Kako vost na sta rost, let. 26, št. 4, 2023, (69-72) © 2023 Inštitut Antona Trstenjaka 

Vir: https://centreforcare.ac.uk/commentary/ 2023/06/social-care-as-an-ecosystem/ 
KAJ POMENI OBRAVNAVATI SOCIALNO VARSTVO KOT EKOSISTEM? 
Emily Burn in Catherine Needham 
Avtorici prispevka, objavljenega v bri­tanskem raziskovalnem centru za oskrbo, opisujeta socialno varstvo kot ekosistem, ki ga poznamo v ekologiji. V zdravem ekosistemu vsi deli sistema medsebojno delujejo trajnostno in soodvisno; zelo hitro pa se ekosistem poruši, ce med po­sameznimi deli ni uravnoteženosti, manj pozitivne soodvisnosti pa lahko vpliva na delovanje celotnega ekosistema. 
Avtorici navajata, da ima socialno varstvo enake znacilnosti kot ekosistem v naravi: 
a) 
Nihce ne nadzoruje celotnega sistema ali ga oblikuje tako, da bi zagotovil ravnovesje. Ravnovesje izhaja iz po­zitivnih soodvisnosti med razlicnimi elementi. 

b) 
Živali in mikroorganizmi nimajo sposobnosti namerne pomoci in imajo lahko zelo nasprotujoce si nacrte (plenilci in plen), vendar njihova interakcija skupaj dobro vpliva na ekosistem. 

c) 
Pretekli dogodki in vedenje oblikujejo to, kar se dogaja zdaj (npr. razpoložlji­vost hrane). 


d) Degradacijo je težko opaziti, dokler ne napreduje, vzrokov zanjo pa morda še dolgo ni enostavno razumeti. Izraz iz ekologije nam lahko pomaga 
razumeti kompleksnost in soodvisnost vseh organizacij in ljudi v socialnem varstvu, pa tudi kateri dejavniki poma­gajo celotnemu sistemu dobro delovati. Socialno varstvo namrec vkljucuje mno­žico ljudi, organizacij in virov za njegovo nacrtovanje in izvajanje: od uporabnikov storitev, zaposlenih v socialnem varstvu, organizacij in lokalnih organov. Socialno varstvo je tudi tesno povezano s številni-mi drugimi sistemi, kot je na primer zdra­vstveno varstvo in stanovanjska politika. 
Ekosistemski pogled na socialno var-stvo je lahko pomemben pri izvajanju in oblikovanju politik socialnega varstva. Sistem socialnega varstva po mnenju av-torjev namrec ni ustvarjen z namernimi prizadevanji, temvec enostavno obstaja, kar pa tudi pomeni, da kot družba nikoli nismo na zacetku oblikovanja socialnega varstva, saj nanj vpliva prehojena pot iz preteklosti. Takšen primer je tudi pande­mija covida-19, njen vpliv bo morda trajal še dolgo casa, preden bo jasno razumljen. 
Drugi ekosistemski vidik pa je univer­zalnost oskrbe v cloveških skupnostih. Kljub temu, da se v posameznih državah in skupnostih oblikujejo razlicne politi­ke in nacini izvajanja, socialno varstvo sega preko teh dolocil, saj je oskrba med ljudmi vedno obstajala. Zato je pomemb-no, da odlocevalci previdno posegajo v obstojeci »ekosistem« socialnega varstva in oskrbe. 
Za dobro delujoc »ekosistem« soci­alnega varstva avtorici poudarjata tri vidike. 
Prvi vidik so elementi dobro delu­jocega sistema kot so pravocasne in dostopne informacije, poštena merila za upravicenost, ustrezni nacrti oskrbe in podpore, ustrezna podpora za družinske oskrbovalce, ustrezno financiranje ponu­dnikov in zaposlenih, naložba v trajnost, usklajeno zdravstveno in socialno varstvo ipd. Ti elementi odgovarjajo skupnemu interesu, da vsi želimo živeti v kraju, ki ga imenujemo dom, z ljudmi in stvarmi, ki jih imamo radi, v skupnostih, kjer skr­bimo drug za drugega in pocnemo stvari, ki so nam pomembne. 
Drugi vidik dobro delujocega ekosi­stema je prepoznavanje razlicnih ravni obravnave; od mikro ravni, ki zajema ljudi, ki dostopajo do storitev, srednje rav­ni na lokalni in regionalni ravni, kamor spadajo lokalne organizacije in ponudniki storitev, ter makro – nacionalne ravni, ki vkljucuje politiko vlade. 
Zadnji in najpomembnejši vidik pa poudarja dajanje prednosti zaupanju in medsebojnim odnosom ter prepozna­vanje soodvisnosti. Avtorici kot primer izpostavljata zavezniške sporazume namesto tradicionalnih razpisnih postop­kov med ponudniki storitev in lokalno upravo. Zavezniški sporazum je zaveza skupine ponudnikov neke storitve, da bodo te storitve v danem okolju dejansko zagotavljale. Pri tem ne gre samo za to, da odlocevalci na eni izmed ravni skupaj vzpostavijo neko storitev, temvec gre predvsem za medsebojni odnos, ki so ga vzpostavili med samim procesom. 
Socialno varstvo kot ekosistem odpira nova podrocja raziskovanja in vprašanja 
o ustreznih pokazateljih dobro delujocega ekosistema, ovirah za uresnicevanje na razlicnih ravneh ter nacinih kako uciti in širiti soodvisno sodelovanje med razlic­nimi deležniki v okviru sistema. 
Katja Bhatnagar 
Wiegelman, Henrik in drugi (2021). Sociodemo­
graphic aspects and health-care related outcomes: a 
latent class analysis of informal dementia care dyads. 
BMC Helath Services Research, 2: 727. 
SOCIODEMOGRAFSKI VIDIKI IN Z ZDRAVJEM POVEZANI IZIDI OSKRBOVANJA – LATENTNA ANALIZA RAZREDOV NEFORMALNIH OSKRBOVALNIH DVOJIC (OSEB Z DEMENCO IN NJIHOVIH OSKRBOVALCEV) 
Clanek predstavlja inovativen pristop k proucevanju razlik med oskrbovalnimi diadami, to je dvojic, ki jih sestavljajo osebe z demenco in njihovi neformal­ni oskrbovalci. Namen raziskave je bil identificirati razrede oskrbovalnih dvojic glede na sociodemografske, z oskrbo povezane in za demenco specificne karak­teristike ter primerjati te razlicne razrede glede na z zdravstveno oskrbo povezani-mi izidi. Proucevanje vzajemnega odnosa med osebo z demenco in neformalnim oskrbovalcem je pomembno zaradi medsebojnega vpliva, ki ga imata drug