriki — Amerika se zanima za frake,
Afrika za pisane cunje, Kemalova Turčija pa za klobuke
Izvoz stare obleke upošteva vse lokalne posebnosti. V Južno Afriko gr--do deloma lahke, deloma pa pisane obleke. Rdeč telovnik (stane 15 Din našega denarja) ali angleška gardna rdeča suknja tvorita na primer glavno zahtevo zamorskega mladeniča, ker ve, da čislajo dekleta samo to barvo. Nasprotno kupuje Srednja Amerika goro-stasno število frakov in žaketov. Pridite na katerokoli ljudsko slavnost, vse mešance boste videli v cilindrih in črnih oblekah (toda brez srajce, ovratnika, telovnika itd.) Kemal paša je Sacksteinu pripomogel do novega zaslužka. Zdaj prodaja na Turško milijone obrabljenih klobukov mesto prepovedanih fesov. — Hlače imajo dosti nižji borzni tečaj kakor suknje. Prebivalci vročih dežel izhajajo brez tega, pri nas obveznega dela obleke. Včasi roma na trg tudi nova obleka. Nedavno so n. pr. prodali v Venezueli za slepo ceno 10.000 novih hlač, ker so bile zdaj Američanom preozke. 12 dolarjev vredna obleka je stala samo 2 in pol dolarja. Zastarelo blago se vedno težje prodaja! Tudi zamorci vneto obiskujejo kinematografe in sledijo modi. Nobena črna lepotica ne mara n. pr. sedaj visokih čevljev. Po ameriških skladiščih ležijo milijoni parov ženskih visokih čevljev na zadrgo. Nihče jih ne mara prevzeti in bi se lahko dobili za slepo ceno. Ce bi imeli mi pri nas Izaku Sacksteinu slianega junaka, bi lahko čez noč postal premožen in slaven!
Ali veste, da so bosjaki, starinarji in slični ljudje člani mogočne mednarodne zveze, ki deluje po vsej zemeljski obli? Ali veste, da bo nosil vaše oguljene stare hlače pol leta pozneje prav ponosno zamorski glavar v južni Afriki ali mešanec v Guatemali? Divjaki, ki doma hodijo na pol ali tudi popolnoma goli, se oblečejo samo takrat, ko gredo v mesto. Za novo obleko nimajo denarja, a tudi ne krojačev. Razen tega so tudi praznoverni. Večkrat mislijo, da pridobijo s ponošeno obleko vred tudi »moč« onega belega človeka, ki jo je poprej nosil.
Pred vojno se je zbiralo blago te vrste v Londonu. Tam so uredili in razpošiljali po svetu za sleherno deželo primerno staro obleko. A nemške podmornice so končale tudi ta izvoz. Trgovci v Južni Afriki so obupali. Kako bi zdaj oblačili svoje zamorce? Grozil je polom. Zbrali so se na kongres v Johanesburgu in poslali kot svojega pooblaščenca ruskega Žida, Izaka Sakstei-na v Newyork »ugotoviti možnost ameriškega izvoza«. Sackstein je sijajno izvedel naročilo. Zdaj ima v Newyorku velikansko, s starimi cunjami natrpano poslopje. Postal je bogat in kakor novi Kolumb, pokazal svetovni trgovini v svoji stroki nova pota. Zdaj zalaga Amerika s tem blagom ves svet od Turčije in Afrike do Kitajske, Japonske in Filipinov. Samo lani je dosegel ta izvoz bajne vsote — 2 milijona dolarjev. Omeniti je treba za pravo umevanie te številke, da stane povprečna obleka pri starinarjih samo 75 centov!
Največja strokovna borza za staro obleko se nahaja v kitajski četrti v Ne\vyorku. Med klopmi in omarami se gnetejo trgovci, ki morajo vsaj leto dni neoporečno izvrševati svojo obrt, da lahko postanejo člani borze. Senzali besno vpijejo nove tečaje, ki se menjajo vsakih pet minut. Prostor stane do 50 dolarjev (ob oknu, kjer se lahko ogleda blago proti luči) in samo 5 dol. v temnem kotu, kjer se mora zanašati kupec zgolj na občutljivost svojih prstov pri otipavanju blaga. Besna borba ne zaostaja za ono na Wall-Streetu. Vsak dan se porajajo novi in propadajo dotedanji bogataši.
Še lani je uživala ponosni naslov »kraljice« te borze debelušna kričava ženska, ki je zaslužila dnevno več kakor vsi njeni tekmeci skupaj. Prekup-čevala je na poseben način. Dnevno je izrezala iz vseh listov pogrebne oglase. Še isti dan je javila naslednikom njena tvrdka sožalje, obenem pa napovedala obisk. Drugo jutro so že ponujali njeni pomagači vdovi mesto moževe obleke »popolnoma novo kuhinjsko posodo« ali vdovcu »novo kolo, pisalno mizo« in slično z ozirom na njegovo potrebo. Zmedeni revni ljudje so navadmo nasedli mešetarjem in trgovka je postajala vedno bolj »kraljevska«. Neumorni zavistniki so naposled odkrili njeno dolgo čuvano skrivnost. Onemogočili so ji zaslužek in zdaj ima nekdanja »kraljica« prav revne dohodke.
Macdonald
vodja Labour Party, ki beleži pri zadniih angleških volitvah največjo zmago.
Hazardne igre v Rusiji
Sovjetski notranji komisarijat je izdal vsem podrejenim izvršilnim odborom nalog, naj odpravijo v najkrajšem času vsako hazardiranje -v javnih prostorih. Med prepovedanimi igrami so razen kvart tudi vse loterije razen tistih, ki jih vlada izrečno odobri.
Tudi aktovke, kovčegi, usnjaii stoli itd. vse / izgleda kakor iiovo/
Vabiva se v vseh trgovinah z barvo m i
Tovarna, barv
Viljem Bikzuiis,Celje.
Oboroževanje ali pa mir!
Skupina aktivnih in upokojenih vojaških osebnosti raznih držav je izdala te dni proglas, v katerem zavzema na sledeči način svoie stališče napram bodoči vojni:
»1. Novo evropsko vojno bodo ka-rakterizirale v odločilni meri zračne operacije proti življenskim delom sovražnih dežel, in sicer z namenom, da bi uničevale operacijske možnosti armad in življenje ljudstev.
2.	Vojna za nadvlado v zraku, ki bo sledila iz tega, ne nudi niti močnejšemu nobenih jamstev, da bi mogel obvarovati lastno deželo pred zračnimi napadi, ki jih v splošnem ni ubraniti z nobenimi sredstvi.
3.	V teh okoliščinah se bodo vse vojne operacije osredotočale v napadih na sovražno ozemlje, kar pomeni z drugimi besedami silno medsebojno uničevanje materijalnih in moralnih vrednot in resno ogražanje kulture.
4.	Ljudstva se morajo zato odločiti za eno obeh možnosti: ali za ponmo-žefio oboroževanje, zlasti z zračnim vojnim materijalotn — in to brez garancije za mir in varnost, ali pa za politiko, ki bi preprečila vojno z vsemi sredstvi. Člen te politike bi bila čim prejšnja razorožitev.«
Pod to izjavo so podpisani nemški generali von Bresler, von Deimling, von Saint Ange, von Sclionaich, angleški general Crozier. angleška admirala Druy-Lowe in Kerr, francoski general Sauret, poljski general Kotkovski in mnogi drugi.
Kralji v pregnanstvu
Kakor poročajo iz Bombaya, je spremljalo tja ubežnega afganistanskega kralja Amanulaha veliko število z zlatom in srebrom napolnjenih skrinj. Največja med njimi je bila tako težka, da jo je šest kulijev komaj dvignilo. Ti zakladi so shranjeni v podzemlju hotela, kjer prebiva kralj in jih seveda strogo čuvajo. Amanulah je baje, zelo potlačen, dočim je njegov brat Inajat-Ulah boljše volje po principu. Rajši živ princ nego mrtev kralj.
Morilna telovadba
V Inomostu so našli bogoslovca Jožefa Tewesa v njegovem stanovanju mrtvega. Okoli vratu in nog je bil ople-ten z jermeni Najprvo so menili, da gre za zločin, potem so dognali, da je bil Tewes navdušen pristaš parterne gimnastike. Po neprevidnosti so se mu telovadni jermeni zapleli okoli vratu in ga zadavili.
Obešenjakova vrv
V češki vasi Trouba se je obesil neki kmet. Našli so ga v gozdu, vzeli iz zanke in poslali orožnikom. Potem pa se je pričel prepir in naposled pretep zaradi »srečne vrvi«. Zupan je pomiril nasprotnike s tem, da je sklenil prodati vrv po kosih na dražbi v prid občinskim revežem. Kemtje so ga ubogali, in občina je iztržila za obešenjakovo vrv skoro 9.000 čeških kron (blizu 15 tisoč dinarjev).
Električna farma
Inženjer Mattews je uredil v okolici Londona električno farmo z obsežnim zemljiščem. Elektriko uporablja v več nego 200 primerih: vali mu piščance, pospešuje rast prašičev (ultra-vijoliča-sti žarki) in celo suši krmo. Vse to je baje cenejše in tudi bolj dobičkanosno!
Srebrni tlak
V Havani, priljubljenem 'etovišču, so otvorili sijajen bar, ki ga je sklenil lastnik tlakovati s srebrnimi dolarji. A Zveza vojnih udeležencev je vložila protest pri ameriškem poslaniku, češ da pomeni to žalitev državnega orla, katerega podobo nosijo dolarji. Lastnik je moral nato naročiti za svoj tlak samo srebrno opeko z nedolžnimi cvetličnimi vzorci.
Brezplačno zamore vsaki kadilec pokaditi cigareto na higijenski ustnik »Likar«, da se uveri in prepriča o izbornosti tega ustnika in to na velesejmu, paviljonček 707, tik glavnega vhoda.	7650
■ a m m nai n m m sesarzi vran eras*®
Športni poljub
Kapetank; dveh francoskih ženskih športnih klubov za nogomet se takole pozdravljata pred za četkom tekme. Posnemanje priporočljivo!
Harakiri dveh japonskih šolarčkov
Iz Tokija poročajo o malo običajnem samomorilnem poskusu dveh japonskih dečkov, 10 letnega Kanoia Iiiujeta in 11 letnega Kcnšira Kišija iz Šikokija. Učitelj je bil tistega dne predaval o junaku Kuzunokiju, k; je pred 700 leti izvršil harikiri, ko so severne čete premagale vojsko južnega cesarja, kateremu je bil vdan do smrti. Pokazal ie tudi to staro sliko, ki ie predstavljala ta dogodek. Oba dečka je učiteljevo pripovedovanje tako presunilo, da sta ostala ob zaključku lekcije v šolski sobi in sta s: pred to sliko razparala trebuh z žepnim nožem. Eden se bori v bolnišnici s smrtjo, drugega bodo bržkone rešili.
Zoro vodo
proti sivim lasem!
5 V J ' Ne barva, temveč vrača J. I---± sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseJta pod št. 1793—20. kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Duga ulica 32.
Lekarnam, drogerijam, parfumerijam, brrniicam in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo.
Arabske rivalitete
Kakor poročajo iz Bejruta, sta se v centralni Arabiji spopadla dva rodova arabskega plemena Nadž. V bitki, ki je bila ena izmed najbolj krvavih v zgodovini arabskih plemen, je padlo na obeh straneh baie do tisoč mož. Vojno so povzročili kralju Ibn Saudu naklonjeni Dželavahovci, ki so povabili temu arabskemu potentatu sovražnega šejka iiz rodu Adimanovcev k sebi in ga potem zavratno umorili. Adimanov-ci so nato uprizorili kazensko ekspedi-cijo v ozemlje Dželavahovcev.
Urejuje dr. Milan Vidmar
Na šahovskem kongresu v Laškem mi je naš simpatični sarajevski mojster prof. dr. L. Astaloš pokazal sledečo krasno študijo, ki :o je prinesel ruski »Šahmatni listok«. Avtor študije je Rus T i j u 1 i n. Sigurno mu bo študija pripomogla do slovesa velikega šahovskega komponista. Izredno fino izcize-lirana veže ta študija kar tri interesantne ideje v organično celoto. Prepričan sem, da bo našim šahistom zelo ugaiala.
a b c d e f g h
Beli: K a 6, Td8, Sc 7, a 4, b3, h 6, h3
(7 figur)
Črni: K cl, S h 8, a 5, b 6, f 3, g3
Beli na potezi dobi.
Beli je za celo trdnjavo močnejši. Toda črni.ima dva vezana prosta kmeta, ki sta oba že prodrla na šesto linijo. Trdnjava sama bi bila brez moči proti takima dvema kmetoma.
Ni težko prepričati se, da v začetni poziciji študije sploh ni direktnih sredstev proti prodiranju črnih kmetov. Beli mora zato poskusiti z indirektnimi napadi. Na noben način pa ne pride protinapad s kmetom na h-Iiniji v poštev. Črni koni na hS je nedotakljiv. Krijeta ga črna dva kmeta, ki grozita, prelevena v dame, poseči usodno v igro.
Beli prične boj s potezo, ki io prav za prav mora vsakdo takoj smatrati za važno:
I.) Sc7—d5	--- —
Skakač mora sodelovati. Na 1.) Td8—g8 b: sledilo seveda f3—f2 in na 2.) Tg8—f8, g3—g2. Tudi po boljši prvi potezi igra črni
1.)------g3-g2
Napačna bi bila poteza 1.)---i3—f2.
Sledilo bi 2.) Sd5—e3, g3—gi2 3.) Td8—dl + Kcl—b2 4.) Se3Xg2.
Beli je v veliki zadregi. Jasno je da 2.)
Td8— g8 ne pomaga, ker 2.)---f3—f2
odloči takoj. Druge obrambne poteze pa ni. Ostane edino še napad na črnega kralja:
2.)	TdS—c8-r	---
Napadeni kralj ima 4 poteze. Brzo pa
postane jasno, da na drugo linijo (b2 ali d2) kralj ne sme. Trdnjava bi namreč potem šla na gl8 in to pot bi r'3—f2 bilo brez moči, ker trdnjava s polia g2, kjer tolče g-kmeta, veže f-kmeta.
Tudi na dl kralj ne sme. Sledilo bi takoj Sd5—e3+ in Sc3Xg2. Ostalega kmeta trdnjava zadrži brez težave, beli kralj pa podre črne kmete in odloči s tem igro. Tako ostane črnemu samo še odgovor:
2.)------Kcl—bi
Se vedno je situacija zelo kritična. Sistem indirektne obrambe pa gre naprej. Beli napade kralia še enkrat.'
3.)	Sdo—c3+	---
Zopet ima napadeni kralj 4 poteze. Če gre
na cl, odskoči skakač na e4, kjer drži f-kmeta in trdnjava ima opravka samo še z g-kmetom. Močna je poteza 3.) — — — Kbl—c2. Toda skakač odskoči zopet na e4 s šahom. Črni kralj seveda skakača s 4.) — — — Kc2—d3 lahko napade. Sledi pa S.) Se4—f2+ Kd3—e2 6.) Tc8—c2+ Kc2— el (fl) 7.) Sf2—g4 in zopet sta oba kmeta zaradi grozečega Te2—cl+ pod kontrolo, nakar beli kralj igro odloči.
Brez pravega smisla je poteza 3.)---
Kbl—b2 radi Sc3—dl+. Ostane torej samo
3.)------Kbl—al
Prva faza igre ie s tem zaključena. Beli
kralja na al z napadi ne doseže več. Toda pognal ga je v neugodno pozicijo in to neugodno pozicijo mora sedaj izrabiti. Igrati mora namreč
4.)	Tc8—g8	---
in groziti Sc3—e4. Seveda odgovori Srni
takoj
4.)------(3-f2
na kar navidezno sploh ni obrambe. Beli pa neustrašeno vzame kmeta:
5.)	Tg®Xg2	---
ne glede na strašni šah:
5.)------f2—f 1 postane
dama, ki ga krije enostavno s
6.)	Tg2—e2	---
Trdnjava je vezana. Prevzela pa je vlogo ujetnika, ki svojega stražarja — damo na fl — ne izpusti. Trdnjava grozi na a2 mat, beli kralj nima poteze, črna dama radi mata tudi ne. Tudi črni kmet na b6 se radi mata na a2 ne sme geniti. Prost je samo še črni skakač na h8.
Izredno rafinirana druga faza ie s šesto potezo belega končana. Ideia blokade močne čine dame je genijalna. Odločilna tretja faza ima zopet presenetljivo vsebino: borbo slabotnih belih kmetov na h-liniii s črnim skakačem.
Interesantno je, da beli kralj ne sme poseči v boj. Če bi namreč podrl kmeta na b6, bi črna dama takoj ušla z odločilnim šahom na f6 in dobila skakača na c3. Na sedmo linijo beli kralj zaradi šaha dame tudi ne sme.
Črni nima druge poteze kot
6.)------Sh8—26
Polje f7 mora skakač rezervirati črni dami. Na Sh8—f7 odloči 7.) Ka6—a7 takoj.
Beli odgovori
7.)	h6—h7	---
na kar črni seveda nima druge poteze kot
7.)------Sg6—b8
Sedaj pa nastopi drugi beli kmet na h-
liniji.	i
8.)	h3—h4	--- —
Odgovor je jasen
8.)------Sfo8—g6
Nepravilno bi bilo sedaj, čeprav zapeljivo,
nadaljevati s 9.) h4—h5. Po 9.)--Sg6
—h8 10.) h5—h6, Sh8—g6 bi beli izgubil svoje kmete. Pravilno je edino le
9.)	h7—118 postane dama Sg6Xh8 10.) h4—h5
Sedai mora črni skakač pod nož na g6 ali pa na f7 na kar zopet Ka6—a7 odloči.
Zares moistersko delo!
Iz Karlovih Var prihaja lista udeležencev velikega turnirja. Igrali bodo:
Bogoljubov, Capablanca, Canal (Peru) Colle (Belgija) dr. Euwe, Gilg (CSR), Grun-feld, Johner (Švica) Maroczy, Mattison (Riga), gospodična Menčik, Nimcovič. Reti, Ru-binstein, Samisch (Berlin), Spielmann, dr. Tartakower, Sir Thomas (London), dr. Treybal (Praga), dr. Vidmar. Yates.
Amaconka, gospodična Menčik. Rusinja, je prva dama, ki se spusti v ostro borbo mednarodnega moisterskega turnirja. V Angliji ie imela lepe uspehe, tudi na jačjih turnirjih.
Udeležba svetovnega mojstra dr. Aljehina še ni sigurna. Gre še za posebni honorar, ki ga Aljehin zahteva. Čuje se. da želi dobiti 40.000 Kč. Upajmo, da se bo komiteju posrečilo urediti tudi to zadevo. Turnir bo pa na vsak način ena največjih prireditev zadnjih let.
Kino
Pismo iz Hollywooda
Hollvwod. sredi maja.
Emil Jannings se je začasno poslovil od Hollywooda in se odpravil domov — v svoj dragi Berlin. Veliki igralec je dobil pri Pa-ramountu, kjer je kakor znano vezan s pogodbo, daljši dopust. To je njegov prvi poset Nemčiji od jeseni 1926, kar je v Ameriki. V dobi 2y« letnega bivanja v Hollywoo-du je Jannings napravil šest filmov, ki so vsi doživeli nezaslišan uspeh: »Krik mesar, »Njegov poslednji ukaze, »Patrijot«,
»Kralj Soha«, »Grehi očetov« in »Izdajat. *
Da ni neki evropski igralec znal razločiti grav. platnene posetnice od cenene tiskane vizitke, bi Madžari ne bili izgubili odličnega igralca, Hollywood pa bi ne obogatel za novo filmsko zvezdo. Ta igralec je Paul Lukas, ki je doživel kot partner Pole Negri v filmih »Drugo življenje« in »Igralkine prigode« velikanski uspeh.
Zgodilo se je leta 1927, ko je Lukas nastopil v budimpeštanskem »Comedie Tlie-atre«. Takrat ga je neprestano nadlegoval neki avstrijski diletantski dramatik, ki je na vsak način hotel doseči od njega, da mu vprizori njegovo dramo. Temu dramatiku je bilo ime Adolph Zukor.
Nekoč je Lukas po končani predstavi spet dobil posetnico z imenom nadležnega av-
torja. »Ravno sem mu bil hotel sporočiti po slugi, da ga ne morem sprejeti,« mi je nekoč pripovedoval Lukas, »ko sem opazil, da je bila posetnica iz platna in gravirana. Dramatik Zukor mi je vselej poslal cenene tiskane posetnice, zatgrej to ni mogel biti oni Zukor. Sprejel sem poznega gosta in izkazalo se je, da me ni posetil dramatik Zukor, ampak Adolph Zukor, predsednik filmske družbe Paramount, ki se je baš mudil v Evropi in ki ga je bila moja igra navdušila.«
In tako se je zgodilo, da je madžarski gledališki igralec prišel v Ameriko k Para-mountu.
♦
Danes sem srečal Josefa v. Sternberga, režiserja »Podzemlja« in »Njegovega poslednjega ukaza«, ki mi je kakor vselej vedel povedati komično dogodivščino za moje čitatelje. Pri snemanju svojega najnovejšega filma je bil opoldne baš preizkušal deset parov za ljubavni prizor v parku. Pri tem je opazil, da se eden izmed parov ni natančno ravnal po njegovih navodilih, .ta se morata namreč tesno objeti. Jezen je skušnjo prekinil in zapovedal obema »ljubimcema«, naj vendar pokažeta nekoliko več čuvstva v svoji ljubavni -orečnosti. Ko pa tudi pri drugi skušnji meta znala režiserja zadovoljiti, ju je Sternberg odsiovil. Šele pozneje, ko sta bila oba hladna ljubimca že ostavila atelje, je Stjrnberg zvedel, da sta bila statista — poroč-ma. *
Nekdo se je bil pred kratk:m obrnil name z vprašanjem, ali films*: igralci tudi resnično dobe pisma, ki jih nanje naslovijo. K temu bi pripomnil tole:
Morda da, morda tudi ne J Vzrok je v tem. da se na tisoče ljudi obrača na filmske igralce. Zato prispe v Hollywood vsak dan toliko pisem, da mora filmska centrala, ako jih hoče odpremiti, zaposlevati nič manj osobja kakor kako velemesto. Tri in trideset filmskih igralcev v Paramountovem ateljeju dobi na primer vsak dan povprek deset tisoč pisem, tedaj 300.000 na mesec. Samo Clara Bow jih prejme na mesec kakih štirideset tisoč- V ateljeju je zategadelj nameščen pravcat štab ljudi, ki imajo samo to nalogo, da odpirajo pisma in jih urejajo po vsebini. Posebno zanimiva pisma polože na 6tran in jih potem pošljejo naslovnikom, zakaj bilo bi docela nemogoče, da
bi filmski igralci prečitali vsa pisma. *
Nobeni stvari pri filmu ni pač posvečena večja pažnja in skrb kakor naslovom. Slabi naslovi ljudi prav tako odganjajo kakor jih dobri privabljajo. To utegne biti tudi našim čitateljem iz lastnega izkustva znano. Seveda je koncem koncev film sam vendarle poglavitna stvar in ne bo slabe drame nikoli rešil vabljiv naslov, toda dober naslov je vselej magnet za blagajno in vreden zlata. Naslovi kakor na j rimer »Chanzc ali »Wings« vzbude zanimanje in pozornost, še preden pridejo filmi na program.
Enega izmed najboljših naslovov, kar so jih doslej pogodili, je brez dvoma napravila Elinor Glvnova. Madame Glynova, slovita angleška pisateljica — je bila napisala filmsko dramo za Claro Bow in jo je krstila za »Izvestni nekaj«. Toda kaj je »iz-vestni nekaj«? Profesorji 90 vsi obupani prebrskali leksika, gospodinje so svojim možem prismodile najljubše jedi, ker so ure razmišljale o pomenu nenavadnega naslova. In ko je film izšel, je v resnici po-vsodi napravil tolik vtis. da je Miss Bow odtlej znana le še pod imenom »Dekle z iz-vestnim nečim«.
Kadar zbudi tedaj dragi čitatelj in čita-teljica. na kakem kiosku vašo pozornost posebno vabljiv filmski naslov in se odločite kupiti vstopnico, mislite nekoliko na to, da je čisto gotovo nekje na prostranem svetu nekdo imel strašen glavobol in da je prečul bog zna koliko noči, preden je pogodil ta naslov.
*
Ali ve«te . . . da je Bebe Danielsova pravkar objavila zaroko s filmskim igralcem Benom Lvonom? Bebe ima — tako sama pravi — 28 let in še ni bila nikoli poročena.
da nosi Adolphe Menjou na javnih prostorih temne naočnike in da žveči gumi? Zakaj? Da ga ljudje ne prepoznajo.
da je b|l režiser Josef von Sternberg nekoč pomočnik istega moža. ki je danes njegov prvi operater? To spet dokazuje, da pri filmu ni nič nemogoče.
da ni Emil Jannings, ko je glumil blaznega ruskega carja Pavla I. v »Patrijotu«, razen nekoliko barve s tolščo in črt s svinčnikom rabil nikakega ličila? Jannings se je v vseh svojih prejšnjih filmih pokazal z lasuljami in bradami, zdaj pa je vselej gladko obrit.
vsakovrstne ure, »latama in Brebrnina po nizki ceni pri
L.VIIhar,urar
Ljubljana St. Petra cesta št. 36
LJUBLJANA (577 m 4 kw). ZAGREB (309 m 0.7 kw), PRAGA 349 m, 5 kw), BRNO (441 m 3 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), BERLIN (-4S4 m 4 kw), FRANKFURT (42S m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTTGART (3S0 m 4 kv,), DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw), RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 1360 m 30 kw)
Izvleček iz programov
Nedelja, 2. Iuniia.
LJUBLJANA 10.15: O pomenu Rdečega križa predava g. Skalar. — 10.30: Dela v vinogradu, zatiranje škodljivcev. — 11: Koncert radio orkestra. — 15: Napoved časa. — »Priljudni komisar«, izvajajo člani nar. gledališča. — Reproducirana glasba. — 16: M. Jarc: »Razbojnik Moroz«, lutkovna burka po motivih Milčinskega »Tolovaja Mataja«. — 17: koncert radio-orkestra. — 20: Koncert kvarteta Glasbene Matice (gg. Pelan, Pečenko, Završan Skalar). — 21: Koncert radio orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
Ponedeljek, 3. Junija
Ljubljana 12.30 Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 17.: Koncert radio -orkestra. — 18.30: češčina. — 19. Francoščina.
—	19.30: Organizacija borbe proti raku (prof. dr. Zalokar). _ 20: Spominski večer Srečka Kosovela, recitira C. Debevec. —
20.30: Koncert radio-kvarteta (šlagerji). _
22: Napoved časa in j>oročila.
ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba.
—	20.30: Prosto za orenos. — BEOGRAD 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 20.25: Koncert Ralunaninovih komornih skladb. — 22.30: Program za inozemstvo. — Koncert ciganske godbe. _ PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19: Prenos Jova-škega Drogama iz Bratislave. — 20: Reproducirana glasba. — 20.20: Prenos programa iz Brna. — 22.25: Reproducirana glasba. — BRNO 17: Popoldanski koncert. 19.05: Slovaški program iz Bratislave. — 20.20 Kabaretni večer. — 22: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 15.30: Reoro-ducirana glasba. — 17.55: Popoldanski koncert. — 20.,30: Nedbalova onereta »Poli-ska kri«. — 23: Godba za nles. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20.20: Orkestralen koncert skladb Joh. Straussa. — BERLIN 17: Pev. ski koncert. — 17.30: Violinski koncert. — 20.30: Zabaven večer. — 21.30: Beethovnova sonata v A-duru. on. 60. — Godba za ples. _ FRANKFURT 16.35: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20: Koncert orkestra in zbora: Skladba Joh. Straussa. — 21: Koncert na dveh klaviriih. — Godba za ples.
—	LANGENBERG 17.45: Violinski in klavirski koncert. — 20: Dramski večer. — Orkestralen koncert lahke godbe. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Dramski večer. — 21: Koncert komorne glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Reproducirana glasba. — 12.05: Koncert tria. — 17: Prenos koncerta s konservatoriia. — 18: Ciganska godba. — 20.15: Koncert opernega orkestra. — LONDON 19.45: Mešan večer. — 21.35: Simfoničen koncert. — 23: Godba za ples. — RIM 17.30: Ponoldanski koncert. — 21: Koncert lahke godbe in dramski večer. — STOCKHOLM 18..%: Reproducirana glasba. — 20.05: Orkestralen koncert. — 22: VVilhelmi: Sonata za violino in klavir.
TOREK. 4. juniia.
LJUBLJANA 12.30: Akademiia trboveljske osn. šole z naslovom: »Dete očetu rudarju". — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Sprehodi okrog Cerkniškega iezera. — 18.30: Zgodovina Slovencev. — 19: Nemščina. — 19.30: Naše sosednie države: Ita-liianski otoki. — 20: Violinski večer ge. Fani Brandl iz Maribora. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
ZAGREB 13.15: Reproducirana elasba. — 17: Poliuden poooldanski koncert radio-kvarteta. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 17.25: Koncert godbe na pihala. — 20.35: Recitaciiski večer. — 21: Koncert radio-kvarteta. — 22.40: Koncert tamburaškega zbora. — PRAGA 16.30: Koncert voiaške godbe. — 19.30: Prenos iz nar. gledališča: Masseneteva onera »Ma-non*. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert.
—	19.40: Prenos opere iz Prasre. — VARŠAVA 17.55: Koncert češke glasbe. —19.30: Prenos opere iz poljskega gledališča v Ka-tovicah. — Prenos inozemskih nostai. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Popoldanski koncert orkestra. — 17.40: Glasbeni program za deco. — ?n.05: Š'u-hcigra. — Večerni koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Orkestralen koncert lahke godbe. — 20: Leharieva onereta »Kier škrianček poie«. — FRANKFURT 17: Popoldanski koncert. — 20.15: Dramski večer.
—	Reproducirana glasba.--LANGENBERG 17: Prenos koncerta iz Frankfurta.
—	20.10: Večerni koncert orkestra STUTTGART 16.15: Poooldanski koncert.
—	19.30: Prenos iz gledališča: Mozartova opera »Don Juan«. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. —11. Koncert godbe na pihala. — 17-40: Koncert opernega orkestra. — 20.50: Večerni koncert. — Koncert ciganske godbe. — LONDON 19.45: Koncert kvinteta in pesmi. — 21.40: Klavirski koncert in koncert na čelo. — 22.30: Godba za ples. — RIM 17..30: Poooldanski koncert. — 21: Vokalen in instrumentalen koncert. — STOCKHOLM 18.30: Reproducirana glasba. — 20: Koncert solistov. — 21.40: Koncert lahke godbe in operetne pesmi._
Preizkušeno zdravilišče
za srčne, ledvične, mehurne in bolezmi prebavnih organov, proti?;, sladkorno bolezen, kronične ženske bolezni in dr.
Slatlna-Radenci
8 mineralnih vrelcev za pitno in ko-pelano zd.ravitev, najmočnejše naravne ogliičeo - kisle kopeljd. železne mineralne kopelji.
Sezona se je pričela 15. maja.
Prospekt dobite na zahtevo od ravnateljstva.
Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani
(Priobčuie knjižničar Matiia Rode). Nadaljevanje. Bevk Fr.: V zablodah. Roman. 4440. Reymont Wl. St: Kmetie I. Jesen. 4441. SokMč Jak.: Istra kliče... 4445r. Bevk Fr.: Tuje dete in drugi spisi. 4446. Albrecht Fr.: Jakopičev iubileini zbornik. 4447r.
\Yester Jos. - Zmitek Pet.: Razgled z Ljubljanskega grada. 444Sr. Giaser Janko: Čas - Kovač. (Pesmi). 4449 p.
Zupan V.: Kanarček. Navodila o vzgoii itd. 4450r.
Hedin Sven: Kopnom u Indiju. 1241 h. Mandelstamm Val.: Hollvwood. Roman iz
grada. 1242h. Kessel J.: Sužnji. Kniiga bolesti, straha )
utjehe. 1243h. Verona G.: Cleo robes et manteaux. Humor.
ljubavni roman. 1244h. Šalom Aš.: Mary. Roman. 1245h. Michaelis K.: Sedam sestara. Roman. 1246'n. Serna R. G. de la: Biiela i črna udovica.
Roman. 1247h. Kremen Mih.: Bregalnica. Tragediia bi>-
garskoga naroda. 1248h. Cankar Jan: Bortolo i ezo pravo. Roman. 290rs.
Musset Alf r.: Trois drames. (Andre del Sarto. Lorenzacdo. La couole et les levres). 71 Of.
Dumas AL: Dieu disoose. 711/12f. Zola Em.: Travail. 714f. Farrere Cl.: La bataille. 714t. Ugolini Gh.: II pazicnte Odisseo. 458L Ugolini Gh.: Gli Argonavti 459i. Ugolini Gh.: II uiccolo Dante. 160i. Die Neue Rundschau (Die freie Biihne). Jan.. Febr. 1929. 10463z. — Marz. At>r. 10464z.
Rolland Rom.: Goethe und Beethoven. 10649z.
Adlersfeld - Ballestrcm E.: Fiia.\\ die vier
Jahreszeiten und Engelmever. 10673n. Calverton V. F.: Der Bankrott der Ehe. 10675z.
Larsons M. J.: Als Expert im Sowjetdienst, 10676z.
Istrati Panait: Die Haiduken. 10fi77n. London Jack: Die Herrin des Grossen Hauses, l(K-)7n.
OTROŠKE.
NOGAVICE. l£lGOM
Najboljše, najtrajne^še, zato najcenejše!
13
Germaine Beaumontova:
Strup Borgijcov
Gospod Parsignol je najrajši sanjal o tem, kako bi pokončal človeštvo. Vendar ni bilo na njegovi vnanjosti ničesar, kar bi bilo kazalo na to veliko poslanstvo. Gospod Parsignol je bil namreč samo skromen, že nekoliko prileten meščan, po poklicu starinar. Njegov jjosel je bil v tem, da je poceni kupoval staro pohištvo in ga prav drago prodajal, po drugi plati pa v neprestanem tarnanju, zakaj ni on Neron, Ati-la, Torquemada ali vsaj Džingistkan. Poseben užitek mu je bilo, kadar je pomislil, kako bi bilo lepo metati kristjane levom, protestante obešati, Žide pa sežigati na grmadi; za otroke se mu je videla Herodova metoda najuspešnejša, glede žensk, med katerimi — po njegovem mnenju — niti najboljša ni bila vredna vrvi. pa se mu je zdelo najbolj enostavno pometati jih v vodo.
Gospod Parsignol bi si bil že zdavnaj privoščil to ali ono izmed navedenih metod, a se je bal postav. Ali kakor je z ene strani malo cenil svoje bližnje, tako mu je bilo dragoceno njegovo lastno življenje: Edina zabava mu je bila citati v listih o smrtnih nesrečah in gledati Dogrebe; vselej, kadar je šel mrtvaški sprevod mimo njegove hiše, si je od veselja mel roke.
Nekega dne se je gospod Parsignol nalik gavranu spustil na propadlo plemiško rodbino, kjer je za slepo ceno pokupil rodbinske spominke. Pri tisti priliki je odkril pod streho lepo izdelano laško skrinjico in je ponudil za njo malenkost treh frankov petdeset. Sicer je po dolgem barantanju moral odriniti petdeset frankov in se je pri tem do dobra razburil, vendar je kupčijo sklenil in je skrinjico nesel domov. Toda kdo popiše njegovo začudenje, ko je pri pozornem ogledovanju odkril na skrinjici skriven predal, v katerem je bil spravljen list pergamena.
Ta pergamen je bilo laško pismo, ki mu ga ni bilo težko prevesti. Naslovljeno je bilo na Lukrecijo Borgia in je slovelo takoJe:
»Draga sestrica! Evo ti zbirke strupov v skrinjici, ki sem jo dal nalašč zanje napraviti. Pošljem ti jih za svečanost, ki jo nameravaš prirediti, ako bi si morda želela izne-biti katerega svojih ».prijateljev«. Predale odpreš, če pritisneš na rezbarijo A predala B. Donašal-ca pošlji na oni svet.
Tvoj ljubeči te brat
Cezar.«
Gospod Parsignol je poljubil pergamen in storil, kakor je bWo napisano v navodilu. Tisti mah so se odprli vsi predali: v njih so bile steklenačice,
praški, pilule, prstani s skritimi vzmeti — skratka pravcat arzenal za pokon-čavanje ljudi.
Gospod Parsignol je bil od veselja ves iz uma: prelepo se mu je videlo, da bi moglo biti resnično. Tako mu je bila dala usoda v roke sloveče strupe, ki ne ostavijo sledov, strupe neznanega izvora, ki so bili vsi učinkoviti, naj so že delovali naglo ali počasi. Tako bi se lahko brez kazni iznebil nečaka, ki ga ni mogel živega videti in ki je bil itak rahlega zdravja: zaigral bi jo osovraženemu davčnemu iztirjevalcu, ki je 'bil drugače velik bedak; uničil bi buine lase lekarnarju, ki se v kratkem poroči, in razpalil slabe nagone trgovke s papirjem, ki je bila že itak šiba božja svojega moža.
Stvar je bila tem lažja, ker je bil vsak otrov opremljen z natančnimi navodilom za rabo.
Gospod Parsignol je neutegoma povabil nečaka Avgusta na obed. Neopa-ženo je vzel iz žepa prašek in ga nasul nesrečnemu mladeniču v kavo. Siromak je bil tako slab, da je jedva dvignil skodelico do ust. Vendar ie iz vljudnosti do strica izpil kavo do dna. Minilo je nekaj sekund.
Avgust je še zmerom sedel.
—	Kako se počutiš? je vprašal gospod Parsignol.
—	Že dolgo, stric, mi ni bilo tako dobro. Ali bi mi lahko postregel še z eno
skodelico te dobre kave?
—	Kolikor te je volja, dragi Avgust.
Tri dni nato se je Avgustu odločno
obrnilo na bolje; še nekajkrat se je dal povabiti k stricu — in je bi! zdrav.
Tedaj je gospod Parsignol za nekaj časa zanemaril uporno žrtev in se je lotil davčnega iztirjevalca. Ponudil inu je kot sredstvo za prehlajenje prašek za poneumljenje. Toda glej: iztirjevalcu so se od njega tako razsvetlili megleni možgani, da je celo napredoval v službi.
Gospod Parsignol je sklenil, da ne bo obupal. Zakaj biižal se je dan le-karnairjeve poroke. Gospod Parsignol si je tedaj z neizrekliivmi neprilikami in zvijačami priskrbel lekarnarjevo volneno čepico in jo poškropil s tekočino za razredčenje las. Čez teden dni je lekarnar prišel h gospodu Parsignoiu na obisk.
—	Ko bi vedeli, dragi moj sosed, kaj se mi je pripetilo! Bil sem plešast kakor globus — najbrže niste niti opazili, ker sem nosil lasuljo — a zdaj, glejte: nič več lasulje, s vendar kako iepi so lasje! Rasto pa tako naglo, da jih bom moral še v kite spletati.
V svoji nemočni jezi se je gospod Parsignol spomnil trgovke s papirjem. Vzel je s seboj otrovan prstan in ga nataknil trgovki, ki je bila nad toliko pozornostjo vsa blažena. Toda ni šc imela dve minuti prstana na sebi, ko
je začela kričati in vpiti, da je pritekel njen mož.
—	Gedeon! je zarjula trgovka. Ta stari dedec me je razžalil, mene, pošteno ženo! Gedeor., maščuj me!
Gedeonu se je redko kdaj primerilo, da ga je žena prosila za posredovanje v srčnih zadevali. Bil je ves srečen, ker mu je bila dana prilika, da pride do besede. Jezi je dal še poudarka s pe-resnikom in radirko, ki jo je nesrečnemu Parsignoiu potisnil v usta, da jo je Ie-ta jadrno ubral iz trgovine.
Prišedši domov je najprvo poiskal skrinjico s strupi in še enkrat prečital pismo Cezarja Borgia. In tedaj je šele opazil pripis, ki ga ie bil pri prvem či-tanju v naglici prezrl:
Skoro bi te bil pozabi! opozoriti: vsi ti strupi imajo moč samo šest mesecev, po preteku tega roka pa bodo učinkovali narobe.
C. B.
1. maja 1500«
—	Prvega maja 1500. je zamrmral gospod Parsignol. In danes pišemo leto 1929. Grom in pekel, prepozno sem prišel!
Iz skrinjice se je skotalila na mizo steklen,ičica z eliksirjem za dolgo življenje; gospod Parsignol jo je pobral, .io izpil na dušek in padel na tla kakor posekan — mrtev, kakopak.
J
Kraljestvo mode
Perilo }e modno poglavje, ki Je dobilo svoj po'nen šele zadnja leta, ker so dotlej polagali največjo važnost samo na obleke, za perilo se je pa moda komaj zanimala. Sedaj pa vidimo, da ie vprašanje perila prav tako važno, kakor druge garderobe, in se menja od sezone do sezone. Tako na pr. ja bilo rožasto perilo, ki so io veliki saloni hoteli lansko poletje snraviti v ospredje, samo moda - enodnevnica, ker se elegantna dama ni hotela sprijazniti z nemirnim pisanim materiialom. Danes lahko smatramo vzorčasto perilo za popolnoma odpravljeno, zlasti tudi za to. ker bomo letos nosili bogato ornamentirane potiskane obleke, ki zahtevajo v vsakem oziru enobarvno spodnjo obleko in zato tudi enobarvno perilo.
Zato pa moda perila prinaša v vsakem oziru mnogo novega. Tako n. pr. vidimo za poletje zelo mnogo pastelnobarvnih modelov, ki pred njimi belo perilo stopa nekoliko v ozadje. Te motne barve imajo namreč prednost, da delujejo pod letnimi prosojnimi oblekami zelo dobro in se razen tega dajo izvrstno prati, če smo izbrali za to primerno blago.
Veliko razliko delamo med perilom, ki ga potrebujemo za vsakdanjo rabo in pa med onimi modeli, ki so namenjeni za popoldanske in večerne obleke. Navadne stvari so rezane popolnoma preprosto in imajo samo ažurje ali druga ročna dela, večerno perilo je pa pogosto bogato gar-rirano s čipkami, ki jih sedaj ljubimo v njih naravni barvi, ker se najlepše odražajo od pastelnih barv blaga.
Na srednjih dveh figurah vidimo pred-očeni ti dve razliki.
Na levi je preprosta hlačna kombinacija v svetli pastelni barvi z ažurnimi progami, ki so vdelane v blago in se po barvi morajo skladati z njim. Na desni imamo pa dražestno krilno kombinacijo, ki je tudi pastelne barve in je garnirana z robovi Iz čipk. Naramnice v obliki malih svilenih cvetov so prišle že splošno v modo, ker so zelo rr.ične, če se vidijo ob izrezku obleke. in nikdar ne motijo, kakor svileni trakovi, ki so kaj hitro zmečkani.
V vsaki popolni garderobi mora biti tudi nekai spalnih srajc, ker tega oblačila danes ne cenimo samo kot spalno oblačilo, temveč ga imamo zlasti v vročem poietju lahko tudi kot domačo ali jutranjo obleko. Naš prvi model jc posebno zato tako apar-ten, ker se popolnoma razlikuje od že znanih modelov po svoji zavozlani čipkasti ru-: ki pomenja najnovejšo modo. V sploš-•" m e ta nočna srajca zelo široka in pada • koliko zvončasto ter je prevezana s pa-
som. V obliki keliha razširjeni rokavi imajo široke čipke, ki morajo biti iste vrste, kakor rutica okrog vratu.
Tudi domača obleka spada brez dvoma k perilu in jo uporabljamo v prvi vrsti kot spalno pižamo, semintia pa tudi na plaži in pri kopanju sploh. Najlepši so še vedno enobarvni modeli z drugobarvnimi robovi, kakor ga vidimo na naši zadnji skici. Mislimo si jo lahko bež barve, ki io poživljajo češnievordeči ali enciianovomodri robovi.
Čez pižamo nosimo jutranji paleto, novo-vrstno oblačilo, ki je gotovo mnogo prak-tične.iše in po svoji preprostosti tudi ele-gantneiše, kakor so komplicirane spalne halje, ki smo jih bili dosedaj vajeni. To oblačilo naj bi bilo iz lepega zelo rahlega blaga, torej iz popolnoma lahkega double-blaga in sicer brez podloge, tako da se vidi karirana znotrania stran. Prešite pa-pučice izpopolnjujejo to obleko, ki je neprisiljena in praktična ter popolnoma odgovarja zahtevam našega časa. ki zelo malo polaga na zunanjost ter v prvi vrsti gleda na to, da oblačilo popolnoma izpolni svoj namen.
Ogrinjalo za poletne večere
Preprost paleto, ki deluje zelo dekorativ- ' no in si ga lahko nabavimo s prav skrom- j nimi sredstvi, je iz črne georgete in je po>
Kaširano semiš-usnje
Vedno gledamo, da bi na čim več načinov uporabili razno usnje in da bi ga preparirali na najrazličnejše načine, tako da se sveti ali pa da je motno, da ima značilno barvo itd. sploh, da z niim dosežemo čim zanimivejše efekte.
Že dolgo časa poskušajo, da bi usnie potiskali na ta način kakor tkanine ali da b! ga poslikali, kar se je pri motni irhovini, ki io naše dame imenujejo splošno semiš-usnie, v resnici lepo posrečilo. Posebno so priljubljeni različni karirani vzorci, ki se dado tudi zelo mnogovrstno uporabljati. Kakor vidimo na naši skici, imamo že cela oblačila iz tega vzorčastega usnja, ki delu« jejo mnogo apartneiše, kakor do sedaj navadni plašči.
Tudi mali športni klobuk deluje izvrstno. Seveda pa izdelujemo tudi drugo toaletno drobnarijo iz ornamentiranega usnja, zlasti pa ploščate torbice, ki jih lahko vedno primerno rabimo.
modni atelje tHity d x o z
£fifi|f*esfif €*•£ si. 13
obleGe asa šport, promenado, večer 695!
polnoma raven, partija vratnika je pa v obliki široke proge, kakor šali. Paleto ima nekoliko raširjene rokave, kar pride prav lepo do veljave. Paleto se poda izvrstno k vsaki večerni obleki, zlasti pa k pisanim oblekam ker se skozi tanko tkanino pale-toia vidijo ornamenti obleke.
Zdravniška posvetovalnica
Brat. Navedene puit«a nj etvinščine so br cz vsega pomena. Možno pa je, da si ie mož z izredno napornim delom preobremenil in okvari! svoje aroe, k čemur so še po svoje pripomogli vojni sitrapaci. Dobivamo vtis, da trpi mož na arterijo,sklerozi. Ce se nikakor ne mara bolnik obrniti na zdravnika, kar bi bilo vendar najboljše, poskusite s kateijeivim diuretinom. Od tega naj ijeimlje bolnik v začetku po 2 pasti1!i dvakrat dnevno, pozneje pa samo eno pasitilo dvakrat dnevno na vodi. Je la,hko vse. kar mu tekne, ioda ne težiko prebavljivih jedi. Pazi naj na redno in lahko vsakodnevno iztrebljanje. Vsa z večjim telesnim naporom združena dela so prepovedana. Prav tako vse pijače kot čaj, kava itd. osobito pa alkohol v vsaki formi. — Dima inenda pač radi težav .pri dihanju ne .prenaša. — G. V. S. v T. Kdor se pod v noge. nai pazi v pnvi vrsti na obuvalo. Če/vliji naj bodo komodni in prodorni, če moči iz platna; naijpri,poročiji-vejše so sandale. Nogavice treba menjavati najmanj vsak dan. Vsak dan nožno kopelj, najprej v topli, potem v hladni vodi. Nogavice naprosite s sledečim prahom: salicilove kisjine 5 gr, borove kJsflme in vinske kisline po 6 gr. ciniko-vega oksida 50 ar, lojeivca 60 gr. Po kapeli otresite vodo z nog in jih namazi te s sledečo vodo: iormola 10 gr. alkohola 20 gr, vode 70 gr. To naj se osuši na koži. — »Reva«. To je presplošno. K zdravniku. Samo natančna osebna preiskava določi lahko vrsto bolezni. — G. A. S. v L. »Rane«, prizadete s tintnimi »svinčniki«, osobito če so se konice odlomile v njih, so vedno nevarne, ker ne povzročajo sicer septičnih obolenj, pač pa krvna zastrupljen,ja, včasih ja-ko močna in dolgotrajna; Rane in nabrefcline krog njih so skoro vedno sterilne. Otrovanije povzroče anilinoive barve, navadno metilova viotnina. — O. M. R. v V. Teža moških novorojenčkov znaša 3180—3290 gr, ženski so za 9% do 3% lažiji. Prvorojenci so navadno lažji, kot pozneje porojeni. Kaj težji sadovi ogrožajo vedno tudi mater. 5—6 kg tehtajoči porojenci so že velike redkosti. Kot unikum navaja literatura novorojenca, tehtajočega 12 kg. pri dolžini 75 om, kar ustreza detetu, staremu poldrugo leto.
—	»Mici.« Morda se ubranite peg s sledečim mazilom: kinina 2.5. cinkovega oksida 50, k>-ievca 60. glicerina 40—60. Prav tako uporabna ie sledeča mala: dvojno žveplenega kinina 1.5, eskulina 1.0. oreme celeste 30.0. — O. D. J. v K. Taka krema brez maščob sestoji iz sledečih sestavin: s/tearina 55. kalcijevega karbonata 15, boraksa 1. glicerina 98. špirita 20 in nekaj poljubnega parfuma. K temu je pridejati toliko destilirane vode. da znaša skupna teža 1250 gr.
—	G. dr. S. T. v K. S. S. Veliko večino take

n
za perilo samo
Persill
To je prava pomoč!
oglasno
doni hvala vseh, (ti ga poznajo. S Persilom — polovico manj dela, poceni pranje in neoporečno perilo! — tako pravi vsaka gospodinja, katera ga je enkrat poskusila.
Od solnca zagorelo, zdravo Goio
hočete pač imeti. Vdrgnite torej svoie telo z
NIVEA-CUEME
l,n potem ven na prosto, na zrak k solnoe. NIVEAU-KREMA oiači paleči učinek solnčnih žarkov in zmanjša nevarnost skeleče solnčarice. Toda suho mora biti vaše telo! Nikdar ga ne smete mokrega izpostaviti solnč-nim žarkom! In popre,j ga vedno natreti!
Samo Nivea-krema vsebuje kožo negujoči Euccrit in v tem temelji njen učinek.
Doz« po Din 3. 5. 1(1 in 22. Tui»p iz istega koMtra po 9 in 14 dinarjev.
pritlikavcev kot velikanov je smatraii za bo-lestnike. Res enakomerno zrastlih in harmonično razvitih, torej zdravih — enih kot drugih, je vrlo malo. Meje višine so vzete poljubno. Kot pritlikavca nazivamo vse odrasle maliče pod 125 cm, kot velikane vse nad 200 c.m višine. Kolikor nam je znano iz literature, je bil egipčanski pritlikavec, Hilany Azyibe $ 38 om višine najmanjši človek, dočim poznamo na drugi strani velikana z 283 om višine, in precej takih krog 250 cm. — G. M. K. v S. K. Poskusite si glavo zmivati s 5% boraiksovo vodo. Za prhljaj uporabljajte potem sledečo vodo: Natrijevega bikar-bonaia 9-, alkohola 10. glicerina 65, bergamoto-vega olja 2. rožne vode 360 gT. — G. P. B. v O. Tako petrolej kot bencin so tu pa tam — zlasti med vojno — omame želini ljudje uporabljali mesto alkohola. Povsem čisti petrolej v manjših množinah in v kolikor ne okvari sluznic prebavili, ni strupen. Bencin pa je vsekakor smatrati kot strup. Uživanje žvepi ene ga etra, navadno zmešanega z alkoholom, je biio še najbolj razširjeno na vzhodnem Pruskem in Poljskem. Pa tudi v Sloveniji ni neznano to mamilo, kjer ga kot znane Hoifmannove kapljice vži-va,jo osobito ženske, seveda pod pretvezo, da jim je »sla,bo«. Kako stoji s to »slabostjo«, je razvide!i najboljše iz dej,siva, da Je »slabo« vedno enim ter istim, da jim je slabo vsak dan in da ga nekatere konzumirajo tudi po 100 gr dnevno skozi celo leto. — G. B. K. v P. Za pisma, ki se izgube, umevno, da mi ne moremo biti odgovorni. Kakor na vsako pismo, ki nam dojde v roke. bi tudi na vaše odgovorili, če bi ga bili prejeli. Izvolite ponovno izraziti svoje želje. — G. P. Ž. v P. Novotvorbe v možganih dajo vedno jako dvomljivo napoved. Z operaciro odstrani,jivih. tudi tamkaj, kjer jih je možno točno lokalizirati. j:h ni veliko, prvič ker preraščajo možgansko tkanino, in drugič, ker sc obnavljajo. Koliko časa traja bolezen, je odvisno od vrste novoitvorbe, nadalje tudi od kraja, kjer bula raste, končno od telesne kre,pkosti bolnika. Vedno pa smrt nasitopi lahko povsem nepriča-
kovano. — G. D. V. v Č. Izmed čtn.rijev pikajo nekatere vrste, druge zopet ne. Sicer so pa vsi dokaj manj agresivni, kot čebele ali celo ose. Terapija je pri vseh pikih jednaka: če je želo v ranici, izvleči ga; ranico iztisniti in izsesati. nato mrzle obkladke.
(PomCadamfce
novosti
kakor obleke, bluze, damsko perilo, meško perilo, kravate itd. priporoča po izredno nizkih cenah d-omača tvrdka
Igu. Žargi, Sv. Petra c. 3 in 11
Zahtevajte
v vseh
špecerijskih
trgovinah
t
V domovini Janeza Trdine
»Pridi Gorenje z mrzle planine, vabi Dolenje .. .«•
Da, tudi Dolenjska je lepa. tudi ona ima svoje čare. Gorenjska ima veličastne skla« cie sivih planin.. Dolenjska položne holme; tam so kite krvavordečih nageljnov, tu jvtTta Ijvbo krog se ovija«. Tam ie mogočna epika, tu pa mehka, sanjava lirika.
Tiha- skromna, a vendar tako opojna le« pota Dolenjske je zvabila tudi nas, ljub* ljanske Almae matris zveste sinove in hče« re. ki ljubimo in proučujemo eno izmed najlepših poglavij slovenske umetnosti — slovensko književnost, na tridnevno pouč« no literarno ekskurzijo v domovino Janeza Trdine. Mentor nam je bil znani odlični literarni zgodovinar, univ. prof. dr. I. P. V Mirni peči smo stopili z vlaka na dolenja ska tla.
V daljav? so se že lesketale na zelenih gričih bele zidamice. Po ozki, kameniti poti smo se vzpenjali proti sivemu zidovju Hmeljnika. Temne grajske stene se mogoč« no dvigajo proti nebu. To orjaško zidovje ie vršilo v preteklosti pomembno nalogo. Že v rimski dobi je bilo taborišče in tod mimo je tekla važna prometna cesta \<z Emone na Drnovo. Desetletja so tonila v meglo preteklost?, A Hmeljnika sive stene so se kljubovalno dvigale izza sočnega do« lonjskega zelenja. Doba francoske o kupa« ciie je vzbudila odmev tudi v teh snih
grajskih stenah. V Novem mestu je imela svoj sedež francoska garnizija. Tedaj je med kmeti na Kočevskem nenadoma iz* bruhnil upor. Zajel je tudi Novo mesto. Francozom se je sicer posrečilo upor zatre« ti, a štirje poveljniki so bili ujeti m zaprti na Hmeljniku. Grajska rodbina je ravnala 7. njimi kakor z ljubimi gosti. Zakaj? Dr. I. Lah je rešil v svoji igri »Noč na Hmelj* niku« to vprašanje na ta način, da je ves dogodek prikazal v romantični luči. Lju* bežen grajske gospe db enega izmed fran« ceskih častnikov je rešila jetnikom življe* nje. Isti motiv je vporafoii! tudi Rartel v Kresu za svoje »Pomiladamske vetrove«.
Zvoki g las ovir i a so pripluli skozi visoka grajska okna in nas vrnili sedanjosti. Skozi širek portal »mo vstopiti na grajsko dvori« šče. Sbdanji lastnik Vamboklt restavrira grad in morda bo že bližnja bodočnost iz« brisala romantični vtis. ki se sedaj vsake« mu posetniku grada vtisne v spomin. Z grajskega balkona ie naš pogled splaval po krasni dolenjski okolici. Na skrajni desni je dosegel celo Kutn. V ozadju so kipeli zeleni Gorjanci. Kočevski Rog in Stražka gora. Izza zekneija okvirja nas je pozdrav« ljail tudi naš končni cilj. Novo mesto. Krasno je biio na tem balkonu in ves&l smeh je spremljal opazko nekega tov ari* sa, ki se je udobno zleknil v naslonjač in vzkliknil: »Tu gori se bom pripravljal na izpit za graiščaka«.
Visoke, stoletne lipe na Trški gori so proti poldnevu imele pod sabo taborišče mladih, navdušenih ljubiteljev dolenjske prirode. A ne samo prirodnih čarov, tudi prirodnih darov nam je nudila Trška gora. »Mašno vino« je tako navdbšilo naše fante, da so se zvoki veselih pesmi orili tja do strmih vrhov Gorjancev. Na Trški gori smo'spoznali tudi odličnega geoJoga pro« fesoria Seidla. Seznanil nas je z geološkimi skladi novomeške kotline.
Kmalu se je zales/ketala pred nami zele« na Krka. Dospeli smo do gradu Otoka. Obkrožajo ga temnozeleni valovi Krke. Prekoračili smo most in prišli do grajskega posilopja. Sveta tišina vsepovsod. Le medilo so solne ni odtenki objemali pred nami le« žeče grajske stene. Bili smo v kraljestvu, kjer se je odligral dr. Tavčarjev roman »Otok in Struga«. Grajska kapelica s svo« jim skromnim oltarjem je čudovito osredo« točila naše misli. Tajinstvena čustva je moral imeti tukaj dr. Tavčar in zato je pustila ta skromna gra j ska kapelica v nje« govem romanu tako globoko sled. Stopili smo še v ječe. Nato pa smo zapustili nek« dan je domovje vitezov Solnce.
Rdečkasta večerna luč je osvetljevala pred nami ležeči grad Strugo. Tu so minili romantični vtisi, ki so nas zajeli na Otoku. Bele grajske stene so vzbudile v nas utis domačnosti in ta se je ob ljubeznivem sprejemaj gosipe Fichtenau še poglobil. Pri zakuski na vrtu se je razvil živahen pogo« vor. Splošno veselo razpoloženje se nas je polastilo. Med nami se je kretala gibčna
postava zale Dolenjske Minke. Iz njenih brhkih ročic nam je jed še bolj teknila.
Šmarješke toplice — samoten, a vendlar prijeten azil letoviščarjev. nam je nudil nočni počitek. Krepko je zaorila pesem in razrušila tajinstveni mir majske noči.
V lepem, solnčnem jutru smo pustili za sabo Belo cerkev, prekoračili čadreški most in mimo vasi Maharovec, Loka, Orehovica dospeli do Tolstega vrha. Domovje Rude« žev je bilo pred nami. Pri obokanih graj« skih vratih nas je snrejela visoka, odlična dama, graščakinja Marija Rudeževa. Ljub« ka. zelena lopa za gradom je družila veselo družbo. Splošno dobro voljo so še pove« čale majolike, polne žlahtne dolenjske čr« nine. Hčerka gjspe Rudeževe, gospa Via« sta, je odlično razumela in vršila svoj go* stiteliski posel. Pridno je polnila majolike in žela od vseh strani splošno odobrava« nje. Je pač podedovala vse o,ne bistvene lastnosti, ki so od nekdaj odlikovale Rude« žev rod, slovenske Medicejce. Njihova go« stoljubnost in mecenatstvo je bilo sipilošmo znano. In če se Zoisovo ime lesk&če v kn ji« oi slovenske umetnosti, zasluži isto ime Rudežev.
Kobilje grad na Kraisu je njihovo prvot« no domovje. Anton Rudež, oskrbnik gradu Kobenolov, je kupil Ribnico in Gracarjev Turn in tako postavil temelj današnjemu vlastelimskemu imeniu. kamor so zahajali slavni slovenski možje. Ribniški grad je večkrat družil Korvtka, Vra-za in Vodnika. V Gracarjevem Turnu je iskal družbe grajskega. pospodarja predvsem Trdina. Z
graščakem sta se skupno navduševala z.; dolenjsko hajko in pripovesti, ki je zanje zbiral Trdina gradivo po Gorjancih. Pa tudi Rudež sam je zbiral narodno blago za Pleteršmikov slovar. V gradu je ohranjena obsežna literarna korespondenca, vredna podrobnega proučavanja. Imeli smo v rokah pisma Janeza Trdine. Zamika in Janeza Valjavca. Vsa ta pisma je sortiral že oče g03pe Marije. Globokemu literarnemu za. nimanju gospe Marije Rudeževe pa se ima« mo zahvaliti za vzorno urejeno korespon« aenco. iz katere so črpali že mnoge važne literarne vire. Zanimala nas je tudi starin« ska slika, ki predstavlja roparje ob nekem napadu na grad. Na opojno dehteče m vrtu smo se poslovili od gostoljubne rodbine. Z nami pa je šel spomin na eno najlepših do-movij naših starh plemiških rodbin.
Vriskajoči zvoki harmonike so nas zva» bili v gostilni očeta Novaka. Plečat, kre« pak. dobrodušen, poln smeha in dobre vo« lie, tipična dolenjska dobričina — tak je gostilničar Novak tam pod Gracarjevirn Turnom. Najbolj pa se je navdušil za na' šega profesorja, ali očeta, kakor ga je ime« noval. Z njim bi tudi on potoval takole po svetu. Ob slovesu nam ie obljubil, da ram pripelje jeseni košaro hrušk na univerzo Oče Novak, le dabro pazi na svoje hruške in glej. da ostaneš mož — beseda!
Proti večeru nas je avtobus odložil na trgu dolenjske metropole.
Drugo jutro nam je tolmačil vodja eks» kurzije važne literarne reminiscence, ki se naslanjajo na mesto in bližnjo okolico. Ob
t
Pesmi s slavonske ravnine
in drugo, kar doživiš na vožnji s čolnom po Savi
račaio s polja domov in bi čez njivo in travnik lahko vrgel ka* J - -	----- - — ■5 Potem pa gre Sava zopet
Seljaki se v_ prepevajo. Sploh: nikjer toliko prepe* vanja kakor po Slavoniji. ycasi so otožne njihove pesmi, razvlečene kakor njihova pokrajina. A mnoge ima* jo vesel prizvok in toplo čuvstvenost, kakršen je vzgon krvi te zdrave rase. Gledam ga in poslušam, zastavnega fanta, ki blizu brega žene dva iskra konjiča s polja domov. Ide kuci, pc* vajuči.
Šorom hladom idem curi kradom, sve po hladu da me ne poznadu... in devojke poslušam, perice. _ Po* spravljajo perivnike in se tako čudo* vito zadovoljne pevaje vračajo proti vasi. Ne razumem dobro... O nekem Jurju prepevajo, o žandarju — »ga* valjeru« ki jim je neznansko vsec, ker »svakog sveča brkove odseca«... Jejhata no, taka imenitna reč! Kako pa, nič manj prikupna kaicor zvečer je slavonska pesem proti ju* tru. Od štirih do ene so trate zelene, so zarje rumene... Ne more biti ju* tra (razen v deževju), da ne bi čoln že z zoro drsel po vodni gladini. (Ne* le zaradi pregovora: »Tko rano rani, dvije sreče grabi,« — marveč zato, ker je pot zarana in zvečer zares najlep* 'ša. Počakajte, da pozneje posvetim kratko poglavje solncu in komarjem.) Pa ko se zjutraj sprožiš po par urah čvrsto prespan bodi že z najete po* stelje ali z lepo zavarovanega ležišča pod milim nebom, že se ti prijetno vr* ta v ušesa zvonkljanje živine na paši in te pobožno ogreva pesem pastirjev. Dan se odpira velik in lep, pesem je zanj jutranja molitev.
Brod
Ne bom našteval vseh vasi, ki mi* mo njih vodi pot po Savi. Ne more človek povsod vtakniti svojega nosu. Podobne so druga drugi kakor jajce jajcu. Še njih ime komaj da točno raz* umeš z brega. Od Robca dalje slede: Davor (nekdaj imenovan Svinjar), na* to Preščica (morda nekoč Prešičica, da je bil par), pa Kubaš. Doboščica. Kon* čno se mikaven in v svojo sredo vabeč prikaže Brod. Ko leze čoln na desni strani otočiča, na katerega je z vso svojo ogromno težo naslonjen dolgi že* lezni most, mi šine v glavo patriiarha* lična zgodovina c. kr. pohoda nad Tur* ke in znameniti Haderlapov poem. pri* ključen Andoljkovim »slovenskim fan* tom v Bosni«. Pri Brodu je general Fi* lipovič*tič prebrodil Savo, postavivši (tako se prav čuje) dva pontonska mo* sta in udarivši na Turka. Desno so od* šli Madžari, vodil jih je grof Szapary, kranjski fanje pa po sredi. Jaka Ško* dlar je nato pobil pet Turkov in si zaslužil zlato svetinjo, njegov poto* mec v tretjem kolenu pa je zadnjič zbolel na angini in se ustrašil poti s čolnom po Savi.
Slavonski Br' d se prav čedno ureja. V zadniih treh letih, kar sem ga zad* nji' videl, prav presenetljiva izpre* memba. Dobre trgovine ima in indu* strijo, a gostilničarji častijo vse flo* sarje in Kranjce sploh. Vse tod doli je zanje Kranjec, kdor izusti hudiča in tudi v vročini ne pije špricarjev. Njim je to všeč, da nič bolj in postrežejo tako, da iz Broda, ki je ravno sredi po* ti med Ljubljano in Beogradom, zares ne odideš lačen in žejen.
Ovinek, kakor ga napravi reka od Broda dalje, je značilen za tok Save po Sloveniji. Dobro uro drajsaš z ve* slom in že meniš, da boš po Savi zdr* čal naravnost doli kam na jug, v sme* ri Piškopeje. ko se vijuga naenkrat za* suče v obliki podkve in se zopet po eni uri priziblješ vzporedno Brodu, da
oogledu na hišo, ki leži sredi zelenja pod vilo »Angelo«, smo se spomnili prezgodaj umrlega Dragotina Ketteja. Novo mesto mu je dalo signaturo srednješolske izobraz* be ter je tudi prebolel duševno krizo pla* tonične ljubezni do Angele. Zapustila pa je ta tapetniška ljubezen globoko sled v njegovem umetniškem vstvarjanju. Pod di* šečimi kostanji, ki obkrožajo nekdanji Kettejev dom. je izvrstno recitiral tovariš Kettejeve pesmi.
Na šancah pod Kapiteljsko cerkvijo je naš pogled poletel preko temno zelene Kr* ke tja do Kamove hiše, nekdanjega do* movja Primičeve Julije in njenega soproga novomeškega glavarja pl. Scheirchenstuela. Pozneje smo stali ob njeni gomili in se uda j ali občutku ničevosti vsega posvetne* ga. Tudi Trdina je našel v tej sočni, plod* ni dolenjski zemlji svoj večni mir in po* čitek. Blizu njega počivata še o. Ladislav Hrovat in Jožef Jenko, stric našega veli« kega pesnika.
Že je objemal Novo mesto rahel večer* ni mrak, ko smo zapuščali krasno dolenj* ske zemljo. Za nami so lepi dolenjski kra* ji m gostoljubni domovi. V nas pa živi prijeten spomin na dneve, ki so nas se* znanili z milo dolenjsko prirodo in nas približali intenzivnejšemu umevanju naše* ga študija slovenske književnosti. Res ve* selo je, če študent na rajžo gre.
Vera Dostalova.
men nanj.
svojo pot in je vedno širša in vedno bolj počasna.
Slavonija, zemlja plemenita ,..
Od same lenobe človek včasi ne ve drugega početi kakor jesti, kar je še vedno bolje, kakor jeziti se. Ni bolj* šega zdravja za želodec kakor potova* nje po-Savi in Slavoniji. Surova gnjat, slanina, sir, redkvica, beli luk s so* ljo . . . prosim vas, kdaj ste me videli, da bi se nad njim pregrešil? Še česna ne maram, žafrana ne v juhi in ruse s čebulo pokušam samo v postu. Tu v Slavoniji pa— kakor da jc želodec potempljan pri Bat'i.
Zbjek. postavim, je selo. oddaljeno dober kilometer od savskega brega. Tja me je zamikalo. Naletel sem na najlepšo hišo v vasi. Je županova, »knezova«, kakor pravijo tod. Rejena gospa župania odpira shrambo in sa* j ma ne ve, kako bi računala. Saj jedača -tod nima prave cene. Svežega sira ogro men kolač, večii ko> vsaka krtina — tri dinarie. Mleko po dinariu liter, vi* no s prijetnim vonjem malinovca po 8 Din.	_
—	Pošto jaja?
—	Šesnaest zekseri.
Zdaj pa šele nreračunavai na pravo valuto: 10 jajec šesnaest forinti. kar da 8 dinarjev. Dobil pa bi jih toliko, da bi lahko v čolnu nasadil tri koklje, tri pure, tri bele gosi ... In če bi vsa pot šla tako počasno kakor tedaj, ko popotnik na Savi sede k mali iužini, bi se do Beograda rsvno izvalili pi* ščanci. Podpisujem Pfificusa:
»Slavonijo, zemljo plemenita, tko u tebi nema apetita?!« Na poti do Brčkega je žgalo solnce ko tri sto vragov. Slečeš se, močiš se, obvežeš roke pri sklepih in ogrneš na* močeno brisačo — vse zastoni! Raje se v novem iliriianskem kopališču pod Tivolijem vsedem naravnost na kotel, kakor da bi moral še en tak soparen dan prestati v čolnu kjer ti ne pomaga ne vazelin. ne Elida, marveč samo po* trpljenje, huda božja mast. Naravnost za tilnik ali pa vrh čela in na nesreč* in nos se ti vpičijo solnčni žarki in žgo nič manj kakor oni drobni komar* ci, ki se te neusmiljeno lotijo, čim se približaš grmovju in hladu. Glej ga, na slavonskem bregu pa razkoračen stoji bosonog čoban (pastir), oblečen v ov* čje krzno in se reži kakor Ličan Kranj* cu:
—	Preubogi Kranjec, kako je šele tebi vroče, ki si nag. ko že mene pali, ki nosim kožuh!
Pod krasne šl j i vike bi legel pri Svi* lanjcu ali dalje doli pri Novem gradu. Zeleni in cvetoči se bohotijo pri vaseh onkrai lepih močnih nasipov.
Tudi v Šamcu bi se človek zadržal, a kam v senco? Sava je tod izredno široka, izpod mosta priteka z desne kalna, narastla Bosna in človek si ob pogledu nanjo sugerira da prinaša iz* pod bosanskih šum tudi nekaj hladu. Bosanski Šamac, gledan s Save, je bel in čist, postavlja se z visokim minare* tom in zvonikom, gospodujočim nad hišami, ki so za bosansko stran narav* not imenitne. A slavonski Šamac se je skoro do slemen skril za visoki na* sip, pa med slive in orehe. Z Bosno znatno pojačena Sava ubira na ovinku od Šamca dalje znatno urnejše kora* ke in goni devetero vodenic, voda na prečnih deskah ogromnih koles se v odblesku solnca leskeče in pretaka ka* kor živo srebro. Blizu deveterih kosta* njev na levem bregu, kjer se še po* znajo sledovi pontonskega mostu, raz* dejanega ob prevratu, stoji ccla vrsta z lesom natovorjenih šlepov. Zato iih ne pozabiš, ker so krščeni na sladka imena: Eva, Klara, Mira in Mara. Na vso to simpatično družbo pa z največ* jega mlina gleda velik sv. Janez Nepo* muk, vodni in vodenični patron, na* slikan na deske v najizbranejših živih barvah, ki jih menda mlinar po vsaki povodnji prenavlja.
Že v prvem ovinku pod Samcem pa* data bregova tako nizko k vodni gla* dini, da je skoro zravnana s terenom in je treba Ie malih nalivov in prira* stkov iz Bosne, pa se Sava razlile, do* koder jo je volia. Pogled iz čolna je odnrt in svoboden preko vse ravnine. Tako se človek zopet počuti bližji liu* dem vseokrog po polju in vsem živim bitjem, tavaiočim v gručah sem in tja po nedoglednih gmainah ali hladečim se v gostem črnem blatu pri bregu.
Skozi dolgo vas
Čim dalje po ravnini, tem lepše in večje postaiaio vasi. Kakor na Ma* džarskem. Hišic in ulic toliko, da se izgubiš v niih. toda vse je malo. kmeč* ko, selsko, kakor tod na mehki zemlii drugače biti ne more. Babim greda, ki se svetlika skozi drevesje in je s sav* skega brega do nje poti ravno za do* bro fajfo tobaka (ali prevrženo z na*
šega: za pičlo uro), šteje nič manj ka* kor 1500 hiš z okroglo 6000 prebivalci. Priročnejše, bližje pri bregu, odnosno tik za nasipom je naslednje selo Šti* tar. Kakor na žnoro navezane stoje v dveh ravnih vzporednicah ob široki, v deževju vedno do kolen blatni, v solncu vedno za ped visoko prašni, gr* do razorani cesti bele hišice, prave igračke. A tod je doma bogastvo. Ško* zi nizka odprta okna se kažejo s per* jem in puhom natrpane široke, snežno belo pogrnjene postelje. Čiste izbe, bogate skrinje. Res je, tudi tod ne po* jenja tožba o davkih in slabih letinah, a kruha ne strada nihče in gotovo šc nobena devojka ni nesla v zastavljal* nico svojih težkih djerdanov z nizi dukatov, ki predstavljajo premoženje. Je tod ona patrijarhalna imovitost, a denarja vseeno včasi zmanjka. Ne vem, zakaj bi sicer edini oštir v tem selu. ki šteje »komaj« 350 hiš, nabil na ste* no priiazni pouk:
f- Čast svakome, vjeresiju (kredit) nikome! ...
A tujca častijo, da ie sitno. Gazda naruva najlenše čebuljčke in redkve na vrtu, sam jih opere in debelo naloži na krožnik. A stari cigan Pero. ki je gazdi vedno pri roki, kar drgetava s kolenom, da skoči v sirarno po hlebec najboljšega trapista in po cigarete. Sa* pramiš. s čolnom so šc redki prirom-ili v Štitar. Tega »velerodnega«, pa tako domačega obiska ne bo pozabil niti
gazda, niti cigan Pero. Še sam gospod župnik se je naslonil na okno in par deklet se je poredno zahihitalo izza malih zaves. Na ulici pa skoro ne vi* diš človeka, razen rejenega žida*trgov* ca in njegove še obsežnejše boljše po* lovice, ki sedi pred štacuno in vdeva šivanko. Nu, pa adijo!
Tudi ta podkev, ki jo Sava zavija pod Štitar jem, je — Bog pomagaj! — zanimiva. Peš bi iz Štitarja preko njiv v par skokih, največ pa v četrt ure do* spel tja do onega brega, kamor m,o* raš v ovinku po Savi prevoziti nad 8 kilometrov. Polja so tu posebno do* bra, a mnogo trpe ob povodnjih. Vsi slejaki tožijo o tem, a strejši očanci se še spominjajo grozote, ko je Sava leta 1878. pri vasi podrla nasip . . . Pri Šljivah, kjer je Sava zopet široko razlita kakor jezero, je skupina mli* nov. da take nikjer. Pet vodenic stoji v prvi fronti, v mali razdalji v drugi vrsti trije in končno spodaj ob vsaki strani še dva. Vsi prav veliki, razpo* rejeni kakor topovske baterije. Tod se že pridno melje zlata pšenica in nele sama koruza. Na obeh bregovih so le* pi šljiviki. izza njih se pa na levi sve* tlikata dva bela zvonika cerkve v Žu= paniji, a na bosanski strani se komaj noaža par kontur samotnega mesta Oraša.
Kako daleč je še do Brčkega? Kdo bi vedel! Dalje!	D. R.
Od Omišlja do Malinske
Nekdaj, ko se je na Omislim še dvigal nad razkošnim gradom kršikili Franiko-panov ponosni stolp, je imelo to mesto tudi svoja »Mala« in »Vela« vratca. Kdor hoče peš iz Omišlja v Njivice in Malinslko, ne sme niti skozi »Mala«, niti skozi »Vela« vratca, temveč mora s trga, ki se zove »Pred kaštelom«, m -mo starega, že davno opuščenega g rablja sv. Nikole, sikozi predmestje. Der-mmniči imenovano, potem skozi Beduče pod Nerizami v jiugozaipadtii smeri pre-
pelje pot po ravnem do cerkve in vasi Sv. Vida, kjer se prvič zopet pokaže morje, ki tu tvori Malinski zaliv kake četrt ure hoda pod vasjo; v njegovem ozadju se steguje iz morja — v živem kontrastu z našim zelenim Krškim otokom — kakor mrtva, suha roka dolg, sivobledi otok brez gozda, brez rastlin, na prvi pogled brez vsakega živega bitja: laški otok Cres.
Omišalj, Njivice in Malinska so za nas Slovence najbližja in najlažje, t. j.
Malinska, hotel »Kvarner«
ko tako za" a nega Oimišaljislkega polja, ki se po vsej svoji obliki še najbolje da primerjati Pe>swi3ki dolini v naših Slov. goricah. To polije, boljše rečeno, dolina, sega v smeri proti Dobrim;-! precej daleč v notranjost otoka Kilka in je povsem pokrito z njivami, Iravm iki in vinogradi, koiiih grozdi, vel ki in obilni, se poleti kuhajo na vročih kraških sika-lah. Tam, kjer bi se moralo to »Polje« poizguibiti v velezanimivo Omišalislko lulko, obdano od obeh straneh s strmimi, slkaloviitim obrežjem, se d1 v ga oflorogel, obel hribček s poraslimi razvalinami nekdanje »Fortezze« iz on:h časov, ko je krilati lev z bemečansikega Markovega trga gospodoval tudi nad staro-gršlko Korikto, nad našim Krikom; za zapadiniim, skoro navpično z morja str-lečirn robom tega ljubkega zaliva pa počiva pogubljeno staro mesto Sapam z vidnimi razvalinami, na katerih sedaj pastirji prepevajo svoje bufcolsike pesmi. Ko začne Omišaljsko polje prehajati v višje ležeče, z borovjem in dobjem pokriti kraški svet. leži tik ob cesti na njeni levi strani tako zvano Omišaljsko jezero, samo nekaj metrov nad morsko gladino, podobno Gosinj-skemm jezeru pod koroškim Obirjem. Še se vidjo sledi prekopa, po katerem so hoteli pred vojno speljati jezersko vodo. da pridobe tako mnogo dragocene^ rodovitne zemlje, v bližnje morje. Če namreč kreneš blizu jezera z glavne ceste po stranpoti na desno, stojiš nepričakovano namah ob morskem zalivu, mirnem, tihem, rekel bi, zaspanem, z enim majhnim hotelom :n z nekaj hišicami: to so Njivice. Kdor si želi poleg morja mir in zopet mir in se ne straši možnosti malarije, ki preži ob Omišaljskem jezeru na svoje žrtve, ta naj se gre kopat, spat in počivat na Njivice. Na bližnjih njivicah, ki obdajajo Njivice z gozdovi v lepo zaokroženem polkrogu, bo septembra meseca lahko zob al najimenitnejše grozdje, že koncem junija naprej pa mu bodo sočne smokve vsak dan na razoolago.
V tretji, nairvečii severozapadni luki otoka Krika leži Malinska. amfiteatra!-no obdana od krasnih vrtov, od cel;h gozdov poleti krasno dšečih maslinic. oljlk. smiokev in vseh mogočih iužorh rastlin :n ovetlie, v višjih lečah zaščitena z bogatimi hrastovimi gozdovi, med (katerim?! leže Sv. Vid. Bc.covič. krasni in zanimivi samostan Porat in še mnogo drugh naselbin.
Hoja iz Njivic v Malinslko nI baš preveč prijetna, ker ne vodijo tjakaj nobene mehike stezice, tako da je treba hoditi celo uro po trdi državni cesti, ki se vzpenja cd Omišalisikega jezera precej napeto med njiv camii, med borovimi in hrastovimi gozdovi in mimo nekaterih na pol razdrtih in opuščenih, sedaj z buijn'm bršIHanom prepletenih hiš navzgor, dokler ne dovede do malega, na samem počivajoče ga. od štirih cipres obsenčenega pokopališča. Od tod
najcenejše dosegljiva kopališča, kar jih ima naša država na mnogobrojmih svojih otokih od Sušaka pa doli do izliva Skadrske Bojane v naše morje. Za kogar je i čas i denar pičlo odmerjen, za tistega torej prihaja ta izlet na mo-rje v prvi vrsti v poštev. Kdor pa je že do Omišlja dospel in ima vsaj nekaj dni na razpolago, naj ne pozabi, napraviti šo mimogrede izlet skozi ali mimo vmes ležečih Njivic v prijetno Malinslko, tako bo videl in mogel uživati troje kopališč, ki so si med sabo popolnoma različna, pa vendar si tako blizu ležeča, da se peš lahko dospe iz enega v drugo v eni uri; parnik pa, ki te pelje s Sušaka v Omišalj v drugem razredu za devet dinarjev, je seveda še hitrejši.
Gmšalij in Njivice sta dva antipoda. Omišalj je borben, Njivice pa so sanjava zaspanost, zamišljenost brez energije, slika zamaknjenosti v sebe samega, podoba lepega, mladega dekleta. ki čaka na kavalirja. ki ga ne bo dočakala nikoli. Malinska združuje v sebi oboje; eremitska samota in zamišljenost, pa tudi pobožnost samostana v Poratu, idilične cerkvice z vaškimi bunarji pri Sv. Vidu, pri Bogovičih in v drugih sosednih vaseh spadajo v okvir Njivic, podjetnost, ki je zgradila ob dolgi, zaokroženi obali lepe hotele, med njimi tudi hotel »Triglav« in dvoje kopališč, kjer se lahko solmčiš ob skalovju. tako strmem, kot vrh Triglava, Da d:ha duh podjetnih Omišljanov.
Kdor na parniku zapušča Omišalj :n njegov edinstveni zaliv, da se odpelje okoli rtiča. Mira imenovanega, v Njivice in Malinsko, mora, ako hoče popolnoma razumeti poezijo tega našega nam najblžjega otoka, poznati tudi besede Ivana Franikopana, ki jih je. od Benečanov prevaran, vozeč se v Benetke skozi »Velika« vrata med Cre-som in Istro, ozirajoč se nazaj na svoj Omišalj in na svoj dvorec, bolestno izustil:
»Turne, moj turne,
mili i predragi!
Komu te ja ostavljam?
Ptici lastavici?«
Dr. Fr. Mišic.
alonit M
pri slabokrvnosti
«
no prestani težki bolezni uživajte sam<
Chinoferpin
Dobi se v vsaki lekarni.
3-a
Socijalno politika
Prvi pogoj pocenitve socijalnega zavarovanja
Kongres gospodarskih zbornic v Novem Sadu je v svojih resolucijah zopet podčrtal potrebo po reformi naše borne socijalne zakonodaje. Pri tem se je brez dvoma mislilo predvsem na reformo socijalno zavarovalne zakonodaje, ker je znano, da gre pri tem vprašanju težnja za tem, da se zavarovalni prispevki znižajo, češ, da so previsoki in ne tečeio paralelno z zmožnostjo našega gospodarstva. Kongres ni poudarjal potrebe po uvedbi starostnega ali one-moglostnega zavarovanja in ni reforme sedanjega zavarovanja zahteval zato, da omogoči izgraditev celotne stavbe našega socijalnega zavarovanja. Zato resolucija ne znači socijalnega programa gospodarskih zbornic, ampak je enostranska in brez razumevanja za socijalno zavarovanje.
Korelacija med bremeni socijalnega zavarovanja in zmožnostjo našega gospodarstva ter njegovo produkcijsko in konkurenčno zmožnostjo mora biti, ker drugače socijalno zavarovanje izgubi vir svojega življenja. Propadanje gospodarstva prme-ni istočasno propadanje socijalne politike sploh. Resnično je govoril Bismarck, ko je 1. 1 <S85. v parlamentu rekel: »Pri propadanju industrije je prvi oškodovan delavec; za delavca ni večje nesreče, kakor splošno propadanje industrije, pa naj to povzroči kdorkoli hoče.« O tem menda ni spora. Spora pa bi ne smelo biti tudi o nasprotnem: da namreč za industrijo, trgovino in obrt ni večje nesreče, kakor če propada delavec. To spoznanje noče splošna prodreti: tudi ta čas bo moral priti, ako bomo hoteli gospodariti pametno in modro.
Socijalno zavarovanje mora biti. Tudi o tem ni več sporov. Predobro so znane dobre strani zavarovanja. Gospodarski krogi zahtevajo pocenitev zavarovanja, reduciranje zavarovalnih bremen na višino, ki naj bi po njihovem mnenju odgovarjala stanju našega gospodarstva. Z besedo, da je treba režijske stroške zavarovanja znižati, pa bo šlo, ni problem odpravljen. Predvsem je treba vedeti, ali in do kakšne meje je znižanje upravnih stroškov brez škode za zavarovanje mogoče. Res je: največja ekonomija mora vladati v pogledu upravnih stroškov povsod, specijalno pa v upravi socijalnega zavarovanja. Toda upravni stroški zopet ne zavise samo od števila uradništva in osebnih izdatkov; upravne stroške ustvarja predvsem delo, ki se mora izvršiti in pa ekonomični efekt dela. Tu smo pri jedru vprašanja: socijalno zavarovanje je treba v celoti racionalizirati. Zato bi bilo resnejše, ako bi se zahtevalo racijonalizacijo zavarovanja mesto reforme zavarovanja. Reforma je groba beseda in skriva v sebi malo duha in malo volje po vsesplošnem izboljšanju brez oškodovanja zavarovanega delavstva in nameščenstva.
Zavarovanje je najbolj razvito v Ameriki in gotovo je tudj ekonomično organizirano in upravljano. Največji efekt ekonomije pa je to zavarovanje doseglo z velikopoteznimi preventivnimi ukrepi v pogledu utrditve in ohranitve zdravja ter delovne sposobnosti zavarovancev. Tam je vsak zavarovanec na račun zavarovalnice enkrat letno temeljito zdravniško preiskan in tudi — zdravljen. Kaj v tem pogledu store naše zavarovalnice? Socijalne in so-cijalno-higijenske naprave ameriških podjetij so vzor vsemu svetu. Vsak podjetnik trdi, da se mu vse to prav dobro obrestuje. Zavarovalnice imajo miljardne dobičke.
Preventivno udejstvovanje pomeni racijonalizacijo zavarovanja in reformo, ki nikogar ne oškoduje: nasprotno. Za te ideje pri nas še ne moremo biti sprejemljivi, ker se. žalibog, vsaka nova ideja le počasi oživlja Raje se stičemo okoli konservativnih in brezefektnih »reform«. Tu bi mogli naši gospodarski krogi mnogo storiti. Ni pa se čulo, da bi govorili ali pisali o preprečevanju nezgod, o delovnih skupnostih v svrho zatiranja ljudskih bolezni itd. Pokojninski zavod je kat exochen poklican, da organizira veliko preventivno delo, pa njegova finančna politika mora služiti produkcijskim svrham. S tem ekonomizacija ne bo dosežena. In vendar so tu pritožbe o velikih prispevkih. Prispevki bodo manjši, čim dalj ho članstvo zmožno za delo.
Želeti bi bilo, da krenejo reformistična stremljenja v smer dobro izvedene racionalizacije zavarovanja, potem bodo tudi bremena manjša in znosnejša.
Bančno uradništvo v čsl. republiki
Praga, 14. maja
V	češkoslovaški republiki so različne organizacije uradništva bančnih in denarnih zavodov. To dejstvo ima svoj vzrok deloma v narodnostnih razmerah, deloma v različnosti strokovnih interesov bančnega uradništva in uradništva hranilnic in zavarovalnic. Temelj organizacije bančnega uradništva v ožjem smislu tvori močna Zveza uradništva denarnih zavodov, katera je stara že nad 20 let ter ima za seboj veliko truda in uspehov za stanovske interese svojega članstva. V zadnjem času se z velikim uspehom poskuša združiti organizacijo čeških uradnikov z organizacijami nemških bančnih uradnikov in gotovo ni več daleč čas, ko se bosta obedve organizaciji združili v močno enotno organizacijo, celotnega bančnega ura_dniš't\a v češkoslovaški republiki.
Društvo uradništva denarnih zavodov ie bilo ustanovljeno I. 1907.. Ustanovitev 'ie bila združena s precejšnjimi političnimi težavami. Predlagatelji pravil so namreč delovanje društva hoteli omeiiti samo na zemlje bivšega češkega kraliestva in na ostale češke zemlje zastopane v državnem zboru. Zaradi te formulaciie pravil je bilo društvo prepovedano ter ustanovitev dovoljena sele takrat, ko so bila pravila spremenjena v tem smislu, da se delovanje društva razteza ne samo na češke pokraiine, ampak tudi na nečeške dežele, zastopane v državnem zboru.
V	1. 1907. je imelo društvo komaj 860 članov v 1. 1912. pa že 3.300. Vojna ie sicer delovanje društva znatno oslabila, vendar pa je delo po vojni dobilo takoj nov razmah. Koncem leta 1928. je članstvo doseglo 7.098 oseb, fondi društva so znašali 3.3S0.876 Kč.
Helo društva bančnih uradnikov za socijalne interese članstva je ogromno in bi Dopis zahteval cele knjige, ako bi hotel to delo podrobno popisali. Tisoče in tisoče
drobnih intervencij v prospeh uradništva v posameznih denarnih zavodih je ščitilo interese tako celote, kakor posameznikov. Borba za socijalno izboljšanje službenega razmerja denarnega uradništva je dostikrat dosegla velik razmah. Tudi danes se borba še ni umirila ter traja dalje v korist utrditve boljših življenskih pogojev članstva. Ni sicer to več boj na nož, tudi se ne povzročajo stavke, vendar pa se pridobiva vedno več novih uspehov, postopoma v enem denarnem zavodu za drugim. Glavno gre za stabilizacijo plač po vzorcu velikih denarnih zavodov, kakor sta to Zemska banka in državna Narodna banka.
Med važne socijalne probleme spada vprašanje delovnega časa, vprašanje enkratne ali dvojne frekvence itd. V tem sedanjem boju more organizacija češkoslovaških bančnih uradnikov zaznamovati celo vrsto velikih uspehov in ko bodo sedanja pogajanja končana, se bo moglo reči, da je organizirano češko bančno uradništvo doseglo velike uspehe na polju svoje socijalne zaščite. Samo po sebi je umevno, da se ima uradništvo za te lepe uspehe zahvaliti edino le svoji konsolidirani organizaciji, ki je skrajno disciplinirana in v dolgoletnih borbah preizkušena.
beri ni bil pravi za vas. Dober instinkt imate, milostiva!
—	Misl.te? je rekla gospa Eva, ki je bila spet sedla k pisalni mizici, in se je zamišljeno zazrla na pismo usnjarske firme, ka je iz njega puhtel tako krepek duh po ruskem juhtnu.
Čudno zamišljeno je zrla lepa gospa Eva na to pismo in njene f.ne rožnate nosnice so podrhtevale, ko da jim prija ta krepki duh po ruskem juhtnu, in njene zelene oči so blestele tako zagonetno... Tedaj pa se je meni zasvetilo v glavi in naenkrat sem razumel tisto, nakar mu" gospa Eva preje ni hotela dati odgovora!
Halo. sem pomislil: Tale človek, če bi bil. mesto da je pisal, rajši svojo grožnjo vpričo uresničil in prišel nad gospo Evo s korobačem, — stavim, da bi bil danes srečni ženin toli mlade in vesele, koli lepe in bogate vdove gospe Eve... S polovičarstvom, dragi moi, pri ženskah a Ia madame Eva ne opraviš nič. tu moraš biti cel mož! — A ta neroda, ki sem mu jaz pripravil tako imenitno priložnost, da si osvoji gospo Evo. pa še zmerja mene s kujonom! Saj pravim: nehvaležnost je plačilo sveta. —
Ko sem se poslavljaj od gospe Eve, sem iz previdnosti le še vprašal:
—	Ali smem. milostiva. tudi to-pot vse tako odkrito in vemo napisati kakor sem zadnjič, izvzemši tisto malo po lom: jo ...
—	To se razume! se je zasme.iala gospa Eva. — Saj me morate zdaj vendar lepo oprati pred javnostjo! Drugače mi odženete še druge snubce, kakor ste mi odgnali teh sedem!
Josip Fr. Knaflič.
Psihometrija
Na Dunaju nastopa mlad človek, ki si nadeva ime Ali Ben Astra in trdi, da zna skonstruirati vse dogodke preteklosti sam na podlagi datuma in kraja teh dogodkov, ki mu jih napišeš na listek. Te dni je eksperimentiral v veliki dvorani društva dunajskih inže-njerjev in arhitektov. Pred njim je les žal na mizi kup listkov in fotografij, kj so mu jih tja položili navzoči. Iz fo« tografije nekega otroka je uganil, da je ta otrok umrl na tuberkulozi in da je v isti družini še eden na smrt bolan otrok. Iz menice, ki so mu jo predlo« žili, je spoznal, da je podpisane izvršil poneverbo. Iz nekega listka je čital, da se je tega in tega dne tu in tu ustre« lil neki človek itd. Za vsak slučaj po« sebe je vedel povedati dejstvo, ki se je bilo dogodilo in ki se je samo v nebistvenih podrobnostih razlikovalo od njegovih trditev. Občinstvu je mladi mož seveda imponiral in se mu ni mo« glo načuditi, a strokovnjaki so prišli vendarle na to, da je v vsej stvari do« beršen kos goljufije. Psihometrist je bil zelo zgovoren in je znal s svojimi navidez nedolžnimi vprašanji izvabiti resnico iz ljudi, da se sami niso zave» dali, kdaj so mu jo povedali. Seveda je potrebna tudi z njegove strani ne* navadna, naravnost ultradetektivska spretnost.
Vodoravno: 2. žensko ime. 4. pevski glas, 6. trdnjava ob Meusi, 9. drevo, 10. Amund-senov zrakoplov, 12. dvoživka, 14. gostilna pod Rožnikom, 15. pritok Volge, 16. suženj, 18. žuželka. 19. prodajalnica, 22. reka v Španiji. 23. znamka čevljev, 27. medmet, 29. kratica, 31. kazalni zaimek, 32. franc. členica. 33. Justinijanov minister, 37. oče, 38. hišica. 39. vzklik. 40. predlog, 41. športno orodje, 43. primorski veznik, 45. judovski učenik, 48. izumrli indijanski rod. 49. ptica roparica, 50. turški mogotec, 52. ploha, 53. maska.
Navpično: 1. zlitina, 2. pritok Donave, 3. menjalno sredstvo, 4. vstavi ai, 5. teža za-bojna samega, 7. latinski predlog, 8. nasprotje od dan, 9. franc. spolnik, 11. povzroča bolečine. 13. žgalnica za oglje, 15. plevel, 17. vladar Tunezije, 18. osebni zaimek, 20. časovni veznik. 21. kem. znak za kovino, 24. dragocen kamen, 25. visoka planota v Aziji. 26. predmestje Carierada, 28. reka v Nemčiji, 29. število, 30. sibirska reka, 34. vulkani na Siciliji, 35. kem. znak za kovnino. 36. gorovje v juž. Nemčiji, 40. grška črka. 42. grški denar, 43. čistilno sredstvo, 44. država v Zadnji Indiji, 45. reka v Franciji (fonet), 46. staro Pakotinsko pristanišče, 47. Ili, 50. lat. predlog, 51. grška črka.
Rešitev križanke »Ptič«
Vodoravno: 2. kit, 5. Satiri, 7. el, 8. sok, 10. vaba, 11. Visla, 13. Berta, 14. pu, 16. los, 17. pe, 18. jeklo, 19. hac, 20, on, 21. di-van, 23. roj, 24. tuba, 26. sova, 27. Emo, 28. osa, 29. fra, 31. sia, 32. on, 33. aioa. 35. sin. 36 os 38. še.
Navnlčno: 1. nit, 2. kal. 3. Tisa, 4. Nika, 5. Sekstij Lateran. 6. Robinson. 9. Mira, 10. va, 11. Venecija. 12. la, 14. Polona, 17. Pa-dova. 22. Numa, 32. si. 33. asonanca, 34. on, 36. aš.
Popravek k poglavju o lepi gospe Evi
Nujen poziv — Zadrega služkinje Pepice — Taki so moški O predrznem šoierju, ukradenem poljubu in mačkah ponoči Mož s korobačem in Evin instinkt
Tenko in rezko, bi zavpil na pomoč, je pozvonil telefon. Dvignem slu-šalo — halo, klical me je detektiv Klop.
—	Gospa Eva vas nujno prosi, da jo obiščete. Če mogoče, še nocoj, tako okoli sedmih. Pričakovala vas bo.
—	Pridem, sem odgovoril po kratkem premisleku. — Ali boste tudi vi tam?
—	Ni potreba. Tudi se danes odpe-liiem. Na svidenje!
—	Halo. haloo! sem ga izkušal še vjet', a je bil že zaprl.
Rad bi ga bil malo povprašal kako je kaj z zadevo gospe Eve in njenih sedem snubačev. Odkrito rečeno: malo me je le skrbelo. Saj pri takih kočljivih rečeh nitkoli ne veš, kdaj. kje in kako se zameriš. Pomirilo pa me je to: ako bi bila zamera, bi me gotovo več ne vabila.
In *a,ko sem pod večer lepo prišetal v vilo gospe Eve in pozvonil. Služkinja, brhka Pepica, je prišla odpret, in za-gledavši mene, se vidno zdrznila, nato pa pordela ko mak in ni vedela, kam bi pogledala od zadrege.
Malo začuden sem vprašal, ali je milostiva sama. Hipoma me je zaskrbelo: kaj pa, če ie zdajle tu zbranih vseh sedem gospodov snubcev, besnih radi mojih razkritij v nedeljskem »Jutru«, jaz pa takole sam. brez bramibe. še palice nimam seboj...
V svoji' nerazumljivi zadregi pa mi Pepica niti ni utegnila dati odgovora, ampak ie že odvihrala gor čez stopnišče, malo da ni izgubila šolenčka. Jaz sem ji pogumno sledil.
In potem... Ko sem se pojavil na vratih, je gospo Evo kar vrglo kvišku od pisalne mizice in planila mi je naproti, tako da si trenutno nisem bil na jaisnem. ali dobim zdajle klofutico ali mi bo pa padla okoli vratu. Zgodilo se ni ne eno ne drugo (žal), ampak nekaj tretjega, kar je izgledalo kakor kompromis ali »zlata sredina«: Gospa Eva mi ie podala desnico, z levico mi pa po žugala, njene oči so me pogledovale tako ljubeznivo, njena usta. nabrana v sobico, pa me sprejela z oeitaiočim:
—	O vi grozni človek! O vi nesrečni človek! Kaj ste naredili?
Pa me je povedla k pisalni mizi in pokazala na pisma, razgrnjena tam lepo po vrsti. Bilo je teh pisem sedem.
—	Evo. vaše delo! je rekla s tragično kretnjo.
Nemo sem pogledaval z mize na gospo Evo :n z gospe Eve na mizo, nemo vprašujoče...
—	Sedem poslovil ali odslovil, kakor hočete, je pojasnila gospa Eva. — Danes sem prejela zadnje. Vseh mojih sedem snubcev ie odfrčalo — frrr! Gospa Eva ie pihnila čez dlan. da vidim, kako so odfrčali njeni snubci.
—	Pa ... pa saj tudi ni bilo drugače pričakovati, milostiva! Po tem. kar se ie zgodilo ... sem pripomnil t'ho, malo-diušno.
—	Po tem. kar se je zgodilo! Pa, kaj se i« zgodilo, he. vi grdoba? O vi nesrečnež! ie žvrgolela gospa Eva in me tresla za rame. (Kar mi .ie dobro delo. ker imam v ramah revmat zem.)
—	Pardon. milostiva! sem se branil.
—	Ne pozabite: vi sami ste mi ukazali, da moram napisati golo resnico. Še priseči sem vam moral!
—	Ah. ali kdo bi M slutil, da bo kaj
takega--No, počakajte, je rekla in
me potisnila v fotelj. — Najprej si preberite zdaj tale pisma, potlej se bova pa dal;e pomenila.
Gospa Eva si je prižgala c:gareto in se usedla na okno. jaz sem se pa zatopil v pisma.
Kar so p;sa!: gospodje gospej Evi, to r-'cer ni bilo galantno, a ie bilo opravičljivo, če pomislimo, kako so biili prevarani. potegnjeni. blamirani. In so zato gospej Evi vrnili milo za drago. Vsak po svoje.
Tako 'o je na primer umetnik zasoli! gospej Evi enostavno s tvsto koroško narodno (v notah in besedi): — Še za cokle ie škoda — no še bolj pa za-me
—	ko bi imov hoditi — dol s planine k tebe ...
Zdravnik ie poslal gospej Evi knjiž:-co »O negi dojenčkov«, na zavitkiu rdeče podčrtano: »Express!« —
Brata veJetrgovcn sta vljudno, a hladno in povsem doslovno sporočila gospej Evi. »da se na svoj-e največje obžalovanje vidita primorana prekiniti nadaHne zveze...«
Graščak je vzel stvar s primernim humorjem: priporočil se je gospej Evi za h'šwega prijatelja...
Športnik, ta je pisal zelo sentimentalno in grozil, da se bo s svojim AJS-motorjem pognal na Triglav, magari če--—
V strahu sem pogledal gospo Evo. Ona pa ie zamahnila z ročico:
—	Brez skrbi! Ta pride zdrav gor In dol. Garantiram zanj.
Pomirjen sem vzel v roko zadnje pismo, pismo gospoda tovarnarja usnja. Ta je naredil z gospo Evo kratek proces. Na listu z natisnjeno firmo, ki je krepko dišalo po juhtnu. je pisal tole: »Zaslužite, da bi vas pretepel s korobačem in zraven še tistega prekletega vašega novinarja, ali kakor se že pravi tem kujonom.« —
Z vzdihom sem položil pismo na kup in nato molče povesil glavo.
—	Lepo sem jih dobila pod nos, kajne? je izpregovorila gospa Eva. — In to čisto po nedolžnem. Čisto po nedolžnem! Ker tisto, kar ste vi nesrečnež videli tam na zagrinjalu, tisto nisem b:la jaz —
—	Nee??
—	Ne! To sta bila Pepica in šofer bratov veletrgovcev. Ves večer ji je nagajal, in ko ie šla gor meni pripravit posteljo, se je ta predr?než prismukal za njo in ji ukradel poljub. To ste vi videli!
—	O, o!
—	Če hočete, jo pokličem. Pa naj vam še sama pove.
—	Ne, ne, sem ubranil. — Nkar spravljati revice še bob v zadrego kot ie že. Saj malo da se ni pred menoj v tla udrla, ta sramežljiva deklica.
—	O. za mene pa niste bili tako rahločutni! Hladnokrvno ste ugotovili, da sem bila to jaz!
—	To je ugotovil gospod Golob. Ta vidi ponoči vse mačke sive.
—	Le norčujte se. Ampak malo je manjkalo, da nisem šla nad vas z revolverjem!
—	Za božio voljo, milostiva! sem vzkliknil in se nehote pomaknil nazaj.
—	Da V prvi hip sem bila vsa iz sebe. Napisati o dami. da skriva v svoji sipalnici ljubimca... O, me javno tako strašno kompromitirati! Doktor Klop pravi, da je bralo to najmanj stotisoč ljudi.
—	Med temi najmanti petdesettisoč žensk, sem pripomnil. — Vzemimo od tega samo petino: iih je še vedno de-settiisoč. ki so vas zavidale za vaš:h sedem snubačev in za tistega osmega povrh, čeprav ga ni bilo. To vam mora biti v veliko zadoščenje, milostiva!
^ Zdaj se ie gospa Eva spet smejala. Saj ie bil pa tudi že čas, da se resno oomeniva. In sem dejal, pokazavši na Disma:
—	A vaši snubači, milostiva... ti simpatični vaši snubači! S kakimi občutki ste sprejeli nj'h srčne izlive?
—	O. vidite, taka so moški! je vzkliknila gospa Eva. — Kaj slabega o ženski, to takoj vse verjamejo. In zdaj sem šele prav spoznala te gospode ... Glejte, niti eden, da bi bil pisal ali prišel :n rekel: »Madame. pa če je tudi res tisto, ljubim vas vseeno...« — Ali pa, da bi bil...
—	Da bi bil kaj, milostiva?
A gospa Eva mi na to ni dala odgovora. Postala ie naenkrat vsa otožna in povesila glavico. V večernem soln-ou so plameneli njeni lasje ko baker. In gledal sam na sliko na steni, ki je predstavljala gospo Evo kot vodno vilo v nočnem jezeru. Srebrno blešči njeno telo v mesečini, tam v bičevju pa čepi veliika, črna grda krastača in bulji vanjo z rumenimi, hudobnimi oomi. In rekel sem sam sebi, gledaje krastačo: Tudi ti .bratec, si slabo mislili o gospej Evi!...
hn bi bil postal ob tem še sentimentalen, da se ni gospa Eva spet nasmejala in rekla:
—	Prav za prav...
Dalje ni nič rekla, ampak me je samo gledala s smejočimi oomi. Zato sem pa nadaljeval jaz:
—	Prav za prav ste zelo zadovoljni, milostiva. da ste zdaj rešeni svojih sedem tako simpatičnih snubačev, in s tem vse zadrege, za katerega bi se odločili. In zdaj tudi veste, zakaj se niste mogli za nobenega odločiti. Ker no-

zobmi so ostanki je-
dil
i n
Kterij naj-
nevarnejši - ščetkati
se mora gori in
dol
ZGORAJ
posebno iz jamic kočnikov se mora s ščetko odstraniti vse kar ogroža zob;
ZADAJ
za zobmi je ravno tako važno. Najvažnejši je pa očiščujoči in desinfikativni učinek. Vzemi vsled tega
SAR6ov
±L
t
Perunika:
Sedem divjih lovcev
Nekoč je živel kralj, ki je bil okusni že vse radosti življenja in mu je bilo zato dolgčas na svetu. Krmežljav je se del na prestolu in niti dvorskemu norcu se ni posrečilo, da bi mu bil izvabil smehljaj.
Takole siten je šel nekoč na lov. A ves dan ni videl ne jelena, ne srne, ne zajca, še veverice ne. To se je kralju čudno zdelo, zakaj šs nedavno tega je v gozdu kar mrgolelo divjačine. Divji lovci so bili na delu. Kralj se je strašno razjezil in ukazal, naj preiščejo ves gozd. Preiskali so ga, iztaknili divje lovce in iih pripeljali pred kralja. Bilo jih je sedem. Krali je že mislil na strašno kazen, a ko jih je zagledal, se je moral nasmehniti. Bili so kakor kupček nesreče. Trepetajoči, v raztrganih suknjah, v preluknjan ih klobukih. Kralju se je vrnila dobra volja. Zato je dejal:
»Zaslužili ste vešala. A biti hočem milostliiv in prizanesti onim, ki mi vedo povedati kaj čudnega in neverjetnega iz svojega življenja.«
Divji lovci so si oddahnili in si po-mežiknili drug drugemu. Nato se je oglasil prvi:
»Najbolj čudovito in neverjetno v mojem življenju je to. da sem padel šest tisoč čevljev globoko, pa se mi ni niti noht odkrhnil. To se je takole zgodilo. Zasledoval sem divjega kozla do sten, pokritih z večnim ledom. A na ledenem polju nisem mogel ne naprej ne nazaj. 2e sem mislil, da bom moral umreti od lakote, žeje in mraza. A tisto noč je zapadel v planinah nov sneg. Povaljal sem se v snegu, sneg se me je oprijel, zakotalil sem se po strmini, ogromna kepa. ki je rasla in rasla, postala plaz in zgrmela čez strmine v dolino. Meni pa je bilo v sredi mehko kakor v pernici. V dolini, kjer je bilo poletje, se je plaz hitro stajal, skobacal sem se iz snega in šel večerjat.«
Kralju so se prikazale v licih jamice, skoro bi se bil nasmehnil, in je možu odpustil.
Predenj je stopil drugi in pričel:
»Ko sem bil še majhen deček, sem nekoč zaspal na rovtu. Nenadoma me je zbudila silna bolečina. V svojem
hrbtu sem začutil ostre kremplje. Ogromen orel me je bil najbrže zamenjal z jagnjetom. Dvignil se je z menoj visoko v zrak in me odnesel v svoje gnezdo v strmi skalnati steni. Četvero mladičev mi je zevalo naproti. A ko sem začutil pod seboj trdna tla, sem zgrabil starega orla za vrat in si mislil, da ožemam mokro perilo. Bil sem močan za svoja leta. Kmalu sem pahnil ptiča mrtvega v prepad. Sedaj sem sedel v gnezdu med mladiči in tuhtal, kako bi prišel iz stene. Pod mano črn prepad, a na obeh straneh in nad mano siva stena. Pa zagledam drugega orla. ki se bliža gnezdu. To je bila mati mladičev. Nu, sem si mislil, če te je prinesel on gori, te ona ponese doli. Potuhnil sem se, in ko je roparica sedla na rob gnezda, sem jo zajahal. Prestrašena je zaplahutala s perutmi in se naglo spuščala v nižave, zakaj bil sem precej težak. Kmalu sem ležal na kupu sena na istem rovtu. odkoder me je bil odnesel orel. Moja mati, ki je bila spravila že vso dolino na noge, me je objemala, se smejala in jokala, vse obenem, oče pa me je pohvalil: »Iz tebe bo še kaj!« — in ni se zmotil.«
Divji lovec je poškilil na kralja, kralj se je nasmehnil in mu odpustil.
Pred kralja je stopil tretji, ki se mu je že po nosu poznalo, da ga rad pije. Pripovedoval je:
»Jaz sem vedno prežal na kraljico kač, da bi ji vzel zlato, z demanti posuto kronico. Soparnega poletnega dne sem jo vendar že zapazil, ko se je solnčila na skali. Njeno žvižgajoče sikanje mi je šlo do mozga. fi. vendar sem se splazil v njeno bližino in razgrnil belo ruto. Kraljica kač je tjakaj kakor sem pričakoval — odložila svojo kronico. ki se je tako svetila, da je kar vid jemalo. Pripognil sem se, pobral kronico. a kača je bila opazila mojo senco in bliskoma šinila za njo. Na skali je ostala njena koža — od jeze je bila namreč skočila iz kože. Jaz pa sem vtaknil zlato kronico v žep.« »Kje jo imaš?« ga je vprašal kralj. »Tukajle,« je pokazal pijanček na svoj nos. »A tekom let se je spremenila v baker.® in je zvito pomežiknil. Kralj mu je smeje se odpustil. Prišla je vrsta na četrtega. Ta je bil okrogel kakor sod. obraz se mu je svetil od tolšče, oči so gledale iz mastnih gub kakor dve miški iz moke. Kralj se je že naprej smejal, debeluhar pa je pričel:.
»Nekoč sem hodil vrhu gorskega grebena. Pa je pribesnel grozen vihar, me zgrabil in v vrtincu odnesel čez gore in doline, gozdove, polja in mesta, čez tuje dežele — nad severno morje. Tam me je popustil in treščil iz gro-
zanske višine v tako silo — naravnost na morskega soma, da sem izvrtal v njegov hrbet luknjo in obtičal v ribji tolšči. Na srečo so bili v bližini ribiči, ki so soma ujeli in me rešili iz neprijetnega položaja. A tolšče si z vsem milom in vsemi ščetkami tega sveta ne morem izmiti z obraza.«
Tudi temu je kralj milostno prizane-sel. Sedaj je stopil predenj peti; ta je bil izmed vseh najbolj raztrgan in skozi luknje v klobuku so mu štrčali las,e. Pričel je:
»Nekoč sem srečal medveda, pa sva se šla, kdo je močnejši. A medved me je polagoma potisnil v skalno duplino. Zdel sem v zagati in nisem mogel ne naprej ne nazaj. Medved pa je renče lomastil nadme, jaz pa brez orožja — zakaj kopito svoje puške sem bil že prej razbil na njegovi trdi butici. V hitrici sem pograbil razbite kose, ki so ležali po tleh, in jih metal v zverino. A medved odpre žrelo in jih pogoltne kos za kosom. Zgrabim svoj klobuk, ga vržem v medveda — nisem si še utegnil obrisati pota. ki mi je curljal po čelu — in že izgine klobuk v žrelo. Slečem suknjo. ham — in ni je več. Sledi torbica s svinčenkami — kakor bi grozdje jedel, smodnik — kakor bi lizal med. Ostalo mi ni drugega kakor moja če-dra in golo življenje. Tudi čedra je izginila v medvedjem žrelu. Nato je medved strašansko zarjul, se zazibal, raz- ! širil prednji taci, jaz zatisnem oči — j strašen pok! Pogledam in vidim — ! medved se je razletel na tisoč koscev. Cedra je bila v njegovem trebuhu zanetila smodnik. Oddahnil sem si, pobral suknjo, klobuk in si nanovo prižgal cedro. Medvedje tace, na ražnju pečene, so mi bila sočna večerja.«
»A luknje v suknji in klobuku so ostale od medvedjih zob, kaj?« se je zasmejal kralj.
Šesti, ki je divjim lovcem le skrival in prodajal divjačino, majhen, suh mo-žiček z zvitimi očmi. je dejal:
»Jaz ne vem nič čudovitih zgodb. V tihi kamrici živim in sanjarim, kakor egiptovski Jožef. Danes se mi je sanjalo, da me je mogočen kralj poklical predse, me bogato obdaril s cekini in svojimi obnošenimi oblekami; še par čisto novih škornjev, ki so ga tiščali, mi je dal, in me nastavil za svojega ministra.«
Kralj se je zasmejal: »Za ministra te ne bom nastavil, ker sr mi preveč zvft in brihten. A dam ti par čisto novih škornjev, ki so mi pretesni, in še življenje povrhu.«
Ko je sedmi stopil pred kralja, je položil roko na srce in važno dejal: »Gospod kralj, kar so povedali moji tova-
Jumbo in čarobni dežnik
Jumbo je bil mlad bel slon, ki je živel ob robu velikega pragozda. Imel je štiri dežnike; belega, višnjevega, rumenega — a njegov najljubši dežnik je bil škrlaten.
Kadar je deževalo, je vzel rumenega, če je sijalo solnce, je vzel belega in kadar je bilo vreme nestalno, je vzel višnjevega. Škrlatnega dežnika pa ni vzel nikoli s seboj, kadar je šel kam na izprehod. Kaj mislite, kaj je delal z njim? Skrbno ga je čuval, kakor da bi bil bog zna kako dragocen, in ko ie šel zvečer v svojo sobo počivat, je vzel škrlatni dežnik s seboj, zjutraj pa ga je spet zaklenil v veliko belo omaro.
niso zrasle in tudi v zrak niso zleteli. Joj, kako so bili žalostni!
Ker ni zdravo preveč razmišljati o stvareh, katerih nimamo, ki si jih pa vroče želimo, so pustili skrbi doma in odšli v gozd. Tam so srečali gozdno vilo, ki je imela velike zelene peruti Tisti mah je B-elček na ves glas zavpil: »Peruti ima! Bog zna, kje jih je dobila!«
Stopili so k vili in so jo vprašali: »Prosimo te, draga vila, povej nam. kai nai storimo, da nam zrasto peruti. Radi bi znali leteti in naš gospodar, mladi beli slonček Jumbo bi nas potem mnogo rajši imel, a zdaj mu je Škrla-tinček najljubši, zakaj samo on ima pe-
riši, je gola, čista resnica!«
Kralj je smeje se prizanese! še zadnjemu.
Nato so se vsi poklonili do tal in strašna sodba je bila končana.
Iz otroških ust
V zoološkem vrtu.
»Paznik, ali je ta morska kača huda?«
»O ne. gospod, zelo krotka je. Lahko si jo ovijete okoli prsta.«
Mali navihanec.
»Mamica, kaj je strašnejše: če si zlomim nogo, ali če raztrgam hlačke?« ^ »Kako moraš tako vprašati, sinko? Seveda je mnogo hujše, če si zlomiš nogo!«
»Nu, potem je dobro. Poprej sem pal in sem si strgal hlačke!«
Gluh je.
»Zakaj se tvoj sosed tako dere?«
»Sam s seboj govori in ker je gluh, mora kričati, da se sliši!«
Belček, Rumenček in Višnjevček so zato postali ljubosumni; vsak večer so prosili slona, naj vzame tudi njih s seboj v svojo sobo, a slon jih ni maral in tudi ni hotel povedati, zakaj jih ne mara ponoči k sebi.
Tako so šli nekega dne vsi trije k prodajalcu dežnikov in so ga vprašali, ali on ve, zakaj je Juinbu škrlatni dežnik najljubši.
»To vam lahko povem,« je odgovoril trgovec. »Vedeti morate, da ima škrlatni dežnik peruti. Kadar se zmrači, ga Jumbo zajaha in tedaj zletita visoko v zrak in obiščeta vse zvezde. Zato je Škrlatinček njegov najljubši dežnik!«
Rumenček, Belček in Višnjevček so se zahvalili za pojasnilo in veselo šli domov. Kmalu jih je spet obšla tesnoba. zaka.i tudi oni so hoteli leteti z Jum-bom do zvezd.
Drugo jutro so srečali vrabčka, ki je veselo čivkal na drevesu, in so ga vprašali:
»Dobro jutro, gospod vrabček! Prosimo vas, povejte nam. kaj ste storili, da so vam zrasle peruti?«
»Nu, skakal sem in skakal, čivkal in spet čivkal in tako so mi zrasle peruti!« je veselo odgovoril vrabček.
Nesrečna trojica se je zahvalila za dober nasvet in hitela domov. Tu so začeli čivkati in skakati, dokler niso onemogli, a peruti jim niso zrasle.
Naslednjega dne so šli k prodajalcu balončkov in so ga vprašali: »Prosimo vas, gospod prodajalec balončkov, ali nam lahko poveste, kako so se vaši balončki naučili leteti po zraku?«
»To vam lahko povem. Malce se za-ženejo, zaletavajo se drug v drugega in če izpustim nitke, na katerih so privezani, zletijo v zrak, prav med zvezde!« je odgovoril prodajalec balončkov.
Nesrečni dežniki so hitro odšli domov in so se zaletavali drug v drugega in se zaganjali na vse načine; skoraj bi si bili razbili glave, a peruti jim
ruti in z njim leta ponoči od zvezde do zvezde!«
»Lahko vam pomagam z dobrim svetom.« je dejala gozdna vila. »Počakajte polne lune in kadar bo najbolj sijala, tedaj si zaželite peruti in mislite samo na to!«
Višnjevček, Rumenček in Belček so se lepo priklonili in zahvalili. Od tistih dob so čakali vsak večer, kdaj se pokaže polna luna, in so io naposled res dočakali. Vsi trije so si iskreno želeli, da bi jim zrasle peruti; celo uro so mislili samo na to. In glejte čudež! V hrbtih jih je zaščegetalo, raslo je in raslo, in ko so se spogledali, so videli, da imajo vsi peruti. Zagnali so se v zrak in zleteli. Cez nekaj časa so se vrnili domov in z veseljem čakali, kdaj pride Juribo, da se mu pokažejo. In res, odprla so se vrata in prišel je Jumbo z namenom, da vzame Škrlatinčka. Kako veliko je bilo njegovo začudenje, ko .ie videl, da imajo tudi Belček, Rumenček in Višnjevček peruti! To mu ni bilo pogodu, zakaj zdaj mu je bil vsak izmed njih najljubši dežnik in vsakega je rabil od tistih dob le za svoje no:-ne izlete, a če je pripekalo solnce in če se je ulil dež, ni imel nobenega dežnika, ki mu ga ne bi bilo žal rabiti.
Od tistih dob hodijo sloni brez dežnikov in solnčnikov po pragozdih.
Gustav Strniša:
Srebrni pokrovec
Jernejček je šel k birmi. Njegov oče je bil imovit zemljak in mu ni bilo treba iskati botra. Povprašal je kar svojega brata, čudaškega strica Tomaža, ki je bil takoj zadovoljen in je fantu rad botroval.
Jernejček je bil birman in se je srečen in vesel vrnil s stricem domov.
»Kako je bilo lepo,« je pripovedoval birmanec sestrici Jelici in bratu Tinčku ter jima pokazal svoje darilo — lepo srebrno uro. Odprl je pokrovec. Na pokrovcu je zasijalo njegovo ime ter letnica birme. Vse to je bil dal dobri stric vrezati v pokrovec, da bi imel fant od njega spomin.
Jernejček je bil sicer zelo priden, deček. le preveč razposajen je bil. Prav je, da so otroci živahni, toda tak živ-žav kakor Jernejček pa ni bil nobeden.
Ko je naslednji dan pasel v meji krave, je vzel skrivaj tudi uro s seboj, da jo bo pokazal drugim pastircem. Vsi so na paši ugotovili, da je ura res srebrna, da ima spredaj lep. močen pokrovec in da je tudi med bratci precej vredna.
Otroci pa so na uro kmalu pozabili. Pričeli so s svojimi otroškimi igrami.
Dirjali in noreli so po polju, se preku-cavali in metali, da so se popolnoma upehali.
Najbolj divji je bil seveda Jernejček, ki je dirjal okoli kakor za stavo. V svoji razbrzdanosti je zajezdil domačo kravo Sivko, s čimer jo je zelo razžalil. Poštena mlekarica pač ni marala biti sestra lahkomiselnega konjič-ka-dirkača. Take stvari so se zdele Sivki preneumne, saj je imela že s tem dovolj skrbi in posla, da je preskrbovala vso družino z mlekom.
Sivka je razžaljena zbezljala po njivah in blizu neke krtine je vrgla fantiča na tla.
Jernejček je vstal in se jezen ozrl po tovariših, ki so stali na travniku in se smejali. Razžaljen je sedel v grmovje in potegnil iz žepa uro, da bi jo ogledoval. Pri tem si je mislil: »Le smejte se, jaz pa imam srebrno uro, a vi je nimate.«
Tedajci pa je opazil, da se je odlomil pokrovec. Uro je imel, saj je bila z verižico pritrjena, a pokrovca ni bito, ker se je bil izgubil med ruvanjem.
Pričel je iskati pokrovec, a zaman. Prihiteli so tudi tovariši in pomagali iskati, a pokrovca ni bilo nikjer.
Ko so pastirci ogledovali uro, so jo bili preslabo zaprli. Med ruvanjem je nekdo sunil Jernejčka baš v uro. pa se je pokrovček odlomil. Ko je Sivka vr-
gla dečka na zemljo, bli^u neke krtine, se je pokrovec, ki je tedaj zdrknil iz žepa, zasadil v krtovo deželico.
Očka krt je prav tedaj južinal. Ko je zagledal tik nad seboj oster srebrn srp, se je prestrašil, da mu je kar čr-viček padel iz rilčka na tla. »Katera ženjica ima srebrn srpič in kaj hoče z njim pri meni,« si je dejal krt in prav lahno zgrabil zanj. Srp se je vdal in že naslednji trenutek je ležal pred krtom. ki ga je bil zelo vesel, saj to ni bil srpič. ampak lep srebrn pokrovec, ki ga je črnuh brž zavlekel v drug rov.
Naslednjo nedeljo je obiskal domače stric Tomaž.
»Tako sem sklenil, da dobi po moji smrti posestvo Jernejček, Tine naj pa ima doma. če bo zdrav,« je dejal stric.
Jernejček je bil še otrok, vendar je vedel, da je stričevo posestvo lepo in vredno več kakor njihova domačija.
»Kje imaš pa uro?« je tedaj vprašal stric. Nebrzdani deček je kar za-
rdel od zadrege; kako tudi ne, saj bo zdaj stric zvedel, da je vsejal pokrovček!
»Tak uro >prinesi, pa povej, koliko je, moja se je ustavila,« je stric nestrpno nadaljeval.
Jernejček je hitro pogledal na domačo stensko uro in rekel: »Enajst je ura, stric, ravno enajst in dve minuti.«
Zdaj se je pa stricu res čudno zdelo, da fant uro skriva.
»Semkaj z uro!« je ukazal kar naravnost.
Pastirec je boječe prinesel uro in jo podal stricu. Tomaž jo je pogledal in takoj opazil, da nima več pokrovca. Njegovo čelo se je zamračilo:
»Fant, pokrovec si odlomil in izgubil. Na pokrovcu si imel vse zapisano, zdaj boš kmalu pozabil, kdaj si bil pri birmi!«
Stric je govoril resno in gledai nečaka, ki je molčal. Pa se je Tomaž mahoma nečesa spomnil, obrnil se je k Jernejčkovemu očetu in mu dejal:
»Poznaš me in veš, da imam svoje muhe. Fantičku sem obljubil po smrti posestvo. Dobil ga bo, če najde izgubljeni pokrovec in mi ga prinese. Ce ga ne najde, mu sicer pustim posestvo, a zemlje dobi samo polov ico. ne vec!«
(Konec prihodnjič.)
@ycles cMiglon
PrTomtni francoski iidelek. Najtežji tek Cene brez konkurence
Viktor Bohinec
LJUBLJANA, Dunajska cesta Ker. 21
Ceniki brezplačno!

Kmetijski vestnik
Potrebe in želje slovenskih hmeljarjev
Podrobnosti z občnega zbora Hmeljarskega društva v Žalcu Razlogi proti obveznemu signiranju — Za omejitev hmeljskih nasadov — Hmeljarji ne nasprotujejo uvozu inozemskega piva
Šport
Gradjanski: Primorje
Kratko poročilo o rednem glavnem obč-lem zboru Hmeljarskega društva za Slovenijo, ki se je vršil 26. maja v Žalcu, je pri-lesel že »Ponedeljek«. Občni zbor je otvoril predsednik gosp. Roblek, nakar je poslovodja gosp. Petriček prečital poročilo o delovanju društva v minulem letu, ki je bilo že objavljeno po časopisih in ki se je vzelo z odobravanjem na znanje. Ko je podal poslovodja blagajniško poročilo, je javil gosp. dr. Šribar, da je z gosp. Vodenikom pregledal vse račune ter našel vse v lepem redu. Zaradi tega je predlagal, naj se ožjemu odboru podeli odveza, kar se je soglasno zgodilo.
Novi odbor
Po listkih so bili v glavni odbor izvoljeni naslednji gg.: Antloga Andrej, Gotovlje; Bošnak Matija, Parižlje; Cank Lenart, Škof-ja vas; inž. Dolinar Janko, Celje; Hočevar Ivan, Gomilsko; inž. Jeschounig, Arja vas; Kladnik Josip, Vransko; Kukec Edvard, Žalec: Lorber Rudolf, Žalec; Marine Jeronim, Braslovče; Medič Josip, Šoštanj: Mešič Anton, Polzela; Petriček Anton, Žalec; Plav-Sak Ludovik, Sv. Jurij ob Taboru; Roblek Prane, Žalec: Stopar Vinko, Velenje; župnik Veternik Anton, Žalec; in baron Warsberg, Šmartno ob Paki. Volitev pregledovalcev računov se je vršila ustmenim potom. Izvoljena sta bila gg. Blatnik Simon, Velenje in Naraks Ivan, Zg. Ložnica. Ustmena volitev udov razsodišča je dala naslednji rezultat: gg. Jurhar Franc, Vrblje; Mihelčič Alojzij, Breg pri Celju; Ocvirk Matevž, Sv. Jurij ob Taboru: Steblovnik Martin, Šmartno ob Paki in dr. šribar, Drešinja vas. Za namestnika sta izvoljena gg.: župnik Gorišek Ivan in dr, Mikuš, Vojnik.
Članarina
Soglasno se je sklenilo, da ostane- članarina ista kakor za leto 1929., in sicer: za nehmeljarje 50 Din; za hmeljarje do 2000 rastlin 10 Din: za hmeljarje do 5000 rastlin 35 Din; za hmeljarje do 10.000 rastlin 40 Din; za hmeljarje čez 10.000 rastlin 100 Din. Delež podružnicam se določa- na 25 %. Zbor je določil, da se mora članarina plačevati vsako leto vsaj do 1. januarja in <!a se mora redni glavni občni zbor vršiti vsaj do 25. marca. Društvene razprave se naj objavljajo v naslednjih časopisih: »Jutro«, >Slovenec«, »Slovenski gospodar« in >Nova Doba«.
Razlogi proti obveznemu signiranju hmelja
Podružnica Hmeljarskega društva v Brnelo včah je stavila občnemu zboru naslednja dva predloga:
1.)	Ministrstvo za trgovino in industrijo se naj naprosi, naj se hmeljski kupčiji ne delajo nikakršne ovire, nego naj se z vsemi sredstvi pospešuje, kar bi bilo v korist hmeljarstva.
Sprejeto soglasno.
2.)	Zeli se obvezno signiranje hmelja. Razprava o tem predlogu je povzročila
živahno debato. Predsednik g. Roblek je o tem perečem vprašanju poročal naslednje: Obvezno signiranje pride do veljave vedno le v lastni državi, ker le tu more ščititi boljše in slovitejše znamke pred zameno z manj vrednimi. Po izvozu hmelja izgine za njega obveznost signature, ker se nahaja potem hmelj izven veljavnosti naših zakonov in je vsakomur prosto dano, da signa-turo odpravi, če mu ne ugaia ali če hoče ta hmelj pod kakim drugim imenom naprej prodati. Tega mu tudi obvezno signiranje hmelja v inozemstvu ne bo nikdar moglo preprečevati. Ker se kot argument za uvedbo obveznega signiranja navajata obstoj takega signiranja v Češkoslovaški in nameravana uvedba v Nemčiji, si oglejmo natančneje razmere tam in pri nas. Češkoslovaška pridela 150 do 200.000 stotov hmelja po 50 kg, potrebuje jih pa 50 do 60.000. Nemčija pridela 200 do 250.000 stotov po 50 kg, potrebuje pa 300 do 340.000. Češkoslovaška potrebuje za svoje pivovarne le eno tretjino svojega pridelka, Nemčija pa niti ne more kriti niti svoje lastne potrebe. A pri nrs? Slovenija je pridelala lani 55.000, Vojvodina pa pri slabi letini 70.000, skupaj torej 125.000 stotov po 50 kg. Uporaba v Jugoslaviji znaša pa le 1000 do 1200 stotov, torej manj kakor 1 % vsega pridelka. Za to malenkost _ 500 do 600 meterskih stotov hmelja — o kateri naši pivovarji itak ne dvomijo in imajo popolno sigurnost, da ie pristna jugoslovenska. naj se vsa naša produkcija, torej 125 do 180.000 stotov (približno toliko bal) obvezno signira? Danes staue signiranje ene bale prilično 10 Din, ker naša Hmeljarna, kjer se sedaj izvršuje fakultativno signiranje, to opravlja zgolj proti povračilu lastnih strošk o v. če se bo pa osnovala posebna oznamovalnica z lastnimi skladišči in lastnim osobjem, bo stalo ozna-movanje vsaj tri do štirikrat več. Za 150.000 bal torej 4.5 do 6 milijonov Din. Te stroške pa bo prenašal hmeljar, ker velika večina kupcev signiranja ne želi. Po izvozu ga odpravila, zbrisala, hmelj prebasala, stroške za vse to pa prevalila na prodajalca, kateremu bo te stroške že pri ceni odtrgala. Vse kaj drugega kakor pri nas, pomeni obvezno signiranje hmelja v Češkoslovaški in v Nemčiji. Češka pivovnmiška industrija zahteva in uporablja skoro izključno doniači hmelj. Da dobiva sigurno le češkega in nobenega drugega, zato mu jamči obvezno signiranje. Isto je v Nemčiji, kjer pivovarne predvsem zahtevajo domači nemški hmelj. Vse jugoslovenske pivovarne pa potrebujejo skupaj nri-bližno le eno stotinko one množine hmelja, ki jo potrebuje Nemčija. In še za to malenkost (500 do 600 meterskih stotov) uno-rabljajo nad polovico tuiega hmelja. Nemčija izdeluje letno nad 60,000.000 hI piva. Češkoslovaška 10 do 11,000.000 hI, Jugoslavija pa le 600.000 hI. Nemčija porablja ves svoj
pridelek doma in ji ga primanjkuje še skoro 100.000 stotov. Češkoslovaška uporablja 33 % svojega pridelka, ki je pa prvovrsten, svetovno znan in na najboljšem glasu. Jugoslavija uporablja le tri četrtine odstotka svojega pridelka, 99 in ena četrtina odstotka mora čez državno mejo. Nemški zakonski načrt o signiranju hmelja zahteva obveznost le za doma uporabljeni hmelj Za oni nemški hmelj pa, ki se iz Nemčije izvozi, obveznega signiranja hmelja ne zahteva. V Nemčiji se pač tudi zavedajo, da je obvezno signiranje za izvozni hmelj brez pomena, ker se nahaja hmelj potem izven območja nemških zakonov. Za primer, da obstojajo kje meddržavne pogodbe za medsebojno zaščito trgovinskih znamk, dajejo te pogodbe le možnost, ne pa obveznost zaščite. Ce bi obstojala n. pr. takšna pogodba med našo in nemško državo in bi se po uvedbi obveznega signiranja pri nas prodajal v Nemčiji, recimo pod znamko «Južno Štajersko — Savinjska dolina« drugi hmelj. n. pr. poljski, bodo nemška oblastva to prevaro sodila le na podlagi ovadbe, ne pa zasledovala uradnim potom, kakor to storijo pri prestopkih njihovih lastnih zakonov. To je pa velika razlika. Od tisočev takšnih prestopkov bo prišel na dan malokateri, in to le slučajno. Obvezno signiranje nam ne more koristiti, pač pa bi obremenjevalo hmeljsko trgovino in prineslo producentom škodo. Mnogoletno in pozorno zasledovanje tega vprašanja me je utrdilo v prepričanju, da interesi našega hmeljarstva, savinjskega, sploh slovenskega in vsega jugo6lovenskega zahtevajo odklonitev obveznega signiranja.
Do glasovanja o tem vprašanju ni prišlo. Sklenilo se je, vso zadevo izročiti glavnemu odboru v temeljit pretres.
Dalje je podružnica Braslovče še predlagala:
3.)	Jugoslovenski konzulati ee naj naprošajo, da delajo reklamo za naš hmelj v inozemstvu.
Predlog je bil sprejet soglasno.
4.)	Če je mogoče, se naj letos priredi hmeljska razstava.
Soglasno se je sklenilo, da ee bo hmeljska razstava priredila prihodnje leto ob priliki petdesetletnice ustanovitve Hmeljarskega društva.
5.)	Tržna poročila se naj letos razpošiljajo tako. kakor lani.
Sprejeto.
Podružnica Celje okolica je vposlala več nasvetov, ki so pa bili vsi izročeni glavnemu odboru v nadaljnje razmotrivanje z naročilom, da^ o njih poroča na prihodnjem glavnem občnem zboru.
Resolucije
Ker je bil dnevni red izčrpan, je gosp. predsednik prečital in predlagal več resolucij, ki so bile soglasno sprejete in se glasijo:
Ker se nahaja naše hmeljarstvo v veliki krizi in ker so izgledi za njegovo bodočnost zelo mračni, skoroda obupni, smatra glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo kot primerno in potrebno izjaviti:
1.)	Neobhodno potrebna je omejitev hmeljskih nasadov. Izginejo naj vsi stari, pešajoči nasadi in vsi oni, ki dajejo blago, ki v bodoče ne bo našlo kupce. Ministrstvo za kmetijstvo naj potom svojih organov pouči kmetovalce vse države o dejanskem položaju svetovnega hmeljarstva in naj nujno priporoča opustitev vseh nasadov, ki dajejo slabo blago.
2.)	Polrebno je strokovno se izvršujoče pobijanje hmeljskih škodljivcev Zato je potrebno staln o nadzorovanje hmeljskih nasadov po strokovnjaku, katerega naj bi nastavila in vzdrževala oblastna uprava in država. Naloga tega strokovnjaka bi bila, da ugotovi in priporoča sredstva ter način obrambe zoper hmeljske škodljivce in bolezni.
3.)	V interesu produkcije je, da se hmeljska trgovina čim bolj olajša, da se gre domači in tudi tuji trgovini na roko in tako ne odbija, nego privabi čim več tujih kupcev.
4.)	Odpravi se naj uverenje pri izvozu hmelja, ker ovira izvoz, oškoduje produkcijo, koristi pa edinole bankam.
5.)	Ker naša pivovarniška industrija v nasprotju s češko in nemško, ki podpirata svojo narodno hmeljarstvo, domači hmelj po večini prezira, ne nasprotujejo hmeljarji stremljenju čeških in nemških pivovarn po olajšanju uvoza piva v našo državo, in sicer pod pogojem, da dovolijo te države našemu hmelju primerne ugodnosti pri uvozu.
6.)	Mi nistrstvo sta trgovino in industrijo se naproša, da čim prej izda zakon, ki fco preprečeval predprodajo kmetijskih pridelkov, zlasti hmelja.
Nato je predsednik zaključil občni zbor. Konstituiranje ožjega odbora bo danes 2. t. m. ob pol 9. dopoldne v Žalcu.
Gostilna pri Tratniku
Sv. Petra cesta 25
in p o d r u ž n i c a pri Pauškov! Kette Murnova (prej Martinova) cesta točijo prvovrstna dalmatinska vina. Večkrat tedensko sveže morske ribe. — Za obilen obisk se priporoča A. SUNARA
7655
peti sistema ,£«C'
vseb veliko sli izdeluje tvrdka Srebotnjak & Golob. Ljubljana. Puharjeva ulica št 3. Prevzema tudi v popravilo io prezidavo vsakovrstne gori navedene peči io Jih iz v r Ju je st rokovnjaško in po najnižjih eenah brez konkurence.	!2S-a
Danes ob 17. na igrišču Primorja ob Dunajski cesti; predtekma ob 15.30
Z nestrpnostjo pričakovani dan je konč» no nastopil. Danes prične huda borba za udeležbo v naši največji športni konku« renči. Moštva, ki bodo zmagala danes in prihodnjo nedeljo, ali ki bodo iz teh pred* tekmovanj rešila vsaj boljšo diferenco go« lov, bodo imela priložnost, da v nadalje njih tekmovanjih po točkah konkurirajo za najvišjo odliko, ki jo more doseči kak klub,
Za naslov državnega prvaka.
Današnji dan ne bo prinesel še povsem jasne situacije, ker se bodo izločilne tek* me, kakor rečeno, nadaljevale in zaključi« le prihodnjo nedeljo Vendar bo že danes podana kolikor toliko sigurna baza za na« daljnje prognoze, saj bodo moštva, ki utegnejo zmagati z znatno diferenco, do gotove meje že izven opasnosti, da bi bila izključena iz nadaljnjih tekmovanj. Baš ta moment,
moment nevarnosti izpada
iz nadaljnjega tekmovanja povzroča na vseh straneh nekoliko nervoznosti. Isti moment bo tudi diktiral način igranja, vsaj
v	tistih primerih, ko bodo trčili skupaj kolikor toliko enakovredni nasprotniki. Razumljvo je, da bodo te
tekme nad vse napete,
razburljive in polne kočljivih momentov. Tudi ne ho nikako čudo, če bo iz pravkar navedenih razlogov bolj ali manj trpela lepota iger samih, saj bo šlo moštvo v pr*
vi	vrsti za rezultat in za obstanek v kon« kurenci za državno prvenstvo
Poudarili smo že včeraj, da ima naš prvak precejšnjo smolo,
ker mora izločilna tekmovanja odigrati z rutiniranim, v neštetih domačih in medna* rodnih borbah preizkušenim nasprotni« kom. Gradjanski je od nekdaj prima mar> ka. njegovo mošitvo ne briljira z blestečo igro, poino fines in duhovitih domislekov; prva in prava vrlina tega moštva je njego* va borbenost, opirajoča se na slavno tras diciio z bogatimi uspehi na domačih in tujih tleh. Sistem njegove igre je v perfektnem skladu s smotrenostjo. Zadnji triumf je ta sistem doživel minulo nedeljo s pomembno zmago purgerjev nad domačim rivalom H škom, ki je moral kljub svoji naravnost sijajni igri kloniti in utakniti poraz 1:4.
Stebri Gradjanskega
so predvsem Mihelčič«Kranjac, popularni internacijonalec, po poreklu Šiškar; o njem pač ni treba zgubljati besed; trenut« no se nahaja v najboljši formi in je svoje« mu moštvu zanesljiva opora; potem Per« ška«Lalec, pač eden izmed najpopularnej« ših in najsposobnejših zagrebških igračev; za Gradjanskega igra že vsa povojna leta, in marsikateri uspeh naše državne repre= zentance je \ezan na njegovo ime, neva« ren je po svoji pre vda m i in premišljeni taktiki; pa Remec in Cindrič, večkratna internacijonalca, in dalje Babic, Gmajnič« ki, Pikič, vsi samo preizkušeni borci, ki bodo sigurno storili vse, da izidejo iz te borbe zmagovito, pripravljen' za zanosen polet naproti državnemu prvenstvu.
Primorje nastopi kompletno,
v postavi, ki si je skoro z lahkoto pribori« la podsavezno prvenstvo. V bombah za podsavezno nrvenstvo je moštvo Primorja pokazalo primerno in stanovito formo in je prispelo na cilj, ne da bi zgubilo niti er tekmo. V aanašnjo borbo n gre brez šans Toda zavedati se mora ne le, da gre v borbo kot reprezentant slovenskega soorta in da torej znači njegov uspeh, uspeh slovenskega športa rn narobe, tem« več si mora biti tudi v svesti, cH je zma« ga mogoča le, če Vijži v borbo vse svoje sile, vse svoje znanje in vso svojo srčnost. Bilo srečno!
Darilo LNP prvaku
Pred glavno tekmo bo zastopnik LNP fzročil moštvu, ki si je letos priborilo pod« savezno prvenstvo, lično darilo. S tem se obnavlja običaj, da prejme prvak v spomin na svoj uspeh od strani LNP«a skromno nagrado, ki naj po možnosti še stonnuje prizadevanja za dosego tega športnega ci« Ija.
Še dve besedi za publiko
Naša publika se je tekom letošnjih pr« venstvenih tekmovanj vedla prav dostoj« no in primerno. S tem je dokazala, da so prilike pri nas v tem pogledu zadovoljive. Če se nismo dali zapeljati, ko smo bili sa« mi med seboj, je s sigurnostjo pričakovati, da bomo znali, kaj je naša dolžnost, ko imamo v gosteh moštvo, ki smo ga ob vsa« ki priliki radi pzdravili v naši sredi.
Sodnik g. Rosenield
je dober zagrebški sodnik. Ni nezmotljiv — pa to je razumljivo. Toda o njem gre glas. da je korekten in objektiven, zato sta se tudi kluba domenila, naj bi on sodil to tekmo. Upajmo, da bo svojo nalogo rešil v obojestransko zadovoljstvo.
Dosedanja tekmovanja za državno prvenstvo
Doslej ie Jugoslovenski! nogometni savez izvedel petkrat tekmovanja za državno prvenstvo. Pričela so se teta 1924. Prvi začetki so bili dokaj nerodni, predvsem pa nepraktični, in skoro bi se dalo reči o njih, da so bili za nekatera mošitva krivični. Tekmovalo se je po enostavnem oup-sistomu, torej po sistem«, ki je za tako reč na moč neprikladen. Kajti pomisliti je treba, da mora biti moštvo, kii konkurira, v odločilnem trenutku v najlboijši formi, sicer riskira poraz in s tem izipad iz nadaljnjega tekmovanja. Lahko pa s« tu-di najboljšemu moštvu pripeti, da je v danem trenutku indisponirano, pa ga šibkejši nasprotnik premaga. To bi bil en moment inkon-venience .drugi pa obstoji v tem. da je pri tem sistemu vedno eno moštvo močno favorizirano s tem, da igra na lastnem igrišču, dočim je dru-
so mo&tvo prav toliko hamdicapirano. Ta sistem se je izivajiaJ v letih 1924, 1925 in 1926.
Kljub temu lahko trdimo, da so biti rezultati tekmo-vanj v teh treh letih precej realni, ker sta si osvajala prvenstva moštvi Gradjanskega in Jugoslavije, ki sta bili takrat v resnici naši najboljši moštvi. Prvo leto je bil prvak Gradjanski, v naslednjih dveh letih pa si je osvojila ta naslov zaporedoma beograjska Jugoslavija.
Leta 1927 se je u-vedla v tekmovanja za državno prvenstvo novotarija. ki je obstojala v tem, da so se vpoštev prihajajoči klubi klasi-fioirali v dve grupi: prvo so tvorili prvaki zagrebškega, beograjskega in splitskega podsave-za, dočim so prišli v drugo grupo prvaki vseh ostalih podsavezov in drugoplasirana kluba Zagreba in Beograda. Tekmovanje se je izvedlo na ta način, da so klubi iz druge grupe odigrali med seboj v parih kvalifikacijske tekme po enostavnem cup-sistemu in je trojica zmagovalcev igrala naprej s trojico iz prve grupe v kolu po točkah, ki se je igralo samo v eni rundi. Tudi ta sistem ni bi! najsrečnejši, ker je med drugim deklasiral nekatere podsaveze, vendar je pome-nja-l korak naprej. Po tem sistemu si je osvoji! prvenstvo splitski Hajduk.
Naslednje leto 1928 je spet prineslo majhno spremembo, ki je obstojala v tem, da se je v kvalif;kacijske tekme uvede! po vzoru srednjeevropskega cupa dvojni cupsistem. Tudi v tem je že bilo malo napredka, toda od idealne rešitve problema smo bili še vedno precej oddaljeni. V tem letu si je priboril državno prvenstvo Gradjanski h Zagreba.
Lanska glavna skupščina Jugoskvvenskega nogometnega saveza je spet spremenila način tek-movania za državno prvenstvo, ki bo velial za letošnja tekmovanja. Po najnovejšem načinu je predvsem odpravljena klasifikacija klubov v razne drupe in je s tem vzpostavljena enakopravnost. Edini privileg sta s; ohranila še Zagreb in Beograd s tem, da sta pripuščena v tekmovanja za državno prvenstvo poleg vseh pedsaveznih prvakov (po številu osem) tudi njihova drugoplasirana kluba (torej Gradjanski in Jugoslavija). V ostalem pa je vsa desetorica v poštev prihajajočih klubov postavljena na isti nivo. Tekmovalo se bo tako, da bo najprej pet parov odigralo po dve tekmi po dvojnem cup-sistemu. nakar bodo zmagovalci iz teh predtekmovamj igrali med seboj po sistemu na točke v dveh sezijah. Prva bo sledila neposredno izločilnim tekmovanjem, dočim se bo druga odigrala v jeseni. Tako se bo dala doseči možno-st. da odigra vsako moštvo po eno tekmo doma, drugo pa na tušem igrišču.
Ta sistem tekmovanja ie že mnogo popolnejši od prejšnjih. Preostaja le še korak naprej, ki bo obstojal v tem, da se bodo izločila podsavezna prvenstvena tekmovanja z uvedbo nacionalnega ali državnega prvega razreda. To pa je še mu-ziika bodočnosti. Realizirati bi se dal ta načrt samo ob povoljnih financijelnih uspehih tekmovanj za državno prvenstvo, ki doslej ni dalo pozitivnih rezultatov. Toda temu vprašanju je že zadnja glavna skupščina JNS posvetila svojo pozornost in ga je morda vsaj deloma rešila s tem, da je odredila, da potujejo v letošnjem prvem sit v enem tekmovanju moštva na svoje stroške. Tako bodo odpadli precejšnji stroški za razne dijete itd., ki so konstituirali znaten de! dohodkov iz tekmovanj.
Razlogi financielne narave so bili tudi mero-dajnj pri določitvi parov, ki bodo v teh dveh nedeljah absolvirali kvalifikacijska . tekmovanja. Tako je že glavna skupščina v naprej odredila, da igrajo med seboj v teh tekmovanjih najbližji sosedje, samo da se stroški za potovanja reducirajo na minimum.
Doslej so si torej priborili državno prvenstvo:
Leta 1924 Gradjanski — Zagreb.
Leta 1925 Jugoslavija — Beograd.
Leta 1926 Jugoslavija — Beograd.
Leta 1927 Hajduk - Split.
Leta 1928 Gradjanski — Zagreb. '
Kdo bo letos prvak? Na to vprašanje bomo mogli odgovoriti šele v jeseni!
Športni drobiž
Protektorat nad jubilejno prireditvijo ISSK Maribora ob priliki desetletnice k tu« bovega obstoja, ki se bo vršila dne 28., 29. in 30. junija je prevzela mestna občina mariborska. Jubilant pripravlja velike no« gometne in hazena turnirje, nadalje tenis turnir, lahkoatletski miting in plavalne tekme.
Na Telovo je igral SK Sava iz Sevnice v Laškem proti SK Laško, pri katerem je gostovalo 8 Celjanov. Tekma je z 2 : 2 ostala neodločena. Revanžna tekma se bo vršila v Sevnici. — Isti dan se je vršila na Jesenicah tekma med rezervo ljubljan« skega Hermesa in SK Bratstvo z Jesenic. Končala je z visoko zmago Hermežanov v razmerju 4 : 1 (4 : 0). Hermes je pokazal lepo igro. Posebno sta se odlikovala Klanč« nik in Bine. Pri domačinih manjka skupne
igre. Med jeseniškimi igrači je bil zelo po*
žrtvovalen srednji krilec Smolej. Tekma se je vršila v močnem dežju ter je bila za» radi tega tudi slabo obiskana.
Prejšnjo nedeljo se je končalo tekmo« vanje za prvenstvo češkoslovaške nogo« metne lige. Prvak ;e postala Slavija. Lan» ski prvak Viktorija Žižkov je zasedla dru« go mesto. Zelo slabo je odrezala Sparta, ki si je priborila 8 točk manj kot Slavija. Končno stanje je naslednje: Slavija	12 10 1 1 47:15 21
Viktorija Žižkov 12 8 2 2 37: 17 18 Sparta	12 5 3 4 32:21 13
Bohemians	12 6 0 6 33:31 12
Kladno	12 4 2 6 18 :33 10
Čechie«Karlin 12 2 3 7 11:29 7 Liben	12 1 1 10 13:50 3
Pri teniškem turnirju v \Vimbledonu je damam prepovedano igrati z nagimi noga« mi. O tem sklepu se je v nekaterih angle« ških listih razvila živahna polemika, pri kai.ri je večina r>iscev bila mnenja, da bi bilo brez dvoma decentneje. ako bi igrači« ce nastopile z nogavicami. Kdo je prav za prav uvedel modo nagih nog za teniške igračice? Baje je bila to mlada Južnoafri* kanka miss Tapscott, ki se ie prvič upala nastopiti na teniškem igrišču brez noga« vic. Kmalu je našla mnogo posnemovalk. Večina igračic izjavlja, da je mnogo lažje igrati brez nogavic in da se lažje gibljejo. Nogavice same na sebi niso ravno tako velika ovira, pač pa to. ker morajo noga« vice biti pritrjene in napete s trakovi, kar zelo ovira svobodno gibanje.
Na pariškem turnirju je nredvčeraj« šnjim Lacoste zmagal nad Kehrlingom 8 : 6. 6 : 1, 6 : 0. 6 : 3. Cochet je prema* gal Brugnona 7 : 5, 3 : 6. 9 : 7, 6 : 4, Ame« ričan Tilden pa Italijana Morpurga v hu* dem boju 9 : 11. 3 : 6. 6 : 1, 6 : 2, 8 : 6. V damskem singlu je \VtIlsova premagala Francozinjo Lafauriejevo 6 : 4, 6 : 1.
Propozicije mitinga za prvenstvo države za dame v letu 1929
Jugoslovenski Lahkoatletski savez priredi v Ljubljani dne 16. junija (event. 15. in 16. junija) 1929. v Ljubljani tekmovanje za prvenstvo države za dame z naslednjim programom in vrstnim redom:
Predteki 60 m, met krogle 4 kg. finale 60 m. Skok v daljavo z zaletom, predteki 100 m, met diska 1 kg, tek 800 m, iinale 100 m, sikok v višino z zaletom, tek preko zaprek 80 m, met kopja 600 gr., štafeta 4Xl00 m.
2.	Tekmovanje se vrši v Ljubljani in siceT na igrišču Ilirije ali ASK Primorja. Igrišče kakor tudi čas tekmovanja bo pravočasno obijavlien v »Jutru«.
3.	Zmagovalka v poedini disciplini dobi naslov »Prvakinja Jugoslavije za leto 1929«; najboljše tri tekmovalke v poedimi disciplini kakor tudi štafete dobijo nagrade.
4.	Prijave ie poslati najkasneje do 8. junija na naslov A. Kon, Zagreb, Gunduličeva ul. 11/11. s priloženo prijavnino Din 15.— za osebo in točko ter Din 60.— za stafetna moštva iz Ljubljane, za moštva iz drugih krajev pa Din 30.—.
5.	Tekmovanje se vrši po pravilih JLASa zaradi česar se klubi opozarjajo na omejitve v § 14 tehniškega poslovnega pravilnika JLASa.
Tekma Gradjanski : ASK Primorje. Opozarja se vse diiaštvo, da dobi pri blagajni na igrišču dijaške vstopnice le proti dijaški izkaznici.
SK Jadran. Danes dopoldne ob 9.30 trening na lastnem igrišču. Naslednji igralci so brezpogojno pozvani, da se udeleže: Logar, Zor, Oven, Kosmač. Rogač, Plevel, Sever, Benedetič, Ma-carol, Gaberšek Sandi, Kocjan, Antosiievič. — IgTalci, ki imajo opre-mo doma, naj jo prinese s seboj. Točnost! — Načelnik.
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). V ponedeljek 3. t. m. obvezen sestanek vsega članstva labkoatletske sekcije točno ob 18.30 v tajništvu. Masarvkova c. I. Prisotnost sekcijskega odbora obvezna. — Načelnik.
ASK Primorje (hazena). V ponedeljek 3. t. m. ob 18. redni trening za vse hazenašice na našem igrišču. Službujoči odbornik g. S. Sancin.
SK »Reka«. (Nogometna sekcija). Danes ob 10. dopoldne na igrišču SK Ilirije prvenstvena tekma rezerve s SK Svobodo rez. Postava običajna. Popoldne ob 15. I. moštvo prvenstvena tekma s SK Svobodo l. na igrišču ASK Primo-r. ja. Garderoba je v gostilni Kačič na Dunajski cesti. Igrači naj se javijo ob 14.30. Postava običajna. Reditelji naj se javijo po! ure pred tekmo na igrišču službujočemu odborniku LNP. — Na-— Načelnik.
<2)cspe/e najnovejše
ftancc&&e papirnate tapete
Zastopstvo II. TIČAR. Ljubljana
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani. 1. junija 1929. Višina barometra 308.8 m.
Kraj	Čas	Barom.	Temper.	a bt J2 >
Opazovanja				i> OZ >
llubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	760-9 7a9 5 760-4 760-2	15 17 17 15	80 80 HO 70
Skoplje	7.	760 1	18	40
Split		758-5	• 21	35
Smer vetra in brzina v m in sek.
E 2 E 1
WNW 2 W 2
NW 6 NE 4
>o ii
- I J,
O
5 1 1
Padavine
Vrsta
dež
t mm do
7. ure
9-1
Sokice vzhaja ob 4.17, zahaja ob 19.39, luna vzhaja ob 1.22, zahaja ob 12.14. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 24 C, najnižja 12 C.
Zračni tlak je v zadnji dobi nad Evropo prcej enakomerno razporejen,, a na splošno srednje visok, kar je vedno dober pogoj za manjše krajevne nevihte. Večja tvorba je Ie maksimum zračnega tlaka nad Severnim morjem in zapadno od Skandinavije, kar povzroča, da doteka hladnejši severni zrak
na jug, v srednjo Evropo; tu pa se stika z zrakom, ki je s Sredozemskega morja in zato zelo topel. Posledica so večji nalivi in nevihte, ki pa imajo vendarle omejene razprostranjenosti.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Spremenljivo, toda ne mnogo toplejše vreme.
največja in na]Uaxejla 6peci}aCi3hana tovarna drne-iike 3a avto-Guse, tovorne avtomobile in traktorje.
Šasije od 1-10 ton nosilne teže
t
m
Zelo nistUe cene in fa/co ugoane plačilne olajšave
Generalno zastopstvo: O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11
J¥a velesejmu paviljon
195
Ange-liija Bachef franjo Edvard
itroceni	98 a
Mapibop-Ruše, dne 30. maja 1929.
rr'
Koža v ,mleč-iiem stanju!4
Laboratorij IXXOXA dela pod zdravniškim nadzorstvom. Po dolgotrajnih raziskavanjih so bili naposled kronani napo* ri tega laboratorija s tem. da je bilo iznajdeno MLEKO INXOXA. Če boste vprašali zdravnika za nasvet, Vam bo rekel:
1.	.Mleko IXNOXA čuva kožo izvanredno.
2.	ono jo osvobodi vseh ne* čistoč radi svojih specijelnih sestavin.
3.	ono jo hrani racijonalno;
4.	ono jo napravi gladko, enolično in zdravo:
5.	ono je prikladno za vsako kožo.
1 porabijano za nego obraza zjutraj in zvečer vam bo mle* ko IXXOXA ohranilo vso mladeniško svežost vašega teinta. da se ne boste po* .starali.
Krema IXXOXA izpopol* niuje blagotvorni učinek m les ka IXXOXA.
MLEKO
v vseh parfumerijah, Jrogeri-
juh in apotekah. Laboratoire lnnoxa. 60 Rue de Prony, Pariš. Generalno zastopstvo: TiKXRY H. NEfMANN. ZAGREB. Boškovičeva 42.
L,

Lepota nog.
Nogavice iz gume dajejo i nogi vitko in »iražestno oldiko. Današnja moda zahteva lepu in graciozno oliliko noge, u to se doseže ramo z nošenjem gumnatih nogavic. Noga >e ne utruja, a obenem >o pokrite vse napake, kak"r tudi krene žile f Krampfadei n). Nogavice iz čiete anit-rSkc gume Urez ši\a, i*-u 1 e. po|K)!noma prozorne, «Ia j ■» lepo vitko nogo 'i'- kolena od št. 2 do 7. Par Kit t Din. — Iste nogavice brez šiva v barvi kože i Kleis»-hfarbe) par 18n Din. — /.a gležnje j»ar 95 Din. Pletene gum. nogavice iz najfinejšega trikoja za krene i'\>- lin k.»lena — du Štev. 10 člane par Din 290.-—. Nogavice čez koleno in stegno samo po meri od 300 Din naprej.
Povoji iz najtanjše gume dijo nogam lepo in e.-ti'tsko draž. N" morejo .-e opaziti niti i»p:ir| najfinejših flor nogavic. 1 par do !>."> Din. 1 par rez kolena l.">0 Din. Lea hlačice (Monatshose) i-P č -ni ideal v-.-ike go.-j»e. ker .-'» elegantne, lahke, iz najfinejšega liati-ta. prevlečene z najtanjšo r>id»rn pri oje. varujejo perilo in P«i.-tMjnino. Po zdravnikih priporočene. — Jz\aurt-di,.! higiji-na. — Stanejo 120 Din. Ra\r*i držanie telesa se d ~e/e z nositvijo »Saša «»Viade'nalterja1'ospešn'e normalno •Jieanje in pravilno dt-lnvanje pljuč. V 14 dneh se pripogiijen i n g: iia.-t hrbet |>i.;v!nyina poravna, 7y2 Din.

A c*", 4A W
»CENTIFOLIA« kozmetični zavod — Zagreb, Jurišičeva ulica 8. — Zahtevajte brezplačne ilustrovane prospekte
FOTO-
AMATERJI!
Mnogo važneje
od visoke občutljivosti je ortokromatičnost
radi točne reprodukcije tonov zato so
Plošče in filmi dosedaj nedosegljivi
I>ober uspeli
pri vkuhavanju
dosežete
samo tedaj, če
ukuhavate v Weck-ovih
p ipravah za vkuhavanje. Priporočamo posebno naše aparate za
pridobivanje brezalkoholnih sokov. Gla vna zaloga Weck za celo državo pri tvrdki Friietiis, Ljubljana Krekov trg 10 Na velesejmu paviljon H koja 456/58
7631
.11 i iščemo:
seriozne, vešče zastopnike.
IIi dajemo:
visoko provizijo.
Hi dajemo prednost:
gospodom z lastnim autom.
Ponudbe pod V so^a 0'0vizija P-152H" ra Interreklam d. d., Zagreb, llarovska
REALITETNA PISARNA	^56
wPospedovalecw
družba z o. z. t Ljubljani, se je s Sv. Petra cesta Stev. 18
preselila
v Dalmatinovo ul.ll
(nasproti Delniške tiskarne)
NOVOST!
NOVOST!
Hrvatska pecenica
(Šinkenbraten)
prvikrat v Ljubljani. Oglejte si to na velesejmu, kjer se nudi vsakemu prilika, da si to prvovrstno novost pogleda zraven paviljona Dalmacija.
_Se priporoča	JOSIP DRENSKI.
prva ljubljanska parna izde ovalnica slaščic, medic, keksov itd.
LJUBLJANA
Masarykova cesta (Friškovec)
6*0-
Opozorilo t
Samo GrateG e as se bode zaradi preselitve trgovine prodajalo vse
ntanafafctu-rno in medno blago po £loho(co znižanih cenah.
Posebej se opozarja ljubitelje pristnih piratskih preprog, naj ne zamudijo te ugodne pni ke.
3. tfCostevc
6921	Ljubljana, Sv. Petra cesta 4.
Inseriraite v „Jutru"
Noia izbir
M^i-iom
Beli platneni čevlji za deco z guma* stimi podplati. Št. 23 do 34.
Din
teJS-iorrf
Sivi ali beli platneni čevlji z guma* stimi podplati za dieco in odrasle, št. 35 do 46.
pin.69'"

Iz močnega angleškega platna. Gu* masti podplati Bela barva, siva ali črna, št. 35 do 46. Pripravna za te* nis, za plažo, za ulico, za telovadce, natakarje, za kopeli, za doma. za na ulico in za vsako delo, bilo v mestu, bilo na deželi ali v vinogradu.
Cm. 99-
Z1U5-80111
tdobni letni čevlji za one, ki ne mo* rejo biti brez podpetnikov. Gumasti podplati in pete. Barva bela, siva ali drap.
fi/n.89-

Angleški tenis čevlji iz najboljšega lanenega platna. Samo beli s podpla* tom iz sirove gume.
Elegantni platneni čevlji iz angleške« ga platna s francosko peto in usnje« nim podplatom, š*. 35 do 42.

Elegantni čevlji za promenado, iz mehke kože. Barva roza ali kombi* nacija bordo.
o**s-mos
Dovršena eleganca iz najfinejšega platna s špansko peto. Barva platna bela, siva ali drap, ozir. obrobljena s kožno borduro, št. 35 do 41.
OruM-
tOTS-OOVib
Novost! Nežni čevlji iz japonske »Toyo« tkanine (pepita) posebno le* po za lahke letne obieke. Osnova platna je bela, žagib more biti drap, plav, zelen ali črn. Imamo istotake s polnizko peto. Cena ista, št. 35 do 41.

Kombinirani ženski platneni čevlji najnovejše fazone. Barva samo bela, ali obrobljena z modr im ali bordo usnjem.
Din
Ms-nu3
Udobni poletni ženski čevlji iz an* gleškega platna s pol nizko peto in usnjenimi podplati. Barva bela, siva, drap ali orna št. 35 do 42.

96
Čevlji za promenado iz finega usnja, v drap barvi z apartnimi izrezanimi okraski št. 35 do 41.

Popoldanski usnjeni čevlji z udobno polnizko peto, osnovna barva siva, kombinacija v temnejšem tonu.

Sezonska novost! Moški pol čevlji iz angleškega platna z usnjenimi pod« plati, beli, okrašeni z rjavo usnjeni« ah ali sivi s črnimi lakiranimi kapi* cami.

im-tcoM
x ecbhodno potrebni poletni moški čevlji iz belega ali sivega platna, t usnjenimi podplati, št. 39 do 46.


ms-totoo
Odlični prešiti čevlji iz šifon boksa, za sprehod in izhod; polnizke usnje* ne pete, barve črna, drap ali rjava.
fim. 240'

Na okvir šivani čevlji iz boksa za športne kostume. Osnovna barva drap, z rjavo kombinacijo.
/'37- 10Q03
Priljubljeni čevlji naših odjemalcev. Samo iz belega lanenega platna, s podplati iz krom*usnja (beli usnjeni podplati), gumasti podpetniki, št 39 tft» 46.
An 199'
Moški
prešivani pol čevlji iz boksa z usnjenimi podplati, črni ali rumeni.
Din269-
9937-^09^9
Moški pol čevlji iz najboljšega bo* ksa, dovršena fazona; barva črna ali rumena.
-------J	luilltlltl.
Vse, kar si morete zamisliti v modi čevljev, najdete pri nas Krasni usnjeni modeli bodo zadovoljili vaše potrebe, a naši platneni čevlji vam
bodo nudili v poletnih dneh zadovoljstvo, udobnost in odpočitek.	J n
.....
ODPRODAJA!
manufakturnega blaga, predvsem moških kamgarnov
radi prezidave lokala
LJUBLJANA
Kongresni trg 15
Zelo znižane cene!!!
Blago za obleke z vso podlogo že za Din 295*-
Razni ostanki izpod tovarniške cene.
Priložnost usodnega nakupa t -- Oglejte si! -- Okoristite se!
pri tvrdki
NOVAK
Važno z.a posetnike velesejma!
Važno za posetnike velesejma!

Dr. Scholl-ov Bunion Reducer
ščiti občutljivo mesto stiskanja in zabra-njuje povečanje stopala in lazširjenje čevl,ev.
Utrujene in boleče noge, ploščate noge, slabe gležnje i. t. d., olajša t^koj dr. SCHOLL-OV FOOT-EAZER
Dr. Scholl-ovi pripomočki
za zdavl,enje nog jamčijo za brezhibno oporo oslabelih nog, ker s tem obnovijo normalno delovanje mišic in cirkulacijo krvi in zabranju,ejo vsako boleče
stiskanje.
Prodajo izvršuje strokovno izurjeno osobje.
„PETGVIA", zaloga čevljev, LJUBLJANA
Tt87 Dunajska cesta š .i a.
hT pdtem	. /
S	peci&mt zadevni !
KLAVIRJI
pianlni:
BOienilorfer, HSlzl, FOr-st»r, Stingl, Steiuway etc na najmanjše obroke edino T relikanfkj laJogj
Alfonza Breznika
bi* učit Glasb Matice. Ljubljana. Mestni trg 5t 3
Uglažcvanje, popravila, najcenejša Izposojevalnica.
Ustanovljeno 1852.
Teod. Kom
LJUBLJANA
Poljanska c. Štev. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave.
Naino^eJie eleMro m radio predmete
si iahko ogledate pri vrdki
Eiektro Bergodac & €9
Ljubljana, Selenburgova ulica 3 in 6 ter na
Llubifanskem velesešm« <aaui<joa „<3 * Štev. 345
m
ummmm
Kostanjev les za tanin, hrastov taninslii les, bukova drva
kupuje stalno in n jugodneje
EBNEST MARINC - CEL J j
<£rinske<ja ulica št. 4 Ie!efon št. I3a
I
■■Bat
Zahvala«
7644
Za premnoge dokaze iskrenega soču(ja in sožalja, ki smo iih prejeli ob prerani smrti naše nadvse ljubljene soproge, matere, sestre, tete, svakinje in seitrične, gospe
lj*
se tem po om vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se v prvi vrsti gg. zdravnikom in častitim usmiljenim sesiram za požrtvovalno shrb in nego med boleznijo in ob smrti blagopokojne, čč. duhovšč ni, darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za tolažbe polni žalostinki, osobju tvrJke Kalmus & Ogorelec in Avgust Drelse, ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago poko n'co v tako častnem številu spremili na meni zadnji poti.
Vsakemu posetei ?n vsem naša najiskre-nejša zahvala! Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 3. VI. 1929 ob 7. uri zjutraj v cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Trnovem.
V Ljubljani, dne l.VL 1909.
ŽALUJOČI OSTALI.
Tovarnarji sodavlce In likerja, kakor tudi brezalkoholnih pljai nabavljajo svoje potrebe etra in esenc pri
DESTIIERIJI D. D.
Prva jugoslavenska tovarna esenc za rti m ln
likerje, eternega olja in etera. ZAGREB, B- cesta 35, poštanski pretinac 143. Ceniki in navodila brezplačno. 6 91
9333
^Radioamaterji •
Danes v nedeljo že lahko dobite poljudno pisano brošuro prof. Andree-ja
, Radio aparat - nJega sestava napake in motnje"
na velesejmu v paviljonu „0 1 Rad o*vrd^e Radio val. — Cena Din 30 —
Na drobno!	Xa debelo!
Oglejte si zalogo!	6 45
Kuhinjsko posodo
porcelan, steklenim* železnino, pločevino nosilke, cement ter vsakovrstno orodje
najceneje pri
B. Žilic, Ljubljana
Dunajska cesta 11. poleg Figovca	poleg Figove a
•Ve velesejmu poselite
paviljon Slatnic
Mt*enovGe trt Glebase, fit§ narezek sveže piv o
763S a
Priložnostni nakup — poceni oddamo!
stružnice zn železo
00 X 1500 mm, 800 X 1000 mm, 800 X 3000 mm, 1000 X 2000 mm, 1000 X 2500 mm; 2 Shaping 300 in 500 Hub; stružnica z vodilnim vretenom, 250 X 1000 mm. 350 X 3000 mm, 600 X 1500 m; 5 horizontalnih rezkalnih "strojev; vrtalno orodje, vse rabljeno, a najbolje ohranjeno, proti dolgoročnemu odplačevanju oddamo. Ponudbe pod »Rasch entschlossen ogl. odd. »Jutra«.	6865
lovi Vinodol
najlepše kopališče na Jadranu.
Lepe prostrane plaže, do-lga obalna pot kraj udobnega parka, tenis-igrišče, prvovrstni hoteli in mnogoštevilne moderno urejene vile. Dnevno izleti po kopnem m po morju, kakor tudi plaval«, veslatai in ribiški šport. Pojasnila daje zdraviliščno poverjeništvo Novl-Vinodol. 5508
UGLEDEN GOSPOD ISCh
eno ali dve meblirani sobi
lepo opravljeni s separiranim vhodom iz stopnic. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »STALNO«
Najboljše tamburice
Farkaševega in sremskega sistema izdeluje in razpošilja ob iamstvu
stara hrv. tvornica tambunc
Stjepan M. Gilg
SISAK 610 « ,
KaCKeva 174 ftirvatska;
Cenovnik camburic pošljem na zahtevo zastonj. Odlikovani z 2 zlatima kolajnama.
Specifalna
delavnica
ica I
ih apa* B
le vna skladišta druž&a z. o. z
Ljubljana, Dunajska cesta 33
vrši obrat javnih skladišč na podlaga koncesij t ministrstva za trgovino ia industrijo v obsežnih io suhih prostorih — zvršuje špedicijo blaga — prevaža pohištvo v špecijainih pohištvenih vo-zeh, kakor tudi na navadnih tovornih voeihrb — zveza z glavnim kolodvorom po železniškem
tiru — carinsko prosto skladišče. Telefon št. 2366	Brz. naslov: Skladišta
4 zidarje
vajene zidanja s kamnom sprejme takoj Kamnolom postaja Verd
pri B«r«vnJei
Dražbe ni oklic!
Podpisani odbor razpisuje za popravilo cerkve in nadarbinskrh poslopij, zidarskih, kleparskih, mizarokiii dal, katera so pnoras čunjena rna okroglo Din 49.000.— zmanj* sevalno dražbo.
Dražba se vrši dne 9. jum)a t L ob 4. uri popoldne oa licu mesta.	7b 4
Cerkveno konkurenčni odbor na Ponikvi ob južni železnici.
ta popravila vseh pisalnih, računskih in kopirnih strojev, razmnoževalnih
ratov in blagajn.
GutL (Baraga, Hjubtjana, Selenburgova uKca štev. t
Točna postrežba!	Konkurenčne cenel	Telefon 2980.

VELIKA IZBIRA RAZLIČNEGA LODNA IN SEV/JOIA ZA ŠPOR7 IN 7URIS7/KO/
A. A B. SKABERNE, LJUBLJANA
Jj.JFBIi.JABfSKA KREDITNA BANKA
I
Delniška glavnica Din 50,000.000*—
Skupne rezerve cai Din 10,000.000-—
Ustanovili 1900.
CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNICA Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, ftletkovič, Novi Sad, Ptuj, Rakek Sarajevo
Ustanovljena »M.
Novo mesto, Slovenjgradec. Solit, Sibentk, Trst.
BRZOJAVNI NASLuV: BANKA LJUBLJANA.
Telefon štev. 2861, 2413, 2502 in 2503.
se ariooroča za vse naučite nesle.
Mali nska
Otok K r k
99HOT£L velebit
Novo urejeni hotel z prvorazredno kuhinjo, vsakovrstna jedila, dobra vina in dnevno sveže pivo.
vse po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. — Priporoča se prejšnji dolgoletni restavrater in lastnik »Slaviije« na Sušaku
Franjo Cvetko, poslovodja hotela »Velebit«
tpo$or o£h&o#aCci veCe&ejma!
Ob priliki velesejma si oglej'e mojo veliko za'ogo pohištva. Krasne spalnice, jedilnice in kuhinjske oprave vtdno v zalogi. Sol dno delo in nizke cene.
JOSIP KUHAR, splošno mizarstvo, zaloga pohištva
Št. Vid nad Ljnbljano št. 79.	6510
Največja izbera — najnižje cene najnovejših dvokoles dirkalnih, za ceste ture in damskih, motorjev, malih dvokoles za otroke, igračnih io otroških vozičkov raznih modelov od najcenejšega do najfinejšega, brzoši-valnih strojev Central Bobbin. Pred nakupom oglejte si zalogo pri tvrdki Tribona F. B, L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJubljana, Karlovška c. 4. Ceniki tranko.
Prodaja na obroke.
0_
Slegantna gosposGa soba
v paviljonu	Šeo}a 22 - Z4
ROK EERLIč
7(55
Z A P U Ž E, nasproti gostilne „SL,EPI ,JAXEZ«
Najpopolnejši
Stoewer
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana
Selenburgova ulica 6 I.
Srazolačen oouk 15-letn. qBrancijč Telefon št. 980. a
Mi
ie imate
n&lhunt slcvens/eih Gnjizevni/eev"
ki prinaša 267 portretov, naših velemoi v bakrotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni buditeiS. uredniki in publicisti od najstarejših časov do danes. Umetniško vezana knjiga velja s poštnino vred 170 Din. broS. 140 Din. Naroča se v
Gnjigarrti TSisCovtie nad*u$e 9 Hjubtjani, (Prešernova £6
. OPEL AUTOMOBILE
za ®in 36.®©«'-
7657
NA LJUBLJANSKEM UELESEJMUI
Najbo.jši utuišKi izdelek.
Vse vrste posameznih in univerz, strojev za
mizarstvo, kolarstvo Isi žage
z obratom za jermenje in vzidanimi elektromotorji. Krogljična ležišča.
Dobavljajo:	»
WELEEB WERKE. J. WA€MSTEII
WIE.\ X/6, Laxenburgerstrasse 14
Poset jugoslovenskih zastopnikov brezplačen!
Najboljši nemški izdelek.
V
Prekajevalei in mesarji. izdelovalci salam in tvorničarji prekajenega mesa.
Na ljubljanskem velesejmu so razstavljeni že nad 60 let svetovncznani in prvovrstni
s i
II Ji
m, i
i
tvrdke Gebriider Wommer A. G. Leipzig v paviljonu
tvrdke F. Slamič.	ti o-; a
Novost: V obratu na sejmu so razstavljeni: kombinirani stroji z vzidanimi elektromotorji, polnilni stroji (Kraitfullmaschinen) na električni pogon, poleg tega najmodernejši kuhalniki za gnjati iz aluminija. Opreme za mesarske in prekaj svalske poslovnice iz trdega aluminija, novega srebra, belega emaila itd.
Generalno zastopstvo Kans Trustsch, Sibin.
kvarna POHIŠTVA
i. I. NAGLAS, Turjaški trs št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
183
čas je, da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbira
Fl/ I/Al € P D puškar. LJUBLJANA . KM3.3LK, Kongresni trg št. 9.
Otroški vrtec
na veselionem prostoru ljubljanskega velesejma od 30. V. do 9. VI. 1929 nasproti restavracije »Volga«.
Oglejte si ga in se prepričajte, kako po nizikih cenah lahko kupite različne igračke in spomine za vaše malčke in odrasle.
6SS0	Prodaja se: na drobno — na debelo.
I
Naprodaj
krasna stara orijentalska
preproga
Cena Din 25.000 — Naslov pri ogl. odd. BJutratt 7643
^ar/četne descice
*&rst}e za strope (Sa/cula	7553
(leseno pletivo) za strope in stene
Stieino tepenko in Čedni cement Jos. M. Puch, Ljubljana
Oradiška ulica št. 22 -- Tel int št. 2513 &
'■■sa
Zapustil nas je za vedno naš brat in stric
Atidref Hahgan
ntes »r, to^stuik in gostilničar
v St Petru na Krasu.
Pogreb nepozabnega nam bo v nedelo, dne 2. junija 19^9.
St. Peter na Krasu, 31. maja 1929.
Rodbina Habjanova.

Zalivala.
Povodom smrti naše iskreno ljubljene hčerkice, oziroma vnukinje
Silvice Tucakovič
katera se je po kratki in mučni bolezni preselila v ponedeljek dne 27. t. m. v starosti 2 let med nebeške krilatce, se tem potom najiskreneje za-hvalju emo evangelijskemu župniku g. Beckerju iz Ljubljane za tolažilne besede in poslovilni govor, dalje vsem onim, ki so našo miljenko spremili v tolikem številu na njeni zadnji poti in vsem številnim darovalcem lepih vencev in krasnega cvetja.
iXa Jesenicah, dne 31. maja 1929.
7630
Globoko žalujoči rodbini AVastian Tncakovič.
Zahvala.
7629
Povodom prerane in nenadomestljive izgube našega srčno ljubljenega moža, očeta, brata, svaka, zeta, gos spoda
JOŽETA JEGLIČA
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, znancem in pri« jateljem za izkazano sočutje najiskrenejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo gg. zdravnikom, čč. se* stram, č. g. duhovniku v Leonišču, ki so mu lajšali trp« ljcnje v zadnjih urah, čč. gg. duhovnikom v Begunjah, tukajšnjemu gasilnemu društvu in občinskemu odboru za krasno cvetje ir, častno spremstvo na njegovi zadnji poti, pevskemu zboru za ganljive žalostinke ter vsem drugim darovalcem cvetja in končno vsem onim, ki so ga spremili na poslednji poti ter se ga spominjali v molitvi.
Begunjetžircvnica, dne 31. maja 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
t
Michel Zevaco:
139
V krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman.
»Oli,« je tesnobno vzkliknil, »tako daleč smo že?«
»Pravim vam, da vas nič ne more rešiti,« je slovesno odvrnila Favsta.
Naj je bil Torero še tako hraber, vendar je čutil grozo, ki se je oglašala v njem. Prav to pa je Favsta hotela.
»Dobro,« je dejal po kratkem obotavljamju, »pobegnil bom. Zapustil bom Španijo.«
Favsta se je nasmehnila.
»Poizkusite zapustiti Seviljo skozi katerikoli vrata,« je dejala.
»Prijatelje imam. Lahko si tudi najamem nekaj obupaneev, ki bodo tvegali vse, če jim ponudim dovolj visoko nagrado. S silo si priborim izhod.«
»Tedaj boste morali zbrati celo vojsko,« je mirno odgovorila Favsta, »zakaj vsa kraljeva vojska se bo vzdignila zoper vas.«
Torero jo je pazno pogledal. Videl ie, da se ne šali in da je resnično uverjena, da se kralj ne bo ustrašil noLenega sredstva. Zavedel se je, da visi njegovo življenje na tenki nitki. Borba je bila tedaj nemogoča. Vsa njegova notranjost se je upria tej misli. Tako ni hotel umreti; ni se hotel dati ubiti, ko niti še ni bil spoznal vseh radosti življenja. Obenem pa miu je rekel notranji glas, da je žena, ki mu govori te besede, dovolj močna, da z njim vred prične borbo zoper nas.lje, ki ga ograža.
»Kaj naj tedaj storim?« je vprašal.
Favsta je bila že pripravljena na to vprašanje. Ves dosedanji pogovor je imel samo namen, da mu ga izvabi.
»Predem vam odgovorim,« je mirno nadaljevala, »vas vprašam s svoje strani: ali hočete živeti?«
»Menda hočem, gospa, tako mi smrti božje! Saj mi je šele dvajset let! V teh letih je življenje dovolj sladko, da se ga človek okleplje!«
»Ali imate voljo, da se ubranite?«
»Ne dvomite o tem, gospa.«
»Kako daleč sega ta volja?«
»Pripravljen sem rabiti vsa sredstva.«
»Ce je tako, poslušajte me; morda se mi posreči, da vas otnnem.«
»Govorite, gospa, tako mi vseh peklenščkov. Če je samo na meni, tedaj sem vam po rek, da bcim uimrl od starosti!«
»Dobro, evo vam mojega odgovora; rešiti se morete samo s tem, da udarite sovražnika, preden vas on zadene.«
Te besede je rekla s feto ledeno hladnostjo, ki io je imela v zalogi za posebne prilike. Človek bi bil mislil, da govori o najpreprostejši in najprirodmejši stvari. Vzlic tej dozdevni mirnosti pa je bila v hudih skrbeh, kakšen bo učinek njenega nasveta.
Torero je cb tem nenadejanem predlogu mahoma planil kvišku in p r ©bledel kakor smrt.
»Kralja da naj ubijem?... Svojega očeta!... To ne more biti vaša resna misel, gospa... Gotovo me samo izkušate?«
Favsta ga je pogledala s svojimi črnimi očmi. Videla je. da še ni tako zrel za njene namene, kakor je mislila. Toda vztrajala je.
»Menila sem, da ste mož,« je rekla z lahnim prezirom. »Motila sem se. Ne govoriva več o tem. Toda jaz, ki sem samo ženska, ne bi pustila smrti svoje matere nemaščevane.«
»Smrti moje matere!« ie s prepadenim glasom zamrmral Torero.
»Da, vaše matere!« je neusm ijeno nadaljevala Favsta. »Umorjene po njem, ki bo umoril tudi vas, ker se branite vzdigniti roko zoper njega.«
»Moje matere!« je ponovil Torero in obupno skrčil pesti. »Toda kako naj ubijem očeta!... Tega ne morem storiti! Mar naj ubije on mene.«
Favsta je spoznala, da bi z nadaBnim prigovarjanjem izgubila še to, kar je bilo doslej pridobljenega. S čudovito gibčnostjo je iz-premenila taktiko in skomignila z rameni.
»Fh,« je dejala malce nestrpno, »kdo pa pravi, da ga morate obiti?«
Torero se je zdrznil in pogledal Favsti v obraz:
»Ali niste rekli...«
»Rekla sem, da ga morate udariti. Nisem pa rdk'a, niti n:sem hotela reči, da ga ubijte.«
Torero se je globoko oddahnil. Njegove spačene črte so se zjasnite. Da bi prikril svojo zmedo, se je opravičil, rekoč:
»Oprostite moji nervozno«*:.«
»Meni se zdi naravna,« je resnobno dejala Favsta.
»Povejte mi, kaj mislite, zaklinjam vas.«
»Govoriti hočem jasno. Kralj se najbolj boji tega. da ne bi ljudstvo zvedelo, da ste njegov zakoniti sin in dedič njegove krone.«
»To more biti samo posledica njegovega nerazumljivega sovraštva do mene.«
Favsta je pokimala in nadaljevala:
»Lahko bi uporabil zoper vas običajna sredstva. To bi poenostavilo njegovo nalogo in mu omogočilo, aa bi vas tem bolj gotovo uničil. A naj bo sodba še tako tajna iti sodnik, ki jo izreče, še tako zanesljiv, kdo ie porok, da bo molčal do svoje smrti? Kraljev strah je v tem pogledu tolikšen, da se je rajši po ovinkih napotil k cilju. Na stotine nedolžnih je žrtvoval samo zato, da bi ostala tudi vaša smrt neepažena ali pa vsaj ne bi zbudila nezaželjene sumne.«
»A vendar ste pravkar rekli, da mi grozi smrt na grmadi.«
»Da. Toda kralj se bo odločil za to skrajnost šele tedaj, kadar bo videl, da je to poslednja pot, ki mu ostane.«
fiCaše poletje v amametiju
J)ečve in J)ecCe
n&tgelftia, rozeraferavta
i« fožmarsjic
iDeCSJO za dom in letovanje
xa de to m opravtee ^ecjja na ixlet
za o |cre m fcopališcts
D-ECSJO na Savo, jRjubifanico in Soro
udobnih in domačih
pohodih
APOTEKA
IHSEMELIC
DUBROVNIK 3
UREDITE SVOJO PREHRANO IN IZGINILE BODO VASE BOLEČINE.
Bolečine v želodcu in čre-vesih, zapeka, glavobol, naval krvi v glavo, nervoznost, nespanje, hemeroidi, slab tek imajo svoj izvor v slabi prebavi. Uredite svojo prebavo s preizkušenim eliksirom »F1G0L«. pa bodo minile Vaše bolečine. »F1G0L« eliksir urejuje prebavo in Vam povrne zdravje. »FIGOL« izdeluje in pošilja po pošti proti povzetju z navo-dilom o »porabi lekairna	233
DR. SEMELIČ, DUBROVNIK 2.
Originalni zavojček 3 steklenic z ovojem in poštnino vred Din 105.—, S steklenic
245.—, 1 steklenica Din 40.—. Mnogoštevilne zahvalne izjave dohajajo vsak dan o uspešnem delovanju »Figola«.
Najboljši in najekonomičnejši
elektromotorji
iz znanih Čeških tovarn Škodovi Zavodi v Plznju
se nahajajo v velikosti 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na:
Zastopstvo Škodovih Zavodov
LJubljana, ŠelenburgoTa ul. 7.
Telefon 5*96«.
97
Prepustim udeležbo pn
rentabilnem podjetju
onemu, ki uloži Din 70.000 ter da obratni lokal v pritličju 3X5 m velik m visok v h ši z elektr. napeljavo. Prednost dolenjsko predmestje. Ponudbe pod »Prule«.	'	6931
Izvršitev solidna in tofna!
Domenik Battelino
NASL. SIN TOVARNA UMETNEGA KAMENJA
Ljubljana, Slomškova ulica 19
Izdeluje teracotlak, nagrobne sjKjnie nike, balustrade, portale. stopnice in vsa v stavbno stroko spadajoča dela. vsakovrstne vaze, betoniranje vodometov itd.	4126 a Po konkurenčnih cenah!
1
JARMENIKI
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril gradbeno podjetje in tehnično pisarmo v Ljubljani, VVolfova ulica 12 (Oražnov dijaškj dom.) Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela. napravo načrtov in proračunov etc. točno in solidno po konkurenčnih cenah.
Za cenj. naročila s< najtopleje priporo-čam
F. GENUSSI, namestnik.	LUD. POLJ\NEC, mestni stavbenik.
6813
Kupim stalno vsako množino
Hosfanfeuega fanfissise§E ies^,
smrekove skorje, cele in drobljene. smrekove hmeljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja. po najvišjih cenah. Akreditivno Diačilo. Franc Oset. Sv. Peter v Savinjski dol.
Cenjenim obiskovalcem ljubljanskega velesejma priporočamo, da si ob tej priliki ogledajo bogato zalogo tvrdke
Schneider & Verovšek
trgovina z železarno, stroji in orodjem
v Ljubljani, Dunajska cesta 16
ki se je ravno založila z vsakovrstnimi stroji in orodjem za poljedelstvo in vsako obrt v priznano najboijiši kakovosti iz prvovrstnih tu- in inozemskih tovarn.
Velika zaloga tudi ostalega v to stroko spada joče ga blaga, to j€ vsakovrstnega železa in posode, kakor tudi stavbenega materijala: betonskega železa, žel. nosilk, cementa, raznega okovja, štukaturja itd., itd., itd.. Vam zasigura hitro dobavo in ugled tvrdke Vam jamči za točno postrežbo z zanesljivo dobrim blagom po najnižjih konkurenčnih cenah.
enHaBs tt ■ ii i milim.....i
na sesalni olin Diese
MAG ZAGREB. XLLAS5K/
Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši v opremi so šivalni stroji in koles« GriUner ' in „Adler"
i»
za dom obrt in industrijo I e p r;
lOS. PETELINI
Uusl.ana
mleg Prešernovi ■Bomemke ob vodi 'ouk tazeme bruplatm Večletna garancija Zahtevajte ponudbe
Veliki ilustrovani Cenik dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL & HEROLD
tvornica glasbil gramofonov ln harmonik R. Lorger MARIBOR, št 101-B
Violine od Din 95 Ročne harmonike od Din 85 Tanbure o<! Din 98 Gramotoni od Din 345 dalie
Prešernova ulica 4
poleg Frančiškanske ceiikve
H. Suttner
Ljubljana 4
Največja zaloga ur, zlatnine In sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
irmanska darila
Birmanske ure za dečke od Din
49.60 naprej Birmanske zapestne ure od Din
98.— naprea Srebrne vratne verižice (Colliers)
od Din 20.— naprej Zlate vrateie verižice (Colliers) od Din 85.— naprej
„Spectrum" <1.*S.
tvornica ogledal In brušenega stekla
Ljubljana VII,
se nahaja od 1. novembra na Celovški cesti 81. Tel. 2343
Zagreb, Osijek. — Središniica: Zagreb.
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanie v med. — Fina — navadna ogledala.	82
Solidna postreZoa! — Zahtevajte ponudbo!
Ivnami in lira, St. lil ni Liiffino
Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvo« vrstne bronovine v akordnem skladu in v vseh velikostih Odlikujejo se po izs redno lepem, čistem in močno donečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpo» lagO.	49-2
Kovinoli arna - Zeiezolivarna
Vlivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa, bakra, foss forne in strojne kompozicije, rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lito ali po želji obdelane.
Odlitki za ležaje, vagonete, peči, šte* dilnike, spominske plošče, telovadno orodje, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajam= čeni kvaliteti.
Konkurenčne cene! — Hitra in točna _postrežba!__
PILARNA
turpijapna
Strokovno »delovanje in popravila vseh vrs pit (turpiia) b rsšpel po najnižjih cenah Zaloga vseh vr«
pil (turpija) in rašpel
FIOAR L LJubljana. Oosposvetska cesta Vošniakova nI. 6 v bližini restavracij' »Novi Svet«
HALO !
HALO!
HALO!
Igrale! na harmonike!
Dobra in svetovnoznana Lnbasova harmonika po rekla ni ni Ii cenah
B
si
•M
g
h
£ <
Ml
ms*
S 3
S
Sejem za nas ni zaslnžek temveč reklama. Od 30. maja do 9. jnnija nudimo naše harmonike po nasiednjih cenah:
Mod. .Princeza", 3 vrstna, 2 krat glašena Din 2050 sedaj 160© „ „Kraljica", 3 „ 3 „ „ „ 2300 , 180© „ „Sirena" 4 , 2 , „ , 2100 „ 19©© „ »Ljubica« 4 „ 3 _ „ „ 2600 „ 21©©
Izrabite priliko in kupite si sedaj tako poceni Lubasove harmonike. F. Lubas & sin, Celovec, S t. Veiterstrasse 36, Avstrija. — FR. LUBAS, Ljubljana. I>nnajska cesta štev. 36
Oslgfte si razsfaoo na Ueleseimii paoiljan ,E" Sten. 100
r§k!e in žaluzije z najnovejšo vezavo
furdfte lussn Bsrnak
iinlsa»foDa nI. !G
7652
Na drobno!	Brez konkurence!	Na debelo!
Oglejte si specijalne detajlne in engros trgovine
vrvsrskili lastnih izMoo
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave in dolge konoplje, garantirano, in sicer vrvi za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenz.ij Posebno močne oprti za transmisije (Miihlengurten), oprti navadne vseh širokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže in vrvice, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe vrvice za otroške postelje v vseb barvah, tržne torbice, vrvi za perilo, štrange, uzde, cungelue.povodce, tesarske, zidarske in trtne vrvice, trakove in vrvice za žaluzije. — Motvoz in dreta po tovarniških cenah Specijalno montiranje (šjiajsanje) vrvi za transmisije in dvigala s« izvrši solidno in točno.
PRVA KRANJSKA V R VARNA IN TRGOVINA S K0N0PNIN0
IVAN N. ADAMIČ, LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA št. 31 — TELEFON št 2441 Podružnice: rihor. Vetrinjska ulica št. 20 — Telefon št. 451 Celje. Kralja Petra cesta 33 — Kamnik. Sutna 4 Naročila in popravila se tofno in vestno izvršujejo.
^atore, vrtne soinčnike, poljske postel.e
naslonjače
izdeluje
-iih
MAKS0 SALGO, Osiiek m tfeojjrao. Kralja Petra 13
Cene malim oglasom t
Za oglase ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra^ je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke 2492, 3492
	£ " " * .1 • i : - • • ''•••»»•	ld<J	
cdCdcr hoče
se tnalih oglcr*er naj pri
da se ma posipe po posti naslov aht Cateo dru|c informacijo tičočo ^	sicer ne ko
ilo
v • X«
i namGah
ffi prejel odgovora t
Cene malim oglasom t
lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristoj- \ bine ie uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani, 11842.
£


Deklico
»taro 14—15 let sprejmem takoj v službo. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra« 20671
Natakarico
a kavcijo iščem, ki bi pozneje prevzel v najem. Ponudbe z navedbo službovanja na ogla>ni oddelek »Jutra« pod »Vestna 10«.
20653
Kuharico
»možno, z daljšim: spričevali takoj sprejme hotel »Triglav« v Sevnici. 20637
Elekfromonterje
.-prejme takoj llič & Tichy v Mariboru.	20573
Mizar, pomočnika
za boljša dela. e hrano in .stanovanjem v hiši ter plačo po dogovoru takoj sprejme Lovro Mačič, Prevalje.
Koroško.
20516
P«k. vajenca
zdravega in poštenega, v^o oskrbo, drugo po do govoru, sprejme takoj Josip Majerič, paliarna, Trbov je II/67.	20537
Strojepisko
mlajšo p »arniško moč z nekoliko prakse, veščo slov., hrvaščine in nemščine ter eloven-ke in nemške stenografije sprejmemo t 1. junijem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strojepiska«
206:30
Prodajalko
»ešane stroke. z daljšo prakso in dobrimi spriceva-ji iščem za podružnico. — Dopu-e na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Vestnost 445«.	20614
Iščemo mesarja
poštenega, izvežban; ga. bolje situiranega, ki bi prevzel v najem večje klavni-srlto podjetje na Gorenjskem ali isto odkupil. Sijajen zaslužek, podjetje v polnem obratu, stanovanje na razpolago. Ponudbe pod šifro »Karijera*. 20612
Dekle
*-7—24 let staro, preiprosto in pridno, sprejmem vsa hišna de:a. Plača po dogovoru. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 305;
Spreten I. tenorist
obrtnik, delavec etc., k: želi t-Iužbo v Laškem, se naj zglasi pri Pevskem društvu »Hum« v Laškem.
204«
Jamskega paznika
ki je absolviral rudarsko šolo in ima najmanj dveletno pazniško prak-o v premogovniku, sprejme-m o takoj. Reflektantje ne »mejo biti čez 30 let stari. Mesečni prejemki poleg prostega stanovanja., kurjave in razsvetljave 1400 Din. — Prošnje s spričevali o zahtevani spo.-obnosti je poslat.] na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jamski paznik«.	20476
Brivskega
pomočnika
dobrega. sprejme J. Hribar Medvode.	203-2
Stavbni tehnik
s prak o v železobetonu, se išče za konstrukcijsko pisano večjega podjetja v Ljubljani. — Ponudbe pod »Železobeton« na oglasni oddelek »Jutra« 20412
Dobre tesače
proti dobri plači išče za takoj J. Bohinc, Medvode.
20S22
Mizar, vajenca
išče mojster na dpžeii. — Pojasnila daje Kopriva v "ij-ubljani, Aleksandrova 14 20823
Potnik
dobro vpe'jan v Sloveniji, išče mesto za takoj. Ponudb« pod značko »Dobro vjieljan« na podružnico »Jutra« Celje.	20450
Potnice
sprejmem za dobro idoč predmet. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20809

Učenko
za modistarijo sprejmem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prednost že-lezničarska hčerka«. 20817
Posredovalnica Mrak, Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 8
oddala in preskrbuje službe kuharicam, natakaricam in •lužkinjam.	20818
Uradnika
perfektnega nem stenotipi-sta, hitrega račnnarja in
uradnico
istih zmožnosti sprejme tovarna na deželi. Ponu Ibe pod »I P. I.« na c glas. oddelek »Jutra«. 20593
Trg, pomočnika
mešane stroke, perfektnega maiiufakturista in raču-narja. z znanjem nemščine, zdravega. sprejme P. Koren, preje Sterk, Črnomelj 20582
Gaterist, kurjač in cirkularist
soliden in trezen dobi službo e 15. junijem. Ponudbe z zahtevo piače na ogl. oddelek »Jutra« pod »Samec«.	20387
Brivski pomočnik
perlrtkten v striženju bubi glavic, star nad 20 let dobi takoj mesto z visoko plačo pri Petru Ursulesku v Murski Soboti.	20686
Damsko frizerko
izvežbeno v vseh panogah išče ea^on G j ud Aleksander. Ljubljana, Koiurresni
*rg 6.	20578
•
Delavcev
približno 20 samcev takoj «prejme tovarna cementa t Mojstrani, Gorenjsko.
20574
Vrtnarja
sanesljivega samostojnega in samskega iščem Ponudbe s sprčevalj in z navedbo zahtevane plače na Kpndovo grajsko upravo na Bledu Hrana, stanovanje
Sobarico
z najboljšimi spričevali — iščem s l. julijem. Isto-tam za avgust gospod-ično-vzgojšteljico t znanjem per-fektne slovenščina in nemščine k dvema 3- in 5-Iet-riima dečkoma. Ponndbe s sliko je poslati na go^po Greto Loebl, Maribor, Melje.	20273
Šofer
trezen in zanesljiv dobi službo. Mehanik ima prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober šofer 1890«. 20261
Vajenca
prejmem za mizarsko obrt Na=lov v oglasnem oddelkn Jutra«.	i 0819
Brivskega vajenca
sprejme brivnica na Ket-te-Murnovi cesti i.	20789
Potnika
manufakturista za obsk privatnih strank za Celje in okolico sprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Stalno namešče-nje« na podružnico Jutra v Celju.
20697
Potnika
agilnega za Ljubljano in okolico. dobro vpeljanega v trafikah in špecerijskih trgovina.h želim. Ponudbe z navedl>o curicn'um v;tae (do-e-danjega službovanja) na oglasni oddelek pod »do-ber zaslužek«.	20745
Učenka
trg. z mešan, blagom želi premeniti učno mesto radi družinskih razmer. Ima se učiti še 1 leto. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dostojna 72«.	30672
Deklica
druge meščanske šole, t zavodu, bn-z staršev (vojna sirota) želi mesto učenke ene ali druge obrti, z v.-o oskrbo, v mestu ali na deželi. Odda se jo tudi kot za svojo v dobro hišo — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vojna sirota«.	20517
Natakarica
BSA motor
Opremo I 1000 Din dobi	Parcelo
mlada in pošti na želi s^ufbe. |s prikolico. 330 ccm. speci-! za fpeceri)»ko trgovino. ! kdor posodi 5000 I>in. Pis- ' 530 m* prodam. Rožna d<v Nastopi lahko takoj. Na-lov I j»l supra šport, naprodaj v stelaže itd., skoraj novo, mene ponudbe pod značko lina VUI/22.	20807
v oglasnem oddelku Jutra. , garaži Štele, Kapiteljska 3. j po zmerni ceni prodam. »Srečka 22« na oglasni od-30735	20765 Ponudbe na oglas, oddelek
»Jutra« pod »Špecerija«.
20591
Prodajalka
izučena v železnini, špece-riji m manulakturi, želi premeniti službo na deželo ali v mesto. Naslov v ogl. odd. »Jutra-.	20485
<n f d
Plačilno natakarico
provizijsko — s primerno kavc-ijo sprejmem v dobro vpeljano gostilno na prometni točki Ljubljane. — Upoštevam samo strokovno naobražene. agilne moči. — Pismene ponudbe na oglas, oddeleft »Jutra« pod š:fro »Takoj 15.000«.	20793
Delavec
ki zna izdelovati gamaše iz blaga, dobi takoj siužbe Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Delavec«.
20762
Spretno šiviljo
za pletenine sprejmem za stalno na dom. — Istot-am sprejmem tudi vajenko. — Rožna dolina, cesta 5/19.
20758
Slikarja - zastopnika
za šablone sprejme za Jugoslavijo W a 1 t e r. Wien Vin., Blindengae,-e Nr. 53.
20847
2000 Din mes. plače
dobi boljši delavec, ki posodi podjetju 30.000 Din proti 5 % obrestim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izguba izključena«.	20610
Velik zaslužek
do 200 Din dnevno .-/pretili m podeželskim prodajalcem koji bi prodajali preizkušena sredstva za pokon-čavanje mrčes. Pojasnila: V. Kovač, Ljubljana, Ključavničarska 2.	20820
Pri odvetniku
ali notarju
išče nameščenja abiturijent-ka srednje šole z znanjem modernih jezikov. Ponudbe pod »Juristinja« na oglasni oddelek »Jutra«. 20299
Prodajalka
mlajša moč. izurjena v mešani in galanterijski trgovini. že'i službe, event. tudi na deželi. Vloži lahko tudi fcavciio. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
20799
Kontorlstinja
vešča slovenskega in nemškega jež ka v govoni in pisavi, ki je bila zaposle-na v večjem tovarn škem podjetju, a je morala zaradi liolezni staršev izstopiti, želi primerne zaposlitve. Gre tudi za blagajničarko. Cenjene dopise pod »Marljiva 27« na ogl. oddelek Jutra.
20731
Športni čoln
na Ljubljani,;: prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20528
Puhasto perje
razpošiljam po povzetju najmanj i sg po Din 38 kg Izkoristite priiiko dokler traja caloga L Brozovič Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica perja.	189
m pranje v hiši.
Iščem kuharico
voditeljico 7. 30. junijem za pet oseb. kateri je dodeljena postrežnica. kuha se navadna hrana Mesečna plača Din 400.— in vse presto Na-lov: »Frakna«.
200871 Šmartno pri Litiji. 20443
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Zanesljiv šofer
dober vozač k osebnemu avtomobilu dobi mesta. Ponudbe je predložiti s spričevali prejšnjih služb kai or tudi osebno se je predstaviti pri Feliksu Urbancu v Ljubljani.	20644
Čevljarskega
pomočnika
za luksuzna dela sprejmem takoj. Ivan Brejc, Tržič, št. 163.	20624
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca sprejmem za poslovodjo Plača Din 500.— mesečno in vsa oskrba. Filipič Anton, brivec, Črna pri Prevaljah.
20685
Cementni opekarji!
Potrebujem takoj tri cementne opeiarje za žgano opeko. Hrana, plača dobra. Goreaici prednost. 20682
Dobrega
pristriževalca
bnbi-glavic sprejmem takoj. Plača po dogovora. Oton Heimgartner, Slov. Bistrica.
20691
Žagovodja
zmožen tudi vseh lesnih in gozdnih manipulacij, kakor tudi knjigovodstva in korespondence ter perfekten v
slovenskem, nemškem
Zaslužek
v gotovini in eksistenco pri lahkem delu Vam nudimo. Predmeti so za rodbine in go-podinjstvo — »Delmoud«, Miklošičeva c. št. 14.	20801
Pletilja
sprejme delo na dom. Vsakovrstne nogavice, telovnike. Nasl-ov v ogl. oddelku Jutra.	20724
Potrebujem delavko
ki dobro plete ženske nogavice. Na teden Din 80 ter vsa oskrba. Janko Krapec, Zagreb, Pejačevičev *■■? br. 12.	30747
ihŽfafcdbfc«
Pozor, čevljarji
Za-ebni tečaj za gg. čevljarje se vrši v mrsecu juliju in avgustu. Poučevalo se bo prikrojevanje vzorcev in izdelovanje gornjih delov, praktično lepljenje čevljev, galoš ter gumij. izdelkov itd po novi metodi Ehkam in Ago. Pojasnila daje Josip Steinman, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41.
Perfektno kuharico
za vsa samoste na gospodinjska dela, za takojšen nastop išče štiričlanska družina. Zdrava dekleta, ne nad 35 let stara, ki imajo veselje do stalne službe, naj se predstavijo na poštnem uradu v St. Vidu nad Ljubljano 20813
Pošten In zanesljiv
Radi pre«seiitve v Ljubljano iščem primerne službe. — Zm-ožem sem vseh strok trgovine, kakor tudi pisarniških in skladiščnih del. Dobro vpeljan pri trgovcih in gostilničarjih v Sloveniji. Razpolagam z dobrimi referencami. Pomtr'be na og'as oddelek »Jutra« pni »Zanesljiv 33«.	20787
Trgovski pomočnik
dober prodajalec želi premeniti dosedanje mesto — najra e v manufakturno trgovino Isti je tudi dober in siguren šofer ter bi ev. opravljal tndi vsa tozadevna dela. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 20804
Uto za kure
popolnoma novo poceni prodam Cesta v Rcžno dolino 24.	20587
Albansko orožje
krasno, starinsko, fino ročno delo si lahko ogledate na Velesejmu. pavil on H 509 — katero se po ugodni ceni proda.	20781
Vozovi, dira, truge
komati, pre.na oprema, sedla, vozna plahta in zaprav-Ijivč-ck naprodaj na Dolenjski cesti 72. 20771
Otroški voziček
dobro ohranjen prouam Naslov t oglasnem oddelku Jutra.	20677
Športni voziček
ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
20706
HarIey-Davidson
35*1 cm, -kompletno opremljen, v izbornem stanju, ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra
20736
Avtomobile;
3—4itonski tov. avto nem-Ske znamke, prvovrsten;
»BENZ«, šesteedežen, odprt;
»FIAT« šesteedežen;
»SAURER«, lfetonska ehas-sis s ekoro novo pnevmatiko ugodno proda
tv Lampret A drug. d z o z. Ljubljana. Dunajska cesta 22.	20426
Kredenco
delek »Juira«
20759
Limuzino
6 sedežno, znamkt Itala zamenjam za odprti 6 sedežni avto
Autobus Torino Fiat
za 30 oseb. generalno popravljen, na novo pr-ple-skan in tapeciran radi opustitve vožnje prodam.
Poltovorni avto
znamke Lavrin & Klement v porabnem stanju prodam po zelo ugodni ceni ali zamenjam za drugo blago. —
Tovorni avto
3 tonski, znamke Frosv Biissing, generalno popravljen prodam po zelo ugodni ceni ali zamenjam za osebnega. Naslov v ogl. oddelkn Jutra.	205S1
Družabnika (co)
tib'ga. za podjetje v Ljubljani, s -kapitalom 15.000 mizo in stole z usnjem pre- do 30.000 Din sprejmem — vleč-ne in črno emajlirane Ponudbe tva oglas, oddelek prodam. Cena 3.50O D n Nai »Jut«-T šifro »Ugodna ogled v Cigierjevi ul. R'!. \ prilika 53«. 2075;? Moste.	20746____
Reform podjetje
za veliko izdelavo socijalnega olja. moke. ustanavljanje vegetarijanskih restavracij .. prodajalnami želi družabnika z gotovino. Ponudbe na uredništvo »Domačije« v Mariboru. 20694
Rdeča brošura
originaini tisk. takoj naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ženinom in nevestam«.
20754
Knjige
stare prodam: Življenje svetnikov, vezane iz leta 1828, cena 700 Din. Poizvt se pri A. Turk. knjigoveznica, Dunajska cesta 3.
20680
3 lepe parcele
pri »T;čku na g.ičiku« — Strma pot št. 8, naprodaj.
20755
Pletilnica
isborno vf»eljaua, v zelo velikem in prometnem kraju rad-i bolezni naprodaj.
20770
	
MSSL	
Izurjena pletilja
išče službo. Ponudbe pod »Dobra pletilja« na oglasni oddelek »Jutra«. 20768
Izurjena pletilja
mirna, |vri<lria in poštena, išče stalne službe. Nastopi lahko takoj. Na.-lov v ogl. oddelku »Jutra«. 20760
Strojnik
zmožen vseh parnih naiprav Dienetmotorjev, elektrike, vodovoda, instalacij, montaže in ra-zličnih strojev, z večletno prasso pri večjih podjetjih in elekt-rocentra.1: išče službo. Murota. Ljubljana, Sv. Petra cesta 78.
20757
Več štedilnikov
novih, med temi eden sa hotel ali večjo restavracijo, stroje za rezance ter več drugih stvari prodam. Bohoričeva ul. 1, Ant- Kette.
20720
Fotoaparat
(Stativkamera) kvadratičen 10 : 15 z dvoobjektivom (Doppelobjektivl, 3 kasetami, stativom. rolo-zaklopni-co ter torbico, skoraj nov, prodam za 1601 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
20714
Moško kolo
malo rabljeno naprodaj. — Na«-!ov v ogla-neim oddelku »Jutra«.	20821
Moško kolo
»Aiglon«. prav uobro ohranjeno poceni Diodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	20632
Hlode
hrastove, od 20 cm naprej, kupi v.sako množino parna žaga V Scagnetti. Ljublja na — za gorenjskim kolo dvorom	9101
Hrastove podnice
43 in 53 mm Nef.amane hrastove, brstove, jesenove in lipove plohe kupuie kompletne vagone ter plača takoj pr: duplikatu nad-ilnevne cene. Ponudbe pod: Officine Meccaniche«. hote' Slon, Ljubljana.	20709

t**
Damsko kolo
novo, poceni prodam Na-oglasnem oddelku 20031
slov Jutra.
Obe letošnji košnji
(nad % orala) prodam ali oddam za več let v zakup Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20536
Rabljene peči
in štedilnike prodam. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra.	20743
r/ rt
Radio
štiricevni, z zvočnikom za 1000 Din proda Hešik, Ljubljana VII. Medvedova.
20763
Pozor, kupci
novih kole« Ako .-e jih javi 10 kupcev, preskrbim ko lo vsake znamke za 250 Din popusta. Ponndbe na oglas ni oddelek Jutra pod šifro »Kolo«.	30692
Kočijo
I«po. x 8 kolesi (4 gumi) prodam ali zamen "am stare vozove po dogovoru Ivan Lah, kovač, Lesce.
20660
Srebrne krone
kupuje F. Čuden, Prešernova nlica.	113
Prva oblast. Koncesijonlrana
šoferska šola
Camernik Ljubljana (Jugo avto) Dunajska cesta 36 lelefoo 2236 Strokovnjašk teoretični pouk in praktične »ofnjs na različnih mo demib »vtomobilih. s pri četkem vsakega prvega
254
Mlad vijolinist
Pisarniška moč
j s srednješolsko maturo in 137 i znanjem več modernih jezikov. želi nameščenja. — Ponudbe na tglas oddelek »Jutra« pod »Vestna 30«.
20300
49.
Na srečo je bila velika kad do roba polna vode. Janez je pahnil siromaka vanjo — ššš! je zasičalo — še malee se je pokadilo — in ogenj je bil počasen. Gospod Kozamurnik se je globoko oddahnil.
italijanskem jeziku. Nastop z 20. junijem. Ponudbe pod »žagovod.ia« na oglasni oddelek »Jutra«.	20690
m i išče pianista ali pianistko
Vajenko
sprejmem v večjo trgovino z meš. blagom na deželi. Vsa oskrba v hiši — Pogoji: poštenih staršev, dobra računarica in veselje do rgovine. Lastnoročno pisano pismo s prepirom zadnjega spričevala je poslati na t,giaMM oildelek Jutra pod »vajenka«. Prednost imajo one z dežele. 20705
za skupno vežbanje. Ponudbe na oglasni oddelek
Mesto pri čevljarju
iščem, kjer bi op avijala poleg čevljarskih tudi go-Mpodinjska dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20572
Trg. sotrudnik
mešane stroke, mlajši, vo jaščine pro.-t. išče službo v mestu ali na deželi. — »Jutra« pod "šifro »Glasba« (Naslov v oglasnem oddelku 20675 »Jutra«.	20354
50.
Ko mu je strah odiegel, je odkrevtjal domov. Toda >Iinka je šepnila gospe Kozamnr-nici: »Pametna misel me je obšla, kako lahko popravimo avtomobil. Blazine so vendar polne gumbov. Kaj če bi jih prisili š« m luknje?«
Natakarico
pridno, pošteno, prijazno, lahko tndi z dežele, z dobrim; spričevali sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra.	20710
Damsko krojačico
ki je izvežbana za boljše obleke, jiosebno za svilene in za plašče ter kostime, sprejmem takoj. Na lov v oglasnem oddelku Jutra
30702
Vajenca
za mizarski obrt apre:me takoj Viktor Puc, mizarstvo, Mojstrana. 30732
Pisalni stroj
Remington poceni proda tiskarna »Koioktor«, Stražnice.
Otroke v skupinah
in posamezno bi poučevala gorpa nemščino v Ljubljani in Kranju. Pouk na vrtu In »prehodih. Cena zmerna. Cenj. prijave pod šifro »Prijetno učenje« na og'as. oddelek »Jutra«. 20814
Angleški, francoski in italijanski
poučujem v nemščini in slovenščini. Metoda ni šo-larska. temveč individualna ter temeljita. Za najhitrejši uspeh jamčim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
20791
Zasebno krojno uči-Hšče v Ljubljani
Stari trg 19 -poroča, da otvori 10. junija v tej sezoni zadnji tečaj r>rk"Oj^-vanja. šivan .ia da m«kih oblek in perila. Izrabite redko priliko, kpir je honorar znižan. — Izdelava krojev.
20798
Služkinja
snažna, ljubiteljica	otrok
želi službe. Naslov	v ogl.
odd. Jutra	20645
Nemščino
angleščino, francoščino, ita-li:anščino in klavir poučuje dipl. učiteljica v Kolodvorski nliei 9t. 11 — pritličje.
20779
Klavir poučuje
učiteljica — tndi zač-ffnike Dopise na offTasni oddelek »Jutra« sod »Natančno«.
20774
Stara gospodinja
izvežbana kuharica želi mf-sta v kakšno drž. šolo ali tudi samostojna v gostilno Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	30684
Trgovski sotrudnik
želi premeniti služlio v trgovini ali kaj sličnega. Gre tudi na deželo. Izvrsten prodajalec manufakture. zmožen v špecerijski stroki. Začetna plača malenkostna. Na željo tudi reference in prepis spričeval. Cenj. do$>i-pod šifro »zanesljiv pomočnik«.	30701
Vdova
srednjih let z 1 leto starim otrokom, varčna gospodinja, zna todi šivati, želi službe gospodinje t solidnemu gospodu, k nižjemu uradniku ali obrtnikn. k vdoven ali ločencu. Dopise na oglasni odrb-lek Jutra pod »dobra in varčna«.
20719
Mesto tehničnega risarja
ali kako drugo začasno primerno mesto želi ahsolvent univerze. Cenjene ponndbe pod »Absolvent« na ogl. otMetei Jutra,	30740
Moto-karoserije
zdeluje solidno in po celo zmerni ceni Ferdo Lažni k -trojno kolarstvo. Sadeče 66»>
Kdor prodaja alt kopal«
A UTO
naj «c obrne na naslov Karol Camernik Ljubljana Dunajska cesta 36 (Jugo Auto telefon 2236) m vpo šlje popis voza kakršneg* želi orodati ali kupiti Pr: tem posredovanju se naj bolj varujejo interesi oro lajalea io kuoca.	23
Vsakovrstno zlato
kupajt po oajvi&jib cenah
Černe — iuvelir
Ljubljana. Woltova nlica 3
Švicarske ure
najboljše kupite samo pri »Otplati«, Beoirrad, Kralja Petra 64. mezanin. Zahtevajte brezplačen cenik za ure na odplačilo in za gotovino.	30553
Opel-avto
štirisedežen, 13.000 km vo-že.n, taksa plačana, na-pro daj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »32«.	20601
Motor
Indian Skaut, najnovejši model, posebno dober in brezhiben stroj, z vso brezhibno opremo prodam za 13.000 Din. Na ogled pri mehaniku I. Per lanu Celju.	20575
Opel 4/16 HP
sftoro nov, dvosedežen. ki porabi .V4 1 benema. zelo ugodno prodam. Nadov v oglasnem oddelkn »Ju«ra«.
20511
Zaprt avto
štirieedežen, še malo rabljen. v brezhibnem stanju kupim. — Ponndbe 1 navedbo cene. znamke in prevoženih km na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gotov denar«.	20312
Jedilnica
elegantna ter garnitura la damski salon poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20616
Lepe spalnice
po 2700 in kuhinje po 1250 Din, priznano solidne izdelave prodaja Vidmar, Zg. Šiška 2.	30554
Prodaja košnje
1. Knez iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo, dne 2. junija t. 1. svojo travo za obe letošnji košnji Pro daja se prične ob 2 uri popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški.
13706
Stanovanjsko hišo
lepo. s 6 sobami in 2 kuhinjama, elektrika. cirka 2000 m5 vrta. mirna in lepa lega v Zg. Si3ki, prodam iz proste roke.	20673
Novo hišo
še ne čisto dograjeno — radi smrti takoj |irc lam. Vrhovce št. 9, nad Vir--;,!
20621
Hišo
s trgovskim ali gostilniškim lokalom in net.aj vrta vzamem v najem Izključena tudi ni sama hi?a. — Na-lov na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša-«.
20619
Manjše posestvo
z zidano hišo in gospodarskim poslopjem, novo, še ne izdelano, v bližini Pra-ger.-kega proda Anton Ga-brijan, %>. Gorica, pešta Pragersko	30567
Domačijo
obstoječo iz 2 zidanih in z opeko kritih hiš, hleva, svinjaka, vodnjaka in pritiklin, ob hišah je 50.000 m» vrta s prvovrstno zeml o, prodam za 150.000 Din Posestvo se nahaja v Banja-laki, ob žel. postaji Prva hiša ima 3 sobe. kuhinjo in
V najem
odda posestvo 10 oralov v
zelo lepem kraju in trgovino na prometnem prostoru: R,*alilet.na pisarna Arzen-š4k, Celje, K-ralja Petra c. št. 22. 20666
Prenosljive hiše
za počitnice In s-talno biva-nje Samo resnim reilf^taii-tom daje poja-n;ia Kredit na stavbna zadruga »Moj-mir«. Maribor. (Znamke priložiti.)	20695
20 oralov posestva
z vsem inventarjem in deželnimi pridelki prodam za 130.000 Din. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	20703
Vila na Bledu
krasna, z velikim vrtom in fiohistvom za 230.000 Din, dalje več hiš in posestev
v Ljubljani in na deželi ie naprodaj pri Realitet,ni pisarni Društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Sa-lendrova 6. Naprodaj tudi več lepih stavbnih parcel.
2<W02
Lep vinograd
yt ure od Maribora, 4 orali, krasna solnčna lega. 3 14 travnika s sado-nosnikom, lepa gospo k a hiša (7 sob), z vitiiko stiskalnico in veliko kleijo z večjo vinsko posodo ter vsem inventarjem prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20569
Vinograd, posestvo
lepo, z viničarijo, cadonos-nikom in gozdom, v bližini Maribora, oddaljeno jc podkletena, visokopritlič- 25 minut od kolodvora.
Lisičje, polhove kože
,a vseli drugih divjih t vali knpnje stalno skozi celo leto D Zdravit, irg u-nja. Ljubljana Florjan -k» Ulica 9	188o-a
Arnlka cvetje
podleskovo seme in vsa druga zdravilna zelišča kupujem po najvišjih cenah. — Zahtevajte brezplačni cenik Ed. Pišler, Vrhnika. 2054i
Vinske sodčke
50—10O litrov kupi Sterk. hotel »Bellevue«. 20513
Stružnico za železo
(egalisier Drehbank) rabljeno kupim, stružna do žina 1000—1500 m/m. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stružnica«.	20089
Kopalno banjo
veliko in dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo cene. dolgosti in vr.-te na podružnico »Jutra« v Celin POd »St. 17«.	20687
na; druga e-nona-istropno poslopje, ki se da urediti za obrt Obe hiši ?te moderno zidani. Potreben ka pital 100.000 Din. ostalo državna hipoteka. Ogled in ponudbe do 15 jnnija t. 1. iia naslov: Nanut, Banja luka. Alfonzova ulica 2 — Bosna.	20555
Lepo posestvo
pri Bosanskem Brodu. 42 hektarjev veliko, rodovi, na zem'ja — večinoma !>olje. 2000 sliv, dobre stavbe, poceni proda, ker ne more sam obdelovati velet.rgovec Vlado Milanovič, Banja-iuka 20551
Lepega posestva
35 johov takoj naprodaj z vsem inventarjem. Posestvo je v eni parceli, njive posejane. lep sadni vrt. Cena po dogovoru. Posestvo leži v Lokavcu. železn. postaja Rimske Toplice. Pojasnila daje Jožef Florjane, Ljubljana, Mišičeva cesta 23'IT1 20510
Krasno posestvo
malo. z velikim, sadnim vrtom. 3 sobe in shramba ter zidanim-i svinjaki in (kletjo, v bližini Vrhnike. 15 minut od Železnike postaje. po ugodni ceni na prodaj. Naslov ogi. oddelku »Jutra«.	20313
arondirano — pribl žno 17 oralov, jako primerno za letoviščarje, prodam za 190.000. Na-io^ v oglasnem oddelku »Jutra«. 20274
Posestvo
prodam v gorenjski vasi Rateče Hiša s trgovino, gospodarsko poslopje. 1 travnik. 4 njive, 3 gozdi, pripravno za gostilno, de-,-et minut od postaje, primerno za vsako trgovino: event. prodam samo hišo z gospodarskim poslopjem — Poizve se pri lastniku Jrw žefu Jte-ih. Medvode. 20:197
Posestvo
deset minut od mesta Šoštanja. zelo rodovitna zemlja z dvema hišama in njivami, lepim sadnim drevjem. velikim vrtom, gozdom, zasajeno tudi s hmeljem. napravi se lahfto tudi vinograd, prodam. Načlov in pojasnila daje ogla-ni oddelek Jutra.	20386
iManjšo hišo
kupim v bližini Ljubljane,. Ponudbe na ogla.-ni oddelek Jutra pod »Resen kunec«.
20726
Železen štedilnik
(Tis'hherd) dobro ohranjen 'kupim. Poljanska cesta 12'1 20796
Pohištvo
Vet Hrastovih in mehkih spalnic ter kuhinjskih oprav proda Josip Kurnik. Zgor nja Šiška.	12167
Več spalnic
iz hrastovega, jesenovega in mehkega lesa ter več kuhinjskih oprav, solidno izdelanih, proda — Augn t Cerne, Zg. Šiška 122. 20446
Avtomobila
nat. lyp* 501 m 509. v najboljšem stanja po agod-nj ceni ptoda »Alko« Ljub Ijana, Kolizej	13214
Lancla-Lambda
4 (5) »edeien, v najboljšem stanju, zaradi od potovanja takoj na prodaj Povprašati m si ga ozledati pri »EXPRESS« Vegova 8 LjmMjan*.	30797
Lesena galerija
5.10 x 2.80, s stopnjiščem v trgovski lokal, nekaj steklenih sten in pisarniške oprem« radi preselitve naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jotra«. 20427
Garnituro stolov in miz za gostiln, vrt
dobro ohranjeno k n p i m. Ponndbe na osr'as. oddelek »Jutra« pod »Ugodno«.
30792
Baročno spalnico
elegantno, prodam Naslov v ogla«, oddelkn »Jutra«.
30780
Napravo za autoge-nično varjenje
rabljeno, toda dobro ohranjeno kupim.	205&4-a
Železen štedilnik
že rabljen kupim. Šimenc. Ižanska c. 9.	20737
Suhe gobe, arniko
cvetje, podleskovo seme. jelenov jezik in druga zdravilna zelišča kupuje po naj-všjh cenah V. H Rohr-mann. Ljubljana, Sv. Petra nasip 27.	20735
Manjša
tekstilna tovarna
v Sloveniji po ugodni ceni naprodaj Elektrika in vodna moč na razpolago Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Predilni ca«.	13068
Hiša z vrtom
naprodaj blizu Ljubljane: 4 sobe, knhinja jedilna shramba, vodovod in električna razsvetljava, poleg je velika delavnica, pripravna za vsako obrt — Naproda tudi otroški in močan mlekarski voziček Naslov ogl. odd. »Jutra«. 30471
Več stavbnih parcel
od 450—820 m« velikih, predmestju Ljubljane prav ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
20405
Pohištvo
Zaradi razpustitve stanovanja naprodaj več omar za obleke in drugo pohištvo v nedeljo popoldan od 3 do 7. ure. Rožna dolina, cesta VIH — M. (flMKfcč. 3B78A
Zastopstvo
prevzamem Kavcija od 40 do 50.000 Din. Pomudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »40/50«.	20811
Družabnika
s primern m kapitalom, za osebno sodelovanje pri vodstvu dobro vpeljane gostilne in ureditev malega hotela, na zelo prometni točki. sprejmem. Nestrokovnjaki izključeni. Ponudbe pod šifro »Zlata jama, na ogl. oddelek »Jutra«. 2U794
Za zastopnika
« (talno plačo in provizijo
sprejmem agilno, znača;no in trezno osebo » kavči io 30.000 Din. Ponudbe s podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod mačku »30.000 kavcije«.	»***)
2 stavbeni parceli
Wl—700 m2 prodam. Iz-i ve se lludnik 70 pri Ljub-' Ijani.	20728
Pekarna
V večjem industrijske™ kraju v Sloveniji z vso opremo je ugodno naprodaj. Zraven spada vrt in nekaj zemljišča. Gena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	30733
Hišo z vrtom
pripravno za obrt prodam v Sp. Šiški. Naslov peve ogl. oddelek Jutra.	20746
Prodajni lokal
s skladiščem, samo na prometnem kraju, iščem za takoj. Ponudi*; na ogl. od-delefe »Jutra« pod »Nuno 33«.	20487
Kovaško delavnico
z orodjem vzamem v najem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kovačnica«.
20428
Hišo s posestvom
3 orale, prodam ali dam za več let v najem v lepem prometnem kraju. Pripravno za vsako obrt, industrijo. gostilno, trgovino ali lesno trgovino. Pavel Gradišnik, Selnica ob Dravi.
20361
Redka prilika za nakup krasnega posestva
v Sloveniji, obstoječega tz velike enonadstrnipne stanovanjske hiše. velikega kra -nega gospodarskega poslopja. svin«kih hlevov, hiše za služinčad. sušilnice za
hmelj, vse zidano, vodovod i —. .	. .
in električna ra&vetljava v Tri trgOVS&e lokale
in ^ stanovanje
v novi hiši v mee*u o<i<šani f 1. novembrom. Informacija daje in<r. Tornago. Poljanska ceFta 12. 20795
Obrtni lokal
oddam v na em za R 1<*. po ugodni ceni. v sredini mesta. Naslov v oglar.- m Oudelku »Jutra«. 30388
Lokale
trgovsko pisarniške oddam na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje pisarna dr. Fr. Frlana odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4.
20186
travnikov. sadonosn kov. njiv. hmeljs-kih nasadov m lepega gozda ki ob-ega ca. 50 oralov VPe je tik glavne ceste oh živi vodi. pet minnt od železniško postaje in le nekaj minut od cerkve jn šole v telo prometnem kraju — ee radi družinskih razmer takoj proda za poseetvn primemo 30391
Lokal
iffem za prodajo breza!*o-holnih pijač v meftu ali izven — najraje na Gorenjskem. Naslov v oa-la*. odde&e »Jut.a«. 30813

Srčnemu oslabi j en j ii lil kratkemu dihanju
je čerto rzroik m ne t, katera je obkolila erce in njegovo mišičevje. Ta ma-1 j« vzrok, da <-itu ni dana možnoH vršiti tvoje funkcije. Po redni uporabi
,PLAMXKA' zdravilnega čaja
postane kri lahko teko5a, s-rce « razbremeni in ojači, kar povzroča zopetno normalno dihanje.
Zahtevajte v lekarnah samo pravi „Pl AS IS H A" zdravilni čaj. ki ee ne
prodaja odprto, temveč samo t plombiranih paketih po Din 20.— z naiisom proizvajalca:
Lekarna MR. L. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg.
Depot za Avstrijo: Heiligen Geist Apotheke, Wien I., Operngasse 16.
Slikarsko delavnico
dam v najem ali j* prodam. Dopise na Herič Marija, Zavodna 76 pri Olju.
20698
Gostiln, koncesijo
oddam, event. prevzamem dobro idočo jroetilno aii vino toč na račun. Naslov pod »Pošten 452« na o?la.?. oddeleik »Jutra<. 20788
Gostilno
* irospodar. prostori vzamem v najem, event. kupim. Ponudbe na o^la-sni oddelek >Jutra< pod »Gostilna«.
V oskrbo
želi zakonski par brez otrok 6 premoženjem do 8000 Din gospoda ali «ro-s<po premoženjem, gostilno ali večjo hišo v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra poti »Hitro«.	20615
Stanovanje
do smrti nudim rpokojen-cem proti intabulaeiji kapitala. 2 sobi. kuhinja. Kadeče, Plazor 165. 2069'
Dva gospoda
šifro {sprejmem na dobro domačo 207j2 hrano. Sv. Petra nasip 39.
2073S
Hišni posestniki!
Stanovanja, ki jih oddajate bodisi za maj ali poznejši termin, prijavite za oddajo tvrdki »Posest«. Miklošičema cesta 4. — Prijava in
Zračno sobo
z 2 posteljama, posebnim vhodom in elektriko oddam takoj 2 gospodoma
posredovanje za oddajalca I bližini bolnice in glavnega popolnoma brezplačno1 kolodvora. Naslov v oglas
78
Poletno stanovanje
S sob in kuhinje, kompletno opremljeno oddam v najem blizu Ljubljane. Naslov pove oglasni oddelek »Jnt.ra«.	20662
oddelku »Jutra«
20664
1 ali 2 prazni sobi
! veliki in svetli, v sredini ' mesta iščem za takoj ali avgust. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20603
Solnčno stanovanje
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v sredini me^ta, obstoji če pečeni oddam e 15. juni-iz 2 sob, kuhinje in priti-, jem v vili, 5 minut od k:in, po mogočnosti tudi i centra. Naslov v oglasnem
Opremljeno sobo
i uporabo kuhinje oddam zakonskemu paru. Jeial:ova I ul. 13-1. nad.	20722
Opremljeno sobo
lepo, s separi-ranim vhodom in električno razsvetljavo oddam stalnemu gospodu ali gospodični. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	20718
Sobo
solnčno. 6 separiranim vho dom in elekrično razsvetljavo oddam tako; tudi zakonskemu paru; event. hrano ali brez. Rožna dolina, Cesta X-27.
Vdova
kavarnarica in gostilničar-ka v Ljubljani s« želi seznaniti d starejšim, od 46 do 60 let starim gospodom drž. uslužbencem ali i nekaj premoženja, radi tenitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »65 let«.	20406
Krasno letovišče!
Za 20. junij najeto letovišče T enem najlepših krajev severnega Jadrana (2 sobi po 2 postelji s celodnevno prvovrstno prehrano in oskrbo, dnevno i« 80 Din za očebo), radi nepredvidenih ovir v načrtu letovanja, lahko toplo priporočam eolidni slov. rodbini (en.i ali dvema). — Ponudbe pod značko »Ugodna prilika« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 20852
Gostilničar
in trgovec I
star 35 let, želi takoj po-1
Sostanovalca
sprejmem takoj. Naslov ogla-nem oddelku Jutra.
20719
Letovišče
V bližini Bleda oddam ta-a dn i --u -j-, . - i k<>j 3—4 lope sobe s kuhi-207?0	F°T)dlfno d0 let njo po dogovorjeni ceni.
ki bi imela veselje do obr- Ponudbe lia ogl odd. », ti. Resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »120«.	20761
»Ju
tra« pod »Lep senčnat vrt«.
20440
1—2 gospodični
sprejmem čez poletje ali stalno v lepo, eolnčno sobo z ali brez hrane. Naslov oglaisnem oddelku Jutra.
20739
Industrijalec
in posestnik z večjim premoženjem, 15 let star, sam in neodvisen želi znanja žensko primerne starosti in premoženja v svrho ženitve. Ponudbe pod »Industrijalec« iia podružnico Jutra v Mariboru.	20668
Ženitev
z dobro in stalno
Sobo
malo, s kuhinjo oddam za-1 Gospod koncu brez otrok ali samici, službo, enkrat dober dedič, Naslov v oglasnem oddelku soliden, varčen in pošten, Jutra.	20744 | ljubitelj narave želi v svrho
ženitve gospodično ali vdovo s kakim premoženjem. | staro od 20—27 let, zdravo in veselo, ki bi bila v-e i svoje ■ življenje zvesta družica Resne ponudbe s sliko in polnim naslovom pridejo v poštev. Cenjene dopise na oglasni oddelek Jutra | pod šifro: Rdeča vrtnica!
20674
. 2 sobi
prazni ali oipreml jeni, z uporabo kopalnice, blizu pošte, pritličju, pripravni tudi pisarno takoj oddam.. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	20712
Sobo
oddam 1 ali 2 gospodoma v | centru z elektriko in zajtrkom po 250.— Din. Naslov | oglasnem oddelku Jutra.
20707

4JJJLJJ
Sobo
opremljeno z eno ali dvema posteljama in elektriko. I sipna ulica, solnčno lego. blizu trga na Dolenjskem oddam za čas letne sezone. Naslov v ogl oddelku Jutra.	20706
Kupim pianino
ali kratek klavir Koren, Pobrežje pri Mariboru. Na-20463
Sobo
dvema posteljama, lepo. oddam zaikoueema brez otrok blizu sodišča z vso oskrbo in hrano Istotam sprejmem na hrano boljše gospode ter boljšo gospo ali gospodično kot sosta- j novalko. Oddam tudi kabinet e hrano gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	20716
Klavirji in pianini
novodošii po brezkonku-renčnih cenah. Poleg tega I Ehrbar, FSivster in Stingl j orig. na zalogi v 1. Mariboru, klavirsiki salon F. Haurle, Gosposka ulica 56/1 20460
kopalnice, išče miren zakonski pa-r brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za 1. julij«.
20640
oddelku »Jutra«.
20594
Stanovanje
S sob, svetlo in zračno, v stari hiši v sredini me-eta iščem za takoj ali av-jruj-t. Eve-nt. plačam tudi za 1 leto naprej Naslcv t oglasnem oddelku Jutra 20602
Stanovanje
S 6ob. kuhinje in pritiklin oddam za avgust termin na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje advokat dr. Frlan, Ljubljana. M;kloši-itrea cesta 4/1.	20:384
Stanovanje
*obe in kuhinje iščem v s-redini ali na periferiji me-fta. Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >Dve osebi«.	20421
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin iščem v mestu ali okolici Ljubljane za talkoj. — Po niidbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Vpokojenec 20750
Stanovanje
1—2 sob, kuhinje ln pritiklin iščem za takoj v mestu ali okolici Celja. Žalca ali Petrovč. — Ponudbe na ou-las. oddelek »Jutra« pod »Vpokojenec«.	20751
Stanovanje
pobe in kuhinje takoj oddam. NaMov v oglasnem
Opremljeno sobo
snažno, v bližini kavarne »ropa ali Sp. Šiški iščem Pismene ponudbe na o:
odd »Jutra« 1929 5«.
pod 1.
1
junij 20372
Solnčno sobo
na Mirju s krasnim razgledom. separirano, s predsobo, prazno ali opremlj. oddam Vprašanja na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani pod naslovom »Solnčna soba 5«.	20366
Sobo na Mirju
z lepim razgledom, separirano, opremljeno oddam solidnemu gospodu. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soba na Mirju«.	20365
Sobo z 2 posteljama
oddam takoj v Kožni do liui, cesta II/7.	20800
oddelku »Jutra«.
20764
Stanovanje
Prazno sobo
takoj oddam v Rožni dolini VIH/22.	20806
Prazno sobico
s štedilnikom, išče starejša ženska. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sobica«.	20824
Kot stanovalko
sprejmem takoj gospodično Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	20782
Lepo sobo
s posebnim vhodom tafcoj oddam Cesta v Rožno dolino 14/11 — vila Mila.
20773
►obe. kuhinje in vrta od dam za primerno službo.	Sobo
Dopise na oglasni oddelek oddam uk -»Jutra« pod »Stalno 16«. CelovSki cesti " 20816
na 20810
Sobo
Krasno stanovanje
zrac-rvo m 6i<>to, v bliž;ni dam v najem si avgustom RwIjeve C6St s do,(ro ^ ah takoj. 2 eot«, kuhinja. ma6o brano ^ mirija
shramba, predprostor, košček vrta. pritličje popolnoma za sebe pod šifro » oln-
ino 13«.
sol«.
spodična s 1. julijem. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod značko »Cista
Stanovanje
▼etike sobe. kuhinje in pri-«Uin želi mirna stranka. Na-lov v oglasnem oddelku Jutra.	20679
101«
20785
Stanovanje
S—S sob, kuhinje in priti-
Prazno sobico
čisto, ali kabinet išče za takoj gospodična. — Ponudbe do 4. t. m. na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto«.	20757

Zahvala
Tem potum izrekam mojo zahvalo g. ICordeliču za njegovo hrabro požrtvovalnost ob priliki košnja v kopališču S. K. Ilirije, ko md je rešil življenje. Se enkrat moja srčna zahvala! Karlo Cehovin.	20778
Klavirji
Stelnway, BOsendorfer, H51-zl & Heitzmann. Forster in Stingl so nesporno najboljši in jih dobite na najmanjše obroke le uri tvrdki
Alfonz Breznik
I Ljubljana, Mestni trg št. 3.
20432
Harmoniko
trivrstno, dobro ohranjeno. I
kovčkom poceni proda.m. I Cimerman, Sv. Petra c. 531
Za letovišče
| oddam v mirnem kraju na Gorenjskem «ibo z 2 po-[ steljama in hrano. Naslov oglasnem oddelku Jutra.
20634
Letovišče
-4 sobe. kuhinjo, kopalnico (kopalnica ni absoluten pogoj), vse opremljeno.
bližini železniške proge in gozda želi družina 4 oseb s služkinjo za vse poletne mesece. Vselila bi se takoj F'0'iiidbf z navedb} cene na oglasni oddelek li sta pod »Rožna dolina«.
20650
Letoviščarji!
Hotel-pension vila »Lucija«
lastnik Nikola žic Aleksandrovo — otok Krk
idilično lepo ležeče in priljubljeno slovensko letovišče se cenj. gostom naj vljudneje priporoča — Za prospeikte. informacije in naročila ee je obrniti na lastnika ali na »Posest«. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 13429
Več kot 21 let
se uporabljajo Larucin kap sule z najboljšim uspehom pri kapavici (triperju), be lem perilu žensk in bolezni sečnih organov V vseh le karnah škatljiea po 25 Din — Po pošt' pošilja lekarna Blum. Subotič« 13. 115
Pljuča!
Privatni pljučni zavod — (Privat Lungenheilanstalt) — Sečevo. dr. Pečnik-a, pošta Rogaška Slatina. Zdravniki priporočajo zavod! Prospekt 3 Din.	20552
Smo v prijetnem položaju sporočiti Vam, da prispe prva partija novo konstruiranih
anterikanh&ifa Hendei&on and Supet %
modelov i 9 3 C
v najkrajšem času v Jugoslavijo. Zakai nas nočete obiskati ter si rezervirati en tak model? Ob tej priliki bodete konstatirali, da so novi HEN-DERSON and SUPER X moto cikli najpopolnejši modeli sveta ter Vam samo ti modeli nudijo ves komtort najmodernejšega avtomobila.
Pridite in prepričajte se sami!
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11.

Navijalni stroj
z najmanj 12 vretr*n kupim. Ponudbe pod »stroj takoj« na oglasni oddelek Jutra.
20742
Nov gramofon
Columbv; s 30 najmodernejšimi ploščami prodam. — ,	,	_ j Naslov v oglasnem oddelku
Kdo sem, kaj sem? | »Jutra«	zom
Pismo včeraj odposlano — Pričakujem odgovor in t-ev.-ko pričakovano svidenje!
20350 | Preden oglejte
Urarska popravila
izvršuj« najceneje in naj-precizneje Franc. W51fing, urar, Gosposvetska c 12.
207S6
Gospod
dobro situiran. velike postave, simpatičen, inteligenten, srednjih let, iočen, se želi takoj seznaniti z enako damo. ka bi utegnila junija ž njim potovati na morje za 2—3 tedne. Nesebičnost in diskreči a za-si-gurana. Dopise prosim po l »Skupno potovanje« na ogl. odd. »Jutra«.	20445
Gospodična-črnka Apolonija
Hvala. Bil odsoten. Do prihodnje nedelje prosim na isto šifro naslov ali sestanek brez nadaljnega.
20815
M. K-, Smlednik Grad
Prosim, javite svoj polni naslov. Franjo.	20790
Kateri podporočnik
e javi, da mi stori majhno uslugo. Naslov naj odda v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »llvaležna II«.
20783
Klavirji
kupite klavir, pi I mojo zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodaja najceneje in na najmanjše obroke. Izposojevalnica. — Warbinek, Ljubljana. Gregorčičeva 5, v bližini Glas- I bene matice.	20723 I
Pečarija
Ljubitelji psov!
Sprejemam v striženje pee ob vsaki uri. Točna postrežba in nizki cene. Rimska cesta štev 17 — dvorišče.	20272
Lovski pes
enobarven, rujav, kratkodlak, ki sliši na ime Bali, s« je zgubil na Vodnikovem ali Krekovem trgu. — Najditelj naj ga proti nagradi odda v Mauerjevi ul. it. 29.	20828
Dva psa
nemSta bosera in nemško dresiramo dogo proda Jovanovič, hotel Miklič — ali na stanovanju vila Mira, za Bežigradom.	20769
F. Piletlč Baje, Gradae, [ Belakrajina priporoča svojo bogato zalogo krasnih lončenih peči v i-oljubnih barvah ter bele plošče za oblaganje štedilnikov, ognjišč, lastnega izdelka in čeških belih plošč za oblaganje štedil-nih ognjišč in 6ten. Pri večjem odjemu znatno zni-I žane cene. Oblasti imajo še poseben popust.	20704
N. Sadlucki
hirosof, grafolog sprejema vsak dan od 9—12 in od 14—19. Celje, hotel »Evropa« 14. Ostane v Celju do 8. junija.	2069'J
2 nova
France Bremec Franica Sirnik
20729
zaročena Ljubljana, 30. V. 29.
razstava slu
Velika Izbira okvirjev
A. KOS, Mestni trg št 25 Nasproti magistrata
I
S. pller
- i sinovi -
prvi hrvatski gradi telji Oiijardov
Zagreb
»V Nadi««
Dvignite pismo pod Isto šifro in napotite se v svr-iio predstave.	20585
Znanja želim
mlado vdovico čedne zunanjosti. Ponudbe na o^rla-K oddelek jutra pol šitr-j I Trgovec«.	200481
»Življenje 28«
Dvignite pismo!
»Osamljena«. 20654 j
Mlade psičke
(Seidenpintsche) čisto bele proda H. Bitenc. Gospo-sveti ka cesta 13, vrata 81/1 20777
Mlade pse
volčje pasme, od diplomirane nsice prodam Na«lov oglasnem oddelku Jutra 20597
Ptiča kosa
dobrega pevca prodam kletko vred v Kazini. 20741
Kosilni stroj
obračevalni stroj in grab-lje za seno, firme Corning, vse v dobrem stanu, ugodno proda Ilauff, Kočevje 97.	2037S
Bencin - motor
5 k. e., e fakolar žago za 3500 Din proda I. Magister, Zg. Gauieljne, poi St. Vid.	20302
Dva stroja
za izdelovanje cementne za rezne opeke poceni naprodaj — Naslov v ogla-nem oddelku »Jut.-a«. 13747
Skoraj nov stroj
naprodaj po zelo nizki ceni Poizve se v oglasnem od de.ku »Jutra«.	20776
Želim znanja
z resnim ge.-podom. Na ogl. oddelek Jutra pod »Tako sama«.	206831
Čevljarski stroj
(št-eparec) naprodaj po zelo nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelefc »Jutra«.
20331
Prazno sobo
ilin želi družina 3 odraslih « posebnim vhodom takoj oseb za mesee avgust. Po- oddam v Novem Vodmat-u I,„dbe na oglasni oddelek . št. 62.	207U'
»Jutra« po*! »Tričlanska«.
20678
Stanovanje
ODA pobe in knhinje želim j spodu. Naslov v v okolici Ljubljane do Jfi; oddelku »Jutra«.
lice. Ponudbe na oglasni _
oddelak Jutra pod šifro
»Takojšen nastop 76«. 20676	SObO
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom in elektrilko takoj oddam go-oglasnem 20775
prazno, s posebnim vbodom | tafcoj oddam. Novi Vod-! mat 62.	20713
Stanovanje
1_8 sob, kuhinje s priti-!	____
klinami želi čez dan odsot- j
na boljša stranka brez SOlnCfVO SObo otrok. Dopise pod »Cistota« « sapariranim vhodom od-Iia oglasni oddelek Jutra dam gospodični Naslov v 20731: ogl. oddelku Jutra. 20711
Z gospodom
dobro situiranim želim poznanstva. Dopise na oglasni oddelek Jut'a pod »Sanje«.
20683a
Vdovec
posee>tnik v Mariboru želi
Turistom
gospo ali vdovo brez otrok z nekaj premoženja. Prednost imajo pridne, pošten«, ki se razumejo tudi na trgovino Ponudbe poslati na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »54 let«. 20667
Vrtalni stroj
in izletnikom I (S!Ill,enbolirmaschine) do 20 ki posečajo Kamniške pla- T na P05,00 knP™ , nine. nudi restavracij v	T °Sla*nem <"/!
Stranjah - Kregarjevo 13 1 Jtttra-	20384
pri Ka-mniScu, vedno mrzla in topla jedila, dobro kap-
ljico, prenočišča, v neposredni bližini avto po-taja (Pendelsa.jre'* proda Herman Za obilen obisk »e pripo- Maks, Maribor, Glavni trg 1" *	20096
Nihalno žago
40—48 let staro gospodično, roča Viktor Malenšck, last- 3t. 1.
nrk.
20767
Pletilni stroj
osemlključni št 8 prodaim. V.i--inv v oglasnem oddelku I Jutra.	20727
Ostanem
do erede, čakam v kinodre-roredu 6. Poljube vsa Tvo-
Vodno turbino
ja.
Kdor si želi
I vročih solnčnih dni ob morju, naj se obrne na upravo I dobro	ohranjeno za ca 2.1
hotela »Kvarner«, Malinska,	" ...... "
| otok Krk. — Prospekti na
20689 razpolago.
metra padca vode, 1100 do 1500 lit-sek, stoječo ali le-20772 | žečo z regulatorjem (za pogon diname) kupim. —
P_	i	.Kupim dobro ohranjen
. Josko	Več deklic	Diesel-motor
Iz čiste ljubezni, ki ostan«	sprejmem v popolno oskrbo L. ke k.mT)| in
kljub vsem zaprekam ne-	za julij, avgu«t Z nadzor- . , ^ Kompi. m
skaljena, živim v mislih pri	stvom pri kopanju in kras- IStOSmemi dinamO
Tebi. Ne pozabi me! Snu-	nih sprehodih Naslov v 230 Volt, 100 A., s kompl.
jem mogoče snidenje. Pri-	oglasnem oddelku Jutra pod stikalno napravo. Ponudbe
ča.kuj obvestila. Zdravstvuj!	»Novo mesto Din 600« na J. HobeL Črna pri
2°715 Franika |	207171 Frevaljah. 20734
i .,. Oglejte si
razstavo na velesejmu, paviljon H — raznovrstnih emajliranih ter lakiranih štedilnikov vseh velikosti svetovnoznane tovarne H. K o I o s e u s, Wels
Zastopstvo Tehna
d. z o z. — Ljubljana. Mestni trg 25A. Telefon št. 2580.	6941
6 cilinderska, 5 in 7 sedežna
sta zelo ceno naprodaj !
O. ŽIŽEK
LJUBLJANA Tavčarjeva ulica 11
iL'7
Kokosovi, mandel novi in čokoladni poljubčki
,,<&tnai*etiu
specijalitete
„(DiG*"
na drobno
na debelo
JOS PifITEK
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 13
pasovi
najceneje pri tvrdki
A. Besednik
Ljubljana, Šel
enbnrgova 6
Ako ste že vse brezuspešno poskusili
proti šenrkom ali hiš. grilom
poslužite 6e tedaj edino zanesljivega sredstva, koji Vam sigurno pokonča mrčes
»VAKOSAN«
št. 4 zoper ščurke — »Va-kosan« št. 5 zoper mravlje.
Proti pošiljatvi 30 Din (tudi v znan*ali) 2 po kusna zavitka poštnine prosto. — Povzetje 6 Din več Fabr. kem. proizv Valentin Kovač, Ljubljana. Ključavničarska ulica štev. 2. — Spretni podeželski prodaiil-ci 9e iščejo.	7660
Ka. gonilne jermene
n vse ostale mlinsko tehnične potrebščine priporoča tvrdka
ČADEŽ & DRČAR
L|UBLJANA Kcodvorska ulica
J. Stjepušin, Zagreb
Jurjevska nlica 57
priporoča najbolje tamburice — strune, partiture. šole in osti le potrebščine ta vsa glasbila Odli-lovan na pariški izložbi
Ceniki franko
a
a C

krepi in zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBEMK Ljubljana Vil.
Pozor ženini in neveste!
ŽIMNICE
(matrace), posteljne inrež-e, železne postelje (zložljive), otomane, di-vane, in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik
Krekov trg St. 7. poleg Mestnega doma
m jzpadaije las je največja nesreča za staro in mlado. — V 24 urah zastavimo izpadanje las za vedno, Odp^av-ino ves prhljaj, sr-bež. hraste in nesnago z
»ESPARCETTE«
od dr. Dorraine & Cie..
Pariz — Lasje bodo ozdraveli in zooet bujno ^-astli. Za uspeh garantirano — Garnitura stane 60 Din. CENTIFOLIA. kjzmetiškl zavod, Zagreb, Jurišičeva 8.
Zahtevajte rakoj brezplačne ilustrirane prospekte!
1'glašuje ter popravlja klavirje in harmonije strokovna tvrdka
Ljubljana.	Ključavničarska ulica 3/11. vhod Mestni trg št. 22 in	Cankarjevo nabrežje št.	13. 136-a
Vreče
nove lu rabljene rset vrst tei
•'to za embalažo
ima vedno * talog
Mirko Mlakar
Ljabljana. Slomškova 1)
Največja izbira rabljenih in dobro ohranjenih luksuznih 2, 4 io 6-sedežnib ter tovornih avtomobilov, nadalje m o t o c i k ! o v znanih znamk z in brez prikolic po najugodnejših
cenah! O. ŽUŽEK, Ljubljana Tavčarjeva II.
Zahtevajte ponudbe!
za kurjavo (odpadki od ta ge) v vsaki množim ee dobe pri
IVAN ŠIŠKA
parna taga tli tovarna par-ketov. Ljubljana Metelkova ulica 4	*<I66
Najcenejša in najlepša
birmanska darila
nudi tvrdka 6904
A. FIJCHS
Šelenburgova ulica štev. 6.
NOVOST!
Oglejte si na velesejmu pav. H, št. 509, kuhinjski stroj »Jupiter« tako zvani
p([be(eUca za ci se?
kateri obstoji iz 12 delov. Stroj je jako praktičen iz najboljšega materiala in bil že dvakrat odlikovan.
Gen. zastopnik Stanko Pitamic. Celje.
VZROK
da Vi sedaj tako malo zaslužile, je ta, ker prodajale predmete, kamere ima vsaka tvrdka odnosno vsaik zastopnik!!!
Iščem samo nekaj resnih in agilnih gospodov za prodajo novih, senzacijoneinih in patentiranih predmetov, katere potrebuje vsaka tri s a in kakršnih predmetov ninia nobena tvrdka.
Visok in stalen zaslužek, katerega zastopnik takoj vsesa prejme, torej brez naknadnega obračuna.
Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 2S7. 7-661
Sprejmemo
več trgov pomočnikov
samo prvovrstne prodajalce z daljšo prakso. — Ponudbe s sliko na Aloma Company, Ljubljana.
6773
Išče se
ključavničar
za popravilo bencinskih motorjev in
3 vodje za jamske bencin, lokomotive
Prijavijo se naj pri T. p. d. rudnik Laško
V633
Ležalne stole
po 140 Din
po povzetju 150 Din nudi Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7.
■SaSEGEE,
Čos je zlato!
Pred nakupom oglejte si veliko izbiro po najnižji ceni.
Dvokolesa raznih modelov. Motorjev vet vrst
šivalnih strojev najnovejSe l*fl«}db<.
Otročkih vozičkov.
Športnih vozičkov.
Igračnih voztikov.
Triciklje«
Skfro
Holender}«*.
Otroških avtomobilom.
Stolic z« učenje hote.
Tricikl}« za prevoz blaga.
Dele za vsakovrstne strole ta kolesa.
Pnevmatika itd.
Ceniki franka Prodaja tudi na obroke.
V posebni oddelek se sprejemno vsa popravila.
..TRIBUNA" F. B. L
Tovatna dookoiei In otroiklh roiKkM
Ljubljana. Karlovska cesta 4.
b
Veliko industrnsko
podjetje išče za takojšnji nastop
stenotipistinjo
za nemško dopiso-van e. — Ponudbe na upravo l'sra pod št. 712.
9 5
posredovalnica za službe
J. Jtovotny
naznanja cenjenemu občinstvu, da se nahaja na Dunajski cesti 15
(dvorišče, desno). Vhod ie poleg kavarne Evropa. Priporoča se z odi. spoštovanjem T. NOVOTNY, posredovalnica za službe.	7695
7659
Ing*. G. Romer
»Stroji in industrijske naprave
Ijjnbljaiia. Kongresni trg 8.
zastopstvo prvorazrednih strojnih tovarn
Stroji za lesno industrijo Mizarski stroji z;i .lirekni električni in tran*misij-*ki pogon Sušilnice za les. Orodni stroji za oVieiavo kovin Parni stroji, kotli in druge naprave Transportne naprave, dvigala, žerjavi itd. Zobata kolesa v?ch vrst in velikosti. Začasna pisarna na velesejmu:
Paviljon „F<% št. 221.
OOOOOUOOOOP
KLAVIRJI
Svarim pred nakupom navideznega blaga, ceneniih klavirjev! — Kupujte na obroke od Din 400.— prve sve* t ovne fabrikate: Bosendorfer, Stein« way, Forster, Holzsl, original Stingl, ki so nesporno najboljši! (lahka in precizna mehanika). Prodaja jih iz> ključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3
----Velikanska izbira!---

po$ot
f
pti nakupu!
Radi preselitve lokala so naše cene zelo znižane, predvsem manufaktur nemu blagu, posebno pri narejenih oblekah
Lepe obleke dobite že za 58 Din.
Ne zamudite priložnosti in oglejte si v trgovini
I. TOM§IC
SV. PETRA C. 3*
Mladost, svežost, lepota!
1>A	/t "M* A zavodi za proizvajanje
■	kozmetičnih preparatov
F. HAM & COMP., LJUBLJANA
nudi cenjenim damam splošno parfumerijo kakor najboljša dnevne in nočne kreme sedanjosti
Oglejte si paviljon H 464—468
kateri Vam nudi najboljšo kozmetiko
TIH KOT FANTO
CREME
DARUUARV
Najbolj dovršen proizvod moderne ia znanstvene kozmetike Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka io fina, odstrani vso nečistost, mozolje, spušča-je, pege, rdečico nosu in drugo Na zahtevo smo razposlali okoli 30.000 po-skušnjih puščic ter na temelju tega prejeli mnogo priznanic in nad 20.000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam Jo brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah Din 2.—. Originalne trioglat«
puščice dobite po ceni od Din 15__v
vsaki boljši strokovni trgovini. S pošto pošlje:	112-a
Apoteka BLUM. Subotica 3.
Simmeririger
tovarniška (l d. za gradnjo strojev in vagonov
WIEN, XI., Hauptstr. 38—40 Oddelek: PAR\K XA1'RA\E
»Hanomag« strmocevni in »Konigsfelder poševnocevni
Visokotlačni kotli
Ekonomizerji, kurilne naprave na premikalne
rešetke
Kurilne naprave za premogovni prah
lastnega sistema
Parne turbine Parni stroji
za vse svrhe
ČEŠKOSLOVAŠKI ZAVOD brnska-kralovska-pole ška tovarniška d. d. za
gradnjo strojev in vagonov BRNO KČNIGSFELD Č.S.R.
Zastopstvo: Inženirska pisarna Julius Breit-wieser, Zagreb, Frankopanska 8.
MOČAN-PROSTO
Hiter, močan stroj — hiter, miren in tih z 6 cilindri in z pogonsko osjo na sedmih iežajih. Sigurnost — zajamčena sigurnost v njegovih mehkih, trenutno delujočih hidrauličnih zavorah. Komfort katerega do sedaj še niste videli — v Dodge Brothers' karoseriji, ki se sestoji iz enega dela. Kajti celokupna karoserija pokazuje nam popolnoma nov način grajenja. Tisoči kilometrov najslabših cest ne škodijo lepoti in sijaju nedeljive karoserije. Dodge Brothers' so gradili mnogo močnih in znamenitih voz — ali nikoli še tako mirnega, močnega in tako trpežnega voza, kot je novi Dodge Brothers' Six,
PREISKUSITE VI SAMI NOV
DODGE BROTHERS' SI
Generalno zastupstvo za Jugoslaviju: Automobilska radnja VELAUTO Tilijala	SekuU Zuevita	Filijala
ZAGREB, Guduliceva 7	BEOGRAD, Dečanska 23	SKOPIJE, Kej- 15. Oktobar 5
DODGE BROTHERS MOTOR CARS, DIVISION OF CHRVSLER MOTORS. D E T R O I T MICHIGAN
Ustanovljeno 1. 1879.
Kij uea vnlčarstvo
Telefon št. 2553.
Martiučič
Ljubljana, Rimska c. 14
prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji
priporoča naprave noviih valjčnih zastorov in popravo isith po kon k urenmili cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču.
Izdeluje in se priporoča za naročila
so ln črn h plaht, okrižij vsake vrste od pri,proste . najfinejše izpeljave, škarjasta omrežja, želez-ja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja^ zelezna vrata n cikina, okrogla železna stopnišča, predpečniike iz železa im bakra itd.
Stalna zaloga štedilnikov
v priznani vestni ln solidni izvršitvi!
I peki!
Predno kupite električni stroj za mešanje testa, oglejte si naš proizvod v pekarni pri:
i' i?« Sašefeu Slsfca, ^CelovsiE« cesta
Stroj za izdelavo kajzeric v pekarni:
y	v
4- (D* Zužefea, Sfccfja jCcica«
Njih solidna, čvrsta in natančna konstrukcija jamči za dolgoletno brezhibno vporabo. Potrebne informacije dajo iz prijaznosti gori navedeni.
Sevetočet&d vojop&a a &ttojhna spotecnobt 6. v. o. v <Qebke £ipe.
Bolne, goreče, ranjene, ozeble noge
VaJikj »Toj soli iT. Roka za noge 16 Din.
«e s kopeljo «t Roka 60] i za noge takoj spra vijo t red Za do?tuje. da raztopite jedilno žličko «oli ev. Roka za noge t amivalnikn tople vode in v njem močite noge okrog 10 mi nut Po tem Ja Vam bodo noge kakor prerojene.
VELIKI NEMEM
KOLES
Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah
Glavni depo za Slovenijo: Drogerija GREGORIC v Ljubljani.
<D
aruvar
Mineralno in blatno kopališče
Radioaktivni topli vrelci 38-50° C
Najuspešneje zdravljenje: ženskih bolezni, revmatizma, podagre, išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti.
Celo leto odprto! Prijetno letovišče!
Ugodne železniške zveze! Zelo zmerne cene!
Izven glavne sezone znaten popust! Zahtevajte prospekt od ravnateljstva kopališča.	6575
Pražakova nliea 19.
A/
»LJUBLJANSKI DVOR"
Pražakova nlica 19.
OPCMO: StA&OST

, ^^^ 5IRUP ...
\ fvvvfv^ ' 3 HEMOGLOBIKOM ^M^ZDRAVNIKI TRDI30.DA3ETA SIRUP 'ZtttZOM MNOGO B01151 OD ^UROVLGA niS/k mlflHJGlH ŽELEZ.PREPARATOV
Najzadovolnej e uporabljate za mesto in vas kolesa svetovno znanih znamk Tndi na obroke!	„<D&*Goppd'	Tndi na obroke!
„TeImik" JOSIP BANJAI
Ljubljana
..Ljubljanski dvor"	Pražakova nI. 19.
v neposredni bližini glavnega kolodvora.	6757a
Urcjujt Davorin gavljtn. Izdaja ca Mjozort«^ «Jttx» AdoU Ribnik«. Za Naruono takuno d. 4 kot tiskanja traoc Jeaerfck. Z* msoraUu
DALMATINSKI
Ia Portland cement svetovne znamke
»SALONA* (Tour)
dobavljamo v juta in papirnatih vrečah
promptno iz naše tovarne manjše količine pa iz našega ljubljanskega skladišča poleg špedicije Ranzinger
SPI.IT" d. d. za cement Portland Masarykova cesta 23.
det J« odgovoren Aiojuj Novak. Vsi v Ljubljani.