URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BEŽIGRAD # CENTER • MOSTE-POLJE % SlSKA • VIC-RUDNIK • ZAGORJE 03 SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA
LETO XV., ŠT. 18
MESTNI SVET
55
Na podlagi 63. in 64. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Ur. 1. SFRJ, St. 31/64, 28/66, 1/67 in 54/67), z 16. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 in 36/65) in 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, St 38/64) je Mestni svet Ljubljana na 13. redni seji dne 22. maja 1968 sprejel
ODLOK
o zaključnem računu finančnega načrta mesta Ljubljane za leto 1967
1. člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta mesta Ljubljane za leto 1967, katerega sestavni del sta tudi zaključni račun posebnega računa in zaključni račun rezervnega sklada.
2. člen
I. Zaključni račun finančnega računa izkazuje
dohodke ...................................; .
izdatke........................
presežek dohodkov nad izdatki.............. . .
II. Zaključni račun posebnega računa izkazuje
dohodke . : ....................................
izdatke	............
presežek dohodkov nad izdatki...................
III. Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje
dohodke . . . ^ ; J...................,
izdatke I . Z T . . . .’........................
presežek dohodkov nad izdatki
din 46,368.953,26 din 44,414.989,86 din 1,953.963,40
din 5,924.214,52 din 5,876.840.63 din 47.373,89
din 692.981,74 din	—
din 692.981,74
3 člen	4. člen
finančnega* nfč°rtf^esta^LjubJani Ta odlok začne veljati osmi dan din 1,953.963,40 se prenese na rezerv-*50 0*>javi v Glasniku.
ni sklad mesta kot neobvezni del.
Presežek dohodkov nad izdatki posebnega računa din 47.373,89 se Prenese kot dohodek posebnega računa za leto 1968.
Presežek dohodkov nad izdatki ' rezervnega sklada din 692.981,74 se prenese kot dohodek rezervnega sklada za leto 1968.
Številka: 010-055/68 Datum: 22. maja 1968
Predsednik mestnega sveta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing. I. r.
PREGLED IN RAZPORED DOHODKOV
po zaključnem računu finančnega načrta mesta Ljubljane za leto 1967
Dohodki
Skupaj din
Glavni
namen
1. Združena sredstva
občin	46,325.438,03	01
«. Razni dohodki 43.515,23	02
01
05
06 12
13
15
15
17
18
Skupaj dohodki 46,368.953^6
Razpored dohodkov Skupaj din
Dejavnost izobraž.
in vzgoje	169.160,00
Znanstvena in kult.
prosv. dej.	12,882.171,82
Zdravstveno varstvo 323.630,00 Komunalna dejavnost 9,207.484,72 Delo državnih organov 12,823.384,34 Dejavnost družbeno političnih organizacij in društev	442.270,00
Negospodarske investicije	6,564.648,74
Vlaganje v rezervni sklad	651.680,00
Obveznosti iz prejšnjih
let	497 208.52
Gospodarske investicije 913.351,72 Nerazporejeni dohodki —
Skupaj:	44,414.989,86
PREGLED IN RAZPORED DOHODKOV po zaključnem računu posebnega računa finančnega načrta mesta Ljubljane za leto 1967
Dohodki
Prenesena sredstva iz
Skupaj din
preteki, leta	62.198,17
Dohodki od prod. poslov. prostorov	2,309.892,22
Anuitete od ukinj. sklada za preprečevanje	
alkoholizma	278.414,91
Anuitete iz ukinj. sklada rizika	146.822,22
Vračila posojil pri prod. osn. sredstev	46.630,00
Sproščeni 10 % garanc. pologi pri investicijah	156.948,68
Dohodki iz lik. računa F-l	1.200,00
Dohodki iz posojilnih pogodb	159.276,28
Dohodek iz obveznosti od investicij mestnega pomena	1,700.000,00
Anuitete iz posojil za investicije komunalnih delovnih organizacij	186.920,11
Sklad skupnih rezerv SOb Moste-Polje za agrokombinat »Emona« 738.700.00	
Ostali dohodki *	137.211,93
Skupaj:	5.924.214.5?
Razpored dohodkov	Skupaj din
Vračilo posojil	2,423.023,27
Vračilo vezanih depozitov	720.000,00
Anuiteta posojila Zavarovalnice Ljubljana	54.588,00
Obveznosti iz investicij v preteklem letu	93.749,90
Obveznosti iz investicij komunalnih delovnih organizacij	412.890,81
Obveznosti iz gradnje šport, hale	152.618,25
Obveznosti iz likv.
računa F-l	406.112,78
Vračilo anuitete »Žito«,
Ljubljana	453.522,02
Udeležba pri investicijah 11.000,00 KBH, vrač. posojila za poslovne izgube Agrokombinata »Emona«	808.785.21
Ostali izdatki	340.550,19
Skupaj:
5 876 «40.63
VABILO
na 14. redno sejo mestnega sveta Ljubljana
Na podlagi 39. in 45. člena statuta mesta Ljubljana
SKLICUJEM
14. redno sejo mestnega sveta Ljubljana, ki bo
v torek, dne 4. junija 1968 ob 16.30
v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani.
Predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1.	Analiza zaključnih računov delovnih organizacij za leto 1967 za območje ljubljanskih občin.
2.	Sklep o soglasju na nove cene dimnikarskih storitev v Ljubljani.
3.	Razprava o osnutku odloka o ureditvi izkoriščanja gramoza, proda in peska na območju ljubljanskih občin.
4.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi in načinu izobešanja zastav v LRibljani.
5.	Razpolaganje s tekočo rezervo finančnega načrta mesta Ljubljane za leto 1968.
6.	Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o nagradah odbornikov skupščin občin, ki opravljajo posebne naloge in dolžnosti člana mestnega sveta in tajnika mestnega sveta Ljubljana.
Prosirrto vas, da se seje zanesljivo udeležite. Morebitno odsotnost sporočite na telefon 5t. 21-855.
Številka: 06—01/68-7
Datum: 30. maja 1968
Predsednik mestnega sveta Ljubljana
Miha Košak. dipl. ing. L r.
56
Na podlagi 1. člena zakona o urejanju in vzdrževanju zelenih površin V naseljih (Ur. 1. SRS, št. 11/65), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. SFRJ, št. 26/65>, 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 in 36/65) ter 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) je Mestni svet na 13. redni seji, dne 22. maja 1968, sprejel
ODLOK
o ravnanju s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del na območju mesta Ljubljane.
1.	člen
S tem odlokom se določajo tehnični normativi, ureja način ravnanja in uvaja nadzorstvo pri odkopu in uporabi plodne zemlje.
Namen tega odloka je, da se doseže smotrna uporaba plodne zemlje, ki se odkopava pri izvajanju gradbenih del in odkrivanju gramoznic na območju mesta Ljubljane.
2.	člen
Plodna zemlja v smislu določil drugega odstavka 1. člena tega odloka je dobrina javnega pomena in se sme uporabljati le za vzdrževanje in obnavljanje obstoječih ter ureditev novih zelenih površin.
Prodaja plodne zemlje je prepovedana. Pri ravnanju s plodno zemljo se lahko zahteva le poravnava stroškov za odkop, nakladanje, prevoz,, razkladanje in deponiranje, kolikor niso že vračunani v gradbene stroške.
3.	člen
Strokovni nadzor in druga strokovna opravila pri ravnanju s plodno zemljo v smislu1 dbločil tega odloka, zlasti pa pri odkopu, deponiranju in uporabi, opravlja komunalno podjetje »Rast« (v nadaljnjem besedilu: komunalna delovna organizacija).
4.	člen
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del morajo pri ravnanju s plodno zemljo upoštevati naslednje tehnične normative:
1.	pred pričetkom zemeljskih del sc mora ugotoviti slojevitost tal in določiti debelino sloja plodne zemlje.
2.	odkop plodne zemlje se sme praviloma izvajati le v suhem vremenu, ko so tla najbolj primerna za obdelavo.
3.	odkop plodne zemlje se mora izvajati na način, ki ohranja njeno prvotno sestavo (plodnost),
4.	plodna zemlja se mora deponirati na kupe, .<i ne smejo biti višji od 1.5 m in ne širši od 4 m; dolžina deponije je lahko poljubna,
5.	deponirana plodna zemlja, ki je predvidena za kasnejšo uporabo, se mora ustrezno zaščititi.
6.	plodna zemlja se mora deponirati na mesta, ki so z zazidalnim načrtom, oziroma načrtom ureditve okolice objektov določena za zelene površine.
7 na območju, kjer se izvajajo gradbena dela, se sme deponirati le tista količina plodne zemlje, ki je potrebna za ureditev zelenih površin po zazidalnem načrtu oziroma načrtu ureditve okolice objektov.
5.	člen
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del so dolžni pred pričetkom odkopa plodne zemlje zahteva-
ti od komunalne delovne organizacije, da jim določi debelino sloja, način odkopa in mesto deponije plodne zemlje.
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del so dolžni komunalni delovni organizaciji prijaviti začetek del na odkopu plodne zemlje.
Če se ugotovi, da bo količina odkopane plodne zemlje večja, kot je potrebna za ureditev zelenih površin na zazidalnem območju oziroma neposredni okolici objektov (odvečno plodna zemlja), določi komunalna delovna organizacija najbližje možno mesto deponije odvečne plodne zemlje sporazumno s prizadeto organizacijo za urejanje stavbnih zemljišč.
6.	člen
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del morajo odvečno plodno zemljo odpeljati in jo deponirati na mesta, ki jih določi komunalna delovna organizacija.
7.	člen
Komunalna delovna organizacija ima pravico za opravljene strokovne storitve pri ravnanju s plodno zemljo investitorjem oziroma izvajalcem gradbenih del zaračunati dejanske stroške.
8.	člen
Pristojni upravni organi skupščin občin Ljubljane so dolžni upoštevati določila tega odloka pri izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj.
9.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja komunalna inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb. -
10.	člen
Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznuje pravna oseba, ki:
1.	prodaja plodno zemljo (drugi odstavek 2. člena);
2.	ne upošteva tehničnih normativov pri ravdanju s plodno zemljo (4. člen);
3.	pred začetkom odkopa plodne zemlje ne zahteva od komunalne delovne organizacije določitev debeline sloja, načina odkopa in mesto deponije plodne zemlje (prvi odstavek 5. člena);
4.	ne prijavi komunalni delovni organizaciji začetka del pri odkopu plodne zemlje (drugi odstavek 5, člena);
5.	ne odpelje in ne deponira odvečne plodne zemlje na mesto, ki ga določi komunalna delovna organizacija (6. Člen).
Z denarno kaznijo do 200 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki se ne ravna po določilih prejšnjega odstavka tega člena.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Številk*: 010-054/68
Datum: 22. maja 1968
Predsednik mestnega sveta
Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
57
Na podlagi 13. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Ur.
1.	SRS, št. 16/67), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 in 36/65) ter 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je Mestni svet Ljubljana na 13. redni seji, dne 22. maja 1968, sprejel
SMERNICE
za poslovanje komunalnih delovnih organizacij, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena in imajo pomen za mesto
Ljubljana.
S postopnim uvajanjem ekonomskih odnosov na področju komunalnega gospodarstva Ljubljane, ki jih je mestni svet skupaj s skupščinami ljubljanskih občin zastavil z gospodarsko in družbeno reformo se je vidno izboljšal materialni položaj komunalnih delovnih organizacij.
Stabilnejši materialni položaj komunalnih podjetij je nedvomno rezultat načrtnejše politike mestnega sveta na področju komunalnega gospodarstva, kot izredno pomembne panoge za ustvarjanje osnovnih pogojev življenja občanov in dela delovnih organizacij v Ljubljani.
Hkrati so tudi komunalne delovne organizacije z boljšim gospodarjenjem in prizadevanjem za večjo produktivnost dela prispevale svoj delež k ustvarjanju boljših materialnih pogojev.
Kljub takšnim ugotovitvam pa z doseženimi rezultati na področju komunalnega gospodarstva ne moremo biti zadovoljni, ker nam analiza zaključnih računov za leto 1967 odkriva še vrsto pojavov, ki zavirajo, toir trejši in skladnejši razvoj na tem področju.
Z ustrezno politiko cen komunalnih storitev mestni svet postopno, zagotavlja komunalnemu gospodarstvu mesta primemo ekonomsko bazo, ki je osnova za nemoteno delo komunalnih delovnih organizacij, hkrati pa v teh cenah zagotavlja tudi del sredstev za razširjeno reprodukcijo. Zato cene komunalnih storitev niso neposredni rezultat tržnih pogojev, temveč odraz družbenega sporazuma in solidarnosti potrošnikov komunalnih storitev. S ceno komunalnih storitev občani in delovne organizacije, ki so potrošniki teh storitev solidarno prispevajo tudi del sredstev za izgradnjo komunalnih objektov in naprav na tistih področjih mesta, ki komunalno še niso opremljena ali so opremljena v nezadostni meri.
Zato imajo sredstva, ki se akumulirajo pri komunalnih delovnih organizacijah hkrati tudi družbeni značaj. Ta sredstva niso samo rezultat dela komunalnih delovnih organizacij, temveč na njihovo višino v znatni meri vpliva politika cen komunalnih storitev, zasnovana na programih razvoja komunalne opremljenosti mesta.
V	takih pogojih so ljubljanske občine in mesto kot celota še posebej zainteresirani za skrbno gospodarjenje s sredstvi, s katerimi razpolagajo komunalna podjetja.
V	tem smislu ureja področje komunalnega gospodarstva tudi republiški zakon in odlok mestnega sveta o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena.
Na tej podlagi je bila letos opravljena prva širša javna razprava o poslovanju komunalnih delovnih organizacij v letu 1967 in o programih investicij ter investicijskega vzdrževanja za leto 1968, ki je ugotovila, poleg uspehov pri delu komunalnih delovnih organizacij tudi nekatere slabosti. Te slabosti se kažejo v ne-
zadostnem angažiranju razpoložlji" vih sredstev za investicije, v previsokem angažiranju obratnih sredstev in povečani porabi sredstev za investicijsko vzdrževanje ter v nedoslednem izvajanju politike delitve dohodka po delu in delovnih rezultatih.
Posamezne od navedenih slabosti so zlasti vidne pri Mestni plinarni in Kanalizaciji, čeprav ravno na področju njihovih dejavnosti beležimo največje zaostajanje za potrebami.
Mestna plinarna na kaže dovolj odločno usmeritev za izgradnjo novih kapacitet za proizvodnjo mestnega plina, kar je glede na skrajno obremenitev obstoječih kapacitet bistvenega pomena za zadovoljivo preskrbo s plinom.
Trenutno jg. v Ljubljani le 40 '/» zazidalnih površin opremljenih z omrežjem kanalizacije in zaradi tega je Izredno nujno, da se Kanalizacija odločno usmeri na vlaganje vseh razpoložljivih sredstev v primarno in sekundarno mrežo kanalizacije.
Po podatkih iz zaključnih računov ugotavljamo, da je v letu 1967 ostalo neizkoriščenih 760 milijonov S din sredstev amortizacije, ki bi 3° lahko komunalna podjetja uporabile za investicije.
Pri takem stanju pa istočasno ugotavljamo zahtevek komunalni*1 delovnih organizacij za kredite 1* drugih virov, kljub temu, da se niti razpoložljiva sredstva, ki so ji*1 ustvarile same komunalne organizacije, ne koristijo v celoti.
Čeprav je načeloma pravilno, d° si komunalne delovne organizacij6 ustvarjajo lastna obratna sredstva iz delitve . dohodka, je nesprejemljiva previsoka vezava sredstev poslovnega sklada v obratn.-f sredstVa kot posledica previsokih zalog ter slabe iZ' terjevalne službe in še posebno previsoko ustvarjenih zalog za stranske dejavnosti komunalnih delovnih organizacij.
Tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje naglo naraščajo in se V posameznih komunalnih delovnih organizacijah kaže nerealnost v planiranju teh sredstev. Povečana sredstva za investicijsko vzdrževanj6 zmanjšujejo sredstva za investicij6. Sredstva za investicijsko vzdrževanje niso v skladu z dolgo dobo trajanja znatnega dela osnovnih sredstev komunalnih delovnih organizacij. To še posebej velja za omrežj6 in objekte Kanalizacije, Mestne plenarne, Vodovoda in Toplarne.
Čeprav je po analizi zaključnih računov za leto 1967 pri večini komunalnih organizacij ugotovljena ista ali celo nižja produktivnost dela kot v letu 1966 (Izražena v neto produktu na zaposlenega), so kiju*? temu pri večini komunalnih podjetij znatno porasli osebni dohodki, *<* hkrati niso v skladu z višino osebnih dohodkov v drugih panogah ff0' spodarstva. Nedvomno so pogoji » nekaterih komunalnih delovnih organizacijah specifični in jc višini osebnih dohodkov odraz posebni" pogojev dela in podaljšanega delovnega časa, vendar tudi pri taki** ugotovitvah in spričo kvalifikacij®*1 strukture zaposlenih delavcev n‘ področju komunalnega gospodarstvu velika odstopanja v osebnih dohodkih niso opravičena. To še zlasti velja za Mestno plinarno, kjer se 3 višina mesečnih neto osebnih dohodkov v letu 1967 v primerjavi z |6^ tom 1966 povečala za 30,1 % in dosegla povprečno višino 1.347,00 d> na zaposlenega*	--
Previsoka vezava sredstev komunalnih delovnih organizacij v obratna sredstva, neopravičeno visoka sredstva za investicijsko vzdrževanje ter visoki osebni dohodki zaposlenih v komunalnem gospodarstvu lahko sprožijo zahtevo po zvišanju cen nekaterih komunalnih storitev.
Tako ravnanje s sredstvi komunalnega gospodarstva lahko povzroči nezaupanje javnosti v delo komunalnih organizacij. To pa bi lahko oviralo mestni svet pri njegovih naporih za postopen prehod r\a ekonomske cene komunalnih storitev in odpravo diferenciranih tarif.
Večina komunalnih delovnih organizacij nima izdelanih kompleksnih in kvalitetnih dolgoročnih programov izgradnje komunalnih objektov in naprav. 2e izdelani dolgoročni programi izgradnje komunalnih objektov in naprav pa niso med seboj usklajeni. Zaradi tega tudi letni ,programi ne morejo biti racionalno zasnovani.
Posledica tega je, da se razpoložljiva investicijska sredstva ne morejo plansko, racionalno in v celoti izkoristiti.
Takšno stanje ugotavljamo tudi glede programov investicij in investicijskega vzdrževanja za leto 1968.
Kolektivne komunalne storitve, ki se financirajo iz združenih sredstev ljubljanskih občin v okviru finančnega načrta mesta, so za javnost še Posebno pomembne in vidne komunalne dejavnosti. Kvaliteta in obseg teh storitev vpliva na urejenost in lepši videz našega mesta.
Prav zaradi tega imajo komunalne delovne organizacije, ki opravljajo tovrstne komunalne storitve, še Posebno poudarjen družbeni značaj in odgovornost. Zato so komunalne de)ovne organizacije za kolektivne komunalne storitve odgovorne za racionalno uporabo sredstev, ki so za te namene zagotovljena v okviru finančnega načrta mesta in delno tudi v okviru občinskih proračunov.
V razpravi o programih investicij komunalnih delovnih organizacij za leto 1968 v okviru občinskih skupščin je bilo ugotovljeno, da so občani in delovne organizacije našega mesta v nezadostni meri vključeni v oblikovanje politike na področju komunalnega gospodarstva. Takšna Praksa vsekakor ni v skladu z značajem in pomenom komunalnih dejavnosti.
Na podlagi navedenih ugotovitev mestni svet potrjuje predložene programe investicij in investicijskega vzdrževanja komunalnih delovnih organizacij za leto 1968 z zahtevo, da se pri izvajanju istih, kakor tudi v celotnem poslovanju komunalnih Podjetij upoštevajo naslednji
sklepi
Vse komunalne delovne organizacije, ki po odloku mestnega sveta opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, morajo do l, oktobra 1968 izdelati predloge Srednjeročnih in dolgoročnih programov izgradnje komunalnih objektov in naprav.
Predlogi letnih programov investicij in investicijskega vzdrževanja morajo biti izdelani do 15. decembra v predhodnem letu.
O predlaganih programih invcstl-e>j naj razpravljajo občani pred raz-Pravo v okviru občinskih skupščin tp končno razpravo ter potrditvijo na Seji mestnega sveta.
Letni programi investicij morajo °Hi zasnovani na srednjeročnih in dolgoročnih programih izgradnje komunalnih objektov in naprav ter Usklajeni s programom stanovanjske
in komunalne izgradnje mesta. Komunalne delovne organizacije so dolžne izkoristiti vsa sredstva, namenjena za investicije v maksimalni višini, skladno s potrjenim letnim operativnim programom.
Se posebej morajo biti medsebojno usklajeni razvojni programi in-.vesticij za preskrbo z električno in toplotno energijo ter preskrbo s plinom, s čimer se zagotavljata racionalnost v preskrbi z energijo in smotrna investicijska izgradnja na tem področju. Na enak način morata biti usklajena razvojna programa in letna programa investicij izgradnje vodovoda in kanalizacije spričo dejstva, da se na tem področju ugotavlja velik razkorak.
Zaradi povečanega zaostanka pri izgradnji kanalskega omrežja je nujno, da podjetje Kanalizacija usmerja vsa razpoložljiva sredstva za investicije, ki so ustvarjene iz kanalščine, v izgradnjo primarne in sekundarne mreže in da v te namene ikrati koristi vse možne kreditne vire.
To zahteva zmanjšanje sredstev za investicijsko vzdrževanje in obratnih sredstev na najnujnejšo mero.
Nova kapaciteta za proizvodnjo plina, ki mora po programu biti cgrajena do leta 1970, je prioritetna naloga Mestne plinarne. Skladno s tem je Mestna plinarna dolžna lastna investicijska sredstva usmerjati predvsem za realizacijo omenjene investicije.
V primerih, ko komunalne delovne -organizacije za izgradnjo komunalnih objektov in naprav koristijo kreditna sredstva investitorjev, mef 'rajo tudi zadevne kreditne pogodbe v pogledu vračanja kreditov in obrestne mere zagotavljati oboje-s-transki interes.
Da bi se zagotovila čimvečja sredstva za razširjeno reprodukcijo in zmanjšala prekomerna vezava obratnih sredstev, morajo komunalne delovne organizacije zaostriti izterjavo dolžnikov in svoje zaloge zmanjšati na ekonomsko in varnost-no-tehnično opravičeno mero. Hkrati ne smejo komunalne organizacije sredstev akumulacije, ki se ustvarjajo iz cen komunalnih storitev, prelivati v obratna sredstva ter razširitev in večanje zalog stranskih dejavnosti.
Sredstva za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev morajo komunalne delovne organizacije oblikovati v višini dejanskih potreb z upoštevanjem dosedanjega trenda vzdrževanja osnovnih sredstev.
Nivo osebnih dohodkov na področju komunalnega gospodarstva mora biti usklajen z doseženo produktivnostjo dela, hkrati pa tudi splošnim nivojem osebnih dohodkov.
Izdelati je ustrezno metodologijo za izdelavo letnih in srednjeročnih programov komunalnega gospodarstva mesta Ljubljane. Nosilec naloge je Zavod za analize in cene Ljubljana, ki naj pripravi metodologijo skupno s strokovno komisijo predstavnikov komunalnih delovnih organizacij.
Pristojne strokovne službe mestnega sveta in odbor za komunalno gospodarstvo in mestni promet so dolžni spremljati realizacijo sprejetih sklepov in po potrebi primerno ukrepati.
Številka: 010-061/68
Datum: 22. maja 1968.
Predsednik mestnega sveta Ljubljana
Miha Košak. dipl. ing. 1. r.
58
Na podlagi 52. člena temeljnega zakona o zavodih (Ur. 1. SFRJ, št. 5/65), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 in 36/65)- in 47. ter 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38,64) je Mestni svet na 13. redni seji, dne 22. maja 1968, sprejel
SKLEP
o soglasju k spojitvi Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana in Zavoda za ureditev stare Ljubljane.
I.
S tem sklepom daje mestni svet Ljubljana svoje soglasje k spojitvi Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana in Zavoda za ureditev staro Ljubljane v nov zavod pod nazivom Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana.
II.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Številka: 010-057/68
Datum: 22. maja 1968
Predsednik mestnega sveta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
59
Na podlagi 47. in 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) je Mestni svet na 13. redni seji, dne 22. maja 1968, sprejel
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o prevzemu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do mestnih kulturnih ustanov
I.
S tem sklepom se dopolni sklep o prevzemu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do mestnih kulturnih ustanov (Glasnik, št. 7/67) s tem, da se v točki I. doda nova alinea:
— Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana.
II.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Številka: 010-056/68 Datum: 22. maja 1968
Predsednik mestnega sveta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
60
Na podlagi 47., 50. in 55. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) je Mestni svet na 13. redni seji, dne 22. maja 1968, sprejel
OBČINA LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK
144
Na podlagi 107. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik in v skladu s 3. odstavkom 18. člena za-
SKLEP
o imenovanju odbora za sploŠnt in notranje zadeve
V odbor se imenujejo za predsednika:
Vladimir BEZNIK
za člane:
Franc BAHAR,
Stane CURK,
Rihard FIRM
Igor KOSTJUKOVSKIJ,
dr. France KOVIC,
Ivan KUHAR,
Janko PIRKOVIČ Viktor POLAK,
Nace VOLJČ,
Rudi WOLLE.
Številka: 010-059/68 Datum: 22. maja 1968
Predsednik mestnega sveta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
i
61
Na podlagi 47. in 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) ter 7. člena odloka o ustanovitvi Odbora in Uprave za narodno obrambo pri mestnem svetu Ljubljana (Glasnik, št. 12/66) je Mestni svet na 13. redni seji, dne-22. maja 1968, sprejel
SKLEP
o imenovanju načelnika Uprave za narodno obrambo.
Za načelnika Uprave za narodno obrambo se imenuje:
Rudi LAMPRET
Številka: 010-058/68
, Datum: 22. maja 1968
Predsednik mestnega sveta, ' Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing, I. r.
62
Na podlagi 47. in 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) je Mestni svet na 13. redni seji, dne 22. maja 1968, sprejel
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Zavoda SRS za zdravstveno varstvo.
Kot predstavnik družbene skupnosti se v svet Zavoda SRS za zdravstveno varstvo imenuje Boris MAJER dipl. ing. kemije
Številka: 010-060/68 Datum: 22. maja 1968
Predsednik mestnega sveta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
kona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (Ur. 1. SRS, št. 41/66), je Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na se-, ji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 23. maja 1968, sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri zasebnih dclodajalcitl
Občinske skupščine
j	1. člen
V drugem odstavku 3. člena odloka o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih (Glasnik, št. ! 38/67) se znesek »100.—N-din« nado-; mesti z zneskom »150.— din«.
2.	člen
. Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«.
Številka: 113-6/67 Datum: 23. maja 1968
145
Na podlagi 64. in 66. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Ur. 1. SFRJ, št. 31/64, 28/66 in 1/67) ter 107. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik, je Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 23. maja 1968, sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana-Vič-Rudnik za L 1967
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana-Vič-Rudnik za leto 1967, ki obsega:
I.	Zaključni račun proračuna občine
—	dohodki	28,493.404,98
—	izdatki	26,879.326,59
—	presežek dohodkov
nad izdatki	1,614.078,39
II.	Zaključni račun rezerv, sklada
—	Dohodki	893.757,44
—	izdatki	6,000,00
—	presežek dohodkov
nad izdatki	887.757,44
2.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine Ljubljana-Vič-Rudnik v znesku 1,614.078,39 din se prenese kot dohodek občinskega proračuna za leto 1968.
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Ljubljana-Vič-Rudnik v znesku 887.757,44 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1968.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«.
Številka: 400-17/68 Datum: 23. maja 1968
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik
ing. Slavko Korbar, 1. r.
146
Na podlagi 107. in 173. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik in 1. člena uredbe o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Ur. 1. SRS, št. 30-243/67), je Skupščina občine Ljublja/ia-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 23. maja 1968, sprejela
ODLOK
o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor
1.	člen
Na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik se sme gojiti ribez (Ri-bes spp.) v okolici naselja Osredek pri Dobrovi, in sicer na zemljišču, ki leži na desni strani ceste Žirovnikov graben — Katarina v razdalji ca. 700 m od vasi Osredek ter v Babni gori in Dolenji vasi pri Polhovem gradcu.
2.	člen
Na ostalem območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik pa se sme saditi zeleni bor (Pinus strobus).
3.	člen
Rastline zelenega bora ni dovoljeno saditi v zračni razdalji manj kot 2 km od območij, določenih v 1. členu tega odloka.
4.	člen
Rastline zelenega bora, ki so okužene z ribezovo rjo (mehurjevko) in so na območju, ki je določeno le za saditev ribeza, je treba posekati. Drevesa je treba obeliti, lubje, veje in sadike pa sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena.
Rastline ribeza, ki so okužene z ribezovo rjo In so na območju, ki je določeno le za saditev zelenega bora, je treba sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«.
Številka: 321-7/68
Datum: 23. maja 1968
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik
ing. Slavko Korbar, 1. r.
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik
ing. Slavko Korbar, l. r.
Vabilo
na 14. sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti v	skupščine občine Ljubljana-Bcžigrad
Na podlagi 9. člena odloka o poslovnem redu skupščine občine Ljubi jana-Bežigrad
SKLICUJEM
14. SEJO OBČINSKEGA ZBORA IN ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA-BEŽIGRAD v četrtek, 6. junija 1968 ob 17. uri v sejni dvorani krajevne skupnosti Savsko naselje z naslednjim dnevnim redom: v 1. Vprašanja in odgovori odbornikov
2.	Poročilo Stanovanjskega podjetja Bežigrad Moste
3.	Odgovori na vprašanja volivcev
4.	Razprava o predlogu odloka o ureditvi izkoriščanja gramoza, proda in peska na območju ljubljanskih občin
5.	Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1967 s poročili družbeno političnih organizacij
6.	Potrditev zaključnega računa sklada za napredek turizma mesta Ljubljane in soglasje k finančnemu načrtu sklada za napredek turizma mesta Ljubljane
7.	Predlog za prenos sredstev opreme za delo upravnega organa Iz proračuna skupščine občine
8.	Zagotovitev sredstev in izdaja garancije za gradnjo III. faze prve etape Kliničnega centra v Ljubljani
9.	Predlog za potrditev letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občine Ljubljana Bežigrad za leto 1967
10.	Predlog odloka o prispevku od sredstev skupne porabe občine Ljubljana Bežigrad
11.	Pripombe k statutom delovnih organizacij
12.	Volitve in imenovanja
Vsak odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite tajništvu občinske skupščine, telefon: 312-994.
Številka: služb/68	Predsednik skupščine občine
Datum: 31. maja 1963	Ljubljana Bežigrad
Karel Kušar, 1. r.
Vabilo
Na 18. sejo obeh zborov skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje .
Na podlagi 163. člena statuta občine Ljubljana-Moste-Polje
SKLICUJEM
v četrtek, dne 6. junija 1968 ob 17. uri popoldan v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje, Proletarska cesta I,
18. SEJO OBEH ZBOROV
in predlagam dnevni red:
1.	Potrditev zapisnika 17. seje občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje z dne 16. maja 1968
2.	Poročilo o izvrševanju sklepov 17. seje občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje z dne 16. maja 1968
3.	Informacija o doseženi stopnji reorganizacije osnovne zdravstvene službe v Ljubljani
4.	Problematika Temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana:
a)	Informacija o problematiki TIS
b)	Nekateri problemi o financiranju vzgoje in izobraževanja v TIS
c)	Poslovno poročilo in poročilo o realizaciji dohodkov in izdatkov TIS od 1. julija do 31. decembra 1967
č) Finančni načrt TIS
d)	Poročilo komisije za pregled statutov delovnih organizacij k predlogu statuta TIS
5.	Uvedba prisilne uprave v Kemični tovarni Moste
6.	Priporočilo v uvedbi 42-urnega delovnega tedna:
a)	v delovni organizaciji »TOTRA«
b)	pri zasebnem obrtniku AMBROŽ Edvardu, Ljubljana, Jarška 57
7.	Odborniška vprašanja in zahteve po pojasnilih Prosimo, da se sklicane seje zanesljivo udeležite!
Morebitno odsotnost javite na telefon 310-381.
Številka: 06-10/67-1	Predsednik skupščine občine
Datum: 31. maja 1968	Ljubljana-Moste-Polje
Polde Maček, L r.
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
Na podlagi II. člena zakona " urbanističnem planiranju Socialisti®-ne republike Slovenije je svet ** komunalne zadeve In urbanlzeiS Skupščine občine Zagorje ob Sa®1 na seji, dne 16. aprila 1968, sprejo
SKLEP
o razgrnitvi urbanističnega reda občine Zagorje ob Savi
L
Urbanistični red Zagorje ob S»' vi se javno razgrne za 30 dni. Java® razgrnitev traja od 20. maja do junija 1968.
Urbanistični red je razgrnjen a® vpogled pri pristojnem oddelku z® gospodarstvo občine Zagorje ob S a' vi.
2.
Občani, organizacije in organi lahko dajejo pismene in ustne Prl' pombe in predloge pri organu, kJe 1 je urbanistični red razgrnjen , vpogled.
3.
Po preteku roka iz prve točk® tega sklepa bo svet za komunala® zadeve in urbanizem obravnava* pripombe in predloge ter urbanisti®' ni red z obrazloženim mnenje" predložil občinski skupščini v spe®' jem.
4.
Svet za komunalne zadeve in Uf' banizem vabi občane, organizacije in organe k sodelovanju pri razpravi 0 razgrnjenem urbanističnem redu.
Številka: 350-7/67-3
Datum: 16. aprila 1968
Svet za komunalne zadeve in urbanizem
Ivo Pust. dipl. Ing. rud., t f'
VSEBINA
Vabilo na 14. redno sejo mestni® sveta Ljubljana
5$ Odlok o zaključnem računu
nega načrta za leto 1967 mesta Lj““ (Jane	.
56 Odlok o ravnanju s plodno zemljo (L Izvajanju gradbenih del na obm°° mesta Ljubljana	„
17 Smernice za poslovanje komunal^’ delovnih organizacij, ki opravljiv delavnost posebnega družbenega V mena In Imajo pomen za mesto LJUV j
58	Sklep o soglasju k spojitvi Zavoda jj® spomeniško varstvo Ljubljana ln ‘J , voda za ureditev stare Ljubljane ,
59	Sklep o dopolnitvi sklepa o prev**" |j ustanoviteljskih pravic In dolino do mestnih kulturnih ustanov . j.
60	Sklep o Imenovanju odbora za al11 ;
ne In notranje zadeve	v«
61	Sklep o Imenovanju načelnika UPre
za narodno obrambo	.ut
62	Sklep o Imenovanju predstavna, družbene skupnosti v svet Zav SRS za zdravstveno varstvo
144	Odlok o spremembi odloka o au,e. čltvl najntžjlh osebnih dohodkov’ lavcev, zaposlenih pri zasebnih “ |( dajalcih občine Ljubljana-Vlč-Ru“«o«
145	Odlok o zaključnem računu ProrVtič'
na za leto 1867 občine Ljubljana'* Rudnik	A0'
146	Odlok o območjih, na katerih J* 0u-
voljcno gojiti ribez ln zeleni bor čine LJublJana-Vtč-Rudnlk	red*
147	Sklep o razgrnitvi urbanističnega
občine Zagorje ob Savi	por®
Vabilo na 14. sejo občinskega
tn zbora delovnih skupnosti skuP' občine LJublJana-Betlgrad	.iruP'
Vabilo na 18. sejo obeh zborov * Sčinc občine LjublJanu-MosLe-l°u