Poštnina plačana v gotovini. Leto LXV„ št. 21 Ljubljana, sreda 27* januarja I932 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — >SJovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO UUBUANA, Knafljeva ulica št. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. i* O i) K l Z > i t . MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c. tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Vprašanje najemnin ostalo nerešeno posestniki vsako znižanje, beograjska anketa rodila pozitivnih uspehov Ker odklanjajo hišni ni Beograd, 27. januarja, p. Po dvodnevnih razpravah je bila sinoči zaključena anketa o znižanju najemnin za stanovanja in lokale. Anketa Je zasedala včeraj vps dan do 20.30 svočor ter je 49 ~©vor-nikov obrazložilo staHščt* korporacij, ki jih zastopajo. Proti pričakovanju na anketi ni prišlo do kakega konkretnega sporazuma, ker so zastopniki hišnih posestnikov odločno odklanjali vsako znižanje sedanjih najemnin. Edini rezultat ankete je ta. da je ministrstvo za socialno politiko dobilo jasno sliko položaja in stališča, ki ga zavzemata obe stranki. Na podlagi zbranega gradiva bo moralo sedaj ministrstvo točno proučiti ves položaj in na podlagi tega izdati ukrepe, ki jih bo smatralo za primerne In potrebne. Zastopniki najonvnilvov so povdanjali neobhodno potrebo, da t»e znižajo najemnine povprečno za 30 odstotkov, ker sedanje visoke naoemnine povečujejo socialno bedo m krčijo kupno moč prebivalstva. Zastopnik delavske zbornice iz Sarajeva Petar Rajković je v svojem govoru povdarjal. da morajo tako država kakor banovine in občine po zgledu ljubljanske mestne občine z vsemi sredstvi podpirati gradbeno delavnost zlasti pa graditev cenenih stanovanj. Palač in razkošnih stanovanj je že preveč, povsod pa se čuti pomanjkanje malih stanovanj, ki pridejo v prvi vrsti v poštev za delavstvo, uradni-štvo in sploh slabše situirane sloje. ZacJtopnJk zbornace za TOI v SpK.hu Mirko Pujsč je zajvračal zahteve najefm za zgradbo svojih h'š morali na.k ti posojila. Zat.o je po njegovem mnenju dnoomestnej-Se če so uredi'to- tega vprašanja pregra-sti &volK«'lni konferenco. Ob S. avečer Je načelnik ministrstva za socialno poiitoko dr. HoCmanofHć zaključil anketo z ugotovitvijo, da je prožila dovolj gradiva za poučitev dejanskega položaja ter da bo ministrstvo na podlagi tega gradiva, ki ga bo skrbno preučilo, storilo nadaljnje korake. Stanovanjska kriza se da rešiti samo z zgradbo cenenih stanovanj V beograjskih krogih razmišljajo o posebnem gradbenem posojilu, ki bi omogočilo zgradbo cenenih stanovanj Beograd, 27. januarja, r. Ker se je na anketi, ki jo je sklicalo ministrstvo za socijalno politiko, pokazalo, da na eni strani hišni posestniki z več ali manj utemeljenimi razlogi odklanjajo vsako znižanje najemnin za stanovanja jn lokale, na drugi strani pa, da vlada zlasti v večjih mestih in industrijskih centrih še vedno veliko pomanjkanje primernih, to je malih in cenenih stanovanj, je jasno, da se da temu od pomoči samo z zgradbo novih stanovanj. Zato v merodajnih krogih razmišljajo, na kak način bi se dalo to najuspešneje izvesti. Iz vrst narodnih poslancev se je sprožila ide»a, ki je vzbudila mnogo pozornosti. Razmišlja se namreč o tem, da bi se razpisalo posebno gradbeno posojilo v višini kakih 500 milijonov. To posojilo bi služilo izključno za zgradbo cenenih stanovanj po ei*o, dve in največ tri sobe. | Posojilo bi se podelilo mestnim obči- nam in stavbnim zadrugam po primerno nizki obrestni meri. K obrestovaniu bi prispevale tudi država in banovine. Na ta način bi se posojilo tako pocenilo, da bi se dala zgraditi res cenena stanovanja. Za posojilo bi služilo kot jamstvo s tem posojilom zgrajene hiše, a amortizacija bi se krila z najemnino. V gospodarskih krogih so mnenja, da bi bilo tako p^soplo izvedljivo tudi v obliki notranjega posojila, ker bi ne služilo samo odpravi stanovanjske bede, marveč bi v dobi sedanje gospodarske krize tudi mnogo pripomoglo k oživljenfri gradbene delavnosti, od česar bi imele koristi ne samo industrija, marveč tudi trgovina in obrt, a ob enem bi se zmanjšala brezposelnost in s tem dvignila kupna moč prebivalstva. Vse to je seveda samo še predmet razmotrivanja in dosedaj konkretni predlog še nI bil stavljen. Zaključek adresne debate Danes sta med drugimi govorila tudi poslanec dr. Vošnjak in senator Ivan Hribar — Glasovanje se bo vršilo danes popoldne Beograd, 27. januarja. Včeraj je na- | predloge z HJDJiIlii odobratvamjem. daljevaJa na skupni sejii poslanske in senatna zbornice adresna debata. Sterilni govorniki so v svojih govorih p-od-črtavali glavne smernice in naloge bodočega d-ela Narodnega prfvlsJtavmištva in naglasili, da je narod z udeležbo pri volitvah najbolje dokazal, da odobrava novo državno in narodno poluLiiko, kđ jo je uvedel Nj. Vel. kralj s svociini manifestom od C. januarja. Med drugimi sta govorila včeraj tudi senator dr. Valentin Rožič in narodni poslanec Ivan Frefeorišek, ki sta v svojih govorih podčrtala zlasti potrebe dravske banovine in povdarjala važnost dela na gospodarskem polju, da bi mogli čimprej prebroditi sedanjo gospodarsko krizo. Oba govora so posla/noL in senatori-i poslušali z največjo pozornostjo i.n sprejeli stavljene Govorila sta tudi zastopnika nemške in madžarske nairodne manjšine v Jugoslaviji dr Kraft in dr. Szanto, ki sta naglas al a, da se čutijo narodne manjšine v Jugoslaviji pod novim režimom popolnoma enakopravne ter da hočejo lojalno eodelora*! pni delu za koristi in napredek vsega jmgo-slovenskerga naroda in države. Danes dopoldne s«1 je sej a nadaljevala. Govorila jc še cela vrsta govornikov, med njimi narodni poslanec dr. Vošnjak in senator Ivan Hribar. Posebno pozornost je vzbudil govor naro-ioiegp. tjos lanca d*r. Sve-rislava Popovilča. . Debata bo danes končana in bržkone se bo že ob 1. vršilo glasovanje o adresi. Katastrofa angleške podmornice nM II" Ob priliki včerajšnjih manevrov se je potopila s posadko 60 mož, ki so najbrže vsi mrtvi London, 27. jan. Včeraj popoldne je prišlo ob priliki manevrov angleške vojne mornarice v Rokavskem prelivu do katastrofe. Podmornica »M II.« se je potopila s posadko 60 mož. Podmornica, ki je bila zgrajena leta 1920. in je bila torej starejšega tipa, se je okrog poldneva potopila in se od takrat ni več prikazala na površje. Pogrešili so jo šele popoldne okrog 4, ko so bili manevri zaključeni. Vse bro-dovje se je takoj podalo na Iskanje in šele- proti večeru so opazili tri milje zapadno od Port Landa v globini 30 m na neki peščeni ledini ležati podmornico negibno. Domnevajo, da so se pokvarili stro- ji. Zaradi pozne ure niso mogli takoj pričeti z reševanjem, marveč so se reševalna dela pričela šele danes dopoldne. Na podmornici je bilo vsega 6 oficirjev, 53 mož posadke in eden letalski narednik, ker je imela podmornica na krovu tudi letalo. °odmornica je imela s seboj kisika za 48 ur. zaradi česar upajo, da bodo posadko rešili še živo. Podmornica je opremljena tudi s tako zvanim Dawesovim aparatom, ki omogoča mornarjem, da se rešijo iz globine. Čudno pa se zdi, da se dosedaj tega aparata niso poslužili. Baš ta okolščina vzbuja sum, da se je pripetila kaka druga nesreča in da so najbrže vsi mrtvi. Svetosavska proslava v Ljubljani Tudi letos je Ljubljana svečano proslavila spomin na velikega srbskega prosvetitelja Ljubljana. 27. januarja. Kakor običajno, je tudi letos Ljubljana svečano proslavila spomin sv. Save, prosvetitelja srbskega naroda, zaščitnika narodne kulture in Šolstva v pravoslavnem delu Jugoslavije. Po vseh šolah so se že zgodaj zjutraj vršile šolske proslave, od katerih je treba posebej omeniti proslavo na I. drž. realni gimnaziji, ki jo je oddajal tudi Radio Ljubljana. Proslava se je vršila v telovadnici I. realne gimnazije, udeležilo se je je vse dijaštvo zavoda, pa tudi mnogo dijakov z drugih zavodov. Mladinska proslava na Taboru Prostrana dvorana sokolskoga Tabora je bila skoraj premajhna za vso množico mladine, ki se je začela okrog 9 zbirati in polniti dvorano. Ob pričetku proslave je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička, glavica se je gnetla pri glavici, vmes pa tudi številni roditelji in odlični predstavniki naše javnosti. Goste je sprejemal domačin proslave g. Ljubomir Džinovski. Med drugimi, ki so s svojim obiskom počastili mladinsKo proslavo, so bili divizijonar general Ilić, brigadni general g. Dragomir Popovič, piofesor gosp. Presl kot zastopnik banske uprave, občinski svetnik g. Likczar v imenu mestne občine, polkovnik Nedeljkovič itd. Ob 9. je opravil cerkvene obrede prota Budirnir, potem se je pa vršilo rezanje kolača. Pri liturgiji je sodeloval kvartet ruskih pevcev. O pomenu sv. Save, njegovem delovanju med narodom, kulturnem udejstvova-nju in zaslugah za srbski narod je obširno predaval prof. g. Ljuba Jurkovič. Mešani zbor učiteljiščnikov je zapel pod vodstvom svojega pevovodje prof. g. Adamiča svetosavsko himno, potem je pa mladina deklamirala razne domoljubne in narodne pesmi, program so pa še izpolnili učiteljiščniki. Posebno so pa ugajale Mo-kranjčeve štiri srbske narodne obredne kajde, ki jih je temperamentno zapel ženski zbor učiteljisčnic in ki so bile prvič izvajane v Sloveniji. Velik uspeh je dosegel tudi dijak IV. razreda učiteljišča Marko Marjan, ki je s prijetnim glasom zapel dve narodni pesmi »Moja kosa« in »Ti si unce zamudila«. Proslava je bila zaključena z IL rukovetom Steve Mokranjca. Gostje so bili pogoščeni s »sladkim«, likerji in pecivom, končno se je pa ob zvokih godbe dravske divizije razvila prav prijetna zabava s plesom. Dvorana na Taboru je bila lepo okrašena, nad odrom je visela na trobojnici slika Nj. Vel. kralja Aleksandra, ob strani pa relief kralja in kraljice. Oder je bil ves v zelenju. Proslava na univerzi Kakor vsako leto rua praznik Sv. Sa--ve j« biba tudi davi ob 11. v slavnostno okrašeni zbornaci univerze proslava, ki so se je udeležili zastopnik bana načelnik g. dr. Leon Stare, škof 'fm S t a-nojevič, nadalje pnota Budirnir Gjorgje, predsednik viš. dež. sodišča g. dr. R o g i n a, direktor državnih železnic g. dr. Borko, wš. drž. tožilec g. dr. G r a s e 11 i, državnu" pravobranilec g. dr. S o u v a n, bivša minister dr. Niko Z u -panić, direktor konservatorija g. Matej H u b a d, zastopnik direktorja pošte g. dr. V a g a j a, predsednik Zveze indu-strijcev g. Oragotin Hribar, rudarski glavaT g. ing. S t e r g a r, ravnatelj akademskega kolegija g. prof. Jeran, podžupan g. prof. J are, in zastopniki konzularnega zbora, češkoslovaški konzul g. ing. Scvčik s podkonzulom ing. Cihel-ko. avstri.iski generalni konzul g. grof O r sini - Rosenberg, francoski konzul g. N en vi II e, italijanski generalni konzul g. Ra i n a 1 d i, zastopnice ženskih organizacij, ves profesorski zbor z rektorjem, prorektor je m in dekani, vseučili-ško uradnostvo in mnogo druge odlične gospode ter velika množica naše akademske mlad:ne. Slavnost je »tvoril akademski pevski zbor pod vodstvom kapelnika g. Neffata s svetosavsko himno, nato je pa rektor g. dr. Alfred šerko z zlato vseučikško verižico okrog vratu pozdravil gospodo ter povdarjal, da si je kot psihi jat er in nevrolog izbral za svoj slavnostni govor temo — ki zanima tudi širše kroge, namreč ^človek kot psihofizično bitjec, ter je razpravljal o najtežjih znanstvenih problemih tudi lajikom popolnoma raznimijivo. Za izvrstno predavanje so se mu navzoči zahvalili z najtoplejšim odobravanjem, nato je pa rektor razdelil najboljšim slušateljem naše univerze sv etosa vske nagrade kralja Aleksandra. Nagrade so prejeli: 1.) 2ekar Frane, 500 Din, >Osebnost m stil«. Geslo: »Resnici m dobroti«. — 2.) Penko Tone 500 Din, »Domača imena rastlin in domači izrazi za znanstveno opazovanje rastlin«. Geslo: »Vrtovec-Tu-šek-Erjavec«. — 3.) Stupica Anton 1000 Din, >Gotska arhitektura na Štajerskem«. Geslo: »Luka Novak 1577«. — 4.) Pre-mrou Branko 1000 Din. »Institut dispen-zacij po pravu zapadne in vzhodne cerkve«. Geslo: >To have done«. — 5.) Fraii-tar Svetozar 600 Din, >Dedno pravo v srbskih in hrvatskih pravnih spomenikih«. Geslo: »Cija«. — 6.) Krasnik Virgil 1000 Din, »Odvisnost kvalitativne krvne slike«. Geslo: »Sanguis«. — 7.) JaneŽič ž^rtomir 800 Din, >Domovinska ljubezen preroka Jeremija«. Geslo: »Non eot propheta s±ne honore nisi in patria sua« Mt 13. 57«. — 8.) Kurent Tomaž 1200 Din, »Razmerje minusijevega dialoga >Octav1us« do C4-priana in Tertuliana«. Geslo: Noo enim tam suetoritates m disportaodo quam m-tionis momenta miaerenda sunt. Po razglasitvi nagrad se je rektor db sklepu proslave zahvalil pokroviterju univerze kralju Aleksandru za vehkodnsnd dar ter pozval navzoče, naj z njim zakU-čejo trikratni >živio!« Nato je pa akademski pevski zbor zapel državno himno. Prognoze za predsedniške volitve v Nemčiji Hertin, 17. jan. AA. Sbcr'jaristHČno gfcw(W> vRhernische Zeitung« priohčnje zaupno okrožnico Stahlhelma s podrobnimi podatki in navodili za predstojeće volrtv© predsednika nemške republike. Voditelji Stahlhelma računajo » tem. da bo dosegel kandidat nacijotvamc ono žici je približno 15 milijonov glasov pri prvem skru tirni ju. Za kandidata levice, t* katerega bodo glasovali pristaši ljudske stranke, socialistične stranke in zmernih meščanskih strank, pa bo oddanih 14 milijonov glasov. Komunist Thaelmann bo zbral 6 milijonov glasov. Po mnenju socialističnega lista je nevarnost, da bodo komunisti omogočili izvolitev desničarskega kandidata. Omejevanje uvoza na Poljsko Vargava, 27. januarja AA, Na današnji seji parlamentarnega odbora za proračun je izjavil kmetijski minister Jan ta Polčia-ski, da bodo uredbe o prepovedi uvoza, kt so bile nedavno sprejete, omogočile nekatere olajšave državam, ki ne omejujejo poljskega izvoza, Pomen teh uredb je v tem, da se bo tako na obeh straneh izboljšala trgovinska bilanca, na drugi strani pa bodo države, ki delajo poljskemu Izvozu ovire, zato tudi same težje izvažale blago na Poljsko. S temi uredbami je vlada tudi zaščitila poljsko trgovino pred Škodljivo konkurenco. Silna burja v Trstu Trst, 26. januarja ž. Po lepih, skoraj pomladanskih dneh je nastopilo v Trstu zopet mrzlo vreme. S Krasa piha ledeno mrzla burja. V soboto je bila še najbolj sfl-na in je povzročila celo vrsto nezgod, štiri ljudi je zagnala ob zidove, oziroma na tla s tako močjo, da so morali v bolnišnico. Gasilci so morali v petih primerih nujno na pomoč, da so še pravočasno pogasili požare, ki bi sicer zaradi vetra napravili neprecenljivo škodo. Parniki niso mogli pristati ob pomolih. Zasidrali so se sredi pristanišča in čakali, da veter poneha. Na Kontovelju pri Prošeku nad mestom se je vnel mlad borov gozd. Požar je uničil na tisoče drevesc, ki so jih ljudje s trudom zasadili v kamnita kraška tla. Tržaški gasilci, ki so prihiteli Kontovelj-čanom na pomoč, so z velikimi napori omejili požar, vendar pa je ogenj uničil skoraj polovico nasada. LJUBLJ4NSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2260.25—2271.61, Bruselj 783.53—787.46. Curib 1096.15 do 1101.65, London 194.25—195.85, New7ork 5595.93—5623.99, Pariz 221.14—222.26, Praga 166.14^-167.26, Trst 280.88—283.28. inozemske borze Curih. Bagraid 9.05, Pariz 20.1750, London 17.75, New York 512.50, Bruselj 71.50, Milan 25.70, Madrid 42.70, Amsterdam 206.20, Berlin 120.40, Sofida 5.71, Praga 16.17, Varšava 57.40 BufcaroSta 3.06. Strun ) »SLOVENSKI N A R O D«, dne 27. januarja 1932 Socijalno zavarovanje obrtnikov Iz predavanja predsednika Obrtniškega društva g. Josipa Rebeka Ljubljana, 27. januarja Predsednik Obrtniškega društva g. Josip Rebek je predaval v ponedeljek zvečer v Zvezdi o socijalnem zavarovanju obrtnikov. Ena glavnih pridobitev novega obrtnega zakona je zavarovanje obrtnikov zoper bolezen, za onemoglost, starost, smrt in zoper nezgode. To določbo so z velikim zadoščenjem sprejeli zlasti slovenski obrtniki,, ker je izšla prva inicijativa za obvezno zavarovanje obrtnikov baš iz njihovih vrst. Po zakonu bo zavarovanje obvezno za vse obrtnike za bolezen, za onemoglost, starost in smrt in zoper nezgode, dočim prepušča zakon, da se določi organizacija, način in pogoji zavarovanja s posebno uredbo. S tem je bilo ustreženo zlasti zahtevi slovenskih obrtnikov, da bodi zavarovanje obvezno in ne fakultativno, kajti le zakonita obveznost zavarovanja more obrtnikom jamčiti, da bo zavarovanje dobro uspevalo in doseglo svoj namen. V vsakdanjem življenju vidimo nešteto primerov, ko propadejo cele obrtniške družine radi bolezni ali nesreč. Mnoge družine, ki so prišle ob svoj kruh radi onemoglosti ali smrti družinskega očeta, so izročene na milost in nemilost javnosti ali občine. Dnevno naletimo na primere, ki nam jasno pričajo, da je usoda obrtniške družine, ki pride ob svoje dohodke radi bolezni ali nesreče družinskega očeta, prav tako težka in kruta, če ne še težja, kot je usoda delavske družine. Se težji je položaj obrtniške družine, če postane družinski oče prerano delanezmo-žen. ali pa ga doleti smrt še predno si je mogel vzgojiti sina-naslednika v obrti in s tem preskrbeti s kruhom svojce. Zato je bila edino pravilna teza slovenskih obrtnikov, da boai zavarovanje obvezno za vse obrtnike brez izjeme ne glede na njihov gospodarski položaj. S tem se razširi rizi-kova vzajemna skupnost in ob velikem številu zavarovancev se bodo dale tudi z majhnimi prispevki doseči zadovoljive dajatve. Zakon prepušča uredbi le organizacijo, način in pogoje zavarovanja. Zakon določa v tem pogledu le to. da je zavarovanje izvesti za področje ene ali dveh banovin in da se sme za zavarovanje ustanoviti skupen sklad ločeno ali v okviru obstoječih podobnih zavodov ali kreditnih ustanov za področje ene ali več banovin. Kar se tiče organizacije zavarovanja, bodi slednja ločena od organizacije delavskega zavarovanja. Obrtnik bo uporabljal svoje zavarovanje samo v primerih resnične potrebe. Organizacija obrtniškega zavarovanja naj se nasloni na prisilne obrtne zadruge. Centrala naj bo nosilec zavarovanja za banovino, to se pravi, zavarovanje naj bo organizirano po banovinah. Vse organizacije slovenskih obrtnikov se bodo glede organizacije zavarovanja brezpogojno m decidirano izjavile za organizacijo zavarovanja po banovinah, kajti s centralizirano organizacijo delavskega zavarovanja, pri kateri je samo en nosilec zavarovanja za vso državo v Zagrebu, imamo že toliko bridkih izkušenj, da si take centralistične in s tem s skrajnim birokratizmom zvezane in komplicirane organizacije pri obrtniškem zavarovanju absolutno ne želimo. Ako naslonimo svoje zavarovanje na že obstoječo, na strogo centralistični bazi za vso državo organizirano delavsko zavarovanje, nam bo odvzet na usodi našega zavarovanja skoraj vsak vpliv. Uprava postane birokratična, preokorna in s tem tudi draga. Prepričani smo, da bo ob dobro razvitem socijalnem čutu ter čutu vzajemnosti in solidarnosti našega obrtništva mogoče urediti zavarovanje taico. da bodo z majhnimi premijami mogoče kar največje dajatve. Pri delavskem zavarovanju je uvrščeno delavstvo v mezdne razrede ki se določajo po mezdi vsakega posameznika. Pri obrtniku taka uvrstitev ne bo mogoča in bo tu še sklepati o važnem vprašanju, ali naj bodo vsi obrtniki zavarovani pod enimi in istimi pogoji, odnosno ali naj se iz zavarovanja napravi en, dva ali trije razredi. Naravno bedo obrtniki stremeli za tem, da naj bodo prispevki zavarovanja čim manjši, toda s tem bi bile tudi dajatve manjše. Uvrstitev obrtnikov v razrede ah kategorije bi bila sicer pripravna, imela bi pa to slabo posledico, da bi vzbudila med poedinci nezadovoljstvo, ker bi se s tem ustvarjali obrtniki prve, druge ali tretje kategorije. Predavateljevo mnenje pa je, da če ne bo treba doiočiti take razvrstitve obrtnikov v razrede pri zavarovanju zoper bolezni in nezgode bo to prav gotovo potrebno pri zavarovanju za onemoglost, starost in smrt. Med obrtniki bodo prav gotovo deljena mnenja glede uvrstitve pri zavarovanju m s tem tudi glede premij in dajatev. Obrtniki bodo zahtevali, naj se glede tega vprašanja zaslišijo vse njihove zadruge in obrtniške organizacije in da se najde tudi v tem pogledu izhod, ki bo vsem ustrezal in ki bo tudi v korist zavarovanja samega. Obrtnik more mirno delati, se uspešno razvijati in posvetit: vse svoje sile svojemu obrtu le, če ve. da je s svojo družino za primer bolezni, nesreče ali smrti zavarovan. Skrb za bodočnost je mora ki je Že marsikoga spravila v obup Predavatelj je pa ponovno poudaril, da mora biti organizacija obrtniškega zavarovanja v obrtniških rokah. Kakor bodo morali obrtniki sami plačevati premije, tako naj jim bo dovoljeno, da tudi sami odločajo o usodi svojega zavarovanja, o prebitkih ter o morebitni izgiibi. Slovenski obrtniki so zreti dovolj in varustva od katerekoli cen- tralne ustanove izven naše banovine ne potrebu ieio Po dolgotrajnem odobravanju je predsednik g. Rebek otvoril razpravo o preda-.vanjih in predsednik Zadruge vrtnarjev g. Rebek otvoril razpravo o predavanjih in oredsednik Zadruge vrtnarjev g. Ivan Šimenc je govoril predvsem o vrtnarstvu ter opozarjal na določbe obrtnega zakona, ki dajejo možnost za izpremembo vrtnarjem tako usodnega zakona. G Šimenc je pozival vse stroke, da še v zadnjem trenutku predlože svoje pritožbe in želje ZTOl. zlasti je pa vsem strokam polagal na srce, naj izravnajo najprej vse spore med seboj m sklenejo kompromise. Ker ni več mogoče izpreminjati obrtnega zakona, naj bo vsaj pravilnik tak, da bo obrtni stan zavarovan. Strokovne organizacije naj ostanejo pri starem, posebno naj pa delujejo na to, da dosežejo pri denarnih zavodih nizke kredite za obrtnike, ker drugače mora marsikatera stroka propasti. Predsednik g. Rebek je ugotovil, da pomenijo predgovornikove težnje težnje vsega obrtništva. Oprimimo se ZTOI in gotovo nas bo podpirala kakor nam je pomagala doslej! Posebno zahvalo za omi-ljenje ln izboljšanje obrtnega zakona pa zasluži minister g. dr. Albert Kramer. ki je največ pomagal, da so bili naši predlogi v zakonu upoštevani (klici »Žlvio dr Kramerc). Vztrajajmo pri organizacijah, da nam bo mogoče preprečiti tako žalostne dogodke, kakoršnega smo morali doživeti sedaj, ko je Zanatska banka, ki je ustanovljena nam v pomoč, zvišala obrtno mero in vrgla zastopnika obrtnikov — namreč samega predsednika g. Rebeka — nasilno iz upravnega odbora Banka se mora zavedati, da je ustanovljena za nas. ne pa za bogate lastnike akcij. Zanatska banka mora sodelovati z zastopniki obrtnega stanu, da jim bo mogoče delati za koristi obrtništva in vplivati, da centrala obrestno mero zopet zniža. Likvidator Zveze obrtnih zadrug g. Filip Pristou je govoril o šušmarstvu in prav umestno konstatiral, da bi moral biti prav občutno kaznovan tud' tisti, ki šušmarju da delo, kar bi bilo mnogo učinkovitejše kakor zasledovanje šusmarjev. Pripravljenih je bilo sicer še več govornikov, vendar je pa predsednik zaradi pozne ure in zaradi strogih predpisov glede dnevnega reda moral zaključiti zborovanje, obenem je pa vse navzoče povabil na izredni občni zbor Obrtniškega društva, ki bo v soboto, z željo, naj se povabilu odzovejo prav vsi, ker taka zborovanja stanu vedno le koristijo. Za izobrazbo železničarskih gospodinj Zaklitiček gospodinjskega in kuharskega tečaja Nabav-Ijalne zadruge uslužbencev državnih železnic Ljubljana, 27. januarja. O gospolinjskem in kuharskem tečaju za železni i-a ske i:ospe in dekleta, ki ga je priredila N'abavljalna zadruua ueslužb+nieev držvoili železnic v prostorih nekdanje restavracije Ljubljanskega dvora, »nio že obširno pisal ob prvi poskusni večarji, sno-cJ je bila ;>a ob zaključka tečaja nadvse prijetna slavnostna večerja, ki pa zarad: slovesnega trenutka ločitve ni prav nič izgubila na domači ntimnosti Za kako važno smatrajo razširjenje delokroga te agilne ž^lezničarske organizac je tudi na privatno življenje, predvsem pa ua izobrazbo žen^tva, je dokazala prisotnost najvišj h krogov Večerje se je namreč udeležil sam ban g. dr Dratio Ma r n § 11 7. namestnikom Sloge<, vse druge prebogate in preslastne užitke so pa poskrbele same gojenke. a za slavnostno raz{K)loženje najodličnejši govorniki. Načelnik iz. Deržič je v imenu zadruge pozdravil povabljence, zlasti se je pa zahvalil g. banu, ki je pomagal oživotvori!, tečaj, ko je odstranil ovire, ki so se pojavile proti tečaju. Z najbvaležnej£imi besedami je opisal za železo* carski stan zaslužno delovanje direktorja g. dr. Borka, zahvalil se je pa tudi zastopniku prosvetnega oddelka g. Ribičiču, nadzorniku Grumu, prav posebno pa direktorju g. Jugu, ki je prepustil ves tečaj ravnatelj ei Mladike, našo prvo strokovnjakinjo gdč. Jerico Zemlja* novo z gdč. prasnikarje-vo. nadalje pomočnika direktorja g. inž. Klodiču in seveda prav prisrčno tudi vse gojenke. V svojem globoko zamišljenem govoru je zlasti po-vdarjaL da bodo tečaji združili železnica; -ske družine vseh kategorij v enoto, ki je potrebna. da železnižarsk: stan postane konstruktiven element pri napredku naroda in države ter napil v imenu Saveza nabavi jalni h zadrug gdč. Zemljanovi in gospod Čnam kot propagatoricam, da bo ta skupnost in solidarnost obvladala mišljenje vseh železničrskib družin. V obširnem govoru je direktor g. dr. Borko konstatiral težko službo železničarjev, strogo disciplino in visoko moralo v vsakem pogledu, da mora za tako osobje uprava skrbeti do skrajnih meja, kar je storila tudi s podporo temu tečaju. Zahvalil se je vsem idealnim tovarišem, ki delujejo pri >Slogi«, m en z i in zadrugi ter vsem, ki so sodelovali pri tečaju, ki bodo iz njega izšle dobre gospodinje in dobre žene, ki so glavne Činiteljice v družin; in bo tako imela korist od tečaja tudi država. Končno je pa napil uspehu udeleženk tečaja v bodočem življenju. Ko so gospodične prinesle na mizo sJadke umetnine svojih rok, s« j« oglasil tudi ban g. dr. Maruši č. kn se je zahvalil načelniku g. Deržiču in g. direktor hi, k" so polorenilii tako koristno akcijo, posebno pa direktorju Mladike in gdč. Zemljanovi za vodstvo tečaja, ki bo učvrstil solidarnost med železničarji; povdarjal je majvečje uspehe tega tečaja, saj je cela tretjina gojenk tečaja slavila svoje poro- Kc, druge uacicžcnkc se pa nanje 2e pripor a'v Ijujio. Cj>os]X>Uj.njski tocaja S4užijo tudi, aJa bodo zone omogooi-ie moz banovine Ker ie b?' predsednik ing. dr. Teločnik imenovan za profesorja na rudarski akademiji v Celju je ostala komisija brez predsednika in zato ie skhca! uspcktor s. Josip V\ester po naročilu predsednika oblastnega odbora RK dr Kreičiia snoči člane' komisije na sestanek, da izvolijo novega oredsedn ka sestanka se »e udeležilo 10 č anov 2 sta se pa )pravič;'a Za predsednika ie bi' zvoljen arhitekt g. Ivan V u r n i k. ki je Doroča;. da ie z umv prof Samcem zasnoval že podroben načrt zaščite civilnega prebivalstva pred strupenimi olini Odslej bo »mela komisija redne seie vsak petek in nrepričani smo. da bo r>od novim predsednikom usnešno delovala. Jubilei zaslužnega šolnika Li?ubliana. 27 januarja Kjerkoli se Drago Benedik pojavv se vse ra.zvf>^Ti okrosr njosa AH izžareva io \a njegovega srca ne-rVtni' žarki, da se vse iMNfft a\i raia njerfrcrv bronasti elas tako čarobno moč, da prežene skrbi bi luhomorne mršte, je vseeno, a ta čudodelni* ima moči. da ea vsak obratni v nai 'p^pto »oominn. kdor ga spozna ln to soLnee v njem. k! vedri vso njegovo okolico, je ohranilo tni*1i njesra samega vedre ara In pomeša življen^kfh energM k^'ub 70 letom, ki r.b danes nVnolmi Nikdar nI hu iega želel, nMcda.t hu^esra storil »n vsa bi a Todeina Ln sugestivna moč njegove os-eb nosti izvira vz trsteza kristalnega studenca, ki ga Imenujeano »anima camiida«. Drago B en odlik je rojen L-Jorbljančan — sitroj-tfvoija je bTJ njegov oče — a od svojih na-jnežn« ijšrin d-etinakih let je pravi Frapo ligolovčan, kjer užniva tudi svoj pokoj v svoji iprnla-arani hnšiei v Hra»d-e>okeg;a vasi. Z roalike je šel na ucntelji!«š6e in takoj po maturi 1. 1S87. je dobil službo na Brezovnci pri Ljnbldand ter se tiudi takoj oženil a svojo pokojno sopTOgo Francko iz anane Brztinove družnne v Ljubljani. Gotovo je bila tudi. ona iavrstna pevka, saj so otroci, namreč ga. JuLka, vdova aod naxf otioJJala Mandetjca, &a. Vlkri Meliharj^rva kn (pa g. Kared, kri so je ravolil pokkfc svojega deda, sloveči poved in je zlasti ga. Jurka žela največje uspehe kot soLtetka v Bboru komponista Oskarja Derva v ftkonjč Loki. Z Brezovice je sel jufoilant na Ledftne na«d Idrijo za dobrih 5 let. nato je bril pa v 3mledmiiku nad 11 let. Tu se >e mlaci: vdovec seznanil seveda z najbolj-so pevko vsega okoisa, namreč sedanjo vzgledno požrtvovalno predsednico Kola jugosl. sester v Otepanji vasi, gospo Marijo Iz ugledne Saksove družine v Medvodah, ta L 1831. so dobili otroci z njo drugo mamico tako dobro in skrbno, da bi prava mata ne mogla biti boljša, družinski pevski zbor se je pa izipopelniJ še z odLionim tenor:ean srna Stanka, ki je absolviral pra vo m konservatorij ter sedaj v Beogradni vodi pevski zbor v katoliški cerkvi in zna meni to židovsko pevsko društvo ter več manjših pevskih skupin Prava umetniška pevska družina pod vodstvom s/vežega žametnega očetovega baritona! tz Smlednika se je g. Benedik vrnil zo pet na Brezovico pri Lj.. kjer je po 23 le tih s poLnimi 40 leti službovanja stopil v pokoj in se naseiil v svoji h'.sloi v Hrade okega vasi Mož z zlatim srcem je bil seveda povsod najvzomejš". vzgojitelj ter nad vse priljubljen prlijatelj svojih sosedov kmetov, ki jim je ustanavljal pevske zbore, poučeval umnega kmetnjstva, a ko Je 1 1892. napravil na kmetijski šoM tečaj, se je z največjo vnemo posvetil sadjar stvu, da bolo bujni vrtovi n a jo-lemen4tej-šega sadna po Smledniku in Brezovici ter njuni okoiici še celim gemeraciioam pričati o njegovem dobesedno plodonosnean delu za kmečko ljudstvo, nikdar pa v krajih njegovega delovanja ne bo izumrlo veseljp do duna blažilnega lepega petja. Povsod je bil pa mož tako čistega zna čaja tuli požrtvovalen delavec za nap red no misel, sodaj je pa že dolgo le* štepanjskega Sokola vedno najzvestejš: njegov član. da gospoda hi gospo Bened' kova labiko imenujemo za najbolj zaslužma delavca vsega društvenega življenja po*i Golovcem Njegova vedra natura, njegova pesem m njegov talent za družabnost so organizatoricu a sila. ki ljudi s prijatelj sjtvotn druži h koristnemu delu za narod Kadar pa dobro razpoložeoje ne more pr** magati skrb. sedanjih dni. se sedemdeset eltnik kakor fant veselo zavrni tin pleše dokler se z njim ne zavrte in ožive vse plesalke še tako velike družbe. še mnogo veselih let! Zvočni kino Ideal Danes nepreklicno zadnjikrat od publike oboževani film Sevilfski pevec z Ramenom Novarrom Ob 4.. Mi 8 in V 10. zveeer KOLEDAR Danes; Sreda. 27 januarja katoličan : Janez Ziatousi. Dušana; pravomu v m. 14 januarja: Sv Sava DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: P.sarnišk ravnatelj. Kino Dvor: Marijana Kino Ideal: Seviijski peve^ Svetcsavska seseda ob 20.30 na Ta ooru Sadjarsko in vrtnarsko društvo: predavanje nadzornika ^irekha 19 f nr*M.i valnio mmerakj&k<4ga m.s- tu*a na univerzi Dr. Kugyja predavanje ob 20 v veliki dvorani n*>tela Un*on DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovec. Kon'-ri-esni trs 12; Ustar. Sv Petra cesta 78 in Flufl—H. Ljubljana Vil. Celovška cesta 34 PRIDE! narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 27.: Arsene Lupin. Red D. Četrtek, 28.: Zaprto. Petek, 29.: Vzrok. Red C I>revl ob 20. uri se uprizori v drami detektivska komedija >Arsene L»up-in< v režiji g1 Skrbinška in običajni zasedbi. Predstava se vrti za red D. V petek, dne 29. t. m. je dru^a repriza drame »Vzrok« za red C. OPERA Začetek oto 20. Sreda, 27.: Zaprto. četrtek, 28.: Trije muSkeUrjL premije m. Izven. Petek, 29.: Koštana. Gostuje gosrp. Jomp Križaj. Red B. Sobota, 30.: Carmea Debut gdč. Anita Mezetove. Red D Premijera operete »Trije mušketirji«. Snov operete je zajeta po znanih Du-m asovih romanih ter je verna slika romantičnega življenja takratne dobe. Vsebina pa je zvezana tudi nekako z današnjim časom, zato nekateri krepki rzrazt, posebno oni, ki slikajo vojaško življenje in so podobni nekako dogodivščinam švej-ka. Opereta, ki jo je napisal Benatzkv, ima 14 slik, ki slede ena drugi s pravo filmsko brzino. Celo delo ima pri naSl uprzoritvi, ki jo je pripravil režiser Bralko Kreft, samo eno pavzo. Muzikalno vodstvo je v rokah dr. Svare. Zasedbo posameznih vlog smo že priobčili. Kostumi so po osnutkih scenografa g. TJljaniAčeva, izdelal pa Jih je gled. atelje pod vodstvom g. Polaka. Začetek premijere točno ob 20. uri, konec ob četrt na 24. Premijera je izven abonmana. V petek, dne 29. t. m. poje v »Koštan: c vlogo Hadži Tome basist g. Josip Križaj. Ostala zasedba kakor običajno. Dirigira ravnatelj Polič. Predstava je za red B Prvi večji nastop konservatoristke gdč. Anite Mezetove v naši operi bo v soboto, dne 30. t. m. Pela bo vlogo Micaele v operi Carmen Predstava je za red D. Ganljiva, iz življenja vzeta povest o težaku Francu Biberkopffu Po Lstoimenem romanu Alfreda Doblina BERLIN Aleksandrov trg (V NOVO ŽIVLJENJE) V glavni vlogi največji karakterni Igralec Nemčije Heinrich George PRIDE! JUTRI! PRIDE! Vremensko naročilo Ljubi rana, 77 januarja. A A. Vremensko poročno Orekcije državnih železnic v Ljubljani po stanju ob S. zjutraj: Bv stiica Bohinjsko jezero —6, oblačno, >nega IS cm Brežice —3. oblačno. Celje —3. oblačno. Dravograd-Meža —6. megla, -nega S cm lesentce —5 oblačno snega 12 cm. Kamnik —5. oblačno. Krantska iona —12 megia. snega 30 cm, Kočevje —5 oblačno. Kotoriba —3. oblačno. Ljubljana g! k —3. oblačno. Liuromer -2. obično MarboT gl. k, —3. oblačno, -nega 5 cm. Novo mesto —2 oblačno. ne<*ri 5 cm. Jain? nn Dolenjskem —3, oblačno, sme^a 2 cm. TrirU —4, oblačno, snega nI. Rakek —1 oblačno. -rev 2i Dnevne vesti — Ii državne službe. Vpokojena je učiteljica v Ptuju Filomela Gorup. — Razpisane zdravniške ^užbe. OUZD v Beogradu razpisuje za svojo ambulanco v Beogradu nateca« za 7 zdravnikov uradnikov za splošno prakso v I. plačilnem razredu 1. stopnje in dve mt^sti zdarvnikov-urad-nikov specijalistov in sicer eno za ustne in zobne bolezni v I plačilnem razredu 1. »topnje. eno pa zn tuberkulozo tudi v I. plačilnem razredu 1. stopnje. Prošnje je treba vložiti do 29. februarja. Podrobnosti natečaja so raz v dne iz >Službenih Novin< št 18 z dne 26 t m. — Brzovlak na propi Kot o riba - Cakovee ostane. Ljubljanska železniška direkcija je hotela ukinit1 brzovlak, ki prihaja iz Ko-toribe v Čakovec ob 13. in se vrača ob 16. tem bi bib hudo prizadeti vsi kraji Medji-muria tn Prekmurja. ker bi odpadla ugodna zveza med Mursko ^boto «n Ljutomerom preko Ormoža s Čakovcem in Pragerskitn. Predstavnik prizadetih krajev eo se obrnili na ljubljansko železniško direkcijo s prošnjo, naj ostane ta brzovlak v prometu in njihovi prošnji je bilo ugodeno. — Dobave. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubijani sprejema do 5, februarja ponudbe glede dobave hrastovih kretn ških pragov. Oslas je na vpogled v pisarni za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku. — Vrenje. Vremenska napoved pravi, da ostane vreme neizpremenjeno. Včeraj ;e bilo jasno samo v Skoplju, drugod pa deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skoplju 2, v Zagrebu in Sarajevu —t, v Ljubljani —1.8, v Mariboru —2, v Beogradu —.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 787.8, temperatura je znašala — Grozna smrt. V Brodu je umrla v ponedeljek strašne smrti mornarjeva žena Marija Fanfandžer. Zvečer je hotela doma čimprej segreti sobo in je polila drva s petrolejem, v naglici je po polila s petrolejem tudi svoje krilo. Ko je prižgala vžigalico, se ji je vnela obleka. Planila je skozi okno na cesto, kjer so ji priskočili ljudje na pomoč, toda bilo je že prepozno. Zadobila je tako hude opekline, da je med prevozom v bolnico umrla. — Bitka orožnikov z vlomilci. V ponedeljek ponoči sta orožnika Peter Boris m Mirko Bilič v ulici Cike Ljube v Beogradu opazila dva sumljivca. ki cta «e sukala okrog neke trgovine. Videč, da hočeta vlomiti, sta orožnika priskočila ju aretirala ter odvedla na policijsko stražnico. Ko so na stražnci hoteli aretiranca preiskati, je eden, D rago mir Kakuljevič. nenadoma potegnil iz žepa revolver ter Štirikrat ustrelil na orožnika. Smrtno zadet v glavo se je žanrinrmorijski podnarednik Živojin Ivanove zgrudil na tla, dočim je žandarmerijski kaplar Petar Boris skušal napadalcu iztrgati revolver. Pri tem je bil zadet v levo roko. Drugi orožnik je pomeril na razbojnika s svojo puško, in videč, da meri raz-bopvk nanj, je takoj sprožil Zadel je razbojnika v glavo, tako da se je mrtev zgrudil. Na streljanje so prihiteli orožniki iz bližnje vojašnice na pomor. Ranjena orožnika ^o prepeljali v boln co. kjer je bil Ivanov.'- takoj operiran. Njegova rana je smrtno nevarna. Drugi razbojnik se ie udal in ugotovili so. da gre za nekega čedomi-ra Djamiča, ki ima malo trgovno s sadjem, a se ie razen tega pečal tudi z vlomi. — Zagrebška uradnica dobi milijone bivše belgijske kraljice. V začetku 19 J-,'vtna je živel na Madžairskean siromašen plemčč Ivan Horvatu in njegova h& Kanu na se je omozila najprej s poae»t.nifkom Pavlom Bd«nyjem. ki ji je pa čez tri leta umri, a njen drugi mož je bil madžarski magnat grof L*ad;i6lav Bs>terhazy Hčerka Katarina iz tega zakona se je .poročila z nekim princem a rodbine HohenzoLlera. In iiz tetga j zakona je bila rojena princesa HenoMetrta. žena belgijskega kraloa Leopolda H. V oporoki je določila, da pripade vse noemo premoženj.- siromašnem potomcem njenega praieda Ivana Horvatka. In zagrebška uradnica Zlata Horvaith je potomka tesra Horvatha Gre za 3S5 milijonov frankov, ki nai bi jih podedovala Zlata Horvath. Odpotovala je v ta namen že v Bervsrrad, pre^ odhodom je pa izjavila, da ustanovi dom za breziposelne uradnice, če se jI posreči dobiti ogromno ded'ščino — Težka nesreča. V ponedeljek zvečer se je pnpatila v beograjskem pristanišču nenavadna nesreča. Pristan ski delavec Andrej Ninčič je našel star vžigalnik granate. Zvečer ga je na svoji barki hotel razbiti, pa mu je eksplodiral. Ninčič je dobil tako hude poškodbe, da bo najbrž umrl. Iz Ljubljane —lj Pri tromosijn so zdaj gotova vsa važnejša dela ter so se ljudje včeraj popoldne posluževali levega mostu že povsem neovirano Desni je zaprt, ker so ob levem bregu postavili tronožno vešalo, pripravo za dviganje materijala iz Ljubljanice, & katerim bodo zasipali !ev; bieg ob Maverjevi hiši. Ko bo breg splaniran, bodo lahko ta-aoj začeli z regulačnimi deb" Marijinega trga. —Ij Krasna trofeja izkušenega ribiča. Znani rrbič in gostilničar g JosJp Maček der Weltbp»ruhm.te :>tajn za vodos je imel včerad izredno srečen Petrov blagor V »volem ribolovu je namreč ujel kapitalnega sulca ki tehta celih 18 kg. Vsi, ki poznamo tega znamenitega moža, mu Iskreno cestUamo —Ij Noči v gorah »e naslov skioptične mu predavanju velikega alpinista — poeta, dr. Julius Kugyja. ki se vrš; drevi ob 20. v veliki dvorani hotela Union Pevski kvaril Glasbene Matice zapoje na Čast dr Ku-gyju stri naroSplošne maloželezniške družbe. Darovali so IV* svojih mesečnih prejemkov. K tej zbirki so določili še uradniki in upravni svetniki toliko, da znaša zbirka Din 528b\ Od te zbirke se je oddalo polovico socijal-nemu uradu na mestnem načelstvu, polovico pa krajevnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, ki podpira znane reveže. Iskrena hvala plemenitim dobrotnikom! —tj Zabavni večeri >Grafike< so bil/i doslej ^sako leto še najbolj kratkočastni 'jznoed vseh predipnstnih zabav in taka bo tu-iri leto&nja prireditev, ki se bo vršrila na pustno soboto, dne 6 februarja 1932. v vseh nrostorlh >Kaeine« ob sodekrvam.iu 20-61anskega orkestra >Grafii.ke« Spričo težkih današnjih prilik, ki tudi grafičar-jem ne prizanašajo, pa je čisti dobiček namenjen dobrodelnosti —tj Predavanje »O štednji< priredi sokolsko društvo Ljubljana IV v soboto, 30. t m. ob 7 zvečer v telovadnioi šole na Prulah Predava br Fr. Mlakar Vstop prost Vabimo članstvo, da se predavanja udeleži polnoštevUno. I PUSTNI PLES Sokola II. v Kazini NA PUSTNI TOREK. »$6 mm I Mednarodne smuške tekme za prvenstvo Jugoslavije Vršile se bodo 6. in 7* februarja pod pokroviteljstvom gg. bana in divizijonarja v Maribora — Ij Svetosatska beseda drevi ob 20.30 na Taboru ima na programu visoko umetniška ulasoena dela naših bi tujih glasbenikov: Adam ča, FerjanČiča. Lajovicn. Pavči-ča, Prelovca. Biničkega. Golovca, Konjoviča. C"ajkovskega. Novačka, Scotta in Strausso. Sodelujejo priznani nas; umetniki: operna in koncertna pevka ua Pavla Lovšetova, operni pevec g. Jože Gostič vijolnist g. Vinko šušteršič. pianist Marijan Ltpovsek in pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon* pod vodstvom g. Zorka Prelovca. Preostale vstopnice se prodajajo v Zvezni knj garni, nasproti glavne pošte in zvečer pri blagajni. Ceslna železn ca se ustavlja na vogalu Št. Petrske ceste proti Taboru 68-n —Ij Redna plavna skupščina društva »Pravnika« se bo vršila v Četrtek dne 28 L m. ob 18. uri popoldne na sodišču z običajnim dnevnim sporedom —Ij Nadaljevalni plesni tečaj — Jenkove šole v Kazini je vsak fetrtek ob 211. Ponovitev »Tansra« in pouk ?Hnw-foxa«. 6o-n —I j Ribarsko društvo Ljubljana prirodi dne t. februarja t l ob 20 'Jn v hotelu Miklič, podzemlje svoj redni letni občni zbor. 64-o _ Foto - sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P Zajec optik. Ljubljana. Stan trg 9 Ceniki brezplačno Naval krvi, tesnobo srca, zasop! jenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve' potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda ori za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenela se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. VELIF"* PREDPUSTN1 PLES Soko!a L na Taboru Pustna sobota 6. februara £932 2osy JUTRI! JUT^RI Henny Porten v prvem govorečem filmu Krčmarieva hči mi 1 'iiiiiiiiinimmn ii 11 i~ Trader Horo najveličastnejše filmsko delo sedanjosti VeLiiki usoeihi filmov z duvjegra zar>a«da so jaisno pokarali, da ima obč:nstnTo rado filme, ki nam kažtvo nove dežele, eksotične živaki in tule ijud.1 Zato so pošiljala flUmska podjetja svoje eksnedicije v neraziskane dežele, ki so filmala pokrajine, floro in favno Eno največjih eksnedicij je pesiahi v afriški Kongo družba Metro Go:dwyn. da t zdela ogromno filmsko delo po slovitem romanu -Trader Hom* a3đ >Khc pragozda*. Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, da je roman »Trader Horn« nastal čisto slučajno Neki trgovec s slonovo kostjo je dalje časa ostal v Johannishurgu ter je svoji gospodinji pripovedoval o svojih do-življaoih Že od svojega 15 leta je bdi v AfrikV Prjpovedovai je veeer za večerom o svoj«m srečanj« z napol divjinui zamor ci, o svocem lovu na di-vje ziveri io senzacije sc •ie vrstile druga za rirugo Nekoe je naletel na svoji ak&ped.icijn na pleme erneev — loudožrcev. K jim je vladala kraljica — bela žena Imeli so jo za boginjo! Mož je prizpovedoval, gospodinja pa, ki je strme poslušala to pripovedovanje, je prhdno beležila zgodbo za zgodbo in tako je nastal roman KnJ-iga ki je izšla pod nas'ovom jTrader Horn* je bila prava senzacija ua knjižnem trgu Opisovala je žd v ljenje škotskega trgovca v džunglah Afrike in njegove doživljaje mod črnci domaćini Za ta roman so se ljudje kar treali m to je dalo povod družbi Metr«> Goldwyn. da je kupila za pol milijona do larjev pravico fJLlmanja romana Podjetje je pa nosilo seveda še stroške ekspedicije in tako se ne smemo čudriu, da anada ta film res med najvedja filmska dela Film so izdelovali skoraj dve leti Celih 16 mesecev je bila ekspedicija v Afriki in val posnetka so oaravnL Mednarodne smuAke tekme za prvenstvo Jugoslavije se bodo vršile v Mariboru pod pokroviteljstvom g. dr. Draga Maru-šiča, bana dravske banovine in g generala Dragoljuba Hica. komandanta dravske divizijske oblasti. Prirediteli je Jugoslovenski zimsko-sportni savez v Ljubljani. Predsedstvo tekem- Dr Ivo Pire. predsednik JZSS: dr. Ciril Pavlin, podpredsednik JZSS; dr Stevo Hadži podpredsednik JZSS: dr. Milan Rristić podpredsednik JZSS: Joso Goreč. gen. tajnik JZSS: dr. Janko Berce. nače'nrk smuško-tehničnega odseka JZSS: prof Sile Joško. predsednik Mariborskega zimskosportnega podsaveza. Tehnično vodstvo: Dr Janko Berce. Sodniški zbor* Predsednik dr. Janko Berce. — Za snmški tek: tehnični vodje: Ivan Tavčar. Ivo Marzelj: starter: Hinko šircelj ćasomerilci: Voglar Srečko. Gni-dovec Ante. rezervirano za inozemskega sodnika. Sodniki na cilju: Golubovič Ve-koslav, Predalič Stane, rezervirano za inoz. sodnika Zapisnikarja: Vetrih Fran-njo, Kunstelj Anton Zdravnik: Dr. Sekula Jože. — Za skoke: tehnični vodje: Zdenko švigelj, dr. Stane Kmet. Starter: Hinkc šircelj. Sodniki: Kveder Ivan. Goreč Joso, rez. za inoz. sodnika, ev. Pelan Stane. Nadzorniki zaleta: Predalič Stane, doskočišča: Voglar Srečko, izteka: Gajšek Janko. Merilci skokov: Tavčar — Parma, Marzelj — Bregant Kopriva — Dekleva. Zapisnikar: Vetrih Franjo. Zdravnik: Dr. Sekula Jože. Zdravniški odsek: načelnik dr. Sekula Jože. NPvinarski odsek: načelnik Gnidovec Ante. Stanovanjski odsek: načelnik Ivan Ro-gljič. Vodstvo tekem posluje v hotelu Orel od 5. februarja dalje. Vse nriprave za tek-me na licu mesta vodi Mariborski zimsko-sportni podsavez do 5. februarja. Program prireditev Petek, dne 5. februarja: F-rihod tekmovalcev in nastanitev v Mariboru: ob 15 uri v hotelu Orel zdravniški pregled: cb 18 30 se-'a vodstva tekme v hotelu Orel: ob 20 žrebR.nie startn;b ^tevi^.k razdelitev startnih številk, objava prege (v hotelu Orel). Sobota, dne 6. februarja: ob 8.30 sta~t h 18 km teku ob Tržaški cesti pri čroal-rvci m(«hega vodovoda (gorflna Achtigl. cilj i^tetam. Nedelja, dne 7. februarja: ob 13.30 skakalne tekme na mariborski skakalnici; ob 20. objava rezultatov in razdelitev nagrad v grajski kleti. Splošna daločila Tekmuje se po pravilniku JZSS. odnosno po pravilniku FIS. Pravica udeležbe: Pravico starta imajo vsi verificiran: teKmovalci JZSS in pa člani državnih savezov včlanjen:h v FTS. Prijave jugoslovenskih tekmovalcev izvrše njih klubi, prijave inozemcev državni savezi Direktne prijave se ne upoštevajo. Prijave je nasloviti na JZSS v Ljubljani do 3. n., po 3. februarju pa na vodstvo tekem v Mariboru, hotel Orel. Prijave se zaključijo 5 februarja ob 18 uri. Tekmuje st v kombiniranem tekmovanju. Zmagovalec prejme naslov: Prvak Jugoslavije v smučanju za leto 1932, častno darilo in diplomo. Drugo in tretje plasirani prejmeta darilo in diplomo. Jugoslovenski tekmovalci tekmujejo tudi ločeno na 18 Km v teku in v skokih. V teh dveh tekmovanjih tekmujejo v razredih ter služita ti dve tekmi in kombinirano tekmovanje za razvrstitev tekmovalcev v razrede. Prvi trije tekmovalci ki dosežejo najboljše čase prejmejo častna darila in diplome, enako prvi trije najboljši tekmovalci v skakalni tekmi. Tekmovalec, ki prejme darilo v kombiniranem tekmovanju, ne more prejeti darila še iz ločenega tekmovanja, temveč preide darilo avtomatično na naslednjega tekmovalca. Startne številke se izdajajo samo proti kavciji Din 10.—. ki se povrne ob vrnitvi številke. Vsi tekmovalci start a jo na lastno odgovornost ter ne nosi prireditelj nikakega jamstva za morebitne nezgode ali škode iz teh tekmovanj. V&i jugoslovenski tekmovalci se smatrajo kot enotna tekmovalna vrsta ter je določen kot vodja njih vrste Predalič Stane. Vsi tekmovalci morajo slediti navodilom vodje vrste, ki ima pravo, zabraniti tekmovalcu start, ako krši disciplino. Zdravniška preiskava ni obvezna, vendar se priporoča vsem tekmovalcem, da se javijo k zdravniškemu pregledu dne 5. februarja ob 15 uri v hotelu Orel. Prehrana tn stanovanje Stanovanje in hrano je treba naročiti pri načelniku stanovanjskega odseka g. Rogliču Ivami, Maribor, Grajski trg 1, Sport-Roglie. Stanovanjski odsek ima tako glede stanovanj kakor glede prehrane zagotovljene popuste, -ci veljajo le ob pravočasnem naročilu. Za tekmovalce bodo preskrbljena skupna ležišča sicer pa. ako to ne bo mogoče, primerna prenočišča v medsebojni bližini. Pri naročilu je navesti točno za katere dneve se želi prenočišče, za kdaj hrano, ali je naročnik tekmovalec ali prisostvuje tekmam kot gledalec. Naročila je najbolje poslati preko svojih klubov na stanovanjski odsek. Za razdelitev nagrad in objavo rezultatov je predvidena skupna večerja v grajski kleti ter je treba za to posebne prijave na stanovanjski odsek. Garderoba za smuči. Smučarji, ki bodo samo v nedeljo v Mariboru, lahko oddajo svoje smuči v smuško garderobo na vrtu kavarne Astorija proti odškodnini Din 2.—. Osobito velja to za čas objave rezultatov in razdelitve nagrad. Kavarna Astorija se nahaja poleg Grajske kleti. Vozne ugodnosti Za vse udeležence je zaprošena ugodnost polovične vožnje za vse vlake od dne 4. do 9 februarja. Vsakdo kupi na od-hodni postaji celo karto ki mora imeti moker žig V Mariboru prejme potrdilo, da je prisostvoval tekmam, ter se s tem potrdilom in voznim listkom, s katerim se je pripeljal v Maribor, vrača Potrdila se bodo izdajala pri blagajnah ob skakalnici, pri putniku Sport-RogHč in v pisarni vodstva tekme v Mariboru. Informacije Vse informacije, izvzemši v stanovanjskih zadevah daje JZSS v Ljubljani, Mariborski zimsKosportni podsavez v Mariboru, za čas tekem pisarna vodstva tekem v hotelu Orel . Novinarjem daje potrebne informacije za vodstvo tekem g. Ante Gnidovec. Rezultati in startne liste Za vse tekme bodo izdane startne liste in liste z rezultati dotične tekme. Startne Uste se bodo prodajale po Din 1.— na startu tekme. li«rte z rezultati po Din 2.— takoj po vsak: tekmi na cilju in v pisarni vodstva tekem. Sanitetna služba Zdravniška komisija bo poslovala na cilju 18 km teka v gostilni Achtig, kjer bo tudi okrepčevabilca za tekmovalce, in pa v času skakalnih tekem na skakalnici. Prevoz do skakalnice Za prevoz h skakalnici bodo vozili avtobusi od 12. ure dalje. Skakalnica je oddaljena od Dravskega mostu % ure peš. Enako bodo vozili avtobusi po končani tekmi nazaj v Maribor. Poziv vsem smučarjem DRŽAVNO PRVENSTVO NAJ POSTANE VSAKOLETNI ZBOR VSEH JUGOSLOVENSKIH SMUČARJEV! KAR JE NORVEŽANOM HOLMENKOLLENSKO TEKMOVANJE — TO BODI NAM JUGOSLOVANOM NASE TEKMOVANJE ZA PRVENSTVO DRŽAVE: VSENAROD-NI SMUČARSKI PRAZNIK! VSAKDO NAJ POHITI V DNEH 6 IN 7. FEBRUARJA V MARIBOR TER MANIFESTIRA SKUPNO Z NAŠIMI IN INOZEMSKIMI TEKMOVALCI ZA NAJLEPŠI IN NAJZDRAVEJŠI SPORT — ZA NAŠ NARODNI SPORT: SMUČARSTVO! Dosedanje priprave Državno prvenstvo je v polnem obsegu pripravljeno. Mariborsk: podsavez je s hvalevredno vnemo zgradil skakalnico, ki omogoča skoke do 35 m ter s tem odprl tako lepo se razvijajočemu smuškemu sportu v mariborskem okrožju možnost za gojenje tudi te najveličastnejše smuške discipline. Zato bc letošnje državno prvenstvo važen mejnik v razvoju smučarstva v mariborskem okrožju, ker bo propaganda, povzročena s tem mednarodnim tekmovanjem, in pa nova skakalnica močno vplivala na nadaljnji razvoj smučarstva. Ni čuda, da se Mariborčana z veliko vnemo pripravljajo za tekmovanje ter je po dosedanjih pripravah soditi na prav skrbno izvedbo vsega programa. Glede prijav moramo smatrati več kot gotovo, da bo na startu vse. kar v našem smuške m sportu kaj pomeni. Naši prvaki bodo nastopili v mednArocLni borbi, dočim se bodo borili ostali naši tekmovalci za prvenstvo v posameznih disciplinami in za priboritev boljšega razreda. V skokih pričakujemo oso-b:to močno število tekmovalcev, ker se bodo letos prvič tudi skakači lahko na podlagi svojih uspehov v skakalni tekmi priborili mesto v razredih. Od inozemskih tekmovalcev je dosedaj prijavila Nemčija svoje tekmovalce, Čehi nameravajo braniti lani priborjeno prvenstvo, z Avstrijci in Poljaki pa se vrše še pogajanja. Av-. strijci imajo iste dm v Murzzuschlagu svoje prvenstvo vendar nam je Avstrijski smuški savez obljubil, da nam pošlje eno vrsto na naša tekmovanja. Poljaki imajo svoje prvenstvo 23. februarja ter je pričakovati, da pridejo letos, ker so bili lani ob prvem terminu že na potu. a smo jih morali ustaviti ker ni bilo snega, ob drugem terminu pa so imeli oni sami državno prvenstvo in niso mogli poslati tekmovalcev k nam. Tako je pričakovati, da bo tudi letos državno prvenstvo odlično tekmovanje, zasedeno s prvovrstno mednarodno udeležbo, ki bo dala dostojno obi-ležje temu naslovu. —\ »Smučarji Ilirije! Nižje navedeni tekmovalci naj se sigurno udeleže sestanka v četrtek ob 19. uri v kavarni Evropa: sa.: Subc. SoŠterič, Modec, Rihar, Zuccato, Lombar, Banovec. Rupnik. Bleivveis in Kos. Važno radi podsaveznega prventstva. Tajnik. _ Moto-skijbring na Bledu. SK 'Blede prirodu v nedeljo, dne 31. t. m. Moto-ski jo ring na Blejskem jezeru Proga znaiša priblitžno S km (okoli otoka). Začetek ob 14 uri. Prijave sprejema SK >Ble*U (v roke podpredsednika g. R Krainerja). za Ljubljano s J Gorjanc, telefon št. 2066 Prijave se zaključno v soboto dne 30. t. m. ob 16 um. Po Izvršenem Moto-s krij brin -gu se rrše na jezeru razne propagandne tekme Točen razpis sledi. Četrtek, 29. januarja. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti: IS: Čas, plošče, borza: 17.30: Samospevi gdč. Carmen Antič; 18: Tajnik Kafol: Sadjarstvo: 18.30: Drago Ulaga: Gimnastične vaje; 19: Dr. Anton Bajec: Italijanščina; 19.30: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 20: Pero Horn: Pedagogika; 20.30: Prenos iz Beograda: Griegov kvartet; 21.15: Cerkveni koncert dijaškega zbora škofijske gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano Dirigira prof. Matija Tome; 2. Samospevi gdč. Dragice Sok (koloraturne arije); 22.30: čas. poročila in napoved programa za naslednji dan. Petek, 29. jenuarja. 11.30: šolska ura: Ob obletnici potresa v naših krajih, sol. uprav. Pero Horn; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas. plošče, borza: 17.30: Salonski kvintet: 18.30: Gospodinjska ura, vodi Krekova gospodinjska šola; 19: Dr. Lovro Sušnik: Francošči- na; 19.30: Dr. Valter Bohinec: Narodi zemlje; 20: Sokolsko predavanje; 20.30. Prenos iz Varšave; 22.30: Cas poroCiia in napoved programa za naslednji dan. Sobota, 30. januarja. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 17: Salonski kvintet; 18: Viktor Pirnat: zumberaski uskoki (zaključno predavanje>: 18.30: Alojz Modic: Stroj in sodobni človek; 19: Ga. Orthaber: Angleščina: 19.30: Dr Fr. Štele: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini; 20: Prenos Iz Zagreba: 22.30: čas. poročila in napoved programa za naslednji dan. Zanimiva bračna pogodba Zakon je treba reformirati, pravi Rebeka Rossova iz mesta Tearecka v ameriški državi Nevv Jersev. Zakon potrebuje reforme, kakor suha zemlja dežja in Rossova, ki je po poklicu učiteljica, si je zamislila temeljito reformo zakonskega življenja. Njen mož Albert je star 24 let in že pol leta po poroki je začel skakati čez zakonski plot. Zato si je žena mislila, da je potrebna nova zakonodaja, sedla je in napisala vzorno bračno noeodbo. obstoječo iz 47 paragrafov, ki bi jo bil moral mož podpisati in ki bi se morale po nji ravnati tudi druge žene, posebno v Ameriki. V pogodbi so nekateri pogoji zelo originalni, zlasti tisti, ki se mož v njem obvezuje, da bo do smrti stanoval v hiši roditeljev svoje žene in da se bo vzdržal vsake kritike ženine rodbine. Svečano bi moral tudi obljubiti, da bo vse strupene opazke v tem pogledu mirno spravil. V prvih dveh letih se mož obvezuje, da v zakonu ne bo otrok in da bo ženi dajal ves svoi zaslužek. Obenem obeta, da bo svoje dohodke stalno zviševal tako, da bo zaslužil že 10.000 dolarjev na leto, ko bo star 50 let. Naj-niani en večer v tednu mora ostati doma pri ženi. Tudi oba smeta odhajati in prihajati zdoma in domov in ni treba, da bi drug drugemu pravila, kje sta bila in kam hodita. Čim pa on ali ona prekrši katerokoli določbo bračne pogodbe, je druga stran upravičena prisiliti grešnika, da plača primerno denarno globo. Če se pa prekršijo trije pogoji- Je PMan vzrok za ločitev. Mož pa ni Čakal na kršitev treh pogojev, temveč se je podpisu pogodbe uprl in zdaj je že ločen. Princ Nikola] v Parizu Princ Niikolaj je odipotovai \z Bukarešte v Parrz. Potoval je incoa^irto s svojo ženo m se nastanil v hotelu »Ge-orge V.«. S svoj1™ bratom se fe spri in pravi, da se ne vrne v RiurriMiijo, dokler ga kralj sam ne povaibd, serveda s princeso. Princ NiikoJaj zahteva, da mora dobiti njegova žena na&lo»v princese. Po prihodu v Pariz se je vpisaJ ▼ knjigo gostov kot markiz de Bruna, svojo ženo pa kot gospo DoJetci. Prožneje je pa odredil, naj popravijo vpds na »princ romunski in princesa romunska«. Zakonca spremen ta samo komor nik in komcMiiica. če ima en prst preveč Zanimivo obravnavo so imeli te dni v Budimpešti, kjer je pognala strojepiska pred sodišče brezvestnega bankirja, ki jo je bil zapeljal in ji pustil nezakonskega otroka brez alimentov. Moi namreč ni hotel priznati, da je otrok njegov. Mlada, razočarana mati je potožila sodniku svoje gorje in ga prosila, naj obsodi borznega magnata na plačevanje alimentov vznesku 120 pengo mesečno, kar po njenem mnenju zadostuje za naj-skromnejše preživljanje matere z otrokom. Vsa obupana je zapeljana strojepiska plakala in že je mislila, da niti pred sodiščem ne bo našla pravice. Naenkrat se ji je pa razjasnil obraz in zmagoslavno je vzkliknila: »Gospod sodnik, vprašajte prosim obtoženca, koliko ima prstov na desni nogi.« To nepričakovano vprašanje je sodnika zelo presenetilo, še bolj se je pa čudil, ko je zakrknjeni bankir naenkrat vstal, rekoč: »Dobro, alimente bom v redu plačeval.« In brž jo je odkuril iz sodne dvorane. Na hodniku je baje prestrašeno poskočil od otroškega vozička, ki je iz njega molela nožica živega eor-pus delieti, a na nji je bil tudi en prstek več. Lahkoverne ženske, pazite torej na naravne posebnosti svojih kavalirjev. IX. otroški ringaraja Atene >So. Dragrica mala. kaj pa & je saj ti veeeija kar licka lare?< xAl' nis«. se čula. Sonjica tf: Zabavo Atena nam spe* priredd; da rajali bomo v U n ionski dvorani, pa vse bo še bolj unenotno kot laotL >Kaj pa tam »open novega bo?< »Le siusaj. povem tn kako bo lepo: Na odru velika se knjiga odpre in rtićioe Kve uzremo strme! vJoJ to bo veselje! v«š M te ti k odaj se ta lepa zabava vrSi?< >Na Svednlco zbrala se deca bo tam, ker tolika radost obeta se nam. >Pa z Bogom zdaj Dragica, domov hrt fzdaj grem, da mauKct tole novko (povem. 66-n 'Stran 1 »SLOVENSKI NAROD«, dne 27. januarja 1932 Stev 21 Albert Sorel: V 10 Roman »Držeč se navodil sem odpotoval v Mondreville 22. t. m., baš ko si se Ti peljal v Strassburg. še istega večera sem se nastanil pri »Normandskem mornarju«; imenitna krčma s krasno lego na bregu reke, pod grajskim stolpom. Moji lasje, moja brada in moj akcent so vzbudili v začetku nezaupanje. Čim sem pa napel svoj papir in pokazal čopič, je bilo mahoma konec nezaupanja. Ljudje so govorili: »To je slikar«, in ker se nisem za nobeno stvar zanimal, so začeli govoriti sami. Ko je pa nastal mcndreviliski škandal, je bilo vse na nogah. Sledila je preiskava. Vodil jo je monsieur de Fontemors: to je grof, toda ti veš. da je plemstvo zdaj odpravljeno, ker so vsi ljudje enakopravni: ta Fontemors je mimogrede rečeno cesarski grof njegov oče se je pisal Thuriot in je bil član konventa. On je sekal glave z velikim Barrerom in izdajal zakone v Bonapartovih časih. Sin je kakor lisjak. To ti je premeten normandski sodnik, kakršnih je malo. Znane so mu vse afere v okraju, vsa vrata so mu odprta, njegovi prijatelji strašno poveličujejo njegove zasluge, njegovi sovražniki, ki jih seveda tudi ima, pa previdno mok'e. Ljudje se ga boje in mislim, da po pravici Bil je župan pod Ludvikom Filipom. Ko je bila proglašena republika, je dal imenovati namesto sebe za župana svojega najemnika, ki mu je to uslugo bogato plačal, on je pa zdaj župan še mnogo bolj kakor je bil prej. Nisem ga videl in ga tudi nočem videti; to je premeten mož, spoštujem ga, obenem se ga pa ogib-ljem. Ne glede na razloge in neumne govorice so pa sestavili sodniki to prigodo približno v temle smislu: »Grof de Rofosse je drugič oženjen. Vse kaže, da v prvem zakonu ni bil posebno srečen. Sin iz prvega zakona je že v zgodnji mladosti brez sledu izginil. Baje je živel postopaško in razuzdano življenje: mnogi pravijo, da je že mrtev. Govori se tudi, da so ga bili sami dolgovi in da ga je nameraval oče ob njegovi polnoletnosti razdediniti. Že dolga leta se ni več govorilo o njem, ko je 20. julija zvečer naenkrat prišel in nasilno vdr1 v grad. Njegova mačeha, Fontemorsova sestra, je bila sama doma. Sin je vstopil nenapovedan v njeno sobo: kaj sta imela med seboj nihče ne ve. Govori se, da ji je grozil, da je zahteval od nje šatuljo z dijamanti. Ti dijamanti so zelo lepi. Kmetje govore o njih kot o nečem čudovitem; cenijo jih na petsto tisoč frankov. Toda polovico je treba odbiti — mi je zatrjeval notar Caudebec. Ta čas se je vrnil grof s svakom. Videč očeta je začel Maurice de Rofosse besneti, zasul ga je z očitki in nazadnje, ko mu oče ni hotel dati denarja, je streljal po njem z revolverjem. Zadel ga je v ramo. Barona so odnesli in v splošni zmešnjavi je pobegnil skozi okno in odnesel s seboj šatuljo z dijamanti. Pobegnil je skozi okno tako, da se je spustil po zidu doli in zlezel skozi luknjo v zidu ven. Videl sem ta kraj; če je res pobegnil po tej poti in povrhu še ponoči, moram priznati, da je ta človek največji akrobat sveta. Eni pravijo, da je pobegnil v Havre in dalje v Anglijo, drugi pa zatrjujejo, da se je vrnil v Fa-riz; vsekakor mu je policija za petami. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. Grof, ki je pobožsn in strog, odločno zahteva, da mora priti sin pred sodišče. Razume- boš, da sem skušal priti v grad, toda okoliško ljudstvo je nezaupljivo in zato ni šlo. Šest dni sem igral komedijo in ta čas sem naslikal vsa drevesa v okolici ter popil več mošta nego vse življenje. In tu sem zvedel, da sta odšla Rofoose in njegov svak k preiskovalnemu sodni! a in tako sem prišel na mondrevillsko dvorišče, kjer sem se pod stolpom takoj lotil slikanja. Slikal sem dobro uro in ves grad je prišel gledat moje delo. Nikogar nisem hotel vprašati, kako in kaj je s to zadevo; sicer bi mi pa itak nihče ne bil mogel odgovoriti na tvoja vprašanja, na katera naj bi ti preskrbel odgovore. Slednjič sem zagledal starko v nor-manski narodni noži, ko je bas stopila iz hiše. Šla je mimo mene. pa me ni opazila: šla je po solato na vrt in ko se je vračala, sem poskusi! svojo srečo. Obrnii sem se k nji ".n 0na me je začudeno pogledala; pogledal sem ji v oči in zašeoeta!: — Gauburgo! Če bi bi a pri belem dnevu naenkrat zagledala pred seboj svojega ranjkega strica, bi se ne bila tako ustrašila. Ker je pa prebrisana srlava, je takoj spoznala, da me nekje čevelj žuli. Zato je stopila k meni. — Maurice me pošilja. SklGnite se, kakor da ogleduiete sliko. Tako! — Kaj je treba storiti? — je vprašala in se plaho ozrla na vse strani. — Če ima kdo na gradu zanj pismo, mu ga odnesem. —; Dobro. — Še nekaj. Stopite bliže. Nagnite se nad sliko. Starka je ubogala. Zašepetai sem ji na uho vse, kar si mi naroČil. TTčinek je bil čudovit; njen rdeči, kozavi obraz se je naenki-at zjasnil in odhitela je v hišo. Tn km p hi je prinesla pirmo, ki ga prilagam. S tem sem menda dovršil svoje poslanstvo in vrnil sem se v Pariz, kjer pričakujem nadaljnih navodil. Mašek.« Pismo, ki ga je bila prinesla Gau-burgova, je bilo skrbno zapečateno, toda brez naslova. Chebskv ga je odpe-čatil in čital: Hvala bogu, Maurice, dragi moj Maurice, da si živ in na varnem. Vem, da si nedolžen. Vse sem uganila. To je I grozno. j Ali mi boš mogel kdaj odpustiti? Bala sem se zate. Prisilili so me, da sem govorila, pisala in podpisala, kar so hoteli ... Prav si dejal o meni, da sem ubogo, slabotno bitje. I aznilnica s plesno dvorano « V Newyorku so otvorili te dni najmodernejšo žensko kaznilnico na svetu Te dni otvorjena nova ženska Kaznilnica v Newyorku je v marsikaterem pogledu zanimiv zavod. Tatice, vlomilke, prostitutke in prianke. obsojene na ječo v starem sodnem poslopju na Jef-ferson Market, najdejo tu v svoje veliko presenečenje namesto mračne, strašne kaznilnice moderno hotelsko poslopje z lepimi vrtovi na strehah, s plesno dvorano, knjižnico in celo z lastno cerkvico Novo žensko kaznilnico, 11-nadstropno poslopje, ki je veljalo skoraj 200 milijonov Din, so crradili dve leti in te dni ie bila končno doirra-jena ter izročena svojemu namenu. Ko stopi? v novo kaznttnico. te takoj prijetno oreseneti velika sprejemna veža, r>c bolnim ka^nenkam noč in dan. Poleg teh modernih naprav ima pa kazmilnica kot rečeno tudi leno oorem-Ijeno cerkev, ki je oltar v nji narejen tako. kakor modern: srlednlKk' odri. da se namreč obrača Po potrebi se lahko vrši v kazniln'ški cerkvi katoliška me-todistična židovska ali katerakoli druga služba bož'a Zadostuje, da oltar obrnejo, pa lahko stopi medeni duhovnik dotične veroizpovedi To je n;vmodernejša ženska kaznilnica na svetu in Newyorčani so po pravici ponosni na njo. Nafbo*še, aaftrafnefse, 13 Prej Din 169»— od danes ZNIŽALI SMO CENE OBUTVI ZA VSO DRUŽINO. Dolžnost podjetnika je, da vedno dela na tem, kako bi svojim odjemalcem emegočil kar najcenejši nakup. S tem znižanjem se želimo odjemalcem obdolžiti za zaupanje, ki ga uživamo, da jim postrežemo čim bo'?e in čim ceneje. Plačajte samo najnižjo na podplatu žigosano ceno. Moški čevlji z močnim podplatom za štrapac. Vrsta 9315-03 Evo lepih ženskih čevljev iz lastina ali bar-žuna za neverjetno nizko ceno. Za malo denarja velik luksuz. Vedno so elegantni in vedno moderni eno-stavni čevlji z zaponko. Prikladni so za ulico in ples, a dobite jih tudi z nizko peto Vrsta 245 Sokolski čevlji s peto ali brez nje, od danes celo za polovično ceno. Otroški par samo Din 29.—. Vrsta 2842-05 Otroški čevlji iz laka ali boksa z usnjatim podplatom, štev. 20—26 samo Din 49.—. štev. 27—34 samo Din 69.—. Štev. 35—38 samo Din 89.—. čistite obutev z našo kremo« Drobnarije: Krema v steklenicah Din 6.-Krema v Škatlicah Din 6.-Krema v tubah Din 5.-žlice za čevlje Din 3,- Več postrežbe: Trudimo se, da popolnoma zadostimo Vadim potrebam. Vašemu okusu in Vašemu žepu. Izkoristite naše delo! Vrsta 3945-03 Za vsakdanjo rabo praktičen, močan m udoben čevelj iz boksa, ki ne žulji nit! nog niti žepa. Vrsta 1255-31 Se vedno potrebne snežke proti mrazu, vodi in blatu, prodajamo jih iz gabardina za bagatelno ceno. Vrsta 3345-03 Udobni čevlji za široke ali boleče noge, izdelani iz lastina z usnjatim podplatom. Vrsta 3762-22 s t. 9-1^ (27-34) Za živahne dečke čevlji iz mastnega kravjega usnja z usnjatim podplatom. Trpežen čevelj za vsak štrapac. Od Stev. 35-38 Din 89.—. Narodno gospodarsko nalogo vrši oni, ki prodaja svoje proizvode za tako ceno, ki jo kupec zmore, svojim sodelavcem pa nudi najvišje mogoče plače« Najcenejše vezenje perila, zaves, mono- gramov pri MATEK & MIKEŠ, Ljubljan? (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Entlanje. ažuriranje, p red tiskanje. — Na izbiro krasno nredtiskani n rti čl po izredno nizkih cenah. H/lakutututni paph iftedaja uptava fStcvenh&ega flatoda, STANOVANJE treh sob, kopalnice in pritiklin išče obitelj dvah oseb. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Ljubljana 651«. KLAVIRJI! Zaloga in izposojevalnica prvovrstnih klavirjev. Strokovnja-sko popravilo in čisto uglaševanje. VVarbbiek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 672 m&A z dvema dvoriščema, dvemi stanovanji in vodnjakom naprodaj. Potrebno samo 18 tisoč Din. Pobrežje pri Mariboru. Stržunska ul. št. 16. 683 POHIŠTVO Kdor m želi nabaviti oohištvo. solidno izdelano in moderno, nai vsakdo nred nakupom ozleda zalozo on* Matiia An-dlovic Komenskeza <**4. Spalnice oleskane Din ?500,— kuhinie Din 1000.—. 695 4 GOJENKE mlade, lepe, z dobrim pevskim glasom sprejmem v familijarno damsko kapelo. Samo one, ki imajo voljo do sviranja in petja. Mesečna začetna plača 300 Din, stanovanje in hrana. Nujne ponudbe s fotografijo poslati na kapelnika Gregurič, Lo-mina 8, Beograd. 682 SOSTANOV A LKO sprejmem z vso oskrbo ali brez. Križevniška ul. 7/III. 700 TRGOVSKEGA UČENCA poštenega, zdravega in pridnega sprejme takoj v trgovino Ciril zurman. Podlehnik pri Ptuju. 698 LEPA VILA novozidana. z električno napeljavo, orioravna tudi za vsako obrt naprodaj za Din 95 (K)0._ Natančne informacije daie z. Brenčič Mihael. Ormoška cesta. 697 '\»ke puške, floberte. O rovu in g pištole lovske In rlhlftke potreb «i uit? F. It. KAISER, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9 Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek, — Za upravo Id loaeratm dal usta: Oton Chnatol, —■ Vsi t izubijani.