v.-čk poncdeliU. ob -jucrvj. _____meeečiiv 4.— D«. četrtletno H>— poletno 20.— Dta. — T Ljubljani, Mariboru in featevijen na dom mesečno 1.— Din .več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. m&hdni&tvo v Ljubljani Knafl#er*a ulica . 5. telefon St. 3122, »123. 3124. 3125 in 3126. ▼ Ljubljani. Prešernova ulica 54. telefon št. 3122, »123. 3124. 3125 in 3126. hvseratni oddblek v Ljubljani, Prešernova ul. 4, telefon št. 2492. toli R. Ljnbliana, J. novembra 1930 Štev. 44 Ameriška intervencija v sporu med Francijo In Italijo Ameriški poslanik Gibson posreduje v Parizu in Rima za zbližanje ▼ pomorskem razorožitvenem vprašanju - Optimizem v Ameriki -Komisija razoroiitvene konference se sestane v četrtek v Ženevi Lomfon, 2. novembra. Iz Wa-shingtona poročajo: Predsednik Hoover je naročil ameriškemu poslaniku v Bruslju, g. Gibsonu, ki Je tudi ameriški delegat v priprav-komisiji za razorožitveno konferenco, naj prične posredovalno akcijo med francosko in italijansko vlado. Intervencija Zedi-ujemti držav v evropskih zadevah pomeni velik preobrat ameriške politike. London, 2. nov. »Morning Post« poroča, da so Zedlniene države ponudile Franciji in Italiji svojo pomoč za dosego sporazuma v pomorskem razorožit ven en; vprašanju. Predsednik Hoover je dal poslaniku Gibsonu nalog, naj posreduje še pred ženevsko razorožitveno konferenco tako v Pariza kakor v Rimu. Gibson je že svoj čas na svojo roko vršil zadevna pogajanja, ki jih je ameriška vlada odobrila. Pariz, 2. nov. Minuli teden je dospel semkaj po daljšem bivanju v Washing-'tonu ameriški poslanik v Bruslju Gibson. Njegov prihod je bil prav tako neopazen kakor so bile neopažene njegove konference z vodilnimi francoskimi državniki. Gibson je imel dolga posvetovanju z Briandom in Tardieuom. Rim, 2. nov. Semkaj je dospel ame- riški poslanik Gibson, ki se je nastanil v palači Rospigliosi ter je imel dolgo konferenco z vnanjim ministrom Gran- dijem. Pozneje je sprejel zastopnike ameriškega tiska, katerim je izjavil med drugim: Francosko-italijanska pogajanja za pomorsko razorožitev se niso popolnoma izjalovila in obstoja možnost pozitivnega rezultata. Iz svojih razgovorov v Parizu in Rimu sklepam, da se da kljub neuspehu v Ženevi doseči uspeh. Gibson je konferiral tudi z italijanskima izvedencema ministrom Avgustom Rossom in generalom De Marinisom. London, 2. nov. »Times« poročajo, da so nedavno ameriške zvezne države, Anglija in Japonska potom svojih poslanikov v Parizu in Rimu izrazile željo, naj bi se prišlo čim prej do franco-sko-italijanskega sporazuma v pomorskem vprašanju. Po raznih vesteh iz Washingtona upa ameriška vlada na podlagi Gibsonovih poročil na možnost francosko-italijanskega zbližanja. Ameriški vnanji minister Stimson je izjavil novinarjem, da je neprestano v zvezi z Gibsonom, ki mu pošilja izčrpne kab-lograme. Ministri v Karlovcu — Popolna enakopravnost vseh državljanov najvišji cilj sedanje vlade — Rešitev vprašanj, ki bi jih ne mogla rešiti nobena strankarska viada Gibson Utrdbe na francosko- italijanski meji Rim, 2. novembra. Francosko vojno ministrstvo je nazpisalo oddajo del za vojno utrditev meje z Italijo. Za utrdbe med Monte Agelom in Roccabruno je določenih 14 milijonov, za trdnjave med Monte Agaisien in S. Rocc m pa 13 milijonov frankov. En milijon je določen za popravila dosedanjih utrdb med Fressinesom in Rimplasom. Značilni odmevi v Soli] Bolgarski vladni tisk poveličuje italijansko penetracijo m Balkana — Socialisti svare pred fašizmom in izzivanjem sosednih držav Sofija, 2. nov. »Mtr« je objavil ob poroki rkralja Borisa članek, ki pravi med drugim: "t roki, ki jo ob poroki kraljevskega para 'studita druga drugi Bolgarija in Italija, je simbolizirano za bolgarski narod njegovo wtajenje in boljše življenje. Nato list ugotavlja, da se polagoma topi led, ki je obkrožil Bolgarijo. Pri tej poro-k-i, pravi nadalje, ni politika igrala nobene vloge, vendar pa se mora bolgarski narod spomniti preteklosti, še v onem času, ko sedanje države niso obstojale kot samostojne, je imelo samostojno bolgarsko car-stvo kulturne zveze tako z Rimom kakor a Vatikanom. Zato naj se ne pozabi, da se je državno življenje na Balkanu vodilo pod žezlom Rima. Helada je živela, cvetela in ustvarjala kultnro samo v svojih krajih, ne da bi obsegla Balkan. Rim je bil oni, ki je ustvaril svetovni imperij ter uvrstil t svojo državo ves balkanski polotok. Njemu se je treba zahvaliti za politično pro-bujo narodov na Balkanu. Celo Bizanc sam je njegova tvorba. Tudi danes, ko nam za kraljico prihaja hči rimskih vladarjev, se nehote spominjamo starodavne veličine Rimljanov in zelo dobro razumevamo legitimno težnjo Italijanov. rimskih naslednikov, k prodiranju na Balkan. Noben drug tuj narod nima te pravice, ki jo imajo Italijani. Njihovo gra-vitlranje na Balkan j« zelo naravno in se ne more odbiti, čeprav bi jih še tako ovirale mednarodne razmere. Ono bo triumfi-ralo in bo resničen regulator življenja na Balkanu. Prosti vseh političnih zvez, ki bi mogle biti v sedanjem času samo škodljive za Bolgarijo, ne moremo drugače, kakor da vodimo račun o tem političnem vplivu Italije. V želji, da uresniči svoje zakonite zahteve, Italija ne more, da bi ne bila koristna tudi nam. Socialistični »Narod« je v polemiki z meščanskim tiskom o poroki kralja Borisa v članku »Hujši monarhisti kakor kralj same napisal med drugim: Ti strahopetci poveličujejo sedaj Musso-linija, se sklicujejo na sorodstvo Bolgarije z veliko Italijo ter smatrajo, da bo to rešilno za našo nesrečno deželo, s čimer ustvarjajo znova atmosfero neprijateljstva ter izzivajo proti drugim velesilam in sosednim državam. Komu so potrebne te pretirane svečanosti? Komu so potrebni ne-prijateljski in izzivalni izlivi v vladnem glasilu, ki se ne morejo sprejeti dobro v bližnjih in daljnih državah? Teh glasov ne čujemo prvič. Culi smo jih že na predvečer balkanske vojne, na katere nesrečen konec smo opozorili ob času. Te glasove smo čuli tudi na predvečer poslednje velike vojne, ko smo prav tako napovedovali žalosten konec. Obakrat smo bili napadeni kot izdajalci, vendar hočemo pa tudi sedaj povzdigniti ®«oj glas in reči: Dovolj je svečanosti in prizorov! Delovno ljudstvo na vasi in v mestu se zgraža nad temi prizori. Ta narod se utaplja v bedi in stiski. Prenehajte z razmetavanjem državnega denarja! Prenehajte z neštetimi hvalami fašistične Italije in ne vežite v Bolgarijo z verigami nasilnega in vojaškega fašizma! Bolgariji niso potrebne enostranske zveze z velesilami. Bolgariji niso potrebne niti javne niti tajne politične obveznosti s katerokoli velesilo. Hinavski glasovi strahopetcev v vladnih listih napovedujejo nesrečo za našo zemljo. (AA) Grof Bethlen o svojem turškem obisku Ankara, 2. novembra- Predsednik madžarske vlade grof Bethlen je podal pri odhodu iz Carigrada zastopniku amaterske agensija izjavo, kjer pravi, da je zadovoljen z izmenjavo misli s predsednikom turške vlade Izmetom pašo in Tevfi-kom Rudži-bejem. »Vtis imamo, da obstoja med nami popolno soglasje naziranja.« Grof Bethlen obžaluje v svoji izjavi, da so listi pripisovali poseben pomen slučajni istočasnosti njegovega obiska v Ankari in Venizelosovega prihoda. Njegov prihod v Ankaro ni paterjen proti nobeni državi. Na kraju svoje izjave se grof Bethlen zahvaljuje za prijateljski spreiem v Turčiji. (AA) olozaj v ariji Kralj Boris se posvetuje z Ljapčevim — Jutri velika politična večerja v Sofiji Sofija, 2. novembra. Kralj Boris ie včerai posetil predsednika vlade Ljapčeva v njegovem stanovanju in ostal pri njem dalj časa. Poročevalcu »Utra« je predsednik vlade kasneje izjavil, da se je kralj Boris zahvalil vladi za nepopisen sprejem, ki ga je bila deležna kraljevska dvojica v Sofiji. Vrhu tega je Ljapčev poročal kralju o vprašanjih, ki so se pojavila za časa kraljeve odsotnosti v inozemstvu. Pred stanovanjem so kralja in Ljapčeva pričakovali študentje, ki so kralja dvignili na ramena in ga odnesli v avtomobil. (AA.) Sofija, 2. novembra. Predsednik vlade Ljapčev priredi v torek večerjo za člane sedanjega in bivšega kabineta, kakor tudi za člane bivšega kabineta Cankova. Sodijo, da namerava Ljapčev doseči spravo in vzpostaviti bivšo stranko »zgovori-stov«. (AA.) Sofija, 2. novembra. Tri dni trajajoče slovesnosti kraljeve poroke so se pričele danes z velikim defilejem vseh organizacij skozi kraljevi dvorec. V sprevodu je bilo kakih 10.090 oseb. Na čelu sprevoda je bil predsednik vlade Ljapčev z ministri, ki je pozdravil kraljevsko dvojico s kratkim govorom. Za ministri so šli narodni poslanci, rezervni oficirji io podoficirji, italijanski učenci, veterinarji in invalidi, vojne vdove in sirote, ruski, bolgarski in češkoslovaški Sokoli, nacionalne organizacije pod vodstvom generala Širmanovega, za tem člani »Rodne zaščite« z generalom Školjinovim, italijanski poslanik Piacentini s tremi civilisti, ki so pozdravili kralja s fašističnim pozdravom. Za tem so šli rudarji, člani združenja zapadnih pokrajin in združenja I Dobrudžanov. Poslednji so nosili tablice z napisom: »Dobrudža ie zibelka bolgarskega carstva«. Pred njimi so korakale njihove godbe. Sledili so člani italijanske kolonije v Sofiji, športniki in meščani. (AA.) Številne aretacije Italijanov v Parizu Pariz, 2. novembra. Na podlagi dokumentov, ki so jih našli pri italijanskih fašističnih zarotnikih v Chartresvilleu, je pariška podicija prijela v posameznih okrajih v Parizu nad sto Italijanov. (AA.) Po potresu v Italiji Ancona, 2. novembra. Minister za javne gradnje je obšel pokrajine, kjer je bil prejšnji teden potres. Minister je izdal ukrepe, da nastanijo kakih 20.000 oseb, ki so brez strehe. Prebivalstvo je ohranilo mir, dasi so se potresni sunki ponovili. Po zadnjih podatkih je bilo 21 mrtvih in 400 ranjenih. Materialna škoda pa je obilna. (AA) Kronanje abesinskega cesarja Pariz, 2. novembra. Havas poroča iz Addis Abebe: Davi ob pol 8. je bilo slovesno kronanje cesarja Tafarija. Navdušenje je bilo nepopisno. Današnje slavje spada med najlepša, kar jih je doživelo abe-sinsko cesarstvo. Po kronanju so obesin-skemu cesarju čestitali zastopniki evropskih dvorov in diplomatski predstavniki. Po kronanju se je napotil ogromen sprevod po glavnih prestolniških ulicah, ki so bile vse v zastavah in cvetju. (AA) Karlovac, 2. nov. Snoči ob pol 11. so prispeli ministri Maksimovič, dr. šibenik, Demetrovič in švegel z brzovlakom preko Zagreba v Karlovac, kjer se jim je pridružil minister za šume in rudnike inž. Sernec. Ministre je pozdravil na postaji, okrašeni s cvetjem in zastavami, predsednik mestne občine Rainer, nakar so se odpeljali v avtomobilih skozi goste šrpalirje po-zdravljajočega občinstva v mesto, ki je bilo prav tako okrašeno z državnimi troboj-nicami. že zgodaj dopoldne so napolnili mestno posvetovalnico zastopniki prebivalstva iz vseh bližnjih srezov. Ko so ob 10. prispeli ministri, jih je po dolgotrajnih ovacijah pozdravil predsednik občine Gustav Mo-drušan, dolgoletni narodni poslanec, ki se je najprej zahvalil Nj. Vel. kralju za modro dejanje od 6. januarja in naglašal, da je Karlovac od nekdaj sodeloval pri ustvarjanju narodnega in državnega edinstva. Po zahvali ministrom za naklonjenost mestu Karlovcu, je prečital pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in predsedniku ministrskega sveta generalu Petru Živkoviču, ki sta bili odobreni z živahnim vzklikanjem. Nato je govoril prof. dr. Nikšič o važnosti današnjega sestanka za Karlovac, manifesta od 6. januarja ter se zahvalil kralju in vladi za njihovo dosedanje delo. Govorili so za njim zastopniki iz vseh krajev od Metlike do Siska in od Koresia do morja na drugi strani. Najpomembnejši je bil govor odvetnika dr. Nemca, ki je kot zastopnik svojih prijateljev in somišljenikov iz Siska, Petrinje in Gline ter v imenu bivših ukinjenih strank prečital navdušeno deklaracijo, ki pravi na koncu: »Globoko smo prešinjeni s prepričanjem, da je bodočnost našega naroda :n naše države le v našem popolnem ed'nstvu. Zato smatramo za svojo dolžnost podpreti z vsemi svojimi silami vsako delo, ki je usmerjeno k temu cilju. Naj živi kraljevina Jugoslavija! Naj živi Nj. Vel. jugoslovenski kralj Aleksander I!« Prisotni so pozdravili zadnje besede govornika z navdušeno manifestacijo za kralja in za državo. Med drugimi je povzel besedo minister dr. Stanko šibenik, ki najprej odgovarjal na izraženo željo ln omenil, da se že izdeluje načrt zakona o nižjih in srednjih poljedelskih šolah in da bo kmalu uveljavljen. Program sedanje vlade je pomagati predvsem kmetovalcu. Delo, ki ga izvaja kr. vlada, temelji na naslednjih splošno poznanih načelih: 1) Oblast ne sme biti v službi ene stranke, marveč, da gre v»ej državi. 2) Uradništvo mora biti izven strank, nad strankami. Državni denar, ki je narodna last, mora pripadati državi, ne pa posameznim strankam. Ta načela je mogla izvesti samo vlada, ki je nad strankami, izven strank in strankarskih borb. Zato naslanja sedanja kr. vlada in sedanji režim vedoma vse svoje delo, vse svoje naloge in vso svojo odgovornost: 1) na absolutno enakost pred zakonom vseh državljanov ne glede na vero, pleme in prejšnjo stranko, 2) na absolutno odgovornost uradc"'štva, da izvaja zakon enako in v strogi meri napram vsem, 3) na absolutni enakopravnosti vseh državljanov pri uživanju koristi, ki jih daje država. Po prizadevanju kr. vlade so bila ta vprašanja rešena. To so vprašanja, ki bi jih ne mogla rešiti nobena stranka. Nadalje so vprašanja tako splošnega značaja, da jih ni mogla rešiti nobena stranka in da se niso smela izročiti nobeni stranki, pač pa jih je bilo treba rešiti v zadovoljstvo vseh državljanov, v korist celote in tako, da jih nihče več ne bo mogel posta- viti. Ta vprašanja so: 1) nacijonalna vprašanja, 2) državna vprašanja, 3) vprašanje vere in 4) stanovska vprašanja. Vsa ta vprašanja so bila najsrečnejše rešena. Nacijonalno vprašanje je bilo rešeno s pravim in z iskrenim jugoslovenstvom. Jugoslovenstvo je najsijajnejši izraz naše nacijonalne pripadnosti in nacijonalnega edinstva ter najlepše jamstvo za popolno ravnopravnost vseh Jugoslovenov. Jugoslovenstvo je s tem postalo popoln pojem v nacijonalnem in državnem oziru. Jugoslovenstvo ne pomeni smrti srbstva. hrvat-stva in slovenstva, ker bi bilo sicer sirota brez očeta in majke, marveč je rezultat našega prostega in iskrenega prepričanja, prostega sklepa vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, da bodo odslej živeli kot Jugosloveni v eni nacijonalni državi. (Viharno odobravanje.) V to jugoslovenstvo bodo vložili vse svetinje srbstva, hrvatstva in slovenstva, vso trpko prošlost srbstva in nič manj muk polno prošlost hrvatstva in slovenstva, vse kar je najboljšega pri Srbih, Hrvatih in Slovencih. Od nikogar ne zahtevamo, da se odpove srbstvu. hrvat-stvu in slovenstvu, marveč želimo, da se vse to prispeva za edinstvo. Ako bi so temu odpovedali, ne prinesemo ničesar v jugoslovenstvo. Državno vprašanje je bilo rešeno tako, da je dobila naša država ime Jugoslavija. To je državno edi.nstvo na znotraj in na zunaj pod vzvišenim kraljevim domom Kara-djordjevičev. To popolno državno edin stvo je bilo razpredeljeno v upravne in samoupravne enote. Tem enotam so bila prepuščena vprašanja, ki jih ni treba naprtiti celoti. Tudi to vprašanje je bilo rešeno tako, da je vsem dana popolna enakopravnost. Kar se tiče vere, je izvedena popolna ravnopravnost. Verske razlike slone na čuvstvovanju. Zato so vere ekskluzivne in vsaka stranka, ki sloni na veri, je brezpogojno ekskluzivna. Vedno zahteva prednosti pred drugima. O stanovskih vprašanjih je treba omeniti, da so bila rešena na osnovi popoln« enakosti in ravnopravnosti. Vsak sloj sodeluje pri rešitvi teh vprašanj, posamezna ali skupno. Ta vprašanja pa se morajo reševati tako, da ne sme preostati v srcih kakršnakoli zagrejenost. Mi smo doslej skrbeli, da to zagrejenost od vsega začetka izključimo. Izvajanja ministra (k-, šifoenika so sprejeli zborovale! z viharnim odobravanjem ter navdušenimi ovacijami kralju, vladi in Jugoslaviji. Za njim sta govorila o aktuel-nih vprašanjih sedanjega časa še ministra B. Maksimovič in J. Demetrovič, ki sta prav tako odgovarjala na razne želje zastopnikov prebivalstva ter obljubila, da bo vlada storila vse za njihovo zadovoljitev, kolikor to dopuščajo finančna sredstva. Ministri v Vukovar« Vukovar, 2. nov. Ministri dr. Kosta Kumanudi, Mirko Neudorfer, dr. Milan Srškič in dr. Mate Drinkovič so prispeli dopoldne ob 11.30 na inšpekcijskem informativnem potovanju v Vukovar. Pred hrvatskim Narodnim domom jih je sprejela in pozdravila množica naroda in zastopniki občine in državnih oblastev. Konferenci je prisostvovalo razen ministrov še 80 delegatov raznih slojev in poklicev iz Vukovarja in okolice. Z zborovanja sta bili odposlani pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in predsedniku ministrskega sveta. Govoril je tudi bivši hrvatski ban dr. Ivan Paleček, ki se je zahvalil ministrom za njihov poset ter poudaril, da greše vsi, ki se drže pasivno napram sedanjemu režimu in mu nočejo aktivno pomagati. Ko so ministri sprejeli na znanje razne želje prebivalstva je bilo zborovanje zaključeno. Živahna volilna nedelja na Dunaju Letala v volilni borbi — Policija posreduje med narodnimi socialisti in socialnimi demokrati Dunaj, 2. novembra. Danes je bilo vse polno volilnih shodov, na katerih je bila povsod precejšnja udeležba. Najbolj impozan-ten je bil shod Heimwehra na Helden-platzu. ki je bil nabito poln. Na Schwarzenbergovem trgu so heim-wehrovci defilirali pred državnim kancelar jem Vaugoinom, ki je imel nanje nagovor. Njegov govor so večkrat prekinjala s svoiim šumo"i letala, ki so krožila nizko nad trgom. Sprva so jih heimwehrovci pozdravljali z vzkliki, ko pa so opazili na le- Ljudsko zborovanje v Crikvenici Crikvenica, 2. nov. Prebivalstvo Cri-kvenice in okolice se je zbralo danes k zborovanju, ki mu je prisostvoval Karlo Kovačevič, bivši podpredsednik HSS. Karlo Kovačevič je poudarjal v svojem govoru, da poseča razne kraje naše države in da je povsod spoznal, kako je narod vzljubil svojega kralja in Jugoslavijo. Za njim je govoril banski svetnik Milan Banič s Sušaka. Z zborovanja sta btti odposlani talih napise »Volite dr. Schobra!«, so jih sprejeli z burnimi klici: »Fuj.« Prišlo je tudi do spopadov med socialnimi demokrati in narodnimi socialisti, ki so se vozili po mestu z avtomobili, na katerih so imeli nalepljene napise, sramoteče socialne demokrate in Žide. Policija je morala posredovati ter je z gumijevkami razgnala demonstrante. Ko so narodni socialisti prišli v neki delavski okraj, so metali nanje cvetlične lonce z oken. brzojavni pozdravki Nj. Vel. kralju in predsedniku ministrskega sveta. Zborovanje lesnih delavcev Zagreb, 2. nov. Včeraj in danes se je vršila v prostorih Delavske zbornice skupščina zveze delavcev lesne industrije. 15 delegatov je zastopalo organizacije v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Med drugimi je govoril tudi delegat Tokan iz Ljubljane. Zborovalci so sklenili, da pristopi zveza k mednarodni organizaciji delavcev lesne industrije. Na grobovih naših dragih LjaliHaaa, 2. novembra. Dva pofan pr-aznRtoa dneva sta bila letos posvečena pokojnim, okra art vi m obisku njih grobom, pfetetni počastitvi spomina vseh onih, ki so pred nami odšli na nepovratno pot. Nebo samo je ustvarilo res žalostno razpoloženje v vseh dušah m oba praznika sta letos potekla z mnogimi, pre-srčnimi dokazi iskrenega, tožnega spominja-9ja dragih pokojnikov. Dočim je vladalo še V petek razmeroma precej ugodno vreme ln ."e je na večer nebo celo zjasnilo, je začelo na praznik Vseh svetih že dopoldne rositi. Opoldne sc J® siccr zopet nekoliko zjasnilo, toda proti večeru je mesto in vso pokrajino pregrnila tanka koprena drobne jesenske rose. Tudi današnja nedelja je bila precej vlažna. V dopoldanskih urah je rosil skoro pomladansko topel dežek in nedelja je res bila vsa precej topla, vendar pa je v presledkih venomer pršilo. Žalne svečanosti so bile na ljubljanskih pokopališčih razdeljene na oba dneva, a obisk na grobeh je bil včeraj kakor danes nepretrgano močan. Menda ni bilo Ljubljančana. ki ne bi bil s posetom pokopališča počastil pokojnih in se spomnil svojih dra-??ih, ki morda počivajo daleč kje v drugi fari ali pa njih bele kosti trohnijo tam, kjer so besnele vihre svetovne vojne. Na Suhem bajerju Tudi na letošnje Vse svete so okrasili trnovski in krakovski nacionalisti grobove med svetovno vojno na Suhem bajerju ustreljenih žrtev, že pred pričetkom žalnega obreda se je včeraj popoldne ob 15. zbralo okoli okrašenih gomil nad 500 ljudi, ki so kljub pršenju dežja vztrajali do konca. Po pesmi »Blagor mu«, ki jo je dovršeno zapel pevski zbor »Krakovo-Trnovo«, je c-dmolil šentjakobski župnik g. Janko Barle molitve za mrtve, nakar se je spomnil z očenašem tudi vseh novih žrtev borb za Jugoslavijo. Po cerkvenem obredu so pevci zapeli še dve pesmi in se je v imenu fantov in mož, ki so okrasili grobove, zahvalil posestnik g. Kalin pevskemu zboru, župniku g. Barletu in darovalcem sveč ter cvetja. Na pokopališču pri sv. Krištofu Na staro pokopališče pri Sv. Krištofu, ki je sicer vedno bolj zapuščeno in polagoma propada, so oba praznika romale množice Ljubljančanov, da počaste spomin svojih davno umrlih dragih. Grobovi so bili okrašeni z jesenskim cvetjem in lepimi venci in ljudje so prižigali na njih svečire. Vsako leto je pa več pozabljenih grobov. Ni roke. ki bi odstranila plevel z grobov in položila nanje šopek rož. Pozabljeni pa niso ostali grobovi naših kulturnih delavcev in pisateljev. »Preporod« je položil na grobnice in grobove dr. Janeza viteza Trsteniškega, Linharta. Matije Čopa, Valentina Vodnika, Koivtka, Gregorja Ri-harja in drugih vence z napisom »Preporode. Tukajšnja češkoslovaška kolonija se je spomnila svojega velikega rojaka, ;zmnl-telta Josefa Resla. katerega grob je okrasila s cvetjem. Žalne svečanosti so se vršile v soboto ob 15. s sodelovanjem akademskega pevskega 7-bora. ki je najprej v cerkvi zapel Mendel-šohnovo »Beati mortui«, pri križu na pokopališču pa Foersterjevo žalostinko >0 go-?pod«. Sledila je Libera in nato Vavkenova ?Žalostinka«.. Žalno slavje pri sv. Križu Pri spomeniku judenburških žrtev, kate-terih grobovi so bili okrašeni z najpestrej-šim cvetjem in na katerih je svetlikalo na stotine, svečic, se je vršila danes ob 15.4o žalna svečanost v spomin vseh v letih 1914.—1928. padlih borcev. V gaj so imeli dostop samo zastopniki oblastev, od katerih je zastopal dr. Zarnik mestno občino, pevci, invalidi in zastopstvo vojnih vdov. Pred spomenikom so se zbrali tudi oficirji ljubljanske garnizije z generalom Popovl-čem na čelu, za spomenikom se je pa po-stirala godba dravske divizije z višjim ka-pelnikom dr. Čerinom na čelu. Ob grobovih je stala vojaška straža in pred njo dve piramidi pušk, vrh katerih se je nahajala vojaška čelada. Ob vojaških grobovih za gajem judenburških žrtev se je postavila strumna četa vojakov s puškami. Žalno svečanost je otvorila vojaška god-da z žalnim koralom, nakar so združeni ljubljanski pevski zbori pod vodstvom pe-vovodje Zorka Prelovca zapeli žalostinko. Bivši vojni kurat g. Bonač se je za tem v kratkem nagovoru spomnil vseh žrtev svetovne vojne, zlasti slovenskih fantov, ki so padli v borbi za svobodo svoje domovine. Poudarjal je, da je od Švice, ki je kot prva pred 100 leti začela borbo za svojo svobodo proti Avstriji, pa do solunske fronte, do Fndlicherja in judenburških žrtev nepretrgana veriga onih. ki so poklonili svoje življenje domovini na oltar za njeno svobodo. Zahvalil se je tudi komandantu generalu g. Popoviču za udeležbo in za častno stražo. Med njegovim govorom je četa za gozdičkom oddala častno salvo. Po kura-tovem govoru je vojaška godba zaigrala drugo žalno koračnico, za tem sta pa bivša vojna kurata gg. Kobe in Jagodic intonirala Libero. Združeni pevci so zapeli še »Oj Doberdob?. Žalno svečanost, ki ji je prisostvovalo mnogo občinstva, je zaključila vojaška godba s tretjo žalostinko. Na okoliških pokopališčih Tudi okoliška pokopališča so bila oba praznika obiskana od številnih svojcev, ki so prav lepo okrasili grobove svojih pokojnikov. Oba praznika so gorele številne svečice na viškem, štepanjskem in ježi-škem pokopališču. Na viški božji njivi so zapeli domači pevci več žalostink, na sa-mevajočem štepanjskem pokopališču pa je ljubljansko pevsko društvo »Sava« zapelo najprej pri spominski plošči padlih vojakov »Oj, Doberdob«, nato pa pri križu nagrobnice »človek, glej dognanje svoje«, »Na grobeh« in »Narodno nagrobnico«. Na celjskih pokopališčih Celje, 2. novembra. Žalostno, z oblaki zastrto nebo Je po» zdravilo dan Vseh svetih. In turobno je bilo vreme in razpoloženje oba dneva, ko so pohitevali Celjani obiskovat prste« ne gomile, zadnji dom ljubljenih svojcev. Obe celjski pokopališči sta se izpremenili kakor čez noč v cvetne poljane. Že vče« I raj opoldne so se pričele zgrinjati goste ljudske množice na oba grička to in on» I stran Voglajne. Grobovi so se zableske« tali v številnih lučicah in trepetajočih pla> menih svečk, ob vznožjih grobov so s» molče, v globokem spominjanju ustavljali svojci pokojnih, tu in tam je še skrbna, ljubeča roka popravila šopek ali odstrani« la poprej neopaženo smet, in marsikak globok vzdih se je pomešal med tiho mo* litev in pritajene solze. Delavsko pevsko društvo »Svoboda« je zapelo pod vodstvom svojega pevovodje g. Cirila Preglja najprej na okoliškem po« kopališču nagrobnico »Mir«, nato pa je odšlo na mestno pokopališče, kjer je po« častilo spomin pokojnikov z ganljivo Pre« gljevo »Mirno spavaj«. Pevci društva »Olja ke« pa so medtem najprej zapeli na mest« nem in vojaškem pokopališču Pregljevo »Slovo mrtvim«, »Narodno nagrobnico« ter »Oj ta vojaški boben«, nato pa so iste pesmi ponovili tudi na okoliškem in bolni« škern pokopališču. Skoro vse popoldne včeraj je rosilo s temačnega neba, zato je mestno avtobusno podjetje močno ustreglo obiskovalcem obeli pokopališč 8 cenenim prevozom. Kljub precejšnjemu na« valu občinstva in raznih vozil se ni pripe« tila nobena nezgoda. Pa tudi še danes niso bila pokopališča zapuščena. Ker je bilo vreme skoro ves dan bolj prizanesljivo kakor včeraj, je ob« činstvo ponovno ob;skalo zadnja počivali* šča svojih ranjkih. Težki so bili zlasti pr!« zori pri svežih grobeh nekaterih mladcev, katerih veselih, zdravih lic ne vidimo več na celjskih ulicah in ki so tako nepriča« kovano, tragično odšli od nas. So pač čud* na in nepojmljiva pota Usode ... Vsi sveti v Mariboru Maribor, 2. novembra. Pretekla dva praznika sta bila posvečena spominu na blage pokojnike. Neka tesnoba je ležala na obrazih vseh in ozračje je bilo napolnjeno od duha krizantem, smrečja — in bencina ... Trume čestilcev pokojnih so se pomikale oba dneva v ogromnih sprevodih na pokopališča, kjer so se sočutna srca odprla tudi za množico zapuščenih grobov. Samo vejica in sveči-ca, v jesenskem vetru plapolajoča, je govorila glasno govorico ljubezni. Ob grobovih, kjer križ ne kamen ne stoji, je mar- sikdo obstal in posvetil toplo misel neznanemu pokojniku. Marsikatera solza je kanila v rušo mrtvih in preko brnenja motorjev, avtomobilov in avtobusov si videl v nemo žalost zatopljene obiskovalce božje njive. Oficijelni obredi so se vršili danes popoldne na pobreškem pokopališču. Pogrebne molitve je opravil g. kurat Za-vadlal, vmes pa je svirala vojaška godba. K spominski svečanosti je prispela tudi častna četa inženjerske podoficirske šole in častna četa 45. pp., ki je oddala tri salve. Združeni pevski zbori so pod vodstvom pevovodje g. Gašpariča odpeli prav zanosno »Oj, ta vojaški boben«, »Oj Doberdob« in naposled žalostinko »Oj, spa-vajte vsa srca draga...« Mestno občino je zastopal magistratni svetnik ravnatelj Koehler, vojaško oblastvo pa polkovnik Dolenc. Vodja pogrebnega zavoda ravnatelj g. Jug je poskrbel za okrasitev zapuščenih grobov, zlasti vojaških. Enaka slovesnost se je vršila na mag-dalenskem pokopališču in pozneje tudi na pokopališču frančiškanske župnije, ki je dala tej božji njivi prav posebno obeležje: izvršila je 18 obokov arkad za grobnice frančiškanov v prav okusnem slogu. Oba dneva so požrtvovalne dame, članice Slovenskega ženskega društva, pobirale dinarje za bolehno deco, zapisano prezgodnjemu grobu, ako sočutna roka pravočasno ne poseže vmes. Ob mraku, ko so zaplapolale na grobovih čarobne lučice ljubezni, so se počasi začele prazniti božje njive. Spominske svečanosti v Beogradu Beograd, 2. nov. Na praznik vseh mrtvih s? je vršila danes žalna spominska svečanost na vojaškem pokopališču, kjer so pokopani nemški in avstrijski vojaki iz svetovne vojne. Svečanosti so se udeležili nemški in avstrijski poslanik, poslaniško osobje, za našo vojsko general Peter Radi-vojevič ter za združenje rezervnih oficirjev inž. Miloš Radojlovič. Svirala je godba kraljeve garde, govoril pa je v spomin pokojnim vojakom nemški poslanik v. Hassel. Tudi na italijanskem pokopališču so se vršile podobne žalne svečanosti, ki sta se jih udeležila diplomatski zbor in italijanska kolonija. Zbor Preporodovcev v Ljubljani Sestanek po 15 letih izza mladostnega revolucionarnega pokreta — Poklonltev na grobu Ivana Endlicherja Svečano odkritje spomenika Borštniku in Verovšku* Veledostojna počastitev spomina obeh pokojnih dram* skih umetnikov — Pietetna svečanost na pokopališču pri Sv. Križu Ljubljana, 2. novembra Na letošnji da:i \ svetih seje Ljubljana oddolžila manom dveh svojih velikih sinov. Ob 11. dop. je bil na pokopališču pri Sv. Križu na svečan način odkrit nagrobni spomenik našima pokojnima dramskima umetnikoma: Ignacu Borštniku in Antonu Verovšku. Že pred 11. uro se je začelo okrog spomenika zbirati občinstvo, prihajali so častilci, znanci, prijatelji in sorodniki obeh velikih pokojnikov, predstavniki raznih oblastev. korporacij in udruženj ter seveda v polnem številu tudi stanovski tovariši in tovarišice. Bansko upravo je zastopal šolski nadzornik g. Lužar, mestno občino občinski svetnik g. Lifcozar. upravo .\«-\Kb»«». ga gledališča upravnik Oton Župančič, dramo ravnatelj Golia, opero ravnatelj Polič, drž. konservatorij ravnatelj Hubad, upravo zagrebškega kazališta in organizacijo gledaliških igralcev v Zagrebu g. Hinko Nu-čič, upravo mariborskega gledališča in organizacijo gledaliških igralcev v Mariboru P. Rasberger. Po svojih delegatih so bile zastopane tudi razne prosvetne in kulturne organizacije, tako ZKD. Prosvetna zveza, Savez muzičara in dr. Od sorodnikov pokojnega Borštnika je bila navzoča ga. Bo-hinčeva, od rajnega Verovška na njegov brat, veletergovec Verovšek v Ljubljani. Ko je ura odbila enajstvo, je pisatelj župnik Finžgar blagoslovil spomenik, na kar je pristopil k grobovoma višji režiser Narod, gledališča Osip Šest in svečano Izpregovoril: Nagovor Osipa Šesta »Spoštovana gospoda! Iz otroških let vem. da so nas učili naši očetje in učitelji: spoštuj ljudi, ki so se proslavili za narod. — spoštuj starejše! Kasneje sem zvedel za krilatico nemškega pesnika: Dem Mimen flicht die Nachwelt kei-ne Kranze . . . Danes vem: tako dolgo, dokler ,se ve, kako je zvenel Tvoj glas, kakšen je bil odmev Tvojega koraka in kak stisk Tvoje roke. tako dolgo, prijatelj dragi, še nisi umrl! In dokler bodo na svetu ljudje, ki vedo, kako Ti je bilo ime. kaj si ljubil in sovražil, tako dolgo, prijatelj dragi, še nisi umrl . . . Gospoda! Malo jih je morda ostalo, ki vedo, da je bil korak Borštnikov droban in glas Verovškov gorak in intimen ... a eno vemo vsi — da sta bila iz naše grude. In ker to vemo še danes, sta bila velika — kajti mi smo veliki v zanikanju, trdi v priznanju. Ta skromni spomin, ki jima ga postavlja slovenska javnost in tovariši, naj pove, da njuna gesta ni šla iz hipa v hip in nato v pozabljenje . . . Seme njunega tvornega duha je ostalo — ostal nam je spomin. In temu spominu v počaščenje, gospoda, po-stojmo trenutek — mir, molk in pokoj ju obdaja — izpregovorimo v spominu nanja s kratkim trenutkom molka! Gospoda! Zahvaljujem se Vam v imenu Udruženja, vsem, ki ste prišli. Blagorodnost kraja, kjer se nahajamo, me osvobodi od vsega ostalega, kar bi sicer smatral za potrebno . . . Zato sprejmite mojo iskreno zahvalo s prošnjo, da vzkliknemo tiho velikima pokojnikoma: Slava!« Trojna poklonite v Hhfka Nueiča Navzoči so tiho vzkliknili »Slava« in s parminutnim molkom počastili spomin obeh velikih pokojnikov. Po kratkem odmoru Je stopil v ospredje naš odlični rojak dramski umetnik Hinko Nučič iz Zagreb. V imenu organizacije zagrebških gledaliških igralcev je izvajal: »Ob priliki nagrobnega spomenika našima velikima jugoslovenskima umetnikoma Ignacu Borštniku in Antonu Verovšku je organizaciji zagrebških igralcev v posebno čast. da sodeluje pri tej svečanosti. Ime Ignaca Borštnika je tesno spojeno z zagrebško gledališko umetnostjo. Tej umetnosti je Borštnik služil vdano in verno 26 let, ustvarjajoč like nepozabne veličine. Borštnik Je bil oni umetnik, ki je utrl pot novemu načinu glume in v tem je bila njegova glavna odlika, njegova veličina. Zagreb mu Je bil za to vedno hvaležen, ljubil ga je In cenil, kolikor je le možno ceniti velikega umetnika. Dočim mu je dala Ljubljana mladostni polet, je dal Zagreb Borštniku zrelo umetniško ustvarjanje! Ves čas svojega udejstvovanja na odru in v organizacijah nam je bil Borštnik vzoren umetnik, dober drug in prijatelj. Njegovi zagrebški tovariši polagajo venec na njegov grob z iskreno hvaležnostjo za vse njegovo delovanje in kličejo Borštniku in prerano umrlemu drugu Antonu Verovšku, ki je bil za Ljubljano isto, kar Borštnik za Zagreb: Siava jima! — Zagrebčani eastitamo ljubljanskim tovarišem k postavitvi tega spomenika.« Nato je g. Nučič spregovoril v imenu uprave zagrebškega gledališča, ki se s pie-teto in hvaležnostjo spominja svojega dolgoletnega člana, prvaka, nepozabnega Borštnika, ki je četrt stoletja s svojo veliko umetnostjo spajal Zagreb z Ljubljano, Hrvate s Slovenci. On, ponos igralskega stanu, je bil kot tak živ predhodnik sedanjosti, živ predhodnik jugoslovenstva. Zagrebško gledališče ga bo ohranilo v trajnem spominu. Slava Borštniku! Slava Verovšku! V imenu zagrebške uprave je nato Nučič položil na grob krasen venec s težkim tro-bojnim trakom. Ves prevzet ganotja je nato med solzami nadaljeval: s<Še par besedi Mojih! — Moj zvesti pobratim Nace! Moj spoštovani učitelj Tone! Ne na odru — v vajini umetniški družbi stojim pred vajinim grobom, pred vajinim spomenikom, ki obvešča vsakogar, da vaju tu pokriva hladna zemlja. Med živimi Vaju ne bom srečal nikoli več, srečali pa se bomo zanesljivo -— tamkaj . . . Bila sta vzorna moža, vzorna umetnika, vzorna tovariša. Meni sta bila vidva še prav posebno dobra. Mnogo prelepih spominov na vaju je skritih v moji duši, ki so zlasti danes v njej nanovo oživeli. — Hvala vama obema za nje! Tone! Tebi hvala za očetovski svet fn pouk, s katerim si mi pokazal , učencu, pot v življenje. A tebi. Nace, hvala za tvoje iskreno prijateljstvo in pobratimstvo, hvala za vse one nepozabne ure, ki sem jih s teboj preživel, presanjal. Z lepoto v duši ohranim vaju oba do groba v spominu Na svidenje! Tamkaj!« S tem je bila ofieijelna svečanost odkritja zaključena. Zastopniki igralskih organizacij in drugih društev so začeli polagati vence in cvetje na grob. Vence so položili: organizacije gledaliških igralcev v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru, osrednji odbor v Beogradu, uprava ljubljanskega , zagrebškega in mariborskega gledališča in Šavez muzičara, dočim je društvo ' >Soča« poklonilo posebno lep šopek. U»btja«a, 2. novembra. Da poglobijo bratsko tovarištvo in obnovijo spomine na skupno mladostno borbo pred 15 leti, so se v minulih dveh pr^z nikih sestali v Ljubljani člani »Preporoda*, bivši ljubljanski srednješolci, a danes že zreli možje v različnih inteligenčnih poklicih. Na predvečer zborovanja so sc se stali k prijateljskemu večeru v restavraciji hotela Bellevue, kier si je nad 40 tovarišev zopet bratsko seglo v roko in v prijetnem pogovoru odgrinjalo kopreno, ki so jo leta in življenje lahno pregrinjala preko zanosnega mladostnega pokreta. pol-nega navdušenega nacionalizma, pripravnosti k žrtvovanju in smotreno zaoočete akcije za Jugoslovenstvo. Danes dopoldne so se Preporodovci zbrali v mali dvorani Kazme. Ko se je dvorana do kraja napolnila, je nudila nadvse zanimivo sliko družbe dozorelih, a vedno še nekdanjega idealizma prežetih mož. Ob 10. je g. V. M. Z a 1 a r, tajnik filozofske fakultete na ljubljanski univerzi, otvoril zborovanje in izrazil presrčen pozdrav zastopnikom narodnih organizacij, predvsem tajniku CMD. inž. Mačkov-šku, zastopnikom ljubljanskih akademskih organizacij in starim zvestim prijateljem, nekdanj im zagovornikom v ljubljanskem veleizdajniškem procesu gg. odvetnikom dr. Novaku, dr. Šviglju in dr. Ravniharju. Nadalje je predsednik pozdravil pesnika Otona Zupančiča, skladatelja Antona La-jovca, akademskega slikarja Vavpotiča, ravnatelja R. Pustoslemška, dr. Marušiča, prof. Kendo in požrtvovalnega sodelavca Jcso Gorca. V nadaljnem govoru je poudaril, da prevzemata zborovalce dve čuv-stvi: globoko žalovanje za onimi, ki so za idejo žrtvovali življenje. Misli pohitevajo x grobu Avgusta Jenka, ki je padel pod Cer-pianino, na ljubljansko pokopališče k grobu Ivana Endlicherja, na zapadno mejo k večnemu počivališču Frana Fabjančiča in na vsa bojna polja, kjer so dobrovoljci v berbi za Jugoslavijo padli v prerani grob. Poleg čuvstva žalovanja pa prevzema Pre-porodovce ponos, da so njihove vrste dale tako dragocene žrtve in da je z njihovo krvjo zalita rast mladega drevesa kraljevine Jugoslavije. Vsi navzoči so se dvignili s stolov m izkazali pokojnim čast z glasnim vzklikom: Slava! V nadaljnih izvajanjih se je V. M. Zalar zahvalil prof. Kolariu, ki je strnil vso zgodovino Preporodovskega pokreta v lepo knjigo in v njej najdostojneje obeležil etične temelje preporodovstva. Takratni dogodki, gledani sub specie aeternitatis, so sicer le majhen drobec jugoslovenske zgodovine in takratni tovariši so se razšli na razna pota in si skovali živlienski borb! raznolike nazore. Vendar pa je vest tovarištva iz tistih časov ostala tako močna, da ostanemo vsi venomer eno. Zbor Preporodovcev so s pismi in brzojavkami pozdravili naslednji prijatelji in tovariši: bivši minister Niko Zupanič, bivši minister Ivan Hribar, vseuč prof. dr. Ilešič, dvor. svetnik Milčinski, odvetnik dr. Ažman, major Ciril Tominec iz Zemu-na, Bine Gregorc iz Murske Sobote, nadalje Srečko Ogrizek. Ponikvar, Miha Čop, Kari Sterbenk in dr. Jože Arh. V prelepo ubranem nagovoru je inženjer Mačkovšek sporočil zborovalcem pozdrave Ciril - Metodove družbe, ki se s hvaležnostjo spominja onega diiaštva, ki je pred svetovno vojno zbiralo groš za grošem in razvijalo čisto nov pokret za obrambo naših mej. Kdor ni videl te požrtvovalnosti, ni mogel pojmiti. kak ogenj je plamtel v takratni mladini. To je bil že prevratnrški duh, povzročen po onem samem soglasnem sklepu na skupščin! CMD, da je odveč pošiljati vdanostno brzojavko na Du- naj. Tudi danes potrebuje CMD vsestranske podpore. Naša narodnostna meja še ni definitivna. Delo šc ni končano in mora seči do tja, do koder gre slovenski očenaS. V imenu JNAD Jadrana je zborovalce pozdravil phil. Kosmatin. za njim je spregovoril zastopnik JAD Triglava, nato zastopnik starešinske zveze »Preporoda« phil. Kovič in slednjič še mlad gimnazijec kot zastopnik današnje srednješolske organizacije »Preporod«, ki se prizadeva nadsTje-vatj delo po tradicijah nekdanjih Preporodovcev. Prof. Kolar je v daljših izvajanjih označil pomen sestanka, ki je zamišljen kot zbor ljudi — tovarišev iz nekdanjega pokreta, ne pa za obujanje spominov. Danes ni več borbe podiranja, temveč graditve, kjer je treba še več požrtvovanja. Dr. Janže Novak je v pogledu na preteklost odpirai perspektive v bodočnost Kako smo postali revolucijonarji? Ker so nas Preporodovce navajali k obrambnem« delu. Ce smo kai dali za državo, moramo tudi skrbeti m sodelovati z vsemi močmi, da bo taka, kršno smo zamišljali. Slovenci kot konstruktiven faktor Jugoslovenstva hočemo ustvarjati in soustvarjati, prižigati luč in posvetiti skrb in trud naši obrambni družbi CM, ki je organično navezana n.a nas. Govornik je prečital naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: »Preporodovci, zbrani na svojem prvem spominskem sestanku dne 1. novembra 1930 v Ljubljani, smatrajo za svojo dolžnost, obrniti pogled tudi v bodočnost našega naroda. Ugotavljajoč, da je pri reševanju bitnih vprašanj obstanka in razvoja Slovencev kot važnega faktorja Juzo-slo ven stva poti :,no tudi aktivno sodelovanje Preporodovcev, sklene zbor pozvati vse Preporodovce k narodno - obrambnemu delu sploh, posebej pa k vstopu v CMD, kjer nai bi se sestali Preporodovcf pn skupnem dela v strnjenih vrstah, kakor nekdaj. Poziv to torej tovariše k vstop« v CMD; Družbo pa prosimo, da nas sprejme kot izkazane borce za sodelavce'-. V imenu starejših prijateljev Preporodovcev in nekdanjih zagovornikov je zborovalce nagovoril še odvetnik dr. Ravnihar, poudarjajoč, da je zastopanje take mladine pri veleizdajniškem procesu bilo počaščenje odvetniškega satanu. Zaključil je z besedami: >Današnja mladina naj hodi po vaših potih!« S toplo zahvalo je jyedsedrtik V. N. Zalar zaključil zborovanje in povabil tovariše k odhodu na pokopališče pri Sv. Križu, k počastitvi spomina Ivana Endlicherja. V avtobusih so se odpeljali udeleženci in se pri Endlicherjevem grobu strnili v polkrog. Na grob je bil položen velik šopek, spleten iz trnja, zelenja, nageljev in težkih krizantem. prepleten z jugoslovansko tro-boiko. Pesnik Oton Župančič je poglobil tožno ubrano razpoloženje z naslednjimi besedami: Malo pred svetovno vojno je začutilo nekaj naših mladih ljudi v sebi iskro, s katero so se zavedli bistva usode, da človek ne živi samo materielnemu življenju. Tu sto, kar je smoter, kar goreče prenaša sko= zi vse nevolje, skozi vse trpljenje v smrt, daje življenju vrednost. V teh mladih ljut deh se je dramilo kakor hrepenenje, žrtvot vati mlado življenje. Legli so tovariši v grob, toda iskra, ki je tiela v njih, živi, vnela je mnogo src, da nas bo čas vedno našel pripravljene za vse. Slava pokojnim/c Prijazno je izza motnih oblakov pogleda-o solnce in zrlo na skupino mladih mož, sklonjenih pred spomenikom žrtev svetovne vojne v globokem, več minut trajajočem molku ... Opoldne se je v restavraciji Zvezdi vršilo skupno kosilo, nakar so se udeleženci sestanka zopet razšli vsak na svojo pot življenja . . . Pred razstankom je bilo sklenjeno. poslati Nj. Vel. kralju Aleksandru poseben izvod zgodovinskega opisa pokreta Preporodoveev. Kronika nesreč na oba praznika V Ljubljani in ostalih mestih dravske banovine je vladal dostojen mir, vendar pa nesreče niso praznovale Spomenik Spomenik je postavilo združenje igralcev v Ljubljani, ki je z vnemo nabiralo prispevke. Načrt je izdelal arh. Rohrman, Plečnikov učenec. Spomenik iz brušenega podpeškega apnenca je 3.30 m visok in 1 m širok steber, ki se dviga nad skupnim grobom. Vrh stebra je na eni strani vklesano Borštnikovo, na drugi pa Verovškovo ime. Po sredi 8jx>menika teče rdeča raza, ki simbolično deli spomenik v dva dela in priča, da ležita tu pokopana dva zaslužna sinova slovenskega naroda. Na vsaki strani stebra stoji ob vznožju kocka iz enakega kamna in v njej sta vklesana križa. Sjx)menik je arhitektonsko in umetniško res lepo, delo, dostojno 1 spomina na oba Dioskura naše dramske umetnosti. Ljubljana, 2. novembra. V Ljubljani sta praznik Vseh svetih in današnja nedelja potekla mirno in dostojno. Navzlic znatno večjemu prometu kakor običajno ob praznikih se ni v območju Ljubljane primerila nobena nezgoda. Kronika ne beleži nikakih posebnih dogodkov. Na policiji so imeli popoln mir. Nesreča s Hobertovko Tudi reševalna postaja je lahko dostojno mirovala. Edino v soboto je bila tele-fonično pozvana na pomoč v Soro. Tam se je 12-letni Jože J. igral s 6 mm flober-tovko, s katero je v šali grozil svojemu tovarišu, 12-letnemu delavčevemu sinu Feliksu Tratniku, ki je v fantovski naivnosti tovariša izzival, češ: »Pa daj ustreliti, če si upaš!« — Jože se je toliko časa neprevidno igral z orožjem in grozil tovarišu, da se mu je puška nenadoma sprožila in je Feliksa zadel v glavo. Hudo ranjeni fant se je okrvavljen zgrudil, člani reševalne postaje so se odpeljali z avtom takoj na poziv ob 16. v Soro, vrnili pa so se v Ljubljano s ponesrečencem okrog 18. in ga oddali v bolnico. Tratnikovo stanje je bilo sprva kritično, a kakor nam poročajo, se je danes že nekoliko izboljšalo. Zdravniki upajo, da bodo fanta ohranili pri življenju. V Ljubljanico je padel Precej neprijeten doživljaj se je primeril strojnemu ključavničarju Jakobu iz Vevč. Mož je v noči od petka na soboto nekoliko globlje pogledal v kozarček m naposled so mu noge deloma odpovedale pokorščino. Okrog 3. zjutraj se je znašel pri Zmajskem mostu na Sv. Petra nasipu in v vinjenosti zavil proti Ljubljanici. Padel je čez neograjeno škarpo v Ljubljanico. V mrzli vodi se je mojster Jakob na-gloma streznil, zavedel se je resnosti svojega položaja in se je z vsemi močmi izkobacal na suho, na travnik sredi Ljubljanice. Njegovo stokanje in klice na pomoč je slučajno čul lesni trgovec Anton Vodopivec, ki se je vračal domov. Obvestil je o tem reševalno postajo. Okrog pol 4. so vrli reševalci potegnili mojstra Jakoba vsega premočenega in premražene-ga pa tudi že iztreznjenega iz Ljubljanice. Položili so lestev od škarpe do travnatega otoka, privezali mokrega nočnega gosta na vrv in ga tako spravili iz vode na kopno. ŽHe so mu prerezali Kakor v Ljubljani, je tudi v Mariboru in ostalih mestih dravske banovine vladal oba praznika mir božji. Iz Maribora nam poročajo: Nezgod ni bilo, samo v Slivnici je med fanti pod vplivom mladega vina zavrela kri. Komaj 26-letni posestnikov sin Fran Vabič je postal žrtev pretepa, med katerim so mu prerezali z nožem žile in kite na levi roki. Ranjenca so morali odpremiti z reševalnim avtomobilom v mariborsko bolnico. — Tudi mariborska policijska kronika je prav skromna. Oba dneva je bilo le 6 aretacij zaradi razgrajanja, potepuštva m tajne prostitucije. Prijav je bilo vloženih 42, od katerih jih odpade na prometne grešnike 32. Ostale prijave so bolj nedolžnega značaja. Samomor zapuščene obupanke Zagreb, 2. nov. Danes se je obesila v Trenkovi ul. št. 3 44-letna Gizela Kovačič, ki je zapustila pismo, v katerem pravi, da je spoznala, da ni pravice na tem svetu za revne ljudi m da so jo vsi zavrgli. AH ste 2e naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet«? V držav, prvenstvu vodi zagrebška Concordija Končna odločitev bo padla šele v zadnjem kolu — Zmage Hajduka, Concordije m Jugoslavije — V Ljubljani je bilo šest tekem, toda slab šport — Železničar (Maribor) zmagovalec v brzotamirju za pokal M O — Dunajski Rapid premaga praško Sparto v prvem finalu ter si bo najbrž priboril srednjeevropski pokal -— Nastop mariborskih lahko atletov Predzadnje kolo državnega nogometne« ga prvenstva, ki je bilo gotovo eno naj-vainejših, skoraj ni prineslo nobenega presenečenja. Nekoliko negotov je bil izid najvažnejše včerajšnje tekme med Hajdu-kom in BSK v Splitu. Toda kdor pozna vroča splitska tla, ta je gotovo računal z zmago Hajdukovcev. To se je tudi zgo* dilo. Hajduk je zmaga! ter s tem mogoče napravil največjo uslugo zagrebški Con» cordiji, ki je, kakor je bilo pričakovati, odpravila svojega včerajšnjega protivnika, sarajevsko Slavijo, sicer ne z lahkoto, zmagala pa je vendarle. Zagrebška Concordija se je torej povzpela včeraj na čelo tabele in vodi z eno točko pred BSK, Jugoslavi-jo in Hajdukom, ki imajo vsi po 12 točk ter jih loči le goldiferenca. Najlažji posel je imela Jugoslavija, ki je na svojem terg* nu brez posebnih težav odpravila osiješko »Slavijo«. Stanje po včerajšnjem kolu je naslednje: Corcordia BSK Jugoslavija Hajduk .Slavija (S) Slavija (O) 9 9 9 9 9 9 5 5 5 5 2 0 3 2 2 2 0 1 2 2 2 6 9 21:13 24:13 22:12 21:16 14:22 5:31 13 12 12 12 5 0 Definitivna odločitev bo torej padla še-le v zadnjem kolu, najbrže na tekmi Con« cordia : BSK, ki se bo vršila v Zagrebu. Ker ;gra Concordia na svojem terenu Zagrebu, ima torej največ izgledov, da si osvoji letošnje državno prvenstvo. V naslednjem nekaj podrobnosti o vče= rajšnjih tekmah: Ha jduk : BSK 3:1 (0:1) Tekma je privabila na igrišče tudi za Spiit izredno veliko število publike, ki je navdušeno in živahno vzpodbujala svoje igrače. Pa tudi BSK ni bil brez »drukar-jev«, ker je bik) na igrišču mnogo mor» narjer iz drugih krajev, ki so »navijali« za Beograjčane, igra je bila zelo živahna in ostra, vendar pa niti eno niti drugo moštvo ni prekoračilo meje fairnesse. V 17. min. je BSK po lepem napadu dosegel vodstvo. Marjanovič }e dal žogo Timaniču, ki je neubranljivo zabil v mrežo. V 43. min. za« greši Marjanovič enajstmetrovko, ki je pa sodnik ne prisodi. V drugem polčasu se menjavajo ostri napadi. Gjorgjevič (BSK) zagreši roko in z diktirano enajstmetrovko doseže Leme-šič izenačenje, kar povzroči med publiko prvo živahno odobravnje. Hajduk nada-ljuje s svojimi napadi. V 37. min. odda Benčič Kragiču, ki strelja ostro ter po* stari 2:1 za Hajduka. Igrišče se v pravem pomenu besede trese od navdušenja do» mače publike. BSK se trudi na vse moči, toda njegove napade razbije odločna ob' ramba Hajduka. V 41. min. odda Bečič prosto stoječemu Bakotiču, ki z neubran« Ijivim strelom postavi končni rezultat 3:1. V tem trenotku je navdušenje publike na« raviK-st prešlo v delirij. V drugem polčasu je sodnik prekinil igro za eno minuto na čast pokojnim igračem JNS. Dobro je sodil sodnik g. Miesz z Dunaja. (»acordia : Slavija (S) 3:0 (1:0) Tekmi je prisostvovalo okoli 5600 oseb, ki pa z igro nikakor niso bile zadovoljne, čeprav so zmagali domačini. V prvem polčasu ai bilo sistema v igri. Prvi gol je zabil v 27. minuti Premrl z enajstmetrovko, .ki je bila diktirana zaradi precej dvomljive roke. V 30. min. bi bH moral sodnik dik-taTati enaisknefif>*ko proti Concordiji. ven-4ar pa je ppegre^eik, fottl na Ostojiru. pregledal. V drugem poliasa sta morala opraviti giaiire posel sa Stevijo oba branilca. Gon--«ofdiji zaradi tega m takoj uspelo, da bi zvišal-a rezultat. V 22. min. strelja I vi ca Pa veli č ostro v prečko, toda Gavrilovič je na mestu ter zarbije dragi gol za Concordijo. Od naprej so Zagrebčani očitno v premoči in v Si. mm. zabije PaveKč tretji sol zd- Kwinf tekmi ni imela težkega posla. Če- prav je bil že početkom tekme poškodovau Nikolič, je lahko zmagala. Prva 2 gola za Jugoslavijo je zabil Luburič v 6. in 25. min. Po odmoru se je Nikolič vrnil na igrišče. Jugoslavija je zabila še 3 gole po Zečevt-Su, Miloševiču in Nikoliču. Sodil je g. Glojnarič iz Zagreba. Pokalne tekme LNP V soboto so se pričele v Ljubljani tekme za pokal LNP. Oba para, ki sta bila v prvem kolu izžrebana, sta bila zanimiva, ker se je v splošnem pričakovala izenače-na igra zaradi izenačenih sil vseh štirih klubov ter bi po podani igri zlasti tekma Svoboda : Hermes zaslužila večji obisk. Važnost in pomen pokalnega tekmova« nja pa najbrže ne znajo ceniti klubi, za katere je to tekmovanje prav za prav uve» deno. Vsaj tako se da presoditi po incl> dentu, ki je nastal v tekmi Jadran : Gra« fika. Grafika : Jadran 2:2 (2:2) Kot prvi par sta nastopila Grafika ln Jadran. Publika, ki je posetila to tekmo, je pričakovala veliko več od Grafike, ki se je v zadnjih dveh prvenstvenih tekmah izkazala. Pa tudi Jadran, jesenski prvak drugega razreda, ni pokazal onih vrlin kot v prvenstvenem tekmovanju. Pri Grafiki je bila slaba obramba. Vra» tar nesiguren. oba branilca brez odbojnega udarca. Krilska vrsta se je sicer trudila, a ni znala dobiti prave zveze med obram-bo in napadom. V napadalni vrsti je bila storjena napaka, da se je postavilo na le-vo stran izraziti krili, mesto da bi se Ur-bančič ali Trobevšek določil na desno krilo, kjer je igral sicer pridni Mihelič, toda brez uspeha. On je samo branilec. Edini, ki je v tej formaciji ugajal, je bil neumorni Katavič. Jadran je imel najboljše moči v obrambi, vendar je Logar še daleč od svoje nekdanje forme. V krilski vrsti je ustrezal Kotar, ki pa igra preostro. Šibka sta bila srednji krilec Rogač in desni krilec Ko« smač. Napad je igral bolj zmiselno kot oni Grafike. V splošnem sta bili moči obeh nasprotnikov izenačene, a igralo se je brezzmisel-no ter udarjalo žogo na levo in desno brez pravega cilja. V drugem polčasu je diktiral sodnik zaradi foula upravičeno enajstmetrovko proti Jadranu. Seveda je kapetan Jadrana protestiral proti temu, nakar ga je sodnik izključil. Ker ni hotel zapustiti igrišča, je sodnik v 12. min. zaključil igro. Tekmo je sodil g. Mahkovec zelo slabo. Ni imel pravega pregleda igre, napačno Je sodil foule, prepozno žvižgal itd. Sekcija nogometnih sodnikov bi morala polagati več važnosti na take tekme ter določiti le odločne in sposobne sodnike. Da publl* ka ni bila ravno vesela, da je morala za» radi predčasne zaključitve tekme čakati pol ure na drugo tekmo, je pač razumljivo. Svoboda : Hermes 5:2 (3:0) V tej tekmi je iznenadila Svoboda in se nam zdi čudno, kako je mogla v prvem stvenih tekmah odnesti tako slaba rezu!« tata proti Iliriji in Primorju. Priporočali bi klubu, da postavlja v moštvo le ambi-ciozne in pridne igrače, kakor se je to zgodilo v soboto. V prvem polčasu je proti pričakovanju diktirala tempo in vodila igro Svoboda. Vsaka poteza v napadu je bila usmerjena pravilno. Izvrstno sta igrala šlamberger m Janežič, ki zaslužita tudi v disciplinskem oziru pohvalo. Mirna sta in tiha, tembolj pa agilna. Sicer pa je v soboto celokupno moštvo zaslužilo pohvalo. Med krilci Je ugodno iznenadil Habicht. Če bo mož pridno treniral, bo brez škode zamenjal Flel-scherja. Boncelj je bil boljši od Zemljaka, ki je preveč trmoglav ter hoče imeti vedno glavno besedo. V obrambnem triu je bil najboljši Jeršek, pa tudi Papler se bo naredil. Desni branilec Koser mora v bodoče opustiti igračkanje v bližini lastnega gola, bM pa je taktično do-ber. Hermes je neprijetno iznenadil. Vendar je to razumljivo, ako se pomisli na dolgo pavziranje. Moštvo že dolgo ni igralo nobene javne tekme. Edina svetla točka v moštvu je bil napadalni trio Škrajnar » Svetic * Mokorel. V krilski vrsti ni »kla* pakxc od vsega početka. Nerazpoložen je bil vratar Mikluš, zelo slab pa Burja kot branilec. Čudimo se, zakaj se postavlja dober vratar na mesto branilca, kjer več škodi kot koristi. Klančnik boljši v obrambi nego na krilu. Isto velja v obratnem mislu za Kariža, ki je v napadu lepo igral v obrambi pa je bil šibek. V krilski vrsti ni ustrezal Bine, agilen. priden in dober je bil Košenina. Slavič je bil prepočasen. V drugem polčasu je Svoboda po lepih napadih zabila tri gole. V drugem delu igre, ko se je moštvo Hermesa pregrupira-lo, so Hermežani v početku imeli več oa igre, kar jim je prineslo dva lepa gola. Pozneje so zopet popustili in v tem času je Svoboda zabila še dva gola ter postavila Končni rezultat. Šibko je sodil g. Dolinar, ki je oškodoval Svobodo za dva gola. Zaradi fair igre in discipliniranosti obeh moštev pa ni imei težkega stališča. Nekoliko napak je storil v presojanju off sidov. Za nadaljnje tekmovanje so se torej kvalificirali Svobodaši in Grafičarji. Prijateljski tekmi v Ljubljani Včeraj sta se vršili v Ljubljani dve pri» jateljski tekmi, pri katerih sta sodelovala dva zagrebška kluba, namreč Železničarji in Grafičarji. Vse hvalevredno je sicer prizadevanje ljubljanskih klubov Grafike tn Ilirije, da ste povabili dve zunanji moštvi v Ljubljano. Vendar pa baš včerajšnji dan, ko pohiti skorai vse na pokopališča, da počasti svoje pokojne, ni pripraven za večje športne prireditve. Poleg tega je nagajalo še vreme in poset je bil seveda zelo majhen. Grafika : Grafičar (Zagreb) 5:2 (3:0) Zagrebški gostje, ki so v svojem prvenstvu nudili ostalim klubom močan odpor, niso pokazali pričakovane igre. V tehničnem oziru so sicer nadkriljevali Ljubljančane, vendar pa jim manjka skupnosti in kar je glavno: strelcev nimajo. Njihova obramba je zaostajala za domačo. Napad je izvedel par lepih kombinacij, toda brez uspeha. Bolj nas je razveselil nastop Grafike, ki je igrala z velikim elanom ter zaslužila zmago. Obramba je bila odlična, zlasti se je zopet odlikoval golman. Napad se je zelo potrudil, vendar mu manjka odločno* sti pred golom. Zelo slabo je bilo desno krilo. Doseženi rezultat je po igri obeh moštev izražen nekoliko previsoko. Sodil je g. Pevalek v splošnem dobro, vendar pa je v presojanju off sidov še zelo nesiguren. Ilirija : Železničarji (Zagreb) 4:3 (2:1) Igra je bila dokaj napeta, vendar Ilirija zmage ni zaslužila. Železničarji so nam pokazali lepo koinbinacijsko igro. Obramba je bila vedno na mestu. Krilci so zelo nadkriljevali ilirijansko krilsko vrsto. Napad, ki je zelo hiter, jc izvedel mnogo lepih akcij. Posebno se je odlikoval znani Urbanke. Začetkoma so Zagrebčani Iliri* jane potisnili skoraj popolnoma v obrambo. Ilirija nas ni mogla zadovoljiti. Pohvaliti pa je treba Malica, ki je imel zelo dober dan. Krilska vrsta je bila najslabši del moštva. Popolnoma sta odpovedala Dekleva in Krašovec. Zlasti prvi je bil nemogoč. Svoje mesto pa je izpolnil Pogačnik. Napad je bil dober ter ni zamudil nobene prilike za strel v gol. Vodstvo so dosegli Železničarji. V 20. minuti je po lepi kombinaciji Košak—Do» berlet—Oman slednji izenačil. V 3č>. minuti preide Doberlet oba branilca in zabije v kot mreže. 2:1 za Ilirijo. V -40. min. nastane incidcnt, ker je sodnik izključil desnega branilca gostov. Sledi neumestno pogajanje sodnika s publiko, nakar je sodnik izključitev preklical in igra se je nadaljevala. V drugem polčasu Železničarji ostro napadajo ter igrajo na izenačenje, ki se jim tudi posreči. V 14. min. zabije Doberlet iz lepo strcijanega kota tretji gol za Ilirijo. Ilirija je stalno v premoči. V 16. min. dosežejo Železničarji po enajstmetrovki, ki je bila diktirana zaradi foula, izenačenje. Igra postaja vedno živahnejša. Tik pred koncem zabije Ice skoro v temi zrna-gonosni gol za Ilirijo. Sodnik Schneller je mnogo grešil zlasti v presojanju foulov ter igre sploh ni imel v rokah. Tekmovanje za pokal M0 v Mariboru .Maribor, 2. novembra. Na igrišču SK Maribora se ie včeraj popoldne odigrala tekma za pokal rr-ed-klubskega odbora. Sodelovali so vsi štirje k'ubi in je trajala vsaka tekma !e 45 minut. Kot prvi par sta nastopila SK Maribor m SK Svoboda 6 : 0. V prihodnji številki »Ponedeljka«: Nočni napadi banditov v Chicagn Napisal: Edvard Dean Sullivan, Chicago VSEBINA: Tuji zločinci v ckicaškem podzemlju nezaželeni. — 200 napadov v eni noči, — Umor dijaka, — Moj predlog in odgovor policijskega načelnika SK Maribor .e nastopil v običajni stavi brez vrataria Korena in je z !a'i.;oto zmagal v razmerju 6 : 0. SK Svoboda ;e bil slaboten nasprotnik. Sodil je gospod B e r g a n L Železničar : Rapid 1 : %. Nato sta nastopila kot drugi par SK Železničar in SK Rapid. Tekma je bila precej izenačena. SK Rapid je imel sicer nekaj več od igre. toda ni znal izkoristiti nešteto zrelih šans. Na obeh straneh se Je polagala največja pažnja na razdiranje in zaradi tipičnega defenzivnega načina .ie vsa igra trpela. O kaki povezanosti posa-meznHi delov moštva ni niti govora, kar velja posebno za enajstorico Rapida. SK Železničar je v tehničnem pogledu prekašal, dokler ie bH kompleten. Končno je Pavlin ustvaril rezultat 1 : 0 za Železničarja. Železničar : Maribor 3 : 2. Zmagovalca v prvi tekmi SK Maribor ;n SK Železničar .sta nato odigrala odločilno tekmo, ki se .ie končala z zmago SK Železničarja 3 : 2. V tekmi ie bil v vidni premoči SK Maribor; krivdo na porazu pa nosi vratar, ki je od petih strelov na roI pustil kar tri v mrežo. Igra obeli moštev je bila na višku. Pri stanju 3 : 1 so bih Železničarji potisnjeni docela v obrambo, toda napadu SK Maribora kljub trajni premoči ni uspelo odločiti tekme v svojo korist. Železničarji so igrali jako požrtvovalno in le bil vratar najboljši mož na polju. Sodil je g. Nemec. Ostale nogometne tekme LJUBLJANA: Prvenstveni tekmi n. razreda: Korotan : Reka 2:1, Slovan : Natakar 7 : 0. SARAJEVO: Sašk : Hajduk 3 : 0 (2 : 0). Pričetek prvenstvenega tekmovanja. NOVI SAD: Vojvodina : Gradjanski (Zagreb) 2 : 0 (1 : 0)! CAKOVEC: SK Cakovee : Varaždinski SK 2 : 0. PRAGA: Prva finalna tekma za srednjeevropski pokal. Rapid (Dunaj) : Sparts 2 : 0 (1 : 0)! Prijateljska: Slavija : \Va-cker (Mttnchen) 7 : 0. DUNAJ: Admira : Austria 3 : 0 (0 : 0), Vienna : WAC 1 : 1 (1 : l>, Sportklub : Slovan 2 : 1 (0 : 0), Wacker : FAC 3 : 3 (1 : 1). Nogometna konferenca v Beogradu Beograd, 2. novembra. Od sinoči se vrši tukaj konferenca zastopnikov vseh nogometnih podsavezov države. LNP je zastopan po inž. D e b el j a k u. Na konferenci razpravljajo pred vsem o spremembi pravil in pravilnika. Sprejeto je že bilo obvezno zavarovanje nogometnih igralcev. Ako bi nastopali nogometaši, ki niso zavarovani, se bodo smatrali za neverifici-rane rn bodo kaznovani. Danes se je konferenca nadaljevala rn so razpravljali o načinu državnega prvenstvenega tekmo-\anja. Obširnejša debata se je razvila o tozadevnem predlogu inž. Simonoviča, ki je predlagal razdelitev vseh klubov v posamezne lige. Zaradi popoldanske tekme med beograjsko Jugoslavijo in osiieško Slavijo je bila konferenca prekinjena in se bo nocoj nadaljevala. Lahkoatletika Lahkoatletski miting v Mariboru V soboto dopoldne se je vršil na igrišču SK Rapida lahkoatletski miting in so bili rezultati nastopni: 100 m: 1. Monderer 12.2, Rapid, 2. Me-sarec 12.3, 3. MiHileisen 13 (vsi Rapid). Met diska: 1. Wagner (Železničar) 27.63, 2. Ogrizek (Rapid) 25.90, 3. Monderer (Rapid) 24.66. S00 m: 1. Hoffer (Rapid) 2.10.3. SK Rapid. 2. Jeglič (Rapid) 2.15.4, 3. Helier (Železničar) 2.21.3. Skok v daljavo z zaletom: I. Monderer (Rapid) 5.86, 2. Jež (Maribor) 5.77, 3. Arko (Rapid) 5.67. 3000 m: 1. Podpečan (Železničar) 10:12, 2. Straup II. (Železničar) 10:33, 3. Straup I. (Rapid) 11:21.3. Met krogle: 1. Arko (Maribor) V0.20, 2. Peischel (Rapid) 9.42. 3. Gala (Maribor) 9.12. 200 m: 1. Mesarec (Rapid) 252, 2. Miihleisen (Rapid) 26.3. 3. Jeglič (Rapid). Skok v višino z zaletom: 1. Jež (Maribor) 1.55, 2. Arko (Maribor) 1.56, 3. Hof-ter (Rapid) 1.50. Štafeta 4krat 10« m: 1. SK Rapid, 2. SK Železničar. Kongres Zveze nameščencev socialnega zavarovanja Zagreb, 2. novembra. Včeraj in danes se je vršil v palači Osrednjega urada za zavarovanje delavcev kongres Zveze nameščencev socialnega zavarovanja, kateremu so prisostvovali delegati iz vse države, zastopajoči 825 članov. Ljubljano sta zastopala dva delegata. Vodil je zbor predsednik dr. Vladimir Fischer iz Osijeka. Po prečitanju vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju in pozdravnih brzojavk ministrskemu predsedniku generalu Petru živkoviču, ministru socialne politike in narodnega zdravja Nikoli Preki in glavnim funkcijonarjem Osrednjega urada komisarju An ti Odiču in generalnemu direktorju Milanu Glaser-ju, je podal tajnik Nikola Kramarič iz Zagreba poročilo o delu Zveze in sporočil, ga so pristopile v Zvezo organizacije okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Osijeku, Vršcu, na Sušaku, v Zemunu, Brodu, Vel. Bečkereku, Beogradu, Skoplju. Travniku, Banji Luki. Ljubljani, Somboru, Mostaru in Subotici, niso se pa še včlanile organizacije iz Sarajeva, Dubrovnika, Splita, Karlovca, Novega mesta, Novega Sada in Niša, kar se pa bo najbrž v kratkem izvršilo. Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal blagajnik Ivanu škender, in po prečitanju poročila nadzornega odbora, po katerem je bil podeljen odboru absolutdrij, so se vršile volitve nove uprave. Za predsednika je bil izvoljen Stjepan Lončar, za L podpredsednika Mirko Stefanovič in za H. podpredsednika Dragan Golub. Med člani uprave je iz Ljubljane Rafael Petrič. Za predsednika nadzornega odbora je izvoljen Nikola Kalič. Od Ljubljančanov sta v tem odboru kot namestnika Ervin Kos in Josip Bole. Kongres je sprejel sklep, ki zahteva, naj se službeni pravilnik nameščencev delavskega zavarovanja izvaja strogo, zlasti pri izbiri uradnikov. Na višje položaje naj se nastavljajo uradniki z nižjih položajev, na te pa dnevničarji, da se doseže avtomatsko napredovanje, ki ga doeedanji pravilnik ne določa. Druga resolucija določa smernice, kako naj dela novi odbor. Promocije na zagrebški univerzi 31. oktobra t. 1. je doseglo na zagrebški univerzi doktorsko čast enajst medicincev in trije juristi. Polovica jih je bilo Sioven« cev, in sicer: Korošec Marko, Černe Jet* nej, Repič Franc, Klepec Janko, Morijak Božena, Sonc Anton in Igličar Vinko. Vsi medicinci. — Čestitamo. Nocojšnji koncert v Filharmonični dvorani Koncertira baritonist Mirko P u g e 1 J, absolvent slovite glasbene šole ravnatelja D' Indyja Schola Cantorum v Parizu. Za* pel nam bo celo vrsto samospevov iz no« vejtše francoske literature v originalnem jeziku. Zato opozarjamo cenjeno občin« stvo, da si nabavi program s tiskanim be» sedilom petih pesmi, ki se dobi pri bla* gajni in pri bHjeterjih. Uvodno besedo k temu koncertu pa bo govoril lektor tu« kajšnje univerze g. Marc Vev. Začetek koncerta točno ob 20. uri. Predprodaja vstopnic čez dan v Matični knjigarni, od M8. ure dalje v veži Filharmoničnega poslopja. Ljubljanska opera Jutri, v torek, se bo ponovila metodi jozna Straussova opereta >Vesela vojna«. Delo ima zaradi lepe glasbe, vesele in živahne vsebine na našem odru prav lepe uspehe. Sodelujejo priznane moči: ga. Poličeva, ga Ribičeva, gg. Goetič, Peček, Povhe, Simončič, dalje g?g. Jelnikar, Sekula, Ferian in celotni baletni zbor z gdč. Moharjevo. Dirigent dr. švara. Predstava se bo vršila za red A. Odborniki Jugoslovensko-češkoslovaške lige v Ljubljani prosimo, da pridejo danes, ▼ ponedeljek 3. t. m., v direkcijo »Jutrac v Knafljevo ulico št. 5/H podpisa« posvetitev v album, ki ga izroči liga g. konzulu dr. Fr. Reški. Predsedništvo. fvsn Podržaj Vsi sveti v fltsrai Prifciičiia soba z dvema oknoma na cesto. T sobi človek po imenu Tabute.-tcw. Pod večer aa praznik Vseh svetnikov. Taibuiator odloži šestilo to svinčnik: Ne •»idim več. Stopi k peči in jo pofciptje: Brr! Koraka po sobi ki si mane roke: Zadosti imam' Pogleda od bftzu na uro: Komaj pet in pol ? Posluhne. Pod oknom, zagrnjenim s tenko zaveso: Greš? — Ne morem. — AK se bo$tš? — Ne. — Torej? — Vfiko, bodi pameten! — Prej si pa rekla. — Nič nisem rekla — Ida? — Seveda sem rekla. — Torej? — Kaj vendar misliš! — Rad te imam. — In 6e ne grem? — žal ti bo. — Vilko, pomisli vendar! — Nihče te ne bo videl. — Bojim se. — Dušica? — Saj veš, da te imam rada. — Pojdiva, da te ne vidijo! — Vilko, meni je težko. Ah veš, kaj si obljubil na materinem grobu? — Vem. Zato moraš z menoj, če si moja! — Ah, Vilko, pa ne nocoj! — Nocoj, draga. — Vilko .nekdo je pri oknu. Pojdiva! Izgineta. Tabulator odmakne zaveso ob oknu: Dež, Ves dan dež. Strašno! Spusti zaveso in ostane pri otenu. Votel glae na cesti: Da, kdo bi misli! Ah, maga. Sonoren glas: Kdo ve kako bo danes leto. Človek živi, dokler živi! Tabutetor: Saj res! Danes so Vsi sveti. Moški glas pod oknom: Prokleti svet! de danes mi ne daž miru. Da bi me že skoro h»dič vzel! Ženski gias: Saj te tudi bo! še za pokoro ne boš imel časa. Moški glas: Noben hudič ne bo vedel za moj grob. ženski glas: Lepo govoriš. Moški glas: To ti povem, če prideš na moj grob ... Tabulator: s pokopališča gredo. S ceste se sliši v sobo: Papa, kaj ne, da naša mamica ne bo umrla? — Vsak mora umreti. — To že, ampak naša mamica ne sme umreti. — Le pridna bodi, pa ne bo umrla. — Vidiš, mamica, da ne boš umrla! Tabulator niha z glavo m hoče prižgati luč. Pred oknom se ustavi avto. Nekdo izstopi in se poslavlja: Na svidenje ob osmih! Točno! — In nikar ne pozabi na plošče! — Ne bom. — Saj veš: »Posteljico imam«, »Wenn die Liebe stirbt« pa še kaj. — V redu. — Servus, Pepe! Tabulator: Praznik mrtvih. Ne prižge luči. Zapovedujoč glas na cesti: Ali si razumela ? Užaljen ženski glas: Ne delaj mi krivice! Zapovedujoč glas: Mar misliš, da sem slep? ___^__________Ženski glas: Kaj morem jaz za to? Vsak kaj! Človek nima nič od žalosti. Umreti i gre tja, kamor pač hoče. Zapovedujoč glas: moraš, pa je! Sonoren glas: Veš, kaj? K ! Tako, tako! Vsak gre tja, kamor pač hoče? Dalmatincu stopiva. Dober mošt imajo. Vo- ! Enkrat za vselej in zadnjič ... tel gias: Pa stopiva. Saj tako mč ne po- I Tabulator: Zanimivo Družba dečkov na cesti: Saj nisem neumen! Na tekmo grem. — Jaz tudi... jaz tudi. — Kaj boš pa doma rekel? — Da sem jih zgrešfl. Saj veš, koliko bo ljudi na pokopališču. — Mene ne bo. — Glej ga, se je že premislil! — Pa še za nas moli! — In solze pretakaj !— Živela Sparta, dol z mrliči! Tabulator bulji skozi okno v temo: Mladina! ženska glasova pred oknom: Komaj pol leta jo ima v grobu, pa že prepeljava drugo! — Hinavec, kako je gledal za mamo! — Pa so rekli, kako jo je imel rad! — Kar visela je na njem! — Ga bo že spoznala. — Taki so moški! Tiho, tam gresta. Tabulator je zmajal z glavo in poslušal: »Ah si jo imel zelo rad?« »Zelo.« »Kakor mene?« »Kaj govoriš!« »Bolj nego mene?« »Dinka?« — Dinka? je prisluhnil Tabulator. »Povej! Bolj nego mene?« — Dmka? Dinka? je ponovil Tabulator, odprl naglo okno in se nagnil na cesto. Dvoje postav je izginilo v toni. — Tepec! Dinka je vendar doma in me čaka! Zaprl je okno, ga zagrnil m prižgal luč. — Bog mi odpusti! Kako sem mogel misliti ... Pogledal je na uro, se oblekel in odšel... — Dober večer, gospa! je pozdravil črno oblečeno damo, ko je stopil v stanovanje svoje. izvoljenke. — Dober večer, gospod Tabulator! Grdo vreme imamo. — Zares, slabo vreme imamo. — Vam je bilo dolgčas, kaj ne? — Končal sem svoje delo, pa sem prišel malo prej. — Lepo. lepo. Dinka. pride veak čas. Tabulator je ostrmel. — Kar šla je, čeprav sem ji branita. — Šla je? — Na pokopališče je šla s prijateljico. — Na pokopališče? S prijateljico? — Da. Se vam zdi čudno? — Ne, prav nič. — Rekla sem ji, naj ne hodi, pa... Tabulator je gledal dami v oči in molčal. — Kje neki hodi, da je še ni. — Gospa, moram iti. Oprostite! — Kaj naj rečem Dinki? — Nič. Ne, recite, da pozdravljam gospoda___Ona že ve. To ji recite, prosim! Klanjam se. — Za božjo voljo, gospod Tabulator! je hitela za njim gospa vsa iznenadena. — Lahko noč, gospa! In Tabulator je bil že doli v veži. Ko je stopil na cesto, je videl ne daleč od hiše na nasprotni strani ceste dvoje temnih postav. Medla luč kandelabra med gohmi kostanji je padala nanji, da se je zdelo, kakor da bi stali pod visokim križem v senci oblakov. — Requiescat in pace, amen! je zamahnil z dežnikom in odhitel. Trdo so odmevali njegovi koraki po s*e£e nasuti cesti. &k< dr.Resfta Gospode, ki so dobili posebna vabita, na posiovflno večerjo na čast g. konaulu dr. Bet4u, vljudno prosimo, da nam takoj (do M), dop.) sporoče, ako se ndeieiajo ve-čet^e v »Zvezdi ob % 21. Odbor >Jugosk>-venrtio-češkoslovaške lige*. Na praznik Vseh svetih popoldne se je v Leonišču v Ljubljani po daljšem bote-banju v častiti starosti preselila ▼ večnost ugledna Ljubljančanka gospa Marica Korzika, vdova po znanem cvetličarju, ustanovitelju reoomirane ljubljanske cvetličarske tvrdke. Pakojnieo je odlikoval hWg značaj in nad vse prijetna, dobrodušno segava narava. Mnogoštevilni znanci in prijatelji bodo ljubeznivo pokognico ofam-▼ trajnem, najlepšem spomtou. — P©-gveb se bo vršil danes ob pol 15. izpred mrtvašnice LeoniMa k Sv. Križu. Iz Središča ob Dravi so mtm sporočila, da, je na praznik Vseh svetfii popoldne umri po daljši bolezni g. Frane Lukačič, posestnik v Središču, star 90 let Občina Središče izgubi ž njhn svojega dolgoletnega župana, ki si je stekel s svojhn nesebičnim m požrtvovalnim detom neven-ljive zasluge za središki trg. Vest o njegovi prerani smrti je bolestno odjeknila med nami. Pogreb zaslužnega moia bo danes, v ponedeljek, ob 14. Pokojnima blag *Pon«!eT?«S St M Edvard Dfc^a Suriivan, Cbicago junak chicaškega podzemlja Kvp^eno mesto — Karavana strojnih pušk — Nočna — Strahote na ladji — Caponova žena plačuje račune (Nadaljevanje) se je penil od jeze, ko je zvedel, da mu je Torrio ušel. Izgubil je veselje do svojega »posla« in do svojih podjetij. Ves svoj čas je posvetil maščevalnim naklepom. Capo ne je bil v neprestani smrtni nevarnosti. Dvakrat je manjkalo samo za Jas, da ga niso ubili Weissovi tovariši, ki so napadli njegov avto in ga obstreljevali s strojnimi puškami. Caponova obleka je bila vsa preluknjana, on sam pa je ostal nepoškodovan. Neukrotljivi Weiss je sklenil, da mora Gapone najkasneje v teku enega leta po O' Banionovi smrti izginiti s tega sveta. S tremi avtomobili se je odpeljal s svojimi tovariši v mesto Cicero. Dvajset minut pred njegovim prihodom so bili Ca-ponovi ljudje obveščeni o nameravanem napadu. Kljub temu Capone ni utegnil misliti na obrambo. Karavana strojnih puško se je počasi premikala po mestnih ulicah in premo-trila slehernega, ki je mislila o njem, da je član Caponove tolpe. Nato se je pripeljal Weiss pred Capanovo palačo in njegovi ljudje so jo pričeli obstreljevati od vrha do tal s strojnimi puškami. Caponc je slišal streljanje v svoji jekleni »sobi«, kjer je ostal tako dolgo, dokler se ni prepričal, da je nevarnost minula. Med streljanjem so bili ranjeni štirje prebivalci. Nekaj časa po tem »izletu« sta se skri-^gpte, oba: Weiss in Capone. Kadar sta morala zapustiti svoje skrivališče, sta sto-rSa to samo v močnem spremstvu svojih Mesnih stražnikov. Weiss se je silno trudil, da bi izvedel kaj določnega o Caponovem kretanju. 5fechijič so ujeli njegovi ljudje Caponove- ga šoferja in ga mučili dolge ure. Ker pa šofer navzlic mučenju ni hotel izpovedati ničesar, so ga kratko mak) ustrelil. Njegovo truplo so našli čez nekaj mesecev v nekem vodnjaku. Teden nato se je peljal Weiss z dvema svojima tovarišema po Michiganski aveniji, ko se je nenadno zaletel v njegovo vozilo neki avto, iz katerega se je usula toča svinčenk. Weissov avto je bil ves poškodovan, toda vsi trije so ostali celi in so našli z naglim begom zavetje v poslopju Standard Oil Company. Med begom so streljali na vso moč na napadalce. Capone si je resno prizadeval za spravo z Weissom, ki je na njegov zadevni predlog odgovoril, da je pripravljen pogajati se ž njim, če pošlje Capone dvojico svojih ljudi, ki so streljali nanj, »na lice mesta«. Poslati koga »na lice mesta« se pravi, poslati ga ob določeni uri na določeno mesto, kjer ga neizogibno čaka smrt. Capone je odgovoril, da take smrti ne privošči niti psu. In vojna se je nadaljevala. Toda usoda je kmalu izločila Weissa iz borbe ... Umor 0'Baniona in maščevalni pohod v Cicero sta prinesla Chicagu »banditsko vojno«, kakršne še ni doživelo nobeno mesto na svetu. Po Torrionovem begu je osredotočil Capone — v zavesti svojega velikega političnega vpliva — vso svojo pozornost monopolu igralskih beznic v Chicagu. županu Williamu E. Deverju, čigar uradova-nje je poteklo 1. 1927., je sledil na županskem stolu VVilliam Hale Thompson. Ta sprememba je bila za Capona silno važna. S pomočjo oblasti • • • župan Dever je prirejal neprestano racije po sumljivih javnih lokalih, po igralnicah in pivnicah. Thompson pa, ki je bil že dvakrat chicaški župan, je sklenil s podzemljem pravo volilno zvezo s tem, da jih ni »nadlegoval« s policijskim nadzor- A1 Capone na letovišč« v Floridi stvom. Mesec dni po njegovi izvolitvi za župana so imeli proste roke vsi oni elementi, ki jih je preganjal Dever. Capone je dal postaviti celo po drogerijah hazard-ne avtomate. Ti stroji so napravljeni tako, da vnamejo igraču strast s tem, da vržejo iz sebe v gotovih presledkih četrtinko dolarja. Ta iznajdba je prinesla Caponu nov, bogat vir »dohodkov«. Položaj v Chicagu se je tako poostril, da je moralo priti do političnega preokre-ta. V aprilu 1928 je odplavil splošen upor zaradi neprestanih bombnih atentatov in kršitve volilne svobode vse kandidate Thompsonove stranke. Ker je bilo s tem onemogočeno Capo-novo delovanje v Chicagu, je predal vodstvo svojih interesov tovarišem, sam pa je odšel na oddih v Florido. Toda Capone ne pozna nikakega »dopusta«. V trenutku, ko je sedem banditov »North Side Ganga« padlo zadetih od krogel iz strojnih pušk — v neki chicaški garaži, ni bil Capone le v Floridi, temveč celo v uradu miamskega okrajnega sodnika. Seveda je bil le gol slučaj, da je baš tedaj obiskal sodnika ... Florida je trpela v tistih dneh na posledicah velikih poplav in je bila potrebna pomoči. Delo, ki se je pričelo kmalu po Caponovem prihodu, je kazalo, da pomoč ni več daleč. V kopališču Miami so pričeli poslovati iz Chicaga poslani avtomati. Nihče se jim ni protivil: ne oblasti niti drugi čuvarji čednosti. Igralnice vseh vrst so dobile migljaj in delo se je pričelo s polno paro. Miami je pričel cveteti in vršila se je celo pasja tekma, pri kateri so kljub obstoječi prepovedi stavili visoke vsote. Policija je molčala. Capone je poznal sredstva, ki so bila uspešna ... Capone ni užival le »počitnic«, ampak je postal v Floridi ljubljenec visoke družbe. Vsi so občudovali njegovo milo naravo, njegove nenavadne in zanimive nazore ter ga imeli v časteh kot širokopotez-nega gostitelja. Dobre lastnosti . • • Nihče se ne more povzpeti do vodilnega mesta, če nima gotovih lastnosti. Ljudje, ki so dobro poznali Capona, zatrjujejo, da ima nekaj lastnosti, ki so vredne dobrega človeka. Capone ima predvsem sposobnost, da zna uresničiti ideje na način, ki bi ga mu mogli zavidati lastniki boljših možganov. Capone je dobrodušen do skrajnosti, je zelo zvest in hvaležen ter ima izvrsten spomin. Govori malo, če pa se razvname, je prijeten družabnik. C. R. Allen, lastnik posestva, ki ga je vzel v najem Capone, ga nedvomno pozna najbolje. Ko je Capone sklenil najemninsko pogodbo in plačal ogromno vsoto, se je pripravljal lastnik na potovanje v Evropo. Niti najmanj ni slutil, da je Al Capone slavni vodja chicaških banditov. šele po odhodu, ko je bil že sredi Oceana, je zvedel po radiu, da je Capone odpotoval iz Chicaga v Florido. C. R. Allen je potoval s svojo družino. Vest, ki jo je zvedel, je seveda pokvarila vsem veselje do potovanja v Evropo. Bili so uverjeni, da bodo našli pri povrat.ku bišo izropano in polno mrličev. Gospod Allen je brzojavil svojemu odvetniku, ki je nemudoma obiskal hišo, kjer je našel veliko družbo pri športni zabavi. Med gosti so bile najodličnejše osebnosti iz Floride. Ko se je lastnik po treh mesecih vrnil domov, ni našel več Capona, ki je že odpotoval v Chicago, kjer so ga nameravali sodnijsko obsoditi. Med tem je Caponova žena odpotovala s svojimi prijatelji v Ha-vanno. Gospod Allen je našel hišo v popolnem redu. Še več: klet je bila polna najboljših pijač. Stekleno in srebrno posodie se je podvojilo. Capone je pustil ček na visoko vsoto in pismo, v katerem je prosil lastnika. naj se poslužuje novega steklenega in srebrnega posodja. čez teden dni je prejel lastnik telefonski račun za dva pogovora s Chicagom. Račun je znašal 780 dolarjev. Capone govori sicer malo, toda pri telefonskih pogovorih s Chicagom ni redkobeseden. Kljub temu je lastnik z veseljem ugotovil, da je končna bilanca uzadovoljiva. Po štirih ali petih dneh pa se je pojavila Caponova žena. Vitka, omikana in lepa. »Moj mož mi je brzojavno sporočil o nekem telefonskem računu,« je rekla, »popolnoma sva pozabila nanj!« In položila je pred lastnika ček za tisoč dolarjev. Gospod Allen je sprejel ček in ji hotel izročiti svojega za preplavanih 220 dolarjev. Toda žena banditskega kralja je prezirljivo zamahnila z roko in rekla: »Prosim, bodite vendar pametni! Je že prav tako — pozabila sem namreč povedati, da sva v prvem nadstropju polomila majhno uro.« __lj H Ponatis prtspo-vedao w KRIMINALNI ROMAN Jana je napravila nekaj korakov proti obali in gledala v smer, od koder naj bi se vrnil Riko. Ker ga ni videla prihajati, se je obrnila in šla pod palmami proti spomeniku s starim vodnjakom. V mislih na tujca in na njegove besede je šla počasi naprej in prišla do stopnic, ki vodijo na Marjan. Ker ni hotela, da bi jo Riko čakal, se je vrnila na obalo in obrnjena proti kavarni sedla na klop med palmami. Ckn bolj je premišljevala, kdo naj bi bil neznanec, ki ji je pokvaril veselje prve ure ob morju, tem manj ji je bilo jasno, čemu je -spraševal po Feliksu in Riku obenem. Sicer pa, ali se ni v teku pogovora popolnoma spremenil? Ali ni bil v začetku izredno prijazen? AS ni imel morda pravice vprašati po njenem možu, če pozna oba? In da pozna oba. to je izven vsakega dvoma. Na Rabu da ju je spoznal? 2e mogoče. Kdo se spominja vseh poznanstev na letovišču in po morskih kopališčih? Prav za prav ni storila dobro, ker ga ni takoj vprašala po imenu. Morda bi se bila spomnila nanj. Toda zakaj se ni predstavil in zakaj ni hotel povedati, kdo je? Zakaj je postal ves drugačen, ko ga je vprašala po imenu? In slednjič ali je bil vobče spodoben človek? Tako se ne obnašajo ljudje, ki jim je do znancev, čeprav se ti trenutno ne morejo spomniti, kdaj so se spoznali ž njimi. Kdo ve, s kakšnim namenom se je približal? Z dobrim gotovo ne, sicer ne bi bil naravnost pobegnil. In spomnila se je, kako je pobegnila v ozko ulico. Obrnila se je še bolj in iskala vogala, za katerim je izginil. Kdo ve, ali ne opre-zuje, kaj dela in kam bo šla? Ali se hoče morda prepričati, če potuje skupno z Rikom? Ko je tako razmišljala in ugibala, je videla od daleč prihajati Rika. Vstala je in mu šla naproti. Riko je stopal zamišljeno ter bi je ne bil niti videl, da ga ni poklicala. »Tako,« je dejal Riko, »ne vem, če ti bo prav. Danes ne moreva odpotovati. Jutri zjutraj.« »Ne moreva odpotovati...« je ponovila mehanično Jana, ki je baš premišljevala, ali naj mu pove o čudnem sestanku s tujcem ali ne. »To se pravi, lahko odpotujeva, toda parnik ne pristaja na Hvaru, kakor si želela.« »Nič za to! Kar odpotujva! čim prej. tem bolje.« »Ce misliš, meni je prav.« »Kdaj odplove parnik?« Riko je pogledal na uro in odgovoril: »Cez pol ure.« »Kar odpotujva!« »Zvečer bova že v Dubrovnrkn.« »Dobro.« In šla sta po obali proti kolodvoru. Riko je opazil Janino zmedenost in redkobesednost. Sicer je bil vajen naglih sprememb njenega razpoloženja, vendar si ni mogel misliti pravega vzroka za njeno hitro odločitev. Nekaj časa sta šla molče. Jana se je večkrat ozrla. »In če zamudiva?« »Nič hudega. Boš vsaj videla Hvar!« se je nasmehnil Riko. »Ne, ne! Hitiva!« »Saj ne bova zamudila. Bodi brez skrbi!« Kliub Rikovemu zatrjevanju je bila Jana več korakov pred njim. »In prtljaga?« je zaklicala. »Tam je naš parnik. Pojdi naravnost tja! Jaz poskrbim za prtljago.« »In vozni listki?« »Ne boj se!« * * * Na krovu »Karagjorgja« so ležali na naslonjačih številni potniki. Eni so zrli naravnost predse po morju, drugi so iskali po zemljevidu vsako naselje, ki so ga opazili na obali, tretji so se pogovarjali, marsikdo pa je sladko zadremal ob monotonem ropotu ladjinih strojev. Riko in Jana sta stala nekaj časa ob ogra.ii, potem pa je legla Jana na naslonjač in listala po propagandni brošuri, ki jo je bila našla v salonu. Riko si je postavil svoj naslonjač poleg njenega, toda ni sedel vanj, temveč se je sprehajal po krovu in slednjič ostal na krmilu, kjer je sedel na skrinjo z rešilnimi pasovi in se posvetil svojim mislim. Jana je kmalu odložila brošuro, ki je ni mogla odvrniti od misli na čudnega neznanca. Med prtjo na ladjo se je ves čas ozirala, da bi videla, če oprezuje tujec za njima in tudi z ladje je gledala po obali, toda ni ga videla nikjer. Kljub temu je ni zapustila misel, da ne pomeni srečanje s tem človekom nič dobrega. Celo tako daleč je šla v svojem nemiru, da je mislila na možnost zasledovanja, pa je kmalu preračunala, da je to nemogoče. Sklenila je. da zamolči Riku to srečanje, pozneje pa se je premislila in se odločila, da mu pove vse, toda šele potem, ko bosta že v Dubrovniku. Ko je pogrešila Rika je vstala m šla v salon, ker je mislila, da je šel tja na čašo piva, ki se ga je bil zaželel že prej v kavarni. Iz salona za kadilce je stopila doli v jedilnico, kier pa razen stare dame ni bilo nikogar. Vprašala je natakarja, kdaj bo kosilo, in se vrnila na krov. Obhodila je ves krov. toda Rika ni videla nikjer. Sedla je na klop sredi krova in zasledovala veliko jadernico z žo4-timi jadri. Nenadno je zaslišala za seboj prikupno govorico. Obrnila se je in videla zadaj za klopjo mlad par. Ona je ležala v naslonjaču, on pa je stal poleg nie. kazal z roko proti otoku in ji nekaj razlagal. Ob pogledu na mlado dvojico, ki je očividno uživala srečo prvih dni blagoslovljene skupnosti, je premagala Jano otožnost kakor vselej, ko je videla dvoje ljudi, ki sta bila po njenem mnenju srečna m zadovoljna. Vstala je in šla proti svojemu naslonjaču. »Tukaj si?« je nagovorila Rika, ki je napol sedel napol ležal v naslonjaču. »In ti?« »Iskala sem te povsodi« CENE MALIM OGLASOM; Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če na; pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492, 3492 H £L V Ja M mu posije Arvdor ho ce p€) aH GaGo druge informacije ticoco se matih oglasov naj priloži v xnamGah a /vm• sicer ne ho prejel odgovora I " CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. št. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. a* Vajenca ■a pilarsko obrt sprejmem k ljubljanske okolice. — JSlariia Ivam Figar, Lj.ib-|wi>, Vošujakova 6. 44436—1 Učenko ia boljše družine, sprejme v pouk v kuhanju g06tilna Kmet na Gosposvetski eesti St. 8. 44520-i Fanta »Jajšega, sprejmem za raOTa dela na deželi. Po-imdbe z navedbo starosti in izobrazbe pod »Delaven io zanesljiv« na oglasni oddelek »Jutra«. 44426—1 I Natakarico | s kavcijo, sprejme takoj . gostilna na račun. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 44559-19 Učenko sprejme modni atelje J os. Molan. Krekov trg št. U. 44614-1 Sodar. vajenca frejmem takoj. Štefan oaraik, Ljubljana 7, Vodnikova ceste 18. 44406—1 Natakarica začetnica, želi mesta v boljši gostilni na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 44412—2 Kuharica išče službo pri boljši družini ali samcu. Ponudbe pod »Izvrstna« na oglasni oddel. »Jutra«. 44444—2 Mladenič 1 išče službo sluge ali kaj sliomega. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv sluga«. 44875—2 Vaienca iSea po dogovoru. Jakob Iarioček, čevljar. Dob pri ah. 44499—1 Učenko Oteparioo) aa »gornje Me ifevtjerv, sprejmem, i. Do-fons. Barvarska steaa 6. 44570—1 Učenko z deteo šofefco feriractra, sprejmem kravt, dne 1. nov. 1930. MARIJA LUKAČIČ roj. JAKL, soproga; FRANC, sin. Umrla nam je naša ljubljena sestra, svakinja in teta, gospa Marija Korsika roj. Pock zasebnica v soboto dne 1. novembra, previdena s sv. zakramenti. Drago pokojnico spremimo na njeni zadnji poti v ponedeljek, dne 3. novembra 1930 ob y2 3. uri popoldne iz mrtvašnice Leonišča k Sv. Križu. Pv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 1. novembra 1930 Žalujoče rodbine: NOVOTNT — POCK — STLKNK Mestni pogrebni zavod Občina IluDl.nn »j cJutra* Adolf Ribnikar, ofejaje Ivan Podržaj, tiska .Narodna tiskarna d.