Iz dornače In tuje prakse 4 RAZPRAVA IN SKLEPI Primerjava vseh treh analiz nam pokaže medse- bojna odstopanja, oz. različne rezultate. Vzroki so verjetno v različnih pristopih glede na čas obdelave in s tem različno upoštevanje družbeno-gospodarske ka- tegorije gozdov. Upoštevati moramo tudi spreminjanje kulture, ki se kaže po eni strani v zaraščanju, po drugi pa v (ponovnem) krčenju, kije namenjeno (nazaj) paši. Gre za obojestranski proces, ki bi ga morali tekoče spremljati in tako imeti stalen pregled nad fizičnim stanjem prostora. Težje razumljivo pa je odstopanje med deleži površin iste gozdne združbe; osnovni vir je vendarle gozdnogospodarski načrt gozdnogospo- darske enote. Prispevek ni namenjen razčiščevanju, kateri podatki so pravilni in se kot taki lahko uporabljajo kot statistični kazalci pri naštevanju površinskega deleža vrste zemljišča, ampak ugotovitvi, da razpolagamo z različnimi podatki. Predlagamo, da javna gozdarska služba ZGS za območje TNP pripravi pregled (zbirnik) površin gozd- nih združb (tudi zaraščajoče površine) in njihovo pro- storsko razporeditev. Pri tem naj upošteva g. g. načrte vseh tistih g. g. enot, ki v celoti ali delno ležijo v ob- močju TNP. Na osnovi kartografskega izrisa, sprem- ljanega s številčnimi podatki, bomo v zavodu TNP s postavitvijo geodetske meje parka prišli do natančnih gozdnih površin oz. površin gozdnega prostora v ob- močju TNP, s temeljno delitvijo po gozdnih združbah in družbeno-gospodarskih kategorijah. DOBRAVEC, 1. , 1998. Vrednotenje gozdnih površin po gozdnih združbah TNP v programu GIS, SDMS 97.- Bled, TNP. MARENČE, M. , 1997. Rjavi medved (Ursus arctos L., 1758) v Triglavskem narodnem parku.- Specialistično delo, BF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana. ZORN, M., 1975. Gozdnovegetacijska karta Slovenije: opis gozdnih združb.- Biro za gozdarsko načrtovanje , Ljubljana. ŽONTA, I. 1 SMOLE, I. 1983. Gozdarstvo in kmetijstvo .- Strokovne podlage za skupni srednjeročni program in dolgoročni plan razvoja TNP, IGLG pri BF, Ljubljana, s. 86-139. Fitocenološka katta l : 25 000, 1983 . Strokovne podlage za skupni srednjeročni program in dolgoročni plan razvoja TNP.- fGLG pri BF, Ljubljana. Gozdarstvo v času in prostoru Mednarodni projekt BEAR - Kazalci za spremljanje in vrednotenje biotske pestrosti evropskih gozdov (lndicators for Monitoring and Evaluation of Forest Biodiversity in Europe) Jurij DIACI * Slovenija sodeluje v mednarodnem raziskovalnem projektu BEAR (EU FAIR5-CT97-3575), katerega osnovni namen je razvoj operativnih kazalcev za spremljanje in vrednotenje biotske pestrosti evropskih gozdov. Projekt se je začel marca \998 in bo trajal dve leti. Vanj je vključenih 26 raziskovalnih ustanov iz 18 evropskih držav, med njimi tudi Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete. Od- govorni nosilec projekta je dr. Tor-Bjoern Larsson iz švedske agencije za varstvo okolja (EPA Sweden). Iz Slovenije so v projekt vključeni: prof. dr. Miha Ada- " doc. dr. J. D., univ. dipl. inž. gozd .. BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire , Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 3 38 mič, doc. dr. Andrej Bončina, doc. dr. Jurij Diaci in mag. Dušan Robič. Glavni cilj projekta BEAR je oblikovanje enotnega in v praksi uporabnega sistema indikatorjev biotske pestrosti gozdov, ki bi ustrezal širokemu razponu ev- ropskih gozdnih biogeografskih regij in različnim me- rilom analiz, od regionalnega, preko krajinskega do sestojnega merila. Projekt se odvija plena mo in v okviru štirih delov- nih skupin: 1) borealne, 2) atlantske, 3) kontinentalne in alpske ter 4) mediteranske z makronezijo. Težišče sodelovanja Slovenije je v kontinentalne-alpski sku- pini. Udeležili smo se plenarnega zasedanja v Jyllingu (Roskilde) na Danskem, delovnega srečanja kontinen- GozdV 57 (1999) 7-8 Gozdarstvo v času in p rt: talne in alpske skupine v Gmundnu na Avstrijskem ter plenarnega zasedanja v Osojah na avstrijskem Ko- roškem. Delovni načrt projekta BEAR sestavljajo naslednje delovne faze: I. Zbiranje in analiza ključnih parametrov biot- ske pestrosti gozdov Prvi korak projekta je bil namen jen analizi in zdru- ževanju evropskih gozdov v primerljive tipe. Po de- lovnih skupinah, ki zastopajo glavne evropske regije, smo primerjali gozdne tipologije različnih držav ter proučili zgradbo in delovanje glavnih gozdnih tipov. Analiza je upoštevala različna krajinska merila in eko- sistemske ter gospodarske značilnosti gozdov glede treh osnovnih kriterijev: strukture sestojev, vrstne se- stave in motenj oz. režima gospodarjenja. 2. Razvoj zbirke kazalcev za vrednotenje biotske pestrosti gozdov Naslednji korak projekta BEAR je namenjen raz- voju zbirke kazalcev za ocenjevanje parametrov biots- ke pestrosti gozdov. Sistem kazalcev mora ustrezati pogojem operativnosti, notranje usklajenosti in primer- nosti za uporabo v različnih merilih (od evropskih regij, preko krajin do sestojev). 3. Razvoj metodologij za zbiranje in ocenjevanje kazaJcev Naslednja stopnja projekta BEAR je namenjena snovanju prioritetnih metodologij za zbiranje in ocen- jevanje kazalcev biotske pestrosti gozdov (vsaka me- todologija bo vsebovala vidike zbiranja, analize in interpretac.i~~ podatkov). Osnovno izhodišče pri izbiri metodologiJ Je enostavnost, primerljivost in nizka cena pridobivanja kazalcev biotske pestrosti . 4. Sinteza rezultatov v zbirko orodij za vredno~ tenje biotske pestrosti (angl. Biodiversily Evalualion Tools - BETs) . Po izbiri ustrezne skupine kazalnikov biotske pe- strosti je potrebno definirati primeme metode za upo- rabo kazalnikov v različnih merilih. Metodologija za vrednotenje biotske pestrosti obsega kombinacije ka- zalnikov in ustreznih kriterijev biotske pestrosti ter standardiziran postopek vrednotenja. 5. Dialog s končnimi uporabniki metodologije za vrednotenje biotske pestrosti Zadnja, a hkrati ena izmed najpomembnejših raz- vojnih stopenj projekta BEAR predvideva vzpostavi- tev dialoga s končnimi uporabniki metodologije za vrednotenje biotske pestrosti gozdov. Na ta način bo mogoče zagotoviti preverjanje in uporabo metodolo- gije v praksi. V diskusijo so vključeni: predstavniki gozdarskih služb in podjetij (Office National des F6rets ... ), nevladne (WWF .. . ) ter vladne naravovar- stvene organizacije (EPA Sweden .. . ), združenja last- nikov gozdov (Timber Growers Association, ... ) in Evropska komisija (DG VI). Projekt je zaradi velikega zanimanja strokovne jav- nosti podrobno predstavljen na medmrežju (http:// www.algonet.se/~bear/bear.html), kjer najdete tudi naslove diskusijskih skupin . 1 O. gozdarsko tekmovanje na Poljskem V dneh od 24. do 28. 3. 1999 je na Poljskem, točneje v mestu Poznan, potekalo že deseto tradicionalno tekmovanje gozdarskih fakultet. Letošnjega tekmo- vanja se je udeležilo rekordno število ekip, in sicer dvanajst iz osmih evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, ki jo je zastopala ekipa BF (oddelek za gozdarstvo in obnov lji ve vire) v naslednji postavi: Andrej Križ, Bošgan Jež, Janez Polanc, Miha Vrhovec. Ostale države udeleženke pa so bilc: Švedska, Nizozemska, Češka, Ukrajina, Madžarska, Avstrija in seveda Poljska. Naj na kratko predstavim vsebino tridnevnega pro- grama tekmovanja: l. dan: tek (cross) na 6 km s postajami, kjer je bilo potrebno prepoznavanje rastlinskih in drevesnih vrst, divjadi, insektov in poškodb, ki jih le-ti pov- GozdV 57 (1999) 7-8 zročajo na drevju, določanje starosti divjadi po zo- beh, prepoznavanje ptičjih glasov in določanje (oce- na) sledečih parametrov: razdalje, višine in premera naključno izbranega drevesa; 2. dan: streljanje z malokalibrsko puško v silhueto smjaka in streljanje glinastih golobov; 3. dan: delo z motorno žago. Tu so bile vključene na- slednje discipline: priprava motorne žage za delo, podiranje drevesa, kleščenje, prežagovanje in kom- pleksno prežagovanje - kombiniran rez. Za vsak dan tekmovanja so bila določena pravila o poteku posamezne discipline, o točkovanju in seveda tudi o sankcijah za morebitno kršenje teh pravil. Za- vedati se je namreč potrebno, da sta drugi in tretji dan 339