Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceiotetna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXViii CELOVEC, PETEK, 12. AVGUST 1983 ŠTEV. 32 (2135) Vprašanja svobode mišljenja, umetnosti in znanosti v ogiedaiu koroške stvarnosti Pravica do hrane-osnovna čiovekova pravica ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na odkritje spomenika in na veliko srečanje vseh koroških partizanov in aktivistov v nedeijo, dne 14. avgusta 1983 ob 13. uri pri Peršmanu v Podpeci pri Železni Kapli. Ob priliki tega velikega srečanja bomo ponovno odkrili spomenik, kateri je stal na pokopališču v Šentrupertu pri Velikovcu in je bil leta 1953 zločinsko razstreljen. Ta spomenik je simbol koroškega mednarodnega boja proti fašizmu na Koroškem. Postavljen je bil leta 1947 83. žrtvam, ki so padle na področju Svinške planine. V tem grobu so pokopani pripadniki 8 narodnosti, kateri so se skupaj s koroškimi partizani borili za pravičen svet v svobodi in miru. Srečanje bo popestril pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" iz Železne Kaple in mladinski zbor „Boris Kidrič" iz Celja. Odbor Ce ne bi šlo za resna vprašanja svobode mnenja, svobode umetnosti, svobode znanosti, bi človek dobil vtis, da se na Koroškem gre-"lo pravo lutkovno gledališče s temi vrednotami. Še komaj za silo se ie polegel hrup okoli televizijskega tiinia „Vas ob meji", pa že so razburkani valovi zaradi. „zadeve Piccottini". In pri tem je posebno ihačilno za koroško ozračje, da isti krogi, ki so proti avtorjem omenjenega filma uprizorili pravi lov "a čarovnice ter prepričljivo demonstrirali svoj represivni odnos do svobode umetnosti (ker tej svobodi samovoljno določajo meje), zdaj "ajbolj glasno kričijo o zatiranju in omejevanju svobode znanosti. Takoimenovana „zadeva Piccottini" je hitro pojasnjena: Kolegij celovške univerze, v katerem so zastopani profesorji, asistenti in študentje, je obravnaval predlog inštituta za zgodovino, po katerem naj bi ravnatelju deželnega muzeja Piccottiniju za njegovo dolgoletno delo na univerzi podelili častni naslov izrednega profesorja. Na podžgi sklepa, ki ga je univerzitetni kolegij izglasoval z veliko večino svojih članov, naj bi Piccottini predhodno opredelil svoj odnos do uni-''erze, kar so člani kolegija utemeljevali z dejstvom, da je Piccottini hkrati tudi član predsedstva koroške Landsmannschaft, katere glasijo je že ponovno objavilo napadalne članke proti celovški univerzi, Posebej v zvezi s slovenskimi študenti in sploh slovensko narodno skupnostjo. 2elja univerzitetnega kolegija po Razjasnitvi te ..dvojne vloge" Piccot-hnija je bila naravnost dobrodošla tistim krogom, ki očitno ne morejo izhajati brez zastrupljevanja ozračja v deželi. Zakričali so o zatiranju svobode mišljenja, o oviranju znanstvenega delovanja in o podobnem omejevanju, Piccottini sam pa je menda odpovedal nadaljnje predavanje na univerzi. Val tega ogorčenja je segel tudi na uradno raven: kakor v zadevi filma „Vas ob meji" deželni zbor, tako je protestom sedaj ogrnil uradni plašč celovški mestni senat; sledili mu bodo morda še drugi forumi. Toda izgleda, da so vsi skupaj pri svojem razburjanju zamolčali (RjgrjgjjevgMje Mg S. strgnjj Za čas, ko vsepovsod kaže zobe gospodarska kriza, in za svet, ki je čedalje globlje razklan na bogati razviti ter revni nerazviti del, je bilo značilno tudi letošnje poletno zasedanje ekonomskega in socialnega sveta Združ. narodov (ECOSOC), ki se je pravkar končalo v Ženevi. Čeprav so o tem razpravljali že na številnih zasedanjih, namreč tudi tokrat niso dosegli konkretnih zaključkov niti v tistih vprašanjih, kjer gre za oživljanje vloge in dejavnosti tega pomembnega organa svetovne organizacije. Ravno v tem dejstvu pa se pravzaprav zrcalijo tudi splošne razmere v današnjem svetu, kjer je vse premalo medsebojne solidarnosti, vse premalo zavesti o tem, da je človeštvo ena velika skupnost, v kateri je navezan drug na drugega in s tem odvisen drug od drugega. In tako se je v Ženevi bolj ali manj nadaljevalo tisto, kar se je manifestiralo neposredno prej na 6. zasedanju UNCTAD v Beogradu: da so dežele v razvoju, ki po številu prebivalstva nedvomno predstavljajo večino človeštva, opozarjale na krivičnost današnjega gospodarskega sistema, da pa bogati niso kazali potrebnega razumevanja za zahteve po solidarni pomoči pri odpravljanju teh krivic. Seveda pa ženevsko zasedanje kljub temu ni bilo brez rezultatov. V štirih tednih je ECOSOC sprejel kar 37 resolucij in 26 sklepov o številnih področjih gospodarske in socialne dejavnosti v svetu. Pri tem je velikega pomena, da so se delegati strinjali glede stališča o doslej najhujši gospodarski krizi v svetu in še zlasti glede katastrofalnih posledic za države v razvoju. Pač pa politično soglasje v svetu še ni dovolj močno, da bi mu lahko sledilo tudi soglasje v dejanjih. Zato je veliko vprašanje, koliko od sprejetih resolucij in sklepov bo ostalo zgolj mrtva črka na papirju, torej arhivsko gradivo že v trenutku, ko so jih sprejeli. Med dokumenti, ki so jih sprejeli na tem zasedanju, nedvomno posebej izstopa nova globalna resolucija o hrani, ki so jo narekovale težave s hrano in lakota v številnih državah v razvoju. Ta dokument namreč potrjuje pravico do hrane kot eno izmed osnovnih človekovih pravic. Vsebuje zahtevo, da živila ne smejo biti v nobenem primeru sredstvo političnega pritiska; razvite države pa poziva, naj čimprej za vselej odpravijo gospodarske ukrepe proti državam v razvoju. Pičlo zanimanje za papežev obisk v Avstriji ..Dogodek stoletja", ki se obeta čez nekaj tednov, namreč avstrijski katoliški shod na Dunaju in predvsem istočasni obisk papeža Janeza Pavla II. v Avstriji, očitno le ne vzbuja toliko zanimanja, kakor so to pričakovali organizatorji. Tako vsaj izzvenijo tozadevne tožbe pristojnih, ki jih je bilo te dni slišati na Koroškem: namesto pričakovanih 10.000 prijav za romanje na Dunaj so jih na Koroškem doslej zabeležili komaj 2500. Da bi to „ko-roško sramoto" (v drugih predelih Avstrije je zanimanje baje večje) morda vsaj malo popravili, so rok za prijave podaljšali še do 20. avgusta. Da omenjeni „dogodek stoletja" nima le svoje svetle strani, marveč gotovo tudi svojo senčno plat, pa se ne zrcali samo v dejstvu, da zanimanje vidno šepa za pričakovanji. V pogovorih, ki sta jih imela z novinarji dunajski kardinal Konig in graški škof Weber, je prišlo namreč do izraza, da tudi znotraj cerkve same z deljenimi čustvi pričakujejo bližnje dogodke. Po eni strani povzročajo upravičeno in utemeljeno nelagodnost kritična opozorila, da bi tistih 60 milijonov šilingov, kolikor jih bo menda stal papežev obisk, gotovo bolje ..naložili" za druge namene; na drugi strani pa se razumljivo bojijo, da bi se papežev obisk preveč sprevrgel v profan spektakel, ki bi vsebinsko vrednost katoliškega shoda potisnil v ozadje. Bojazni enih so gotovo prav tako upravičene kot so utemeljene kritike drugih. Mimo vsega tega pa je treba upoštevati, da bo imel papežev obisk — dosedanji primeri to dovolj jasno kažejo — tudi svoje politične in predvsem zunanjepolitične posledice. V primeru Avstrije bo zaradi geografske lege in njenega nevtralnega statusa ta aspekt gotovo še posebno odmeven. PREBERiTE Lesni sejem v Celovcu str. 2 Ali Trst umira? str. 2 Devetdesetletnica rojstva Prežihovega Voranca str. 3 Folklorni obisk iz Vojvodine str. 4 Žitara vas: Korak nazaj str. 5 Nagradna križanka str. 7 Peršman — delovna akcija str. 8 gi<)t