Leto 11.	Ljubljana, 15. septembra 1931.	Štev. 37.
Službeno glasilo Zimsko-Športnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega zimskošportnega podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza in Ljubljanskega
Hazena Podsaveza.
Izhaja vsak torek	Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdaja-
Naročniria: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40’—, celoletno Din 80-—	telj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-
Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.	teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija". Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Začetek podsaveznega prvenstva
Prva prnsenečenja — Poraz Ilirije v Mariboru — Tesna zmaga primorja
delita točki
Prvo kolo podsaveznih ligašev je za nami. Ljubljana ni posebno uspešno startala. Pohod Ilirije v Maribor se je končal s porazom. Po neuspehu s Hermesom je Ilirija tudi v Mar. dosegla neuspeh, ki priča, da v moštvu ni vse v redu. Poznavalci so sicer računali na zmago Maribora, vendar ni nihče pričakoval, da bo morala Ilirija v Ljubljano s štirimi goli razlike.
Drugi ljubljanski predstavnik Primorje, je imel več sreče. Nudil ni baš posebne igre, vendar je vseeno zadostovalo za zmago'. Igra sama je bila zelo medla, na obeh straneh ni bilo opaziti nikakega posebnega truda.
Svoboda je v Celju odvzela Atletiku eno točko.
Tabela kaže naslednjo sliko:
Maribor	1	1	0	0	6:2	2
Primorje	1	1	0	O	2:1	2
Svoboda	1	0	1	0	1:1	1
Atletik	1	0	1	0	1:1	1
Železničar	1	0	0	1	1:2	0
Ilirija	i	0	0	1	2:6	0
PRIMORJE:ŽELEZNIČAR				2:1	(0:0).	
Sodniku g. Dolinarju sta se predstavili sledeči moštvi:
Primorje:	Jančigaj, Svetic, Hassl,
Zemljak, Sočan, Pišek, Jug I, Slapar, Slamič, Uršič, Trajkovič.
Železničar: Mahajnc, Bauer, Wagner, Antolčič, Frangeš, Ronjak, Bačnik, Golinar, Pezdiček, Pavlin, Konrad.
Igra je bila od začetka do konca nezanimiva. Nikake živahnosti, nikakega Poleta. Prav nobena akcija ni kazala, da je tekma prvenstvena. Prav nič čudnega ni, da je publika ostala spričo take isre povsem mrzla in niso bili doseženi soh deležni nobenega aplavza. Tempo je postal živahnejši šele po prvem golu Primorja. p0 izenačenju je prišlo nekaj več^ življenja v igro — nato je šlo v prejšnjem tempu dalje. Publika se je razgrela le še pri dveh foulih, ki sta bila povsem nepotrebna. Slamič se mora na vsak način odvaditi nevarnega naskakovanja, ker ga sicer utegne doleteti izključitev. Slapar se je izpozabil nad na tleh ležečemu vratarju, ki je moral tik pred koncem zapustiti igrišče. Uršič je bil edini, ki je pokazal prodornost in odločnost pred golom.
Tok igre,
V začetku odprta igra. V 9. minuti krasen center Trajkoviča —• Jug prevzame tik pred golom volley in pošlje v out. V 13. min. čisti Jančigaj lep napad Ž. V 17. min. krasna kombinacija Sočan — Slapar — Jug — Slamič — Uršič. Slednjemu se vrže vratar pod noge in reši siguren gol. Takoj nato strelja Jug v oblake. V 19. min. kot za U- Izkaže se vratar Ž. Slamič preostro starta. Sledi kot za P. in nato 3 koti za ž- Obramba P. se ne razume. V 30. m. Prodor Uršiča, ki postira Jugu — ta zastre!ja stoječ v golu! Jug je zelo slab. Napad P. igra ležerno. V 36. min. bomba Pezdička tik preko prečke. Oba napada sta neodločena. V 40. min. kot Za P- Izkaže se vratar gostov. Polčas.
Že v prvi min. je Primorje pred go-lotn gostov. Nastane gnječa, Uršič se Polasti žoge in postira Jugu, ki pošlje z Slavo v gol
1:0.
Tempo postane živahnejši. Uršič pokvari lepo šanso radi off-sida. V 8. min. prodor desnega krila gostov — lep cen-terpas. Svetic »razira«, Zemljak v startu pade — žogo dobi prosti Konrad in že je
1:1.
Premoč P. V 12. min. asistira Bauer Uršiču, ki pošlje pas Slaparja z glavo v mrežo
2:1.
Premoč P. traja dalje. Kot za P. V 21. min. napačen alarm — Trajkovič je pogodil stranska mrežo. V 22. min. roka proti P. Ronjak strelja s srede pred gol — Jančigaju izpade žoga, Golinar strelja v prazen gol — Pišek reši na sami črti. Vratar Mahajnc se ponovno izkaže pri obrambi kota. V 30. min. diši po izenačenju. Obramba P. se ne razume in strel Konrada izgleda, da bo našel neovirano pot v gol. Žoga se kotali po golovi črti in se odbije od droga v polje. Zopet je Mahajnc z uspehom1 v akciji. Tik pred koncem se vrže Ma-hajne na žogo. Branilec pade nanj in nato še Jug, ki ga s komolcem, udari knock out. Vratarja vodijo z igrišča. Kmalu nato konec.
Kako so igrali.
Primorje ni zadovoljilo. V obrambi je odgovarjal edino Hassl, ki je topot sicer ostro startal, vendar samo v enem slučaju protipravilno. Svetic in Jančigaj nesigurna. Zemljak povprečen. Sočan dober — podajanje dostikrat netočno. Pišek slab. V napadu sta zadovoljila edino Uršič in Trajkovič. Slamič kot vodja napada nemogoč — vidi samo desno stran. Slapar in Jug izrazito slaba. Zmaga zaslužena.
Železničar je imel najboljše orožje v obrambi. Vratar Mahajnc je prvorazredna moč. Rešil je mnogo kritičnih situacij. Branilca sta dobro sekundirala. manjka osvobodilni udarec. V krilski vrsti do blesure prav dober Frangeš. Napad lepo kombinira, igra pa mnogo premehko1. V pozicijah, ko bi se moralo streljati, potuje žoga na krilo. S tako igro napad ne more doseči golov.
Publike kakih 500.
V predtekmi sta nastopila Grafika in rezerva Primorja. Zmagala je zasluženo Grafika s 5:0. Tekma šteje k ljubljanskemu prvenstvu I. razreda.
IZVRSTEN START MARIBORA V
PODSAVEZNEM PRVENSTVU MARIBOR:ILIRIJA 6:2 (2:1) juniorji 1:1 (1:1).
(Od našega stalnega dopisnika)
Prvo kolo podsaveznih liginih tekem, v katere smo posebno v Mariboru stavili velike nade in jih pričakovali z redko napetostjo, je za nami. Ni nam prineslo razočaranja. Dočim so na ljubljanski fronti Železničarji nezasluženo samo zaradi neugodnih okolnosti tesno podlegli Primorju z 1:2, so belo-črni (ISSK Maribor) na domačih tleh v sijajni igri nadvladali Ilirijo ter osvojili dve'zares dragoceni točki in lep score. Nedeljsko tekmo je obiskalo skoro 2000 gledalcev, med njimi blizu 300 ljubljanskih »drukarjev«, ki so se s posebnim vlakom pripeljali, da bi bodrili svoj belo
zeleni team. Organizacija tekme je bila prav zadovoljiva, nikjer ni prišlo do incidentov.
Že predigra mladinskih moštev, finale za juniorski prehodni pokal SK Ilirije, je navdušila mnogobrojno publiko. Mla^ dina je pokazala lepo in fair igro, prevladovali so čas eni, čas drugi. Neodlo1-čeni izid popolnoma odgovarja predve-deni igri in razmerju moči. Pri Mariboru je manjkal izvrstni napadalec Zemljič, zato napad ni bil tako nevaren kot teden dni prej v Ljubljani pri prvem1 finalu. Ilirija je igrala zopet brez »ligaša« Žitnika I, torej je bil tudi minus na obeh straneh izravnan. Tekmo je vodil prav dobro sav. sodnik Nemec. Ker je mladina Maribora v prvem finalu zmagala s 4:1, se z neodločenim nedeljskim izidom položaj ni spremenil in zmaga v letošnjem juniorskem turnirju je definitivno pripadla mladini SSK Maribora pri skupnem scoru 5:2, Prehodni pokal je takoj po tekmi izročil inicijator juniorskih tekem g. E. Betetto v imenu SK Ilirije kapetanu mladine -ozir. načelniku načelniku nogometne sekcije SSK Maribora g. dr. Planinšku.
Nastopili sta na to burno pozdravljeni prvi moštvi v sestavah:
SSK Maribor: Koren II; Savo, Bertoncelj I; Jež, Kirbiš, Ko-nič; Starc, Bertoncelj II, Hreščak, Terglec, Pri-veršek.
SK Ilirija:	Malič; Strehovec,
Berglez, Unter, Dekleva, Pogačnik; Ice, Sandi, Košak, Pfeifer, Rihtar.
Sodnik : Cimperman, Ljubljana.
Potek igre: V pričetku nervozno tipanje na obeh straneh. V 4. min. strelja Bertoncelj s 30 m prosti strel proti L, ki ga vlovi Malič. Sodnik energično preprečuje preostro igro. Pfeifer dobi v 7. min. pred kaz. prostorom Košakov predložek, uide halfu in zabije gol.
1:0.
M. igra nervozno, I. prevladuje. Zopet ima Pfeifer šanso, vendar strelja preko. Slično Košak. Desno krilo belo1-črnih Starc vj-ame skoro na o-utovi črti dolg pas Kirbiša, ostro strelja in Malič odbije v lastno mrežo;
1:1.
M. ohrabren napada, Hreščak prenese Priveršku na krilo, ta strelja vo-ley, toda preko. M. je močnejši, Ilirija se uspešno upira. Bertoncelj I zaustavlja parkrat Iceta in Koren krasno brani o-ster strel Sandija. Kot proti M. ostane neizrabljen. V 20. min. karambol med Deklevo in Bertoncljem II; slednji zapusti igrišče, a se čez par minut vrne, burno pozdravljen od publike. Half! M. pošiljajo svojemu napadu predolge žo^-ge. V 34. min. lepa kombinacija Berton-celj-Hreščak; slednji odda prostemu Terglecu in že je žoga drugič v mreži Ilirije;
2:1.
Hirijani skušajo poostriti tempo in način igre. V 40. min. napade Terglec Maliča, ali sodnik diktira foul proti M.
Polčas 2:1.
Drugi polčas: Že v začetku napad M.; Bertoncelj vsled blesure ne more teči in strelja s 30 m preko gola. Ripost Ilirije zaustavlja Jež s foulom; prosti
— Svoboda in Atletik
strel izvede Košak, lepi ali ubranljivi strel obtiči nad Korenom, ki ga slepi solnce, v mreži;
2:2.
Ilirija še naprej napada; Bertoncelj I reši nevaren prodor Pfeiferja. V 5. min. foul Bergleza nad Bertoncljem; diktirano 11 m spremeni Kirbiš v 3. gol za M.;
3:2.
Izmenični napadi obeh strani, obrambi sta na mestu, par strelov obeh napadov gre v out. Igra Ilirije postaja nervozna, belo-črni dobivajo polagoma vodstvo. V 17. min. dobi Terglec žogo, Bertoncelj ostro strelja od strani in Malič dopusti
4:2.
V 25. min. prodre Starc na krilu, visoko centrira pred gol in Terglec zabije v skoku z glavo preko Maliča;
5:2.
Nato zopet Ilirija obupno pritiska; Pfeifer je inicijator večine napadov, karambol med njim in Korenom ostane brez posledic. Korner proti M.; lepo streljano žogo zamudi levo krilo. V 37. minuti zopet napad belo-črnih; Starc daje Bertonclju, ki lepo strelja, Malič je zopet prepozen in žoga obtiči v mreži;
6:2.
Domača publika zahteva 7. gol, vendar brez uspeha. Po napadu M. osuva Prive-ršek na tleh ležečega Strehovca, ki se na nedovoljen način revanžira. Sodnik pravilno izključi oba. Kmalu nato konec. Publika odnese moštvo Maribora na ramah z igrišča in še — seveda:, z izjemo ljubljanskih »drukarjev« — zadovoljna razhaja.
Sodnik g. Cimperman je obvladal vse faze igre in jo srečno privedel do regularnega zaključka. Moštvo Ilirije z nekaterimi njegovimi odločitvami v drugem polčasu ni bilo zadovoljno, vkljub temu' pa priznava tudi ono, da je opravil svojo nalogo objektivno-.
*
Mnenje našega' posebnega poročevalca se krije z gornjim poročilom v vseh bistvenih točkah. Zmaga SSK Maribora je absolutno zaslužena kot plod koristnejše napadalne taktike in sigurnejše obrambe, ali je izražena previsoko in ne kaže pravega razmerja sil. Visoki score je treba precej pripisati dejstvu, da je bila sreča odločno na strani belo-črnih. To seveda ne zmanjšuje velikega uspeha mariborčanov, ki so zaigrali morda svojo najboljšo tekmo, ki so igrali vseh devetdeset minut kot en sam mož enotno in z nenadkriljivim elanom tako, da v moštvu ni bilo videti slabe točke.
Ilirija je nasprotno imela več ranljivih mest. Predvsem je bila tu obramba: najprej zopet enkrat nezanesljiv Malič, poleg njega pasivni in neokretni Strehovec. Skoro vsak napad Maribora je zna-čil zato resno nevarnost za ilirijanski gol; vsaj 3 goli bi se dali ubraniti. Ostali igralci so individualno, vsak zase dali iz sebe vse, manjkalo pa je povezanosti in o-dločne poteze proti nasprotnemu golu. Namesto, da bi se pošiljale žoge v prazen prostor za obrambno linijo Maribora, so se napadalci 90 minut zaman trudili preigrati resolutno obrambo Ma-
ribora s kratkimi polvisokimi pasi, ki so bili pa netočni in šablonski, vsled česar jih je bilo tem lažje prestreči. Posebno je grešil v tem1 oziru Košak, ki ga je zapustil ta dan tudi strel. V obče je vse moštvo predolgo zadrževalo žogo. Opasnejše desno krilo M. je bilo često slabo krito, lastni krili se nista mogli niti enkrat odločiti za pogumen strel na gol; novinec Rihtar je pustil neizkoriščeni tako dve zelo ugodni šansi. H kraju igre so moštvu deloma odpovedali živci; Berglez je šel poizkušat srečo v desno zvezo in pokvaril tam še tisto, kar je bilo prej dobrega in Strehovec se je dal izzvati do nešportnega čina, ki mu je prinesel izključitev.
Pri vseh omenjenih nedostatkih je bil do stanja 3:2 izid popolnoma odprto vprašanje. Preokret je prinesla enajstmetrovka, ki je bila diktirana absolutno prestrogo, ker je bil foul nad Bertoncljem napravljen na meji kazenskega prostora in ne znotraj in ni bil težjega značaja. Ta enajstmetrovka je vidno omajala moralo in elan belozelenih. Do incidenta Priveršek-Strehovec bi ne bilo prišlo, ako bi sodnik ne bil nepozoren na izzivalno in zelo unfair igro Priverška napram Unterju in Strehovcu že v 1. polčasu in ves 2. polčas.
Obsojati se mora, da so neki neodgovorni elementi iz publike grdili in dejansko napadli posamezne igralce Ilirije, ko so odhajali s terena. Prihodnjič naj bi boljše poskrbelo za varnost igralčev. Igralci Ilirije po svoji v splošnem jako fair igri niso dali povoda za take izpade.
ATLETIK SK:SVOBODA 1:1 (0:0).
Zaradi poplavljenih igrišč Atletik SK in SK Celja se je odigrala tekma po sporazumu med kluboma na igrišču Olimpa v Gaberju, ki je zelo primitivno. Ker menda sploh ni pravilno, je še vprašanje, ali bo ta tekma verificirana.
Igra je bila zelo 'živahna in napeta. Tehnično in kombinatorno je igrala boljše Svoboda, domači pa so bili trši in bolj v startu. Oba gola sta padla v drugem polčasu iz 11 m, gol Svobode šele malo pred koncem.
Sodil je g. Ochs.
MO TRBOVLJE.
V	nedeljo 13. t. m. se je nadaljevalo prvenstveno tekmovanje v trboveljskem okrožju s tremi tekmami; tako so bili vsi klubi na poslu. — Že dosedanje tekme so pokazale, da so moči v splošnem zelo enakomerno razdeljene in da bodo posamezni boji zelo ostri in s tem tekmovanje zelo zanimivo.
V	Hrastniku je nastopil SK Retje proti SK Hrastniku, v Trbovljah sta se srečala domača rivala SK Trbovlje in SK Dobrna, med tem ko je moral ex prvak Trbovlje SK Amater v Zagorje.
TRBOVLJE:DOBRNA 4:0 (2:0).
V nedeljo se je v Trbovljah odigrala prva prvenstvena tekma, v kateri je SK Trbovlje dosegel 2 važni točki. Igra je bila fair, disciplina igralcev vzorna. Re-zulat je odločila odločnejša napadalna vrsta SK Trbovlja, dasi je zastreljala nekoliko zrelih šans. Zmagovalčevo moštvo dičita elan in požrtvovalnost, pač pa morajo posamezni igralci opustiti sebično igro in nesmiselno napuščanje njihovih mest.
SK Dobrna je presenetila z žilavim odporom, od dobljenih golov gresta 2 na račun golmana. V moštvu vlada resna volja za uspehom in napredkom; njihova igra je še primitivna, toda posamezni igralci, zlasti desni bek obetajo mnogo. Boljši stoping in točnejše oddajanje bi zelo povzdignila obe moštvi.
SK HRASTNIK:SK RETJE (Trbovlje) 2:1 (1:1).
Ta tekma je končala sicer z zelo pičlo, ampak zasluženo zmago domačinov. Rezultat ne odgovarja poteku igre, ker je bil Hrastnik stalno v premoči, pred golom pa je moštvo odpovedalo1. Gosti so bili zelo dobri v obrambi in so se borili z izredno požrtvovalnostjo; njihova glavna vrlina, kateri se imajo zahvaliti za dober rezultat.
Tekmo je sodil g. Marin v splošnem zadovoljivo.

Pijte
Športniki!
BIO-mleko
od Osrednjih mlekarn I
SK AMATER (Trbovlje) :SK ZAGORJE 4:2.
Tekmo je odločilo v svojo korist trboveljsko moštvo>, ne baš tako lahko, kakor se je pričakovalo. Domačini imajo zelo mlado ambiciozno moštvo, katero se zna zelo žilavo boriti. Vsak tuj klub bo imel obilo posla v Zagorju, ako hoče rešiti svoje točke.
MARIBOR rez.:MURA 3:2.
Pri prvi prvenstveni tekmi v Murski Soboti je prišlo do incidentov in preki-njenja igre, ker mariborski sodnik Jančič absolutno ni bil kos svoji nalogi. Mura je proti verificiranju tekme protestirala pri LNP.
Moštvo Mure se je na prvenstveno tekmovanje dobro pripravilo in kaže nepričakovano borbenost. Ima nekoliko dobrih igralcev, od katerih bodo kmalu profitirali tudi ostali igralci. Rezerva Maribora se je morala trdo boriti, da je dosegla zmago.
Vprašamo, ali je potrebno pošiljati k tekmam rezerve Maribora, ki igra prav za prav izven konkurence, zunanjega in še celo tako slabega sodnika? Murska Sobota ima vendar sposobnega savez, sodnika v osebi g. Ramovša.
PRIHODNJE PRVENSTVENE TEKME.
V nedeljo, 20. t. mi. se odigrajo tri tekme v podsavezni ligi. Ilirija ima pred seboj zopet težko nalogo, srečanje s SK Žlezničar v Mariboru. Primorje nastopi v Celju proti Atletik SK. V Ljubljani igra Svoboda proti Mariboru.
JUNIORSKE POKALNE TEKME.
O finalu Maribor:Ilirija 1:1 poročamo na drugem mestu v poročilu Maribora. Tekmovanje za utešno darilo se je nadaljevalo preteklo nedeljo s tekmo
Hermes:Mladika, ki je končala s 3:1 za Hermes. Hermes je igral boljše od Mladike ki je imela tudi »smolo« v obliki slabega vratarja. Druga določena tekma Hermes:Korotan se ni vršila, ker Koro^ tan ni nastopil; Hermes dobi torej brez igre z 2:0. —• Prihodnjo nedeljo igra Ilirija ob 9. z Mladiko in ob 9.30 s Slovanom.
Državno prvenstvo
V nedeljo se je vršila samo ena tekma v državnem prvenstvu. Stari rutiner Hajduk je igral v Žabcu proti novincu Mačvi. — Za tekmo je vladalo ogromno zanimanje — preko 3000 ljudi je gledalo igro.
MAČVA :HAJDUK 1:1 (0:1).
Vreme tekmi ni bilo naklonjeno. Že pred pričetkom je pričelo deževati in je lilo ves čas tekme. Mačva je morala nastopiti s štirimi rezervami, kar pomeni znaten handicap. Igrala je v postavi: Ilič, Vojisavljevič, Cvetkovič, Vračarič, Kojič, Karadžič, Sindjelič, Jovanovič 3, Jovanovič 2, Jovanovič 1, Saldžijevič.
Hajduk: Čulič, Milutin, Mikačič, Marušič, Deškovič, Poduje V., Benčič, Le-mešič, Bakotič, Kragič, Matošič.
Hajduk je	prevladoval pred,				Mačva	
po odmoru. Sodnik g.		Joksič.				
S to tekmo je bilo		doigrano			I. kolo	
in je sedaj situacija sledeča:						
BSK	1	1	0	0	4:0	2
Gradjanski	1	1	0	0	2:1	2
Mačva	1	0	1	0	1:1	1
Hajduk	1	0	1	0	1:1	1
Concordia	1	0	0	1	1:2	0
Sašk	1	0	0	1	0:4	0
Prihodnjo	nedeljo	igrajo:		BSK:Haj-		
duk v Beogradu, Sašk:Gradjanski v Sarajevu in Concordia:Mačva v Zagrebu.
Sous Les Toits de Paris . . .
K prvenstvu Evrope v plavanju, skokih in waterpolu, održanem v dneh 23. do
23. aygusta v Parizu.
Bolj spoštovanje kot rešpekt navdaja poprečnega, skromnega športnika ljubljanskega, ko sliši in ve, da bo šlo za prvenstvo kontinenta, za prvenstvo Evrope!
Pa je spoštovanja, ko si zadevo pogledaš malo bolj od blizu, kmalu' konec in tudi od rešpekta ostane bore .malo, kar ga vzbude vtisi — priznam — silni, veliki vtisi, vendarle samo vtisi...
Če naj pripovedujem o letošnjem plavalnem prvenstvu Evrope, ki je pred štirinajstimi dnevi bilo v polnem teku, ki se je vršilo v senci Eifflovega stolpa, v Parizu, se bom omejil samo na te vtise. Ne bom navajal rezultatov, ne zvenečih imen, ki jih je itak že tisoče in tisoče listov, telefonov in radiev raz-kričalo v svet.
Stadion Les Tourelles, kjer . sp: se tekmovanja vršila, je prvovrstna zgradba te vrste — za gledalce. Za tekmovalce Tourelles ni ravno idealen ni po svoji konstrukciji kot taki, pa tudi ni, vsaj to pot ni bil, zadostno in popolno pripravljen in urejen ,kot bi za take prilike moral biti. — Bazen sam ima veliko, veliko napako, da nima žlebov za uničevanje valov. Tako v bazenu nastanejo pri plavanju veliki valovi,- ki tekmovalce silno ovirajo-. To, in pa dejstvo, da je temperatura vode, poleg tega, da je že zračna temperatura — kar seveda ni bila krivda prirediteljev, bila silno nizka, znašala vkljub temu, da so v kopališču samem na razpolago ogrevalne naprave (!) komaj 14—16 stopinj Celzija, je silno vplivalo ne le na kondicijo, tudi na rezultate tekmovalcev. Vsi, kar po vrsti — izvzemši Francoze, ki so pač bili doma — so dali rezultate znatno slabejše od svojih običajnih. — Še en velik nedostatek: v včasih naravnost poraznem, čisto zimskem, deževnem vremenu, v mrzli burji tekmovalci niso imeli na razpolago poštenega zaprtega prostora, kar je pač bilo najbolj občutno za-skakače, ki so na dežju ali pa na prepihu na hodnikih morali čakati, da pridejo na vrsto!
Vse to, in pa seveda dejstvo-, da tekmovalci niso bili doma, da pa si v dragem Parizu po veliki večini niso mogli privoščiti vsega udobja, ki so ga vajeni in potrebni, da so tekmovali pred dosti temperamentno francosko publiko. Temperamentno, kadar je podžigala domače — vse to pojasnjuje porazno
— vsaj na prvi pogled dejstvo, vtis, ki ga dobiš o prvenstvu Evrope, ko čitaš rezultate tekmovanj, rezultate, ki so z nekaterimi redkimi izjemami — neprijetno razočarali.
Jugoslavija je bila na prvenstvu Evrope zastopana z enim tekmovalcem, tekmovalko prav za prav, Nado Lampretovo, članico ljubljanske Ilirije. Savez je bil prijavil več: prijavil je bil tudi še Rojevo. Bulata, Senjanoviča in Wil-fana, pogrešil pia mnogo, da Lampretove ni prijavil na 400 m' prosto in nikogar na 1500 m. Ni bila krivda Save-veza, da reprezentanca ni mogla kompletna v Pariz — finance niso dopuščale. Moramo pa reči, da bi v Parizu bil Wilfan, Lampretova in Rojeva na 400 m, moška in ženska štafeta, eden skakačev in water-polo moštvo, pa Jugoslavija ne bi bila morala iti, kot se je žal zgodilo, brez točke domov! —
Če naj spregovorim o organizaciji, bi moral preje in več grajati, kot pohvaliti. Omenil sem že nedostatke bazena, ki pa zdaleka niso bili edini. —
Vsi administrativni posli, vsa organizacija, v kolikor se ne nanaša na sama tekmovanja kot taka je ležala na ramah generalnega komisarja Frereja-quesa, ki so mu proti koncu menda vendarle popustili živci in tako je prišlo do marsikakega nepotrebnega nesporazuma, prerekanja in nejevolje! Morda so naibolj občutili to novinarji, ki niso bili deležni baš posebnih pozornosti in ugodja.
Jury je pod vodstvom Madjara dr. Donatha in Francoza Drignyja funkcijo-niral dokaj dobro — le starter je bil pod vsako kritiko — pri nas bi ga bili prav sigurno »ohladili« v neprostovoljni ko-pelji! Tudi nikakor ne morem razumeti, da vkljub rigoroznim in točnim predpisom niso niti najmanj vodili računov o trikojih in dopuščali n. pr. Italijanom, da so startali v povsem nepropisnih kostumih!
Od water-polö sodnikov sem pričakoval mnogo-, mnogo več! Renomirane klase kot Hodgson (Anglija) in Delaha-ye (Belgija) se pač ne bi smeli izpoza-biti do pristranosti in drukanja, kajti, da bi delali grobe napake, kot o jih, iz nesposobnosti, se niti od daleč ne upam misliti!
Prav isto, samo še v mnogo večji meri velja za sodnike skokov: pozabili
Okusna in zdrava je „Kolinska kava".
so, da so stroj, da so- forum, ki mu je vsa Evropa zaupala odločitev o- kvaliteti in sposobnosti tekmujočih, vdali so se — poedinci — bolni ideji, da morajo za vsako ceno reprezentanta nacije, kateri so pripadali, potisniti naprej in —■ delali so čudeže v svojem sojenju, čudeže, ki jih je stadion kvitiral z — žvižganjem in zgražanjem!
Tako je vendarle nekolika »riba smrdela pri glavi« — kaj čuda torej, če je to vstvarilo marsikatero nerazpolo-ženje, če je potegnilo za seboj tekmovalce, njih kondicijo, njih uspehe, njih rezultate! —
Štirinajst narodov je startalo v Parizu — število tekmovalcev v poedinih disciplinah pa je mestoma bilo kaj skromno! Že oficijelne prijave niso bile baš kompletne, pa še od teh jih . približno tretjina ni startala! Pogrešali smo osebe z zvenečimi imeni, renomirane pla-vačice in plavače, ki so, žal, izostali! Tako ni Nemčija prijavila zakoncev Küppers, Belgija ne Coppietersa, star-tal ni noben angleški plavač, startala nista odlična avstrijska' prsna plavac«' Berger in Schaffer, plavala ni Herta Wunder, igral ni Dujardin, Blitz in Cop-pie-ters, skakali niso Nesvadba, Maerz itd., itd.
Najbolje organizirano, najhomoge-nejšo in — najmočnejšo kot se je izkazalo — ekipo so postavili Madjari. Videlo se je na prvi pogled, da so se skrbno pripravili na Pariz, videlo pa tudi, da jim ni manjkalo sredstev, ne organizatorjev, ne tekmovalcev! Izdali so letake s slikami Budimpešte, madjar-skih plavačic in plavačev, vodilnih osebnosti, s točnim popisom in opisom vseh, ki so prišli v Pariz, letake v francoščini, ki so jih priložili revijam, katere so prodajali na stadionu, ki so jih delili med publiko.
Francozi so bili najmočnejši po številu, najmočnejši po simpatijah, s katerimi jih je obsipal stadion, kadar so zmagovali, najmočnejši po izrazih nezadovoljstva in kritike, ki so deževali, kadar so bili premagani! Svoje ljubljence Padouja, Tarisa, Cartonneta, Vaude-plancheza in Godardovo je francoska publika danes prav tako ognjevito izžvižgala, kot včeraj poveličevala.
(Dalje prih.)
DR. BARANY V GRADCU,
Iz Ljubljane s je dr. Baranyjeva eki-ka odpeljala v Gradec, kjer so 10. t. m. nastopili proti GAK. Najboljši rezultat meetinga je bil dosežen na 100 m hrbtno, kjer je Rödiger premagal Bitskeya v času novega štajerskega rekorda. Rezultati so bili:
100 m prosto: dr. Barany 1:00.4; 2. Baranyay 1.05.7; 3. Tarrody 1.05.8.
50 m prosto: dr. Barany 27.2; 2. Baranyay 29.3; 3. Ditmar (GAK) 29.4.
100 m hrbtno: Rödiger (GAK) 1.14.2; 2. Bitskey 1.14.5.
200 m prsno: Parik (GAK 2.58, štai-rekord; 2. Helyes 3.19.8.
4X50 m prosto: 1. Madžari 1.55.6» 2. Gak 1.56.9, štaj. rekord.
Oglašujte v »Športnem listu«. Imel’ boste siguren uspeh!	______ ^
Primerna darila
za vse panoge sporta dobite po zmernih cenah pri tvrdki
D. Fuchs, zlatar in juvelir LJUBLJANA, Šelenburgova ul.
ŠPORTNI DAN SK ELANA V NOVEM MESTU.
Nenavadno slabo vreme v zadnjem tednu je zadržalo večino zunanjih tekmovalcev, da bi se udeležili v nedeljo
13.	t. m. športnega dne v Novem mestu. Vkljub temu je SK Elan izvedel napovedane prireditve v vsem obsegu in dosegel z njimi nad pričakovanje lep uspeh v moralnem in gmotnem oziru.
Pri motociklistični dirki na progi Novo mesto—Bela cerkev—Dobrava—Št. Jernej—Novo mesto so startali člani motokolesarskega kluba Ilirije, sekcija Novo mesto. Prvi je prispel na cilj Jos. Ferlič na »Arielu« s tovarišem Fr. Jeri-cijem v prikolici. — Pri kolesarski dirki na krožni pirogi Novo mesto—Gotna vas—Žabja vas—Kandija je zmagal Jos. Mežnarič (K. k. Novo mesto).
Štafetni tek skozi mesto sta absolvi-rali dve štafeti SK Elana, prva je pretekla distanco švedske štafete v času 1:35.
Živo zanimanje je vladalo za vodno-sportni program na Krki. Pri regati čolničkov od železniškega mostu do mostu v Kandijo sta prva pasirala cilj Basku-la in Valentič za komaj eno dolžino pred ostalimi. Plavalne tekme so se vršile vsled neudeležbe zunanjih plavačev, ki so jih preplašili slabi vremenski izgledi, v skrčenem obsegu. Tudi voda je postala zadnje dni zelo mrzla, padla je na 15—16 stopinj Celzija, Za najboljšega plavača se je izkazal Čuček (Elan), ki je preplaval 50 m v 30:8 sek. in 100 m v 1:25. Elegantni in mojstrsko izvajani skoki prvaka Grilca so navdušili občinstvo. Z njim sta skakala jako pridno dva clanovca Strajnar in Drenik.
Teniški match med SK Elanom in SK Kamnikom je končal po zanimivih igrah neodločeno 2:2. Prvačila sta dr. Gross v moštvu., Elana in Grzinčič v moštvu Kamnika.	L
Zaključna prireditev je bila nogometna tekma med Elanom in Olimpijo iz Karlovca. Po neodločenem 2:2 v 1. polčasu so zmagali gosti s 6:4. Igra je bila zanimiva, domači so bili gostom do'-rasli ali so proti koncu popustili, morda zaradi utrujenosti po dopoldanskem štafetnem teku.
V celoti je bil to zelo lep športni dlan, za katerega zaslužijo organizatorji na čelu z g. inž. Josipom Medičem vse priznanje!
lahka atletika
MEETING SSK MARATONA.
Jesensko lahko-atletsko sezono v Mariboru je otvoril SSK Maraton z lepo uspelim meetingom na »Livadi«. — Žal to igrišče nima tekališča in se je vsled tega tekmovalo samo v metih in skokih. Novost je bil peteroboj v skokih. Rezultati so razmeroma dobri, kajti lahka atletika v Mariboru je še zelo mlada. Udeležba je bila s strani atletov povoljna, tudi občinstva je bilo lepo število. Vodstvo prireditve so imeli gg. dr. Jettnar, Bergant, Smerdel, Žebot in Podpečan. — Hladno vreme je vplivalo na tekmovalce, da niso vsi dosegli svo'-jih najboljših uspehov.
Precej pred ostalimi je Rapidova lahkoatletska sekcija, ki najbolj smot-reno in najdalj trenira ter ima v svojih vrstah nekoliko dobro izvežbanih atletov, doeim je povprečna stopnja Rapi-diovih atletov že celo na lepi višini. Zdi se tudi, da je v Rapidovem vodstvu več razumevanja za lahko atletiko kot pri drugih klubih in da se pri Rapidu tudi gmotno več žrtvuje za lahko atletiko. Izvzeti se mora tu seveda SSK Maraton, ki obstoja šele leto dni, pa kaže največji interes ravno 'za lahko atletiko.
Rezultati meetinga:
Skok v daljavo brez zaleta: 1. Fika (Maraton) 2.82.5; 2. Rak (Žel.) 2.67; 3. Fischer (M.) 2.62.
Skok v daljavo z zaletom: 1 Mon-derer (Rapid) 5.89;	2. Gutmeier (R.)
5-88; 3. Fika 5.66.
Suvanje krogle: 1. Rak (Žel.) 10.71.5;
2.	Barlović (R.) 9.91.3;	3. Vidic (M.)
9.82.
Skok v višino brez zaleta: 1. Jegliči (R.) 120; 2. Fika 117.5; 3. Jeglič II (R.) 117.5.
Skok v višino z zaletom: 1. Gutmeier 160; 2. Jeglič II; 3. Fika 150.
Disk:	1. Rak 30.32;	2. Erno (M.)
28.98; 3. Cej (Ž,) 28.60.
Kopje: 1. Monderer 38.30; 2. Ogrizek (R.) 37.46; 3. Franci (M.) 36.92.
Skok ob palici: 1. Gutmeier 2.90; Fika 2.90; 3. Štangl (M.) 2.70; prvo mesto je odločil žreb.
Končni placement: 1. Rapid 40 točk;
2.	Maraton 18 točk; 3. Železničar 14 točk.
Peteroboj v skokih za prvenstvo Maribora:
1.	Fika (Maraton) 2360.70;	2. Gutmeier (Rapid) 2145.60;	3. Monderer
(Rapid) 793.05; 4. Jeglič I (R.) 1685.50; 5. Gala (Železničar) 1574.40 6. Jeglič II 1562; 7. Ogrizek (Rapid) 1193.70; 8. Lu-dvik(Maraton) 1013.50 točk. — Prvim trem so bili izročeni lovorjev! venci za nagrado.
Naši atleti v inozemstvu. Te dni se je vršil na Dunaju mednarodni lahkoatletski meeting, katerega se je udeležila tudi Jelka Tratnikova (Ilirija), Pri prvem nastopu je bila indisponirana in je dosegla v skoku v višino le 1.35 in
2.	mesto za Lorenzovo (Leoben), ki je skočila 1.43 m. Pri drugem nastopu je zmagala Tratnikova s 1.40 pred Puch-bergerjevo (WAF), ki je dosegla isto višino. Tratnikova je tudi nastopila v kombinirani štafeti 4X100, ki je zmagala s 53 sek.
V Segedinu je startal Beograjčan Novakovič in zmagal v skoku v daljavo s 6.80 m.
Boksarji v Ljubljani
Naš težkoatletski savez si je nadel nalogo; da propagira po večjih mestih boksarski sport. V ta namen je angai-žiral znamenitega črnca, bivšega svetovnega prvaka v kategoriji weiter Jima Lygetta, ki naj pokaže, kaj je prav za prav boks. — Jim Lygett se nam je predstavil kot popoln boksar. Je sicer že znatno prekoračil svojo prvotno kategorijo weiter (do 69 kg) in ima tudi precejšen narastek pod prsmi, ki ga pa očividno ne ovira. Je 31 let star, visoke postave in dobro razvit.
Oba večera v Ljubljani finančno nista uspela. Nekoliko je temu kriva nezadostna reklama, nekoliko tudi visoka vstopnina.
Prireditev je v propagandnem oziru dosegla svoj namen. Vse borbe sicer niso bile prvovrstne, vendar so nas nekateri pari obilo poplačali s svojimi borbami. Izvrstna tehničarja in takti-čarja Kovačevič in Monas sta postala na mah ljubimca publike. Državni prvak Korenjak nasprotno ni ugajal in si ni pridobil simpatij. Prevečkrat je uhajal v objem (clinch) in je bila njegova borba bolj podobna rokoborbi kot boksu. Prav simpatičen tekmovalec je Osječan Stelzer.
Lygett je pred nastopom pokazal pripravo boksarja za težje nastope: trening z vrvico in boksanje z namišljenim protivnikom (Schattenboxen). Pokazal je dovoljene in prepovedane udarce, od teh onega, ki je privedel do diskvalifikacije Sharkeya v borbi s Schmelin-gom.
Publiko je seveda najbolj zanimalo srečanje med obema profesijonaloraa, Lygettom in Beogradčanom Vidovičem. Vidovič je sicer dober boksar, vendar preslab protivnik za zamorca, ki je mnogo večji in 15 kg težji. Podlegel mu je obakrat, prvič v 3. kolu, drugič v petem s knock outom. Lygett je pokazal posebno drugi dan najrazličnejše trike taktične narave. Pustil je nasprotnika, da je napadal in se je samo branil. Ako je postal Vidovič preveč agresiven, je kakor blisk švignila Ly-gettova desnica in nasprotnik je bil odpravljen.
Čez mesec dni bomo zopet videli najboljše boksarje iz Zagreba. Prirediteljem priporočamo, da izberejo Ly-gettu enakovrednejšega protivnika, ki miu bo enak vsaj po teži. Borba bo potem mnogo bolj zanimiva in bodo na obeh straneh enake šanse. To pot je bil Vidovič znatno handicapiran, kajti 69 kg in 84 kg je precejšnja razlika, posebno pri boksu.
Kolesarstvo
CESTNA DIRKA SK »VRHNIKA«.
SK »Vrhnika« je pod vodstvom svojega predsednika g. Groma priredilo minulo nedeljo popoldne zanimive dirke, ki so nudile občinstvu obilo užitka. Spored je obstoji! iz sledečih kolesarskih točk: I. Cestna dirka za prvorazredne in za juniorje Vrhnika — Logatec — Planina — Unec — Rakek — Cerknica — Rakek — Unec — Planina — Logatec — Vrhnika — Logatec (82 km);
II.	Prvenstvo logaškega okrožja (4 km po logaškem drevoredu); III. Prvenstvo Logatca (ista proga za logaške novince); IV. Dirka v vrečah; V. Polževa dirka; VI. Rakova dirka. '
Ker je bilo vreme precej nestanovitno, se na start ni javilo mnogo dirkačev. Med njimi pa smo videli vrlega Oblaka, Abulnarja, oba Kesiča itd, — Odhod za glavno' dirko je bil ob 13.30 izpred Cankarjevega spomenika. Takoj za startom so se dečki morali boriti s 6 km dolgim vrhniškim klancem, ki so ga prevozili v zelo hitrem tempu. Sredi klanca se je skupina raztrgala, proti vrhu pa spet strnila. V logaškem drevoredu potegneta Abulnar in Oblak v hud tempo. Ko vsled tega raztresena skupina vozi skozi Logatec, se v Klesiča II zaleti pes, da pade fant s kolesa, vendar se skoro pobere in začne zasledovati ubegle tovariše. Od tu so dirkači vozili raztreseno po eden ali dva. Pot je bila lepa, le pri Cerknici nekaj kilometrov posuta z gramozom. Blizu Kalc se pripeti Oblaku gumijev defekt. To izrabi Abulnar in za njim drugi zaostali. Niso pa ušli daleč, kajti že blizu Gor. Logatca ujame Oblak že tudi najhujšega konkurenta Abulnarja. Do Logatca vozita skupaj, tu pa Oblak zelo potegne. V logaškem drevoredu Abulnar zaostane. Sledijo mu Kesić II, Kesič I in Avbelj, nekaj minut za njimi Švigelj in Špacapan. Iz Vrhnike nazaj vozi Oblak že nekoliko minut pred Abulnarjem, ki ga na klanou dohiti energični Kesič II. Publika, ki je med sviranjem godbe nestrpno pričakovala dirkače, je bila priča lepemu Oblakovemu finišu. Pridirjal je na cilj Čisto svež ob 16.15.51; 2. Abulnar (Ilirija) 16.26.45 ; 3. Kesič II (Primorje) 16.26.48 ; 4. Kesič P 16.36.32 ; 5. Avbelj (Ilirija) 16.40.30; 6. Švigelj (Borovnica) 16.45.(39 ; 7. Špacapan (Sava) 16.50.
Na vsej progi je spremljal in bodril dirkače &■ podpolkovnik Jaklič. Pa tudi g. Marolt je s svojim autom švigal po progi in mnogo pripomogel k lepemu poteku.
V dirki za prvenstvo logašk. okrožja se je plasiral kot prvi Krušič (Prim.) v 0.7.15; 2. Prodan (Prim.); 3. Zanoškar (Priim.); 4. Jesenovec. — Prvak Logatca je postal Mikolič v času 0.7; 2. Do-Ijak; 3. Merlak.
Dirka v vrečah je zbudila mnogo' smeha; zmagal je Zanoškar, ki je bil najboljši tudi v polževi dirki.
Rakova dirka: 1. Mlinar; 2. Zanoškar; 3. Oblak. — Izredno spretnost je pokazal mladi Mlinar.
Dirkači, ki so na teh dirkah zmagali, so lahko zadovoljni, kajti darila, s katerimi so bili nagrajeni, so prav lepa. SK »Vrhniki« gre za to prireditev vse priznanje!	M.-r.
DIRKALIŠČNE KOLESARSKE DIRKE »SAVE«.
Kljub mnogim1 prireditvam, ki so se vršile dne 8. t. m. je tudi ta kolesarska prireditev privabila precej publike, ki se je ob izvajanjih raznih programskih točk navduševala in sledila s precejšnjim zanimanjem.
Kot uvod k dirkam je bilo zanimivo gledati pozdravni krog, katerega so se udeležili vsi sodelujoči dirkači, razporejeni v vrste po štiri in štiri. Takoj na to so stopili na start udeležniki medklubske seniorske dirke, ki so morali prevoziti tri kroge, Tu se je kot prvi plasiral v skupini od 35 do 45 let kolesar M. (Prim.); 2. Vospernik (Prim.);
3.	Mahnič (Sava); pri skupini od 45 let naprej: 1. Florjančič (Sava); 2. Vodi-škar; 3. Batjel (Sava).
Pri juniorski dirki »Save« (5 krogov):
L Škoda; 2. Stražišar; 3. Križaj; 4. Je-kovec; 5. Simčič.
Damske dirke (3 krogi): 1. Slamič (Sava); 2. Zamen (Triglav); 3. Pirnat (Sava).
Juniorske medklubske dirke (10 krogov); 1. Grabec (Prim.); 2. Faninger ,
(»Postela« Marib.); 3. Redenšek (Disk);
4.	Šme (Disk); 5. Vodopivec (Prim.). Glavne dirke »Save« (15 krogov);
1.	Cihiaf; 2. Gjordjevič; 3. Škoda; 4. Stražišar.
Dirke v vrečah s kolesom (1 krog); L Zanoškar (Prim.); 2. Kosmina (Pr.); 3. Krušič (Prim.); 4. Čermelj (Sava).
Glavna dirka pododbora »Ljubljane«; 1. Grabec (Prim.); 2. Cihiaf (Sava); 3. Krušič (Prim.); 4. Zanoškar (P.);
5.	Kesič F. (Prim.). Za prvo mesto v tej točki sta vložena dva protesta, ki se naknadno rešita.
Dirka z motornimi kolesi: 1. Trampuž; 2. Batjel; 3. Rozina.
Polževa dirka: 1. Faninger (»Postela« Maribor); 2. Zanoškar (Prim.); 3. Cihiaf (Sava).
Glavna medklubska dirka (20 krogov):	1. Rozman (»Perun« Maribor);
2.	Grabec (Prim,); 3. Faninger (»Postela« Maribor); 4. Rezenšek (Disk).
V splošnem so se pokazali kot dobri vozači tudi drugi mladi kolesarji.
. Mnogo smeha je imela publika pri točki, kjer se je dirkalo v vrečah. Za izredno spretnega vozača se je tu pokazal Zanoškar, ki je kot prvi pograbil lepo šunko.
Tudi v drugih ozirih so dirke prav lepo uspele in le žal, da so take dirka-liščne dirke pri nas zelo- redke.
Tenis
Propagandni turnir v Kamniku.
Sporedno z velikim razmahom plavalnega športa je zrastlo v Kamniku zanimanje za tenis. V torek 8. t. m, so povabili Kamničani tenis moštvo Ilirije k propagandnemu igranju. Ilirija se je povabilu odzvala s petimi igralci, do-čim so nastopili za SK Kamnik 3 gospodje in 2 dami. Kamnik razpolaga zaenkrat samo z enim prostorom, ki ga iz prijaznosti stavlja na razpolago smod-nišnica v Kamniku; nahaja se sredi lepih nasadov, po dolžini in betonskih tleh sicer ne odgovarja popolnoma pravilom, vendar je za začetni trening prav uporaben. — Razveseljivo je, da ima več igralcev SK Kamnika vse predpogoje za napredek; posebno omenjamo gdč. Čižmek in g. Gerzinčiča.
SK Kamnik je goste zelo prisrčno sprejel. — Za ta prvi teniški turnir v Kamniku kakor tudi za razvoj teniške sekcije ima velike zasluge vodja sekcije g. V. Stuzzi in zlasti tudi upravnik barutane g. polkovnik Krstič, ki gre igralcem vsestransko na roko in je bil tudi v tem primeru ljubezniv domačin. Turnirju je prisostvovalo precej občinstva, ki s zanimanjem sledili posameznim igram.
SK Kamnik si bo prizadeval zgraditi za prihodnjo sezono igrišča, kar bo tudi v interesu tujskega prometa.
IZJAVA.
Podpisani Barič Miha obžalujem', da sem raznašal neresnične in žaljive govorice ob priliki prestopa igralca Svetica Viljema iz ŽSK Hermesa v SK Ilirijo o gospodih Lukežiču Ivanu, Sepinu Ivanu in Kosirniku Mirku in se jim zahvaljujem, da so odstopili od kazenskega postopanja proti meni.
Miha Barič.
Vse
športne
potrebščine
za tenis: Hammer-rakete, žoge;
za nosomet: prvovrstne žoge za tekme;
za lahko atletiko: diske, kopja in drugo;
za turistiko: celotne opreme
ima stalno na zalosi
Ant. Krisper
Ljubljana, Mestni trs
Članom SKllirije s klubsko legitimacijo 10% popusta.
Službene objave
RAZPIS TEKMOVANJA
v plavanju in skokih za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol in za prehodno darilo SK Ilirije.
V svrho propagande plaval, sporta razpisuje SK Ilirija v Ljubljani za nedeljo, dne 20. septembra 1931 tekmovanje v plavanju in v skokih za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol in za prehodno darilo SK Ilirije in to po sledečih propozicijah:
1.	Tekmovanje se vrši po pravilih JPS-a. Program obsega proge, predvidene v Tehničnem pravilniku JPS-a kot juniorske konkurence in to:
Dame:
50 m prosto,
100 m prosto,
100 m prsno,
100 m hrbtno,
4X50 m prosto, skoki.
Gospodje:
50 m prosto,
100 m prosto,
100 m prsno,
100m hrbtno,
4X50 m prosto, skoki.
2.	Pravico udeležbe imajo vsi oni gojenci ljubljanskih srednjih šol, ki so bili v šolskem letu 1930/31 pravilno vpisani kot redni učenci.
3.	Tekmovanje se vrši v bazenu kopališča SK Ilirije.
4.	Vsak zavod more prijaviti na po-edino disciplino po dva tekmovalca- in eno rezervo. Isto velja za štafete.
5.	Prijave, ki naj obsegajo ime, priimek, zavod tekmovalca. in disciplino, je poslati do četrtka, dne 17. septembra 1931 na naslov: Alfred Pöschl, kopališče SK Ilirije, in sicer do 18. ure. Prijavnine ni.
6.	Prvoplasirani v vsaki disciplini prejme naziv »Prvak srednjih šol«, zavod pa, ki doseže največje število točk, prehodno darilo SK Ilirije, ki preide v trajno last po trikratni zaporedni ali petkratni osvojitvi v presledkih.
7.	Skoki se izvajajo raz desk 1 m ali 3 m in sicer štiri poljubni skoki.
8.	Vrstni red in čas tekmovanja se bo objavilo pravočasno naknadno.
9.	Tekmovanje se bo do definitivne osvojitve prehodnega darila vršilo vsako leto začetkom šolskega leta po; istem programu in po istih propozicijah in se bodo najboljši rezultati beležili kot srednješolski rekordi.
SLUŽBENE OBJAVE SEKCIJE ZNS.
Iz evidence sodnikov se črtata pod-savezna sodnika gg. Masten Viktor in Hrastnik Adolf v Celju zaradi zanemarjanja sodniških funkcij.
Pozivajo se vsi člani sekcije, da pošljejo tekom 8 dni po Din 10 za izvod novih pravil in pravilnikov ZNS in JNS-a.
Zapisnike o pregledu igrišč SK Olimp v Celju, SK Amater v Trbovljah, SK Zagorje in SK Hrastnik odstopi Sekcija LNP-u s predlogom, naj se igrišče SK Amater verificira, čim odstrani ugotovljene nedostatke, ker v splošnem odgovarja pravilom nogometne igre, dočim se verifikacija ostalih treh igrišč za sedaj ne more izvršiti, ker le-ta ne odgoi-varjajo pravilom; nedostatke sporoči klubom LNP.
Z ozirom na protest ASK Primorja proti verifikaciji drž. prv. tekme Ilirija: Primorje 2:1 se na zahtevo ZNS pozivajo sodniki, ki so prisostvovali tekmi, da tekom 3 dni pošljejo Sekciji mišljenje o sojenju s. s. g. Bažanta. Za sodnike, ki so bili prisotni na plenarnem sestanku dne 11. t. m., ta poziv ne velja.
Objavljajo se naslednji sklepi odbora
RESTAVRAC IJA E	
S T A V	Slon
R A C 1	LJUBLJANA Shajališče vseh domačih in tujih športnikov!
	Izborna kuhinja!
J	Izbrana vina!
A	Cene zmerne!
za kaznovanje sodnikov s seje dne 12. t. m.:
Odbije se prijava proti s. s. g. Ochsu glasom dopisa LNP št. 645-31 ker v pravilih ni podlage za disciplinarno postopanje. Gg. Ochs in Janežič prejmeta v tej zadevi poseben dopis upr. odbora Sekcije.
Odbije s prijava proti s. s. g. Jordanu glasom dopisa LNP št, 644-31, ker ni ni-kake podlage za postopanje.
Odbije se prijava proti s. s. g. Kra-maršiču glasom dopisa LNP 638-31 kot zastarana (navodni prekršaj od 13. maja 19281). — Enako se odbije prijava proti s. s. g. Bizjaku glasom istega dopisa LNP kot zastarana (navodni prekršaj od 25. maja t. 1.) s pripombo, da v prijavi niso navedene nikake konkretne činjenice. —• Iz enakega razloga in z isto pripombo se odbije prijava proti s. s. g. M. Pevaleku v kolikor se tiče dne 15. aprila t. 1. odigrane tekme Ilirija: Primorje v korist blagajne LNP, dočim se glede najavljene prijave proti g. Pevaleku kot uredniku »Športnega lista« izreka odbor za nekompetentnega.
Sekcija ZNS.
VERIFIKACIJE JZSS.
S 15. septembrom se verificirajo za Smučarski klub Ljubljana:
Payer Vera, Sajovic Rajko-, Jaklič Dušan, Kalčič Franc, Kornič Ante, Gnidovec Ante, Gombač Erle, Sila Evgen, Sobotinčič Blaž, Stropnik Polde, Mayer Josip, Magdič Pavel, Moran Rudolf, Vidmar Milan, Weber Hani, Vončina Gustav, Gogo-la Justi, Go-gola Evgen, Trnkoczy Dalibor, Zupan Marija, Zupan Bogdan, dr. Horvat Ivo, Rebec Nikolaj, Rejec Albert, Acceto Marjan, Koruza Franc, Leeb Adolf, Umek Janko, Zupan Jože, Paškulin Jože, Porenta Anton, Omerzu Oton, Miculinič Metoda, Židan Zora, Schnabl Cija, Sarnide Walter, dr. Debelak Gvido, Češnovar Josip, Legiša 1 Avgust, Laninšek Franc, Meixner Ko-loman, Šegula Erika, Skuta Evgen, Pirc Gabrijel, Cvetko Rudolf, Plečnik Franc, Cesar Jože, Lozar Stanko, Cizelj Ivanka, dr. Novak Janže, Svoboda Vilma, Zupan Miroslav, Šmuc Lojze star., Zidar Zvone, Klemenčič Hans, Mühleisen Erik, Kopriva Franc, Pirkmayer Milko, Pogačnik Janko, Šramel Maks.
Tajnik II.
Službene objave Mariborskega zimskošportnega podsaveza.
MZSK sklicuje svoj II. redni občni zbor, ki bo dne 17. oktobra v Mariboru v lovski sobi hotela »Orel« ob 20, uri.
Dnevni red: L pozdrav predsednika; 2. Čitanje zapisnika I. rednega- občnega zbora; 3. Poročilo tajnika, tehničnega odbora (smučanje, sankanje, drsanje), blagajnika; 4. Poročilo nadzorstvenega odbora; 5. Volitve v upravni odbor, nadzorstveni odbor in razsodišče; 6. Določitev službenega glasila; 7. Določitev podsaveznega prispevka; 8. Predlogi- pod'saveznih članov; 9. Slučajnosti.
Člane opozarjamo na podsavezna pravila, objavljena v Športnem listu št. 33 z dne 14. oktobra 1930. — V smislu § 14 podsaveznih pravil se vrši občni zbor v slučaju nezadostne udeležbe pol ure kasneje ob vsaki udeležbi navzočih delegatov. — Delegati morajo predložiti pooblastila z navedbo osebe, ki ima glasovalno pravico. Vsak član ima pravico poslati dva delegata, ali im;a le en glas, ne oziraje na število verificiranega članstva, za vsakih 20 verificiranih članov pa še po en glas. — Samostojni predlogi za občni zbor se morajo dostaviti upravnemu -odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom. — Člani naj razmotrivajo dosedanje delo ter naj podajo smernice za bodoče delovanje.
Do občnega zbora naj člani zadostijo svojim obveznostim napram pod1-savezu odn. savezu ter nakažejo znesek, ki smo ga pismeno sporočili klubom. Istočasno naj poravnajo članarino za zimsko sezono 1931/1932 v znesku 100 Din. — V naslednjem navajamo seznam! članov ter število verificiranih smučarjev in glasov s katerimi razpolagajo člani na -občnem zboru po stanju z dne 12. septembra 1931:
1. Mariborski smučarski klub, Maribor, Jurčičeva ulica: 122 verificiranih, 7 glasov.
2.	Slovensko planinsko društvo, Maribor: 145 verificiranih, 8 glasov.
3.	ISSK Maribor, Maribor, Grajski trg 2: 75 verificiranih, 4 glasove.
4.	TK Triglav, Maribor, Grajski trg št. 2: 38 verificiranih, 2 glasa.
5.	SK Železničar, Maribor, delavnica drž. žel.: 21 verificiranih, 2 glasa.
6.	SK Rapid, Kacijanarajeva ulica: 85 verificiranih, 5 glasov.
7.	Sokolsko društvo, Maribor, matica, Narodni dom: 21 verificiranih, 2 glasa.
8.	SK Ptuj, Ptuj, društveni dom: — verificiranih, 1 glas.
9.	Slovensko planinsko društvo, Sl. Konjice: — verificiranih, 1 glas.
10.	Slovensko planinsko društvo', Celje, Prešernova ulica 1: 57 verificiranih, 3 glasove.
12.	Slovensko planinsko društvo-,
Dolžnosti in pravice sodnika.
Danes nadaljujemo našo razlago nogometnih pravil, s katero smo dalje časa morali prenehati radi pomanjkanja prostora. Obdelati hočemo izredno važno pravilo 13, ki govori o sodniku.
Sodnik je bil in bo vedno največji kamen spodtike. On je navadno ,kriv‘ poraza kakega moštva. Pri igračih in gledalcih.je splošna navada, da vidijo v sodniku človeka ki jih hoče za vsako ceno oškodovati. Najbolj vpijejo tisti, ki najmanj poznajo pravila. Mislimo, da storimo prav ako o možu, ki je toliko zaničevan in osovražen, napišemo nekaj vrstic. Igračem in gledalcem priporočamo, da dobro premislijo razlago pravila, ki govori o dolžnostih in pravicah sodnika.
Kaj pravi tozadevno pravilo?
1.	Za tekmo določeni sodnik ima nalogo, da pripomore pravilom do veljave in da razsodi sporna vprašanja.
2.	Njegove odločbe o dejstvih, ki se nanašajo na igro, so končnoveljavne v kolikor se tičejo izida tekme.
3.	Zabeleži naj si potek igre in pazi na čas.
4.	Pri nedostojnem vedenj« kakega
igrača naj krivca opominja in ga v slučaju ponovitve ali grobo nešportnega vedenja brez predhodnega opomina izključi. Imena krivcev je treba javiti pristojnemu forumu, ki mora o stvari razpravljati
5.	Sodnik naj vpošteva potrato časa, kakor tudi presledek (izgubljen čas), ki nastane radi kake nesreče ali iz drugega vzroka. Ako smatra za potrebno, naj igro radi teme, motnje od strani gledalcev ali iz drugih vzrokov prekine ali zaključi. O vseh slučajih, v katerih se je igra na ta način končala, mora poročati pristojnemu forumu, ki bo nadalje o tem sklepal.
6.	Sodnik sme prisoditi prosti strel v vseh slučajih, kjer meni, da je obnašanje kakega igrača nevarno ali grozi postati nevarno, v kolikor še ni postalo tako protipravilno, da bi bil upravičen podvzeti strožje mere.
7.	Moč (funkcija) sodnika se razteza tudi na prestopke, ki se zgode v času, ko je igra prekinjena ali ako je žoga izven igre.
Službena določila.
L Ako zapusti igrač med tekmo (z izjemo pri blesuri) igrišče brez dovoljenja sodnika, velja to kot nešportno ponašanje ter se igrač izpostavi nevarnosti, da bo kaznovan.
2.	Ponavljajoči se prestopki proti pravilom veljajo kot nešportno ponašanje v smislu tega pravila.
3.	Igrač ne sme ne z besedo ali gesto pokazati svoje nezadovoljstvo radi kake odločitve sodnika. Sodnik je dolžan, da -obravnava vsak prekršaj te določbe kot nešportno ponašanje.
4.	Sodniku je dolžnost paziti, da so vsi prosti streli, koti itd. pravilno izvršeni.
5.	Klubi morajo na svojih igriščih razobesiti lepake, na katerih groze z odstranitvijo vsaki osebi, ki se nedostojno vede napra-m sodniku.
6.	Nepristojno vedenje proti sodniku izven igrišča je obravnavati ravno tako kot da bi se zgodilo na igrišču.
7.	Funkcijonarji in sodnik so dolžni, da naznanijo vse slučaje nepristojnega vedenja, ki zamorejo spraviti igro- na slab glas.
Šoštanj: 8 verificiranih, 1 glas.
13.	Slovensko planinsko društvo, Slov. Gradec: —• verificiranih, 1 glas.
14.	Smučarski klub, Slov. Gradec: — verificiranih, 1 glas.
15.	Slovensko planinsko društvo-, Prevalje: 14 verificiranih, 1 glas.
16.	Slovensko planinsko društvo, Mežica: 28 verificiranih, 2 glasa.
17.	SK Olimp, Gaberje pri Celju: 5 verificiranih, 1 glas.
18.	SSK Maraton, Maribor, Aleksandrova 6/1: — verificiranih, 1 glas.
19.	Smučarski klub Guštanj-Rimski vrelec pristopi po ustanovnem občnem zboru dne 13. septembra 1931.
Sprejme se za člana SSK Maraton, Maribor.
Za smučarski klub Celje se črtata; Ivo Vozlič in Willy Koller.
8.	Ako opazi stranski sodnik na igrišču nerednosti, mora o tem' obvestiti sodnika ako jih isti ni sam opazil. Sodnik mora o vsaki nerednosti poročati v sodniškem poročilu.
9.	Klubom se priporoča, da napravijo po možnosti posebne dohode za igrače in funkcijonarje iz igrišča v slačilnice.
10.	Igrač, ki dela žaljive ali zasmeh-Ijive opazke napram sodniku, je storil prestopek grobega nešportnega ponašanja.
11.	Sodniki se pozivajo, da najstrožje nastopajo v slučajih nešportnega ponašanja igračev, funkcijonarjev ali gledalcev.
12.	Brez dovoljenja sodnika ni dovoljen med igro stopiti na igrišče nobeni osebi razen igračev in stranskega sodnika.
13.	Sodnik mora vpoštevati sporočila nevtralnih stranskih sodnikov v slučajih. katerih sam ni opazil.
14.	Ako je bil po mnenju sodnika kak igrač resneje poškodovan, naj igro prekine. Dotičnega igrača je treba takoj spraviti z igrišča in nadaljevati igro; Ako je igrač le lahko poškodovan, ni treba igre prekiniti toliko časa, dokler hi žoga Izven igre.
O posameznih odstavkih bomo spregovorili pozneje. Najpreje nekaj uvoda.
Za sodnika je pravilo 13 najvažnejše. Pouči ga o njegovih dolžnostih in pravicah.
Njegove dolžnosti niso majhne. Tekni omora voditi tako, da ne škoduje športu in tistim, ki ga izvajajo. Športnim pravilom mora pomagati do veljave. Mora jasno in hitro odločevati. Paziti mora na vse dogodke na igrišču. Biti mora povsod. Radi tega mora biti v dobri telesni kondiciji. Poznati mora pravila in njih uporabo.
Za sodnikom stoji s svojo polno močjo podsavez in savez. Športni forumi ščitijo sodnika (vsaj tako bi moralo biti), kdor ga žali, mora računati, da bo občutno kaznovan. Igrači in klubi morajo sodniku nuditi vsako pomoč; kdor to opusti — čeprav nenamenoma — je kažnjiv.
Zaščita, katere je deležen in moč, ki jo ima v rokah, pa sodnika ne smeta dovesti do zlorabe. Tudi on je za svoje napake odgovoren svoji sodniški organizaciji in savezu.
Tekmo naj vodi samo eden sodnik. Ako mu postane slabo ali se je ranil, ali ako ga kličejo kaki važni osebni ali družinski zadržki, je izjemoma dovoljeno nadaljevanje vodstva tekme po drugemu sodniku. Noben sodnik pa ne sme nadaljevati igre, katero je prekinil njegov kolega.
Sodniški poklic je častna zadeva. Te časti se mora sodnik vedno zavedati.
Prav za prav bi moralo 22 igračev igrati tudi brez sodnika.
(Dalje prihodnjič.)
Premog, suha drva
priporoča članom športnih društev
„Kurivo“, dr. z o. z.
Dunajska 3 3. Telefon 34-34
Tajnik: Bruno Parma 1. r.
Odlomki iz nogometnih pravil