478                                               Slovenski glasnik.
Spisi Krištofa Šmida IV. in V. zvezek, v 8, prvi ima 51, drugi 80 str. Tiskal in založil J Krajec v Novem Mestu 1883. Cena posamičnim zvezkom mehko vezanim po 30, trdo vezanim po 40, lično v platno vezanim po 70 kr. IV. zvezek obseza povesti Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Vse tri je poslovenil p. Hugolin Sattner; V. zvezek pa priobčuje povesti Slavček in Nema dek lica v prevodu p. Florentina Hrovata. Priporočamo to zbirko vsem šolskim knjižnicam in vsem slovenskim rodbinam Šmidove povesti so naši mladini še vedno izvrstno berilo! ¦
Postava od dne 29. aprila 1873. L, potem od 9. marcija 1879. 1. in od 2. maja 1883 L, (t. j. šolski zakon) se dobiva pri R. Milici v Ljubljani v posamičnih iztisih po 5, vsi trije zakoni skupaj trdo vezani pa po 15 kr.
Slovenske muzikalije. Prišla je na svetlo skladba: Šolska mladina o šeststoletnici presvetle cesarske rodovine Habsburške na Kranjskem. Besede A. Praprotnika; uglasbil L, Belar. Natisnil in založil R. Milic v Ljubljani 1883, iztis po 4 kr., 100 iztisov po 3 gld. 50 kr. — Dalje: Kranjska z Avstrijo. Slovenska himna v slavo šeststoletni zvezi Vojvodine Kranjske s presvetlo hišo Habsburško. Besede M. Markiča uglasbil A nt. Forster, založil R. Milic, iztis z „Avstrijsko himno" vred po 5 kr.. 100 iztisov po 4 gld.
GL Janez Wolf, znani naš slikar slovenski je ravno kar na vnanjem zidu stolne cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani zvršil al fresco sliko Marijinega oznanjenja na mestu, kjer je 1. 1703. jednako podobo naslikal slavni Julij Quaglio, čigar freske se še vidijo v stolni cerkvi. G. \Volf je svojo sliko tako umetniški dovršeno po Quaglijevi ponaredil, da smo culi nekega umetnostnega znalca trditi: „Tukaj nihče ne bode pogrešal — Quaglija."
Preširnov spomenik na Bleda. Po naporu g. dr. Alfonza M o še t a je literarno-zabavni klub v Ljubljani P reši mu postavil mal spomenik na Bledu. Spomenik, 2m 25cm visoka piramida od repentaborskega marmorja, bode stal na farovškem svetu v rogovili, kjer se cesta držeča okoli jezera, loči od ceste, ki drži v Grad.   Spomenik ima ta napis:
Preširnu
literarno-zabavni klub v Ljubljani. 1883. Na desni strani:
Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, Jim milše zvezde kakor zdaj sijale.
Na levi strani:
Dežela kranjska nima lepš'ga kraja
Ko je z okoVco ta, podoba raja. Zadaj:
Narveč sveta otrokom sliši Slave!
Spomenik je prav lično naredil g. kamenar V. Čamernik in okrog njega bode g. Ermacora napravil lepe nasade. Odkril se bode slovesno, a z ozirom na veliko patrijotično slavnost meseca julija brez posebnega  šuma dne 9. t. m.
Do zdaj neznana knjiga Trabarjeva se je našla letošnjo pomlad v vse-učiliški knjižnici v Gradci. Naslov jej je CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA. ENA PRIDIGA OD STAROsti te praue inu kriue Vere, Kerstzhouane, Mashouane, zhestzhena   tih Suetnikou,   od Cerkounih  inu  domazhih Boshvh  slushbi,   Is S.