Socialna rehabilitacĺja bolnĺka z ľakom Standaľdi socialnega dela v onkologiji Janja Babič V društvu ''Association of oncology Social Work" (AoSw) imajo izdelane standarde, po katerih pripoľočajo ruzvijanje in oprav|iaĄje prakse socialnega dela v onkologťi. Društvo ima sedeŽ v Baltimoru. Iz zgodovinskega dogajanja v Baltimoru je razpoznavna tradicionalna vloga, ki jo ima mesto na področju socialnega dela. Mesto ima pomembne zasluge za to, da so se socialnemu delu zać,eli graditi strokovni temelji. "Na kĺatko lahko ľečemo, da se je potreba po novih strokovnih znanjih o socialnem delu pojavila šele v tľenutku, ko so mladi, zavzeti ljudje zapustili svoja vaľna pľebivališča in stopili med najrevnejše ljudi'' (stľitih' 1998: 11) Spoznali so okoliščine, v katerih ljudje Živijo' in neposredno spoznali težave in rešitve le teh. Socialno delo danes še nadalje ľazvija dialog z uporabniki uslug socialnega dela. Probleme spoznavajo strokovnjaki po razlićĺih staľih in novih poteh. Dialog, v katerem uporabniki nastopajo iz enake pozicije moči, je dialog, v kateľem je dopustno, da le ti skupaj s stľokovnjaki neugodne okoliščine kot take sami zaznajo in spoznajo možnosti, kako bi jih lahko spremenili' ''Bistvo našega đela je pomagati ljudem ruzkĺiti svoje osebne zgodbe in jim povedati' kakšne vrste pomoči lahko pľičakujejo od dľugih." (D.' A. Brandon, 1994: 6) S tem je izpolqjen pogoj, da ponujena pomoč izhaja iz potľeb in moči sočloveka. Ponujeno pomoč ima človek možnost sprejeti ali tudi odkloniti. Mi nę vemo, kaj pľedstavlja za drugega izboljšanje kakovosti njegovega ŽivĘenja. Vsakdo mora naspfotno od tega, da pasivno sprejema pomoč po presoji dľugih, imeti podporo, da lahko izblĺa, č,e sploh, kdo in kako mu bo pomagal pri spreminjanju pogojev, v katerih Žiú. To je vodilo, po katerem bodo bolniki ohranili moč, đa bodo odločali o sebi, kar je njihova osnovna pravica. "Če hočejo nove strukture utelesiti ľesnične in ľevolucionarne spremembe, morajo pokazati edinstvene in prilagodljive načine oďzivanja na številne in raznovrstne potrebe prizadetih. Moč mora pľeiti od strokovnjaka k morebitnemu upoľabniku in to je velikanski izziv'" (D., A' Bľandon, 1994: 5) Vodilo pľemika moči k uporabniku podpiĺa socialno delo z vizijo vzpostavljaĄia delovnega odnosa, v katerem se rešitev soustvarja. "Gre za dľugačno odgovornost, za odgovoľnost za soustvarjanje pomenov in za soustvarjaqje sporazuma. Raziskujemo obstoječo zgodbo, soustvarjamo novo." (Čačinovič Vogľinčič, 2003:25) Socialno delo v onkologiji ima razvite zasnove, ki se prepletajo z dejavnostjo zđľavstvene stľoke. Kot vsaka ustanova, ima tudi bolnišnica vpliv na ľavnaĺ{e vsakogaľ, ki je zaposlen v Ąiej. Le do določene mere se zaposleni v ustanovi lahko ranja Babíč, viš. med. ses., dipl. soc. del. onkološki inŠtitut Ljubljana 103 odločajo neodvisno od njenega vpliva. T[di socialni delavec, kije zagovornik koľisti upoľabnika v ustanovi, se temu vplivu ne more izogniti. ''(...) da imaš v vsaki ustanovi kakšno svetlo luěko, ko stvari jemlje z vidika uporabnika, ko pusti sama sebi, da sliši upoľabnika. To je problem v teh ustanovah. Ker ti ludje niso več ljudje sami po sebi, ampak so ljudje sistemov. In če bi ona mal drugač stopla, bolj malo na mojo stran, kot pa ne vem koga, mogoče dtŽavę,je lohk tud po ąiem ali po njej." odstavek ję yzęt iz pľiéęvaĺła študentke, ki ję svoję otroštvo in zgodnjo mladost pteżivela v zavodu za usposab|jaąie invaliđne mladine. Socialno delo je v bolnišnici pogosto podľejeno okvirom, ki jih predpisuje zdravstvena stroka. Teh okvirov se mora osvoboditi in nastopati neodvisno po načelih lastnih strokovnih pľincipov in izkušenj, obenem pa upoštevati pravila zdravstva, ki pomenijo okoliščine, v katerih se nahaja uporabnik' to je bolnik. Šele potem bo sposobno socialno delo v bolnišnici deliti svojo moč z bolniki in jih v tem podpľeti. Iz tega razloga se mi zdi pomembno, da spoznamo standarde' kot so jih razv1|iv zgoraj omenjeni organizaciji' Standardi so osnova in opora, po kateľi se oblikuje socialna rehabilitacija onkološkega bolnika v vsej potrebni šiľini. V tej se srečujejo tako inteĺesi bolnikov in zanj pomembnih oseb kot zdľavstvenih, socialnih delavcev in drugih strokovnjakov. V uvodnem delu "Standradov socialnega dela v onkologiji" je citiľano: ''Socialno delo v onkologiii je najpomembnejša strokovna disciplina, ki nuđi psihosocialno pomoč bolnikom, svojcem in drugim pomembnim osebam, ki se morajo soočati z groŽnjo bolezni ali z ž'e potrjeno diagnozo rak." Socialno delo v onkologiji mora vključevati klinično pľakso, izobraŹevanje, upravlanje in raziskovalno delo. STANDARDI ZA PRAKTIČľo unr,o STANDARD I. Usposoblienost Socialni delavci v onkologiji moľajo bitiizobraženĺ v smeri poznavanja same bolezni rak in načinov zdravlenja raka, psihosocialnih posegov za posamezne bolnike in njegovo druŽino, ustreznih intervencij in državnih viĺov ter viľov v skupnosti. Socialni delavci v onkologiji moľajo imeti znanje, ki ga lahko nudijo Že osnovni tečaji o raku in zdravljenju raka, kar jim daje sposobnost pomagati bolniku in njegovim svojcem sprejeti bolezen in ravnati ob spremembah, nastalih v druŽinskem Življenju. Socialni delavci v onkologiji morajo pridobiti diplomski izpit, ki ga predvideva Socialna zbornica Slovenije. Zażeljeno pa je, da imajo diplomanti pľedhodno znanje in izkušnje, pľidobljene z zaposlitvijo v zdravstvu. 104 STANDARD II. oblike pomoči bolnikom in njihovim dľužinam Pľogľam socialnega dela v onkologiji moľa nuditi naslednje kliničnę in splošno koristne oblike pomoči: A. Zaključeno psihosocialno ocenitev odgovora bolnika in njegovih sorodnikov na diagnozo rak, ki vključuje: l.stopnjo v razvoju, kijoje oseba dosegla Z.poznavanje bolezni rak in načinov zdravlienja raka, vk|učno s sposobnostjo razumevar1a, z možnimi reakcijmi in pričakovanji 3.psihosocialno učinkovitost bolnika in njegove druŽine, ki vključuje njihove moči, spretnosti obvladovanja in dajanja podpore 4.značilnosti bolnikove druŽine in/ali socialnega in ekonomskega okolja 5.etnične, duhovne in kulturne vplive ter povezave 6. viľ, razpoloŽljivost in ustreznost skupnostnih sredstev B. oblikovanje individualnega načľta z bolnikom in druŽino temelii na vzajemnem stľiqjanju v ciljih, s poudarkom vzdrževanja in pospeševanja optimalnega psihosocialnega delovanja v času zdravljenia raka in ob posledicah bolezni. C' Upoľaba širokega Íazponakliničnih intervencij, usmerjenih na samo zdravljenje in/ali pričakovane probleme, ki se bodo razvili pri bolniku ob qjegovih zdravstvęnih in psihosocialnih potľebah. D. Uporaba merila za llgotavljanje visoke rizičnosti, z namenom zgodnjega odkĺivaqia primeľov in načrtovanje aktivnosti. E. Razvijanje poznavaĄe raka, zdľavljenja raka in sodobnih tľendov. F. Yzdtž,evanje poznavanja resursov v skupnosti in progľamov vlade, ki so na volo v okviru določenih zdravstvenih, podľočnih in javnih ustanov in sluŽb (agencij)' namenjenih za dobrobit vseh občanov, kar vključuje ľaziskave o dosegljivosti resursov za bolnike in njihove dtaźine. G. oľganiziranje in olajšęvaĄje dostopnosti doizobraževanja bolnikom in niihovim svojcem. H. Sodelovanje z drugimi strokovnimi disciplinami v načrtova4|u in zagotavljanju pomoči bolnikom in njihovim druŽinam. I. Podpiĺałje in varovanje dostojanstva bolnika, zaupnosti podatkoĺ njegovih pravic in dostopa do oblik pomoči (razpoloŽLiivih uslw). J' Razvijanje znanja, ki temelji na raziskavah kliničnih razprav' intervencii in rezultatov. 105 STANDARD III. Pomoč ustanovam in agencijam. Program socialnega dela v onkologiji se mora nanašati na potrebe ustanov in agencij in mora vsebovati naslednje: A. ZagotoviÍev izobĺazbe in svetovanja drugim disciplinam in osebju, ki nudijo bajpassocialne usluge, vkÜučujejo ekološke dejavnike, dejavnike duhovnosti in vplive kulture na onkološko oskľbo. B. Sodelovaje z drugimi disciplinami in osebjem z razlićnih podľočij obseŽne oskľbe bolnikov in njihovih druŽin, sodelovaqje v raziskavah iĺv izobraŽevanju na pođročju psihosocialnega delovanja. C. Zagotovitev pomoči strokovnim delavcem, ki so predvideni za pomoč osebju v neizogibno stresni klinični praksi. D. Uporaba klinične dokumentacije, strateških poročil in evalvacij, da se izboljša pomoč, zagotovi qjena kakovost in razvijanje progľamov. STANDARD IV. Pomoč skupnosti. Program socialnega dela v onkologiji se moľa nanašati na potrebe skupnosti, kaľ vk||učuje: A. Ugotovitev pregrad do učinkovite ponudbe pomoči' obenem pa udeleŽenosti ustanov in skupnosti v odzivanju na te probleme. B. Zagotovitev pomoči ťlzićni poputaciji, kar vključuje pomoč pri dostopu do informacä o raku, do ustreznih preiskav in zdravljenja. C. Zagotovltev svetovanja in pridobivanja pomoči pľostovoljcev v ustanovah, prostovo|jnih zdravstvenih organizacij in skupnostnih sluŽb za izboljševanje zdravja, zagotavljanje izobrazbe in ruzlĺoj programov zabolj učinkovito sluŽeqje skupnosti. STANDARD V. Pomoč strokĺ Program socialnega dela v onkologlji se mora nanašati na naslednje potľebe stroke in njenih izvajalcev: A. Zagotovitev ustrezne orientacije, supervizije in evalvacije dela izvajalcev socialnega dela, ki naj 1o izvajajo kĺinični socialni delavci, zakaterc pa je še posebej zaželjeno, da imajo izkušnje v onkologiji. 106 B. obveznost nada[|njega stľokovnega izobtaźevanja. C. Zagotovitev strokovne prakse v skladu s kodeksom etike National Association of Social Woľkers (NAsw). D' UdeleŽevanje pri pripravljaąju študentov in strokovnjakov, izobtaŽevanje na področju socialnega dela v onkologiji in udeležba v profesionalnih društvih. LITERATURA: - AOSW - Association of Oncology Social Work (2001), Standards. Philadelphia. - D., A. Bľandon (1994), Jin in Jang načrtovanja psihosocialne skľbi. vŠsD, Ljubljana. - G. Čačinovič Vogrinčič (2003)' Socialno delo z druŽino: predavanja v šolskem letu 2003 I 2004. FSD, Ljubljana. - B. Stritih, M. MoŽina (1998)' Nova startegija pomoči v sociaĺnem delu: študijsko gľadivo zapredmet teoľije pomoči. vŠsD, Ljubljana. 107