Seja širšega sosveta UJU pov. Ljubljana, dne 19. junija. Ob navzočnosti vseh predsednikov okrainih učit. društev iz Sloveniae, oz. njiliovih nainestnikov — izvzemši enega društva — otvori poverjenik Luka Jelenc v magistratni dvorani sejo, se spominja poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra. pozdravi navzočega člana Glavnega Odbora UJU. rcferenta Jovo P. -Jovanoviča in poroča: Poročilo o delovanju poverjeništva. Otvarjajoč III. sejo širjega sosveta UJU. poverjeništvo Ljubljana pozdravliam naiiskrenejše vse člane in članico te korporacije. te važne in pomembne instituci.ie v naši organizaclji. Vse učiteljstvo cele Slovenije je zastopano danes tu po najboljših svojih možeh, ki uživajo popolno zaupanie raed svojimi tovariši, zastoDani po predsednikih okrajnih učiteljskih društev. Od Vas dobi poverjenistvo informaciie o delovanju in gibahju celokupnega slovenskega učiteljstva v prospeh in napredek šolstva in dobrobit učiteljskega stanu. Tu sem prinašate želje. nasvete. zahteve, Dredloge ki naj jih udeistvi poverieništvo. Vi mu dajete navodila za delovanie v bližnji bodočnosti. Važna naloga Vaša ie to in odgovornosti polna. Zato sem po pravici in prav umestno pripomnil, da ie širii sosvet ijako pomembna instituciia v naši orafanizaciji. Dolžnost me veže. da Vam, dragi tovariši in cenjena tovarišica, preden preidemo na dnevni red. v kratkih potezah Dodam poročilo o delovanju našega. poverjeništva od I. pokrajinske skupščine sem v Rosjaški Slatini. V podrobnosti se ne bom spuščal, ker bo to naloga tajnikovega Doročila na II. pokrajanski skupščini. I. Dokrajinska skupščina se je vršila v prvi polovici meseca, septembra lanskega leta v lepi Rogaški Slatini. Udeležba ie bila velika. zborovanje je krasno uspelo. in sklepi, ki so se storili na tej skupščini. so se izvršili. Po tej skupščini ie imel ožji sosvet dosedaii 4 seje. na katerih se ie posvetoval in sklepal o došlih nredlogih in nasvetih. zasledoval gibanje učitelistva. zavzel v tem in onem vpraša- niu stališče in podvzel marsikatero iniciativo. V zadnjem času se množe silni naoadi na šolo in učiteljstvo. Z lec in na shodih grmi in treska na učiteljstvo. po listih pa se napada. grdi in sramoti na nečuven način. Posebno ono učiteliistvo ie izpostavljeno najhujšim inzultom, ki se oosveča prosvetnemu delu zunaj šole. Imamo sicer Kancelpara^raf, a le na papiriu. Zato se ie obrnilo poverjeništvo na višji šolski svet in pokrajinsko upravo da nai ščiti učiteljstvo. Če se mu priporoča in nalaga prosvetno delo, nai ga nihče ne moti pri tem poslu. Ker pa obe oblastvi zahtevata konkretne slučaje. se obračam tem potoni na uoiteljstvo. da iiatn tako.i iavi vsak napad. V dneh 8. in 9. novembra lanskega leta se je vršila I. državna skupščina v Zagrebu. Glavna točka dnevnega reda je bila orememba Dravil. 0 premembi se je Doprei posvetoval ožji sosvet, izrekla so pa o niei svoie mnenje naša društva. Pravila so se spremenila le nebistveno v našem smislu. Za državno skupščino je poslal ožji sosvet sledeče samostojne predloge: 1. Glavni odbor UJU naj dela na to, da se napravi izvrševalna naredba k zakonu z dne 23. 7. 1919 v zadevi stanarine in kuriva, ki nam ie zajamčena v tera zakonu. 2. Glavni odbor UJU nai deluje pri ministrstvu prosvete na to, da pride v to ministrstvo referent za osnovno šolstvo v Sloveniji. 3. Glavni o>dbor UJU v Beogradu deluie z vso silo na to. da se takoj prekliče naredba v zadevi ukinjenja dnevnlc preko 6 mesečnega dopusta. 4. Pojasni nai se razraerje učiteljstva do pragmatike iavnih nameščencev. Prvih treh predlogov glavni odbor ni udejstvil. Kar se pa tiče pragmatike, se ie poiasnilo v toliko. da sta sodelovala v dotični komisiji 2 učitelja. Pri tei priliki nai se dotaknem neke drus:e zadeve. ki ie v tesni zvezi s pragmatiko. Širila se je med učiteljstvom vest, da se ie narodni poslanec prol Reisner iziavil na 2 shodih, da nc mislijo priznati učiteliiščni maturi enakoveljavnost sredniešolski, kar bi bilo katastrofalno za učiteljstvo. Zato je ožji sosvet sklenil. da gre denutaciia k poslancu R., da poizve. kaj ie resnice na tei govorici. Deputacija g. oosl. R. ni dobila doma, dobil sem ga pa sam kmalu po tistem ob drugi priliki. Rekel mi ie. da tesa na shodu ni govoril, pač pa sta ga po shodu vprašala na dveh krajih 2 učitelja o tej zadevi. Izjavil je. da učiteljiščna matui;a ni ista kakor sredn.iešolska. to ie pa samo njegovo osebno mnenje. Dokazoval sem mu. da je napačno to nje.govo rnnenje in da ga ne sme zastopati na merodajnem mestu v škodo učiteljstva. Še. enkrat mi je zatrdil, da je to niegovo osebno mnenie. ki ga ne bo nikjer in nikomur usiljeval. Ker ie draginja vseh življenskih potrebščin rasla od dn^va do dneva, ie poverieništvo neprestano. intervenifalo pn glav. odboru. da nai ta deluje z vso silo na to. da zvišajo draginjske doklade. To se je doseglo, a zednačenja dnevnic se n' moglo doseči. V okrainlh šolskih svetih na bivšein Kranjskcm so sedeli do zadnjih časov še vedno oni člani. ki jih ie leta 1914 imenoval bivši deželni odbor Kran.iski, četudi te korporacije od prevrata sem ni bilo več. Neprestano je delalo poverjeništvo na to da imenitie pokrajinska uprava kot naslednica bivšeira deželnega odbora nove člane v okraine šolske svete^ kar se ie slednjič zgodilo. Radovljiško učiteljsko društvo se je obrnilo na poverieništvo z zahtevo. da dosežemo brezolačno ali vsaj znižano vožnio po železnicah ob zborovanjih okrajnih učiteljskih društev. Tega nismo mogli izposlovati. Priporočamo pa. da nai vsak posameznik v posameznih slučajih skuša doseči polovično vožnjo pri dotičnih ravnateljstvih. Enako ie ves naš trud zaman. da bi dosegli poseben — Šolski uradni list Višji šolski svet je od prevrata sem pogosto prideljeval stalno nameščeno ucitelistvo v službovanje na kako drugo mesto. Temu so se uprli zastopniki učiteljstva v višiem šolskem svetu..pa tudi naše poverieništvo, kar ie imelo uspeh. Poverjeništvo je nastopilo proti zasebnim zakotnim šolam. ker ni mogoče kontrolirati, ali se vrši pouk na teh šolah v .iusoslovaiiskem duhu. S posebno vlono na učno upravo smo zahtevali, da se take šole nemudoma zapro. Enako smo nastopili proti neprestanemu pobiranju denaria med šolsko tnladino. Pri stanovanjskem uradu smo večkrat intervenirali za stanovanja za učitelie ki jih nimajo. a vsak korak je bil zaman. Novomeško uči.teljsko društvo nas je opozorilo. da se ie bral v cerkvah »Pastirski list« — ki je pisal o tajnem ukazu^ učiteljstvu. nai vzgaja mladino v sokol-j skem duhu, drustvo vprašuje, kaj je po-/ verjeništvu znano o tem. Mi ne vemo nlčesar o takem tajnem ukazu, pač pa jo izšel svoječasno odlok ministrstva prosvete elede pouka telovadbe po sokolskem Tyršovem telovadnem sestavu. Od več strani prihaja vprašanje, kaj ie z ukinienieni šolskih maš? Izjavljam, da ie višji šolski svet v eni svojih sej sklenil, da se ukinejo šolske maše. Pa tudi po Vidovdanski ustavi se ne more noben učiteli siliti k verskim vajam. Nihče nas ne more siliti, da bi nadzorovali pri šolskih mašah ali se udeleževali verskih vai. razven o državnih in narodnih praznikih. Slednjič imam še pripomniti, da smo podpisali 5.000 Din državnega posojila in vzeli 10 deležev Tvornice učil in šol. potrebščin. O načrtu šolskega zakona o uradniški praffmatiki in o šolski upravi z ozirom na delitev Slovenije v dve oblasti ne bom govoril, ker so ta vprašanja itak danes na dnevnem redu. Gospodarsko stanie poverj. UJU. Glavni blagajnik pov. UJU, tov. Mirko Fegic poroča o denarnem stanju. kakor se fflasi poročilo v zadnji številki Uč. Tov. Stavi predloe: »Z ozirom na podraženje tiska in papirja skleni širji sosvet priporočati pokrajinski skupščini, naj se članarina zviša na 75 Din letno. ožji sosvet se pa pooblašča. da sme z ozirom na va.riranie cen tudi med letom zvišati članarino.« Po daljši debati ie bil sprejet predlog tov. Luznarja, ki se' glasi: »Širji sosvet predlaga pokrajinski skupščini. da se za 1. 1923 dvisne članarina na 80 Din. ne da bi smel pozncie ožji sosvet med letom zvišati članarino.« Poslovnik UJU — poverjeništvo Uubliana Urednik »Uč. Tov.«, tov. Ivan Dimnik poroča o sestavi poslovnika. Poročilo prinesemo v eni prih. štev. Spreiet ie bil poročevalčev predlog: »Širši sosvet nai se omeji danes le na generalno debato glede poslovnika. da se zedinimo v smernicah v glavnih vprašaniih. Načrt poslovnika se s temi navodia izroča predsednikom okr. učit. društev, da zaslišiio svoje člane o podrobr.ih izpreminievalnih predlogih. Te predloge imaio okr. dr. vposlati poverjeništ'u do 1 avg. t. 1.. za kar poskrbe predsedniki. Širii sosvet poveri ožji sosvet. da v smislu teh izpreminievalnih predlogov predela načrt poslovnika in izbere referenta. ki predloži predelan n.ičrt delegaciii ob priliki pokrajinske skupščine v ponovno podrobno razpravo in nato pokrajinski skupščini v odobren.ie.« Stališče k zadnjemu načrtu šolskega zakona. Urednik »Popotnika« tov. Pavel Flere ie poročal o sedaniem stanju in izpremembah v načrtu šalskega zakona. Njeeovo poročilo prinesemo v celoti v eni prihodnjih številk. Po obširni debati v katero ie posesel z izbornimi izvajanii tudi tov. Jovo P. Jovanovič ie bil sprejet sledeči predlog poročevalca: »Poverieništvo UJU v Ljubljani naj predloži vse izpremembe ljubljanske velikonočne ankete k načrtu z utemeljitvijo nemudoma Glavnemu Odboru UJU v Beogradu s prošnjo. da si osvoji te zahteve kot svoie in iih predloži ministru prosvete s prošnio. da jih uvažuje, merodajnim osebam. narodnim poslancem itd. s prošnio. da zastopaio naše težnje v prid šolstvu in učiteljstvu in s tem v prid razvoiu narodne in državne prosvete.« Šolska uprava z ozirom na delitev Slovenije v dve oblasti. Predsednik pov. UJU tov. Anton Gnus ie v izrazitih besedah očrtal boj v pretcklosti za odpravo deželnih mej in združitev Sloveni.ie v kulturno enoto in celoto Njesrovo poročilo prinesemo v celoti v eni prihodnjih številk. V daljši debati se je povdarialo. nai se učiteljstvu vsestransko pojasni in navede utemeljitve našega stališča. Soglasno ie bil nato sprejet sledeč predloe poročevalca: »Širji sosvet UJU — poverjeništvo Ljubliana se izreče za enotno — nerazdelno za obe oblasti v Sloveniji skupno šolsko upravo. V korporaciji, kateri se bo poverila šolska uprava. pa tnorata biti obe oblasti enakomerno zastopani.« Stališče učiteljstva k načrtu urad. pragmatike. Strokovni tajnik pov. UJU tov. Rudolf Dostal ie podrobno poročal o našem stališču k po.sameznim glavnim točkam v prasmatiki za državno uradništvo. Označil ie glavne zahteve. ki so iih navedla tudi posamezna društva k praginatiki. Poročilo prinesemo celotno v eni prih. številk Uč. Tov. Nato ie bil sprejet sledeči predlog poročevalca. »Stojimo na stališču. da je treba predlog zakona o drž. činovnikih popra- viti. oziroma izpopolniti zlasti v sledečih ozirih: I. Pravice nameščenccv se morajo izraziteie navesti v posebnetn poglavju. II. Disciplinarno postopanie in disciplinarne kazni ie primerno ublažiti. III. V prai>matiko je sprejeti določbe. po katerih ie država ohvezna, da uredi drž. nameščencem v slučaju njih bolezni in smrti potrebno pomoč. Nedostatki predloga naj se odpraviio prevolike ostrine omilijo, predlog naj se izpopolni s pravičnimi in času primernimi določbami. tako da bo pragmatika predstavliala sicer stroge predpise v interesu službe. da pa se v njem ne bodo kakor sedai pogrešala pravičnost in človekoljubnost napram drž. uradništvu. Čas, kraj in dnevni red II. pokr. skupščine. Poverjenik DJU tov. Luka Jelenc je noročal, da je ožji sosvet na svoji seii sklenil predlagati, da naj se vršl II. pokrajinska skupščina dne 2. in 3. septembra t. 1. na Bledu. Predlog ožjevra sosveta je bil sprejet z dodatkom. da naj dnevni red sestavi ožji sosvet sam oziraie se na vprašanja, ki so bila na dnevnem redu širšega sosveta in ona ki prideio na dnevni red II. državne skupščine v Sarajevu. Samostojni Dredlogi okrajnih učiteljskih društev. 1. Učiteljjice ženskih ročnlh del: 0 k r. u č i t. d r. z a M a r i b o r s k i o k r a j: P r e d 1 o g: Organizacija na.i stavi na višii šolski svet zahtevo po izbolišaniu izobrazbe učit. žen. ročnih del. Ustanovi nai se poseben tečaj za učit. žen. ročnih del. Učiteljice žen. ročnih del naj bodo izobraženc tudi kot učiteljice gospodinistva. da se bo poučevalo gospodinjstvo po vseh šolah na deželi. ne samo v nekaterih gosoodiniskih šolah v mestu. S k 1 e p: Predsednik pojasni, da Je višji šolski svet že sprejel tak predlog v zadnii seji višjega šolskega sveta in bodo scdai učit. mesta tudi ta.ko razpisana. 2. Učiteljski Ferijalni Savez: 1 s t o d r u š t v o: P r e d 1 o g: Ustanovi nai se Učiteljski Ferijalni Savez sličen dijaškemu. S k 1 e p: Sprejeto in ho vodstvo podvzelo potrebiie korake. 3. Odloki. ki kratijo ugled učiteljstva: Isto društvo: P r e d 1 o g: Višji solski svet se naprosi. da se odloki. ki kratijo učiteljstvu ueled- ne objavijo v listih. ampak izdajo samo zaunno. Tak odlok ie bil n. pr. prepoved kaienia v šolskih prostorih. Sklep: Spreieto. vodstvo napravi vlogo. 4. Javna kvalifikacija učiteljstva: Isto društvo: Predlog: Da bo ocena res javna, nai se na letnih ocenah razvidi tudi kva¦lifikacija šolskesa vodstva. 0 tem se ie razvila daljša debata, v katero se ie konštatiralo neenotno postopanie pri ocenievanju. Sklep: Organizacija posreduj. da se izda navodilo za enotno postopanle pri ocenievaniu. — Upogled v ocetijevalne pole ima vsakdo. kdor to sam pri vodstvu zahteva. 5. Dnevnice poročenih učiteljic: Isto drustvo: Vprašanje: Kaj se ie ukrenilo sdede enakopravnosti omoženih učiteljic? Pojasnilo: Poverjenik je poiasnil vse dosedai podvzete koiake, ki pa niso imeli uspeha. Sedaj ie zadeva Glavnega, Odbora UJU. da se z Savezom drž. nameščencev' zavzame za stvar, a naletava na silne ovire pri posredovanjih. 6. Vojaško službovanje tičiteljstva: Ljutomersko učit. društvo: P r e d 1 o g: Kadrski rok, katerega mara.jo učitelji odslužiti. nai se omeji samo na počitnice. Debata je bila obširna. S k 1 e p: Deluje naj se na to, da se civilna služba všteje tudi v tem času v napredovanje. Stoji se na stališču, kakor poroča Narodna Prosveta v svojem poročilu štev. 45.. ki se j^lasi: G. Minisiar Piosvete ponova ie uputio plsmo g. Min. Vojaoin da učitelji svoj rok u stalnom kadru odsluže za. tri godine u mesecima iulu. avgustu septembru i oktobru, za koie vreme ne bi bili razrešavani od učiteljske dužnosti. Ma slučaiu da g. Min. Vojni ne mogne ovu stvar sam rešiti, umol.ien ie da ie iznese na rešenje Ministarskom Savetu.« 7. Učiteljstvo pri računskem oddelku viš. š sv. in okr. š. sv.: lsto društvo: P r e d 1 o g: Učiteljsko društvo jc proti uporabi učiteljic pri knjigovodstvu kakor pri viš. šol. svetu in okrajnih šol. svetih. Zato.nai se uporabijo stareiše izkušene moči in naj se mesta razpišejo. V zelo vsestranski debati se ie povdarjalo. da je posebno slabo poslovanje pri knjigovodstvu in nai gre zdravo učiteljstvo v šolo. Sklep: Merodajni iaktorji naj pri oddaji takih mest stopijo v dogovor z učit. društvi. oziroma zastopniki učiteljstva v šol. korporacijah in nai pridein v poštev res za pouk nezmožne in sposobne osebe. 8. Učne kn.iige: Isto društvo: P r e d 1 o g: Udruženje naj posreduje- da bodo knjige. katere 'priporoča višji šolski svet. oziroma ministrstvo, označene tudi s ceno in založništvom. — Vse stare knjise naj se izločijo iz šol. Enotnost nai se doseže tudi glede knjig. (Priooroča se še vedno zastarcl MajcenKončnik potom Zaloge šolskih knjig). S k 1 e p: Se napravi vloga, da se ne ponatiskuieio zastarele le malo izpremeniene kniige. 9. Draginjski razredi: Isto društvo in litijsko: P r e d l,o g: Učit. apaške kotline prosi, nai se ga stavi v isti plačilni razred draginiskih doklad. kakor Prekmurie. kaiti drasrinja ie v primeri s Prekmuriem mnoero večja. obenem ie učiteljstvo na skrajni periferiji državne .meje in ]e vsled nepriiaznosti nemškega prebivalstva prepuščeno lastni preskrbi. S k 1 e p: Ožji sosvet stoji na stališču. da se odpraviio povsod drasinjski razredi po kraiih. Širji sosvet si osvoii to stališče ki nai se zastopa pri novi uredi-tvi dratriniskih doklad. 10. Razois stalnih mest v Apaški kotlini: Isto društvo: Predlog: Mesta v Apaški kotlini nai se preikomoeoče razpišeio in stalno zasedeio ter tam nastavijo najboliše učne osebe- ki imajo že nekaj službenih let. Sklep: Zastopniki učit. v viš. šol. svetu bodo stavili ta predlog. 11. Razpust krajnih šolskih svetov v Apaški kotlini: Isto društvo: Predlog: Krajne šolske svete Apaske kotline ie brezpogoino razpustiti ker se ie dokazalo, da so popolnoma nezmožni dela. Razpišeio naj se volitve, oziroma nat se imenuje nove člane. Sklep: Napravi se vloga na okrajni šolski svet, ki je v prvi vrsti poklican razpravljati o tem in predložiti vlogo org. viš. šol. svetu. nakar bpdo učit. zastop." niki delovali v smislu pfedloga. 12. Odprava gotice iz beril: Isto društvo: P r e d 1 o g: Iz knjig. katere se uporabliaio na šolah. kjer se uči nemški učni iezik, naj se odpravi gotlca. V debati se ie povdarjalo, da bi s tem tudi sami sebi zaprli pot do nemške literaturc. ki je pisana v sotici. S k 1 e p: Nai se to priporoča šolski oblasti 13. Ugodnosti na železnicah za učiteljstvo: Litijsko učit. društvo: P r e d 1 o g: Poverjeništvo nai delu- ie na to. da pride učiteljstvo do ugodno- sti na državnih oziroma tudi drugih Ze- leznicali, proti članskim izkaznicam UJU. Sklep: Ker je že Glavni Odbor UJU v Beogradu sklenil na zadnji seji napraviti enako vlogo za četrtinsko vož- njo, se opuste vsi koraki poverjeništva. 14. Fnoten poslovnik za okrajna učit. društva: Učit. društvo za Ptujski o k r a i: Predlog: Društvo predlaga 14 točk tov. Ivo Jančiča. s katerimi nai bi se uvedla enotnost pri delovanju okrajnih učit. društev« in s katerimi nai se društveno delovanje povzdigne in poživi. Sklep: Poverieništvo pozove vsa društva da predlože svoie poslovnike, na podlagi katerih sestavi poverjeništvo enoten poslovnik. upoštevaioč teh 14 točk in nasvete društev.