PRODAJA IN RAZVOZ EXTRA LAHKEGA KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO! INFORMACIJE PO TELEFONU 061 - 891 - 079 in 041 - 593 - 345 ALI NA BLAGAJNI BENCINSKEGA SERVISA. ZA VAS ZE 10 LET POSLOVNI IMENIKI SLOVENIM! RUMENE STRANI ® m I N T E R 111 MARKETING http://rumenestrani.intmar.si ii DRUŽINSKI ENOPROSTOREC PREMACY sedaj tudi z DITD motorjem Še večje znižanje cen vozil na zalogi: model DEMIO 70.000-101.000 sit cenejši model 323F 81.000-261.000 sit cenejši model 323 sedan od 181.000-321.000 sit cenejši še ugodnejši krediti s fiksnimi obroki TOM +4.5% č'S il Lčččt &j ij uy krediti na položnice §^(q|(6) (gdioi® masna AVTOHIŠA KRŽIŠNIK €0 ©4i®| l<š aatsst“ Tel.: (0601) 66-500 - servis 64-729 - avtosalon raonog® ciip _____________ sobota.- od 9. do 13. ure Mazdini lastniki vabljeni na preventivne zimske preglede BREZPLAČNO. Ugodne cene zimskih pnevmatik in jeklenih platišč. 18. LISTOPADA 1999 G ocue POIMBNEJŠE lELEFONS* SmllKE: POLICIJSKE POSI/UE ZAGORJE: 61-002 IRBOI/UE: 21-102 HRASIBIK: 41-602 RADEČE: 81-002 ^ LIIIJA: 061/883-H2 PROBIEINE INFORMACIJE: 04-420 TAJO: 0608/61-6348 0608/03-31-01 | ZDRAVSIVENI OOMOl/l (DEŽURNE SLUŽBE): ZD RADEČE: 88-20/ ZD HRASIBIK: M-OOfi ZO IRBOI/UE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-0001 IZD LIIIJA: 0011/881-851' NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE OZ. DECEmRA spoštovane, spoštova V pričujoči številki je nekaj malega sprememb, kajti v zadnjih štirinajstih dneh so malonogometaši odigrali zaključne tekme in seveda Zasavc ni smel manjkati pri najbolj vročih tekmah. Pripravili smo vam podrobne izide, nekaj slik in vročih komentarjev. Tokrat so nam jo smrkolinke zagodle, ker niso pripravile strani, menda se nič ne dogaja... pa tri srednje šole imamo! Pa vendar v tolažbo, prišlo nam je prav, ko pa je športa toliko. Je pa zanimiv podatek, da v naših dolinah (ali hribih) še živijo ljudje, ki jim ni potrebno planirati, kar naredijo kaj, potem pa kar mora biti, ker so pač drugi na potezi, če pa ni poteze, ker nekje pač moramo planirati, si vzamejo pravico levite brati! Blagorjim! Ugotavljam, da je ljudstvu prirojeno, da bi medije komandirali, tako se nič več ne čudim levim in desnim, spodnjim in zgornjim, črnim in belim, kodrlajsastim in krvavzelenim, da bi radi imeli komando ali svoje trobilo, če hočete... Približno tako je to, kot vtikanje vsakogar, kdor ima pet minut časa, v šolstvo, ja "u šulo smo pa usi hudil, se pa ja spoznamo..." Stroka, eh kaj bi z njo! Nekaj iz vsebine 4) DirekiOr SZ i/Zagorju Zagorskim policajem plaketa io) lema za vse: DROGE, izpoved h) line Lenarčič v prvem planu §) Uspešna Irena Ivančič-Lebar in Karel Kozole 24> Kmečki pridelki vJevnici Naslovnica: Tine Lenarčič FOTO: mv ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik' Mojmtr Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek ■ Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. /'-'llnolr-iioU, 1 ^ . A 4. . 1 < 1 J — TA ‘ — ... _ TV I ' ‘ ^ ^ ... * . I N: izl I V I ° Ne Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax- 64-494 Tisk- Padežnik Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je Štirinajstdnevnik naročnina za tujino 1,9 DEM ali druga valuta Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. j. i j. j a. r* ir j. r> DIREKTOR SŽ V ZAGORJU Direktor SŽ Igor Zajc drugi z leve V petek petega novembra seje v Zagorju mudil direktor Slovenskih železnic, Igor Zajc. V Zagorje je prišel zaradi dogovorov o obnovitvi zagorske postaje in sodelovnja z zagorskimi podjetji. Direktor Zajčje povedal, da imajo Slovenske železnice namen obnoviti zagorsko postajo, dokončati pred leti načrtovan podhod, ki bo razen lažjega dostopa pomenil veliko večjo varnost potnikov, urediti parkirišče in uskladiti vozni red z Integralom iz Zagorja. Poleg tega se z občino Zagorje dogovarjajo o ureditvi javne razsvetljave v okolici postaje in s podjetjem SVEA za tovorni promet po železnici. Besedilo in foto: A.ilA. MINISTER SMRKOLJ NA DELOVNEM OBISKU V LITIJSKI OBČINI USTANOVILI ŠOLSKI SKLAD V letošnjem šolskem letu so na OŠ Ivana Skvarče ustanovili šolski sklad. Z njim želijo na organiziran in pregleden način pridobivati dodatna finančna sredstva za nadstandardne dejavnosti. Upravni odbor sklada, katerega predsednica je članica Sveta staršev Maja Repovž, je v soglasju s Svetom šole sprejel program dela. Načrtujejo, da bodo s prispevki fizičnih in pravnih oseb zbrali 2,8 milijona tolarjev. Z zbranimi sredstvi bodo kupili nadstandardno opremo za sodobnejši in kvalitetnejši pouk (multimedijsko tehnologijo) in pomagali pri izvedbi nadstandardnih programov predvsem za socialno ogrožene učence. Podjetje Oria Computer Zagorje je že dalo zgled in prevzelo stroške tiskanja in pošiljanja položnic staršem za neobvezen prispevek šolskemu skladu. (vir: šola I.S) ENERGETSKA ZASNOVA TRBOVELJ Župan Občine Trbovlje L.Ž. Žgajner je v začetku novembra razposlal na naslove gospodarskih družb, drugih podjetij, obrtnikov pa tudi lastnikom zasebnih stanovanjskih hiš, pisno s priloženim obrazcem, ki se nanaša na zbiranje podatkov za izdelavo zasnove energetskega in okoljskega razvoja in s tem povezano strategijo najučinkovitejše rabe in oskrbe z energijo v bodoče na področju občine Trbovlje. Naslovnike so prosili, da do 9. novembra vrnejo izpolnjene obrazce na Občino Trbovlje, v kuverti, ki je bila že nsalovnjena in framkirana. Na temelju zbranih podatkov bo velenjska P.O.P. izdelala projekt v vrednosti sedem milijonov tolarjev. Pri sofinanciranju izdelave projekta bo poleg Občine Trbovlje sodelovalo tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti. IL. RINETA PRODANA Na povabilu poslanca državnega zbora Francija Rokavca je bil konec oktobra v litijski občini na delovnem obisku minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj s sodelavci. Ogledali so si litijsko mesarijo v Šmartnem pri Litiji, kmetijo Javorškovih (na Prevalah, v dolski krajevni skupnosti) na demografsko ogoženem območju in novo zgrajeni poslovni center M-KGZ Litija ter se udeležil pogovora s kmeti in predstavniki KOZ Dole pri Litiji in Sveti križ v Gabrovki na temo Razvoj kmetijstva na demografsko ogoženem območju. Po vrnitvi, v večernih urah, pa je bil v bistroju Valvasor še poslanski večer o reformi kmetijske politike, ki so se ga udeležili kmetje iz cele občine, a žal na veliko razočaranje vseh, brez ministra Smrkolja, ki je obisk prekinil že v Gabrovki. Na številna vprašanja zbranih, ki so bili namenjeni direktno ministru, sta odgovarjala direktor Uprave za pospeševanje kmetijstva Slovenije Boris Jež in državni podsekretar; vodja projektov CRPOV na ministrstvu za kmetijstvo Igor Hrovatič. Besedilo in foto: Marjan Šušteršič Pineta pri Novemgradu je pomenila Hrastničanom drugi dom. Poleg vseh delovnih organizacij so imeli tam svoj prostor pod soncem tudi otroci, saj je DPM vsako leto organiziralo letovanja. Od leta 1975. Potem pa so se začele težave. Leta 1993 so naselili begunce, ki kasneje kljub nadomestnim krajem Pinete niso hoteli zapistiti. Zadeva se je uredila v letih 95, 96, ko so obnovili hišice po odhodu beguncev. Dali so jih v najem. To obdobje pa je pomenilo za predsednika počitniške zveze Francija Kovača gotovo nočno moro, saj so se pričele težave, ki jim ni bilo konca. Najemnik ni plačeval, pogodbe ni hotel prekiniti, čeprav so tožbo dobili. Zdaj bo zadevo spravil v red s pomočjo Hrastnika novi lastnik - firma Eriča, ki je polovico cene - od 800.000 DEM že plačala. Fanči Moljk OBČNI ZBOR GOVEDARJEV Govedorejsko društvo Trbovlje - Hrastnik je imelo v soboto, 6. novembra v Čečah - na Katarini - letni občni zbor, ki se ga je udeležilo dvajset članov. Predsednik društva PETER MEJAČ iz Šavne Peči je v poročilu naredil aktivnosti v preteklem letu, vrstile pa so se še druge informacije in razprave o aktualnih problemih. Med te spada gotovo veliko zaraščanje kmetijskih površin, predvsem na trboveljskem območju. Oba župana Leopolod Grošel in Žiga Žgajner sta obljubila pomoč. Presenetljiva pa je informacija, ki jo je podal predstavnik selekcijske službe KZ Ljubljana Rafko Rokavec v zvezi s proizvodnjo mleka na območju občine Trbovlje - Hrastnik. Tri kmetije imajo namreč nadpovprečno mlečnost po kravi v slovenskem merilu. Od teh treh je najboljša Marija Drnovšek iz Prapretna, sledita pa Luka Virk in Slavko Jakopič z Marnega. Na občnem zboru so pogrešali mlade govedorejce, ki bi pomagali pri reševanju težav. Fanči Moljk lTitls 18. LISTOPADA 1999 Ime človeka. Pa ne kakršnegakoli. Ime, ki več ne potrebuje priimka... V ponedeljek, 8.11 1999, ob 2. uri zjutraj je, kljub takojšnjemu in dolgotrajnemu oživljanju na intenzivnem oddelku mariborske bolnišnice, umrl Leon Štukelj... njegovo srce, to isto srce, ki gaje gnalo, da se je boril po telovadnih arenah širom sveta, sije zaželelo počitka. Čez samo štiri dni bi dopolnil 101. leto svojega tako polno izživetega življenja. Bil je človek in športnik neverjetne energije, čistih, poštenih misli in zdravega razuma. Najstarejši živeči olimpionik na tem planetu, ki je, kljub častitljivi starosti, izvajal telovadne elemente, ki jih ne zmorejo tudi mnogo mlajši ... Rojenje bil 12. novembra 1898 v Novem mestu. V tamkajšnjem telovadnem društvu „Sokol„ se še kot deček seznani z osnovami telovadbe, ki gaje pozneje popeljala do svetovne slave. Zmagovalec OI v Parizu I. 1924 v mnogoboju in na drogu. Zlat in bronast I. 1928 v Amsterdamu, zopet v Leon mnogoboju. V Berlinu 1. 1936 je srebrn na krogih ... Potem je prišla vojna.. In o Leonu se ni več slišalo. Ustvaril sije družino, delal najprej v Novem mestu kot sodnik, nato v Lenartu v Slovenskih goricah in nazadnje v Mariboru. Šele v zadnjem desetletju se je zanimanje zanj spet povečalo, nekaj zaradi njegove visoke, a navkljub temu, vitalne starosti, nekaj pa tudi, predvsem v športnih krogih, zaradi njegovih, za tiste čase, izjemnih olimpijskih dosežkov. 15. oktobra 1991 je sodeloval v Cankarjevem domu v Ljubljani kot sopodpisnik slovenske olimpijske listine, in tako neposredno pripomogel pri nastanku slovenskega olimpijskega gibanja. Leta 1992 je bil naOI v Barceloni, kjer je z vidnim zanimanjem spremlajl nastope v gimnastiki, štiri leta kasneje pa je zopet na olimpiadi. Tokrat v ZDA, na 26. 01 moderne dobe v Atlanti. Na tej olimpiadi je kot povabljenec Mednarodnega olimpijskega komiteja sodeloval na slovesni otvoritvi, kjer je bil eden tistih športih zvezdnikov tega stoletja, ki so s svojo navzočnostjo in izžarevajočo vitalnostjo osvojili celotno svetovno javnost ... tak je bil naš Leon ... Jože Ovnik Fotografija, ki pove več, kot vsaka ________ beseda ... 9. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LITIJA SPREJET ZAKUUČNI RAČUN ZA LETO 1998 Litijski občinski svetniki so se v izredno kratkem času (v roku 14 dni) že drugič sestali in to na 9. redni seji (v četrtek in torek) z izredno kratkim, a toliko bolj pomembnim dnevnim redom. Statut občine Litija so svetniki dobili v roke mnogo prepozno, a so imeli nanj številne pripombe (med ostalimi določiti status mestne in krajevnih skupnosti v občini, vprašanje smiselnosti izbire novih občinskih simbolov itd.), ki naj bi jih komisija za statut in pravna vprašanja v enomesečni razpravi pregledala in po možnosti upoštevala v predlogu za drugo branje. Enako kot statut, so bili svetniki enakega mnenja, da se zaključni račun za leto 1998 sprejema s polletno zamudo, toliko časa je namreč preteklo od prve obravnave in zahtevali od občinske uprave, da ga v bodoče pripravi za obravnavo sočasno s proračunom za tekoče leto. Tudi program stanovanjsko - komunalnega podjetja so svetniki dobili na mize mnogo prepozno, a so ga po razpravi, ki je bila v celoti namenjena, da se v čimkrajšem času pristopi k zamenjavi dotrajanega cevovoda mestnega vodovoda od zajetja do glavnega rezervoarja, na katerem je vsako leto več napak, sprejeli. Ostale točke dnevnega reda so iz četrtek prekinjene seje svetniki obravnavali v torek. Kot prvo točko nadaljevanja so razpravljali o stanovanjskem programu, kjer so bili vsi razpravljale! enakega mnenja, da se nadaljuje z deli v vili, ki jo je občina odkupila od predilnice, odkupi se poslovno - stanovanjska hiša na Valvasorjevem trgu 6 in se čimprej izbere invenstitorja za obnovo Elsnerjeve hiše. Pri točki kadrovske zadeve so potrdili nov odbor stavbenih zemljišč, katerega bo v tem mandatu vodil Martin Brilej in pooblaščence za sklepanje zakonskih zvez na gradu Bogenšperk. Zadnjo točko, ki so jo še obravnavali, je bila sofinanciranje župnijske cerkve Svetega Nikolaja v Litiji. Po tej točki pa so svetniki SKD predčasno zapustili sejo, čeprav je ostala nezaključena še ena točka dnevnega reda. M.Š. SEJA HRASTNIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Zadnji četrtek v oktobru so imeli hrastniški občinski svetniki sejo z obširnim dnevnim redom. Najprej so sprejeli odlok o ureditvenem načrtu za območje Loga in Novega Loga. Velja opozoriti, da bo odlok mesec dni v javni razpravi. Največ časa so namenih poročilu o izgradnji telovadnice na Dolu. Celotna vrednost del znaša 376 milijonov tolarjev, kar je za 88 milijonov več od pogodbe. V ta znesek niso vračunani stroški za urejanje širše okolice, ki je ob takem objektu potrebno. Dodatne stroške so predstavili v marčevskem poročilu, ki so večidel pogojevala naravne danosti, zdajšnje poročilo pa navaja še dodatne stroške zaradi zahtev strokovnih služb - sektor za šport, zdravstvene inšpekcije, dodatnih varnostnih ukrepov, raznih priključkov, ki v projektu niso bili ovrednoteni....pa tudi zaradi obračuna DDV. Svetniki so poročilo v večini potrdili in s tem pristali, da bodo morali zagotoviti denar v proračunu za letošnje in prihodnje leto. rebalans je za 100 milijonov tolarjev večji in po tem rebalansu zagotavljajo 245 milijonov tolarjev. Seveda pa lahko pride pri proračunu do določenih sprememb, saj še ni uravnotežen. Fanči Moljk VERJETNO VIŠJE CENE V VRTCIH Občinski svetniki bodo na naslednji seji odločali o višjih cenah v zagorskih vrtcih. Zadnjič so cene povišali aprila letos. S prvim dnem novega leta naj bi bile cene višje še za desetino, cene pa naj bi zrasle zaradi podražitev v tem obdobju. Cena dnevnega programa je sestavljena iz pokrivanja stroškov varstva, vzgoje in prehrane. Z novim letom bi bila tako polna cena za varstvo otrok v prvi starostni skupini (1 do 3 leta) 50.600 SIT, cena za otroke v 2. starostnem obdobju (3 do 6 let) pa 47.161 SIT. V vrtce je sedaj vključenih 452 otrok z občine Zagorje in 20 iz sosednjih občin. Največ staršev plačuje 20% cene programa (vinBilten) ZNIŽANA PLAČILA V tem času na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo na občini Zagorje sprejemalo vloge staršev za znižano plačilo oskrbe v vrtcih. Na osnovi teh vlog bodo določali velikost plačila staršev za prihodnje leto. Vloge je treba oddati do 15. novembra 18. LISTOPADA 1999 jiTT.n.čH^rG PRVI FESTIVAL SLOVENSKIH REGIONALNIH, LOKALNIH IN KABELSKIH TV V (samo tokrat) MEDIJSKIH TOPLICAH "Odločitev za organizacijo takega festivala se mi zdi zelo pomembna in je lahko za slovensko družbo velika pridobitev" -Milan KUČAN, predsednik države. Ideja za 1. festival slovenskih regionalnih, lokalnih in kabelskih televizij se je porodila Romanu Kukoviču, TV CENTER Trbovlje. Namen festivala naj bi bil med drugim vzpostaviti sodelovanje z dvema institucijama - s fakulteto za družbene vede in z Akademijo za gledališče, film, radio in televizijo in se dogovoriti, da bi njihovi študentje in diplomati seminarske in diplomske naloge opravljali na lokalnih televizijah. To idejo podpira tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. Festivalsko dogajanje je locirano v Medijskih toplicah, potekalo pa bo 18., 19. in 20. novembra 1999. Predstavilo se bo petnajst televizij, čeprav je bilo prijavljenih več, pa so zaradi tehničnih in kadrovskih težav sodelovanje odpovedale. Kategorije, v katerih se bodo televizije predstavile so tri in to redna informativna oddaja, novinarski prispevek do trideset minut in oddaja po prosti izbiri do šestdeset minut. Za ocenjevanje bo poskrbela komisija, v kateri bodo: predstojnica katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Sandra Bašič Hrvatin kot predsednica in člani publicist mg. Marko Milosavljevič, predstojnik katedre za TV na AGRFT Janez Drozg, predsednik društva novinarjev Slovenije Branko Maksimovič in Ljerka Bizilj. Imenovan je tudi festivalski odbor v sestavi predsednik državnega sveta Slovenije Tone Horvat, predsednik in člani: Minister za promet in zveze Anton Bergauer, minister za šolstvo in šport dr. Pavle Zgaga, minister za kulturo Jožef Školjč, poslanci Jerič, Potrč, Rokave in vsi župani od Litije do Radeč in preboldški župan. To je častna funkcija. Člani odbora o ničemer ne odločajo, dajejo pa kredibilnost. Slovesna otvoritev in ogled oddaj prve kategorije - redne informativne oddaje - bo v četrtek, 18. t.m. Po otvoritvi bo prva okrogla miza z naslovom Nacionalni video arhivi -privilegij ali pravica, na kateri bosta sodelovala državna sekretarka Majda Širca in Lojze Tršan iz filmskega arhiva Slovenije. V petek, 19.11., po obisku Milana Kučana, sledi obisk ministra za promet in zveze Antona Bergauerja. Pogovor bo tekel o telekomunikacijah, kijih pokriva to ministrstvo. Popoldan bo predstavitev oddaj druge kategorije -novinarski prispevki do 60 minut, zvečer pa bo okrogla miza z delovnim naslovom Možnosti tržnega sodelovanja med regionalnimi in lokalnimi televizijami. Povabljeni so predstavniki zasavskega gospodarstva in večjih slovenskih oglaševalnih agencij. Ta okrogla miza bo v steklarskem gradu v Hrastniku. ■Tretja kategorija - oddaje po prosti izbiri - bodo na sporedu v soboto, 20.11., popoldan pa bo sklepni del zasedanja festivalske komisije. Sledila bo tiskovna konferenca in nato srečanje udeležencev s predsednikom državnega sveta Tonetom Horvatom. Tema pogovora bo vloga lokalnih medijev pri sooblikovanju demokratičnega pluralizma. Zvečer bo v športni dvorani v Zagorju Festivalska revija, na kateri bo razglasitev rezultatov festivala. Na reviji se bo vsaka sodelujoča televizija predstavila, s seboj pa bodo pripeljali tudi svoje glasbene goste. Presenečenje za obiskovalce! Ves čas bo v prostorih hotela Medijske toplice preko TV sprejemnikov možno spremljati dogajanje na festivalu, izšla je brošura, ki bo na voljo udeležencem in obiskovalcem, deloval pa bo tudi festivalski press center. Marta Hrušovar Š01AZA STARŠE VŠ0LSKEIV1 LETU 1998/99 IN NAČRTI ZA LETO 1999/ 2000 Starši se veselimo rojstva svojih otrok. Kar kmalu pa nas zresnijo razmišljanja in dvomi o primerni pripravljenosti za odgovorno starševsko vlogo. Velikokrat se pojavijo vprašanja, bojazen in dvom, če smo v določeni situaciji ravnali prav ali ne. Nasvete iščemo pri prijateljih, učiteljih, brskamo po revijah. Včasih se odzovemo na določen vzgojni ali učni problem popolnoma neustrezno in nam je potem žal. Zgodi se, da mladega človeka nepopravljivo ranimo. Vse življenje se učimo, kako bi na pravilen način vstopili v življenje svojih otrok, da bi nas povezovala ljubezen in zaupanje. Da bi bili pri vzgoji kar se da uspešni, smo na šoli Toneta Okrogarja v šol. letu 1998/1999 organizirali šolo za starše. Cilji projekta so bili in bodo naslednji: - omogočiti konkretne oblike druženja staršev in tistih, ki se na starševstvo pripravljajo (občina Zagorje ob Savi); ozaveščati starše o pomenu zadovoljevanja otrokovih in mladostnikovih potreb pomanjkanja in rasti (Kdor ne zadovolji življenjskih potreb pomanjkanja, ne doseže potreb rasti.); - starše usposabljati za pravočasno in uspešno preprečevanje otrokovih in mladostnikovh stisk in odzivanja nanje; - prepoznavati sebe v starševski vlogi; vrednotiti svoje postopke in ravnanja v nastalih situacijah in konfliktih; - omogočiti staršem, ob primernih andragoških oblikah izjušenj ter mnenj o razreševanju problemov, ki nastajajo v družini, šoli,... - pridobivati strokovne usmeritve in podporo za kakovostnejše vzgojne ukrepe. Na prvem srečanju nam je prof. Tereza Žerdin v predavanju Kako pomagati učencem pri učenju natrosila veliko praktičnih napotkov. Prof. Tilka Jamnik je staršem predstavila prednosti poslušanja pravljic pred gledanjem televizije v temi TELEVIZIJA ALI PRAVLJICA. Mag. Jurka Lepičnik je razmišljala na temo Pohvala ali kazen - Kdaj in kako. Učiteljica razrednega pouka Alenka Knez je starše prepričala, da je tudi branje lahko igra in domače naloge zelo zanimiva dejavnost. Pedagoginja Irma Veljič je pripravila predavanje in mini delavnico na temo Skupno družinsko življenje zahteva tudi mojo prilagoditev. Srečanja so bila v šoli v Kisovcu, v šoli v Šentlambertu in na šoli Toneta Okrogarja. Starši so takšno izobraževanje ocenili kot primerno, zanimivo in potrebno. Nasveti, ki so jih dobili, so bili uporabni. Udeleženke (očetje so bili redki) so želele, da bi s takšno obliko izobraževanja nadaljevali. Predlagali so, da bi bila srečanja nekje izven šolskih prostorov. Nekateri pa niso želeli govoriti o svojih težavah in so le poslušali. Prednost tovrstnih srečanj je v tem, da so skupine manjše in je stik med poslušalci in predavateljem bolj pristen, bolj oseben. Če imate kakšen težji problem, boste dobili tudi nasvet, na katerega strokovnjaka se lahko obrnete. Ker so starši želeli, da bi nadaljevali s tovrstnim izobraževanjem, bomo ŠOLO ZA STARŠE organizirali tudi v šolskem letu 1999/ 2000. Ravnatelji vseh treh zagorskih šol so obljubili, da bodo financirali po eno predavanje, za ostala predavanja bomo morali denarna sredstva še poiskati. Srečanja bodo. v prostorih Obrtne zbornice na tržnici Pod uro. Načrtujemo sedem srečanj in to prvi torek v mesecu ob 16.30 uri. V pomladanskem času bodo srečanja eno uro kasneje. Izbrali smo naslednje teme predavanj: - Pomen spodbud za otrokov napredek (prof. Irma Veljič-7.12.1999) - Enostnost starševskih zahtev do otroka (prof. Irma Veljič-1.2.2000) - Mladostnikove odločitve in prevzemanje odgovornosti za dejanja (mag. Barbara Žemva-7.3.2000). - Kaj je v naši družini vredno (prof. Danica Motik-4.4.2000). - Strpnost - kaj je to? (dr. Lev Kreft -9.5.2000) O predavanjih bomo starše obveščali v Zasavcu na strani 41 v Obvestilih, po radiu Trbovlje in radiu Snoopy, z osebnimi vabili in plakati. Pridite vsi, ki bi radi izvedeli, kaj novega ali dobili potrditev za svoja vzgojna ravnanja. En sam človek nikoli vsega ne izve. Učili se bomo tudi drug od drugega. Če vas še kaj zanima, nas lahko pokličete na telefon št. 0601/78-119. N.0.,J.Bin B.E Iv š a:? VI | PRIZNANJE ZAGORJANOM INOVATIVNOST V ZASAVJU V Laškem je 4.11. Turistična zveza Slovenije pod geslom "Moja dežela lepa in gostoljubna" podeljevala priznanja tudi policijskim postajam. Prvo mesto in Priznanje s pečatom gostoljubnosti za leto 1999 je dobila Policijska postaja Zagorje, v kategoriji urejenost objektov z več uporabniki. Ocenjevali so gostoljubnost policistov, njihovo delo in seveda urejenost objekta. Poleg policijskih postaj je TZS ocenjevala bencinske servise, železniške postaje, gasilske domove in mesta. Kljub zadovoljstvu ob priznanju, pa se Zagorjani zavedajo, da ne smejo spati na lovorikah in bodo kandidirali za priznanje tudi naprej .Za doseženo priznanje se komandir Apih svojim sodelavcem in vsem, ki so pripomogli k lepšemu izgledu postaje in gostoljubnosti, iskreno zahvaljuje. A.M. VELIKO ZANIMANJE ZA POKOJNINSKE BONE Med glavne dohodke v tem tednu lahko mirno uvrstimo višji tečaj pokojninskih bonov in rast tečajev proti koncu drugega tedna. Večino prometa 50 borzni posredniki ustvarili na prostem trgu predvsem s pidovskimi delnicami. Skupnega prometa na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v prvih dveh tednih novembra za dobrih 8 milijard tolarjev. Slovenski borzni indeks se je v tem obdobju dvignil za 0,3% in v petek 12. novembra znašal 1,850 točk. Znižal pa se je indeks pooblaščenih invensticijskih družb in sicer za 0,9% glede na minula dva tedna in v petek pristal pri 1,520 indeksnih točkah. Na uradnem trgu je bilo največ prometa z delnicami trgovskih in farmacevtskih družb. Pri poslu z krajinskim Merkurjem je lastnika zamenjalo dobrih 84.000 delnic, vrednost posla pa je presegla 1,5 milijarde tolarjev. Delnice iz sklada lastnih delnic je prodal Merkur sam, denar pa je porabil za plačilo delnic nedavno prevzete Kovinotehne. Veliko seje trgovalo tudi z delnicami Mercatorja, katerega enotni tečaj je zopet padel pod mejo 14.000 in se ob koncu tedna oblikoval pri 13,970 tolarjih za delnico. Zanimiveje bilo tudi trgovanje z delnicami Krke in Leka. Slednjemu seje enotni tečaj zvišal za 1,7% na 35,590 tolarjev glede dva tedna poprej, prav tako se je zvišal tečaj Krke, ki je v petek znašal 26,434 tolarjev. Konec oktobra so v Uradnem listu objavili napoved izrednih skupščin Luke Koper in Intereurope, ki bosta L oz. 3. decembra. Glavna in edina točka dnevnega reda obeh skupščin je glasovanje o združitvi obeh družb oz. ustanovitvi Globalnega logističnega servisa, edina ovira, ki lahko prepreči združitev, Je vladni sklep o sklenitvi pogodbe z Luko o upravljanju pristaniške Območna gospodarska zbornica Zasavje se zaveda, da je napredek gospodarskih družb pogojen z inovativnostjo na vseh nivojih in to še posebej vzpodbuja. Tako je spet pred nami razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v Zasavju. V prejšnji številki Zasavca je na strani 42 objavljen z vsemi propozicijami in rokom, ki je 26. november letos. Javna razglasitev in podelitev prijav bo januarja 2000, kar bomo seveda spremljali. m Proizvodnja elektrike in premoga v okvirih porabe Letošnja proizvodnja električne energije v TET za obdobje januar -september je 381 GWh. Zato količino proizvedene električne energije so pokurili 686 tisoč ton premoga iz Rudnikov Trbovlje-Hrastnik.V oktobru pa je bila mesečna proizvodnja 61 GWh in poraba 60.500 ton premoga. Zalog premoga na elektrarniški deponiji je okrog 150 tisoč ton, v istem času pa so iz obeh rudnikov izdobavili 402 tisoč ton premoga.Načrtovana letna proizvodnjaje bila zaradi nejasnosti dobave električne energije iz NEK v Hrvaško z rebalansom znižana iz predvidenih 608 GWh na 584 GWh. Posledično pa je na manjšo proizvodnjo vplival tudi skoraj dve in pol mesečni remont, katerega so končali pet dni pred rokom. Obnovili (zamenjali) so vitalni del elektrarne- grelnik kotla.Proizvodnja v obeh rudnikih /Trbovlje in Hrastnik/ paje v tem obdobju bila 537.383 ton od tega so v rudniku Hrastnik nakopali 265.995 ton in v rudniku Trbovlje 271.388 ton premoga. V teh količinah paje zajet tudi komercialni premog,katerega so v Hrastniku nakopali 11.351 ton in v Trbovljah 2.517 ton .Končna količina načrtovanega nakopanega premoga pa bo znana te dni, po sprejetem rebalansu načrta letošnje proizvodnje.Ker pa računajo na to , da so pred nami še mrzli meseci, ki naj bi vplivali na večjo porabo obeh in električne energije in premoga pa so se v obeh - v RTH in predvsem v elektrarni že pripravili na s možno daljše obratovanje. Vse paje seveda odvisno od razdeljevalca ELES-• a in potreb, ki se bodo izkazale. ^ Rudi Špan infrastrukture. Enotni tečaj Luke Koper se je ob koncu tedna gibal pri 3,117 tolarjih, tečaj Intereurope pa pri 2,6000 tolarjih. Dobre poslovne rezultate so objavili pri Cometu iz Zreč, tečaj delnic tega podjetja seje gibal med 1,410 in 1,500 tolarji. Kot smo že uvodoma omenili, je bilo na prostem trgu največ prometa s pokojninskimi boni, katerih tečaj se je od začetka meseca do konca tega tedna povečal za dobrih 18% in v petek znašal 50,9 tolarjev. Po mnenju finančnih strokovnjakov je ta vrednostni papir trenutno povsem špekulativne narave, saj večina kupcev v tem trenutku bonov ne kupuje z namenom vpisa v polico dodatnega pokojninskega zavarovanja. Večina pidovskih delnic je v tem obdobju zabeležila nižje tečaje delnic. Za 23% odstotkov se je znižal tečaj delnic Mercate 1 in pristal pri 50 tolarjih za delnico, nižji je tudi tečaj družbe pri 85 tolarjih, sledijo pa jim še delnice Infond Zlat pri nižjih 53. Nacionalne finančne družbe pri 85 tolarjih, tiglav steber pri 74 tolarjih za delnico. Največ trgovanja z delnicami podjetij na prostem trgu je bilo z delnicami Gorenja pri 2,410 tolarjih, DZS pri 2,967, Jadran Sežana pri 2,013 in Color iz Medvod pri 4,322 tolarjih. Proti koncu tedna je bilo zaznati nekoliko bolj optimistično razpoloženje v finančnih krogih, kar se je pokazalo tudi v rasti obeh indeksov. Borzni posredniki napovedujejo, da bo po 28. novembru zaznati večjo ponudbo pidovskih delnic in to predvsem tistih, ki so imele možnost zamenjave za pokojninske bone in jih bo možno sedaj prodati v celoti. Blaž Seražin J. M.Ji. r^urtr. PLAMENICA MIRU V SLOVENIJI Skupina tekačev, ki teče skozi vse evropske in ameriške države pod geslom TEK V LETO 2000, je v začetku novembra obiskala tudi Slovenijo. 31. oktobra sojih sprejeli v Zavrču, kjer so prestopili hrvaško mejo, pot so nadaljevali do Ptuja in Maribora in končali v celju. Naslednje dni so potovali do Ljubljane, Vrhnike, Postojne in 4. novembra prestopili mejo za Italijo v Sežani. Med enajstimi organizatorji in spremljevalci. V Sloveniji je bila tudi ANDREJA BOGDAN iz Hrastnika, ki že nekaj let živi v Mariboru. Takole je pripovedovala: "Pobudnik te mirovne manifestacije je Sri Chinnoy iz New Yorka, ki je rojen v Indiji, od 30. leta pa živi v ZDA. Je filozof svetovnega formata, saj so ga zaradi prizadevanja za mir že dvakrat predlagali za Nobelovo nagrado. Je pa tudi pesnik, slikar in glasbenik. Mirovni tek v Sloveniji so spremljali številni dobro čuteči ljudje in v vsakem kraju so nas zelo lepo sprejeli. V občinskih programih so sodelovali tudi otroci in vsakdo, ki se je dotaknil plamenice, je prispeval kapljico v oceanu miru...” V vsakem kraju so se jim pridružili tudi razni športniki, rekreativci, kulturniki... V ljubljani so mednarodno skupino tekačev sprejeli na Prešernovem trgu in v skupščini, kjer jim je ansambel, sestavljen iz skupine poslancev, zaigral dixiland. V Postojni pa so zapeli pesem miru v jamski koncertni dvorani. Omenimo še napis Sri Chinmoya v angleščini na njihovih majicah: Mir ne pomeni odsotnost vojne. Mir pomeni prisotnost harmonije, ljubezni, zadovoljstva in enosti. Takšna je tudi osnovna mirovna filozofija Sri Chinmoya: Če hočemo spremeniti svet, moramo spremeniti sebe. Samo tako bomo zmogli ponuditi mir svetu. Plamenica miru poteka v Evropi od L januarja, zaključila pa se bo 31. decembra v Londonu. Fanči Moljk GRADNJA ŠPORTNE DVORANE IN ŠOLE POTEKA PO NAČRTU Gradnja nove športne dvorane na Bolfeniku oz. Polaju v Trbovljah poteka po načrtih. SGP Zasavje, ki izvaja gradbena dela na tem objektu je zgradbo v glavnem že dokončalo oz. je zelo blizu dokončanja. V kratkem bo objavljen javni razpis za dobavo in montažo opreme. Tudi gradnja nove zgradbe Srednje tehnične šole, ki jo grade poleg športne dvorane, poteka po načrtu. Zabetonirali so že tretjo ploščo. Oba objekta bosta v celoti končana in opremljena do L junija 1. 2000 tj. za trboveljski občinski praznik. Šola pa bo pričela s poukom v začetku naslednjega šolskega leta v novi zgradbi. Dotlej pa poteka pouk te šole in tehniške gimnazije, ki deluje v njenem sestavu, v začasnih prostorih, ki jih je uredila Banka Zasavja d.d. v upravni zgradbi tovarne Strojegradnja - STT na Vodenski cesti. NOV ASFALT V občini Zagorje so pričeli s pripravo in asfaltiranjem treh kilometrov javnih cest. Začeli so v Kračah, kjer bodo uredili 750 metrov dolg odsek. Cestarji se bodo preselili potem na cestni odsek Peške - Kandrše, kjer bodo prav tako asfaltirali 750 metrov cestišča. Potem pa jih čaka še odsek Spodnje Izlake -Zgornje Izlake pri hiši Turnšek, kjer bodo uredili 350 metrov cestišča. Predračunska vrednost omenjenih del znaša 15 milijonov tolarjev. POPOTOVANJE OD LITIJE DO ČATEŽA REKORDNO ŠTEVILO POHODNIKOV PREKO 15 TISOČ NA RAZHODNJI NA ČATEŽU Letošnjega 13. popotovanja od Litije do Čateža, ene najbolj obiskanih pohodniških poti trenutno v Sloveniji je letos prehodilo rekordno število, preko 15.000 pohodnikov iz vseh krajev dežele na sončni strani Alp in iz zamejstva. Na pohod so prišli tudi člani Slovenskega kluba iz Stare Gorice. Pot, ki jo je leta 1857 prehodil domači učitelj in pisatelj Fran Levstik, je pohodnike vodila iz Litije, preko Šmartna, Slatne, Liberge, Gobnika (Bojčeve zidanice), Moravč (Tonine hiše in zidanice ter Resnikove kašče), nekdanjega gradu Turn, občinske meje na Čatež so si ob trasi lahko ogledali nekaj obnovljenih in za ogled odprtih znamenistosti iz naše kulturne dediščine (tistih objektov v katerih se je zadrževal Fran Levstik med svojim pohodom), si potešili lakoto in se odžejali z mladim vinom. Tudi prireditelji "razhodnje" (kakor se imenuje zaključna prireditev na osrednjem čatežkem trgu v organizaciji Turističnega društva Čatež) so pripravili sod mošta in okoli njega postavili stražo, da jim Martin ne bi mošt zamenjal za vino. Na pokušnjo tega "strogo" varovanega mošta so bili povabljeni župani, slavnostni govornik, predsednik države ter prireditelj potovanja in kaj so ugotovili, ne boste verjeli, niso pili mošta ampak pravi dolenjski cviček. Pred slavnostnim govorom, ki je bil letos zaupan Antonu Anderliču, so v kulturnem programu nastopili trebanjska in litijska godba na pihala ter čatežke mažoretke. Pred povratkom v dolino so bile misli vseh pohodnikov in slavnostnega govornika enake:"NASVIDENJE NA 14. POHODU PRIHODNJE LETO." Zapisal eden izmed pohodnikov M.Š. Malo onemogel, pa vendar trdnega koraka, saj ima klobase na "ruzaku" I (foto M.Š.) 18. L1STOPADA 1999 l Tl 713 v M r n HRASTNIK NA PRELOMU TISOČLETJA V Hrastniku so med prvimi v Zasavju razdelili med vsa gospodinjstva prospekt prireditev, ki se bodo vrstile na prelomu tisočletja. Začele so se že v novembru. Prireditve vsebujejo predvsem glasbene in športne prireditve in razne predstave za otroke. Med najzanimivejše spada gotovo razstava fotografij v tem stoletju, ki so zaznamovala Hrastnik in izdaja letopisa za leto 1999, ki ga bodo predstavili 22. decembra v hrastniški galeriji. Temperaturo bo dvignila Helena Blagne s skupino Veter in Faraoni, ki bodo igrali na silvestrovanju v novo tisočletje. Fanči Moljk DESANKA KREČA RAZSTAVLJA V KNJIŽNICI V času od 2. do 15. novembra je potekala v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah, samostojna razstava del slikarke Desanke Kreča, članice RELIK-a, sicer domačinke z Izlak pri Zagorju. Slikarka se je tokrat predstavila z 10 deli v laviranem tušu, mešani tehniki, pastelu in črni pasti. Motivi pa so bili sakralni objekti pa tudi stare domačije, krajina inp. Razstavljena dela si je bilo možno ogledati v času, ko je bila knjižnica odprta. V vpisno knjigo so obiskovalci razstave vpisali mnogo pohvalnih in vzpodbudnih besed. IL. NOVA STANOVANJA PRIKLJUČENA NA TOPLOVODNO OMREŽJE Konec oktobra letos so dokončali z deli pri priključitvi 139 novih stanovanj na toplovodno omrežje trboveljske toplarne, ki deluje v okviru JP Komunala Trbovlje. Za ta dela so namenili okoli 30 milijonov tolarjev. Na toplovodni omrežje so tokrat priključili stanovanja v blokih na Savinjski cesti od 1 do 6 ter na treh blokih na Keršičevi cesti. IL SODELOVANJE MED ŠOLO IN STARŠI V četrtek, 7.10.1999 smo imeli na Podružnični šoli Polšnik kostanjev piknik z roditeljskim sestankom. Cilj tega sestanka je bil privabiti čim več staršev dvajsetih otrok, k' obiskujejo Podružnično šolo Polšnik. Pridružilo pa se nam je tudi enajst otrok, ki obiskujejo malo šolo. Priprave na piknik so potekale nekaj dni Pred piknikom. Otroci so izdelali denarnice iz papirja in denar, za katerega so kupovali pečen ali kuhan kostanj. Pekli pa smo tudi Piškote. Zadnji dan pred piknikom pa smo imeli športni dan, ki smo ga izkoristili za to, da smo nabrali kostanj. Nekaj kostanja pa so učenci že predhodno prinesli v šolo. In končno je prišel težko pričakovani kostanjev piknik. Otroci so se zabavali, starejši pa smo se pogovorili. Vsi skupaj smo se tudi posladkali s kuhanim ali pečenim kostanjem, ter drugimi dobrotami. Cilj tega srečanja je bil dosežen. Starši so se na nek način sodelovanja odzvali v velikem številu. Lepo vreme in prijetno vzdušje pa je pripomoglo k temu, da smo preživeli nepozaben dan. Učiteljici Katarina Feštanj in Andreja Fele, ter vzgojiteljica Alenka Smuk si želimo čim več podobnih srečanj s starši in že razmišljamo, kaj bomo še pripravile, da bo sodelovanje med šolo in starši čim bolj uspešno. Andreja Fele OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV V torek, 9. novembra je bila v delavskem domu Hrastnika občinska revija pevskih zborov, ki je privabila kar precej poslušalcev. Na območno revijo odraslih pevskih zborov, ki bo 26. novembra v Hrastniku, sta se uvrstila dva zbora - MPZ Svobode pod vodstvom Vanje Tomca in ŽPZ Svobode Dol pod taktiko Sabine Vengušt. Fanči Moljk DIJAŠKI DOM NI POVSEM IZKORIŠČEN Dijaški dom v Trbovljah stoji v Šuštarjevi koloniji, zadaj nove športne dvorane Polaj. Dom ima kar precejšnje zmogljivosti, vendar le-te v letošnjem šolskem letu niso povsem izkoriščene. Izkoriščenost zmogljivosti tega doma je vsako leto manjša. Letos seje namreč naselilo v ta dom 37 dijakov, ki obiskujejo srednje šole v Zasavju. Prihajajo domala iz vse Slovenije. Znano je, da so dijaki tega doma zelo aktivni v raznih interesnih dejavnostih - športnih, kulturnih, razvedrilnih itd. Prehranjevanje imajo prav tako dobro organizirano kot so dobro organizirane tudi bivalne razmere. U. OBRTNIŠKE NOVICE V drugem tednu novembra so hrastniški obrtniki dobili v rednem mesečnem lista informacije, ki jim bodo prišle prav za svoje dejavnosti. Tako jih urednica Jolanda Gobec v uvodni besedi seznanja, kaj lahko malo goposarstvo in obrt pričakujeta od EU. Seznanja jih še z novim načinom plačevanja za radijske in TU sprejemnike, s sistemom PROKLIK, novostjo elektronskega bančništva z novim pravilnikom o stopnjah normalnega odpisa materiala v gradbeništvu in podobno. Opozarja tudi na razpis za zbiranja prijav za podelitev priznanj inovacijam v Zasavju za leto 1999. Fanči Moljk NEGA NA DOMU V Zagorski občini bodo tudi z občinskim odlokom uredili nego na domu. Z njim bodo 'uredili tudi merila za določanje plačila teh storitev. Laična nega na domu je potekala že doslej (preden je bil sprejet zakon o socialnem varstvu in pred sprejemom zakona o lokalni samoupravi, ki to nalogo opredeljuje kot obveznost občin). Že več kot 20 let teče laična nega v okviru Zdravstenega doma, v preteklem letu pa seje razširila še z izvajanjem te dejavnosti preko javnih del. Osnutek občinskega odloka predvidevam, da bi se ta dejavnost odvijala na enem mestu - v okviru ene od socialnih varstvenih ustanov v občini, razmerja pa bi urejala posebna pogodba. Nega na domu je pomembna oblika pomoči v bivalnem okolju, ki bistveno prispeva k kvaliteti življenja najbolj ranljive skupine prebivalstva (starostniki, invalidne osebe). Zajema gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Občinski odlok bo to področje uredil kot redno dejavnost, zato bodo lahko to dejavnost izvajali tudi preko javnih del, kar brez občinskega odloka ne bi bilo možno. Sicer pa je v občini 12% prebivalcev starejših od 65 let. Zanje je razmeroma dobro poskrbljeno. Dom starejših Izlake skrbi za institucionalno varstvo, v okviru doma pa bo s 1. januarjem zaživelo tudi dnevno varstvo. Organizacija nege na domu pa pomeni dodatno skrb za starejšo populacijo. (vir: Bilten) ŽALNA SLOVESNOST NA POKOPALIŠČU Zveza kulturnih društev Trbovlje je skupaj z občino Trbovlje, pripravila tudi letos žalno slovesnost ob Vseh svetih - Dnevu mrtvih. Slovesnost je potekala v petek, 29. oktobra ob 16. uri na pokopališču v Gabrskem v Trbovljah, ob spomeniku padlim, ustreljenim, v taboriščih umrlih. V žalni slovesnosti so sodelovali Delavska godba Trbovlje in združeni moški pevski zbori pod vodstvom dirigenta Blaža Rojka. Ob tej priliki je župan Občine Trbolje Ladislav Žiga Žgajnar spregovoril nekaj občutenih besed v spomin na vse umrle občane oz. pokopane na pokopališču. Slovesnosti je prisostvovalo razmeroma malo drugih ljudi. IL. 18. LISTOPADA 1999 * '< (i j n. & POSVEČENO VSEM STARSEM Staršem? Seznaniti jih je treba z znaki zasvojenosti. Moji niso vedeli, da sem zasvojen, pa sem bil na heroinu 4 leta; leto in pol redno. Zenice so najbolj razpoznaven znak. Ko si zadet so te drobne kot bucike; v času krize pa so velike. Drugo pa je denar. Sprva, ko si le občasno zadet in gre manj denarja, je lahko. Denar, ki so ti ga starši dali za v disko, za pico, enostavno zapraviš za heroin. Namesto puloverja za 6000 SIT, kupiš takega za 2000 SIT,... Ko pa denar ukradeš doma, je že zelo hudo! Kako so tvoji starši sploh izvedeli? Nisem vedel, kako naj jim povem. Strah me je bilo... razmišljal sem o tem, da jima vse skupaj napišem... No, potem pa je oče, ker je nekaj sumil, prišel v mojo sobo in me vprašal, če mu imam kaj povedati... Vprašal me je, če hočem živeti... in to je moje vodilo - hočem živeti! Naredil je prvi korak. Če ga ne bi, bi se najverjetneje še naprej fiksal... Kako in zakaj si prišel do stika z drogo? Družbo si izbereš sam. Začneš pa iz čiste radovednosti, ko jih opazuješ zadete in te zanima kako to je. Človek prenese vse, ni izgovora za fiksanje. Vse majhne probleme narediš velike, kot nekak okviren izgovor... To je psihična odvisnost. Kakšen je dan narkomana? Takoj zjutraj, ko se zbudiš, nezmožen za karkoli, moraš priti do denarja, potem poklicati dilerja in se zadeti. Cel dan je iskanje heroina. Začaran krog. Kadar se ni dalo dobiti heroina, smo ga nadomestili s tistim, kar je v stekleničkah z rdečim trikotnikom... sploh nismo vedeli kaj... "...heroin - kuga našega časa. Uničuje družino, temelj družbe. Dobro, da imam takšne starše..." Med seboj smo se velikokrat zbadali:"Kuga je junkie?", "Tih bod, narkoman!"... Normalni ljudje so se nam zdeli butasti. Mi smo bili najbolj pametni, najboljši. Ko seje kateri odločil, da neha, smo mu vsi govorili, da ne bo zdržal in da bo čez 14 dni že nazaj... pa je res prišel... Danes vidim, da je bila to zavist. Normalni ljudje... Prej smo bili vsi normalni. Vsakič, ko sem se zadel, je umrl en dober del mene in ko ne ostane več, postaneš človek brez vesti. Normalnim ljudem se smejiš. Zdaj je, kot bi se ponovno rodil... normalni so zame ljudje, ki se ne drogirajo. Čez čas bo moj odgovor drugačen; to se spreminja... Koliko denarja si porabil za heroin? Ko sem bil že močno odvisen, sem dnevno zapravil najmanj 6000 SIT, nikoli manj, ker ne bi zdržal. Če pa sem imel več denarja, pa toliko bolje... ■ Kaj pa igle? Ste imeli vsak svojo... Ko je enkrat kriza in imaš heroin, "gun-a" pa ne, uporabiš "gun" prvega, ki ga srečaš. Takrat ne pomisliš na bolezni. Naj pa povem, da sem šel nekajkrat po igle v lekarno, kjer so me nagnali... Kako lahko naredijo to tako visoko izobraženi ljudje? Saj sami širijo bolezni... Si kdaj komu ponujal drogo? Nekateri mislijo, da ti nekdo kar nekaj strese v pijačo, da te zasvoji. To ni res. Noben narkoman ni tako radodaren, da bi drogo kar dal! Saj jo je vendar treba kupiti! Ko pa se razve, da se fiksaš, se velikokrat zgodi, da te pride kdo prosit za nekaj, kar zadane. Nihče ne reče heroin, a vsi komaj čakajo, da bi jim ga dal. Hudo je, ko veš, da si nekomu dal "blagoslov" in bo poizkusil, ampak denar ti takrat pomeni vse. Odvisen lahko postane vsak. Ni večjega V PORTORIKU IN DOMINIKANSKI REPUBLIKI V četrtek, 21.10., se je zbralo v knjižnici Antona Sovreta’ okrog štirideset ljudi, ki so bili pripravljeni, da jih člana kluba zasavskih študentov Nataša in Damjan z diapozitivi popeljeta v Portoriko in Dominikansko republiko. Medtem, ko se tudi Zasavčani radi odločajo za dopust v teh deželah, pa Nataša in Damjan poletnih dni nista preživela v hotelu. Na lastno pest in z nahrbtnikom sta se odpravila na pot brez turistične agencije in tako doživela resnični svet teh dežel. Skoraj na vsaki drugi sliki se pojavljajo otroci, ki jih tu kar mrgoli. V Dominikanski republiki jih imajo v družini po deset. Možakarji pa si lahko privoščijo tudi po štiri žene. Plaže, sta poudarila, so najlepše na jugu. Sicer pa se narod kopa ob rekah, kjer tudi perejo. Portoriko je pridružena država ZDA in s štirimi milijoni prebivalstva obsega le polovico Slovenije. Hiša se dotika hiše in iz satelita se vidi kot žareča pika. Standard imajo seveda veliko večji kot v sosednji republiki. Dominikanci so tudi bolj divji, življenje jemljejo kot zabavo. Salsa, ples številka ena, je tudi Nataši in Damjanu polepšal vroče in soparno potepanje. Fanči Moljk n 3 rut n užitka spraviti v drogo otorka kakšnega policaja... ne zato, da uničiš otroka, temveč starše, ki so zmotno prepričani, da se njihovim otrokom to ne more zgoditi! "...nočem pozabiti, da sem bil junkie, ker je to del mene. Sicer pa mi tega tudi drugi ne bodo dovolili..." Občutek imam, da si narkomani prizadevajo, da bi se "normalnim" ljudem smilili? Dobro znaš manipulirati z ljudmi. Igraš na to karto, da bi v vsakem vzbudil kanček usmiljenja, ker veš, da ga ima vsak. Predvsem zato, da te sprejme. Ponavadi začneš to usmiljenje izkoršičati... So narkomani nevarni ljudje? Da in ne. V krizi bodo za drogo naredili čisto vse... prodali bi tudi lastno mati... To je želja po heroinu, vsak se klanja velikemu H. Treba je spoznati, kaj ti naredi... vzame ti spoštovanje, dušo... Si živ mrlič z lačno krvjo... Kakšna je bila reakcija staršev? Mami me je takoj spraševala, kdo me je v to prisilil. Šele po sestanku z zdravnikom je sprejela, da sem začel sam... Ati pa je bil začuden, ker je toliko ljudi vedelo za mojo odvsnost, pa ni nihče povedal. Zgrožen je, da lahko živijo takšni ljudje, da lahko spijo s takšno informacijo... Kako je danes, ko med vami ni skrivnosti? Zelo sem razbremenjen, vse je lažje. Vem, da sem izgubil vse zaupanje staršev, to razumem, saj jih je strah... Zelo sta mi zaupala... in kaj imata od tega?! Starša sta bila name vedno zelo ponosna in sta od mene veliko pričakovala, zato je še toliko težje... Zdaj je važno, da imam podporo, upanje,... "...najprej moram pozdraviti sebe, ostalim lahko pomagam s tem člankom..." Kako si premagal abstinenčno krizo? Prvih pet dni je bilo najhujših... imel sem grozne krče, bruhal, kožo sem imel polno lišajev, bolele so me kosti,... Bil sem nasilen, vendar se tega ne spominjam, veliko sem haluciniral... Nisem bil sposoben iti sam na stranišče, se preobleči... Včasih me zagrabi, da bi skadil vsaj joint, saj že tri tedne ne spim... Sem v fazi, ko postajam sposoben normalno živeti... Čaka me še veliko, upam, da bo tri leta res dovolj. Nekateri pravijo, da bi odvisnika zaprli v sobo, kjer bi prebolel krizo in spomin na vse te bolečine bi ga odvrnil od ponovnega drogiranja... Govoril sem z nekom, ki je ponovno na heroinu in pravi, da tisto bolečino hitro pozabiš... Jaz svojih prvih dni nisem! Pa ni samo to. Treba je spoznati kdaj potrebuješ pomoč in se naučiti za njo prositi. V glavnem si doma... S "prijatelji" nimam stikov. Vem, kako me obravnavajo, tudi jaz sem bil včasih isti... da sem zmešan, ker sem povedal doma... Kako zdaj gledaš na dilerje? Včasih so bili tvoji odrešeniki, danes... Ne obsojam jih. Po svoje jih razumem, saj jim gre za preživetje. Droge tako ali tako nikomur ne silijo, vsak pride sam ponjo... Kaj pa Zagorje. Kakšen občutek bo hoditi po mestu, v katerem vsak ve o vsakomur vse? Čakajo me pogledi, zamere. Vendar zdaj gre za mene - sebično, res - a za ostale mi je vseeno. Dojel sem, da moraš sam pri sebi ugotoviti, da si narkoman in da potrebuješ strokovno pomoč. Starši so bili celo za to, da se preselimo. Beg ne spremeni ničesar. S tem se je treba soočiti, živeti naprej... Ljudje se morajo sprijazniti, daje tega čedalje več, daje veliko narkomanov, pa tudi ozdravljenih narkomanov. Pa načrti? Najprej zdravljenje, potem pa dokončati študij. Predvsem moram biti ves čas zaposlen, da ne razmišljam in da se utrudim, da potem lahko zaspim. (prihodnjič: Pogovor s starši) Katja S. SLOVARČEK: * biti zadet = biti pod vplivom droge * fiksanje = drogiranje * junkie = narkoman * gun = igla KATEDRALA V HRASTNIŠKI GALERIJI Hrastniško sejno sobo ob delavskem domu so pred nedavnim preuredili v galerijo in v petek, 5. novembra so uradno odprli v njej prvo razstavo. "V tem okolju bomo umetnine doživljali drugače,"je poudaril predsednik ZKO Drago Kopušar, ki je otvoril razstavo dvajsetih črno belih fotografij z naslovom KATEDRALA. Avtor je študent praške Akademije lepih umetnosti KRZVSTOF Z1ELINSKI, sicer prijatelj priznanega hrastniškega fotografa Simona Tanška, ki tudi študira v Pragi. Vinko Žagar, podpredsednik fotokluba, je povedal, da avtor v Pragi že dovolj časa beleži fenomen turizma. Fotografije imajo v sebi tudi humor, vendar zaradi neprimernega vedenja v posvečeni stavbi ne izražajo negodovanja. Katedrala je le dvorec v predstavitvi turizma v Pragi. Tega dne je imel avtor otvoritev enake razstave tudi v Bratislavi. Razstava, ki jo je omogočila občina, KRC in fotoklub, bo na ogled do 15. novembra, potem pa bodo fotografije krasile stene zdravstvenega doma še mesec dni. Fanči Moljk Z otvoritve raztave (foto: FOTOKLUB HRASNIK) £ 7i ’cclko mrki, pogosto prikupni Nekdo je pred kratkim pripomnil, da zavida takim, ki znajo pristopiti k drugim. Ne zato, ker so tako enkratni v svojem nastopu ali ker briljirajo s super štosi. Marveč ker jih ne premoti tisoč stvari, ki si jih večina ustvari kot oviro ali predsodek, da pa mogoče to ne bi izpadlo dobro. Krajše rečeno, se ne znajo ubadati s tem, kako bi se morda lahko prikupili. Seveda nihče ne mara drsati po tankem ledu in podobni se zdijo medčloveški odnosi, kadar prezrejo, da se jim je treba znati podobrikati, pohvaliti, soustvariti dobro vzdušje. Tudi naključni anketiranci so se že kdaj bolj, ali manj prikupno, lotevali biti priljubljen družabnik. Tekst in foto: Petra Radovič Samo Magaš, geodetski vrtalec iz Hrastnika: "Menim, da je zelo pomembno, da se zna človek prikupiti drugim, bodisi kolegom bodisi poslovno. To ne pomeni, da imaš super govorne veščine, marveč da znaš druge navdušiti in biti priljubljen." Suzana Palislamovič, stekloslikarka iz Hrastnika: "Eno je, če se znaš prikupiti, drugo pa, da si s tem hinavski. In kadar človek povsem iskreno želi navezati stik z nekom, je primerno, da se potrudi biti prikupen." Bojan Kračan, elektrikar iz Trbovelj: "Vseeno je, ali mi je kdo bolj ali manj všeč, potrudil bi se pa le in poskušal biti prikupen. Prijetno je, če se ljudje potrudijo, da so si prijetni. Pa saj ima verjetno vsakdo vsaj malce spretnosti, da se zna po svoje prikupiti drugim." Suada Babič, trgovka iz Trbovelj: "Lažje se je prikupiti tistemu, ki ti je zoprn, ker se bolj poglobiš vanj in s tem tudi potrudiš, da bi se mu prikupil. Redki pa so taki, ki se zares znajo prikupiti drugim." Gašper Šuštar, dijak iz Kisovca: "Meni se lahko prikupijo taki, ki znajo biti prijazni, s katerimi se je prijetno pogovarjati in če imajo smisel za humor. Mogoče se znam prikupiti drugim, včasih se potrudim. Do osebe, ki ti je všeč, je pa to najtežje, saj imaš takrat pogosto tremo." Bogdan Peško, prometnik iz Zagorja: "Tega, da se nekomu prikupiš, se lahko naučiš. Zame pa je pomembno, da je človek z vsakim dober in si v medsebojni komunikaciji prizadeva za prijeten kontakt. Če si dober z drugimi, potlej se tudi drugi dobro odzivajo nazaj. Da se nekomu prikupiš pa dosti narediš s tem, če tudi komu, ki je kdaj zoprn, to spregledaš." Vanja Čosič, učenka iz Litije: "Če se znam prikupiti? Mogoče. Čeprav mi ni všeč, če so ljudje pri tem preračunljivi. Marsikdo je namreč presenečen, če se mu hoče kdo prikupiti, češ, da je to včasih bolj, včasih manj iskreno." Marjetka Kračman, učenka iz Litije: "Včasih imaš o nekom slabo mnenje, ampak ko ga spoznaš, si navdušen, morda tudi zato, ker se zna prikupiti. Nekaterim ljudem kar uspeva, da se znajo prikupiti drugim." Barbara Gospeti, dijakinja iz Litije: "Tistemu, ki ti je všeč, se je lažje prikupiti. Hm, kako se prikupiti? Mogoče z nasmehom ali prijazno besedo, včasih se prikupiš tudi s tem, če nekomu prisluhneš ali če se z njim zabavaš, odvisno pa je seveda od človeka, ali se sploh zna prikupiti." Vi? rt m. n,13 18. L1STOPADA 1999 Igor Goste SMO SE ZA TO BORILI? Kaj bolj boli, kot da želijo vzeti tisto, kar je povsem samoumnevno, da imamo? Verjetno bi se našlo še kaj bolj bolečega od spodaj zapisanega. A, prav lahko si predstavljam slovenske delavce, katerih dobri dve tretjini prejemata plače manjše kot znaša slovenski povpreček, kakšni občutki jih navdajajo, ko jim slovenska oblast želi vzeti še tisto kar je že sedaj majhno. Dobršen del že pridobljenih pravic in s tem prepotrebnih denarcev. In to mimo vseh poprejšnjih dogovorov s socialnimi partnerji. Kako drugače, kot podlost, razumeti, da namerava oblast iz novega zakona o delovnih razmerj ih (ZDR je trenutno v parlamentarni proceduri) črtati tako pomembne pridobljene pravice slovenskih delavcev, kot je pravica do povračila stroškov za prevoz na delo, do plačane malice med delovnim časom, do potnih stroškov, do regresa za letni dopust, do dodatkov za delo v neugodnih razmerah in do odpravnine ob odhodu v pokoj. Tisti zasavski delavci, ki delate v oddaljenih krajih (npr.v prestolnici), verjetnajahko kaj hitro izračunate, koliko bi vam ostalo od že tako nizke plače, če vam delodajalec ne bi regresiral prehrane, stroškov prevoza na delo, poleg tega pa bi vam vzel še nekaj dodatkov, ki vam pripadajo npr. tiste, ki so sedaj (še) uzakonjene in vam pripadajo zaradi izmenskega dela in bi vse stroške krili sami. Bore malo. Bog ne daj, da bi zboleli. Širijo se namreč govorice, da naj bi delodajalci izplačali nadomestilo zaradi bolniškega staleža le še v višini 50 ali 60 odstotkov plače. Upam, močno upam, da sindikati niti v sanjah vladi in delodajalcem ne bodo dopustili sprejeti tako poniževalnega zakona o delovnih razmerjih, kot se nam obeta. Kaj v nasprotnem primeru preostane že tako slabo plačanem delavcu, ki se mu v nasprotju z ZDR tudi sicer vsakodnevno kršijo pravice do regresa, do dodatkov, do dnevnic itd.? Verjetno vsak izmed vas pozna vsaj enega delavca, ki mu delodajalec ne izplača tistega kar bi mu po zakonu moral, verjetno poznate tudi delavce, ki so izgubili službe zaradi nesposobnih direktorjev, pa ti še kar naprej prejemajo mesečne plače, ki so medobmočna revija odraslih gledaliških SKUPIN ZASAVJA Sklad RS za ljubiteljske dejavnosti, območna izpostava Trbovlje je v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Trbovlje objavil razpis za medobmočno revijo odraslih gledaliških skupin iz Zasavja. Na razpis se je prijavilo pet skupin. V programu, ki je bil na sporedu v petek, 5.11.1999 v Domu svobode Trbovlje, so se predstavile štiri in sicer Mladinsko gledališče KD Svoboda Trbovlje z Ingoličevim delom Tajno društvo PGC, Prosvetno društvo Martin Orožen iz Turja -Gledališka skupina GEOSS z delom Anke Kolenc Zaradi jeze bogov m Gledališka skupina KD Kresnice z Lažnim zdravnikom. Predstava Gledališke skupine KPD MLinše, ki bi morala biti v soboto, pa je zaradi bolezni v skupini, odpadla. Vse predstave si je ogledal svetovalec Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Jurij Rudolf in po vsaki tudi povedal svoje vtise, ocene. Pripombe in svetoval, kako delati naprej, da se kvaliteta dela dvigne. 2 režiserko trboveljskega gledališča Nando Guček sta spregovorila ludi o znanju režiranja, ki ga nekateri še nimajo dovolj in bo potrebno še dosti prizadevanja in truda. Predstave so bile na programu tako, daje bila zadnja tudi na naj višjem večje od delavčeve letne in se sončijo v nadzornih svetih drugih firm (in s tem mastno zaslužijo), poznate verjetno delavce, ki si za svoje uzakonjene pravice ne upajo povzdigniti glasu, v strahu, da se ne zamerijo šefu, kajti lahko jih vržejo tudi na cesto? Sposodil si bom znano krilatico iz naše polpretekle zgodovine: Smo se zato borili? Z gotovostjo lahko rečem, da se za to prav gotovo niso. Kaj torej storiti? Še ena izposojena krilatica: Uprimo se režimu, ki vlada! Še nekaj se v Sloveniji dogaja in na kar bi vas rad opozoril. Poslanci vladajočih strank (LDS, SLS, DeSUS) z delno pomočjo SKD, so pred kratkim skuhali še eno vročo juho. Izglasovali in uzakonili so odpravo soglasja zaposlenih (novinarjev) pri imenovanju urednikov na nacionalni televiziji, kljub vetu državnega sveta, in si s tem zagotovili še večji vpliv na najbolj viden in slišen medij. Torej lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti na tej televiziji urednikovali njim povsem všečni ljudje. In ne npr. Ambrožič, ki ga ne eni in ne drugi ne morejo dobiti pod svojo kontrolo. Ali tudi vas (tako kot mene) to poseganje politike v neodvisnost oziroma v svobodo izražanja spominja na podobno ureditev pri južnih sosedih, o katerih znamo marsikaj nedomokratičnega povedati? Le, da imajo tam doli, kar nekaj odmevnih opozicijskih časopisov, za razliko od nas, kjer so umrli že vsi opozicijski dnevniki, umirajo, pa kot kažejo zadnji dogodki, tudi redki opozicijski tedniki, kot je npr.Mag. Ta se prodaja in prehaja v druge roke. Matevž Krivic, nekdanji US, je v svojem pozivu vladi, strankam, medijem in novinarjem (kljub temu, da mu Mag ni bil najbolj naklonjen) predlagal takojšnje ukrepanje. Kajti po njegovem gre pri nas čisto zares za svobodo tiska in izražanja - ali točneje: za ohranitev vsaj tiste minimalne, že dosežene stopnje pluralnosti našega tiska. Poleg neljubih dogodkov okrog nacionalke in Mag-a, se nekaj čudnega dogaja tudi z radiom Ognjišče, katerega vse večja slišnost je nekomu močno moteča. Dnevno lahko poslušamo, kako tem radiu ukinjajo ferkvence. Stojanu Auerju, ki na novo (uspešno) oživlja TVS, so pa takoj pod noge vrgli neke zadeve okrog utaje davkov izpred let. Naključje, ali le načrt, kako utišati še ta nekomu očitno nevšečni kanal? Ni, kaj. Imamo sposobno oblast. Zapira nam oči in ušesa. Odprla pa nam jih bo takrat, seveda, ko bo sama hotela. Npr., ko nam bo sporočala kako dobri da smo, kako dobri da smo, kako dobri da smo,... kvalitetnem nivoju. Vsi sodelujoči so po odigranem delu ostali v dvorani in tako spremljali dosežke gostujočih skupin, ostalih gledalcev pa je bilo malo. Mnenja, izkušnje in zapažanja, ki so si jih izmenjali ob koncu revije, bodo dobrodošle smernice za nadaljne delo. Marta Hrušovar MILOVANJE DOBILO NAGRADO V četrtek, 11. novembra ob 19 uri je pripravila Knižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah, predstavitev knjige Milovanje mlade pisateljice Nine Kokelj. Knjiga s tem naslovom je bila nagrajena kot najboljši prvenec. Večer je pripravila knjižnica ob sodelovanju Študentske založbe Beletrina iz Ljubljane. Z obetavno prozaistko se je pogovarjal urednik zbirke Matija Čander. IL. POPRAVEK IN OPRAVIČILO Vprejšnji številki nam jo je zagodel prelomniški škrat in je zadnjo vrstico kolumne "Le kako dolgo lahko to traja?" prestavil na drugo polovico strani, v naslov članka "Kadar abrahama praznuje cel zbor...". Prosimo za razumevanje in opravičilo. Uredništvo 18. LISTO PADA 1999 J . J J, ir J . Trrf TT Tine Lenarčič Rad sprašuje, kako in kaj se godi Do medčloveških odnosov ima sleherni svoje občutke, saj nekoga navduši zanimiv, razgledan sogovornik, drugi si želijo klepetati z ustvarjalnim človekom, nekatere pa pritegnejo bodisi radovedni bodisi ljudje, ki se znajo hecati. Pravzaprav vedno spoznaš le utrinek trenutka, prijateljstvo pa je treba venomer vzgajati, da stik popestri vnovična shajanja. Tine Lenarčič je 4. novembra dopolnil 75 let starosti, ustvaril sije prijetno družinsko vzdušje z dvema sinovoma - Marko je geodet, Matevž pa biolog, z ženo vred pa so v družini zelo privrženi alpinizmu. Prehodil je številne slovenske planine, se večkrat vzpel na Triglav, predvsem pa spremljal trboveljsko kulturno, gospodarsko, tudi športno dogajanje. Pravi pa, da rad najde stvari, katerih občudovalec je, podobno kot je zainteresiran za ustvarjanje likovnikov, gledališčnikov, pevcev, pri katerih zna promovirati, kar dobrega storijo in spodbuditi, kako bi še lahko popestrili trboveljski kulturni utrip. Nerad primerja stvari, čeprav si dobre stvari kdaj tudi zabeleži. Med drugim je bil 22 let urednik in pobudnik časnika Srečno, vseskozi pa zaposlen v Rudniku Trbovlje v raznih organizacijskih oblikah. Trinajst let je upokojen, doslej pa je izdal dvanajst knjižnih edicij, dve pa sta ostali v rokopisu, sodeloval je pri gradnji mnogih planinskih koč in na razne načine poskrbel za promocijo Trbovelj. Kaj vas je nazadnje zelo osrečilo? To je bila torkova razstava v Domu upokojencev Franca Salomona v Trbovljah, kjer so se spomnili rojstnega dneva, ki sem ga imel prejšnji četrtek. Na otvoritvi razstave fosilov Stanislava Bačarja iz Ajdovščine, kjer so nastopali tudi folkloristi in pevci iz Bele Krajine, mi je organizator razstave Janez Kranjc podaril redko ploščo sadre, okrašeno s planinskim cvetjem. Tudi drugi so mi čestitali, izrečenih je bilo veliko lepih besed, prelepo so to izvedli in veliko mi je pomenilo. In katere stvari vas ponavadi razžalostijo? Razžalosti me izguba bližnjih sorodnikov in prijateljev. Žalosti pa me tudi, da Trbovlje vse bolj izgubljajo identiteto, ki smo je vajeni, kar velja tudi na spremembe v zdajšnjem času, ko ljudem vse preveč pomeni materialna blaginja, premalo pa duhovne dobrine. Ali ste človek, ki mu vedno primanjkuje časa? Res je, čas imam zelo organiziran. Po jutranji telovadbi, ko ponavadi ob pol sedmih vstanem, pozajtrkujem, potem pa imam skozi ves dan razporejeno delo vse do enajste ure zvečer. Ko grem dopoldne v trgovino pa srečam številne znance, prijatelje, s katerimi kakšno rečemo, izmenjamo mnenja ali si zgolj voščimo dober dan. Več knjig ste že izdali, kako so nastajale? Knjige so nastajale po naročilu, zmeraj me je kdo prosil, da bi bilo dobro kakšne stvari zabeležiti. Tako je prišlo tudi do pobude za prvo knjigo, ki je izšla novembra 1956, ko je bil dograjen Delavski dom Trbovlje, katerega so gradili štiri leta. Bil sem tajnik gradbenega odbora in prosili so me, da bi vodil dnevniške zapiske. Kar je pomenilo, da sem bil vsak dan na gradbišču, se pogovarjal z delavci in projektanti ter zapisoval zanimivosti in tekoče zadeve. Ampak pred otvoritvijo trboveljskega Delavskega doma, so pa že želeli, da bi knjiga izšla. Kar zaupali so mi, čeprav sem rekel, da takega dela nisem vešč. Seveda ni bilo lahko dobiti t.udi ustrezno tiskarno, ampak nekako sem se le angažiral, da je z otvoritvijo izšla tudi knjiga: Gradnja Delavskega doma v Trbovljah, kjer je tudi nekaj drugih prispevkov, večidel pa so zbrani dnevniški zapiski, ki sooblikujejo te garaške dni, ko je nastajal trboveljski kulturni hram, ki naj bi človeka naredil žejnega za sprejemanje misli, lepote besede, zvoka in kretnje, kot so takrat dejali. Treba pa je bilo veliko pobud, da je knjiga leta 1956 izšla in to je bilo tudi moje prvo srečanje in izkušnja s pisanjem knjige. Tej knjigi pa so sledile še druge in sicer: 60 let planinstva v Trbovljah (1912 -1972), nadalje ob 10-jubileju RELIK- a Trbovlje, ko sem popisal desetletno dejavnost trboveljskih likovnikov oziroma s tem še likovno življenje v Trbovljah v predvojnem času. Menda ste bili pobudnik likovnih razstav v Trbovljah? Ja, leta 1954 sem pričel z razstavno dejavnostjo v Trbovljah in pripravil prvo likovno razstavo, ki je bila tako med slikarji ko^med publiko dobro sprejeta in dejavnost se je ohranila vse do današnjih dni, ko sem skupno s sodelavci organiziral že prek 180 likovnih razstav. Spomnim pa se, kako sem z biciklom za prvo razstavo prevažal slike teh priznanih slikarjev. Leta kasneje pa je postala navada, da sem slikarje spodbujal, da bi razstavljali tudi v Trbovljah. Tbdi kaj rišete? Ne, naslikal pa nisem še ničesar. In katere knjige so še sledile? Leta 1977 je izšla knjiga: 20 let Delavskega doma Trbovlje, kjer sem bil dolga leta amaterski tajnik, in že sedem let kasneje knjiga ob 80-letnici Delavske godbe Trbovlje. Največ dela sem imel s knjigo Slovenske rudarske pesmi, ki je nastajala dvanajst let. Kajti v zbiranje materiala, ko sem moral tudi pri zamejskih Slovencih v Belgiji, Franciji, iti r, T17,111 Ameriki in seveda pri slovenskih rudarjih poizvedovati po rudarski poeziji, je bilo vloženega veliko truda. Ampak nekako je le uspelo, čeprav je nekdo že dejal, da slovenski rudarji nimajo svojih pesmi, ampak recitirajo nemške rudarske pesmi. Za spodbudo, da jih najdem in pripravim za objavo, so mi bile tudi besede nekaterih slovenskih skladateljev, ki so se odzvali na natečaj za nove slovenske rudarske pesmi, pa so dejali, češ, kje pa imate tekste, saj ne moremo komponirati brez besedila. In ko je bilo prek 600 slovenskih rudarskih pesmi zbranih v knjigi, je tudi prof. Matjaž Kmecl podprl knjigo, ki je potlej požela izjemno zanimanje ter bila v parih mesecih razprodana. Če površno omenim še naslednjih pet knjig, so bile to: Termoelektrarna Trbovlje 1906-1988, kjer je kronološko zbran material in razvoj najstarejše termoelektrarne v Sloveniji in elektrifikacije Trbovelj. Pozneje je izšla še druga knjiga z naslovom Termoelektrarna Trbovlje 1906-1988-1998. Izšla je še brošura ob 100-letnici zborovskega petja v Trbovljah, leta 1998 pa knjiga ob 50-letnici Društva upokojencev Trbovlje. Ter še Katalog - prospekt Trbovelj -kraj, kamor se radi vračamo in Mrzlica -savinjski in knapovski Triglav. Katera od knjig vam je najljubša? Zmeraj je najljubša zadnja knjiga, čeprav so mi vse knjige ljube. Mrzlica pa je zame najljubša planina in ko sem zbiral podatke o Mrzlici, sem iz razgovorov z ljudmi zvedel še zanimive mite in legende oziroma zgodbe, ki še niso bile zapisane. Vseskozi zelo spremljate kulturno dogajanje v Trbovljah; ali menite, da je dovolj pestro? Kulturno dogajanje v Trbovljah je pestro, ni pa tako bogato, kot bi si želeli. Včasih je bilo več amaterskih kulturnih skupin, tudi gledališka dejavnost je bila bolj pestra. Še največ literarnih večerov, slikarskih razstav je v Domu upokojencev Franca Salomona v Trbovljah, v knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje in v Domu Svoboda. Kulturne dejavnosti mladih je manj, kot bi pričakovali. Kaj vam je za utrip kraja najpomembnejše? K utripu kraja in k dobremu vzdušju bi prav gotovo pripomoglo boljše socialno stanje. Kajti v Trbovljah je veliko brezposelnih. Ko pa ni denarja, ljudje štedijo tudi pri ogledu raznih kulturnih prireditev. Z boljšim socialnim stanjem bi bil tudi interes za kulturo večji. Ali se radi spominjate in česa sploh? Rad se spominjam, sploh veselih stvari. Družaben človek sem, veliko dobrih vtisov pa imam tudi s planinskih pohodov. Imate od vsega najrajši slike, ali vas zanimajo tudi knjige, glasba? Tudi glasbo rad poslušam, sploh slovensko narodno glasbo in klasiko. V slikarstvu je podobno: najbolj všeč so mi klasiki. Tudi knjige rad prebiram, sploh zgodovinske in biografske, v mladih letih pa sem veliko bral knjige Karla Maya. Do ljubezenske literature mi pa ni dosti. Kaj vpliva na to, da vam je slika všeč? Na sliki me najbolj pritegne motiv, predvsem pa izrazje avtorja. Če je slika narejena tako, kot je fotografija, potem je skoraj brez učinka na gledalca. Slika mora biti poduhovljena, vešče in s trudom naslikana, da te pritegne k zanimanju. Ste kritični do najstnikov? Za mlade je značilno, da jim rečejo lumpi, saj so neizkušeni in v tem so včasih simpatični. Ni mi pa všeč, da so mladi v svojih ravnanjih grobi, kar je dostikrat rezultat gledanja televizije, kjer le redko vidiš prijazne, smešne ali kako drugače vsebinsko zanimive in vzgojne filme. Sicer pa z mladimi rad sodelujem v raznih oblikah in tudi rad imam mlade. Bi lahko zaupali, kakšne ženske so vas najbolj navdušile? Pravimo, da imajo vsake oči svojega "malarja". In to povsem drži. Vendar mi zunanja lepota pri ženski ni bistvena, kajti kadar se dva vzameta skupaj, je važna človeška toplina in medsebojni stik pridobi tembolj, kolikor se znata razdajati drug drugemu. Katero vrlino občudujete pri ljudeh? Predvsem poštenost, pridnost, ustvarjalnost, tudi odkritost imam rad pri ljudeh. Ali vam prijateljstvo veliko pomeni? Ja, dosti dam na prijateljstvo, treba pa je biti prijatelj v dobrem in hudem. Kako ste dobili veselje za alpinizem? Bil sem najmlajši od osmih otrok v družini. In najstarejši brat je imel izredno veselje za planinarjenje, tako sem se v kasnejših letih navdušil za planinstvo. Pozneje sem sedem let tudi plezal. Rad grem v hribe iz potrebe in veselja, nikakor pa zaradi tekmovalnosti. Marsikdo kar šteje, kolikokrat seje že povzpel na Triglav, kar pri meni ni v navadi. Kako rešujete konflikte? Prepir je treba enkrat ali dvakrat prespati, da lahko ustrezno reagiraš. Kajti pomembno je, da odreagiraš prijateljsko in se pogovoriš. Čeprav se včasih tudi prehitri reakciji ne moremo izogniti. Kateri letni čas imate najraje? Najraje imam pomlad, ker se takrat vse prebudi in prerodi. Takrat znova "pljunem v roke" in dobim veselje za mnoge stvari. Ali prebirate dnevno časopisje? Tudi dnevno časopisje prebiram, časopise pa zelo rad prebiram tudi na primer, ko sem pri frizerju. Kakšen dialog vas prevzame? Dialog je modernejša stvar, nisem zahteven pri pogovoru. Zmeraj pa v pogovorih spodbujam pojasnjevanje, dogovarjanje in podobno. Nekateri so do vseh stvari kritični, jaz pa cenim človekov trud, ne pa stvari zgolj kritizirati in iskati le negativne plati. Imate kakšen moto? Vedno pravim, da je dobro, če se kultura in šport ujemata, dopolnjujeta in pripomoreta k duhovni in telesni bogatitvi človeka. Tekst in foto: Petra Radovič RŠEFTI Samo s tem kuponom 5% popust naslov za zlate zadeve TEKSTIL PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, vvalkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov. Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL. ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614 ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA. ZALOKAR PA PIKA PNEUMATIC TRAOE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSIVI 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij ARI OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! ElektroTom Tomaž DRAKSLER s.p. Naselje na šah tu 7 1412 Kisovec Tel.: 0601/71 -321 GSM: 041/ 507 - 321 SERVIS VSEH VRST: - ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA - MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV KAR SE POKVARI, ELEKTROTOM POPRAVI! ZASTAVLJALNICA LITIJA zStaS-t Toni Murn Trg svobode 2 1270 Litijo tel.: 061-881-362 gsm: 041-426-665 posojila na podlagi .... „'ld, avtomobil, motor, tehnični predmeti, zlato, poplačila starih posojil in urejanje novih. Realizacija kredita takoj! Delovni čas od 9h do 16'’, Trgovsko podjetje otrošnja « cVeč' samo/ tKjMMia/... V blagovnici ŽIVA vam nudijo za zimske dni tople bunde, priznanih proizvajalcev kot so: MONT Kozje in TOPER Celje. Pridite ne bo vam žal, kajti nudijo vam 10% popust za bunde MONT Kozje Vsak dan od 8,00 do 19,00 ure in sobote od 8,00 dol2,00 ure. Jk*. INTEGRAL ^.INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje, Telefon: 0601 55 100,64 443, 64 420, 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si Zastopamo: KOMPAS, GLOBTOUR, ATLAS, BURIN,DOBER DAN, POTEPUH, TEN TOURS, ODISEJ džMUČANlJL SLOVENIJA,AVSTRIJA, ITALIJA, ŠVICA, FRANCIJA, Smučarsi paket v KRANJSKI GORI (2 dni)- 6.000 sit BOltmmONtNPM SILVESTROVANJE Blatno jezero: 29.900 sit Pariz: 38. 800 sit Amsterdam: 33. 500 sit Če si boste v mrzlih zimskih dneh zaželeli toplih krajev, vas bomo v sodelovanju z avsrijsko agencijo GULET na nepozabne počitnice napotili na sončne Karibe, Maldive ali Šrilanko. Za večje popotnike bomo poskrbeli z organiziranimi izleti po Tajski, Kubi, Indoneziji in drugih eksotičnih deželah. POČITNICE V ZADN JEM TRENUTKU TUNIZIJA od 44,000 sit dalje KANARSKI OTOKI od 75.000 sit dalje NUDIMO PLAČILA NA VEČ OBROKOV Predbožični nakupi: MUNCHEN (11. 31X11WU03J.NI'ir 18.12.1999), Lenti in Pliberk zmr* NAŠE TRBOVLJE S knjigo Irene Ivančič Lebar NAŠE TRBOVLJE seje zapolnila ena od vrzeli, ki nastanejo, kadar gre za predstavitev kraja, njegovo rast in spremembe skozi leta razvoja. V Zasavskem muzeju Trbovlje je bila 10. novembra predstavitev knjige in otvoritev razstave na to temo. Avtorica Irena Ivančič Lebar je razstavo označila kot informativno in namenjeno predstavitvi knjige. Kot se vrstijo poglavja v kjigi, tako je razdeljena tudi razstava. V uvodu je prikazana prva omemba kraja Trbovlje v 13. stoletju, razvoj do vasi in mesta, ki je bilo razglašeno leta 1952 in leto kasneje dobilo ulični sistem, ki ga do takrat ni bilo. Lebarjeva je poskušala ta ulični sistem slediti, njegovo spreminjanje do danes. V naslednjem poglavju je prikazan prostorski razvoj mesta in pogoji zanj ter vzroki za širjenje proti severu, ob tem, da se južni del prazni. V poglavju o razvoju števila prebivalstva je podkrepljeno prejšnje poglavje z demografskimi podatki in z ugotovitvijo, da se prebivalstvo seli z objekti in hišami v severni del mesta. Ugotavlja tudi, da se kraj spremnija v demografsko ogroženo področje, da je prebivalcev vedno manj in da je manj rojenih kot umrlih. V naslednjih poglavjih je Trbovlje razdeljeno na osem območij. Vsako območje ima najprej zgodovinski prikaz razvoja, potem pa so v vsakem obdelani nekateri zanimivi objekti, po avtoričnem izboru. Na koncu je opisan kronološki razvoj gradenj v Trbovljah od 1874 leta do danes. V knjigi je obdelanih 130 objektov in 159 fotografij. Ob predstavitvi kjige je avtorica pojasnila, da je izbor gradiva sicer subjektiven in odvisen tudi od obsotječe dokumentacije, verjame pa, da je knjiga dobra podlaga za nadaljne delo tistim, ki se bodo s to tematiko še ukvarjali. Potrebe po tovrstnem gradivu vsekakor še bodo, saj se je tudi ideja za nastanek knjige Naše Trbovlje porodila iz tega. Založniško delo je v celoti in kvaliteto opravila Založba Grafex z Izlak, ki se je s tem dokazala tudi v tovrstni dejavnosti. Knjigo je "na pot pospremil" tudi župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar. Po njegovem je to pika na i, kar se tiče predstavitve Trboveljske občine in za marsikoga, ki je do sedaj ob tem imel težave, ne bo več zadrege. V nastanku tega projekta je sodeloval tudi Lions klub iz Trbovelj in predsednik Miro Pirnar je povedal, da bo del izkupička od prodaje knjige Naše Trbovlje namenjen za humanitarne aktivnosti kluba. Za zaključek so si obiskovalci lahko ogledali deset minutni nemi film o Trbovljah iz leta 1930, ki ga je posnel znani slovenski snemalec dokumentarnih filmov in poklicni režiser Metod Bajdura ter arhivske posnetke iz istega obdobja. Besdilo in slika: Marta Hrušovar KAREL KOZOLE - "PODOBO SVOJO NA OGLED POSTAVI" Slikar Karel Kozole v družbi z Makedonskim veleposlanikom in njegovo soprogo (foto Krajnc) Za vsakega umetnika je razstava njegovih ^el pomemben dogodek, ki zaznamuje trenutek in zapusti večno sled. ■ Karel Kozole, slikar, ima za seboj že celo vrsto razstav, vendar si bo zagotovo dobro zapomnil razstavo v Galeriji Inštituta za celulozo in papir v Ljubljani. Za njo mu je utrl pot slikar in kipar Janez Kranjc iz Ljubljane, sicer rojak iz Trbovelj, v sodelovanju z Zvezo makedonskih kulturnih društev v Ljubljani. Galerija Inštituta že precej časa gosti v svojih prostorih razne umetnike in tako povezuje znanost s kulturo. Tokrat je njen gost slikar Karel Kozole ob pomoči pokrovitelja Tovarne pohištva Trbovlje in Relika Trbovlje. Rojen je bil v Makedoniji, v Ohridu, in prav zato je zanj še posebej pomembno in mu je v čast in ponos, da je razstavo oboril predstavnik veleposlaništva Republike Makedonije v Ljubljani mag. Trajče Ilievski. V pozdravnih besedah je poudaril, da je slikar Karel Kozole ambasador, ki spaja okolje v katerem je bil rojen z okoljem, kjer živi in ustvarja, spaja ljudi dveh različnih kultur in to je najlepše poslanstvo, ki ga lahko, sme in zmore človek opraviti. Otvoritev razstave svojega rojaka v Sloveniji mu je bila v veliko veselje. O slikarjevem delu je spregovoril umetnik Janez Kranjc, ki pravi, da je umetnost krajinarja in slikarja Karla Kozoleta" izrazito iz intimne sfere zrasla in estetsko posredovana" in v spremni besedi v vabilu na razstavo, pravi:"Sprva skromne, bolje, zadržane ustvarjalne ambicije je realiziral v risbi in še posebej v krajinskih slikah pretežno majhnih razsežnosti. V njih pa je odkril in oblikoval njegov osebni svet - tisto posebno zasavsko pokrajino in trboveljske kotline, nad katero bedijo gozdnata pobočja Sv. Planine, Mrzlice in Kuma, z neprestano igro oblakov, svetlob in senc nad njimi; pa z neštetimi intimnimi kotički v njihovem reliefu in podobi, katere zmore odkrivati le oko pozornega in občudujočega gledalca. Karel Kozole je te in take kotičke v njihovem reliefu in podobi, katere zmore odkrivati le oko pozornega in občudujočega gledalca. Karel Kozole je te in take kotičke našel in jih likovno realiziral v intimističnih krajinskih slikah, nespregledljivo lirične narave in vselej z močnim, čeprav obzirno posredovanim poetičnim nabojem; ta gaje že usmeril v vrsto spoštljivih nadaljevalcev našega najboljšega lirično krajinskega izročila." Slikarja odlikuje tudi globok odnos do človeka v stiski. To je dokazal že večkrat s podarjenimi likovnimi deli v humanitarne namene. Otvoristvi razstave so prisostvovali znani slovenski kulturniki in slikarjevi prijatelji iz Trbovelj. Slike bodo na ogled v Galeriji do desetega decembra 1999. Marta Hrušovar JH 77 J j . J7 P. 7. \.C7 ZAGORSKA VINOTEKA KLOPOTEC Ali vam je pomembno, kako preživite čas z družbo? Mogoče ne zmeraj, ampak recimo včasih. In če poznate Vinoteko Klopotec Zagorje, ste za takšne priložnosti gotovo dobro poskrbeli. Ob sobotah dopoldne do 12. ure se boste odslej lahko tjakaj tudi zglasili in poskušali vina raznih slovenskih proizvajalcev, ki jih bodo predstavljali. Marinka in Uroš Naprudnik v izbrani prodajalni na tržnici Zagorje že tri leta na ogled razstavljata različne vrste vina, razdeljena kar po rajonih: primorski, štajerski, posavski, podravski. Vina so vrhunske kakovosti in jih je možno kupiti že za tisoč tolarjev, najdražja pa stanejo približno petindvajset tisoč tolarjev. To so predvsem darilna vina, kot je naprimer darilno vino, ki ga je v Vinagovi kleti za svoje vino izbral pokojni olimpionik Leon Štukelj. Kot je dejala Marinka Naprudnik, pa je dobro vino tudi tisto, ki paše k dobri jedači. In marsikdo ne spregleda, v kakšnih kozarcih mu je vino ponujeno. Zato imajo na prodaj več vrst kozarcev, ki so nekatera za točenje sladkega vina, spet druga pa za šampanjec, za belo in rdeče vino, rose vino in kozarci za ledeno vino. Za najboljše vino stoletja velja vrhunsko vino letnik '83, le malo manj slabše je ocenjeno vrhunsko vino letnik '93. Med drugim so najbolj poznani med slovenskimi proizvajalci vin tudi: Čurinovo vino iz Koga, ki ima na razpolago tudi več sort vina, kot naprimer: laški rizling, kogovčan, šipon, sauvignon, beli pinot, chardonnay. Pa tudi: Toplak iz Juršincev, Cvetko iz Velike Nedelje, Gaube iz Svečine, Steyer iz Apač in drugi. Iz primorskih krajev je prišlo zanimanje za barrique vino. Slovenski proizvajalci vin se uspešno predstavljajo gostincem in kupcem, ki so žejni različnih arom in svežin vina. Predvsem pa je kakovostno vino primemo tudi za darila, kot tudi za priložnostna srečanja, ki rada pomenijo še nekaj več. ER. ZDRAVILNE RASTLINE ARTIČOKA Ta velikanska (zraste tudi do 2 metra) sorodnica osata in marjetice izvira iz Sredozemlja, kjer raste samoniklo. Še pred našo dobo sojo dobro poznali in gojili Egipčani in Rimljani. Arabci sojo v IS.stoletju zanesli v Španijo in Italijo, v 1 b.stoletju pa sojo goj ili že v Francij i in Angliji. Danes jo gojijo po vsem svetu kot luksuzno zelenjavo in zdravilno rastlino. Pri nas uspeva povečini v Primorju in Istri, saj je občutljiva na nizke temperature, kakršne so v naših zasavskih kraj ih. Je večletnica. Raste približno pet let. Cvete vijoličasto. Artičoko lahko uživamo kot sočivje, zmeljemo in pijemo njen sok, dober je tudi sok kuhane artičoke. Vsebuje veliko ogljikovih hidratov, vitaminov (B,C in provitamin A) in aromatičnih snovi. Zanimivo, da ima pri njej najmanjšo zdravilno moč prav tisto, kar pri artičoki jemo (košek z ovojnimi listi ali cvetna glavica). Ostali deli (korenine, listi) pa so zelo grenki (priporočljivi za pripravo likerja), a tudi vaJiko bolj zdravilni. Z zdravstvenega vidika je artičoka priporočljiva predvsem za zdravljenje jetrnih in ledvičnih motenj, jetrnih in ledvičnih krčev, zlatenice, protina, debelosti, koprivnice, revmatizma, astme, ekcemov, učinkovito pospešuje izločanje žolča in seča. Poleg tega artičoka vsebuje snovi, ki so koristno sredstvo za uravnavanje krvnega obtoka, kajti preprečuje večino motenj, ki nastajajo zaradi pretirane količine helesterola (le tega uspešno odstranjuje iz krvi); poapnenje žil, angina pektoris, srčni infarkt, možganska kap. Pater Ašič jo je cenil tudi zaradi tega, ker je dobro sredstvo za čiščenje organizma in tudi zaradi krepčilnih lastnosti. Poleg tega je dognal, da v črevesju blaži napenjanje, niža sladkor v krvi in s tem pomaga sladkornikom, da se ugodneje počutijo. Pomaga tudi tistim, ki težko urinirajo. Maurice M. je zapisal, dajo je dobro gojiti, ker je najboljše sredstvo zoper »težave petdesetletnikov«. Zdravilni nasveti »naših mam«: Za izločanje seča in proti debelosti v litru vrele vode kuhamo (3-5min) 50g artičokinih korenin, precedimo in pijemo po 3 skodelice na dan, zmeraj predjedjo. Proti luskavici si pripravimo obloge, prepojene s prevretkom, ki ga dobimo tako, da skuhamo liste artičoke. Proti prhljaju naredimo prevretek iz listov artičoke in ga uporabljamo za masiranj e in za pitje (5 do 6g na skodelico). Za zmanjšanje sladkorja v krvi spijemo zjutraj in zvečer predjedjo kozarec vina iz listov artičoke. Vino naredimo tako, da damo 40 do 60 listov artičoke v 1 liter belega vina in jih pustimo v njem dva tedna. Vsebino med tem časom večkrat pretresemo. Po dveh tednih precedimo in lahko uporabljamo. KATERE RASTLINE NAM POMAGAJO PRI: GLAVOBOLU - pomagajo vsa zelišča proti bolečinam, še zlasti angelika, arnika, bazilika, čebula, hren, janež, kamilica, kordabenedikta, krvavi mlečnik, krompir, lipa, materina dušica, medena detelja, melisa, meta, ohrovt, oranževec, peteršilj; rožmarin, sivka, sporiš, slezenovec, šipek, timijan, trpotec, verbena, vijolica, vrba, vrtnica in žajbelj. Pripravil Igor Goste Ali že veste kaj pomeni 1.447.635 SIT To pomeni - 2 zračni blazini - termoizolacijska zasteklitev - po višini nastavljivi sedeži - tretjinsko deljiva zadnja klop - zadnji vzglavniki - kodiran ključ - odbijači in ogledala v barvi vozila - obratomer ali posebna hišna cena Po/o Malgaj TRBOVLJE d.o.s ■ Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450 Megane tudi Scenic popust pri nakupu, oziroma darilo ob nakupu in kredit TOM+0% brez stroškov odobritve. Do 31.11. 1999 •RENAULT LAGUNA ZELO UGODNO! •ZIMSKE GUME-20% KORMORAN, SAVA, KLERER, MICHELIN Že Od 5.470,00 sit ffiHraMJMT MALGAJ^ ( ^ Gabrsko 30b, tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis, rezervni deli: 0601/27 600 RENAULT ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (0601)68-510 NOVO MESTO, GLAVNI TRG 15 (068)372-870 SEVNICA, TRG SVOBODE (0608)41-496 NOVO MESTO, NOVI TRG (068)323-366 NOVOST POLEG BREZPLAČNEGA ALBUMA, NAGRADNE IGRE NAJ POTKA ŠE BREZLPAČEN INDEX PRINT (POSNETKI CELEGA FILMA NA ENI FOTOGRAFIJI) V MESECU NOVEMBRU IN DECEMBRU OB RAZVIJANJU FILMA DEL. ČAS: Š’ -ISt, SOBOTA: & -13? i: iicerie a i> v AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 -e AVTOAKUSTIKA (avtozvočniki že od 3.900 sit/par) ■ % % J- OBL ❖ GSM TELEFONIJA (URADNI ZASTOPNIK ZA DEBITEL) UREDITEV NAROČNIŠKEGA RAZMERJA AKCIJSKE CENE GSM APARATOV ❖ TV SPREJEMNIKI, VIDEOREKORDER AKCIJA - VIDEO. REKORDER JVC ŽE ZA 32.800 SIT * OSTALA PONUDBA GLASBENI STOLPI, HI-FI, AUDIO VIDEO KASETE, ZGOŠČENKE (ŽE OD 500 SIT DALJE) DEL. ČAS: 9-12,16-19, SOB.: 9-12 18. LISTOPADA 1999 n.TTji ulobslgo 7 BROMISLAV URBANIJA Stvari rad okuša, po malem ga sleherna stvar vzradostl, toliko, da dejavnost spozna, tekmuje pa bolj malo. Tako je spoznal celo kopico športnih panog, dokončal fakulteto za šport, vendar prav posebej v kakšni športni disciplini ni tekmoval. Dodatno je opravil še izpit za trenerja košarke, plavanja in se nekaj časa poskušal tudi v vlogi trenerja na šoli. Na Osnovni šoli Toneta Okrogarja v Zagorju - s podružničnima šolama v Senožetih in Kisovcu - namreč službuje že devetnajsto leto, od tega je bil petnajst let učitelj športne vzgoje, četrto leto pa je ravnatelj. In leta 2003 bo šola praznovala stoletnico, kar bo popestril širši projekt predstavitve šole. Večino hobijev ima športne sorte: tenis, smučanje, ribištvo, lovstvo, zadnje čase se posveča tudi fotografiranju. Pravi, da bi vsakdo lahko našel primeren in dostopen šport zase, ki bi se mu posvečal vsaj trikrat tedensko. Kajti sprostitev je šele takrat, kadar se človek resnično posveti' gibanju in tega ne opravi kar mimogrede, ko recimo v naglici steče za avtobusom. Dejal je, daje pomen športnih dejavnosti v tem, da razbremenijo in dobro deluje že nekaj aerobnih vaj. Prek športnega udejstvovanja se dosega tudi sodelovanje, poštenje, disciplina, poudarja pa, da osnovnošolci večidel časa namenjajo računalniku in televiziji. Pri ljudeh mu veliko pomeni, če se znajo organizirati, zato tudi v šoli spodbuja, da učenci razporedijo čas na učenje, igranje z računalnikom in druženje. Moti ga, če prosti čas preživljajo vedno enako in se ne znajo odvrniti od igric na računalniku. Na šoli zato organizirajo številne krožke in šolska tekmovanja, ki učence privabijo k sodelovanju. Dosti teh priložnosti imajo v okviru Eko-šole, saj je zagorska OŠ Toneta Okrogarja že tretje leto vključena v projekt Eko-šole in lani so dobili eko-zastavo, ki jo moraš osvojiti vsako leto znova. S tem so takorekoč vključeni v mednarodni projekt, ki poteka po korakih in vsebuje celo vrsto dejavnosti, ki opozarjajo na ekološko osveščenost, okoljsko vzgojo, aktivnosti so pač take, da učence motivirajo in se radi izkažejo. Presenečenje, ki gaje letos najbolj razveselilo, pa je bil izbor za NAJ-RAVNATELJA meseca avgusta v reviji Otrok in družina. Podobno kot se na šoli trudijo, da skoz razne projekte pri mladih razvijajo vrednote ter dober odnos do okolja, do sočloveka, do narave in do materialnih dobrin, tako ga veselje navda, če s pozitivnim odzivom sprejmejo njegovo delo. Dodaja, da je motivacija pomembna za slehernega človeka in včasih pomeni finančno spodbudo, mnogokrat pa tudi pohvala ali zanimanje deluje spodbudno. Motivacija je pač odvisna od človeka in kot ravnatelj se trudi motivirati sodelavce, da so dovzetni tudi za sodelovanje navzven, razvijajo ustvarjalnost in se ugodno počutijo v šolskem kolektivu. In četudi ima rad glasbo, hribe, potovanja, pa je v prostem času še najraje v krogu družine. Tekst in foto: Petro Radovič LEOPOLD, KNEZ (15. november) Leopold je bil avstrijski mejni grof iz rodbine Babenberžanov, le ta pa je bila tesno povezana z usodo slovenskega ljudstva v srednj em veku. Več kot pol stoletja je rodbina Babenberžanov gospodovala na območju Karantanske krajine (danes pretežni del Štajerske). Vojvoda Leopold IV. je tako leta 1209 s podelitvijo obsežne zemljiške posesti oživil kartuzijo Jurklošter, Friderik Bojeviti pa seje od leta 1232 imenoval tudi gospod Kranjske in je v svojem kranjskem gospostvu združil Kranj, Kamnik, Mengeš, Višnjo goro, Mehovo in Metliko. Leopold III. seje rodil okoli leta 1075 v Garsu v Spodnji Avstriji. Njegov vzgoj itelj j e bil svetniški škof Altman Passauski, kije umrl leta 1090. Od leta 1095 je Leopold vladal v avstrijski mejni grofiji. Bilje globoko veren vladar, očetovski do preprostega ljudstva. Izredno je bil naklonjen prvim križarjem, ki so ob Donavi potovali proti Sveti deželi. Ustanovil in bogato je obdaroval številne samostane, posebno pozornost je namenil samostanu v Melku, kjer je bila prvotno njegova prestolnica. Kasneje seje preselil Klostemeuburg. V času t.i. boja za investituro (imenovanje in nastavljanje v cerkvene službe s strani političnih veljakov) seje Leopold postavil na papeževo stran proti cesarju Henriku V. Cesarju seje pridružil šele leta 1105, ko je le-ta obljubil, da se bo poravnal s papežem. Leopold seje poročil s cesarjevo sestro Agnezo. Leta 1122 je kot cesarjev svak in pooblaščenec zastopal cesarja pri podpisu wormskega konkordata, s katerim so bila urejena razmerja pri umeščanju cerkvenih dostojanstvenikov, dokončno pa je bil končan tudi spor med cesarji in papeži, ki seje vlekel vse od leta 1076. Leopold je imel osemnajst otrok. Preživelo gaje šest sinov in pet hčera. Med sinovi sta najbolj ppznana Oton in Konrad. Oton je bil redovnik cistercijanec, od 1158 imenovan za škofa v Freisingu (Brižine). Pomemben je bil tudi kot zgodovinopisec. Po smrti je bil razglašen za blaženega. Konrad pa je bil leta 1147 imenovan za škofa v Passau, od leta 1164 pa do svoje smrti 1167 pa solnograški nadškof. Oba sta imela po svojem položaju velik vpliv (verski in politični) na slovenskem ozemlju, saj so bile z darovnicami z enim ali drugim škofijskim sedežem povezana mnoga slovenska mesta in posesti. Leopold je umrl na lovu 15. novembra 1136. Pokopali so ga v kripti samostanske cerkve v Klosterneuburgu, kjer je njegov grob še danes. Papež Inocenc VIII. gaje leta 1485 razglasil za svetnika. Po zmagi nad Turki pri Dunaju leta 1683 pa gaje takratni avstrijski cesar Leopold I. Habsburški razglasil za patrona Avstrije. V spodnjeavstrijskih cerkvah je od najpogosteje upodabljanih svetnikov. Predstavljajo ga s krono in modelom cerkve v roki (zaradi številnih cerkva, ki jih je dal sezidati) ali pa tudi z dvema košarama, kar ga predstavlja kot »očeta siromakov«. Najstarejše so upodobitve na vitražih iz XIII. stoletja na samostanski cerkvi v Klosterneuburgu. Branko Nimac c4-vIg -Lit "ZT P-— DAEWOO P.E. Zagorje - KREDIT - T+1 % Cesta 9.avgusta 104 1410 Zagorje Tel.:0601/64-687 POLOŽNICE 041/896-125 -LEAS1NG -brezpologa ODPRTO: PON-PET 8.30 -1630 SOBOTA: 8.30 - 12.00 - STARO ZA NOVO___________ ________PRODAJA HRASTNIK: Cesta 1. maja 76,1430 Hrastnik, Tel.:0601/44-360_ D/VEV/OO pri Vas doma Vas zanima nakup novega avtomobila Daev/oo? Nič lažjega. Pokličite nas na telefon 0601 64-687 oziroma 041 896-1 25 in dogovorili se bomo za obisk našega predstavnika z željenim modelom avtomobila pri Vas doma. Omogočili vam bomo temeljit ogled avtomobila in testno vožnjo. V primeru, da ste v dilemi kateri model avtomobila vam je najbolj pisan na kožo, pa se oglasite v naši prodajni salon v Zagorju, kjer so vedno razstavljeni vsi modeli avtomobilov DAEVVOO. POOBLAŠČENI SERVISER: avtoservis RAZPOTMiK c. 20 julija 26 1410 ZAGORJE TEL.:0601/66-246 MOTOR Matjaž RAZPOTNIK s.p. SPLOŠNA AVTOMEHANIKA SERVIS avtoelektrike avtoelektronike 18. LISTOPADA 1999 fi.T. F. n.TTJl, VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA -MI VAS NAGRADIMO Prejšnjikratsmo vam v pomoč objavili le del pesnikove pesmi NA TRGU. Nekateri ste kljub skopim podatkom na uredništvo že poslali pravilne odgovore. Ker pa si v uredništvu želimo čim več pravilnih odgovorov, smo tokrat pri podatkih nekoliko manj skopi. Iskani pesnik seje rodil 1876 naNotranjskem. Umrl je še zelo mlad in sicer leta 1899 v znameniti cukrami ob Ljubljanici. Kljub temu, da za časa svojega življenja ni izdal svojih pesmi v knjižni obliki, spada med pomembne pisce modeme. Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava. Vse v mraku mimo, na vodnjaku samo tih vetrc z vodoj poigrava. Vodice šume in rosice prše brez konca v broneno kotanjo; brezdanjje ta vir, šepetanje, nemir brezkončna, kot misli so nanjo. Uganko sestavil Igor Goste V nekaj številkah bomo objavili sorazmerno dolgo delo avtorja S.W.Lema, ki gaje poslal na natečaj za letošnji "LIST". Avtorja prosimo, da se nam oglasi s pravim imenom!____________________________ UMORJENI PESNIK Jeseni je bilo konec; mraz, ivje in pečeni kostanji so se prevešali v zimo, ki je turobno prevzemala oblast. Odpadlo listje seje podilo v vetru. Snežinke so se vrtinčile, spuščale in minevale na asfaltnih tleh, kjer so puščale mokre sledi. Jutro je bilo megleno in hladno. Prvi pešci so stisnjeni v klobčiče drsali po temnih ulicah malega rudarskega mesta in potiskali roke globoko v žepe. Dolga stoletja se je staro knapovsko mesto širilo proti Savi, kjer so nekoč rasle malomeščanske hiše. Sedaj ni bilo več sledu o starih hišah in zastarelem rudarskem kraju. Današnji časi so kraj spremenili v prijetno mesto, kjer so počasi, v vztrajno rasli novi objekti. Zgradila se je nova cesta, tržnica, nova stanovanjska naselja, industrijska cona, športni dom... Rojevalo se je moderno mesto za bodoče rodove. Zagorje kot rudarsko mesto je dobivalo nov obraz in drugačen pomen. Potujoča reka Sava je prinašala alpski utrip v Zagorsko dolino. Izgubljale so se stare razglednice mesta, umirale so rudarske misli; le dobri stari spomini na preživeti čas je ostal v srcih osivelih rudarjev. Umrlo je rudarstvo, utihnila je knapovska lokomotiva, uničili so njeno pot in porušili njen zadnji dom. Rudarski jaški so zamrli in novi čas je prinašal drugačno življenje. V stari rudarski koloniji v Toplicah je živel Polde, kateremu je življenje obrnilo hrbet. Pred mnogimi leti je kot izvir Save privandral z Gorenjske, kjer je v zagorskem rudniku prodajal svoje roke. Kot mladenič je živel po samskih domovih in si krajšal čas s pisanjem pesmi. Nikoli jih ni želel izdati, saj so bile namenjene njemu, da so mu lepšale težko življenje. Nesrečna ljubezen ga je pahnila v samoto, ki mu je prinašala vedno več pesmi in vedno manj prijateljev. Iz leta v leto se je bolj odtujeval; planinaril, hodil v toplice, na sprehode, bral in pesnikova!. Počasi se je njegovo življenje prevesilo v jesen. Nihče ga več ni obiskoval; tudi nikogar ni potreboval. Polde je postal zaprisežen samotar, ki je znancem in sosedom ponudil prijeten nasmeh in voščil le prijazen pozdrav, nato pa je hitro odhitel naprej, kot da ga žene sam hudič. Ni se vtikal v druge in tudi drugim ni dajal priložnosti, da bi se vtikali vanj. Minevala so leta in prišel je čas pokoja; delavna doba se je napolnila s potrebnimi leti in pognali so ga v še večjo samoto. Ni se je branil, saj je bila njegova zvesta življenska sopotnica; kot žena, družina in kot dom. Sedaj je imel še več časa za branje, za pesnenje in svoje življenjske navade. Večkrat je šel v toplice in v hribe in ga po več tednov ni bilo domov. Takrat je pogrešal le pogled na zagorsko hribovje in toplino svoje delavne sobe, ki mu je nudila zatočišče, knjižnico in pisalno mizo, za katero je ustvarjal. S seboj je imel vedno prazen zvezek in svinčnik, s katerima je tolažil svojo dušo. Ko je pisal, so mu sijale oči kot otroku, kateremu dajo bombonček. Konica svinčnika je neutrudno drsela po papirju, ko so usta tiho mrmrala nejasne zloge. Z napisano pesmijo ni bil nikoli popolnoma zadovoljen, zato jo je črtal, popravljal, vstavljal nove besede in iskal drugačne besedne zveze. Pesmi so mu plemenitile dušo in polnile srce. Z njimi je prijateljeval, se družil in pogovarjal; v njihovem naročju je pozabljal na samoto, ki mu je postala zvesta prijateljica. Kulturno življenje v Zagorju je teklo svojo utečeno pot. Kraljevala sta dva pihalna orkestra, gospodarili pevski zbor in likovne delavnice; le literatura je umrla. Njen pozabljen zaprašeni spomenik so krasili le trmasti posamezniki, ki so se prebijali s prošnjami in samozaložbami. Nihče ni cenil njihovega dela; le neumno vztrajanje na težkih poteh je rojevalo knjige, ki so odhajale v nepomembnost in pozabo. Zbirke so se izgubile na zaprašenih knjižnih policah in založenih knjigarah ter nemo zrle v prazno bodočnost. Nihče jih ni prebiral, nihče priporočal, zato tudi nihče ni poznal domačih pesnikov in pisateljev. Bilo je, kot da jih ne bi imeli. In nihče se ni brigal za književno prihodnost. Sredi pozabljenega knapovskega mesta je živel nepomembni idealist, ki se je vedno bolj zavedal literarnega mrtvila in iskal upanje, poti in samega sebe. Njegov nemirni duh je bil zapisan prozi in želji, da prebudi zaspano literarno dogajanje. Želel je obdelovati literarno njivo, ki bi lahko bogato rodila. Spremenil se je v kmetovalca, vendar brez sodelavcev, znanja, gnojenja in primernega orodja ni šlo. Semena niso obrodila in polje je spet prerasel plevel. Ampak neizpolnjena želja je ostala! Neutrudni idealist je živel dalje, iskal poti, upal in verjel, da mora obstajati način, ki bo dajal bogate plodove. Začel je brati, se učiti, iskati ljudi in rešitve. In prišlo je leto, ko je v njegovi glavi zasvetila žarnica. Mladenič je poln vneme obletel svoje vzornike in verjel, da bo literarnim ustvarjalcem in knjigi vrnil spoštovanje. Ideja je bila dobra in prva spoznanja so dajala slutiti, da bo prihodnost zapisana literaturi. SMLEW MHz 89,7 . (?*>)) radio EOSS Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http ://www.mtaj .si/radio/ /.-v;:; I ZIMSKA VOŽNJA '7? L! /^VINOTEKA Tlopotec Tržnlcii Ziag/orje \ tel Gl £» 060164 195 IM Udrihi &p. V pričakovanju novega tisočletja smo za vas pripravili veliko ponudbo vrhunskih vin, predvsem pa bogat darilni program. Prepričajte se o naši ponudbi. VABLJENI NA DEGUSTACIJI! DEL. ČAS: sobota: 8h42h V SOBOTO 20.11.99 Robert Erzetič - Goriška brda SOBOTO 27.11.99 Valdhuber, Svečina od 9h dalje Dočakajmo dež, meglo, sneg in poledico pripravljeni. Dodatna previdnost in večja pozornost sta v jesenskih in zimskih razmerah nujni, a za varno vožnjo še vedno nezadostni, kajti tudi vaše vozilo mora biti tehnično brezhibno in dobro opremljeno. pnevmatike zavore Pravočasno preverite svetlobne naprave zimsko opremo Kvintet DORI vabi « na Dorijev večer, v četrtek 25.11 1999 ob 19.30 uri, ki se bo odvijal v Treh Lilijah v Laškem. Predstavili Vam bomo naj novejše skladbe na koncertu pa bodo kot gostje nastopili še Oto Pestner, ansambel Lojzeta Slaka, Vili Resnik, Čuki in Modra Kronika. Vabljeni! © o rm Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029, 884 209, 8gt)-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja (bs trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net -mite vidni, I 3 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! 18. LISTOPADA 1999 rcprir hč v.p. V HVALEŽNOST JESEN! - NAJBOUŠE ŽGANJE IZ KMETIJE PETEK Tradicionalna prireditev, ki je vsako leto prvo nedeljo v novembru v organizaciji Kmetijske svetovalne službe iz Litije, SLS podružnice Litija in kmečkih žena iz Jevnice in Kresnic. Letos so kmetje prinesli na ocenjevanje nekaj manj pridelkov zaradi slabih vremenskih razmer za kmetovanje, a so kljub temu imeli obiskovalci razstave v jevniškem zadružnem domu kaj videti. Naj pridelki, ki so prispeli ma ocenjevanje so: krmna buča 49 kg -kmetija Hostnik Podroje, krmna pesa 7,20 kg - kmetija Rokavec, Zg. Jevnica, rdeča pesa 2,5 kg -kmetija Godec, Zg, Jevnica, koleraba 2,7 kg in krompir 0,55 kg kmetija Pancar Poljane, Primskovo, rdeče korenje 1,10 kg in črna redkev 2,0 kg -kmetija Kavšek, Golišče itd. Najlepše jagode p^ so bile s kmetije Juhant v Št. Poljanah. V letošnjem letu je kot novost prireditve ocenjevanje sadnih žganj, z namenom opozoriti pridelovalce na napake in ponudbo kvalitetnih domačih žganj. Na ocenjevanje je bilo poslanih 25 vzorcev, ki jih je ocenila posebna komisija pod vodstvom Franca Kotarja iz Sevnice, strokovni vodja projekta Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije. Najboljše ocenjena žganja: žganje iz jabolk in slivovka -Končina Zvone, Velika Štanga, žganje iz hrušk (dobil je naziv šampion) - Petek Avgust, Kresniški vrh, češnjevo žganje -Rokavec Alojz, Zg. Jevnica, bezgovo žganje - Hostnik Beno, Podroje itd. ^ A-S DOMŽALE ONOA m % ■"—'1 Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, lax: 061/716-183_ TOURING GL 1500 SEGoIdVVing ST 1100 Pan European SPORI- tourina CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 800 F1 CB 750 F2 Seven-Fifty CB 600 F Hornet SPORI CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR 125R CHOOPER GL 1500 CValkyne VF 1100 C3 Shadovv VT 750 C Magna VT 750 C2Shadow VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C Shadovv ENDURO XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Tvvin XL 600 V Translap NX 650 Dominator NX 250 Dominator: XLR125 R SCOOTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) GROSS CR 125 R* CR 8R* (mala kolesa, model 98) CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999 MPC 3.151.500 NOVO 2.251.680 2.064.720 1.909.044 1.364.688 1.277.760 NOVO 1.867.920 1.769.640 1.622.040 820.320 2.377.920 NOVO 1.813.536 NOVO 1.572.840 1.415.520 1.376.040 1.179.480 875.400 NOVO 1.848.240 NOVO 1.603.440 1.202.280 1.001.760 945.360 NOVO 785.880 NOVO 444.000 439.200 990.000 620.000 Cene so v SIT; v MPC je vračunani 9% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 1.7.1999 / MM EHNICNO ŠBervisni (Sen ter LITIJA Ponoviška 11b Tel: 061/883-044 Fax: 061/883-040 18. LISTOPADA 1999 F. Jf.Cj.j p. Vedeževalka Nataša odkriva Bližajo se hladni in zimski dnevi, v katerih boste še rajši prebrali svoje odgovore. V moji pisalni mizi je skrbno shranjenih še veliko kupončkov, zato se vam zopet zahvaljujem za vašo potrpežljivost in strpnosti pri čakanju na odgovor. Za Vaše razumevanje se Vam najlepše zahvaljujem. Veliko zdravja, sreče in ljubezni Vam želim! ŠIFRA: OVEN 1. ZDRAVJE Se vam ne zdi, da bi bil skrajni čas, da bi nekaj resnično storili zase? Večkrat se spomnite pregovora, da je Bog najprej sebi brado ustvaril, šele nato je poskrbel za druge. Sem vam naložila sila težko nalogo, to vem. Iz povedanega tudi izvirajo vaše težave z želodcem in notranjimi organi. Pazite, da vas ne bodo doleteli kakšni žolčni kamni, v kolikor se to slučajno že ni zgodilo. Obeta se vam nekakšen zdravniški pregled, ki pa vsekakor ni najbolj po vašem okusu. Pazite tudi na ledvice, ker vidim, da se preveč vode zadržuje v vašem telesu. 2. KAJ ME ČAKA DOBREGA IN KAJ SLABEGA V ŽIVLJENJU Celo vaše življenje so bile ene same skrbi in odrekanja. Vendar ste že na samem začetku odločili za takšen način življenja, tako da moram priznati, da se niti pritoževali niste. Če pa bi pod drobnogled vzeli vaše življenje, bi na koncu ugotovili, da je bilo dosti lepega, pa seveda tudi slabega. Ste pa človek, ki poskušate slabe stvari potisniti v ozadje, lepe pa ohranjate v trajnem spominu. Vidim pa, da se vam življenje zopet nekako obrača na bolje, tako da boste kar zadovoljna. Všeč mi ni, ker tako negativno gledate na svet. Predstavljate si, da vsak dan v življenju sije sonce, pa boste videli, da vam bo takoj lažje živeti. 3. KAKŠNO STAROST BOSTE DOČAKALA Ne vidim smrti, tako, da ste zase in za svoje življenje lahko mirna naslednjih deset let in še več. Ne bojte se, da boste kar umrla, čeprav vam tudi ta misel pride v vašo glavo. Življenje je že tako kratko, da bi bilo nesmiselno razmišljati o smrti. Pričnite verjeti vase in v življenje. 4. LJUBEZEN - ALI BOM ŠE NAPREJ OSAMLJENA Najbolj srečna v ljubezni res niste bila. Drži pa, da je iz kart mogoče razbrati, da boste spoznala moškega, ki vas bo razumel in spoštoval, to pa je tudi tisti, kar si sedaj želite. Imela boste prijatelja, ki bo z vami z veseljem poklepetal o najbolj običajnih življenjskih zadevah. Veselite se prihajajočih prijetnih doživetij! ŠIFRA: VAGA° 1. ZDRAVJE Zdravje je ena zelo čudna stvar, mar ne. Prav gotovo se strinjate z menoj. Mučijo' vas določene zdravstvene težave, njihovega vzroka pa nikakor ne morete ugotoviti, nažalost. Težave so nastale na psihološki osnovi, zato bodo tudi relativno hitro izginile, z ureditvijo vašega življenja nasploh. Neke ugodne spremembe pričakujte v mesecu novembru in decembru, ter tudi še ob začetku naslednjega leta, j VEDEŽEVALKA H NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj Organiziram tečaje vedeževanja iz kart in astrologije 090/46-89 leta 2000. 2. ZAPOSLITEV Dobra zaposlitev je nekako najbolj pobožna želja, prav nasprotno kot včasih. Vam se ta želja ne uresniči vedno najbolj. Pa vendar se ne pritožujete preveč. Lahko bi rekla, da ste se nekako vdala v usodo. Zaposlitev v novem letu je vidna, tako da bo ta nastali problem rešen. Tega pa boste še najbolj vesela vi osebno. 3. SREČA V ZAKONU Se pritožujete? Mislim, da ne. Trenutno za to niti nimate razloga. Razmere v zakonu bodo precej podobne sreči, tako da moram priznati, da boste sreče v zakonu deležni celo več, kot velja za povprečje. Pa srečno! ŠIFRA: MUZA 1. PRIHODNOST NASPLOŠNO Za vami je dokaj naporno obdobje, ki bi ga morda raje kar pozabili, oz. bi bili zelo veseli, v kolikor se vse to sploh ne bi zgodilo. Veliko energije boste vlagali predvsem v poslovne in službene zadeve v bližnji prihodnosti. Hude preizkušnje so vas čakale v preteklosti na čustvenem področju, tega pa ne morete kar tako pozabiti. Glede na to, kar je vidno, vam to tudi zelo rada verjamem. Toda zapomnite si, za vsakim dežjem posije tudi sonce. Tudi vam bo, lahko bi rekla, da celo prej, kot vi osebno utegnete pričakovati. Svetovala pa bi vam, da se nikar ne ustrašite ljubezni. Verjemite v to, da vas ima lahko kdo tudi še kako rad. Vendar to ne spremeni desjtva, da bo kljub vsemu najpomembnejši uspeh v poslu. 2. ZDRAVJE Ste zelo ranljiva. Pazite predvsem na notranje organe, ledvice, mehur. Občasno pa si kontrolirajte tudi krvni tlak. Zdravje vam bo zadovoljivo služilo in vas ne bo oviralo pri uresničevanju vaših načrtov in ŠIFRA: ciljev. Razpolagali pa boste z zadostno količino energije. 3. NAVDIH Vprašanje navdih razumem kot umetniški oz. navdih v poslovnem smislu. Tega vam ne bo manjkalo in bi bilo zelo narobe, v kolikor vsega tega ne bi izkoristili. Kasneje vam bi utegnilo biti žal. Vendar vse do neke meje in ne boste imeli nobenih večjih težav. ŠIFRA: ZAVETJE NEBA L ZDRAVJE Občasno so vidne težave z zdravjem, pazite pa na želodec, pa tudi hrbtenico. Velikokrat ne pomislite vnaprej, da bi vam nekaj utegnilo škodovati. Za nazaj pa je tudi težko misliti. Poskusite kdaj pa kdaj tudi malce misliti v naprej in videli boste, da bo manj problemov. Poleg tega pa ni vedno tako hudo, kot je videti. Vi pa ste hitre jeze. 2. LJUBEZEN PRIJATELJSTVO Mnoge pozitivne premike pričakujete v bližnji prihodnosti,* to je najkasneje v dveh mesecih. Sama situacija vas malce bega, vendar si boste kmalu na jasnem kaj in kako. Takrat pa bodo tudi vaše odločitve povsem jasne in nedvoumne. Pa še zelo pravilne in boste dolgoročno nekje hvaležni sami sebi, da ste se odločili za takšno pot. Imeli boste zelo čustveno prijateljstvo, to pa je tudi kar si nekje tudi želite in sanjate. 3. ZAPOSLITEV Prisotne so določene težave na področju službe. Pozitiven razplet pričakujte do sredine novembra, ob koncu leta in v začetku naslednjega pa zopet manjše probleme. Stanje naj bi se umirilo šele nekje v mesecu februarju in marcu naslednjega leta. Do takrat pa vam svetujem, da ste čim bolj potrpežljivi. Brez tega pa, po pravici povedano, skoraj ne bo šlo. DATUM :__________ Datum rojstva:____ Rad-a bi izvedel a: iuTlTl 3Vn rsT r. STAREJŠI SO - BOU IMAJO BOGATO ZGODOVINO Letošnje leto, ki se počasi izteka, je bilo zaznamovano tudi kot "Mednarodno leto starejših". Vrsti prireditev, ki so se v ta namen odvijale vse leto v Domu starejših občanov Franca Salamona v Trbovljah, je bila v torek, 9. novembra, dodana še ena, zadnja, ki je zaključila ciklus dogajanj, posvečenih mednarodnemu letu starejših v domu, z naslovom "ČUDOVITI SVET FOSILOV". Vodstvo doma in rojak Janez Kranjc .sta v goste povabila Priznanega bibliofila in največjega ljubiteljskega zbiralca fosilov na slovenskem, Staneta Bačarja iz Ajdovščine. Iz svoje bogate zbirke fosilov je trboveljskemu občinstvu lahko predstavil le delček skrivnostnega sveta okamenin, ki jih je narava ustvarjala in skrivala mnoga deset in stotisočletja. S profesorjem doktorjem Pavlovcem iz naravnoslovne tehnične fakultete Univerze v Ljubljani sta imela pred otvoritvijo razstave zanimivo predavanje o tej temi. Razstava je privlačna, saj odkriva ljudem manj znan svet in bo dobrodošla tudi vsem učencem in dijakom zasavskih šol. Otvoritev razstave pa ni bila edini namen torkovega srečanja. Ob tej priložnosti je direktorica doma Danica Hren prisotne opozorila na izredna prizadevanja in pomoč ob organizaciji vseh letošnjih prireditev, za kar gre iskrena zahvala rojaku Janezu Kranjcu, umetniku iz Ljubljane. Na njegovo povabilo so gostovali na prireditvah v Domu mnogi znani Slovenci iz sveta kulture in lahko rečemo, da je na ta način kulturno dogajanje prišlo med ljudi. Priznanje in zahvalo za njegovo prizadevanje mu je izrekel tudi podžupan občine Trbovlje, Andrej Železnik. knapovski Triglav" avtorja Tineta Lenarčiča. V njej je zbral zgodovino tega kraja in jo toplo priporoča vsem, ki jih to zanima. S svojim ogromnim obsegom vsega, kar je že naredil Tine Lenarčič za to, da se ohrani zgodovina kraja, si po mnenju Janeza Kranjca in po mnenju vseh, ki poznajo njegovo delo, zasluži občinsko priznanje. S tem predlogom se je Janez Kranjc Reden gost mnogih prireditev in sodelujoči, pa je tudi Tine Lenarčič, prizadevni trboveljski "zgodovinar" med drugim, s čemer se ukvarja. Ob tej priložnosti mu je Janez Kranjc prisrčno čestital ob praznovanju rojstnega dne in pa ob izidu njegove knjige. Planinsko društvo Trbovlje je ob 100-letnici koče na Mrzlici izdalo knjigo za naslovom "Mrzlica - savinjski in obrnil tudi na prisotnega podžupana. Na prireditvi so bili posebej dobrodošli in pristno sprejeti gostje iz Adlešičev.tamburaški orkester in pevska skupina Kresnice, ki so poskrbeli za prijetno vzdušje in lažje premagovanje zaprek na družabnem klepetu ob koncu prireditve. Marta Hrušovar PO SKORAJ 50-TIH LETIH NA IZLAKAH ZNOVA STOJI KRIZ Na mestu, kjer so v soboto, 13.novembra postavili devetmetrski križ iz hrasta, je križ stal že tudi pred drugo svetovno vojno. Prvič so ga krajani Izlak na tem mestu Postavili že leta 1938 in po besedah predsednika KS Jožeta Smrkolja, je bil takrat to prvi križ v Sloveniji, ki je bil tudi °svetljen. Osvetlil ga je Tone Zvonar. Tam je kljuboval vojni ’n tudi viharnim povojnim časom. Vse do leta 1950, ko ga Je podrla strela, ki je treščila Vanj. Križa po tem dogodku niso obnavljali oziroma niso postavili novega. Vse do sobote. Ideja za ponovno postavitev je pri Izlačanih zorela sicer že od takrat, ko so podobnega postavili v Zagorju na Hrastelovi skali. V tem času so zaprosili tudi za soglasje za postavitev križa in ga tudi pridobili, iz hrasta stesali križ in seveda pozidali zanj podnožje. Križ, ki stoji na vrhu griča, nedaleč stran od cerkve, in ki je viden domala po celi dolini Izlak, bo blagoslovljen v soboto ob 15 uri po sveti maši. Blagoslovitev bo daroval izlaški župnik Janez Miklič. Kot je še povedal Jože Smrkolj, bodo v kratkem okoli križa obnovili tudi osvetlili. procesijsko pot in jo, tako kot križ, Tekst in fo,0: '9°'Goš,e Križ je ponovno postavljen G 4 7i fr "ir 7r G 4 J G LITIJSKI VETERAMV KRŠKEM IN CERKLJAH Združenje veteranov vojne za Slovenijo, območni odbor Litija, je v drugi polovici oktobra organiziral enodnevni izlet, ki se ga je udeležilo 82 članov in svojcev. Najprej so se ustanovili v Krškem, kjer so jim v kulturnem domu predvajali film o delovanju jedrske elektrarne, po avtobusnem ogledu nuklearke pa so pot nadaljevali v Cerklje ob Krki, kjer so bili gostje tamkajšnje vojašnice. Seznanili so se s potekom osamosvojitvene vojne leta 1991 na tem področju in si ogledali spominski muzej in poligon, kjer se urijo vojaki tamkajšnjega oklepnega mehaniziranega bataljona. Največje doživetje pa je bilo, česar so se razveselili zlasti otroci, da so se lahko popeljali s tankom in izvidniškim vozilom. Po avtobusnem ogledu letališke steze in gaja, kjer je bilo skrivno letališče, so nadaljevali pot na Bizeljsko, kjer sta jih čakala še ogled vinske kleti in pokušina raznih vrst vin, svoje enodnevno druženje pa so sklenili s kosilom v bližnjem gostišču. Jesenski izleti litijskih veteranov so že večletna tradicija, posvečeni pa so obletnici zadnjega vojaka nekdanje Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije, kar se je zgodilo 26. oktobra 1991. Boris Žužek SREČANJE STAROSTNIKOV VPODKUMU V petek, 29.10.1999 smo preživeli spet prijeten dan. Krajanke in krajani stari 70 let in več, so se namreč zbrali v šoli Podkum na srečanju vrstnikov, kar je prav gotovo prijetno doživetje. Za prijetno počutje in razvedrilo vsakega posameznika smo poskrbele prostovoljke Krajevnega odbora Rdečega križa Podkum, ki smo tudi pripravile vse potrebno za dan, katerega so nekateri prav težko čakali. Po programu, ki so ga izvedli učenci OŠ Podkum s pomočjo učiteljic Irene in Mire, je zaigral in zapel mladi harmonikar Primož. Srečanja so se udeležili tudi sekretarka in predsednik RK Zagorje, Barbka Rebolj in dr. Franc Grošelj, ravnateljica šole Malči Kuder in seveda župan Matjaž Švagan, ki je najstarejšo prisotno krajanko in krajana obdaril. Vsem hvala za vzpodbudne besede in lepe želje. KO RK Podkum, se zahvaljuje tudi vsem, ki so finančno pomagali pri organizaciji: KS Podkum, Drago Ključevšek, Trgovina Čop, Janez Potrpin, ga.Zupančič (Lovska koča), Mari Štimec. V poznih večernih urah smo se razšli, z željo, da bi se drugo leto spet srečali. Rajka Bajda ALPINISTIČNE NOVICE Član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič, se je v soboto, 23. oktobra lotil plezanja v Kamniško - Savinjskih Alpah. Ob oblačnem in deževnem vremenu se je najprej podal na pot iz Kamniške Bistrice proti Korošici (1808 m), od koder seje nato lotil vzpona na Ojstrico ( 2350 m ). Precej časa seje vedril v planinski koči na Korošici v zimski sobi, zvečer ob 20 uri pa se je kljub deževnemu in vetrovnemu 30 Južnem MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ mladim Zasavcem Luka iz Kisovca obljublja, da nam bo sporočil imeni za svoja morska prašička, ko se jih bo spomnil. Bomo videli, če bo držal besedo. Izlet radeških osmošolcev opisuje Nina tako razposajeno, kot da ji je šola zadnja briga. Pa nas ne bo prepričala. Piše tako dobro, da gotovo spada med najboljše učence. Gotovo tudi rada bere, saj drugače ne bi imela tako bogatega besedišča. Le malo smo ji skrajšali zgodovino Benetk, ker za opis izleta ni pomembno toliko zgodovinskih podatkov, čeprav so zanimivi. Mogoče bo koga spodbudila, da bo še sam pobrskal po knjigi. ČAROBNI GOZD Ali ste že slišali za čarobni gozd v Podčetrtku? Jaz sem ga obiskal letos, ko sem bil na počitnicah v Atomskih Toplicah. Imel sem se čudovito. Na začetku gozda smo srečali žalostnega viteza in deklico, ki je prala plenice v mrzlem potočku. Gozd je bil poln lutk, narejenih iz lesa. Na drevesih so se pojavljala imena teh čarobnih bitij. Povsod so nas spremljali lepi verzi znanih pesnikov in pisateljev. Vsak obiskovalec lahko zapiše svojo misel in jo pusti v gozdu. Videli smo tudi Kekčeve znance. Kosobrina, Bedanca, ki suši živalske kože v svoji lovski koči, strašno botro Pehto in ostale. Na obisk so nas vabili palčki, medtem ko jim je Sneguljčica kuhala kosilo. Zlobne čarovnice ni bilo doma, ker je nekje v gozdu strašila. Ob bistrem potočku je pisalo:"Kdor pije to vodo, bo zdrav in imel bo lepe sanje!" Z dedkom sva jo poskusila in bila je zelo dobra. Ker se je znočilo, smo gozd zapustili, saj pravljična bitja ponoči oživijo. Vrnili smo se v počitniško hišico in zaspali. Ponoči me je zbudilo trkanje na okno. Zagledal sem hudo čarovnico, ki me je hotela odpeljati v svoje domovanje. Zbežal sem, da me ne bi začarala v žabo. Skril sem se v grmovje ob potočku in spil čarobno vodo, ki mi je dala moč. Pogumno sem stopil iz grmovja in ji uničil vse čarobne napitke ter hiško. Čarovnico sem pregnal za vse večne čase. Postal sem junak čarobnega gozda in vsi prebivalci gozda so bili srečni. Ker se je danilo, sem gozd zapustil. Ko je posijalo sonce, me je nekdo klical:"Staš, zbudi se!" Odprl sem oči in videl bratca, ki mi je povedal, da sem v sanjah vpil. Jaz sem se nasmejal in mu rekel, da ga bom drugič vzel na nočni potep po čarobnem gozdu. Prišel je tudi dedek, ki je bil nasmejan in zdrav. Obiščite tudi vi čarobni gozd in poskusite njegovo vodo, pa boste vedno zdravi in imeli boste lepe sanje. Staš Janežič, 4.d OŠ Kisovec KAKO JE FICKO POSTAL FICKA Že dolgo si želim pas. Starša sem prosil, naj mi ga kupita. Za moj deseti rojstni dan se je zgodilo... Mami mi je prinesla veliko darilo. Ko sem ga odvil, sem najprej zagledal veliko kletko, v njej pa nenavadno živo bitje. Ni bil pes. Mami mi je razložila, da je to morski prašiček, zelo rad ima deteljo, korenje, jabolka, lubenico in drugo zelenjavo. Ne sme pa jesti peteršilja. Tudi na soncu ne vzdrži dolgo. Prašiček je imel že ime. Klicati smo ga začeli Ficko. Ficko je črne, rjave in bele barve. Ima ostre zobe in kremplje. Kadar je preplašen, je tudi zelo hiter. Vsak dan ga hranim s hrano za morske prašičke in z zelenjavo. Tudi vodo potrebuje vsak dan. V petek, ko sem prišel iz šole, me je čakalo presenečenje. Kot ponavadi sem šel pogledat Ficka. Videl sem, da ni več sam. Poleg njega sta bila v kletki še dva majhna morska prašička. Ata mi je povedal, da sta prišla na svet ob desetih zjutraj. Bil sem zelo začuden, še bolj pa, ko mi je rekel, da je Ficko sedaj Ficka. Mami mi je kasneje razložila, zakaj je tako. Mlada morska prašička še nimata imena. Ko se jih bom spomnil, se vam oglasim. Luka Šum, 4.d OŠ Kisovec PLAVALNI TEČAJ Prejšnji teden smo imeli plavalni tečaj. Vsak dan smo se odpeljali v Hrastnik na bazen. Razdeljeni smo bili v več skupin. il.TTLŠ m17^TLD grebenu na Ojstrico. Pomagal si je med vzponom s čelno svetilko. Na vrh gore je stopil ob 22.15. uri. V sredo, 27. oktobra pa sta člana istega društva Sebastijan Jančič in Tom Frobe lotila plezanja v Julijskih Alpah. V poznih popoldanskih urah sta iz doline Vrat prispela do Bivaka 2 ( 2140 m ). Po mrzli in izjemni noči seje naredil izjemno lep dan. Najprej sta se podala na Dolski križ ( 2548 m ). Na vrhu te gore sta si privoščila več počitka, nato pa sta se odločila, da se bosta povzpela še naTičarico (2071 m), od koder pa bi poiskala še prehod proti Gulcam. Vendar prehoda nista našla, zato sta se kljub utrujenosti morala vrniti na Škrnatarico. Ta dan sta imela že kar dosti plezanja in vzpenjanja pa tudi sestopanja. Vesela, da sta zmogla tolikšne napore, sta v večernih urah srečno prispela domov. Tolikšen napor lahko prenesejo le dobro pripravljeni planinci - alpinisti, tako fizično kot psihično. Tine Lenarčič JESENSKI CITRARSKI TEČAJ Pretekli vikend so imeli na Kopitniku v planinski koči citrarski tečaj, ki gaje vodil Peter Napret iz Sedraža. Udeležilo se ga je dvajset citrarjev, v glavnem starih znancev, ki so želeli osvežiti svoje citrarske spretnosti. Fanči Moljk OZDRAVITEV MOČI NAŠEGA TELESA V litijski knjižnici so 2. novembra za razliko od običajnih potopisnih predavanj gostili zanimivega gosta. Predavanje diplomiranega naturoplata in iridologa Franca Božjaka je v litijsko knjižnico privabilo številno poslušalstvo. Zanimiv naslov Polarnost Zdravje -Bolezen - Prehrana je pritegnil vse, ki želijo odkriti, kako harmonično živeti z naravo, kako se pravilno hraniti in kako pozitivno razmišljati. Predavanje je Fran Božjak popestril s konkretnimi primeri kombiniranja hrane in sestavljanja obrokov, čemur so se poslušalci z veseljem odzivali in sodelovali z vprašanji. Tako so se mogli naučiti, kakšne kombinacije živil so priporočljive in katere povsem neprimerne, dasiravno smo prav slednje ljudje ponotranjili in sprejeli kot del naše kulture. Fran Božjak je diplomiral na Akademiji za higienistične znanosti v Italiji, k svojem delu pa priteguje še duhovno znanost, duhovno astronomijo, homeopatijo, antropozofsko medicino, bioarhitekturo in drugo. V litijski knjižnici Franca Božjaka ponovno pričakujejo 7. decembra, ko bo ponovno odkrival, kako telesu omogočiti naraven proces samozdravljenja, odkrival vzroke obolenj ter svetoval, kako najti pot do celovite harmonije. Andreja Štuhec MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ Sama sem bila v tretji skupini. V tej skupini smo obnavljali osnovno znanje plavanja in skakanja na glavo. Najbolj sem uživala, ko sem skakala na glavo in plavala pod vodo. Teden plavanja in iger v vodi je hitro minil. Udeležila sem se hitrostnega tekmovanja, kjer sem dosegla drugo mesto. Ker rada plavam in sem zelo rada v vodi, komaj čakam na šolo v naravi, ki bo na koncu šolskega leta. Monika, 4. razred PŠ Podkum LEPOTA BENETK, PRESTIŽ GARDALANDA IN ŠE KAJ September se je že skoraj prevesil v oktober. Zlatorumeni sončni žarki so se poigravali z rdečerjavimi listi, ki so se vrtinčili v vetru. Mavrična paleta barv v naravi je privlačila naše misli, tako da smo le stežka sledili Pouku. Naši ubogi možgančki so komaj še prenašali teženje učiteljev; nalog se nam še Prepisovati ni ljubilo, kaj šele, da bi jih poiskusili narediti sami. Skratka človek bi mislil, da smo že tik pred počitnicami, ne pa, da so se le-te pred kratkim končale. Groza! Potem pa odrešitev... Osmošolci smo dočakali težko Pričakovani končni izlet. Izlet, ki smo se ga veselili že leto dni prej, zato ni potrebno razlagati, kakšno noro navdušenje je vladalo teden dni pred odhodom. V petek, 24. septembra, je kljub zgodnji uri na trgu v Radečah mrgolelo ljudi. Odhod je minil brez zapletov, če seveda odmislimo to, da je eden od sošolcev zaspal in smo ga morali čakati. Pol ure po predvidenem odhodu sta avtobusa že krenila na pot. Ne bi opisovala podrobnosti vožnje, saj vsi vemo, kako je na končnem izletu. Čebljanje, smeh, hreščeča glasba Zeelkow - vse to je pripomoglo, da je vožnja minila, kot bi mignil. Naša prva postaja so bile Benetke, mesto na vodi, ki je bilo med j3. in 15. stoletjem gospodar Sredozemlja. A že v 16. stoletju je odkritje Amerike načelo njihovo mogočno republiko, leta 1797 pa je Napoleon odstavil zadnjega doža in napravil konec tisočletni beneški republiki. Druga postaja je bil italijanski Safari park. Žirafe, opice, levi, tigri, papagaji, antilope, tisoč in en različen ptič... Skratka, živali ogromno - od nilskih konjev, nojev, pand, gepardov, pa vse do lam, nosorogov in žerjavov; pogrešali smo edino slona. Po ogledu parka smo se odpeljali naprej, do hotela ob Gardskem jezeru. Namestitev, večerja, nato pa so nas učiteljice "gnale" na sprehod ob jezeru, saj so mislile, da nas bodo s tem "zmatrale" in bomo nato pridno zaspali. A so se krepko uštele. Prvič: ker so nam povedale, da lahko kličemo po telefonu iz sobe v sobo; drugič: ker so podcenjevale našo vzdržljivost. Tako so telefoni zvonili vse do tretje ure zjutraj in zagotovo bi še dlje, če nam ne bi tako "težile”. Zato smo se hočeš nočeš potopili v spanec. Ob pol osmih zjutraj je že zvonil telefon - bujenje! A večina nas bujenja ni potrebovala, saj smo se ob krikih pavov zbudili že mnogo prej. Sveže jutro, trde žemlje pri zajtrku in naglica - nič ni moglo pokvariti naše dobre volje. Gardaland - prihajamo! Okoli desete ure smo že stali v enem najbolj norih, najbolj super, najbolj "kul", najbolj.... zabaviščnih parkov v Evropi, ne bi obnavljala vsakega trenutka na neštetih "igralih", saj je vsak izmed nas drugače doživel trenutke povišanja adrenalina. Gardalanda preprosto ne moreš opisati z besedami, moraš ga doživeti. Doživeti moraš vsako mokro vožnjo s t.i. hlodi, polet z vesoljsko ladjo, potovanje skozi piramido, vlak smrti, prosti pad. Pet ur je bilo prekratkih za vsa ta doživetja, saj bi potrebovali najmanj pet dni, da bi se lahko do sitega znoreli. Malce čez tretjo uro popoldan smo zapustili Gardaland in se ob "lajnanju" Rickyeve Livin la vida loca napotili proti domu. Mnoge je Gardaland izmučil, zato so sladko spali, ostali pa smo medtem zbirali vtise. Okoli enajste ure zvečer sta se naša avtobusa ustavila v Radečah. Tako, izlet je bil končan, v imenu vseh udeležencev lahko rečem, da smo se imeli super in da bo izlet ostal v nepozabnem spominu. Nina Gotovnik, 8.c, Radeče ČTi.re unrr-jr.s Na &7CEJ2.TLI tllit JE. &IL^. nepozabno. Na vsak njihov koncert grem z mislijo, da bo tako dobro kot prejšnjič... pa ni. Vsakič znova je boljše. In že spet mislim, da naslednjič boljše ne more biti, ampak očitno znajo poslušalca zadovoljiti izven meja njegovega popolnega zadovoljstva. Nekje višje. Kaj pa je vmes? Praznina? Da, velik preskok. Kajti njihova odličnost je daleč stran od povprečnosti in pravi užitek je z njimi preskočiti ta razmak. Predajte se... PREDSKUPINA KUKAVIČJE GNEZDO (foto: ALJAŽ IMČEKl Nn? J 8. LISTOPADA ŠPORTNE NOVICE KEGLJAŠKI KOTIČEK UROŠ STOKLAS V SKOPJU DEVETI Uroš Stoklas in Marika Kardinar sta v Skopju nastopila na tekmovanju za svetovni pokal, ki sta ga v preteklosti oba že tudi osvojila. Tokrat se ni izšlo po njunih predvidevanjih. Marika je osvojila peto mesto s 439 podrtimi keglji. Tako kot Marika, je bil tudi Uroš s svojim kegljanjem v Skopju nekoliko razočaran. »Dosegel sem tako nizek rezultat oziroma podrl tako malo kegljev (880), kot že vsaj štiri leta ne,« je povedal Uroš. Čeprav ni želel opravičevati zanj slabe uvrstitve na deveto mesto, tik za finalno osmerico, je dejal, daje imel pri žrebu smolo, saj je bil v sobotnem predtekmovanju na vrsti za metanje kot prvi in sicer v jutranjih urah, kar mu nikakor ne ustreza. Poleg tega so bile krogle spočetka zelo spolzke in so mu drsele iz rok. Kljub temu bi se le z nekaj več podrtih kegljev uvrstil v nedeljsko finale, kjer so vsi ponovno startali od ničle. Očitno skopsko kegljišče ni »ležalo« tudi preostalim favoritom (iz Romunije, Hrvaške in ■Jugoslavije), saj sta prvo in drugo mesto osvojila tekmovalca (Italijan in Poljak), ki doslej nista dosegala vidnejših rezultatov. Kakorkoli že, Uroš je kot pravi športnik z mislimi že pred naslednjimi tekmami, ki čakajo tako njegovo ekipo Rudar, kot tudi reprezentanco na svetovnem prvenstvu na Poljskem prihodnjo leto. Kako velik športnik je, je že takoj naslednji dan po prihodu iz Skopja dokazal na domači prvenstveni tekmi, kjerje podrl 1001 kegelj. PROSOL STIKING UGNAL RUDAR, RUDAR CELJANE Prvi letošnji derbi so Trboveljčani izgubili. Na gostovanju jih je premagala ekipa Prosol Stikinga z rezultatom 6:2 (5498:5315). Za Rudar sta zmagi dosegla Uroš Stoklas, kije ugnal odličnega Omana (952:943) in Hribar, ki je bil uspešnejši od Gostinčarja (932:902). Vsi preostali Trboveljčani so dosegli letos svoje najslabše rezultate (vsi pod 900). V 6-krogu je Rudar v zaostali tekmi pred domačo publiko ugnal borbeno ekipo iz Celja, kljub temu, da je zaradi poškodbe manjkal drugi igralec ekipe Bogdan Hribar. Rezultat srečanja je bil 5:3. Uroš seje, kot smo že omenili znova izkazal, saj je podrl 1001 kegelj, Več kot 900 kegljev sta podrla še Jerič (944) in Blaha(921).Nekoliko smole Je imel Izgoršek, kije podrl prav toliko kegljev (892) kot njegov nasprotnik, saj se v takih primerih zmaga pripiše gostujočemu kegljaču. V l.B ligi so v 6.krogu Lilijani zmagali, Sinet Hrastnik pa je doživel že četrti poraz. Pri Litiji je bil najboljši Tkavc, ki je podrl 949 kegljev, pri Sinetu pa Z.Drame s 995 podrtimi keglji. Nekoliko smole so v b.krogu na domačem kegljišču imele kegljačice Rudarja. Le za pet kegljev so bile prekratke do druge letošnje zmage v 1 ,B ligi. V 2.ligi Rudar 2 in Rudnik dokaj uspešno nastopata. Rudar 2 je s štirimi zmagami tretji, Rudnik pa s tremi zmagami četrti. V 6.kolu je Rudar 2 ugnal Radensko z 2:6, Rudnik Hrastnik je doma doživel poraz proti Slovenj Gradcu s 3:5. IZ TABORA NK SVOBODE Kisovški člani so zaključili jesenski del prvenstva s porazom. S kar 5:2 jih je premagala ekipa NK Kamnik. Kamničani so že po 25.minutah vodili s 4:0. V nadaljevanju so se Kisovčani, ki so se na tekmo odpravili le z enajstimi nogometaši, nekoliko zbrali in dosegli dva gola. Gola sta dosegla Janežič in Vrtačnik. Po 11 .kolih imajo sedem točk in so povsem na dnu prvenstvene lestvice. Podobno kot v lanskem jesenskem delu (takrat so v klubu zaradi slabih rezultatov zamenjali trenerja in upravo), a sejim je potem v spomladanskem delu prvenstva uspelo obdržali v 1 .ljubljanski ligi z boljšo igro in tudi z veliko sreče v zadnjem kolu. Kaj lahko pričakujemo v drugem delu. Nogometaši menijo, daje trener Navratil dober oziroma da ni kriv za slabe rezultate, torej si želijo, da še naprej vodi prvo moštvo. Potrebno pa bo, če se želijo obdržati v ligi, temeljito spremeniti odnos do dela. Torej več trenirati in se redno udeleževati tekem, na pa da se dogaja, da odidejo na tekmo brez rezervnih igralcev. Vse pa le ni tako črno, kot izgleda na prvi pogled. V klubu imajo dobre pogoje za delo, lepo igrišče, za vse to gre zahvala upravi, pa tudi dovolj dober igralni kader. Mogoče bo potrebno v bodoče cilje nekoliko bolj približati realnim zmožnostim, kajti očitno so ti v začetku prvenstva previsoki in igralce nemalokrat začetni neuspehi povsem »podrejo«. Za konec povejmo še, da so s tekmovanjem končali tudi dečki do 12 let. V zadnjem 13.kolu so proti ZENSKI NOGOMET V četrtfinalu slovenskega pokala v ženskem nogometu, so v povratni tekmi državne prvakinje iz Jarš, na igrišču v Kisovcu pred 150 gledalci, še drugič ugnale združeno ekipo Zagorja, Jevnice in Senožeti. Tokrat z rezultatom 5:2. Dekleta so prikazale lep in borbeni nogomet, na trenutke celo s kar nekaj preveč grobosti. Tako, da je moral sodnik izključiti Matejo Kaliope in Natašo Petrovič (obe sta reprezentantki). Povejmo še, daje bila najstarejša nogometašica na igrišču stara 48 let, a po igri njenih častitljivih let za nogomet ni bilo opaziti. Izjavi po tekmi Trener Jarš Islam Beširevič: »Videli smo tipično žensko nogometno tekmo. Menim, da smo zasluženo premagali nekoliko oslabljeno ekipo Senožet. Obema ekipama lahko izrečem pohvale za borbenost.« Reprezentantka Mateja Kaliope: S potekom in rezultatom tekme ne morem biti zadovoljna, saj smo po napaki naše rezervne vratarke (prva vratarka je bila odsotna) že po 10 minutah izgubljale s 2:0. Drugi polčas smo prikazale boljšo igro. Igor Goste Ekipa SJZ Senožeti pred tekmo(foto I.G.) NK Jezeru iztržili neodločen izid (0:0) in bodo nadaljevanje prvenstva pričakali z 20 točkami. Omenimo še najboljša strelca pri Kisovčanih: Enis Halilovič je dal šest, Anej Kurež pa pet golov ter odličnega vratarja Miha Gracarja, ki nosi levji delež dobrih rezultatov te mlade ekipe. V organizaciji Sokolskega društva Zagorja v petek, 15.10.1999 seje v telovadnici O.Š. Ivana Skvarče pričela rekreativna liga v košarki 2000. V ligi nastopa 8 ekip. Trenutni vsrtni red: 1. Škarfa (2) 6 točk 2. Bikci (2) 4 točke 3. Okrepčevalnica Ašič (1) 3 točke 4. Sokol 1 (1) 3 točke 5. Banka Zasavje (2) 2 točki 6. Sokol 2 (2) 2 točki 7. Botrans (0) še niso igrali 8. Robčki (0) še niso igrali Trenurni prvi trije na lestvici strelcev pa so: Štimec 33 točk, Murn 32 točk, Delič 30 točk. Rezultati strelskega tekmovanja z dne 23. oktobra 1999. Organizator so člani SNS Zagorje ob savi, Mag-num club Zagorje ob Savi. Precizno streljanje 1. mesto - Stane Nemec 86 krogov, 2. mesto - Rajko Majcen 68 krogov, 3. mesto - Sonja Herle 66 krogov Hitrostno streljanje 1, mesto - Lado Kotar 4,5 sekund,2. mesto - Rajko Majcen 5,93 sekund, 3. mesto - Melanja Stropnik 6,47 sekund ŠAH Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju šahovskega kluba Rudar Trbovlje za mesec november 1999 je sodelovalo 15 ljubiteljev krajeve igre. Turnirje bil odigran dne 4.11.1999 v prostorih šahovskega kluba Rudar in gaje vodil sodnik Rudi Komlanc. Rezultati: 1. mesto: Bojan Kuzmič - 12,5 točk, 2. mesto: Oto Kranjc st. - 12,5 točk, 3. mesto: Ivan Jovič - 10,5 točk, 4. mesto: Hinko Jazbec - 9 točk, 5. mesto: Adolf Berložnik - 9 točk, 6. mesto: Franc Kotnik - 8,5 točk itd. Nasldenji turnir bo dne 11.11.1999 ob 17.00 uri v prostorih šahovskega kluba Rudar v Trbovljah. Šahovski pozdrav! fr jj (7 jTt! ŠPORTNIKI SPECIALNE OLIMPIADE IGRALI MALI NOGOMET V soboto je bil Varstveno delovni center Zagorje organizator zaključka sezone v malem nogometu, ki se odvija v okviru SPECIALNE OLIMPIADE SLOVENIJE. V telovadnici OŠ Ivana Skvarče se je zbralo osem malonogometnih ekip iz vse Slovenije, tudi ekipa VDC-ja. Pred začetkom finalnega tekmovanja, kjer so nastopile ekipe iz vzhoda in zahoda Slovenije, je športnike v imenu občine Zagorje pozdravil podžupan Janez Vovk. Predstavniki VDC-ja Zagorje so mi povedali, da posvečajo športu veliko pozornosti, saj se zavedajo, da udejstvovanje v športu pomeni izboljšanje kvalitete življenja in prostega časa. Poleg tega se s sodelovanjem na športnih prireditvah in doseganjem dobrih rezultatov krepi njihova samozavest, ki je še kako pomembna v razvoju posameznika. Trener specialne olimpiade Milan Bedrač je še dejal, da njegovi fantje nastopajo v ligi že od leta 1991. Letos so se v svoji skupini (vzhod) uvrstili nekoliko slabše, saj so izpustili kar dva kroga ligaškega tekmovanja in s tem osvojili tudi manj točk. Zaradi njim neustreznega termina. Po dobrem nogometnem znanju, ki so ga prikazali njegovi varovanci, ko so v tekmi za skupno sedmo mesto s 4:3 premagali Dornavo, bi se kaj lahko uvrstili višje. Toni Ravnikar, član ekipe VDC Zagorje je na tej tekmi dal tri gole, prav toliko pa še v finalu, kjer sta se pomerili ekipi vzhodne in zahodne Slovenije. OLIVER IN UROŠ UGANILA REZULTAT Kaj so nogometaši VDC Zagorje povedali po zmagi in kakšne so bile njihove napovedi o sobotni tekmi Slovenija: Ukrajina, v nekaj naslednjih vrsticah. Toni Ravnikar (23 let) iz Trbovelj je bil s svojo igro zadovoljen, saj je dal kar šest golov. Nogomet igra s prijatelji. Rezultat tekme med Slovenijo in Ukrajino bo po njegovem 3:2. Oliver Blagič (17 let) iz Trbovelj igra nogomet že od malega. Pravi, daje član mladinske ekipe Rudarja iz Trbovelj, kjer igra srednjega napadalca. »Zame je najboljši nogometaš Toni Ravnikar«, je bil skromen, čeprav je bil tudi sam strelec enega gola in je prikazal dobro nogometno tehniko. Napoved tekme -Slovenija: Ukrajina 2:1. Bojan Stradar (33 let) iz Hrastnika: »Danes sem prvič igral nogomet. Ker gaje lepo igrati, ga bom še,« je povedal Bojan. Napoved tekme: Slovenija : Ukrajina4:0. Uroš Jesenšek (23 let) iz Zagorja igra nogomet drugo leto. Poleg nogometa ima rad še rokomet in košarko. Slovenija bo zmagala 2:1. Marjan Pirc (26 let) iz Zagorja igra nogomet že pet let. Pravi, da trenira ekipa dvakrat tedensko na igrišču pred »Proletarcem«. »V naši ekipi smo dobri prijatelji in dobri nogometaši«, je še dejal in napovedal, da bo Slovenija igrala z Ukrajino 1:1. REZULTATI IN UVRSTITVE ZAGORJE:DORNAVA 4:3 (3X RAVNIKAR, BLAGIČ) KRŠKO:MURSKA SOBOTA 1:2 MARIBOR:KOPER 3:1 ČRNA:ČRNOMELJ 8:0 UVRSTITVE 1 .ČRNA, 2.ČRNOMELJ, 3.MARIBOR, 4.KOPER, 5 .MURSKA SOBOTA, 6.KRŠKO, 7 .ZAGORJE, 8.DORNAVA. Tekma med VZHODOM in ZAHODOM seje končala 6:1. Toni Ravnikar iz Nogometaši VDC-ja Zagorje in njihov trener Milan Bedrač VDC-ja Zagorje je dal kar 3 gole. Vse tekme je dobro in brez honorarja sodil Tadej Ule. VDC Zagorje seje ob koncu zahvalil vsem sponzorjem, da so lahko izvedli tekmovanje in športnike počastili s kosilom v gostišču KUM. Glavni sponzor te prireditve je bila Banka Zasavje d.d, Trbovlje, ostali sponzorji pa so: Društvo Specialne olimpiade Slovenije, ŠZS, Občina Zagorje, MK Zagorje, Mesarija Kum Market Lazar Slavko Zagorje, Radenska in Pivovarna Laško. Tekst in foto Igor Goste košarkarski" KLuVuflJA OB 50-LETNICIV1 .B SKL Litisjki košarkarski klub, ki letos proslavlja že svojo 47-letnico delovanja, je v svojo zgodovino zapisal že veliko menjav igralcev, trenerjev, članov upravnega odbora, predsednikov kluba in nazadnje tudi vzponov in padcev. Da bi se temu lahko izognili, si je novo vodstvo kluba (upravni odbor -izvoljen na skupščini v letošnjem maju) s predsednikom Mirkom Kapljo zastavil nekoliko bolj realne ( vsaj do neke mere dosegljive) cilje za naslednja 4 leta. Klub si je zadal povsem realne cilje, ki so ob delovanju vseh, ki imajo svoje vloge v klubu določene, povsem dosegljivi. Članska ekipa naj bi bila sestavljena v glavnem iz domačih igralcev, ki so se že izkazali doma in izven meja v mlajših starostnih kategorijah, sedaj pa se pričakuje, da se bodo še v članski konkurenci. Od tujih igralcev pa se bodo že znanim pridružili še nekateri novi. Po tem programu je predvideno igranje članske ekipe v 2. SKL v tej (1999/ 2000) in naslednjo (2000/2001) sezono v njej tudi ostali. V naslednji sezoni, ob 50-letnici kluba (2002/2003) pa naj bi odigrali še vidnejšo vlogo, uvrstitev v zgornjo polovico lestvice LB SKL. V kolikor se bo klubu že prej ponudila prilika za vstop v višji rang tekmovanja, sejo izkoristi in zadrži. V letošnji sezoni sestavljajo člansko ekipo: domači igralci (mladinci): Hauptman Urban, Adamovič Dušan, Eranovič Jure, Pušič Goran, Kolman Gregor, Kamnikar Andrej, Repina Matic, Handanagič Samir, Auflič Miloš in Matjaž ter Šeško Aleš. Tuji igralci: Kalinger Matjaž, Šiško Alojz, Bojovič Damjan (prestopil iz KK Bežigrad, Ljubljana), Bojovič Gregor (prestopil iz KK Ježica, Ljubljana) in Kovačič Dušan (prestopil iz KK Celje). Trener ekipe je Franci Volaj (prestop iz Union Olimpija, Ljubljana). Rezultati do sedaj odigranih prvenstvenih tekem v 2. SKL - vshod v letošnji sezoni: LITIJA:LASTOVKA 81 : 65 (44:20), LITIJA:BISTRICA 91 : 67 (46:36), EKIPA JANČE:LITIJA 71 : 73 (36:36), LITIJA:CELJE 68 : 65 (29:40), RUŠEUITIJA 69 :81 (36:40), LITIJA:MALGAJ RUDAR 79 : 83 (30:32) in ROGAŠKA 98:LITIJA 79 : 97 (40:44). Litija je po sedmih kolih še vedno na 1. mestu prvenstvene lestvice. LIGA KOLINSKA Zagorjani sov desetem krogu doma premagali Triglav 81: 65. Trenutno so na 6. mestu s 15 točkami. 3 T) DTh 18. LISTOPADA 1999 DOLSKE ROKOMETAŠE SPREMLJAJO POŠKODBE Bojazni dolskega rokometnega trenerja Vita Selčana se uresničujejo."Samo, da ne bi bilo poškodb...," je dejal na začetku sezone. Začele so se že pred tekmo z Veliko Nedeljo, ko Miha Štuhec zaradi poškodbe ni mogel igrati, v Veliki Nedelji 6. novembra pa se je poškodoval Primož Ramšak, ki ne bo mogel igrati do konca jesenske sezone. Skupil jo je tudi Borut Štracapan. tekmo so izgubili z 28 : 21 (13:15). Kriva sreča jih je lovila tudi preteklo soboto v Kranju, ko so igralce (p)oškodovali sodniki. Tekmo s Predvorom so sodniki vsaj petkrat prekinili v trenutku, ko so Dolani dosegli gol. In obsodili prosti strel zaradi napake nasprotnika. Tako so kljub veliki borbenosti tekmo izgubili z golom razlike - 25 : 24 (11:10). Omenimo pa še svetlo točko v RK Dol TKI Hrastnik, t.i. uvrstitev v osmino finala slovenskega pokala, kjer se bodo pomerili s prostoligašem iz Ribnice. Jadran Kazino pa so že premagali. Fanči Moljk 1. A SKL, moški Radečani so v 9. kolu doma premagali INLES RIKO in sicer tesno 26 : 25. Trenutno so na 7. mestu z 8. točkami. 1. B SKL, moški Rokometaši Rudajri so prvič izgubili in sicer doma z ekipo VELIKA NEDELJA 23 : 24. Kljub porazu pa so še zmeraj vodilni z 10. točkami. LETOS POKAL "SKI OPEN ZASAVJA 2000" množično rekreativno tekmovanje v smučanju Letos bomo vsem rekreativnim smučarjem v Zasavju ponudili smučarska tekmovanja na domačih smučiščih. Spomnimo se, kako smo se še pred nekaj leti nazaj smučarji merili na štoparice tudi med veleslalomskimi vratci tako na Mareli, na Medvednici, Trotovniku ali v Lontovžu. Običajno so bila to tekmovanja raznih zelo aktivnih sindikalnih organizacij. Danes pa se sindikalne organizacije ukvarjajo z drugimi obveznostmi, zato takšnih tekmovanj skoraj ni več. Zamislili smo si sklop štirih tekmovanj za rekreativne smučarje in smučarke, ki se bodo pomerili med sabo v posameznih starostnih kategorijah in se na koncu našli tudi v razpredelnici v absolutni konkurenci. Veleslalomske proge bomo predvidoma postavili na Mareli, Medvednici in v Trotovniku. Slovenskega "Ski open pokala" se že več let udeležuje le peščica smučarjev iz Zasavja, ki pa kljub težkim pogojem (močna konkurenca, zelo oddaljena smučišča, visoki prevozni stroški, visoke cene žičnic in startnin) dosegajo zelo dobre rezultate. Z uresničitvijo naše zamisli bomo omogočili udeležbo na tekmovanju v VSL še drugim rekreativcem v Zasavju, tako odraslim kot mladini in šoloobveznim otrokom, ki niso kategorizirani pri Smučarski zvezi Slovenije. Prepričani smo, da bomo dosegli pri marsikaterem smučarju, da se bo zaradi sklopa med seboj povezanih tekmovanj pripravljal že v jeseni na suhem kot tudi pozimi na snegu. Vse, ki ste zainteresirani za udeležbo na pokalu obveščamo, da lahko brezplačno dobite kompletne proporcije tekmovanj, koledar tekem, pregled kategorij itd. Pošljite nam Vaše ime, priimek in točen naslov na katere boste prejeli navedeno. Vaše podatke pričakujemo na naslovu: SMUČARSKI KLUB ALPSKO REKREACIJSKA SEKCIJA p.p.80 1410 ZAGORJE OB SAVI TRBOVLJE KARATE - TRBOVELJČANI USPEŠNI NA 2. POKALNEM TEKMOVANJU V okviru Karate zveze Slovenije je v soboto, 6. novembra v Trbovljah potekalo drugo letošnje pokalno tekmovanje za mladinke in mladince. Skupno je nastopilo preko 160 tekmovalcev iz 36 slovenskih klubov. Najprej so nastopili v katah v posamični konkurenci. Zaradi manjšega števila nastopajočih se je v finale uspelo uvrstiti večino trboveljčanov, ki so na koncu osvojili 6. mesto: Franci Ceferin, Miha Kovačič in Petra Jager ter 8. mesto: Poldi Herman in Dragan Babič, vsak v svoji starostni kategoriji. Pri ekipnih nastopih je bila letos udeležba slabša kot prejšnja leta, zato ekipi v sestavi Herman, Filipič in Ceferin ni bilo težko osvojiti bronatse medalje. V športnih borbah so Trboveljčani zopet pokazali, da se v Trbovljah trenira res načrtno, strokovno in dobro. Debitant na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu v Bolgariji Dalibor Filipič je v kategoriji mlajših mladincev do 63 kg premagal vse svoje nasprotnike z maksimalnim rezultatom že pred koncem regularnega dela borbe. Z osvojeno zlato medaljo in prikazanimi borbami je dokazal, da trenutno v tej kategoriji ni konkurence. Tudi v kategoriji mlajših mladincev do 73 kg sta Poldi Herman in Franci Ceferin z lahkoto premagovala svoje nasprotnike. Herman je žal izgubil že v polfinalu zaradi sodniške napake. Na osnovi tega je vrhovni sodnik po tej borbi izključil iz nadaljnega sojenja sodnika - pripravnika, ki je storil več neraumljivih napak tekom te borbe in tudi v predhodnih borbah. Herman je osvojil bronasto medaljo, Ceferin je pa tudi v finalni borbi premagal svojega nasprotnika z rezultatom 6 : 0 in s tem osvojil drugo zlato medaljo za Trboveljčane. V kategoriji starejših mladincev preko 73 kg je Jernej Simerl sicer dobro začel, vendar ga je v polfinalu zasluženo premagal Ficko iz Murske Sobote in mu s tem onemogočil nastop v finalu, tako da se poslavlja iz kategorije mlajših mladincev z bronasto medaljo. V kategoriji starejših mladincev so nastopili trije Trboveljčani, udeleženci prvega svetovnega prvenstva v Bolgariji Edin Salkič, Miha Kovačič in Jernej Simerl, ki letos nastopa v tej kategoriji pogojno. V kategoriji do 68 kg je Salkiču pot do finala preprečil njegov večni tekmec in prijatelj Stopar iz Sevnice. V polfinalu ga je že kmalu po začetku borbe atraktivno počistil in za akcijo dosegel dve točki. Edinu do konca borbe ni več uspelo obrniti rezultata v njegov prid. S tem je osvojil bronasto medaljo. Na isti stopnici je pristal tudi Miha Kovačič, ki mu je pot v finale prekrižal njegov reprezentančni kolega Zarič iz Maribora. V tej kategoriji je nastopil tudi Jernej, ki je proti starejšemu in močnejšemu nasprotniku zabeležil svojo prvo zmago v mladinski konkurenci. V drugem kolu ga je sicer šele po podaljšku premagal kasnejši zmagovalec Podgornik iz Maribora. Taje vse naslednje borbe dobil prepričljivo z maksimalnim rezultatom. Po končanem tekmovanju je bil glavni trener v klubu Bogdan Simerl, zelo zadovoljen:"Kljub temu, da so štirje tekmovalci šele pred nekaj dnevi vrnili iz SP, se jim je uspelo ponovno zmotivirati za pomembno tekmovanje, na osnovi katerega se že počasi oblikuje reprezentanca za naslednje mladinsko EP, ki bo februarja prihodnjega leta v celju. Šest nastopajočih v športnih borbah in šest osvojenih medalj je podatek, ki ne rabi komentarja." Franjo Glavica Najboljši babi Editi Kuder vse najboljše Gala, Hana, Ari j ari a S a fi Jb 21 $ M Čestitajte svojim najbljižnjim ob osebnih praznikih, pokličite po telefonu: 0601-64-250 0601-64166 Naročniki imajo 10% popusta KSP RAVRA RISOVEC Z dnem 25.09.1999 smo jadralni padalci Kavka Kisovec, pridobili pomembno pristajališče v Kisovcu. Radi bi se zahvalili Občini Zagorje, Rudniku v zapiranju Zagorje, Gasilskemu društvu Loke in navsezadnje članom Kavke za njihovo sodelovanje.Precej delaje opravil gradbeni odbor (Ivnik Slavi, Pušnik Andrej in Palčič Damjan), ki je koordiniral in pridobival pomembne dokumentacije za izgradnjo pristajališča v Kisovcu. Predvsem pa bi radi opozorili na veliko aktivnost Rudnika Zagorje v zapiranju, ki je opravilo ogromno dela v okviru sanacije rudniških površin. Novo pristajališče se nahaja na zgornjem delu prostora (travniku ) oziroma tam, kjer je nekoč obratovala rudniškajama Kisovec. Domačinom je ta kraj znan pod imenom » štirc « . Sama potreba po pristanku se je pojavila pri sprejemanju strogega zakona o prostem letenju v zračnem prostoru Republike Slovenije. S sprejetjem zakona smo morali podati vsa potrebna dovoljenja za vzletišča in pristajališča. Predvsem bi radi poudarili zabavno plat našega športa, ki nas večkrat razvedri in spravlja v smeh. Do sedaj, ko nam ni bilo potrebno registrirati pristajališča in vzletišča smo pristajali na » Čebinovem » travniku v Kisovcu. Pristajali smo tudi tam, kjer nas je » termika » pustila na cedilu. To so bila razna priljubljena mesta kot npr: travnik ( bog ne daj, daje bilo kaj pognojenega oziroma postlano s kravjekom), gozd (nekateri so si ogledali ptičja gnezda od blizu), razni peskovniki (verjetno se jim je zahotelo malo poigrati se z lopaticami in grabljicami), razna vodna pristajališča (veste hkrati se okopate in operete "umazani kombinezon", mogoče pa je prevladala lakota in so si fantje zaželeli rib ) in v bližini domačih živali ( ali veste, kako je možno v najkrajšem času pospraviti padalo? Ne bi verjeli, če ne bi videli. Še celo bik ni mogel verjeti svojim očem. Komaj seje približal padalcu žeje ta odrvel s padalom na hrbtu in nahrbtnikom v roki. Kam? Ja, čim dlje stran. Sicer je pa to tudi eden od načinov pridobivanja kondicije, ki ti pride prav pri štartu s padalom). Ja, vse to se dogaja. Povem vam le še to, da so tudi na vzletišču, pri štartu s padalom, razni» oprijemi», ki zagotavljajo smeh in obilo zabave. V mislim imam razna tekanja npr. sem ter tja po hribu navzdol, človek bi najraje pomislil na to, da si mora ogreti gume ( formula 1 ). Očitno so tudi v zraku možna razna spodrsavanja in odletavanja skozi ovinek!? V Klubu jadralnih padalcev Kavka imamo 36 članov in med njimi tudi aktivne članice ( jadralne padalke ). Kot vsak klub ima tudi naš klub predsednika, tajnika, blagajnika in upravni odbor ( v nadaljevanju UO ). V UO se dogovarja, sklepa in odloča o aktualnih ter splošnih zadevah kot npr.: določanje klubskih tekem znotraj KJP Kavka Kisovec, potek in organizacija državne tekme v točnostnem pristajanju, šolanje kandidatov, tandemske vožnje, nakup opreme itd. Radi bi poudarili, da klub deluje izključno na amaterski osnovi, vse bazira na osnovi prijateljstva in tudi vsak posameznik prispeva po svoji moči. Vsako leto izvedemo očiščevalne akcije v smislu čiščenja vzletišč ter pristajališč, sodelujemo z občino Zagorje prav tako tudi z KS Kisovec-Loke, organiziramo si kakšen piknik in vsakič imamo tudi zaključek leta. Po možnosti si vsako leto s pomočjo sponzorjev kupimo kakšen priboljšek za naše člane. Letos smo si kupili novo tandemsko padalo (padalo, kije namenjeno za prevoz vseh ljudi, ki bi si želeli poleta s padalom) ter nove vetrovke. Kot v vseh športih tudi pri nas ne gre brez sponzorjev, zato se sedaj zahvaljujemo vsem našim donatorjem in sponzorjem za pomoč in jim želimo veliko poslovnih uspehov. Vsi, ki ste zainteresirani za vključitev v klub KJP Kavka Kisovec, in si želite postati jadralni padalec, vam omogočamo varno šolanje. Če si želite le panoramski polet z Marele, Planine, Mrzlice, Čemšeniške planine, lahko tudi po vaši želji, nas pokličite na telefonsko številko 0601-71-802, kjer se vam bo javila predsednica kluba Ivnik Slavi ali na telefonsko številko 0601-71-261, kjer se vam bo javil tajnik kluba Javoršek Matjaž al i na telefonsko številko: 0601-71-517, kjer vam bo na voljo blagajnik Kokole Miran. Pa lep pozdrav ! Za KJP Kavka Kisovec Palčič Damjan AUDIJI "S" SE PREDSTAVIJO V ponedeljek, 8. novembra je podjetje Malgaj d.o.o. iz Trbovelj pripravil predstavitev celotne palete vozil razreda "S". Vsi zainteresirani so si tako lahko ogledali in preizkusili modele S3, S4, S6 in S8. Ti modeli se od standardnih "A" razlikujejo po povečani športnosti, ki se odraža v močnejših motorjih, predelanih podvozjih, zavorah in seveda tudi zunanjosti. Vsi modeli imajo, kot je to pri audiju v navadi, tudi štirikolesni pogon. Najmanjši S3 se ponaša z 1800 kubičnim turbo motorjem in 210 konjskimi močmi. Njegova cena znaša 6.538.000 SIT. Najmočnejši in najprestižnejši je model S8, ki ga poganja 4.2 litrski osemvaljnik, ki zmore kar 360 KM največje moči, zanj pa morate odšteti najmanj 16.720.000 SIT. PRENOVLJENI SMO Pri Avtoservisu Špajzer so pred kratkim predstavili prenovljeni SAXO, ki se od predhodnikov loči po bolj zaobljenih blatnikih, večjih lučeh z 20% večjo svetilnostjo. Manj opazna in pomembna pa je povečana stopnja, varnosti. Cena: že od 1.360.170.00 SIT. j n r g n. j. g n. n PP LITIJA Dne, 3.11.1999 na cesti Litija - Zagorje je prišlo do prometne nesreče, ko je voznica zavijala na savski most, levo, brez smernika, v tem trenutku pa jo je prehitel drug avto in trčil vanjo. Nastala je materialna škoda, povzročitelje! pa so izdali plačilni nalog. Dne, 4.11. 1999 so bili policisti obveščeni, da sta dva storilca na Petrolovem na servisu ukradla cigarete. Našli so jih in ustavili na Bogenšperku, zasegli so jim ukradeno robo in ju ovadili. Istega dne je izpuščen pes pasme rotweiler pokončal mačko. Zoper lastnika psa sledi predlog sodnika za prekrške. Istega dne, v Gabrovki je voznica osebnega vozila zaradi neprimerne hitrosti zapeljala s ceste. Nastala je materialna škoda. Nagradili so jo s plačilnim nalogom. Dne, 5.11. 1999 je med Litijo in Zagorjem voznik osebnega vozila iz neznanega razloga zapeljal levo in čelno trčil v nasproti vozeč avto. Oba voznika sta bila težje poškodovana in so ju odpeljali v Klinični center. Istega dne proti večeru so v Jevnici ustavili voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Prepovedali so mu nadaljno vožnjo, ker pa tega ni upošteval, so ga pridržali do iztreznitve. Dne, 6.11. 1999 so prijavili na policijo, da je iz nezaklenjene garaže neznanec odnesel motorno žago Stihi. Istega dne zvečer so neznanci na litijskem pokopališču poškodovali nagrobno svetilko. Dne, 7.11.1999 je v Tepah odvezan pes skočil na avto in ga poškodoval. Lastnika bodo kaznovali. Istega dne je med Šmartnom in Celovico zaradi neprimerne hitrosti voznica zapeljala s ceste, se zaletela v drevo in se poškodovala. Sledi še predlog sodniku za prekrške. Dne, 8.11.1999 so iz novogradne na Zg. Logu odnesli vrata, okna, pipe...Kasneje so storilca našli, predmete vrnili in ga ovadili. Dne, 9.11.1999 je pri Pustovem mlinu voznica osebnega avta zaradi neprimerne hitrosti zapeljala s ceste. Nastala je samo materialna škoda. Voznico bodo predlagali sodniku za prekrške. Istega dne je na istem ovinku voznik motornega vozila zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na nasprotni pas in trčil v pravil-novozeče vozilo. Tudi ta se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške. Dne, 10.11.1999 je na zasavski cesti v Litiji pri občini voznik osebnega avta zaradi premajhne varnostne razdalje trčil v pred seboj vozeči avto. Dobil je plačilni nalog. Istega dne so neznanci v Šmartnem iz zaklenjenega osebnega vozila odnesli avtoradio. Dne, 10.11.1999 je v križišču pri mostu zaradi izsiljevanja prišlo do prometne nesreče. Povzročitelja bodo povabili na razgovor k sodniku za prekrške. Dne, 11.11.1999 so na UE Občine Litija sprejeli ponarejen bankovec za 10.000 SIT. Dne, 12.11. 1999 je policijska patrulja občanu zasegla manjšo količino zelene rastline za katero sumijo, da je marihuana. Istega dne je v Litiji pri cvetličarni Vijolica voznik z neregistriranim avtom zapeljal s ceste. Ugotovili so tudi, da nima vozniškega izpita. Dne, 13.11.1999 so vlomili v ZD in odnesli tri ampule apaurina. Glava jih je bolela. Istega dne je v Zg. Hotiču voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti zapeljal levo in trčil v nasprotivozeči avto. Povzročitelj je vozil pod vplivom alkohola. Istega dne je v Zg. Logu voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v nasprotivozeči avto. Oba voznika sta bila lažje telesno poškodovana. PP ZAGORJE Dne, 3.1 1.1999 ob 8.40 uri so bili obveščeni od strani oškodovanca C.M.-ja, da je neznani storilec vlomil v njihov vikend v Podkumu ter iz njega odnesel lesen križ, matične ključe in rjuho v vrednosti 60.000 SIT. Storilca še iščejo. Istega dne ob 15.30 uri je bila opravljena intervencija v trgovini Emona na Kopališki cesti,kjer je javni red in mir kršil ER. Ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bo s prekrški nadaljeval, je bil pridržan, zoper njega pa podan predlog. Dne, 5.1 L ob 14.22 uri so bili obveščeni o prometni nesreči v Orehovici. Ugotovljeno je bilo, da je O.J. zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo, kije last D.Z.-ja. Nastala je samo materialna škoda, O.J.-ju pa je bil oddan plačilni nalog. Istega dne ob 16.40 uri je R.B. obvestil, da mu je neznani storilec tega dne med 5.45 in 16.00 uro odtujil na Mlinšah kolo z motorjem APN modre barve. Tega dne ob 19.30 uri je bila opravljena intervencija na Cesti Zmage, kjer je O.S. pretepal svojo mamo. O.S.-ja so pridržali. Zoper njega sledi predlog. Dne, 6.11.1999 ob 1.30 uri zjutraj se je zgodila prometna nesreča na Trojanskem klancu, kjer je I.P. zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste v breg in se prevrnil na streho. Poškodb ni bilo. Zoper njega sledi predlog. Dne, 8.1 L ob 8.10 uri so bili obveščeni, da je neznani storilec na delovišču ceste v Šklendrovcu iz premičnega semaforja odtujil akumulator vreden okoli 40.000 SIT. Dne, 9.11.1999 ob 13.15 uri seje zgodila prometna nesreča v Ržišah. P.L. je vozil osebni avto proti Čemšeniku. Zaradi neprilagojene hitrosti ga je v desnem ovinku zaneslo v levo, in je z zadnjim levim delom vozila oplazil levi bok vozila, ki ga je vozil RA. Škode je za okrog 200.000 SIT. Zoper P.L.-ja sledi predlog. Dne, 12.11. 1999 ob 17.30 je prišel na policijski oddelek občan M.A. ter prijavil, da mu je neznani storilec tega dne okoli 16.45 ure iz čakalnice v ZD odtujil črno usnjeno jakno vredno okrog 25.000 SIT. PP HRASTNIK Dne, 3.11.1999 ob 13.25 uri je Z.Z. iz Trbovelj zaprosil PO za intervencijo, ker ga je klicala tašča J.M. iz Hrastnika in mu potožila, da ji v stanovanju grozi J.M. Policisti so na kraju ugotovili, da se je J.M. prepiral s svojo sestro, kateri je očital, da slabo skrbi za svojo mamo, med prepirom seje prerival tudi z L.L. Poliscisti so se z J.M. pogovorili, zoper njega pa podali predlog SP. Toda že ob 15.50 uri so bili ponovno zaproščeni za intervencijo, ker naj bi se J.M. vrnil k materi in s kršitvijo nadaljeval. Policisti so sicer takoj pohiteli na kraj, vendar pa so ugotovili, da do ponovne kršitve ni prišlo. Dne, 5.11.1999 ob 8.35 uri zjutraj je K.K. iz Hrastnika na PO Hrastnik prijavil vlom v osebni avtomobil znamke jugo, katerega je imel preko noči parkiranega na cesti v bližini Sijaja Hrastnik. Policisti so ugotovili, da je neznan storilec dejansko vlomil v vozilo, iz njega pa ukradel avtoradio ter K.K. oškodoval za najmanj 10.000 SIT. Policisti in kriminalisti storilca še iščejo. Istega dne ob 17.05 uri je D.P. iz Trbovelj vozil osebni avtomobil znamke fiat uno po regionalni cesti L reda iz smeri Rudnika proti Steklarni, kjer je zaradi prečkanja pešca čez prehod za pešce z vozilom ustavil.Š.L iz Trbovelj, ki je z osebnim avtomobilom znamke renault 19 vozil za D.P. na prekratki lvTr>Ti.inTir> 18. LISTOPADA 1999 varnostni razdalji, se ob ustavitvi D.F. ni uspelo ustaviti, temveč je trčil v zadnji del vozila, na katerih je nastala mat. škoda. Policisti so Š.R. izdali plačilni nalog. Dne 8.11.1999 ob 14.35 uri je K.D. iz Hrastnika vozil osebni avto znamke volkstvagen polo po regionalni cesti I. reda iz smeri Hrastnika pri Dolu, ko je z vozilom pripeljal do GD Hrastnik na Dolski cesti, je zavil levo v trenutku, ko je iz smeri Dola z osebnim avtomobilom znamke zastava 128 pripeljal K.L. iz Čeč. K.L. trčenja ni mogel preprečiti, temveč je s sprednjim delom vozila čelno trčil v vozilo K.D. Pri prometni nesreči sta K.L. in tudi K.D. dobila sled poškodbe, na vozilih pa je nastala večja materialna škoda in je bila cesta zato tudi nekaj časa zaprta za ves promet. Policisti so povzročitelju K.D. izdali plačilni nalog. Dne 8.11. 1999 ob 21.50 uri so policisti PO Hrastnik opravljali na Dolu pri Hrastniku kontrolo prometa, med katero so ugotovili, da je tik pred tem voznik osebnega avtomobila znamke volkswagen sharan pri premiku trčil v korita za rože. Po dogodku je voznik G.J. iz Breznega hotel kraj nesreče zapustiti, ni pa tudi hotel dati svojih podatkov policistom. Ti so ga zato privedli na PO, kjer so izvedli identifikacijski postopek, hkrati pa so ugotovili, da ima G.J. močan zadah po alkoholu. Odredili so preizkus, katerega je G. J. odklonil. Nameravali so mu vzeti vozniško dovoljenje, vendar ga ni imel pri sebi. Zato so izdali plačilni nalog zaradi vožnje v času varnostnega ukrepa in odklona preizkusa alkoholiziranosti pa so podali še predlog SP. V času od 5.11.1999 do 8.11.1999 je neznan storilec s traktorja znamke Zetor, last KSP Hrastnik, ki je bil parkiran na deponiji odpadkov na Uničnem, ukradel luči za vzvratno vožnjo ter s tem dejanjem KSP oškodoval za najmanj 45.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. Dne 9.11.1999 ob 13.30 uri je J.K. iz Marnega vozila os. avtomobil znamke fiat brava po mestni ulici iz smeri Občine Hrastnik proti Logu. V tem trenutku seje iz smeri Loga 15 vključila na cesto proti Trgu Franca Kozarja z osebnim avtomobilom znamke škoda favorit H.H. ne da bi se pred premikom vozila prepričala, če to lahko varno stori za drugo udeležence, zaradi česar je J.K. z vozilom trčila v njeno vozilo. Na obeh vozilih je nastalo za najmanj 250.000 SIT škode. Policisti so H.H. izdali plačilni nalog. Dne 9.11.1999 ob 14.15 uri pa so policisti intervenirali za Savo v Hrastniku, kjer so ugotovili, da je prišlo do spora med Š.R in V.U., kateri je nato najprej z nožem prerezal pnevmatiko na vozilu Š.F., nato pa ga je z nožem tudi lovil okoli hiše. Policisti so V.U. npž zasegli, zoper njega so podali kazenske ovadbe. Dne 11.11.1999 med 7.00 in 12.50 uro je neznan voznik poškodoval osebni avtomobil znamke honda civic. Last G.J. Zagorje, ki je bil parkiran pri ZD Hrastnik. Na vozilu je nastalo za najmanj 15.000 SIT škode. Policisti naprošajo vse, ki bi o tej prometni nesreči vedeli karkoli, naj sporočijo na telefon 41-602 ali na 113. Istega dne v dopoldanskem času je neznan storilec na KOP Hrastnik poškodoval uro, s katero žigosajo kartice oz. evidentirajo odhode delavcev v službo, neznan storilec je s tem dejanjem oškodoval KOP za najmanj 20.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. Dne 12.11. 1999 ob 23.10 uri so policisti PO Hrastnik pohiteli na Cesto 1. maja, kjer je v stanovanju U.P. nastal požar. Požar je nastal zaradi kratkega stika v TV sprejemniku, oškodovanec U.P. pa je medtem celo spal. Požar so pogasili štirje gasilci. Dne 13.11.1999 ob 17.55 uri so bili policisti PO Hrastnik zaprošeni za intervencijo na cesto L maja, kjer so neznanci z metanjem petard nemarno povzročali hrup in vznemirjali stanovalce. Policisti so neznance izsledili v bližini savskega mosta. Ugotovili so, da gre za mladoletnike H.R., H.E., R.A., S.S.,L.E. in L.S.. Zoper vse bo podan SP predlog. PP TRBOVLJE Dne, 3.11.1999 je bilo preko noči vlomljeno Opozorilo! Motorna vozila morajo imeti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta (pozimi) in od tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ob poledici, do takrat, ko pristojna služba za vzdrževanje cest sporoči, da je cesta normalno prevozna in primerna za promet vozil (zimske razmere), predpisano zimsko opremo. v pizzerio Dimnik. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje neznani storilec snel manjše okno in stopil v gostinski lokal. Iz blagajne je odnesel 4.000,00 SIT. Istega dne ob 12.10 uri so trboveljski policisti obravnavali prometno nesrečo na savskem mostu,kjer je voznica N.M. izsilila prednost voznici V.J. Pri tem so se tri osebe lažje poškodovale, nakar so jih z reševalnim vozilom odpeljali v trboveljsko bolnico. Dne 5.11.1999 ob 14.15 uri so bili zaproščeni za intervencijo v bifeju trgovine Max. Pri tem je bilo ugotovljeno, da seje G.Z. prepiral z obiskovalci tega lokala in v pričo policista tudi enega udaril. Zaradi suma nadaljevanja prekrškov je bil zadržan do iztreznitve. Dne 8.11.1999 ob 15.30 uri so policisti imeli postopek pri kontroli prometa. V postopek pa se je vmešal pijani N.M. in zahteval, da izpustijo voznika, ker se ni hotel umakniti, je bil pridržan do iztreznitve. Dne 9.11.1999 so obravnavali vlom v prostorih urarstva Štimec na Opekarni. Neznani storilec je s kamnom razbil steklo na vhodnih vratih in iz trgovine odtujil pet ročnih ur. V noči 15.1 L na 16.1 L je bilo na območju Trbovelj vlomljenih pet osebnih avtomobilov. Iz vozil pa so predvsem zmanjkali vrednostni papirji, kartice, potni listi in denar. Za storilci še poizvedujejo. Za Martinovo je bil poostren nadzor v cestnem prometu na območju Trbovelj. Dvanajst oseb je vozilo pod vplivom alkohola. Naj višja stopnja je bila 2,65 promila. Izrekli pa so tudi 26 denarnih kazni. ( Zimska oprema motornih in priklopnih vozil po Pravilniku o dimenzijah, skupnih masah... so pnevmatike za zimsko rabo (M+S) na pogonskih kolesih oz. radialne pnevmatike na vseh kolesih ali pnevmatike s poletnim profilom, če ima vozilo v priboru verige za pogonska kolesa; zimska oprema avtobusov in tovornih vozil je tudi lopata. Na pnevmatikah iz prvega odstavka tega člena morajo biti žlebovi tekalne plasti po obsegu in širini globoki najmanj 4mmm. Na vozila ni dovoljeno namestiti pnevmatik z žeblji. v_______________________________z 18. LISTOPADA 1999 Ml in f: Ji. n {Zj.p. | I Mali oglasi v Zosavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico • * in jo poslati na naslov UrednišWa Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. ■ | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ * skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. >-----------------------------------------------------------------------------------------J 4* TEL.Fm/26242 1 -ll . 0601/35140 WVW Ulica 1. junija 7 NEPREMIČNINE 1420 TRBOVLIE TRBOVLJE - BLIŽNJA OKOLICA, stanovanjska, lepo urejena, takoj vseljiva, CK, telefon, lepo mimo okolje cena: 7.900.000,00 SIT oz. 79.000. 00 DEM TRBOVLJE, večja poslovno stanovanjska, poslovni del trenutno opremljen kot gostilna, možna druga dejavnost, velik urejen vrt, parkirišča cena: 21.000.000.00 SIT oz. 210.000. 00 DEM TRBOVLJE \] D f) STANOVANJA, PARCELE PRODAM hišo z gostinskim lokalom, stanovanje 80 m2, gostinski lokal 120 m2 in terasa 50 m2. Telefon: 0601/28-092 PRODAM v centru Trbovelj trgovino 16 m2 /Drogerija Ana. Informacije dobite popoldan na telefon 26-671, naslov; Ana Kolmančič, Šuštarjeva 2, Trbovlje PRODAM hišo 380 m2, parcela 530 m2 - center - starejša - potrebna delna adaptacija. Informacije na tel.;061/140-25-32 ali 0601/61-238, naslov; Radiča Matovič, Grablovičeva 24, Ljubljana RAZNO PRODAM otroško posteljico Chicco. Informacije na telefon KINO HRASTNIK 3.11. - 7.11. 10 RAZLOGOV, ZAKAJ TE SOVRAŽIM (am. komedija);sre., čet., ned. ob 19. uri, pet.ob 17. uri; 5.11. - 7.11. VOJNA ZVEZD : EPIZODA I. GOZEČA PRIKAZEN (zf. am. akcija); pet. in sob. ob 19. uri, sob. ob 17. uri, ned. ob 17. uri KINO DOL PRI HRASTNIKU 6.1 L 10 RAZLOGOV, ZAKAJ TE SOVRAŽIM (am. komedija) ob 18. uri KINO TRBOVLJE 17.11. - 22.11.; INSTINKT; sre. ob 18.00, čet. ob 18.00, pet. ob 20.00, sob. ob 20.00, ned. ob 18.00, pon. ob 18.00; 19.11. -22.11; DIVJI, DIVJI ZAHOD;pet. ob 18.00, sob. ob 20.00, ned. ob 20.15, pon. ob 20.15; 23.11 - 25.11; ZVEZDNIKI (sodobna komedija); tor. in čet. ob 18.00 in ob 20.00 uri, sre. ob 18.00; 26.11 - 29.11 ; SRČNE IGRE; pet., sob., ned., pon. ob 18.00 uri, ter sob. in ned. ob 20.15 uri; 30.11. INŠPEKTOR GADGEC ob 18.00 KINO ZAGORJE 19.11 - 23.11.; AFERA THOMASA CROWNA (kriminalka); sob., ned., pon., tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 25.11. - 30.11.; DIVJI, DIVJI ZAHOD (pustolovska komedija); čet., pet., sob., ned., pon., tor. ob 19.00 in sob., ned. ob 17.00 KINO IZLAKE 14.11. ob 19.15 uri POPOLNI UMOR, 21.11. ob 19.15 uri PODLE IGRE, 28.11. ob 19.15 uri BENEŠKA KURTIZANA 29-763. PRODAM otroško posteljico, belo, 140x70, malo rabljena, z jogijem in stranskimi oboki. tel.;041/679-176 PRODAM prtljažnik za smuči za ford fiesta, tel.; 25-834, naslov: Sajovic Aleš, Klek 20A, Trbovlje PRODAM z 101 po delih in verige za z 750, ugodno, tel.;27-561, naslov: Ana Lamberger, Keršičev Hrib 5 Trbovlje PRODAM ugodno prodam 5 kom novih oken, tel.;28-585 PRODAM bukova drva ter dve otroški posteljici, tel.; 041/879-367 KUPIM snowboard free-style z mehkimi vezmi, tel.; 041/219-097, Prapretno 69, Hrastnik VOZILA PRODAM renault trehil zaprt, reg., dobro vzdrževan, ugodno, Poznajelšek Fani, Šišenska 19, 1000 Ljubljana ZAPOSLITEV IŠČEM kakršnokoli zaposlitev. Po poklicu sem natakarica. Možna tudi zaposlitev samo ob vikendih. Tel.; 041/857-799 INŠTRUKCIJE • NUDI absolventka angleščine, tudi prevajam, cena po dogovoru, tel.; 71-483, Alenka Prezelj, Petelinkarjeva 13, Kisovec POMAGAM osnovnošolcem pri vseh predmetih, ugodno, tel.;041/553-217, Žiga Mlakar -Agrež, Dušana Kvedra 2, Litija DELO ZAPOSLIMO redno ali • * pogodbeno trgovskega , potnika na področju Zasavja, za prodajo tehničnega blaga, * prijave poslati na Vafra Com- • • merce d.o.o. Griže 125, 3302 • Griže, tel:063/715-735 l »etraiHmmHuniaaBK EJiAH4