Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceiotetna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XXXViii
CELOVEC, PETEK, 12. AVGUST 1983
ŠTEV. 32 (2135)
Vprašanja svobode mišljenja, umetnosti in znanosti v ogiedaiu koroške stvarnosti
Pravica do hrane-osnovna čiovekova pravica
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na
odkritje spomenika
in na veliko srečanje vseh koroških partizanov in aktivistov
v nedeijo, dne 14. avgusta 1983 ob 13. uri pri Peršmanu v Podpeci pri Železni Kapli.
Ob priliki tega velikega srečanja bomo ponovno odkrili spomenik, kateri je stal na pokopališču v Šentrupertu pri Velikovcu in je bil leta 1953 zločinsko razstreljen. Ta spomenik je simbol koroškega mednarodnega boja proti fašizmu na Koroškem.
Postavljen je bil leta 1947 83. žrtvam, ki so padle na področju Svinške planine. V tem grobu so pokopani pripadniki 8 narodnosti, kateri so se skupaj s koroškimi partizani borili za pravičen svet v svobodi in miru.
Srečanje bo popestril pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" iz Železne Kaple in mladinski zbor „Boris Kidrič" iz Celja.
Odbor
Ce ne bi šlo za resna vprašanja svobode mnenja, svobode umetnosti, svobode znanosti, bi človek dobil vtis, da se na Koroškem gre-"lo pravo lutkovno gledališče s temi vrednotami. Še komaj za silo se ie polegel hrup okoli televizijskega tiinia „Vas ob meji", pa že so razburkani valovi zaradi. „zadeve Piccottini". In pri tem je posebno ihačilno za koroško ozračje, da isti krogi, ki so proti avtorjem omenjenega filma uprizorili pravi lov "a čarovnice ter prepričljivo demonstrirali svoj represivni odnos do svobode umetnosti (ker tej svobodi samovoljno določajo meje), zdaj "ajbolj glasno kričijo o zatiranju in omejevanju svobode znanosti.
Takoimenovana „zadeva Piccottini" je hitro pojasnjena: Kolegij celovške univerze, v katerem so zastopani profesorji, asistenti in študentje, je obravnaval predlog inštituta za zgodovino, po katerem naj bi ravnatelju deželnega muzeja Piccottiniju za njegovo dolgoletno delo na univerzi podelili častni naslov izrednega profesorja. Na podžgi sklepa, ki ga je univerzitetni kolegij izglasoval z veliko večino svojih članov, naj bi Piccottini predhodno opredelil svoj odnos do uni-''erze, kar so člani kolegija utemeljevali z dejstvom, da je Piccottini hkrati tudi član predsedstva koroške Landsmannschaft, katere glasijo je že ponovno objavilo napadalne članke proti celovški univerzi, Posebej v zvezi s slovenskimi študenti in sploh slovensko narodno
skupnostjo.
2elja univerzitetnega kolegija po Razjasnitvi te ..dvojne vloge" Piccot-hnija je bila naravnost dobrodošla
tistim krogom, ki očitno ne morejo izhajati brez zastrupljevanja ozračja v deželi. Zakričali so o zatiranju svobode mišljenja, o oviranju znanstvenega delovanja in o podobnem omejevanju, Piccottini sam pa je menda odpovedal nadaljnje predavanje na univerzi. Val tega ogorčenja je segel tudi na uradno raven: kakor v zadevi filma „Vas ob meji" deželni zbor, tako je protestom sedaj ogrnil uradni plašč celovški mestni senat; sledili mu bodo morda še drugi forumi.
Toda izgleda, da so vsi skupaj pri svojem razburjanju zamolčali
(RjgrjgjjevgMje Mg S. strgnjj
Za čas, ko vsepovsod kaže zobe gospodarska kriza, in za svet, ki je čedalje globlje razklan na bogati razviti ter revni nerazviti del, je bilo značilno tudi letošnje poletno zasedanje ekonomskega in socialnega sveta Združ. narodov (ECOSOC), ki se je pravkar končalo v Ženevi. Čeprav so o tem razpravljali že na številnih zasedanjih, namreč tudi tokrat niso dosegli konkretnih zaključkov niti v tistih vprašanjih, kjer gre za oživljanje vloge in dejavnosti tega pomembnega organa svetovne organizacije.
Ravno v tem dejstvu pa se pravzaprav zrcalijo tudi splošne razmere v današnjem svetu, kjer je vse premalo medsebojne solidarnosti, vse premalo zavesti o tem, da je človeštvo ena velika skupnost, v kateri je navezan drug na drugega in s tem odvisen drug od drugega.
In tako se je v Ženevi bolj ali manj nadaljevalo tisto, kar se je manifestiralo neposredno prej na 6. zasedanju UNCTAD v Beogradu: da so dežele v razvoju, ki po številu prebivalstva nedvomno predstavljajo večino človeštva, opozarjale na krivičnost današnjega gospodarskega sistema, da pa bogati niso kazali potrebnega razumevanja za zahteve po solidarni pomoči pri odpravljanju teh krivic.
Seveda pa ženevsko zasedanje kljub temu ni bilo brez rezultatov. V štirih tednih je ECOSOC sprejel kar 37 resolucij in 26 sklepov o številnih področjih gospodarske in socialne dejavnosti v svetu. Pri tem je velikega pomena, da so se delegati strinjali glede stališča o doslej najhujši gospodarski krizi v svetu in še zlasti glede katastrofalnih posledic za države v razvoju. Pač
pa politično soglasje v svetu še ni dovolj močno, da bi mu lahko sledilo tudi soglasje v dejanjih. Zato je veliko vprašanje, koliko od sprejetih resolucij in sklepov bo ostalo zgolj mrtva črka na papirju, torej arhivsko gradivo že v trenutku, ko so jih sprejeli.
Med dokumenti, ki so jih sprejeli na tem zasedanju, nedvomno posebej izstopa nova globalna resolucija o hrani, ki so jo narekovale težave s hrano in lakota v številnih državah v razvoju. Ta dokument namreč potrjuje pravico do hrane kot eno izmed osnovnih človekovih pravic. Vsebuje zahtevo, da živila ne smejo biti v nobenem primeru sredstvo političnega pritiska; razvite države pa poziva, naj čimprej za vselej odpravijo gospodarske ukrepe proti državam v razvoju.
Pičlo zanimanje
za papežev obisk v Avstriji
..Dogodek stoletja", ki se obeta čez nekaj tednov, namreč avstrijski katoliški shod na Dunaju in predvsem istočasni obisk papeža Janeza Pavla II. v Avstriji, očitno le ne vzbuja toliko zanimanja, kakor so to pričakovali organizatorji. Tako vsaj izzvenijo tozadevne tožbe pristojnih, ki jih je bilo te dni slišati na Koroškem: namesto pričakovanih 10.000 prijav za romanje na Dunaj so jih na Koroškem doslej zabeležili komaj 2500. Da bi to „ko-roško sramoto" (v drugih predelih Avstrije je zanimanje baje večje) morda vsaj malo popravili, so rok za prijave podaljšali še do 20. avgusta.
Da omenjeni „dogodek stoletja" nima le svoje svetle strani, marveč gotovo tudi svojo senčno plat, pa se ne zrcali samo v dejstvu, da zanimanje vidno šepa za pričakovanji. V pogovorih, ki sta jih imela z novinarji dunajski kardinal Konig in graški škof Weber, je prišlo namreč do izraza, da tudi znotraj cerkve same z deljenimi čustvi pričakujejo bližnje dogodke. Po eni strani povzročajo upravičeno in utemeljeno nelagodnost kritična opozorila, da bi tistih 60 milijonov šilingov, kolikor jih bo menda stal papežev obisk, gotovo bolje ..naložili" za druge namene; na drugi strani pa se razumljivo bojijo, da bi se papežev obisk preveč sprevrgel v profan spektakel, ki bi vsebinsko vrednost katoliškega shoda potisnil v ozadje.
Bojazni enih so gotovo prav tako upravičene kot so utemeljene kritike drugih. Mimo vsega tega pa je treba upoštevati, da bo imel papežev obisk — dosedanji primeri to dovolj jasno kažejo — tudi svoje politične in predvsem zunanjepolitične posledice. V primeru Avstrije bo zaradi geografske lege in njenega nevtralnega statusa ta aspekt gotovo še posebno odmeven.
PREBERiTE


Lesni sejem v Celovcu
str. 2
Ali Trst umira?	str. 2
Devetdesetletnica rojstva Prežihovega Voranca str. 3
Folklorni obisk iz Vojvodine
str. 4
Žitara vas: Korak nazaj
str. 5
Nagradna križanka str. 7
Peršman — delovna akcija
str. 8
gi<)t<!i])))!i])])i)<)])!::i!<i[iiiH)i!)))!][t!H))[t!:i<M:)<<u!<!nti)!i)t]tii!)i)iiii))it!ii<))t:i]!)]t!i!)!!i)M)!ii!tit!!i)t)!!!ttt)!]ut)i)!):)nn:Mum:tnnmnm)nm)nm)tniiiu)!Httt!mt!!mt:!m))m[)imHnii])H!!)]m<m!mt!Hnii!i!)!)mmnmmni«)imin)^
Žejo oRČgtjjiVg toČRg s/ovensRe Mignjšine Mg AorošReni je pojožgj s/ovenščine v jgvnostj. Mesto, Rt' gg jnig jez/R Mignjšine v jgvneni žjv-jjenjg, je Rgronieter orjnosg večine rjo Mignjšine, je vgžno Mierjjo zg MiOZMOStj, Ri jiR MignjŠiMg gžjvg.
Roj zg engRoprgven po/ožgj s/o-vensRegg jezjRg je eng ngjstgrejšiR Rorenjn sjovensRegg ngrorjnegg gj-Rgnjg Mg AorošReni. A/jgR tentg, rjg se Mig je že ze/o zgorjgj prjrjrg-ž;jo tgrjj pr/zgrjevgnje zg soctg/Mo eMg^o/rrg^Most, v stjRjR zgsto^Mt-Rov Mignjšine Z rjrŽgVMiMij orggMt vse rjo rjgnes prevjgrjgje vprgšgnje sjoveMsčtMe v rjrgžReneni žjv/jenjg.
Rrj oeenj večrjeset/etnegg Rojg Mignjšine ggOtgvjjgMiO, rjg so porj črto Rome rjroRtzMe, Rj snio jjR jz-s/jjjj oR/gsfj, jv se rjejg s/epo j M gjgRo zg s/ovensRe žejje jn zgRte-ve. 7'gRo SO Zg MMMjsiMO ostgjg nezgrjovojjjvo rešeng tgRoreRoč vsg porjročjg, jv so Rjjgčnegg po-MiCMg Zg oRstoj jM rgzvoj .SVoveM-eev Mg AorošReni. /Vit se v/eče orj rjvojezjčne vzgoje v jgvnjR otro-šRiR vrte;/) preRo rjvojezjčnegg šoj-stvg, po^jtCMo/zoRrgževgjMegg vjš-jegg so/stvg, vprgšgnjg tjvojeztČMtj? RrgjevnjR MgRtsov, grgrjnegg jezj-Rg, tjg Jo rgrjjg ;M te/ev/zije ;M se Mgprej. 7'grj/ rjo/oči/g serjMtegg č/e-Mg rjržgvMe pogorjRe pri' v/grjgjoč;'R
niso RrtMes/g Ro/j ngR/onjenegg gje-rjgMjg Mg potreRe s/ovensRe MtgMj-šine. /z^gzgjo se je, rjg so tgMt, Rjer Mt' po/zt/cMe vojje, vsg se tgRo jepg prgvng rjo/oči/g Mtrtvg črRg Mg MtrtvetM pgpjrjg.
DoRro je ZMgMO, rjg ZgRon o Mg-rorjM/R s^M^MMg/? ter or/rerjRe R nje-
Rojg zg s/oveMS^Z jez/R, Rgr je tgrjj vgŽMg zgvorg zg rgj?o s/oveMsctMe.
A teM?%, rjg tg oRčgte^ zRjerjt, Mtorgjo prrspevgft trrrjj s/oveMs^e orggMtzgctje sgwe. $tg/Mg s^rj? vse-gg s/oveMS^egg orggMtztrgMegg žtv-jjeMjg Mtorg jvtr, rjg s^rRt' zg prisotnost s/oveMsčiMe v jgvMostj. Rr/
Manjšinska probiematika
začaran krog ali živ vozel
Mig ^oroš^jji RjoveMeev Me zgrjovo-jjgjejo. V Mgsprotjg z rjojoc/jj serj-Miegg č/erig gstvgrjg tg grerjitev vtejvMtj-Z zn jrrgjevMi jez zg rgRo sjoveMsčtMe. Več j?ot sest/etMe jz-^gŠMje s prg^so potrjgjejo Mgše orj-^/oMi/Mo stgjjšče rjo vejjgvMe MigMj-siMsjie zgj;oMorjgje. V več pr/Mier/R se je po^gzgjo, rjg je MjeM gjgvMt MgMieM, rjg čtMi Rojj oMieji rgRo s/oveMŠčiMe. OR/gsti sgMie orj seRe Mič Me storijo, rjg Rj Mgs jez/^ rjo-Rjj eng^oprgveM stgtgs. RripgrjMi^g MigMjšiMe, j:/ se Roče v gstMiR iM pjsMieMiR siiRiR z grgrjj pos/gžcvgtr svojegg MtgteriMegg jez/Rg, si/ijo R poseRMeMig Mgporg, jzpostgv/jgjo gg Rot MeMgvgrjeM prtMier, v/grjgjo-če MiMenje pg gg MererjRo ožigosg Rot Rverg/gMtg. Dgtj Mig Roče tgrjj oRČgteR OSgMi/jeMOStj !M MeiMOČi v
zRjrggjg pojitiČMiR zgvezMiRov Mg oRčiMsRj rgvMi iM rjrggorj Miorgjo s/oveMsRe strgRtgre gpostevgti tgrjj RoMRretMo prjprgvjjeMost, rjgti s/o-veMsčiMi' več prostorg v jgvnetM žtvjjeMjg. Rg tgrjj Mierj posgMiez-MiRj Rj se Miorg/g Ro/j zgRoreMiMiti zgvest, rjg je zg MgrorjMo sRgpnost rjoRro iM priMierno, če gporgRjjgMio s/oveMŠčjMo povsorj, Rjer se MgMt Mgrjj prjjozMost, četgrjj je to pove-ZgMO s težgvgMij.
Orj rjržgve, Rj je spreje/g rjo Mg-rorjMiR Mignjš/M rjo/očene oRveZMO-stj, zgRtevgMio, rjg rjo teniejjev spreMieMt svoje pogjerje. Rrgv gotovo rjgMes RorosRg rježejMg pojjti-Rg Mi tgRg, rjg Rj gpostevgjg iM-terese oReR Mgrorjov, Rj ž/vjtg v feMi prostorg. Rjgjvjšjj prerjstgvMi-Rj rježejMozRorsRjR strgMR se Mi-
Rojj v rjrggj gvstrijsRj repgR/jRj Mišo tgRo MiOČMO zggovgrjgjj pozjcjj MeMisRegg MgcjoMgjiZMig, Rot to rje-jgjo rjgMes. Zrjj se, rjg sRgšg rježe-jg zgjezjtj rjejgvMost protisjoveM-sRjR orggMizgcjj s teni, rjg pre-vzenig njjRov rje/oRrog. Dežejnj pojjtjRj z gstvgrjgnjeni protjnigMj-sinsRegg vzrjgsjg sRgsgjo rjejgti' vtjs, rjg so v svojeni poRjjcg sg-verenj, četgrjj svoje oniejene Miož-Mostj tgRoreRoč vsgRorjnevMO Rg-žejo prj proR/enijR, Rot so Rrez-pose/nost, MeengRornerng rgzvjtost rježeje, neresenost MignjšiMsRegg vprgšgnjg jtrj.
Ng rježe/nj rgvnj nj zngRov, rjg Rj se orjnos rjo s/ovensRe Mignjstne jzRojjsgj; Rvečjenig Mgsprotno. .SjgMgjov nove zvezne v/grje pg še nj zgrjostj. Ro rgzgovorjR z Zjj-Roni iM .SiMOiVgtZerM Si RoniO MiOgji gstvgrjtj Ro/j jgsno sjjRo. Virjejj Ronio, če Rorjo poprgvjjj tisto, Rgr je RorošRj vsgRrjgn. Če Rorjo Mg prjstojnjR niestjR vojjnj, rjg rjejgn-sRo jzRo/jšgjo po/ožgj Mignjšine, se MignjšiMsRg proRjenigtjRg ne Ro Rg-zgjg Rot zgčgrgn Rrog, jz Rgteregg nj jzRorjg, teniveč Rot ži'v voze/, Rj se rgzveže, če potegnenio vrv Mg prgveni Roncg.
Teodor Domej
član izvršntega odbora ZSO
in)i)H))))ti)))<iii<)ti[]<i)))ii<)u!)!:))ii<)i)!<ttui!))it))ii!)))))i)i)))t)N<)t)ii!]<)ui)tni)t)))))<tii<''tt<i<)))ti<<)))ti!<)ttii<)))in)i))):[!ii<)))ii))))i:!timti::numn):n)iinu!mt)nm)imtt!mu!m)tiin))])m)))))m))nmt)m)nnm))m<m!H)))mm)))mm)tt)r
Pred odkritjem spomenika
ki je simbol mednarodnega boja proti fašizmu

Več tj udi gradi z tesom
32. tesni sejem v Cetovcu
Za informacijo — vsem tistim, ki ne vedo, posebno pa tistim, ki nočejo vedeti: v nedeljo bomo pri Peršmanovem spominskem domu odkrili obnovljeni partizanski spomenik, ki je bil 10. 9. 1953 razstre-tjen v Šentrupertu pri Velikovcu.
Ta zgodovinski spomenik je dokument mednarodnega značaja partizanskega boja proti nacifašiz-mu, ko se je na ozemlju Svinske planine osem narodnosti borilo za skupen cilj — uničenje fašizma. Ne samo za ožjo domovino, temveč za celotno podjarmljeno Evropo, kamor je stopil nacistični škorenj, ki je zatiral in na najstrašnejši način uničeval demokratične množice, so se tiranom uprli narodi vseh držav, od Atlantika do Urala, pa od Narvika do Tripolija; vsak pošteni demokrat se je bojeval tam, kamor ga je zanesla usoda te strašne vojne.
Koroški Slovenci smo bili že pred prihodom Hitlerja obsojeni na izgon in smrt. Nemški nacionalisti, ki so nam bili dobro znani še od leta 1920, so že ves čas delali v to smer; po zasedbi naše države pa so dejansko začeli uresničevati svoj nečloveški program. Vrstile so se aretacije, polnili so se zapori in kaceti z demokrati in Židi. Druga faza se je začela z množičnim preganjanjem koroških Slovencev. Nacisti so hoteli tudi na tem področju realizirati svoje načrte: iz Koroške pregnati vse Slovence, kakor tudi iz Gorenjske in Štajerske, kamor so premaknili meje ..tisočletnega" raj-ha, da bi dosegli svoj cilj. Ta ozemlja naj bi služila nacističnim veljakom za oddih, lov in načrtna gojišča arijske rase. Eno takih gojišč
je že delovalo ob Zablatniškem jezeru.
Ko so nacisti podrli meje in podjarmili narode, se je po teh državah začel oborožen odpor. Tudi koroški Slovenci smo se skupaj z drugimi narodi uprli Hitlerju in se v ta-
Tako je iig!eda) spomenik na partizanskem grobišču v Šentrupertu, ki so ga pred tri-
kratnem tretjem rajhu pod najtežjimi pogoji borili proti skupnemu sovražniku miroljubnega človeštva. S tem smo doprinesli svoj krvni davek za osvoboditev izpod nacizma, obenem pa tudi velik prispevek za osvoboditev in neodvisnost Avstrije. Žal se tega mnogi na Koroškem in v Avstriji še vedno ne
Obletnica kočevskega zbora
in drugih zgodovinskih dogodkov
V letošnjem letu se spominjamo vrste dogodkov, ki so pomembni v slovenski narodni zgodovini. To je predvsem zbor odposlancev slovenskega naroda, ki je pred 40 leti zasedal v Kočevju, kjer so bili sredi junaškega osvobodilnega boja položeni temelji slovenske državnosti. Na tem zboru, ki je potekal pod geslom „Narod si bo pisal sodbo sam", si je slovenski narod prvič v svoji zgodovini na demokratičen način izvolil svoje politično vodstvo in demokratično predstavništvo in s tem stopil v krog suverenih narodov, ki sami odločajo o svoji usodi.
Štiridesetletnici tega zgodovinskega dogodka bodo veljale proslave, ki bodo 2. oktobra v Kočevju in 3. ok-
tobra v Ljubljani. Ob tej priložnosti se bodo spominjali tudi 40-letnice prvega kongresa Antifašistične fronte žena Slovenije ter Zveze slovenske mladine.
Proslavljanje slovenskih jubilejev pa bo vtkano v širši jugoslovanski okvir, saj je letos tudi 40-letnica zgodovinskega IL zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, kjer se je rodila novi demokratična, na federativni podlagi zgrajena Jugoslavija. Ne nazadnje pa med dogodki pred štiridesetimi leti zavzemata častno mesto tudi legendarni bitki na Neretvi in Sutjeski, ki sta neločljivo povezani z junaštvom in žrtvami jugoslovanskih narodov in narodnosti v herojskem boju za osvoboditev.
zavedajo, kakor so se tega ob koncu vojne zavedali takratni vodilni možje Avstrije, ki so tudi sami trpeli pod nacistično vladavino.
Zveza koroških partizanov si je zadala nalogo, da bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi obveščala in svarila današnje in bodoče rodove pred zakritimi in odkritimi sovražniki demokracije in miru. V ta namen smo tudi obnovili mednarodni spomenik protifašistčne borbe, simbol skupnega boja pripadnikov osmih narodov proti nacizmu. Upamo in želimo, da bi prej ali slej spregledali tudi tisti zapeljanci, ki še danes slepo sledijo sovražniku miru in sožitja med narodi — da bi obrnili hrbet na novo porajajočemu se šovinizmu. Kajti naloga vseh demokratov je, da svarimo pred pojavi neofašizma in njegovo lažno propagando, ki se še vedno pojavlja v raznih oblikah.
Z zadovoljstvom spremlja ZKP zanimanjem za muzej NOB v Peršmanovem spominskem domu. V letu in pol je obiskalo ta kraj trpkega spomina že okoli 3000 ljudi iz raznih držav Evrope. Posebno razveseljivo je, da obiskuje naš muzej veliko mladine, da prihajajo šolski razredi iz cele Avstrije. Želeli bi, da bi se okorajžile tudi domače šole in slovenska gimnazija v Celovu. Taki obiski so odvisni predvsem od učiteljev in šolskih vodij; če jih ni, je temu vzrok politična nezrelost in koroško politično ozračje.
Če hočemo to ozračje spremeniti, izboljšati, moramo Slovenci in ostali demokrati ne glede na strankarsko ali ideološko opredeljenost doprinesti svoj delež k širjenju resnice o našem protifašističnem boju in o boju vseh podjarmljenih narodov proti nacizmu. To je potrebno toliko bolj, ker se z uradne strani in zlasti s strani šolskih oblasti vse premalo dela za tozadevno osveščanje mladine. Zato je potrebno, da čim več ljudi, zlasti mladine in šolskih razredov obiskuje tudi muzej NOB v Peršmanovem spominskem domu.
V tem smislu vabimo na mednarodno srečanje bivših borcev pri Peršmanu v Podpeci, kjer bomo v nedeljo ob 13. uri odkrili obnovljeni spomenik v čast žrtvam - pripadnikom osmih narodov, ki so se na naši zemlji skupaj z nami borili proti fašizmu.
Janez Wutte-Luc
predsednik ZKP
Kljub gospodarski recesiji so vsa razstavišča na 32. lesnem in 50. celovškem blagovnem sejmu do zadnjega razprodana. „Toda bilo se je treba bolj potruditi kot v zadnjih letih," je povedal sejemski direktor Kleindienst, ki mu je s sodelavci uspelo pridobiti 433 razstavljalcev za lesni in 1003 razstavljalce za splošni blagovni sejem. Vsi zastopniki sejma so še naprej zadovoljni z delitvijo sejma na specialni lesni in splošni sejem, ki letos obhaja jubilej 50-letnice svojega obstoja.
Na lesnem sejmu ima letos prednost gozdarska tehnika, ki je bila tudi izhodišče sejma pred 32 leti. Celovec na tem področju še vedno prednjači v Evropi, saj ni drugega mesta, kjer bi hkrati razstavljali tako različno tehniko iz toliko držav. Novost in težišče lesnega sejma bo tudi predelovanje lesa in gradnja z lesom. Tej temi bo posvečen poseben dan, sreda 17. avgusta, kjer bodo obravnavali argument, zakaj in kako uporabljati les pri izgradnji notranjosti hiš.
Znano je, da Avstrija in posebej še Koroška izvažata mnogo lesa, da ga pa sami te malo predelata v končni produkt. Prav tako je znano, da Avstrija uvaža mnogo pohištva. Zato skuša sejem osredotočiti zanimanje na predelovanje lesa
doma in na nove oblike uporabe lesa in lesnih izdelkov. Na Koroškem je trenutno v lesni in lesnopredelovalni industriji zaposlenih okoli 10.000 ljudi. Predelovanje večjih količin v deželi bi utrdilo tudi položaj lesnega gospodarstva. V tej zvezi je treba omeniti tudi podjetje IPH v Zitari vasi, ki bo v hali 6 razstavljalo svoje proizvode. Tudi sejemska žaga bo za strokovnjake nudila zadnje tehnične pridobitve.
V okviru sejma bodo strokovna zasedanja in posebne razstave dajale vpogled v številne probleme lesne industrije in gozdarstva, hkrati pa bodo organizirale Nemčija, Italija in Jugoslavija posebne skupinske razstave. Jugoslovanski dan bo v sredo 17. avgusta.
Splošni blagovni sejem bo omogočil pregled varčne uporabe lesa pri kurjavi, poleg tega pa bodo pr* vič razstavljali svoje izdelke koroški pečarji. Poleg montažnih hiš in drugega blaga široke potrošnje bodo razstavljalci iz 24 držav ponujali še mnoge druge zanimivosti.
Obe sejemski prireditvi bosta danes slovesno odprti na celovškem razstavišču, kjer bo lesni sejem trajal do 17. avgusta, splošni blagovni sejem pa bo ostal odprt še do 21-avgusta.
Društvo koroških slovenskih pravnikov stopa v drugo leto
V četrtek minulega, tedna so se po enoletnem obstoju in delovanju Društva koroških slovenskih pravnikov zbrali člani na poletnem srečanju ob Hodiškem jezeru, kjer so se v vikendu dr. Janka Tischlerja v sproščeni obliki pomenili o dosedanjem delovanju društva in o načrtih za delo v jesenskih in zimskih mesecih.
Pred letom dni se je zbralo nekaj koroških slovenskih pravnikov, da pripravijo ustanovitev posebnega pravniškega društva. Sam ustanovni občni zbor je bil 20. novembra 1982, potem ko je varnostna direkcija v začetku oktobra potrdila naznanjeno ustanovitev in pravila društva. Društvo koroških slovenskih pravnikov je bilo ustanovljeno z namenom, da goji in pospešuje pravne in državne vede in da zavzema stališče do zakonskih osnutkov, ki zadevajo slovensko narodno skupnost na Koroškem, zlasti še njeno notranjo državno in mednarodno zaščito. Namen društva je tudi, da daje slovenskim or-
Nad vsakodnevnim vrvežem na tržaških ulicah visi nevidna mora. Ne, tu niso mišljene posledice jugoslovanskega pologa za prehod čez mejo: Jugoslovanov je res dosti manj, a to še zdaleč ni največje zlo. „Urok", o katerem je tu govora, izvira iz mesta samega, iz globin njegove zgodovine.
Trst namreč vene: njegovega prebivalstva je vedno manj. Se pred desetimi leti so ob tem načrtovalci in politiki lahko skomigali z rameni, češ da se prebivalstvo pač stara, da je to navaden pojav vseh razvitih območij. Danes pa izraz „staranje" že ni več dovolj in mnenje, da „Trst umira" skoro ni več tvegano.
Veliko Tržačanov se te grožnje ne zaveda. Dovolj je, da jim ob začetku leta „zbeži" v dnevnem časopisju članek, ki navaja ana-grafski obračun za prejšnje leto, in že ne morejo imeti točnejše predstave o dogajanju. Ostaja jim le predstava, ki se dogaja okoli njih vsak dan, ko doživljajo to usihanje „v živo".
V časopisju se zelo pogosto pojavljajo članki o starih ljudeh, ki so pozabljeni in zapuščeni umrli v
lastnem stanovanju. Taki članki zelo težko „zbežijo", čeprav so kratki; daljši so le, če je bil nesrečnik najden več mesecev po smrti. Da nekaj ni v redu s Trstom, opa-
je tudi zelo udobna: zadnja „gne-ča" je bila tu pred dvajsetimi leti, ko se je v Trstu rodilo še trikrat toliko otrok. A to je bilo v času, ko je tržaška občina izdelala urba-
Ali Trst umira?
zi človek tudi, ko se vozi z mestnim avtobusom: ko se ozre okoli sebe, vidi, da je velika večina obrazov ostarelih. A tega se Tržačan zave le, če se je komaj vrnil iz kakega drugega mesta, zato zveni kot tolažba, da večina tržaških upokojencev (teh je približno 100.000) ne potuje veliko . . .
Poglejmo nekaj številk: Občina Trst ima po zadnjem popisu iz oktobra 1981 250.000 prebivalcev. Preostali del te majhne pokrajine šteje še nadaljnjih 25.000 prebivalcev. Rojstev je trikrat manj kot smrti in letos je že petič zapored ta razlika presegla en odstotek vsega prebivalstva.
Lani so se tu rodili povprečno komaj trije otroci na dan. Tržaška porodnišnica je ena izmed najbolj sodobnih v Italiji, poleg tega pa
nistiični načrt, ki je pripravlja! mesto za 500.000 prebivalcev ...
Takrat je bilo število rojstev v ravnovesju s številom smrti, a bil je tudi zadnji „žarek sonca" na mesto v zalivu. V Italiji se je takrat dogajal „gospodarski čudež", ki je od daleč oplazi! tudi Trst in se je sploh zdelo, da je Trst končno ujel korak z razvojem v dr-žavi.	^
V nekaj letih se je položaj povsem spremenil. Najvažnejši temelji tržaškega zaposlovanja — ladjedelnice — so bili odstranjeni. Od štirih ladjedelnic ni ostala danes več nobena. Tovarna ladijskih strojev je v krizi. Livarna trenutno ne deluje. To so bili obrati, ki so zaposlovali tisoče in okoli sebe ustvarjali pogoje za vrsto drugih, manjših obratov. Ostalo je le pri-
stanišče, iz katerega ravnokar odhaja v predpokoj 500 delavcev, in ostajajo uradi: državni, poldržav-ni, deželni, pokrajinski, občinski, zavarovalni itd.
Rojstva niso upadla le zaradi števila delovnih mest; vzroki segajo dlje nazaj, in poenostavljajoče lahko trdimo, da se je Trst začel starati že kmalu po zadnji vojni. Gospodarski propad je ta razvoj le pospešil. Trgovina z Jugoslavijo pa še zdaleč ni mogla nadomestiti industrije.
Kaj pa Slovenci, kako čutijo oni to pogrezanje? Vpis v slovenske osnovne šole je v zadnjih letih upadel: še pred nekaj leti se je v prve razrede šol s slovenskim učnim jezikom vpisalo po 250 otrok, letos pa jih bo te 180. Vpisi v slovenske šole upadajo sicer počasneje kot na italijanskih, a to je skromna tolažba.
Zadnje mesece se na tržaških ulicah opaža vse več nosečih žensk. Mar bo podražitev bencina in razočaranje nad sedanjo družbo privedla do večjega števila otrok? Bil bi čudež, a Tržačani itak zelo radi računajo na čudeže.
P%ve/ Stranj, Trst
ganizacijam in posameznim članom slovenske narodne skupnosti pravne nasvete in pravno pomoč pri uveljavljanju nacionalnih in splošnih človekovih pravic za zaščito narodne identitete in enakopravnosti slovenske narodne skupnosti kot celote in njenih individualnih pripadnikov.
Društvo je v začetku razumljivo posvetilo največ pozornosti organizacijskim vprašanjem in še posebno p*J' dobivanju članov. Na tem področju vsekakor beleži lepe uspehe, saj zajema med svojimi člani skoraj vse koroške slovenske pravnike ne glede na to, ali delajo v svobodnih poklicih kot odvetniki ali v gospodarstvu ah pa kot državni uradniki in nameščenci v sodstvu in upravi. Trenutno ima društvo 25 članov, kar pomena da se le zelo pičlo število koroških slovenskih pravnikov še ni tudi formalno včlanilo v to strokovno društvo.
Nadaljnje delo društva je veljalo vzpostavitvi in okrepitvi stikov s P(C dobnimi društvi v Sloveniji in Itahji-Že novoletnega sprejema v hotelu Obir v Železni Kapli so se udeležil' predstavniki osrednjih pravniških organizacij Slovenije, navezani pa ^ bili tudi stiki z Društvom koroških pravnikov v Slovenj Gradcu in % društvom Pravnik v Trstu.
Po posredovanju društva se je večj^ število slovenskih pravnikov iz K-O' roške od 12. do 14. maja letos udeležilo 5. seminarja za slovenske prav nike iz zamejstva v Novem mestu, istih dneh pa je bila prav tako po po srcdovanju društva na povabilo obe pravniških društev iz Slovenije in v'$, jega sodišča v Kopru na obisku P^! dvojezičnih sodiščih na slovenski oba ' skupina sodnikov in nameščencev dvo* jezičnih okrajnih sodišč iz Borovelj' Železne Kaple in Pliberka, ki jo 1^ vodil podpredsednik deželnega sod' šča v Celovcu dr. Roland Kugler.
Člani društva pa so si poleg ujfje vanja stikov s sorodnimi društvi 'J popolnjevali tudi strokovno znanj -Tako je 8. februarja predaval ^ stavnik flandrske narodne skupnosti Belgiji in član odbora A1DLCM Jugo Peeters o pravnih možnostih korist manjšin v okviru Evropskeg sveta, 27. aprila pa je govoril dvor" svetnik dr. Pavle Apovnik o interpf^ taciji določit o dvojezičnosti pt'
dih.
Devetdesetletnica rojstva Prežihovega Voranca -velikega pisatelja Koroške
V sredo 10. avgusta, je minilo devetdeset let, ko se je rodil veliki koroški pisatelj Lovro Kuhar — Prežihov Voranc. In kdo danes ne pozna tega velikana slovenske književnosti? Kdo ne ve za njegove rojstne Kotlje pod Uršljo goro v Mežiški dolini, kjer je 10. avgusta 1893 ugledal luč sveta? Vsi ki se zavedamo naše slovenske kulturne zgodovine, vemo tudi za delež pisatelja Prežihovega Voranca, ki ga je s svojo umetniško besedo prispeval v slovensko kulturno zakladnico. Prežihov Voranc je koroškega človeka dvignil iz anonimnosti in mu postavil neminljiv spomenik ne !e v slovenski književnosti, ampak ludi v evropski in celo svetovni literaturi. Kajti danes je Prežihova literatura prevedena v številne jezike, 'n kadar gre za slovensko oz. ju-9oslovansko književnost, je ime pripovednika Prežiha med prvimi jugoslovanske klasike.
To kar pri Prežihu vedno znova °čara, je njegova burna življenjska Pot, ki ga je vodila iz socialno najtežjih razmer do pisatelja, politika 'n borca za socialno enakopravnost
kmeta in delavca. Kot sin malega najemnika je že v rani mladosti
spoznal in okusil življenje kmečkih ljudi in je prehodil težavno pot od paše in pluga do fužin in strojev, pot našega človeka od kmečkega pastirčka do delavca, od delavca do zavednega socialista in borca za lepšo bodočnost. Ob tej težavni poti se je Prežih kot samouk do-
kopal do pomembnega predstavnika slovenske književnosti, do mesta, ki ga slovensko slovstvo po-stavjla med prvake slovenskega pripovedništva.
Prežihova pisateljska pot sega v leto 1909, ko je v koroškem listu „Mir" objavil svojo prvo črtico pod naslovom „V tujino ". Tedaj je Prežih bil star šele 16 let. Njegovi veliki prozni teksti pa so nastali po letu 1930. Najprej ..Požganica", roman iz prevratnih dni, potem vojni roman ..Doberdob"'. Ko se je leta 1945 vrnil iz kaceta je izdal roman ..Jamnica", ki ga je napisal že leta 1941. Sledile so izdaje črtic in potopisov „Od Kotelj do Belih vod", „Borba na tujih tleh", „Naši mejniki" in ..Solzice". V noveli „Samo-rastniki" — ki je dala tudi skupni naslov zbirke koroških,povesti - je pisatelj Prežihov Voranc mojstrsko opisal lik Hudabivške Mete, ki je luč in simbol vsega, kar se imenuje pravica do življenja, za pravico do sreče mladega človeka.
Ob devetdesetletnici Prežihovega rojstva bodo potekale številne prireditve, zlasti v njegovi ožji domovini v Kotljah in na Ravnah, pa tudi drugod, kjer se bodo spomnili tega velikega sina Koroške. Izšle pa bodo tudi nove izdaje Prežihovih del ali študij o njegovi literaturi. Med drugim bo tudi pri založbi Drava v nemškem prevodu izšel roman Požganica, ki sta ga prevedla dr. Anton Svetina in Peter VVieser, ter ponatis ..Samorastnikov", ki jih je v nemščino prevedel Janko Messner.
Zanimanje
Ugledna lužiškosrbska literarna revija Rozhlad, ki jo izdaja kulturna inštitucija lužiških Srbov Domowiny v Budi-šinu v Nemški demokratični republiki, v zadnji številki piše tudi o koroških Slovencih.
Obširno revija obravnava knjgo Rudija Vouka Popis koroških utrakvistič-nih šol do teta 1918. Znani lužiško-srb-ski pisatelj Jurij Koch piše o srečanju pisateljev narodnih manjšin na Obir-skem; v zelo obširnem eseju pa bralcem te ugledne revije predstavlja koroškega pesnika Andreja Kokota. Eseju, ki mu je Koch dal naslov Moj koroški prijatelj, je priključena še Kokofo-va pesem Gora, ki jo je Jurij Koch prevedel v lužiškosrbski jezik.
Ta predstavitev koroškega avtorja, kakor ocena Voukove knjige je brez dvoma sad vsakoletnih pisateljskih srečanj na Obirskem, katerega redno obiskuje tudi Jurij Koch.
Srednjeveške freske iz Jugoslavije v Beljaku
Avstrijsko-jugoslovansko društvo na Koroškem v zadnjih letih razvija pestro dejavnost. Posebno v letošnjem letu je izvedlo že vrsto razstav, poučnih ekskurzij m predavanj. Tokrat Avstrijsko-jugoslovansko društvo skupaj s kulturnim uradom mesta Beljak prireja razstavo srednjeveških fresk iz Jugoslavije.
Gre za izredno zanimivo in enkratno razstavo kopij fresk iz Srbije, Makedonije in Slovenije, ki so doslej bile prikazane v vseh večjih kulturnih metropolah in mnogih mestih zahodne in vzhodne Evrope, Kanade, ^DA, Južne Amerike, Indije in Burme. V Avstriji bodo znamenite freske Prvič prikazane v Paracelsusovi dvorani beljaškega Magistrata.
Kopije fresk sta dala na razpolago Narodni muzej v Beogradu in Ljudski muzej v Ljubljani. Izbor razstave sta pripravili Nada Komenovič '2 Beograda in dr. Anica Cevc iz Ljubljane. Na otvoritvi, ki bo v pone-deljek, 22. avgusta 1983 ob 18. uri, bo na sporedu tudi primeren uvod v razstavo, ki bo obiskovalcem pojasnil zgodovinsko ozadje posameznih del.
Avstrijsko-jugoslovansko društvo k otvoritvi vabi vse člane ter ljubitelje likovne umetnosti. Ogled razstave, ki je brezplačen, je možen do 17. septembra 1983, od ponedeljka do petka in sicer v času od 8. do 12. in od M. do 18. ure.
. Ob tej priložnosti je treba še omeniti, da so se predstavniki Avstrijsko-JUgoslovanskega društva poslovili od jugoslovanskega konzula Alfonza Na-beržnika in vicekonzula Svetislava Popoviča, ki zapuščata Koroško in odhajata na nova službena mesta. V imenu društva se je od konzulov poslovil Predsednik inž. Sereinigg, ki je naglasil njuno močno angažiranost na kulturnem področju, zlasti pa kar zadeva razvijanje dobrososedskih odnosov med obema državama. Ob tej priložnosti je jima izročil spominski darili ter ob tem izrekel upanje, da morda kdo od njiju kdaj pride kot ambasador v Avstrijo.
Poslovilna svečanost je bila v okviru otvoritve razstave Dolenčevih skulptur in grafik v Mestni hiši v Celovcu.
OB NOV! ŠTEVtLK! REViJE „D)E BRUCKE"
Viden prispevek siovenske umetnosti
in publicistike
Koroško mladje, ki je pravkar izšlo kot 50. številka, ni le pomembna kulturno politična revija slovenske narodne skupnosti, marveč tvori tudi važen faktor kulturnega dogajanja v deželi sploh. To velja tudi za tiste, ki reviji nočejo priznati tistega mesta, katero ji v naši kulturni sceni pripada, pa vendar ne morejo mimo dejstva, da revija izhaja in da v le-tej sodeluje vrsta vidnih slovenskih in umetnikov večinskega naroda. Njen domet torej sega daleč preko dvojezičnega ozemlja. Vpliv Koroškega mladja je brez dvoma zaznaven v drugih kulturnih činiteljih dežele — njeni sodelavci so prisotni tudi v drugih revijah. To velja tako za revije v matični Sloveniji kakor tudi za revije večinskega naroda, zlasti kulturnega glasila koroške deželne vlade „Die Brucke".
Urednik Ernst Gayer je že uveljavil pravilo, da je skoraj v vsaki številki prisotna tudi manjšina oz. njeni člani, ki se ali pa so se že uveljavili kot pisci umetniških ali drugih besedil. Kadar gre za prispevke izpod peres umetnikov, so le-ti natisnjeni v obeh deželnih jezikih, kar bralcu daje možnost primerjanja prevoda z izvirnim besedilom. V novi številki, drugi letošnjega letnika „Die Brucke", sicer ni dvojezičnih tekstov, zato pa je, kot smo že poročali v zadnji številki našega lista, precej prispevkov, katere so napisali pripadniki slovenske narodne skupnosti oz. taki, ki obvladajo oba deželna jezika.
Tu je najprej prispevek Lojza VVieserja, ki opisuje delo in življenje koroškega šintlarja Hanzeja
Miklautza iz Čahorč, človeka, ki kot eden izmed redkih še izdeluje šintelne — cepljen smrekov les - s katerim so svojčas krili kmečke hiše, skednje in druge objekte, danes pa uporabljajo šintlne le še v redkih primerih kot je kritje poljskih znamenj, nekaterih cerkva ali obzidij. Tozadevne črno-bele fotografije je napravil Peter VVieser, ki, kot je razvidno iz posnetkov, to „obrt" odlično obvlada. Med avtorji, ki v pričujoči številki objavljajo svoja nova literarna oz. likovna dela. sta tudi mladi pisatelj Fabian Hafner in slikar Valentin Čertov. Prvi objavlja tri črtice, drugi pa je zastopan z impresivnimi grafikami. Helga Lorenz-Andreasch, ki je napisala snemalno knjigo za dokumentarni TV film o koroškem pisatelju Josefu Friedrichu Per-konigu, je napisala razmišljanja o tem dokumentarcu, hkrati pa objavlja kratke izvlečke iz njene snemalne knjige. Med ocenjevalci knjig najdemo tudi ime Horsta Ogrisa, ki je napisa) recenzijo o knjigi Thomasa Plucha „Das Dorf an der Grenze".
S pričujočim sestavkom smo opozorili na razmeroma močno prisotnost koroških Slovencev v kulturnem dogajanju na Koroškem, ki posebno v reviji „Die Brucke" najdejo močan odziv. Seveda je v reviji še vrsta drugih prispevkov, ki obravnavajo razne kulturne dogodke, kot je literarno tekmovanje za Bachmannovo nagrado, koroška literarna pomlad, predstavitev likovnih umetnikov, življenjski jubileji pisateljev in še kaj. Revija je vsekakor vredna, da jo vzamemo v roke, saj je tako po vsebini kot odlični grafični ureditvi zanimiva in privlačna.
M! IN KULTURA — Ml IN KULTURA — Ml IN KULTURA — Ml IN KULTURA
Kulturna dejavnost v dijaškem domu Slovenskega šolskega društva
Dow.s^a Z3^/;MČ7M	prl-
rf</!tff, Ht!%</!?:s^l ^ows^l list „Prfpi7?" ter Mzstdvg l!^ot;wL del gojencev doma, je zgovoren doL^z zn pestro ^nltnrno dejavnost wla-dlne v našem doma.
Kija!? Lrat^o odmerjenem časa med ačnlml arami so naštadlral; estetski In kvalitetni program, kot so ga oceni/; tad; oklskovalcl, k! so Zn/; navdašen! nad dakovltostjo nekateri/? prispevkov. Žal je zaradi neprlmern;/? prostorov trpe/n akastlka, kar pa ko gotovo v novem č/l;nskfn; doma odpadlo In novi prostori nam kodo omogočil; se pestrejšo ka/tarno dejavnost.
7ad; domski mladinski /Ist z naslovom „TreplZ?", v katerem je sodelovalo /epo števl/o gojencev, je pokazal na literarnem poifročjn aspe/? našega tovrstnega prizadevanja. Motivacija mladine k kra-nja s/ovenskegn šo/ookveznegn In dragega čtiva, k komanlkacljl v slovenskem jezika, k člmkoljš; ;z-vedk; spisov, vse to se nam je ok-restovalo v ten; /Ista. Pozna se, t/a Imamo za mentorja tega /Ista pl-sate/ja, ki zna mladino pritegnit; k sodelovanja. Svežina Izraza ;'n zaokrožena arejenost pričata, t/a je P/ajs /ože prav; mentor za dopls-nlško t/ejnvnost m/at/lne v našem doma.
Letos smo Ime/; tat/; /Ikovn; krožek — pot/ vot/stvom tovarišice Perte Marn — za katerega nam je PPZ posret/ova/a /Ikovne mentorje. Mladina je spozna/a razne rl-sa/ne In s/lknrske teknlke. Estetska vzgoja razvija v m/at/em č/oveka čat za /epoto In astvarja/nost, kar je krez t/voma ve/lka ka/tarna vret/nota. Lepa /Ikovna razstava je kila v ponos /Ikovn; skaplnl In staršem.
Vzgojlte/jl gojencem nismo nat/l/; /e pomoč pr; ačenja, kar je ena glavnik nalog našega t/e/ovanja, marveč smo jim nat/!/;' tat/; astrez-no ka/tarno vzgojo /n to pred-vsem v prostem časa. Razne dom-ske prlret/ltve ok raznlk praznlklk, spomlnsklk t/nevlk, ok konca polletja a/! šolskega leta so najko/jša
priložnost za gojenje ka/tarnega življenja v t/oma In za asposak/ja-nje gojencev v aktivne ka/tarne t/e/avce. Ka/tarna vzgoja t/ljaške m/at/lne Ima tat/! namen dat; kot/očim ka/tarnlm t/e/avcem v roke astrezen Inštramentarlj za pristop t/o reševanja vsakt/anjlk orga-nlzatorlčnlk prok/emov v ka/tar-nem t/e/a. Poleg tega jlk motiviramo, t/a se at/e/ežajejo ka/tarnlk In po/ltlčnlk prlret/ltev Izven t/oma, t/a se tako spoznavajo s ka/tarnlm življenjem naše narot/ne skapnostl. P tem naj se pog/ak/ja Identiteta /n s tem okčatek povezave z narodnostnim telesom, kar naj k! Imelo za pos/et/lco pripravljenost konkretnega vkljačevanja v domača draštva.
Vzgojitelj! se zavedamo, v kako težki sltaacljl se napajamo v razcepa med posredovanjem ka/tarno po/ltlčnlk nalog In tokovi časa, k! najedajo dražko v kateri živimo. Prevelika je nevarnost, da se človek nag/ka k tema, da le konza-mlra. To dejstvo je dražkeno pogojeno, saj je naša dražka zainteresirana, da se posameznik nekritično prilagaja.
Dandanes je na razpolago nešteto možnost! za preživljanje prostega časa. Dosti mladik Ijad; se po-slažaje možnosti, ki jim jlk nad! potrošniška dražka; to so predvsem diskoteke, klno-predstave, teknlčne Igre, kolj redko — za ;'z-krance — kaltarne predstave. Ta dejstva nalagajo vzgojiteljem ;'n vsem, k! Imamo opravka z mladino, posekne naloge; da mladina spoznava In doživlja estetske vrednote, kar je važno prav pr; Izklr; ka/tarno zakavnlk programov, da okllkaje samokritičnost In kritičnost pr! vrednotenja kaltarne po-nadke, Itd.
Zavest o senzlklllzaclj! aktivnega /n pasivnega ka/tarnega adej-stvovanja čedalje kolj zavzema čvrsto mesto v vzgojnem programa dijaškega doma Slovenskega šolskega draštva.
Eda Velik
M! IN KULTURA — Ml IN KULTURA — Ml IN KULTURA — Ml IN KULTURA
Revija narodnih noš in plesov v Kamniku
Turistično društvo in obrtno združenje občine Kamnik v času od 8. do 11. septembra letos v okviru obrtniškega sejma prirejata revijo narodnih noš in plesov, obrtniško razstavo ter obrtniški sejem. S tem v zvezi sta imenovani društvi razposlali razpis za sodelovanje pri tej veliki folklorni prireditvi, ki bo svoj višek dosegla v nedeljo 11. septembra 1983, ko bo nastop folklornih skupin in povorka folklor in narodnih noš skozi center Kamnika.
Dnevi pred tem bodo posvečeni obrtniškemu sejmu, na katerem bodo prodajali izdelke domače obrci. V soboto zvečer 10. septembra, bo ob 19. uri promenadni koncert, ob 20. uri pa večer narodnih plesov in pesmi.
Prireditelja k sodelovanju vabita
domače folklore ter tovrstne ansamble iz drugih bratskih republik SFRJ. Posebno dobrodošle so skupine iz zamejstva. Koroške folklorne skupine ter skupine narodnih noš se k sodelovanju lahko prijavijo direktno pri Turističnem društvu v Kamniku, seveda pa prijave sprejema tudi Slovenska prosvetna zveza, ki kot centralna organizacija taka gostovanja tudi koordinira.
Zaradi velikih priprav, ki jih imata organizatorja s to prireditvijo, skupine, ki želijo priti v Kamnik prosita, da se prijavijo do najkasneje 20. avgusta 1983. Vse podrobne informacije, kar zadeva stroške prevoza in drugo, interesenti dobijo tudi v tajništvu SPZ, Celovec, Gasometer-gasse 10.
ORF in RTV snemata fiim o planincu Kugyju
Po nekaj uspešnih koprodukcijah ORF in RTV Ljubljana spet pripravljata novo filmsko produkcijo. Tokrat gre za prikaz življenja in dela Juliusa Kugyja, znanega gornika in pisatelja slovenskega rodu, ki se je izšolal v nemški sredini, živel pa med tržaškimi Slovenci.
Film, ki so ga pričeli snemati v začetku avgusta v Vratih, bo imel tri dele. Scenarij zanj sta v sodelovanju dramaturgov ORF in TV Ljubljana napisala Željko Kozinc in Helmut Andlics. Film režira Marjan Ciglič, za kamero je odgovoren Radi Likon, za scenografijo Janez Kovič, za kostume Marija Kobi, medtem ko je glasbo napisal Jani Golob.
V glavni vlogi nastopa znani avstrijski igralec, ki ga poznamo iz TV-filma „Dorf an der Grenze", Manfred Lukas Luderer. Slednji bo upodobil lik Juliusa Kugyja; v vlogi njegovega brata nastopa naš rojak Marjan Srienc, v ostalih vlogah pa nastopajo Ivo Ban, Matjaž Višnar, Bine Matoh, Miranda Caharija, Monika Riha, Isabelle Fritdum, Gerhard Svoboda in drugi.
Film o Juliusu Kugyju bo za ljubitelje planin gotovo lep dogodek, saj je življenje tega gornika tesno povezano s slovenskimi planinami, ki bodo v filmu prikazane v vseh njenih lepotah.
Ko bo film na sporedu na avstrijski oz. ljubljanski televiziji, bomo na nadaljevanko le-tega še posebej opozorili.
Folklorna skupina KUD Svetozar Markovič
gostovala na Brnci
Letno srečanje bivših pregnancev
Zveza siovenskih izseijencev obvešča, da bo imeia v nedeijo 18. septembra 1983 s pričetkom ob 14. uri pri Pušniku v Ločah ob Baškem jezeru svoj
REDNi OBČNi ZBOR ki bo tudi tokrat povezan s tradicionainim DRUŽABNiM SREČANJEM
ki ga bodo s svojim nastopom popestriii tudi domači prosvetaši.
Vsakoietni DAN iZSELJENCEV je posta) tradicionaino srečanje bivših pregnancev, da obudijo spomin na skupno trpije-nje v času nacističnega nasiija. Zato poskrbimo, da bo prireditev tudi ietos prepričijiva manifestacija zvestobe tistim vrednotam, za katere smo biii v najboij usodnem obdobju naše narodne zgodovine pripravijeni doprinašati veiike žrtve. Prisrčno vabijeni bivši pregnanci z družinami, prijateiji in znanci; še posebno pa vabimo miadino, ki mora zvedeti resnico o trpijenju in boju svojih prednikov, da bo iahko nadaijevaia njihovo deio.
V nedeijo 18. septembra se torej srečamo na DNEVU iZSELJENCEV pri Pušniku v Ločah ob Baškem jezeru!
Zveza siovenskih izseijencev
Malta - spet težave
Betonska pregrada v Malti spet pro-pušča vodo in sicer 270 litrov v sekundi. S posebno podvodno kamero so našli vrzel v betonu, ki pa jo bodo poskusili z neko plastično maso zamašiti. Kljub temu propuščanju vode pa nadaljujejo s polnjenjem akumulacijskega jezera. Trenutno je za 200 metrov visoko pregrado 168 m visoko vode. Zaradi propuščanja vode, tako pravijo strokovnjaki, ni nobene nevarnosti za prebivalstvo, da bi prišlo do kakšnih komplikacij.
Funkcija Malte je, da v poletnem ča* su, ko se topijo ledeniki, zbira vode, pozimi pa s to ogromno maso vode „napajajo" elektrarne, da proizvaja* jo prepotrebni električni tok.
O motnjah na tej gigantičnti beton* skl pregradi beremo kar naprej. Sa* nacija le-teh je skupno znašala 309 milijonov šilingov, kar je samo 2 promila skupnih stroškov gradnje-Višina stroškov pa je pod povprec* jem pri takšnih gradnjah.
V četrtek 4. avgusta je Slovensko prosvetno društvo „Dobrač" na Brnci spet vabilo na prireditev v kulturni dom na Brnci. Tokrat je imelo v gosteh svetovno znano folklorno skupino KUD ..Svetozar Markovič" iz Novega Sada. Prireditev pod naslovom ..folklorni večer" je bila namenjena tudi tujim gostom, ki letujejo na Brnci in njeni okolici, zato je bila dvojezična. Brnca je bolj industrijski kraj in zato tam tudi ni mnogo tujcev, kar se je čutilo tudi glede udeležbe. Kljub temu je bila dvorana polna predvsem
z domačini, ki so prišli od blizu in daleč, da vidijo in slišijo to priljubljeno in odlično skupino iz Vojvodine, ki je že večkrat nastopala na Koroškem in pri naših društvih imela vedno polno zasedene dvorane, kar je prepričljiv dokaz njene priljubljenosti. Povezavo je imel predsednik društva Janko Oicel.
Med številnimi obiskovalci sta bila tudi jugoslovanski vicekonzul v Celovcu Svetislav Popovič, ki je posredoval to prominentno skupino in zastopnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle.
Za koroške Slovence je vedno užitek videti nastope folklornih skupin, zlasti jugoslovanskih iz južnejših republik, ki očarajo človeka predvsem zaradi temperamenta in pestrosti njihovih narodnih noš. Njihovi plesi so tako naravno perfektni in pa tudi raznolični, da res pritegnejo vsakega. Med plesi jugoslovanskih narodov so bili seveda tudi slovenski. Prav tako so bile na sporedu slovenske pesmi. Nastopali so tudi solisti pevci in instrumentalisti. Četrtkov večer na Brnci je bil res kulturni užitek, ki ga moremo ledkokdaj doživeti.
Folklorna skupina KUD ..Svetozar Markovič iz Novega Sada je bila ustanovljena 3. maja 1945, to je v tistem času, ki je še hrumela vojna v Evropi. Pod drugim imenom pa je obstojala že od 1929 leta naprej, kar pomeni, da ima dolgoletno tradicijo in tudi temu primeren sloves. No in zato se ne čudimo, da je ta skupina nastopala tudi na znani prireditvi Beljaškega sejma.
Neobičajni glasbeni užitek v Šentprimožu
5PD „D%n/c%" v	v PoJj%-
n/ je	v $o^oto 6.	/;%/*/-
re/je /w ^oz?MV%/ce	gLr^e
„XorMorM: večer" v	^M/f%?*-
ZMz/oZM.
Z^rogMzn je že tretjič sooZ?/i^ov%/<% JrMŽlfM RarcscZier Iz	^i
rez/no ^režrvjjg počitnice ;MŽztew A*oro%e??r. Z?MHi in^trMweztt<z/ni ^v%rtet ..RgK^er Ri/rg/e" je jiret/-st<wi/ Me^gj zgArevn/j; m pri/jMMjeni/i ^OTTMfjov wojeg% ^oggregg re^ertogr-jg. Oj? zvo^i/? vio/ine, če/g, ^ontr%-jwg m ^jgvrrjg so zgžrve/e rne/oz/ije N. Dostg/%, P. Pmc^ejg, P. ččreMz/er-jg, P. /(oscZ?%t% m z/ragi/? ZMgfHp s^jg-
rjgfe/jev. PrerPtgvJ: ^g so se t%z/i i/o-TMgčz' so/isti — fsi g^hVTM ČfgM; $PD Dg?MCg.' A/grrjd žčežgr /mezzosopran), Dgnle/g ččežgr /sopran) m .Stanko Po/cer /Z<as). V op/i^i Jneta so zape/i še A/arija m Danije/a ter Danije/a trt Stanko. Na ^/gvtrjtt so sprew/jgjt sofiste Hanzi Nežar m A/arija /<ežar.
^porer/ je povezova/ prec/seJni^ tčrttštvg 57an^o IVa^onnig. Z vese/jem je pozrjrgvt/ nar/ 70 rtgvzočtp, mer/ nj/mi stevi/ne goste, Pt' so Pt'P navr/%-seni trt prijetno presenečeni nar/ visoko PvgPteto gjgsPerttP tzvgjgnj. Naše /jnr/i pa Po najbrž v Potoče še/e tre-Pg navar/iti na to zahtevnejšo zvrst g/gsPerte umetnost/.
sonja
Izlet v olimpijsko mesto Sarajevo
V času od 7. do 10. oktobra 1983 bo Avstrijsko-jugoslovansko društvo na Koroškem organiziralo izlet v Sarajevo (z letalom) z ogledom mesta in prizorišč, kjer se bo prihodnje leto odvijala zimska olimpijada (Igman, Jahorina in Bjelašnica). V okviru tega štiridnevnega izleta bo tudi obisk hercegovinske metropo-Mostarja.
Cena, v katero je vključen transfer iz Beljaka v Ljubljano in nazaj, polet Ljubljana—Sarajevo in nazaj, transfer v Sarajevu in ložiranje v hotelu Bristol v Sarajevu (polni penzion za tri dni in dodatna juži-na v Mostarju) bo znašala 2900 šilingov za nečlane oziroma 2750 šilingov za člane. Avstrijsko-jugoslovansko društvo prejema prijave do 10. septembra 1983 na naslov: 9021 Klagenfurt, Postfach 221.
Koroška mladina letuje na Jadranu
Kot druga leta, je tudi letos okrož 80 mladincev iz Koroške na letovanju v Velem Lošinju in v Baški n severnem Jadranu. Kljub veliki vročini sta disciplina in tudi P° -L med mladino odlična. Pred nedavni** sta jo obiskala prezident deželnog
zbora v pokoju Josef Guttenbrunne
in tajnik Avstrijsko-jugoslovanskcg
društva Werner Pressl. Prepričaj sta se, da se mladini dobro godi. sebno v Baški dajejo velik poudari gojitvi medsebojnega prijatelj stva-Tam so tudi priredili koroški vecej katerega se je udeležil tudi tektor počitniške akcije Martin vat, župan občine Murska Sobot j Tega večera so se udeležili tudi dinci in mladinke iz Slovenije, Madžarske in Zvezne republike NemcJ j
Posebna hvala za dober potek P° čitniške akcije velja pedagoških) voditeljema Herbertu Maierju ^ Emmerichu Wresarju ter tudi ost lim sodelavcem, ki jim je zaupa" mladina.
Zaslužna jubilanta
Te dni je obhajal svojo sedemdesetletnico Lovro Kašelj, župnik v Hodišah in dolgoletni predsednik KKZ. Doma je Iz Stare vasi blizu Gre-binja. Svojo narodno in kulturno angažiranost je podedoval od očeta — zavednega Slovenca. Že v gimnazijskih letih je vneto sodeloval pri izdaji dijaškega glasila in pozneje je urejeval glasilo slovenskih bogoslovcev. Po duhovniškem posvečenju leta 1936 je nekaj časa deloval kot kaplan po rožansklh in podjunskih farah, nato pa sprejel mesto administratorja na Pečnici. Ker se nacističnim oblastem ni zdel nevaren, ga niso izselili in je lahko ostal med svojimi ljudmi. V Šentvidu v Podjuni, kamor je bil nato premeščen, je navezal prijateljski odnos do slikarja VVernerja Berga. Od leta 1952 naprej pa upravlja faro v Hodišah. Do danes je ostal marljiv na kulturnem področju, saj ga povsod poznajo in cenijo kot odličnega prevajalca, pesnika in avtorja številnih igric.
Šestdesetletnico je pred kratkim praznoval Valentin Vauti, ravnatelj ljudske šole pri Božjem grobu. Rodil se je pri Kajžniku v Repljah in starši so mu omogočili obisk gimnazije. Odločil se je za poklic učitelja in s svojim pedagoškim znanjem in delovanjem mnogo koristi slovenski narodni skupnosti. Od vsega začetka je sodeloval pri izdaji Mladega roda in nekaj časa tudi prevzel mesto predsednika Združenja staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence. Politično se udejstvuje v socialistični frakciji v pliberški občini, dragocena pa so tudi njegova prizadevanja za domačo ljudsko šolo.
Obema slavljencema uredništvo Slovenskega vestnika izreka iskrene čestitke.
sonja
PRIREDITVE
POHOD NA PECO
v ned. 14. avgusta 1983 ob 7.45 uri. Zbirališče: spodnja postaja sedežnice (Petzenkonlg)
Pot: Sedmere koče — v Križe — na Bistriški vrh — preko Kniepsa nazaj do kapelice sv. Ane, kjer bo ob 13.30 url maša
Cena vožnje (s sedežnico): 55 šil.
Ob slabem vremenu bo pohod 21. av-gustta 1983 ob latam času.
Prireditelj: MPZ „Kralj Matjaž", sekcija planincev
RAZSTAVA
.ARHITEKTURA NA ŽILI'
v prostorih Posojilnice na Ziljski Bistrici je odprta do 30. septembra 1983. Arhitektura na Žili teži za tem, da sili svoje prebivalce k medsebojnim stikom, tako da ziljska naselitvena oblika nasprotuje v svoji celoti razselitvi.
Razstava ie odprta ob delavnikih od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure.
Ogled razstave toplo priporočamo!
Slovensko prosvetno društvo ,,Jepa-Baško jezero" v Ločah vabi na
FOLKLORNI VEČER
v petek 12. avgusta 1983, ob 20.30 uri v gostilni Wro!i:ch v Ločah. Nastopata tamburaški ansambel iz Loč in folklorna skupina iz Sel.
Klub prijateljev lova vabi člane, njih družinske člane, znance in prijatelje narave na
.POHOII NA SVINSKO PLANINO
Zberemo se v nedeljo 21. avgusta 1983 ob 9. url na Dejkšah pred cerkvijo. Vsak naj prinese s seboj obilo dobre volje, kaj okusnega za pod zob in ne pozabite predvsem „tekočc hrane"!
Po pohodu se spet vrnemo na Djekše, kjer bo naš član in lovec Tonej Wa-rasch pripravil utrujenim okrepčilo. Na pohodu sodelujejo tudi člani Kulturnega društva iz Velikovca. Ob slabem vremenu prireditev odpade!
PLES ENOTNE LISTE
v soboto 20. avgusta 1983, ob 20.30 uri v gostišču Koren v Kajzazah pri Bilčovsu.
Igra ansambel „Oglarj'i"
Na sporedu sta žrebanje vstopnic in srečolov.	Priredtelj: EL Bilčovs
Slovensko prosvetno društvo ,.Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na KULTURNI VEČER v petek 12. avgusta 1983 ob 20.30 uri v kulturnem domu Danica v Šentprimožu.
Program sooblikujejo: tamburaški orkester SPD Šentjanž v R., trio Korotan s pevci, MePZ „Danica"
POLETiTE Z YUGOTOURSOM V DUBROVNiK.
ML!N! AL! SREBRENO!
Se nikdar niste imeli take ponudbe! Cena je enotna za vse tri kraje na bazi dvoposteljne sobe in polpenziona.
september avgust	oktober
7 dni	S 2.100.—	S 1.800.—
14dni	S3.200.—	S 2.700.—
V ceno je vključen prevoz iz Celovca do Ljubljane-aerodrom in
nazaj, avionski polet iz Ljubljane v Dubrovnik in nazaj, prevoz iz letališča Dubrovnik do privatne namestitve in nazaj, polpenzion, turistična taksa. Plaža za kopanje približno 300 metrov od Vaše vile.
Prijave sprejema
YugotOurs, Pfarrplatz 5, 2. nadstr. Celovec cjl/ 0 42 22 / 56 6 49
P. Heinz Perne
KONCERTI NA KOROŠKEM
petek 12. avgusta 1983, ob 20. uri v samostanu Vernberk pri Beljaku sobota 13. avgusta 1983, ob 19. uri v farni cerkvi v Škocijanu sv. maša — pridiga v obliki pesmi in koncert
nedelja 14. avgusta 1983, ob 9.30 uri v farni cerkvi v Ločah sv. maša — pridiga v obliki pesmi in koncert
nedelja 14. avgusta 1983, ob 20. uri v fami cerkvi v Tinjah KONCERT Prireditelj:
Katoliška prosveta v Celovcu
Kulturno društvo „Peter Markov^ v Rožeku vabi na
FOLKLORNI VEČER ^ v nedeljo 14. avgusta 1983, ob 20- ^ uri v gostilni Woschitz na Muti Rožeku.
Nastopajo: tamburaši iz Hodiš, folklorna skupina iz Sel, MoPZ SPD ..Borovlje", domači otroški zbor
GLOBAŠKA POLETNA NOC
v nedeljo 14. avgusta 1983 ob 2 uri pri Šoštarju v Globasnici.	^
Za pies igra: ansambel ,,Fantje dolin" Prireditelj: KD Globas
Siovensko planinsko društvo Ceiovec — Stovensko prosvetno drušfv „Roi" v Šentjakobu v Rožu — Siovensko prosvetno društvo „JepO' Baško jezero" v Ločah — Kuiturno društvo ..Peter Markovič" v Rožek"
vabijo na
Izlet na Jepo (2143 m)
V SPOMtM JOZEJU MiKLAVČiČU v nedeijo 14. avgusta 1983
Zbiratišče in odhod: ob 7. uri zjutraj izpred gostiine Tiirkenkopf Kopanjah. Povratek preko Bieščeče (pianinska postojanka SPD Cel" vet), kjer bo kratka spominska siovesnost.
Ra razpoiago so vodiči. Starejši ijudje, ki ne zmorejo te ture, gredo iahko že kar s Kopanja na Bieščečo (pičia ura hoda).
Avstrijske dravske elektrarne se predstavljajo
na sejmu v Celovcu
Prezentacijo avstrijskih dravskih elektrarn (Osterreichische Drau-Lraftwerke) na letošnjem Celovškem lesnem sejmu so tokrat postavili pod geslo „Tok iz pare" k.Strom aus Dampf").
V paviljonu ODK na sejmskem razstavišču informirajo o proizvodnji električnega toka v kaloričnih elektrarnah in hidroelektrarnah ob Dravi. Dia-predavanje naj bi v nekaj minutah ponazorilo pot toka od Premoga do stikala. Obenem pa Prikazuje delovanje kaloričnih elektrarn v Šentandražu, Ze!twegu in Voitsbergu. Za bodoče so načrtovani nadaljnji projekti ob Dravi in v Labotski dolini kot vodne in kalo-
&TARA VAS
V zadnji številki Slovenskega Vestnika smo z veseljem brali porodilo, da se je občina Zitara vas spomnila svoje dolžnosti, ki ji predpisuje dvojezično uradovanje, da nekateri Žitrajčani dobivajo dvojezična občinska obvestila.
Za vsak samo majhen korak naprej v prid naši narodni skupnosti smo koroški Slovenci hvaležni. To hvaležnost je na občinski seji izrazil tudi občinski odbornik dipl. trg.
Popust pri vstopnicah za seniorje
7%^;' senior;;' pr/t/ejo M% ce/ovsAn? ^1%% n% svoj r%ČKM. V toreF M. gv-HKstgjezgsfM/orje pret/vZt/fMze/o ^nAr/vcM spore</, v oFv/r% Atereg% ?ne<j ifrngin; Fot gost rn^oimeno-seM/or;ev"pro/. Ernst ^gen. Tn gre zg sporet/, A je pr/re-preJvsen; zg stgrejse /jgA. Ngsto-^(i Fo^o; pevske ;'n instr^mentg/ne lupine, Fritz F/ocFMte/ster, C gg po-Z%gn;o po nes/gni/; v/c/F v v/ogi ^rgšni^g ;n se Jr^gi.
F/g zgorgj omenjeno prireditev zg Diorje je minn/o nede/jo v te/evizij-^ oddgji' pod ngs/ovom „K/gF seniorjev" opozori/ ce/ovsC direktor A mg dr. /ose/ K7e/Mt//eMSf v oF/;F/ P°govorg s pro/. F/ggMow. V tej od-je popestri/ progrgtM tudi' kvintet Zvezne gimngzije v Vetrinjn, F/ je pe/ noroš^e pesmi.
. Seniorji' pozor/ v toreF /6. gvgnstg r^ate seniorji poseben popnst pri ^rtopnicg/i zg sejem, F/ stanejo samo A si/ingov.
rične elektrarne. V bližnji prihodnosti nameravajo končati gradnjo dravske elektrarne v Beljaku in kalorične elektrane Voitsberg 3. Te-žiščno točko na letošnjem lesnem sejmu tvori tudi obveščanje o najnovejših ukrepih na področju zaščite narave in koncept razžveplje-vanja. S pomočjo električnih filtrov na 180 m visokih dimnikih in drugih zaščitnih naprav, ki seveda odgovarjajo najnovejšemu tehničnemu stanju, se v zadnjem času skušajo izogniti onesnaževanju in uničevanju narave. Kamen spotike za realizacijo takih načrtov so pogostokrat — kot ponavadi — manjkajoče finance.
Joža Habernik, ki se je zahvalil županu Posodu in Eisnerju za ta milostni akt. Hvaležnost je sicer lepa čednost, vendar ta sončni žarek, ki je posvetil žitrajskim občanom, je bil kaj kmalu zatemnjen, kajti naslednje občinsko obvestilo, z dne 8. 8. 1983 je bilo samo še nemško.
Verjeli smo v to, da se bo vzdušje glede uradovanja zboljšalo in da se bo nadaljevalo z dvojezičnimi občinskimi obvestili, vendar smo se, kot že tolikokrat, spet ušteli. Ena lastovka še ne naredi pomladi, pravi pregovor in res je tako, upanje se je razblinilovnič.
Da je prišlo do te spremembe -to je spet do trših odnosov do naših občanov — samo potrjuje to, kar stalno poudarjamo, da demokratična javnost ni kos tistim elementom v deželi, ki radi ribarijo v kalnem in ki jim je mir in medsebojno razumevanje — tujka.
Novi dijaški dom velika pridobitev za koroške Slovence
Pred dnevi so predstavniki Slo-venskega šoiskega društva seznaniti izvršni odbor Zveze siovenskih organizacij s stanjem gradnje novega dijaškega doma v Ceiovcu. Ob tej priiožnosti so si tudi ogiedaii stavbo in prostore, v katerih bodo že ietos nastanjeni prvi njeni sta-novaici, dijaki, vajenci in drugi. Novi dijaški dom je urejen po najnovejših izkustvih in bo veiika pridobitev za koroške Siovence.
Absolutna atrakcija v paviljonu ODK pa je robot ženskega spola, po imenu Elektra. Pritegoval in razvedril naj bi obiskovalca sejma. Poleg tega so odgovorni dejavniki tudi letos spet pripravili razpis nagrad z 200 dragocenimi darili ter ob vhodu uredili alpski vrtiček z rastlinami, katere uspevajo okrog elektrarne v dolini Malta.
sonja
OBVESTiLO
Č/gn/ 5/ovfMsFegg p/gM;MsFegg t/rg-štvg Ce/ovec, A so pr/jgv/jeM/ zg Zz-/et Mg F/tov vrF (274$ m) v Šgr p/g-HiM;, oFveščgTMO, r/g Fo ot/Fot/ /z Ce-/ovcg, GgsoTMeferggsse /0 (set/ež 5PD Ce/ovecJ v četrtek 23. gvggstg o/? /7.30 Mri. Z /g$f7ii7w' voz/// se FotMo pe/jg/Z r/o Ce/jg /M or/ tg7M z v/gFoM; Mgprej v A/gFet/oM/jo. Vrn/// se Fo-mo v neJe/jo zvečer.
/z/et Mg F/tov vrF je v orggMizg-c/jZ F/gMiMsAe seFc/je „zlvto-Ce/je", A Mgs je povgFZ/g, r/g se z n;/??;/ sFgp-MO povzpMeMto Mg ;g </g/;M;i vrF.
ŽEGNANJE NA SEDLCAH
v nedeljo 14. avgusta 1983
Ob 8.30 uri sv. maša ob 9.30 pranganje in nato slovesno bogoslužje.
Sprostil se je amoniak
V Spodnje-koroški mlekarni v Celovcu (Unterkarntner Molkerei) se je v prostorih z hladilnimi napravami sprostil plin amoniak. V mlekarni zaposleni ljudje so morali takoj zapustiti ogrožene prostore in zbežati na prosto. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Celovca in bližnjih krajev ter strokovnjaki ter kmalu ukrotili nadaljnjo sprostitev plina. Amoniak je ostro dišeč plin in ga uporabljajo v hladilnih napravah. Kako je prišlo do te nesreče še ni uogotovljeno. Škoda, ki je nastala ni velika. Tudi ne obstoja nevarnost, da bi ta smrdeči plin pokvaril oziroma poškodoval v mlekarni nakopičene zaloge mlečnih izdelkov.
Istega dne so v vodah Zadnice (Sattnitz) opazili nešteto poginulih in pa še na pol živečih rib. Na pomoč so prišli gasilci in tudi drugi ljudje ter loviti še živeče ribe in jih skušali rešiti pred poginom na ta način, da so jih dali v svežo vodo — v cisternah, banjah itd. Kako je prišlo do onesnažitve vode, še ni definitivno ugotovljeno, po vsej verjetnosti pa je ta pomor rib v povezavi s sprostitvijo strupenega amoniaka v zgoraj omenjeni mlekarni.
Ni več dvojezičnih občinskih obvestit
Slovensko prosvetno društvo „Trta" v Žitari vasi vabi na
proslavo 75-)etnice obstoja
v nedeljo 14. avgusta 1983, s pričetkom ob 14.30 uri v ljudski šoli v Žitari vasi.
Sodelujejo:
pihalni orkester tovarne papirja Radeče mešani oktet SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni MePZ iz Šentlipša, Plazniška dekleta, otroška ter mladinska folklora, Glasbena šola,
MoPZ „Trta" iz Žitare vasi
Podroščica -
Jakoba Lepuschitza našti
Prejšnji teden smo poročali o tragični nesreči, v kateri je zgubil življenje vozač tovornjaka Jakob Lepuschitz iz Podroščice. Na območju Golice se je utrgal oblak, tako da se je potok Suha nad Pod-gorjami nenadoma napolnil z besnečo vodo in s seboj odnesel tovorni avto z voznikom vred. Nekaj dni po tej katastrofi pa so — kar nihče ni verjel — našli truplo nesrečnega Lepuschitza, ki je bilo zelo iznakaženo. Voda in skalovje so mu strgali obleko s telesa, in res pravi čudež je, da so našli truplo.
Pogreb nesrečnega Jakoba Lepuschitza, ki je zapustil ženo s šest nepreskrbljenimi otroci je bil v nedeljo na šentjakobškem pokopališču. Pri iskanju ponesrečenega Lepuschitza pa so našli pod železniškim mostom preko potoka Suhe dva nahrbtnika, tako da obstoja nevarnost, da je ta vodna ujma terjala še več žrtev. Krožijo vesti, da gre tu za dva Štajerca, druga verzija pa je ta — v nahrbtniku so našli oblačila češkoslovaške proizvodnje -da gre za dva ubežnika iz Češko-
Pozdravi iz tujine
F/oveMsF/ oFtef, A je gosiovg/ Mg jeSt/vg/g V DgFrOVM/Fg, je Vg/eMt/MM F/grtMMMM /z ŠFoe/jgMg pos/g/ rgZ-g/et/M/co s proŠMjo, t/g poz^rgv/ vse ForošFe $/oveMce. Ker pg Vg/eMt/M F/grčMMM /z rgzgtM/j/v/F vzrokov
OSe^MO M/fMg MtOZMOSt/, t/g F/ KgOč/Z/ Mjegov/ že/j/, se je oFrM:7 Mg F/oveM-sF/ vestM/F, r/g v MjegoveTM ZmeMM po-sret/gje pr/srČMe pozt/rgve 5/oveMsFe-gg oAetg vse?M ArosATM yevcew. Prgv ;g^o Mgw je gMsgw/?e/ „F/gM;M-sA seArer", A je gosfovg/ v ^v/c/, pos/g/ pr/srČMe /)ozr/rgve z že/jo, t/g j/F ^osrer/Mjewo vseM? pr/jgre/je?M /M
ZMgMCefM gMSgwF/g.
slovaške, ki sta pri prekoračenju avstrijsko-jugoslovanske meje odvrgla nepotrebni balast, ko sta dosegla svoj cilj.
Oba nahrbtnika vsekakor še vedno burita duhove prebivalstva, ker so nekateri mnenja, da sta lastnika nahrbtnikov, ko sta opazila, da se z veliko naglico bliža voda, odvrgla nahrbtnika in se skušala rešiti. Vprašanje je, ali sta dosegla rešilni breg, če ne, pa se je treba bati najhujšega.
Medtem pa smo zvedeli, dasta zgoraj omenjena Štajerca (mož in žena), ki so jih videli prebivalci tistega tragičnega dne živa in zdrava. Ostane samo druga verzija o emigrantih iz Češkoslovaške, kar pa tudi ni stoodstotno, ker danes ni nič nenavadnega, da kupiš obleko ali kaj drugega v tujini. Oba nahrbtnika ostaneta skrivnost toliko časa, dokler se ne najdejo lastniki. Do sedaj jih še niso našli.
Posojilnica Dobrla vas razpisuje mesto
BANČNEGA NAMEŠČENCA z znanjem obeh deželnih jezikov in strojepisja.
Zaželen je absolvent slovenske gimnazije z abiturient-skim tečajem ali trgovske akademije oziroma trgovske šole.
Pismeno prošnjo za namestitev z življenjepisom in kopijo zadnjega spričevala pošljite na
Posojilnico Dobrla vas BleiburgerStra8e6 9141 Dobrla vas
^LlJl USK O SLOVENSKEM PLANINSTVU
Zakaj takšna pretirana skromnost
Slovenske alpinistke so lansko leto ^slovele po svetu kot prva ženska ^Tinistična odprava, ki je premagala .00 m visoki Pik Komunizma v Pa-Sploh se zadnja leta mnogo sliši slovenskih oz. jugoslovanskih alpi-'?'h, ki so se uspešno spoprijeli z ^Itežjimi gorami in stenami sveta. s°hrat hočemo posvetiti nekaj vrstic Riškim alpinistkam, med katerimi še prav posebno vlogo Mira Mar-o Debelakova, ki se je proslavila s da je kot prva preplezala Špiko-.o severno steno v Julijcih. To je bi-leta 1926, dve leti po smrti znalka slovenskega alpinista Klementa j!!*ka, ki je navdušerval slovenske alpi-y'^e, da je treba v domačih gorah ^ nove osvajati z domačimi ljudmi, f^rtno ponesrečil se je v severni tri-, 3/ski steni v po njem imenovanem
stebru.
^ira Marko Debelakova je plezala ttpno s Stanetom Tominškom in si--/.kot prva v navezi. O tem velikem Purističnem dogodku takrat niso . PoRo poročali v domovini, vzrok p/Pu je bil, da takratno Slovensko Ptfnsko društvo ni kazalo pravega jJtPrncvanja za plezalce, ki so jih tp' za nekakšne „samomorilce".
Šele pred kratkim je dobila Mira Marko Debelakova svoje pravo mesto in priznanje in to niti ne od svojih nekdanjih soplezalcev, temveč od znane nemške alpinistke Silvie Metzel-tin, ki je v svetovno znani alpinistični reviji Bergsteiger (glasilo Avstrijskega planinskega društva), med drugim zapisala, da je bita Debelakova najznamenitejša plezalka vseh časov. Prav tako je izrekla priznanje še njeni sodobnici plezalki Pavli Jesihovi, ki je v navezi z Jožetom Lipovcem kot druga prav tako preplezala Špi-kovo severno steno (levo od Debelakove), smer imenujejo skalaška. Pavla Jesihova je bila tudi tista, ki je v navezi z Jožem Čopom 1945 preplezala Čopov steber (ta steber je pred kratkim preplezal tudi vodja alpinističnega odseka Slovenskega planinskega društva Marjan Tschertou).
Silvia Metzeltin je s tem svojim člankom v Bervsteigerju mnogo prispevala k popularizaciji slovenskega ženskega alpinizma v svetu. Bergsteiger je najbolj razširjena in priznana alpinistična revija na svetu in če ta tako laskavo poroča, to že nekaj pomeni. Ugotovitev njenega poročila v Bergsteigerju je, da je Debelakova
preplezala eno najtežjih smeri v Alpah in da pomeni ponovitev te smeri za vsako alpinistko uresničitev njenih sanj.
Letos obhaja Planinska zveza Slovenije 90-letn:co svojega obstoja. V zvezi s tem jubilejem se neki pisec v
„Bergsteiger"-ju sprašuje, zakaj devetdesetletnica, ko pa je tradicija slovenske planinske organizacije vendarle starejša in to utemeljuje z ustanovitvijo Triglavskih prijateljev (op. ured.: zgradili planinsko kočo pod Triglavom) leta 1872. Po tej logiki bi morali lansko leto že praznovati 110-letnico organiziranega slovenskega planinstva. O tem, zakaj 90-let-nica in ne 110-letnica je bilo že mnogo diskusij, vendar je ostalo pri starem. Pretirana skromnost slovenskih planincev ni nič novega, tako da že pade v oči drugim narodom, ki se v
resnici čudijo, da je kaj takšnega še mogoče. Razlog, da Slovenci ne obhajajo ustanovitev Triglavskih prijateljev za rojstvo organiziranega planinstva med Slovenci je v tem, da takratna pravila niso bila sodnijsko potrjena in da je društvo delovalo samo dve leti. K vprašanju 90- ali 110-letnica organiziranega planinstva med Slovenci piše v Planinskem vestniku, glasilu Planinske zveze Slovenije, Janez Bizjak (koroškim Slovencem znan planinski predavatelj) sledeče: „Osebno sem prepričan, da bodo novi časi prinesli tudi prevrednoteno gledanje na tradicijo, kajti oba razloga, zaradi katerih smo po krivici odrinili Triglavske prijatelje, sta neprepričljiva. Društvena pravila res niso bila sodnijsko potrjena, toda ne po malomarnosti društvenih članov, ampak zaradi nasprotovanja cesarskih oblasti. Sicer pa tudi ustanovitve nekaterih naših političnih organizacij niso bile sodno potrjene (le kako bi bile v strogi ilegali!), pa vseeno praznujemo jubileje od konsperativnih začetkov naprej. Da so Triglavski prijatelji razpadli, so spet pripomogle cesarske oblasti s premestitvijo Ivana 2ana iz Bohinja. Nepretrgana dejavnost neke organizacije kot pogoj za praznovanje organizirane tradicije, je spet naše značilno samoudejstvovanje v majhnost in nepomembnost. Drugod znajo pogledati na takšne stvari bolj na široko."
Rako pripravimo gobe?
Na jesenskih sprehodih in iztetih v naravo nabiramo gobe. Seveda nabiramo ie tiste vrste gob, ki jih dobro poznamo. Gobe morajo biti miade in sveže, da se izognemo vsaki nevarnosti zastrupitve.
)z gob je mogoče pripraviti mnoge okusne jedi. Za omake in juhe iahko vzamemo mešanico raziičnih gob. Nekatere gobe so okusnejše dušene, druge nam teknejo pečene. Recepti so sicer napisani za pripravo te aii one vrste gob, iahko pa skuhamo seveda rižoto tudi z jurčki, ne ie z iisičkami, in ocvrti jurčki so prav tako okusni kot ocvrte dežnikarice.
Je boljša popustljivost ali zamerljivost?
Ljudje se prepirajo, ijudje si odpuščajo. Prepir je zeio iahko začeti, mnogo teže pa končati. Kdo naj prvi popusti? Tisti, ki je modrejši? Psihoiogi svetujejo, naj ne prehitevamo s spravijivostjo, kajti če smo preveč popustijivi, se nam utegne primeriti, da nas bo partner izkorišča).
Naša popustijivost se mu zdi znamenje šibkosti.
Prepir: so grenki, sprave t/ai/^e. To</<z če M a) Z?o sprava KČin^ovifa :M Jo^ončna, z r:;o Me swewo preštevat:. Počaharno r:a pravi treria-teh, ahereMio pravo pot, prav: načiri. Pe tei/a;, če prepir povse/M :z/?riše?Mo :z sporMina, /ahho Mdi/g/;K;eM:o shapno ž:v/;en/e hrez s(e<č: greri-hohe :M zarriere.
Pte^?i?'i:?Mo se z (;aJrr::, h: Matrt Me poMieMijo vehho, pogosto se razvMarMe prepir ta<č: zaraJ: hahe Mia/cMpost:, hi ;e M: težho zbrisat: iz spo-MiiMa. Pri tovrstMi/? prepirih je vseeMo, h<čo prvi pOMaii: spravo iM popasti. Nespo?*itzM?M hitro pozahiMto, pa ta<i: če ga Me, Me vpiiva Ma Mase živ(jeM;e. Zri?Me?'o zhriseMio hahorho/:, priza-<četewa oz/roiMa v prepir vp/eteMeMta se opravi-čiMio osebMo, /ahho pa taJ; po teiejoMa. No preteče Meha; časa, vse shapa; poz::/?i?MO iM se poto/ažiMio.
Dragače pa ;e, haJar se prepiraMto s č/ove-hoMt, hi ga viiievarMo vsah <čaM, s ^iiter/Mi ži-v:iMO, hi MarM veiiho porMeMi. Prepiri ?Me</ part-MerjeMia so /e reiiho obrobM: a(: povrŠMi. ČJošhi iM žeMsha se Me prepirata zara<či MepoMieMihMih zaJev, pa čeprav ;e sprva videti taho. Prepir se sicer /ahho razvMaMie zarai/i hahe Mta/eMho-sti, to<ča oh friMMi/? yr:/oŽMosti/? privrejo Ma površje ta:/: g/oh/ja Mesog/asja iM stare zarMere. PartMerja zaČMeta po hratheMT avoi/a razčiščevati zai/eve, hi so za MjaM oi/Mos o<č/oči/Mega potMeMa. /čer se v prepira razvMaMieta iM her se Miarsiht/aj tai/i za/ita, Mi /ahho Majti shapMe rešitve. oprava Miora hiti v fiiMMCMi priiMera r/o-hoMČMa iM preMiiš/jeMa. Le taho /ahho partMerja rečeta, i/a je hi/ MjaM prepir horisteM, i/a sta s pogovoro/M stvari razčisti/a iM i/a /ahho tai/i po prepira iM spravi živita i/a/je, hot i/a se Mi Mi'č zgoi/i/o.
Prepir hoMČaMio s spravo. Pi/eM o:/ sprtih ?Mo-ra storiti prvi horah, pohazati Miora svojo po-past/jivost iM že/jo po Miira. 7'oi/a hateri/ Nihče se Moče oi/reč: prepričaMja, za hatero verjarMe, i/a je ei/iMo pravi/Mo. Nihče Me Mia ra popastiti pri sta/isča, h: ga zagovarja iM hi ga že/i ave-/jav/jati tai/i v oi/Mosa i/o partMerja. Prepir Miei/ partMerjeMia je pogosto prihrita oh/iha hoja za preMioč. Če se partMerja Me vei/eta raziitM-Mo iM če Me ZMata ohv/ai/at: prepira, se zgoi/i, i/a se tai/i oh spravi Me Mehafa bojevat: za svoj prav, za svojo preMioč.
Pi/eM ot/ partMerjev je ho/j trMiast, i/ragi pa je popast/jiv :M Mia je težho živeti v Mae/ehtre-MeMi, sovraŽMeMi ozračja. Popast/jivejš: poteMi prvi poMai/i spravo hi se je priprav/jeM zarai/i /jahega Miira oi/reči ZMiagi. 7'riMast; partMer, hi pa Me razaMie ozat/ja te sprav/jivosti, se pogosto MavzaMie prepričaMja, i/a je v prepira ZMiaga/ iM i/a je popast/jivost pravzaprav saMio oh/iha š:7?^osfi. Zgot/: se, i/a zarai/i Mje Meha Spoštovati svojega partMerja. Popast/jivost /ahho včasih ce/o eMači s prizMavaMjeMi hrivi/e.
/čai/ar so prepiri /?ogosfM: iM hai/ar ei/eM ot/ partMerjev Mehajhrat zaporei/ prvi popasti, se zaČMe Mepopast/jivi partMer zriMCMf: Ma to, i/a ho vei/Mo ohve/ja/a Mjegova. VzaMie si MeMapi-saMO pravico, i/a SMie vztrajati :M ostati pri svojeMi izhot/isča. Ne popasti Miti za /as, aMt-pah čaha, i/a ho i/ragi prvi Oi/Meha/. /Vža/jeM je, haja se, haže Meprihrito sovraŽMOst ter pri-čahaje opraviči/a ir: zagotovi/a /jaheZMi. Na spravo čaha v po/ožaja ^oMCMegri ZMMgova/ca, Miti Mta/o Me pot/voMii, t/a se ho prepir hoMČa/ taho, hot se Zi/i MjeMia priMierMo.
^o popast/jivi /jai/je v resMici sihhejsi a/i raM-/jivejši oi/ tistih, hi tz/Masfo goMijo svojof Po-past/jiv č/oveh Me preMese oMiit^ii, i/a so oi/-Mosi s partMerjeMi sha/jeMi. 7*ežho i/iha v staMO-vaMja, hjer v/ai/a M:o/h a/i aža/jeMost.
/čer Me Zi/rži, prvi ot/Meha iM pOMai/i partMerja spravo. ^ teMi pa zagreši ve/iho Mapaho. Če SMto preveč sprav/jivi, prehitevaMio i/ogoi/-he. NaMiesto i/a hi počaha/i, i/a partMer s/?0ZM:i svojo ZMioto :M sprevii/i, hahŠMo Mapaho je zagreši/, Mia pohitiMio Maproti :M zg/ai/iMio Meso-g/asje. PartMer, hi je OMiahova/ :M bi čez čas Majbrž avii/e/ svojo ZMioto, si /ahho privošči Mii/osiMO privo/jcaje v spravo. Ni Mia treba Mič i/ragega, hot i/a sprejMie poaajeMo roho. ^e Ma Miise/ Mia Me prii/e, i/a hi razMiis/i/ o vzrohih prepira iM o Miorehitaih g/oh/jih aesog/asjih. Oa ae išče rešitve, aaipah čaha, i/a jo aaaie-sto ajega poišče partaer.
Psiho/ogi, hi svarijo prei/ preMag/jeao po-past/jivostjo, Mi^ii^o?- ae svetajejo sprtiai part-Merjeai, aaj vztrajajo g/ei/e svojih sta/išč ia aaj hoi/o v aei/og/ei/ aepopast/jivi. Ne, priporočajo /e teaie/jit razaiis/eh, po hatereai /ahho oha partaerja storita prvi horah h spravi. Pravijo pa tat/i taho/e.* če veaio, i/a saio zagreši/i Mapaho ia s teai povzroči/i prepir, to oi/hrito pri-zaajMio. Če se zavei/aMio svoje hrivi/e, poteMi ae oi//ašajM!o s spravo, aMipah vsehahor sfor:-
DEŽNiKARiCE Dežnikarice v soiati
Za 4 osebe potrebujemo: 500 g dežnikaric, olje, kis, sol, poper.
V solati pripravljamo le dežnikarice, ki imajo mlade, zaprte, čvrste klobuke. Klobuke razpolovimo ali pa jih pustimo cele. Damo jih v vrelo vodo, ki smo ji prilili malo kisa. Kuhamo jih približno 10 minut. Nato gobe odcedimo in zložimo na kuhinjsko krpo, da se osušijo. Narežemo jih na tanke lističe in začinimo z oljem, kisom, soljo in poprom.
Ocvrte dežnikarice
Za 4 osebe potrebujemo: 4 večje ali 8 manjših dežnikaric, 2 jajci, 50 g masla ali margarine, malo olja, drobtine, nekaj limoninih krhljev, sol, poper.
Gobje klobuke očistimo, če so veliki in debeli, jih razrežemo na polovice ali četrtine. Povaljamo jih v razžvrkljanih jajcih, nato pa v drobtinah. V ponvi segrejemo mešanico masla ali margarine in olja. Na maščobi zlato ocvremo panirane gobje klobuke, nato jih zložimo na pladenj, okrasimo s krhlji limone in vejicami peteršilja in ponudimo.
Popečene dežnikarice
Za 4 osebe potrebujemo: 4 večje ali 8 manjših gobjih klobukov, pol čebule, šopek peteršilja, drobtine, olje, maslo ali margarino, sol, poper.
Gobji klobuki naj bodo mladi, čvrsti in sočni. Očistimo jih in jih zložimo v dobro namaščen pekač, z vrhnjo stranjo navzdol.
V	gobje klobuke damo nadev: drobno sesekljano čebulo in peteršilj, dodamo drobtine, malo olja, sol in poper. Vse skupaj dobro premešamo. Na nadev v klobukih posadimo košek masla ali margarine. Klobuke pečemo v ogreti pečici pri srednji temperaturi 20 minut.
Dežnikarice s peteršiijevo omako
Za 4 osebe potrebujemo: 4 do 8 gobjih klobukov, 30 g masla ali margarine, žlico moke, skodelico mesne juhe iz kocke, 2 žlici sesekljanega paradižnika, sok pol limone, sol.
Najprej pripravimo dežnikarice. Klobuke očistimo in jih damo na rešetko v ogreti pečici. Potresemo jih z malo šoli. Pečemo jih 10 minut z ene in 5 minut z druge strani.
V	kozici razpustimo maslo, na maslu prepražimo moko, razmešamo, zalijemo z juho in kuhamo na majhnem plamenu 10 minut.
V	kuhano omako zmešamo peteršilj, solimo, dodamo limonin sok. Z omako prelijemo na žaru pečene gobje klobuke.
C i G A N Č K i i N ŠAMPiNJONi Popečeni kruhki z gobami
Za 4 osebe potrebujemo: 200 g šampinjonov ali cigančkov, 4 kose toasta, 50 g masla
Mi o /?rf/, oJ/oci/Mi'	^pfiici/jivos; ;e Mc-
liiirMii M Mio f % Žiraf, ^at/ar sc zaM;o or/ZočiMio „zarai/i' /jakega Miira v /iiš:".
ZJai/jc SMio raz/:cMi, tai/i prepiri cp/i-cajo Ma Mas zc/o r4z/:ČMO. Nekateri /;ai/;e so ZiitMer/jit?/. D/;e časa pofrc^ajcjo, i/a preZ?o/i;o prizai/etost iM pozabijo Ma raMC. V Miira Miorajo razMiis/ifi o vscMi iM priti i/o svoje rešitve. Če ji/? partMer ZMiofi v pre/*o/evaM;a prepira, če ji/? prebiti iM jtMi poMai/i spravo takrat, &o še Mišo pozaMi svoje aža/jeMosfi, sta o/*a Ma š^oJi. Ta, ^i je še vei/Mo aža/jeM, iM oMi, /v rai/ pozaM Ma prepir. Vzroke prepira /<osfa pofisMi/a v podzavest, o/* prvi pri/oŽMOsfi pa se /*oi/o ZMOva vr-Mi/i v MjaMe Miis/i. No se /?osfa priToi/Mjič spr/a zaradi Z?a/;e Mia/eM^osti, si Me /?osta poza/<:7a očitati fadi tistega, česar Misfa prede/a/a o/* prejŠMji/) prepiri/?.
oprava je ačiM^ovifa iM do^oMČMa še/e takrat, &o o/?a partMerja spozMafa svoje Mapa&e, ji/? prizMafa se/?i :M drag drageMta ter s/dcMeta, da /?osta pos/ej žive/a dragače. ^e/e takrat, ^o se partMerja dogovorita, Zta&o /?osta poza/?:7a Ma prepir iM ^a/?o /?osfa aravMava/a svoje pri-/?odaje s/?apMO živ/jeMje, /a/?^o z gotovostjo ra-čaMata, da se prepir Me /?o poMovi/. oprava je pote?M do&oMČMa iM s/ad^a, pa Maj je prepir se fa^o greMa^.
ali margarine, 2 limoni, sesekljani peteršilj, poper, sol.
Mlade gobe očistimo in grobo sesekljamo. Solimo jih in popramo ter zdušimo na malo masla. Po 15 minutah gobe odstavimo s štedilnika. V ponvi segrejemo preostanek masla, na katerem opečemo toast z obeh strani, da zlato zarumeni. Opečene kruhke zložimo na pladenj, na vsak kruhek damo četrtino dušenih gob. Potresemo s peteršiljem, okisamo z malo limoninega soka in ponudimo takoj, dokler je jed še vroča.
Poienta z gobami
Za 4 osebe potrebujemo: 600 g koruznega zdroba, 1 kg gob, strok česna, 80 g olivnega olja, 50 g masla ali margarine, nastrgan parmezan, sol, poper.
Zavremo 2 litra vode in jo osolimo. V vodo stresemo koruzni zdrob, mešamo in kuhamo 1 uro. Polento pa lahko pripravimo tudi iz instant koruznega zdroba.
V kozici segrejemo olje, na katerem pražimo olupljen, a ne narezan strok česna, da začne rumeneti. Česen odstranimo, na olje pa damo očiščene in listnasto narezane gobe. Prepražimo jih, potem jih soiimo, popramo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. V pokriti posodi dušimo gobe 15 minut.
Namastimo pekač, v katerega damo najprej plast kuhane polente, na polento plast gobove omake, na gobe potresemo parmezan. Potem je spet na vrsti plast polente,
plast gob, plast nastrganega sira. Na vrhu naj bo spet plast polente. Potresemo jo s koščki masla. Pekač damo v pečico, jed pe* čemo pri srednji temperaturi 30 minut.
L i S i Č K E Lisičke v soiati
Za 4 osebe potrebujemo: 500 g mladih, majhnih lisičk, kozarec olivnega olja, peter* šilj, krebuljico, kis, sol, poper.
Lisičke narežemo na tanke lističe. Za dve uri jih namočimo v olje. Potem prilijemo kis, solimo in popramo. Premešamo, solato pe* stimo stati še pol ure. Preden jo ponudimo, odlijemo morebitno vodo, ki so jo izpustile gobe. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in krebuljico.
Rižota z iisičkami
Za 4 osebe potrebujemo: 500 g lisičk, 3 čebule, strok česna, 400 g riža, 2 korenčka, 2 litra mesne juhe iz kocke, 1009 masla ali margarine, olje, sesekljan peteršilj, 60 g parmezana, mleto papriko, sol in poper.
Gobe očistimo in narežemo. Na olju prepražimo eno drobno sesekljano čebulo jn strt strok česna. Dodamo gobe in jih dušimo v pokriti kozici 12 minut. Postavimo jm na toplo, da počakajo. V primerno velik!, nepregorni kozici segrejemo 40 g masla margarine. Na maščobi pražimo preostal' dve, drobno sesekljani čebuli. Ko posteklenita, dodamo riž in ga med mešanjem pražimo, da se namasti in rahlo popeče. Dodamo nastrgano korenje premešamo in dodamo nato tudi gobe. Solimo, popramo, P°' tresemo s papriko in zalijemo z juho, ki l^ mora biti dvakrat toliko kot riža (skodelica riža, dve skodelici juhe ...) Kozico pokrijemo in postavimo v pečico. Pri majhni temperaturi dušimo rižoto 30 minut. Potem vzamemo kozico iz pečice, med riž zamešamo z viticami maslo in sesekljani peteršilj. P°* tresemo s parmezanom, premešamo, P°^' kamo 5 minut in ponudimo. Rižoto pa lahko seveda skuhamo tudi na kuhalniku.
Šest vprašanj in šest odgovorov
Ko govorimo o debelosti
Z odvečno telesno težo se lahko sprijaznimo ali pa tudi ne. Dobro je, da vemo čim več o debelosti, posebno pa to, kdaj je zdravju škodljiva in kdaj kvari le naš zunanji videz in nemara dobro počutje na plaži.
Aii imajo debeii ijudje tudi debeie otroke)
Je debeiost dedna!
—	Ne, debelost ni dedna. Mnoge matere pa prenašajo svoje prehrambene navade na otroke. Otroke naučijo jesti napačno hrano v napačnih količinah. Od otroka na primer zahtevajo: .Pridno jej, da boš velik in močan. Ničesar ne smeš pustiti na krožniku, to ni lepo." Otrok, ki uboga, se navadi čezmerno jesti, postane sicer velik in močan, toda tudi predebel.
Zakaj je ideaina teža ideaina!
—	Idealna teža se imenuje tako zato, ker so zdravniki prepričani, da zagotavlja človeku najustreznejšo mero moči in zdravja. Kdor je primerno težak, je odporen proti boleznim, zato naj bi si ljudje prizadevali doseči idealno težo za svojo postavo. Idealno težo izračunamo tako, da odštejemo od telesne višine 100. Dobimo normalno telesno težo v kilogramih. Idealna telesna teža pa je tista, ki jo dobimo, če odštejejo moški od normalne telesne teže 10 odstotkov, ženske pa 15 do 20 odstotkov. Mnogi zdravniki trdijo, da zagotavlja zdravo življenje tudi že normalna telesna teža. Najidealnejša pa je nemara tista teža, s katero je človek zadovoljen. Ce se dobro počutimo in če smo zdravi, ni razloga, zakaj bi morali nenadoma shujšati za nekaj kilogramov.
Zakaj je treba takrat, kadar hujšamo, piti veiiko tekočine!
—	Kadar se prehranjujemo po shujševalni dieti, načne organizem svoje maščobne zaloge. Pri presnavljanju maščobnih rezerv ostaja v organizmu večja količina odpadnih snovi, ki jih mora organizem izločiti skozi ledvice. Ledvicam pa olajšamo delo, če popijemo približno tri iitre tekočine na dan. Ce popijemo med hujšanjem manj tekočine, se nam lahko primeri, da nas boli glava, da smo nerazumljivo utrujeni. Voda nam zastaja v nogah in telo oddaja neprijeten vonj. Vse to so posledice zastajanja škodljivih snovi v organizmu.
Mnoge diete priporočajo veiiko mieka in mtečnih izdeikov.
S čim nadomestimo ta iiviia, če mieka ne maramo aii če smo nanj aiergični!
—	Mleko in mlečne izdelke lahko nadomestimo z vsakim drugim živilom, ki vsebuje beljakovine in te malo maščob. Namesto mleka, skute, jogurta in sira lahko jemo na primer pusto govedino, piščančje meso, ribe, nemastno gnjat, izračunati moramo le to, koliko kalorij ima mlečna hrana, ki jo želimo nado-
mestiti z mesom, in nato odmeriti primerno količino mesa, da ostane kalorična vrednost dietnega obroka nespremenjena.
Ljudje, ki hujšajo, pogosto tožijo, da jih popade neustav-ijiva iakota. Zažeiijo si zaužiti kaj siadkega, ko pa se že pregrešijo, ne znajo več nehati in se najejo siadkarij do sitega
— Lakota po sladki hrani je med hujšanje??? zares pogosta. Kaj se zgodi, če jo poskusin?° potolažiti s koščkom čokolade? Prvi košček čokolade zviša stopnjo sladkorja v krvi, drug? prav tako in postopek se nadaljuje, dokler ??e pojemo vse čokolade. Stopnja sladkorja v krv?< ki je z vsakim koščkom čokolade rasla, začne sedaj upadati, spet se pojavi lakota, želja p° sladkarijah. Če pa si prizadevamo, da ostane stopnja sladkorja v krvi vedno na primerr??-normalni višini, do občutka nezadržne lakote sploh ne pride. Neprimerno je, če med hujšanjem stradamo in se odpovedujemo vsakrsn hrani. Prej ali slej bomo potem podlegli klice želodca.
Pametneje je, da se hranimo redno, o i majhnimi količinami hrane, ki ne redi. Dnevno zaužijemo pet obrokov. Živila, s katerin? se hranimo, naj vsebujejo tudi ogljikove n' drate. Takšna živila so sadje, zelenjava, c?^ kruh. Ogljikovi hidrati preprečijo, da bi pod o količina sladkorja v krvi. Ker vsebujejo nešteta živila poleg ogljikovih hidratov še ve ko odvečnih snovi, pa jih organizem pocas prebavlja in zato se občutek lakote pojo" šele tik pred naslednjim obrokom. Nasve vsem, ki jih sladkarije spravljajo v skušnjavo-doma ne imejmo ne čokolade, ne bonbono ? ne piškotov. Če nimamo sladkarij doma, s bomo laže uprli skušnjavi. Pogosto si namre zaželimo jesti čokolado šele takrat, ko jo v dimo.
Kaj storiti, da obdržimo ideaino teiesno težo, do katere smo p?' po truda polnem hujšanju in odrekanju!
Takrat, ko smo hujšali, smo ugotovili, živila smemo jesti in katera nam takoj sP vrnejo nekaj izgubljene telesne teže. Dodo smo se seznanili z jedilnikom, ki je P?'"^', za hujšanje. Ce sedaj malenkostno poveča ^ količine hrane v obrokih, dobimo iecl^c/vlg, pomočjo katerega lahko ohranimo	-
no idealno telesno težo. Dovoljeno kolicj ^ dnevno zaužitih kalorij izračunamo *	,
preprostim računom. Za vsak kilogram ne teže potrebuje organizem dnevno 30 lorij. Človek, ki tehta 60 kilogramov, s . zaužiti dnevno 1800 kalorij, da ohrani sv° telesno težo. Če zaužije več kalorij, se ^ ' če zaužije manj kalorij, pa shujša. VtlcM''?^, zgodi, da se zredimo kljub temu, da ne p^ koračimo dovoljene mere kalorij. To je ^ da se premalo gibljemo in da potrebuje manj hrane. Potem ali zmanjšamo obroke ne ati pa se več gibljemo.
Nagradna križanka „Prežihov Voranc"						SL0VU'&J< ?0JEM, TE.?N'K.	[M<= PEEUAMSEL JUM/KL	REČNA R'BA Z BRK'	-S'M30L ZA JREBRO	KANON	PRVA ŽEN.SR4	P2EPH0JT0 OROŽJE	JUCOJL. RAptO- nn-EV'ZiJ4
													
Na označenih mestih vodoravno navpično Poktic in				MONOLOG									
				IMDCMM omiAvn					ZVEZA -SPORAZUM				
vetikega rojaka				OiEBN' 2HMCK			SE0METR'J- POJEM	MA?frA PREVLEKA	TOŠ ICO	HUD VtM&R.	?LBZu.O ?0 TOt-MBI	JAPOMSM LUHA	MLthLfK) ŽLEB
'er nasiov enega njegovih knjižnih dei.													
													
R-ElcT EhOTf)	RMTON 7UNTEK	ČEBELJA											
						TESTHMEN7							
tUHKS						BAJTU M0-JLOVEc							
						TEODOTL							
	iCSEIHLO						GOLOTA						
	ORANJE						PE&Z.KU5						
'RKiot MTH.ICA				SOEOPmd}					VEJTA ?AP'CE				JLOVENJKJ VEJTUtič
									ODPRTtNA V Z'BU				
l"E *"Nifrn				JMrToPtJEh OJEBA				OJEBNt ZA'ME*				KLtENT*	POLJJRA *CKO.f
				EJUŽm TUBO g.				S0EM3A OKONČ-iMA					
THHito "S-tTo						VRATEN PODREK				OBOROŽENA TATv<^A			
										ARABJR' ŽREBEC			
3.R.		RlMJKO PojZEMiJE				UTEŽNA ENOTA					30HTOC.		
											L30.PJK.A MPuB L'<A iLOVEmja		
		05T3hiEk				KMEČ-tO ORODJE							
HiEl.3							TtfATELJEV RDJjrut KE.9J						
							MED						
M OTE									BAM3uJ*J< MEDVEJ)	3EL i'VAL'			
										POvChhLfKA MER-A			
tlTtco^i-								ŽtVALJKE V UTE					
								VZPET'N A					
				JtVJA*. VANDAL							JiMBOL ZA OLUMttJU		
				AOČ-N' LORAL							LiHRKMtmJC Ž 'ME		
Luno						nože				/E2.N!X			
						JREDLfČE VRTENJA				U7H.'7**AtK' JP0LM'K			
		r					EJMM'						
		zaporo*					J^20P)L0 T8.on JOčhiiM						
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
nama
LJUBLJANA n.
sol. o.
OD 15. AVGUSTA DO 15. SEPTEMBRA SEZONSKO
znižanje cen do 40%
SPOMLADANSKO-POLETNI GARDEROBI
$ ženske, moške in otroške pletenine # ženska, moška in otroška konfekcija $ srajce in bluze ^ čevlji
^ izdelki usnjenegalanterije
V VELEBLAGOVNICAH
H3nfl3 RAVNE NA KOROŠKEM IN SLOVENJ GRADEC
Ob 90-tetnici rojstva smo našemu velikemu rojaku, pisatelju Lovru Kuharju-Prežihovemu Vorancu, namenili tudi posebno križanko ..Skandinavko". Da bo reševanje še bolj privlačno, razpisujemo tri lepe nagrade: knjige Prežihovega Voranca, ki jih bomo izžrebali med tiste, ki nam bodo pravočasno poslali pravilno rešitev križanke. To je najkasneje do 27. avgusta, in sicer na naslov: Slovenski vestnik, St.-Ruprechter-Str. 19/IV, 9020 Celovec.
Pri reševanju križanke vam želimo mnogo zabave in uspeha!
^	_ AVSTRIJA 1
PETEK, H. S.: 9.00 Poročila — 9 05 Za predšolske otroke ^	— 9.50 Instrukcija: latinščina
)) ^5 Instrukcija: angleščina — 10.00 In-H^cija: }Q)jns&r,cr — 10.15 Instrukcija: ^3'sSčina — io.:o Sence spomina — 12.05 ^ Richarda Mostlerja — 12.15 Naš koz-l,j * — 15.00 Uredništvo — 15.00 S P. v lah-1-jetiki — 17.00 Za predšolske otroke — l;,f Risanka ..Vesoljci" — 17.50 George — t^ ^ Otrokom za lahko noč — 18.00 Panop-— 18 50 — Mi — 19.00 Slike iz Avstrije
Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in šport — 20.15 Podpisovalci križev — 21.45 šport — 22.15 štirje za Teksas — 0.05 Poročila.
PONEDELJEK, 15. 8.: 9.50 Giganti — 14 55 G. I. Blues — 14.55 Počitnice s kitom — 18.00 Pragozd ob Donavi — 18.50 Od Chura do Chuburga — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in šport — 20.15 Obleka Diorja — 22.00 šport — 22.20 Malo upanja za Bližnji vzhod — 25.50 Poročila.
TOREK, 14. 8.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Instrukcija: latinščina — 9.45 Instrukcija: angleščina — 10.00
Mi — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki — 20.15 Nekateri imajo radi vroče — 22.10 Poročila.
ČETRTEK, 18. 8.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Dežela in ljudje
—	10.00 Instrukcija: angleščina — 10.15 Instrukcija: angleščina — 10.50 Do svidenja —
11.50	štajerski eskorial — 12.15 Klub seniorjev — 15.00 Uredništvo — 15.00 Akapulko —
14.55	Kremenčkovi — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.50 Napete pustolovščine ob zahodni obali Kanade —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.50 čas v sliki — 20.15 Atomski lizik J. Robert Oppenheimer — 21.15 Naš kazmos
—	22.00 šport — 22.50 Poročila.
________ A V S T R ! J A 2
PETEK, 12. S.: 17.55 Kompas — 18.00 O kulturni zgodovini oblek — 18.50 Brez nagobčnika — 19.50 čas v sliki — 20.15 S P. v lahki atletiki — 21.20 Politika v petek in Deset pred deseto — 22.20 Hudič in deset zapovedi — 0.20 Poročila.
SOBOTA, 1!. 8.: 15.00 športni popoldan —
19.00	Trailer — 19.50 čas v sliki — 19.50 Poročilo letnega gledališča — 20.15 West side
.
R A D ! O — T E L E V ! Z ! J A x
Ca, v ,i!kj ^ 20.15 Komisar — 21.20 2; J )°ker — 22.10 Reklama in šport — ° ^očni studio — 25.50 Poročila.
'l'j**OTA, 1!. 8.1 9.00 Poročila — 9.05 In-91,,^!°: angleščina — 9.20 Instrukcija: an ° — 9.55 Instrukcija: latinščina — % '"sekcija: latinščina — 10.20 Instruk-llQ. '°<inščina — 10.55 Slike iz Avstrije — — 11.50 Igramo na flavti — 11 55 studio — 15.00 Uredništvo — 15 00 Iz-9 f^lec orgel iz St. Mareina — 14.50 Film °° Kdo rokodelči z nami? — I9U R'otl Atlantidi - 17.55 Otrokom za Oitk	— 10 00 Dva krat sedem — 18.50
"s. cirkus — 19.00 Slike iz Avstrije in ^ 7'iolske — 19.50 čas v sliki in šport k j, 10 Heinz Conrads in njegovi prijatelji :U"'Parku Oberloa — 21.45 Kllmblm — S R. v lahki atletiki — 25.50 Poročila.
Sf^SUA. 14. 8.: 1100 Ura tiska — 1400 Us,, R' Popoldan — 17.45 Klub seniorjev — Avstrijsko ljudska glasba — 1900
instrukcija: iatinščina — 10.15 instrukcija: tatinščina — 10.50 tzdeiovaiec orge) iz St. Mareina — 11.55 Gospa Dick in Doof —
12.15	Ptice ob sotočju Saizacha in tnna —
15.00	Uredništvo — 15.00 Piavi Havaj — 16 40 Tom & 3erry — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Top cat — 18 50 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.50 čas v stiki — 20.15 Nikaragva: razdvojena revoucija — 21.00 Tetovirani — 22.40 Poročita.
SREDA. 17. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Oddaja z miško — 9.55 instrukcija: tatinščina —
9.50	instrukcija:	angieščina — 10.05 in-
strukcija: tatinščina — 10.20 instrukcija: tatinščina — 10.55 Poiet v vetru — 12.15 Nikaragva:	razdvojena revoiucija — 15.00
Uredništvo — 15.00 Girisi Giris! Giris) — fiim z Etvisom Presieyem — 16.55 Kremenč-kovj — 17.00 Lutkovna predstava — 17.50 čebeiica Maja — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18 00 in na tubi piha Huber — 18.50
story — 22.55 Gangsterji, igraici in šerif — 25.45 Sto mojstrovin — 25.55 Poročita.
NEDELJA, 14. 8.: 15.00 Pusta deieia — 16.50 Očetje kiamote — 16.45 Toby in Tobias —
17.15	tgraina ura — 17.20 Fjodorjeve pusto-iovščine — 17.40 Heimi — 17.45 Poznate me-iodijo? — 18.50 Okay — 19.50 čas v siiki —
19.50	Tedenski pregied — 20.15 Akcija Ca-pricorn — 22.15 Dinastija — denverski kian
—	25.00 Mata nočna giasba — 25.55 Sto mojstrovin — 25.45 Poročita.
PONEDELJEK, 15. 8.: 9.50 Papeževa maša pred iurško votiino — 15.15 Zdravje ne pozna meja — 16.15 Naravosiovna oddaja o Afriki — 17.05 Koiedarske zgodbe — 17.50 Anekdote po notah — 18.50 Kruh upanja —
19.50	čas v siiki — 19.50 Od Abrahama Santa Ciare — 20.15 Neukionijivi — 22.55 Eiia Kazan — posebnež — 25.50 Sto mojstrovin
—	0.00 Poročita.
TOREK, 16. 8.: 18.00 Orientacija — 18.50 Mož iz morja — 19.50 Čas v siiki — 20.15 Kaj
sem jaz? — 21.05 Monaco Franze — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2 in poročita.
SREDA, 17. 8.: 18.00 Dežeia in ijudje —
18.50	Mož iz morja — 19.50 Čas v siiki —
20.15	Kuiturni iurna! v sredo — 21.05 Prizorišča svetovne iiterature — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Črni pajek — 25.50 Poročita.
ČETRTEK, 18. 8.: 18.00 Po Avstriji — 18.50 Mož iz morja — 19.50 čas v stiki — 20.15 Beiopiava gtasbena parada — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2 in poročita.
		JUGOSLAV!JA
t		PETEK, 12. 8.: 18.15 Poročiia — 18.20 Domači ansambii —
18.50	Tarzan — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Rockfordovi dosjeji, ameriška nanizanka — 21.15 Zrcaio tedna — 21.55 Nočni kino: Živijenje na veiiki nogi, ameriški fiim
—	25.05 Dnevnik.
SOBOTA, 15. 8.: 16.50 Poročita — 16.55 Tarzan — 17.00 Neko poietje, otroška nanizanka — 17.50 Mogočno morje — 18.50 Gaiak-tika, ameriška nadaijevanka — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20 00 Pobarvaj svoj voz, ameriški fiim —
22.55	Zabava vas Oiiver Dragojevič — 25.50 Poročita.
NEDEUA, 14. 8.: 9.40 Poročita — 9.45 Živ žav, otroška matineja — 10.55 Kapeiski kresovi, nadaijevanka — 11.45 625, oddaja za stik z giedaici — 12.00 Kmetijska oddaja — 12.55/15.00 Heisinki: SP v atietiki, prenos — 17.10 3oe Dancer — Bratova skrivnost, ameriški fiim — 18.40 Siovenci v zamejstvu — 19.05 Ne prezrite — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Danes v neki hiši, češkosiovaška nadaijevanka — 21.50 Uiični pevci — 22.15 Brazde vzdržijivosti —
22.55	športni pregied — 25.05 Poročita.
PONEDEUEK, 15. 8.: 18.10 Poročita — 18.15 Neko poietje — 18.45 Pop giasba: Martin Krpan in orkester Titanic — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna
—	19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Wedgwoodski servis za čaj — 20.45 ). Stravinski: Puicineiia, baiet — 21.25 Kipar ivan Meštrovič, — 22.25 Dnevnik.
TOREK, 16. 8.: 18.15 Poročita — 18.20 V znamenju dvojčkov: Od kod sneži — 18.40 V ritmu čardaša — 19.00 Otok, čiovek, kamen — jugosiovanski kratki fiim — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vre-
me — 20.00 Živijenje Beriioza, francoska nadaijevanka — 20.55 Čiovek in zemija: Narodni park v Daimieiu — 21.20 Siovenska ijudska giasbiia in godci: Žvegia — 21.40 Kabaret — 22.05 Dnevnik.
SREDA, 17. 8.: 16.45 Doboj: Mednarodni rokometni turnir CSKA (Moskva) : CZ, prenos — 18.05 Poročita — 18.10 Rukoveti — 18.40 Mostovi — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Fiim tedna: Aieksandrija, zakaj? egipčanski fiim — 22.10 Dnevnik.
ČETRTEK, 18. 8.: 16.45 Doboj: Mednarodni rokometni turnir Barceiona : Metaioptasti-ka (šabac), prenos — 18.05 Poročita — 18.10 Tradicionaini svet isiamskega izročita —
18.55	TV kaseta: Gabi Novak — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Tom, Dick in Harriet — 20.50 Večer stare koreografije — 21.55 Chagasova bo-tezen — 21.50 Dnevnik.
ORF - KOROŠK! RAD!0 SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 12. 8.: 14.10 Koroški obzornik — . . . Jadra se razpenjajo (mediteranski zvoki) — Spominjamo se.
SOBOTA, H. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDELJA, 14. 8.: 7.05 Duhovna misei — Naj
PONEDELJEK, 15. 8.: 7.05 „Kratjica v raju
TOREK, 16. 8.: 9.50 Dežeia ob Dravi — Land an der Drau — '4.10 Koroški obzornik
—	Giasba za deco — Otroci, posiušajtei
SREDA, 17. 8.: 14.10 Koroški obzornik — Za oddih in premisiek.
ČETRTEK, 18. 8,: 14.10 Koroški obzornik — Giasbeni mojstri.
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem,
9070 Celovec, Gasometergasse 10.
Uredništvo: 9020 Celovec, St.-Ruprechter-StraBe 19/IV, tel. 0 42 22 / 54 0 42, teleks 42085 sindok a.
Uprava. 9020 Celovec, Gasometerg. 10, tel. 0 42 22 /52 5 50.
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Dravo, Celovec - Borovlje
Pri delu nastajajo problemi
Med udeleženci mladinske delovne akcije pri Peršmanu
Če se na delovnem taboru zbere dvajset ljudi iz devetih raziičnih držav, potem je jasno, da ne bo šio brez probiemov. Če se ob tem treta še dva raztična svetova, kar zadeva predstave posameznih ude-iežencev, potem so včasih potrebne tudi kake intervencije od zunaj. Vsekakor pa so trenja iahko tudi produktivna.
Vsekakor so produktivni tudi udeleženci prostovoljne mladinske delovne akcije pri Peršmanu v Podpeci. Ne samo da kopljejo dvesto metrov dolg jarek in pripadajoče zbiralnike za boljšo oskrbo Peršma-novega spominskega doma z vodo (do današnjega dne ga bodo bojda imeli že dodobra skopanega), postavljajo tudi drvarnico in urejujejo mladinske prostore „na vrhu", v prvem nadstropju, pa še okolico doma, posebej okoli spomenika, ki ga bodo otvorili v nedeljo, bodo uredili in polepšali.
Kako pride dvajset mladincev iz devetih držav k Peršmanu? No, najprej imamo šest ..prekaljenih bri-gadircev", kot je dejal Jože iz Mozirja, ki prihajajo iz Slovenije. Nekateri so prišli naravnost z delovne akcije v Ajdovščini. Njihov brigadirski prispevek je sad sodelovanja med Zvezo slovenske mladine na Koroškem in Zvezo socialistične mladine Slovenije.
Nato pestra skupina devetih ljudi iz osmih držav: dva Katalanca sta
med njimi, nato Finka in Madžarka, Mark iz Belgije, Klaus iz Tubingena v Zvezni republiki Nemčiji, Alex iz Luxemburga, pa dekle iz Anglije in še Maria iz Avstrije. Vsi so člani Service Civil International, mednarodne organizacije prostovoljcev ki v več kot 30 državah zahodne in vzhodne Evrope, Afrike, Azije in severne Amerike v poletnih mesecih organizira delovne in študijske tabore. Njihov prihod na Koroško je sad sodelovanja med ZSM in SCI.
In seveda nekaj domačinov je zraven. Seveda bi jih bilo lahko nekaj več, predvsem pa bi se lahko malo otresli določene organizacijske brezbrižnosti.
Samo nekaj besed mimogrede o Service Civil International. Glavna teža te mednarodne organizacije — ustanovljene že leta 1920 v Švici, na prvem delovnem taboru pa so se istega leta srečali prostovoljci iz Nemčije in Francije v Verdunu — je na mirovnem delu. SCI se razume kot mednarodna mirovna organizacija, ki se osredotoča na mi-
rovno delo, pri tem pa še posebej na izboljšanje dialoga med Zahodom in Vzhodom, in ki s tem skuša prakticirati ..popuščanje napetosti od spodaj". Delovni tabori, „workcamps" jih imenujejo, naj mimo neposrednega dela na posameznih projektih omogočijo tudi informacijo in diskusijo o socialnih in gospodarskih ozadjih dežel, v katerih so ti tabori. V Avstriji organizira avstrijska skupina letos štiri take tabore: prvi je pri Peršmanu; drugi na Dunaju, kjer prostovoljci skupaj z budističnimi menihi, ki so zelo aktivni v mirovnem gibanju, postavljajo mirovno pagodo; na tretjem taboru v Linzu obnavljajo neko stavbo v starem delu mesta, ki jo bodo uredili v komunikacijski center; na četrtem v Gallneukirch-nu pri Linzu pa prostovoljci delajo v centru za telesno prizadete.
Pa nazaj k Peršmanu. Jožeta iz Mozirja, Bojana iz Svinče vasi in Klausa iz Tubingena sem ..zalotit" pri kopanju rova v gozdu nad Perš-manovo domačijo. Delo si organizirajo samoupravno, tako da vsak dela, kar mu ustreza, samo da dela, pravi Jože. Kljub različnim jezikom se menda še kar sporazumevajo. V glavnem govorijo angleško in nemško, vendar brigadirce iz Slovenije tepe, da teh jezikov ne znajo dovolj.
Klaus pa kljub vsemu samoupravnemu sporazumevanju vidi kopico problemov. Različne predstave o poteku dela imajo. Medtem ko so Slovenci po večini izučeni rokodelci, ki so kot navajeni briga-dirci prišli sem predvsem delat, pa se čutijo ostali malo prikrajšani. Prvič niso rokodelci, niso toliko vajeni ročnega dela, drugič pa so si pričakovali razen fizičnega dela tudi še kaj več: informacije, spoznavanja ljudi in krajev in njihovih problemov. Če so že od tako daleč
prišli, bi že radi malo kaj zvedeli tudi o slovenski narodni skupnosti. V tej zvezi očitajo koroškim mladincem in ZSM, da imajo premalo iniciative.
Eva iz Valencije je to nelagodje izrazila takole: „De!ati, jesti, delati, jesti, spati — tak je naš urnik." Medtem ko je interes Slovencev, tukajšnjih in matičnih, da bi kar največ delali, pa je interes mladincev SCI, da bi poleg dela še kar največ spoznali. No, kljub temu so pri kopanju vodovodnega rova zlomili že štiri krampe . . .
Deloma gre res za dva svetova. Slovenski brigadirci z obeh strani meje so navajeni skoraj polvoja-škega načina delovnih brigad. Navajeni so komandantov. Mladince iz SCI pa moti že sam naziv „briga-da", ker to dela preveč vojaško sliko. Ali pa zadeva z brigadirskimi oblekami, ki so kar nekam preveč podobne uniformam. Evo, Katalonko iz Španije, ki ji uniforme španske „guardie civil" ne morejo iz glave, kar spreleti srh, ko jo vprašajo, ati želi tako obleko: „Unifor-mo? Ne, uniforme pa nikoli!"
Seveda se naši mladinci prizadevajo, da bi nastajajoče probleme rešili. Tako skušajo gostom iz tujine nuditi informacijo o koroških Slovencih in so jim hvaležni tudi za kritiko. Na informativnem pogovoru je bil pri njih dr. Marjan Šturm, seveda so si ogledali razstavo o NOB na Koroškem v samem Peršmano-vem domu, napravili so izlet na Obir, si ogledali tovarni „Obir" na Rebrci in IPH v Zitari vasi, šli na vajo „Zarje" v Železno Kaplo, obiskal jih je Valentin Polanšek, prišli pa bodo tudi v Celovec, da spoznajo nekatere ustanove slovenske narodne skupnosti.
Seveda pa bi naši mladinci ne smeli spregledati, da se takim stvarem v današnjem času že drugače streže. Vsekakor je napačno misliti, da se dajo stvari organizirati mimo prizadetih, ki se nočejo odpovedati lastni iniciativi.
„Moti nas, da se stvari organizirajo za nas, ne pa z nami," pravi Klaus, pa tudi Mark iz Flandrije obžaluje, da komunikacija vsaj prvi teden ni bila najboljša.
Dušan iz Kamnika in Marjan iz Gornjega grada, ki kar sama postavljata leseno drvarnico, stvar zdaj že gledata bolj skozi šalo, čeprav sta bila prve dni bolj zamorjena: „Edini problem je pomivanje posode." Pa tudi delo sta si strokovno razdelila: „Dušan ima v gla-
Za boljšo oskrbo i vodo kopljeta Bojan in Klaus rov
vi, jaz pa imam v rokah, pa delava," pravi Marjan.
Morda se naši koroški mladinci lahko malo zamislijo nad stvarjo, morda se je lotijo drugič z drugo strani, pa bedo take delovne akcije organizacijsko bolje uspele. Kar zadeva zastavljene cilje pri delu, po jim bodo mladinci pri Peršmanu v teh zadnjih dneh gotovo prišli za velik korak bliže.
Kako je že rekel Klaus iz Nemčije: „Delo nas veseli. Problemi, k' nastajajo ob tem, so naravni problemi, ki pač pri delu nastanejo."
P. W.
Katalonka Eva meta solato la vse
Za slovenske oddaje ima ORF odmerjen neugoden čas
Vprašanja svobode mišljenja...
Koroški deželni studio ORF-a je te dni objavil zanimivo statistiko, ki zrcali koroške navade poslušanja radijskih programov do najmanjših podrobnosti.
Trimesečne preiskave sta tozadevno v lanskem letu izvedla znana inštituta IFES in Fessel. Upoštevali so vse Korošice in Korošce nad 14 let, vsega skupaj torej 423.000 oseb. Raziskave so pokazale, da na Koroškem vsak dan 357.000 ljudi (84 %) vključi radijski sprejemnik. Po večini poslušajo seveda oddaje ORF, 15.000 pa se jih poslužuje inozemskih radijskih postaj (Carinthia in Val Canale).
Pri nas najbolj priljubljen je „re-gionalni program" s 60 "/o poslušalcev, sledita mu 03 z 32 % in 01 s 4 % poslušalcev. Upoštevati je treba naraščajoče število tkzv. „Switcherjev" — osebe, ki večkrat dnevno menjavajo radijski program. Najboljši časi za radijske oddaje so seveda zjutraj in opoldan. Tako npr. opoldanska „Landes-rundsehau" dosega najvišje število, namreč 143.000 poslušalcev in poslušalk.
Popoldansko slovensko oddajo — ki so ji dodelili zelo slab oddajni čas — dnevno posluša povprečno 17.000 oseb (minimalno 11.000 ali 2,5 "/o, maksimalno pa 22.000 ali 5
s J. strgnz)
nekaj bistvenega — namreč dejstvo, da Piccottiniju nihče ne omejuje njegove znanstvene dejavnosti. Že osem let povsem neovirano poučuje na celovški univerzi in mu je ta možnost gotovo odprta tudi v bodoče. Še več: ta njegova dejav-
Menjava denarja
Stanje v četrtek 11. avgusta 1983
odst. poslušalcev). Če primerjamo s kako drugo zvezno deželo, npr. štajersko, potem je poslušanost regionalnega programa za isti čas tam minimalno 4,7 %, maksimalno 6,7 %. V Salzburgu precej malo ljudi posluša regionalni program, namreč minimalno 1,5%, maksimalno 5,3%.
Drugačna je situacija za slovensko oddajo v soboto dopoldan. Posluša jo okrog 62.000 oseb, torej 15%. Tudi nedeljska oddaja je — čeprav sorazmerno zgodnja in ob slabem oddajnem času — še kar priljubljena s 50.000 ali 12% poslušalcev in poslušalk.
sonja
SAK začenja s prvenstvom v koroški Hgi
S tekmo v Magdalenu pri Beljaku bo v soboto 13. 8. ob 18. uri začel Slovenski atletski klub s prvenstvom v koroški ligi. Okrepljen z novimi igralci si klub obeta mesto med prvimi šestimi moštvi na Koroškem, nekateri pa ga imajo celo za tako močnega, da bi se lahko vmešal v tekmo za prva tri mesta. Vsekakor je splošno mnenje, da bosta novinca v koroški ligi, SAK in Radenthein, poskrbela za poživitev. Posebej še trosijo rožice Mehmedaliji Sišiču, ki mu prisojajo, da bi lahko postal najboljši obrambni igralec v koroški ligi. Vsekakor se je SAK na enotedenskem bivanju v Lipici pripravil na novo sezono v novi ligi. Kljub temu pa je, sicer v nepopolni postavi, prijateljsko tekmo proti Šmihelu v nedeljo igral le neodločeno 1:1. Gol za SAK je dal Jože Gregorič.
Za 100 din dobite	16.00 šil.
Za 100 din plačate	20.00 šil.
Za 100 lir dobite	1.15 šil.
Za 100 lir plačate	1.24 šil.
Za 100 mark dobite	693.50 šil.
Za 100 mark plačate	709.80 šil.
nost je deležna priznanja in mu je univerza nameravala to še posebej izraziti s podelitvijo častnega naslova.
Tako se naravnost vsiljuje vtis, da pri sedanjem razburjanju sploh ne gre za koristi celovške univerze niti za pravice posameznega njenega učitelja in še zlasti ne za svobodo mišljenja in znanosti. Val ogorčenja in protestov, ki je zgrajen na prikrojeni polresnici, se zdi vse preveč ..narejen" in na verodostojnosti še posebno zgubi, če obenem vidimo tudi dogajanje okoli filma „Vas ob meji". Gotovo: gre
za dve različni stvari, gre za različna izhodišča in - vsaj navidezno — tudi za različne nagibe; toda v namenih in ciljih so te razlike zabrisane. V obeh primerih je videtj isti sistem in v obeh primerih je os naperjena proti tistim, ki določenim krogom v deželi niso po volji. Ker se ne pustijo vpreči v njihov voz in se nočejo podrediti njihovem^ mišljenju.
V luči teh dejstev pa vprašanja svobode mišljenja, umetnosti ' znanosti — zlasti kakor jih postav Ijajo na Koroškem - izgledajo se veda precej drugače.
OBIŠČITE NAS NA CELOVŠKEM SEJMU
V SPECIJALN! RESTAVRACIJI
Breznik
#	kraški pršut
#	pečena paprika
#	specijalitete na žaru
#	morske ribe
priznana slovenska vina šljivovica
Radenska mineralna voda