Gospodarske stvari. Konjska dirka v Žavci v Savinjskej dolini. Tudi Ieto8 bode konjska dirka v vrlo narodnem trgu Žavskem v prekrasnej Savinjskej dolini, to pa dne 10. aeptembra 1882 ob 3. uri popoludne. Vae je lepo nredjeno in nadejati ae je le- pega uspeba. Toda lepega, ugodnega vremena bi trebalo. Marljivi odbor priobči sledeči načrt za konjsko dirko: I. Pričetna dirka velja za žrebce in in kobile V. konjerejskega okoliša ali splob Savinjskegu plemena konjskega. Konji ne smejo več, kakor pet let stari biti. Posestnik mora dokazati, da je njegov konj Savinjskega pleniena. Pot, katero ima konj enkrat predirjati, meri en kilometer. Prvo darilo je 5 zlatov, drugi dar 3 zlati, tretji dar 1 zlat. II. Dirka plemenskib konj velja za kobile in licencirane žrebce V. konjerejskega okraja, t. j. plemena Savinjskega. Pri kobilab mora posestaik dokazati, da so zadaja tri leta žrebe prinesle. Pot za dirko je en kilometer dolga in konj jo mora dvakrat predirjati. Prvo darilo je 8 zlatov, drugi dar 3 zlati, tretje darilo 2 zlata. III. Druatvcna dirka. Konj bodi star, kolikor koli in plemena, katerega bodi. Dirlcno pot eden kilometer dolgo niora dvakrat predirjati. Prvo darilo znaša 8 zlatov, drugi dar 5 zlatov, tretji dar 4 zlate, Četerti dar 2 zlata, peti dar 1 zlat. Konje je treba dan poprej^ naglasiti pri gospodu Hauseubichlerji v Žavci. Kot dirkarska pravila veljajo oaa graškega dirkarskega društva. Vsak, kateri se boče dirke vdeležiti, mora biti ud štajerskega konjerejskega društva, in se more do 9. septetndra 1882 pri gospodu Hausenbichlerji v Žavci vpisati dati. Pri III. druatveni dirki je založnina 3 gld. za plačati. Po dirki sledi arečkanje. Listi za sede?e na tribinab 8e dobijo pri gg. J. Janič in Širca. Sedeži veljajo, na srednji tribini 1 goldinar, na stranskih tribinab 50 kr. Dne 11. septembra t. 1. je v Žavci premiranje konj. Funkciionarji: Sodnijazastran daril: Gospodje: Konjeniški stotnik Dragotin Haupt, predaednik: polkovnik vitez Friedrih, namestnije svetovalec Haas, deželni živinski zdravnik Dr. Klingan, aiajor vitez Scbubertb, 8totnik grof Maks Spaoer. (Beli trak.) K uri: Gospod aiajor pl. Scbubertb. Starterja: Gospoda: Hausenbicbler in Žigan. (Radeči tiak.( Razsodnija: Gospodje: Baron Hackelberg, Baron Vaj, Pongrac. Lipold in Leuko • (Modri trak.) Namestniki: Nj. svitlost knez Sabn in gospoda baron Warsberg in Dr. Laager. (Modri trak.) Na tekališči:* Gospodje: Dragotin Žnža, Jože Širca, Rudolf Žuža in Franjo Roblek. (Zuleni trak.) Reditelja: Gospoda: Jakob Janič in Ernest Šitca, mlajši. (Rumeni trak.) Krt. V gorujej Stirskej je 1. 1870 nabral neki veči posestnik na vsakib 100 kvadratnih čevljev zemlje 3/4 vagonov črvov. L. 1862 in 1863 zgubilo je 7 občin Tirolskib po črvih na krompirji 20.000 žakljev, vrednih 30.000 gl.; in ednaka škoda je bila tudi pri drugib poljskib pridelkib, tako da je malo občin v kratkem času 600.000 gold. zgube imelo. Na Francozkem se jo nabralo v nekej pokrajini od 15. septembra do 27. oktobra 1. 1866 čez 3100 centov črvov, in za delo se je plačalo 6282 gold. Ako premislimo, da eden ogrc v svojem življenji od jajceta do zavitka v mešiček dva ftinta rastlinskih korenin požre, V8akdo sprevidi, da zamorejo že ogrci cele setve vničiti. Leta 1860 plačal je prideu kinetovalec aa Solnogračkem v treh tednib za 1100 vagonov aabranib kebrov 480 gl. Bilo jib je kacih 30 milijonov in ako bi bilt še živeli, bili bi po avojem zaroda v 3 letih 150 milijonov funtov Korenine požrli. Kdor te atevilke na tenko pregleda, gotovo ne bo ael krta lovit • nasprotno on bo vsakega lovca krtov zapodil od avojega posestva in tako sebe in svoje akode varoval. Cudno je res, kako slabe lastnnsti se podtikajo krtu, da se tudi priznava jegova želja po žužkib. Nekateri 8e jezijo nad krtiuami po travnikib. Krt te tam napravlja, kjer aajde veliko merčesa. Mesto da bi ae krtine o praveoi času raztrosile, dokler še ni trave, lovi se ae vedno marljivi in neplaeani delavec za avoje dobrote ! On basni celo si avojimi kupi mnogo več nego škoduje. Kajti v tej dobro razrabljanej zemlji pride bolj.ša na vrb, in tako se- travniki in paaniki posebno v jeseni na koristen način posipljejo. Angležki kmetovalci pravijo, da je to: npriprava od zgorej" ali ^obračenje površnja". Krt je na dalje, kakor brglez mnogim o žužkih živečim se ptičem, zidarski mojster za celo število prav koristnib diugib živali. Jegovo zapušženo stanovanje porabljajo raravlje, ki vedno ukoačujejo množico akodljivih uši iu gosenic. Ctneli, ti glavui zaplodilci uinogib rastlin, kakor podlaske, ki preganjajo raiši, najdejo v ujegovib boduikib domovie. Se dibur, največi sovražnik miši in podgan, vtabori se pogosto v kakej krtovej luknji. Diiigi pa rekajo: ,,Krtov je preveč, zato naj se nekatcri polove." To je tako, kakor da bi se kdo bojal: oai bi znali prenaglo iu pre natcnko odpiaviti merčes, in ga pieraalo zapustiti. Najbolja pomoč: znebiti se merčesa in krtov je: ,,Ne zmeoi se za-nje; pusti pred vsera krte miino prihajati in odbajati, kakor jim draga volja." Edino, kar imaš storiti, je, da raztroiia krtine o pravem času. Preganjati jih se pravi, merčeB ploditi in gojiti.*) Omeniti je še, da krt nikoli ne biva v nasipih, jezib, da ne podkopava teh in tako ne vzročuje poplavljenja, kar ee mu tudi sem ter tje očita. To delajo povodne črne podgane in aive, ki so prišle 1. 1727 iz Azije v uaše kraje, pa tudi miai, ki naj raji neposiedno po vodab in jarkih 6tanujejo. Skrbijo naj torej pievidni kmetovalci, da ne bo krt za 8voje delo in trud prijemal naj grae placo, katero svet dati niore — nehvaležnosti. M. N. Premiranje konj v Žavci bo dne 11. septembra in se začne točno ob 9. uri zjutraj. Priredi to premiranje konjerejsko druatvo štajersko. Darila v srebru so: a) Za tri- in štiriletne ne obrejene kobile, za štiri- in petletne obrejene kobile, za žrebice: 1. darilo 40 gold. 2. „ (deželno darilo) 30 „ 3. n 25 „ 4- „ 20 „ 5. ., (dar okraja celjskega) . . 20 „ 6- '„ 15 „ 7- „ 15 „ 8. „ 15 „ 9. „ (dar okiaja celjakega) . . 15 „ 10. „ (dar okraja vranskega) . . 12 „ 11. „ (dar okraja gorn. gradskega) 15 „ 12. „ 10 „ 13. „ 10 „ 14. „ • 10 „ 252 gold. Za eno- in dveletne žrebice: 1. darilo 20 gold. 2. „ (dar okraja konjiakega) . . 20 „ 3- „ 15 „ 4- „ 15 „ 5. „ 15 „ 6. „ (deželno darilo) 15 „ 7. „ (dar okraja vran8kega) . . 15 „ 9. „ (dar okraja celjskega) . . 15 „ 10. „ (dar okraja gorn. gradakega) 12 „ 11- » 10 „ 12- „ 10 „ 13. „ 10 „ 15. „ (dar okraja marenberškega) 10 „ 192 gold. vkup 444 gold. Konkuriiati zamorejo vse sorte plemenskib kobil in žrebic za težko vožnjo v savinjski in gornjedravski dolini iz okrajnega glavaratva cel.j8kega in alovenje graškega razun tiatih konje- *) Od gred in od njiv se odvračajo krti s smradIjivimi rečmi, ki se zakopljejo v zemljo ali pa okoli poljijejo. V to služijo mrtvi raki, čebul, česen, sukno poinočeno v terpentinovec, skaženo kislo zelje itd. rejcec iz okraja laškega, ki pri premiranji v Sevnici konkurirati namenijo. Zraven predstoječih daril delile ee bodo tudi od Rtrani vis. c. kr. uiinisterstva za poljedelstvo srebrne in bronaste svetinje in priznalne diplonie. Darila od korporacij ali od privatnih podarjena semorejo le konjem dotičnib okrajev priznati. Ptujske okolice vino in •/. njim vino skoraj celega okraja daleč slovi kot dobro, izvrstno. Tudi vinotržci ptujski so na dobrem poštenem glasii, kar je velike vredaosti. Zato je pa prav, da dotična gospoda dober ovi sloves čuva iu brani. No, in kmetiJ8ka podružnica ptujska je objavila nedavno po časaikih sledeče: v Ptuji naselil se je nov vinski tržec po iaienu Kravagna. Ta pouuja ptujska vina mnogovrstna knpcem! Toda podrnžnica ni mogla zvedeti, iz katerih goric v ptujskem okraji da bi g. Kravagna bil kaj vina kupil. To pa je zvedela, da je nakupil niaogo ogerakih vin. Takano postopanje nam ni vse jedno. Opozorujemo toraj občestvo, da ptujska vina, katera g. Kravagna prodava, niso prirastla v ptujskih goricah. Pristaviti moremo, da je podobnih vinskib mešetarjev tudi drugod na Štajerskem in je želeti, da se jim na podobni način poaveti! Lahka pomoč zoper grižo. Zdaj ko griža tako razsaja po našib krajih bo stoterim prav prišlo sledeče zdravilo: Kuhaj jajce da je trdo, vzarai iz njega čemerlak, žolčak ali rumenak (Dotter), pusti ga izhladiti, in vlij aa njega v majbni skledici dve veliki žlici fiuega laškega olja (Tafelo'1), ter mešaj to nekaj časa, da jajčji čemerlak do čiata razdrobia. Soli ne smea pridjati. Ako bolnik le polovico vžije od tega jedila, za otroke je tudi meaje dosti, mu neba vsa griža v črevab že čez četrt ure, in če potem ae leži eden ali dva dni v topli postelji, je čisto zdav. Preprifian sem, da goapod urednik si boBte pridobili hvalo mnogo ljudi, če ta breznevarni pomoček priobcite alovenskim očetoai in rnateram; jaz vsaj sem^z lastaimi svojimi očtni videl Cuda delati a tem zdravilom. Dr. J. S. Sejmi. 1. septembra: sv. Ilj pri Soatanji, Gradec, Lemberg, Žigerski breg; 2. septembia: av. Ilj v Slovens. goricab, Planiaa • 3. aeptembra: 8v. Ilj v SloTeaskih goricab; 4. 8eptembra: Kamca, Račje, av. Lovrenc pri Celji, Zrečc, sv. Rozalija pri Celji, Zibika, Tinsko.