SNEŽINKA SLAVKO ZIMNIK (Svedska pravljica.) ^^^^| Nckoč jc živela majhna Snežinka, tako lepa in nežna, da si je niti predstavljati ne moremo. Stanovala je visoko nad nami, za. oblaki v prekrasni palači. Njcna mati pa je bila stara kraljica Zima. Ta maniica jc bila žc zelo stara; srebrnobL-H Iasjc so ji valovuli preko hrbta, oblcčcna pa jc bila v plaŠč iz čudežno belega krzna; na glavi je imela velik svctel obroe, ki se je bleščal v vseh mavričnih barvah, kadar je posvetil nanj soncni kraij s svojimi toplimi Žarki. Sončni kralj pa jc bil največji sovražnik stare kraljice. Ni ga mogls videti. Kadar je na icemlji končavalo poletje, takrat je zbrala kraljica svoje vojšČake in jih pcljala v boj proti Soncu. Toda šcle po doljjem in napornem boju je zlomila njegovo oblast. Nato jc zavojevala vse reke in jezera in jih prcvlekla z ledeno skorjo, prostrane doline je pa pokrila z belo snežno odejo in ovila drevje in grmovje z bclim nežnim ivjem. Potem se je šele radovala svoje zmage. Toda njena radost m nikdar trajala dolgo. Sončnv kralj jc zbral racd tem Časom nove moči in žc čez nekaj mc-secev je korakal zopet proti vojski krdljicc Zimc. O, kako vroČi so bili sedaj njegovi žarki! Povsod se je jel tajati sncji, ledena skorja na rckah se je razpočila in na drevju in grmovju so pokukafi v svet nežni popki. Tako mo^očen je bil sedaj sončni kralj, da je moraJa siva kraljica Zima zapustiti bojišče. To se je zgodilo vsako leto in zato jc sovražila sončnega kralja. Mala bela Snežinka pa je bila največje veselje kraljici; bila je nežnejša in čistejša kakor njcne sestrice in znala jc tako lahno in sprctno plesati in plavati v zraku, da je ni znal nihče posncmati. Zopet jc prišel čas, ko je priliajala Zima na zcmljo. Crni vranec, ki ga je jahal veter Sever, je že nestrpno tolkel s kopiti. Mraz in toča sta rožljala s svojimi oklepi in ko je hotela dati kraljvca znamenje za odhod. tedaj jc priplavala k njcj mala Snežinka in jo zaprosila: »Mamica, vzcmi tudi menc s seboj!« Stara kraljica pa ji je odvmila: »Ne, ne, dete moje, ti si še premlada in premalo izkušena, da bi napravila to nevarno potovanje. Ti ostaneš doma!« »Nevarno,« jc pomislila princeska, »kaj se mi pa more pripetiti. Saj znam vendar tako urno bežati, da nie nihČe nc more ujeti! Mamica, vzemi me s seboj!« \ Toda kraljica je bila neizprosna. Vojska se jc pričela poinikati in je kmalu izginila obupani Snežinki izpred oči. Slabe volje se je obrnila proti ledeni plošči, da bi se vrnila v njeno okrilje. Tcdaj je zakrokal v njeni bližini s hripavim glasom kakor oglje črn krokar: . ' »Sncižinčica, zakaj si pa tako žalostna?« Velike solze so padale Snežinki iz oči, ko mu je tožila svoje gorje in zapuščenost. »Ce je samo to,# je mcnil razkuŠtrani krokar. »potem ti> pa Iahko pomagam. Čc mi zaupaš, te odnesem na zemljo. Ogledalfl si boš veliko bitko Čisto od blizu in v najlepšem miru. Pozneje te pa zopet odnesem domov. Ali hočeš?« 114 Samo trenutek je pomišljaia Snežinka. čutila je, da ne stori prav, če rucc da; toda hrepenenje in radovednost, da bi vidcla zemljo, sta bila vcčja. Zato je po kratkem obotavljanju odgovorila: »Da, hočem!« »Sedi na moj široki hrbet!« ji je zaukazal krokar in. razprostrl krilh V naslednjem trenotku je sedla Snežinka na njegov hrbct in že jc odplaval v jasni, mrzli zrak. Letel je vedno više in više, dokler ni prišel preko roba oblaČnih gora. Ves dan je trajalo potovanje, toda ko se je pričelo mračiti, je nacnkrat Sncžinka vzkliknila. Pod njima sc je razprostiral šircn gozd, katerega drevje je jescn Čudovito lepo pobarvala, zlatordeče, rjavo in ru-mcno. V maiem jezeru ob robu gozda se je zrcalilo vcčerno sonce in je nbscvalo s svojimi škrlatnimi žarki srebrnosiva debla vitkih brcz. Snežin^ka se ni mo-Ljla dovolj nacuditi vscm zcmeljskim kra-sotam. »Torej, to je naš mogocni sovražnik!« ,je vzkliknila, »lep je, skoraj bi ga morala imeti rada!« Ko so prispeli na zemljo, je Snežinka opazila, da cvete na tlch šc ncšteto jesen-skih cvetlic, bledi pod-lcsek, rdečc in vijoli-časte astre in snežno-bclc krizanteme. Krokar je odložil Snežinko na cvet zlatorumenc sonČne rože. »Tako, moja Snežinčica, sedaj se odpočiš! Do zaČetka boja i\e moreš ostati tukaj, mkaj jesen&ke cvetlice še vedno cveto in sonce sijc še premočno. Tvoja mati, kraljica Zima, jc letos prezgodaj odkorakala in se skriva sedaj s svojo vojsko v gorovju, dokler nc pride pravi trenotek. Zaspi sedaj; preden se bo zbudil zjutraj sončni kraij, pridcm potc. da odletiva zopet domov!« Mala sncžinka je bila zelo trudna. Zaspala je in dolgo spala. Fotom pa si je domislila: »Ali sem zato napravila potovanje, da se moram takoj vrniti! Nič mi nc privošči! Najprej hočem videti vse, kar je lepcga na zeralji! Krokar je klepetulja. ki nič ne razume; sama si hočem vsc ogledati!« Ne da bi dolgo premišljcvala, je zdrknila s sončne rože in zaplavala lahno v mesečini daljc. Precej oddaljena od prvotncga kraja je končno sedla v vlažno travo. »Tako, tu me črai krokar ne bo našel!« je zadovoljno pomislila in kmalu zaspala. Nenadoma pa sc je prcbudila zaradi nenadne skeleče bolečine. Vsa zaslepljcna od sonca, v katerega je pogledala in ki je neusmiljeno Žgalo raz vedro nebo, je zaprla oči. Še ganiti se ni mogla od bolečin. »O, mamica moja, zakaj te nisem ubogala!« je vzdihovala. — Tedaj pa je prišel njen konec. Z bolestnim vzdihom jc izdihnila svoje majhno življenje in samo bleščeča vodna kapljica je označevala mesto, kjer je ravnokar sedela majhna Snežinka. Krokar je dolgo časa iskal svojo varovanko. Naposled je pa razpcl svoja temna krila in odletel nazaj v kraljestvo kraljice Zime. 115