C. C. postale. — Esce ogni giovedì mattina.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra« va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Pouredni« štvo in podružnica uprave Trstu via Valdirivo 19/111 ; te« lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
0 o.
Hodi list
Posamezna številka 30 stot., stare 50 stot.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Oglasi trgovski po 1 liro; osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.

STE¥. 39.
¥	četrtem, 25. septembra 1930,
LETO II.
Tedenski koledarček.
26. septembra, petek:	Ciprijan in
Justina, muč.; Vigili], škof. — 27., so« bota:	Kozma in Damijan, mučenca;
Kaj, škof. — 28-, nedelja: 16. pobin« kostna nedelja. Venčeslav, kralj, mu« čenec. — 29., ponedeljek: Mihael, ar« h ang el. —	30., torek:	Hieronim
(Jerko), cerkveni učenik; Oton. — 1. oktobra, sreda: Remigij, škof; Ja« nez Dukl. — 2., četrtek: Angeli varu« hi; Leodegar.
V ponedeljek dne 29- septembra je prvi krajec; spremenljivo.
Novice.
»Foglio d’Ordini,«
uradni list fašistovske stranke, je te dni zopet izšel. V prvem odstavku govori o nemških volitvah ter po« udarja, da so nemški volivci šli ali na skrajno desno ali na skrajno levo. »Rod XX. stoletja privlačujeta le dva edina politična sistema: fašizem ali boljševizem.« Naslednja poglavja go« vore o zborovanju političnih tajnikov iz južne Italije, o zborovanju znan« stvcnikov v Tridentu ter o številu fasi« stovskega naraščaja. Vseh skupaj je vpisanih v fašistovske mladinske or« ganizacije 1,680 225 članov.
Načelnik vlade odlikovan.
Etijopski cesar Haile Sellassie je ministrskega predsednika Mussolinija odlikoval z redom sv. Salomona na velikem traku. To je najvišje eti« jopsko odlikovanje, katero se navad« no podeljuje le vladarjem in članom vladarskih hiš.
Grandi gre na Dunaj.
Zunanji minister D ino Grandi je to jesen nameraval obiskati Dunaj, da bi se z avstrijskimi vodilnimi državniki pomenil o raznih zadevah, ki se tičejo Italije in Avstrije, ter da bi vrnil a v« sirijskemu kanclerju Schoberju obisk, ki ga je ta napravil v Rimu. Sedaj po« roča zunanje ministrstvo v Rimu, da Pojde Grandi na Dunaj šele po boži« ču, ker prej ne utegne.
Kraljevski obisk.
Feysal, kralj Iraka, je ta teden do« spel v Italijo. Obiskal je kralja Vik« tor j a Emanuela III. in načelnika vlade Mussolinija. Feysal proučuje razmere Po evropskih državah, ker namerava to in ono vpeljati tudi pri sebi doma.
Nov predsednik
»Italijanske akademije« je postal zna« ni izumitelj Marconi. Dosedanji pred« sodnik Tomaž Tittoni je zaradi bo« lehnosti odstopil. Listi poročajo, da bo v kratkem izvoljenih 11 novih članov v akademijo. Za prihodnje leto je prevzela »Italijanska akademija« na« togo organizirati v Rimu shod vseh učenjakov sveta.
Število bivših avstrijskih uradnikov.
V	italijanski državni službi je bilo 1. julija 1930. 4296 bivših avstrijskih nameščencev. Razdeljeni so takole: v finančni službi jih je 1308, pri pošti 1251, pri idrijskem rudniku 944, v
i upravni službi 296, pri vojaštvu 156, i pri javnih delih 77, pri mornarici 84, I železničarjev 53 in 14 gozdarjev; osta« ! li so po raznih službah. Vsi ti preje« | majo okoli 55 milijonov lir letne plače.
Velik proračun.
! Tajništvo Zveze narodov je predlo« i žilo proračun za leto 1931. Stroški so ; proračun j eni na okroglo 120 milijo« nov lir. Lanski proračun je bil za ka« kih 7 milijonov manjši.
Vlada pokupila žito.
Da prepreči nadaljno padanje cen žita, je jugoslovanska vlada pokupila vse žito lanskega pridelka, ki je ostalo v skladiščih. Ko se bo vladi zdelo pri« merno, bo to blago vrgla na trg.
Čudež sv. Januarija.
V	petek se je v stolnici v Neapolju zgodil vsakoletni čudež sv. Januarija cb velikanski udeležbi ljudstva in oblastev. V srebrni stekleničici hra« ni j o strnjeno kri sv. Januarja. Vsako leto na dan sv- Januarja se pa strnje« na; kri vpričo posebne komisije in množice ljudstva spremeni v tekočo. Zvonovi, topovi in sirene s parnikov naznanijo dogodek radostnemu mestu in okolici.
Dan grozdja.
V	nedeljo se bo po vsej državi ob« hajal dan grozdja. V trgovinah in na raznih stojnicah se bo prodajalo grozdje v vrečicah iz pergamentnega papirja. Cena bo prav nizka, ker tu ni trgovskega ozadja. V Gorici se bo prodajalo grozdje na kakih 300 krajih.
Brez dela
je bilo 31. avgusta 375.548 delavcev, tako sporoča zavarovalnica za social« no zavarovanje. Povišek brezposelnih v tem mesecu (32.712) se je pokazal predvsem pri zidarjih in poljedelskih delavcih. To število se bo pa zdaj zmanjšalo, ker je vlada razpisala dosti javnih del.
Dobra letina.
Iz ameriških žitnih poročil je raz« vidno, da znaša letošnji pridelek žita 121 milijonov in 500 tisoč ton. To je 7 milijonov ton več kot lani.
Letališče-
»Uradni list« objavlja, da je vlada odobrila načrt za letališče med Ajše« vico in Šempasom. Letališče bo ob« segalo 58 hektarjev zemljišča.
f Franc Birk.
3. septembra je umrl v Ljubljani mi« sijonar lazarist Franc Birk v 65. letu starosti. Gorečega pridigarja in vnete« ga spovednika so poznali tudi naši ljudje širom dežele. Bog bodi rajnke« mu gospodu plačnik!
Surov zločin.
V	nedeljo popoldne je Italijan Di Barbaro Ruggero, politični ubežnik, ki živi v Bruslju v Belgiji, streljal na fašista Silvestra Auriglia, ki je težko ranjen. Napadalec je izjavil, da je streljal na Auriglia, ki ga niti ne pozna, zato, ker je ta nosil fašistovski znak. Di Barbaro je zdaj zaprt.
Pred izrednim sodiščem.
Kakor poroča »Corriere della sera,« se bo v začetku oktobra vršil v Rimu proces proti drugi skupini obtožencev z Goriškega, Tržaškega in Istre, ki so obdolženi protidržavnih zločinov. — Imena smo že priobčili v »Novem listu.« Na zatožni klopi bodo sedeli med drugimi Jelinčič, dr. Sfiligoj in učitelj Rutar, skupno 32 oseb, 27 jih je pa pobegnilo.
Narodne popevke.
V	belgijskem mestu Antwerpnu so pretekli mesec zborovali zastopniki Mednarodne komisije za ljudsko umetnost. Sklenili so, naj se zgradi v kratkem poseben zavod za ljudske popevke. V tem zavodu bodo snranje« ne note in pa gramofonske plošče vseh pesmic, ki žive med priprostim ljudstvom vseh narodov. Ta zavod bo veliko pripomogel k medsebojnemu spoznavanju ljudstev.
Leninovi izreki prepovedani-
Leninova vdova je spisala knjigo o Leninovih nazorih glede agrarne re« forme in skupnega kmečkega gospo« darstva (kolhosa). Na podlagi Lenino« v ih izrekov obsoja Stalina, sedanjega sovjetskega samodržca, zlasti pa nje« govo postopanje pri urejevanju kol« hosov. Sovjetski listi obtožujejo zato pisateljico, da je postala komunistič« n im načelom nezvesta, in zahtevajo, da se njena knjiga z Leninovimi iz« reki prepove.
Dom za časnikarje.
»Zveza narodov« v Ženevi v Švici namerava zgraditi poseben »Dom« za časnikarje. Vse države, ki so včlanje« ne v Zvezi, bodo dale svoj prispevek.
Spremembe v učiteljski službi.
Gdč. Rutar Marija je premeščena iz Gtaleža v Marke, g. Murovec Stan« ko iz Lokovca nad Kanalom v Bazili« kato in g. Valas Franc iz Kala—Ko« ritnice.
Vračajo se.
Še vedno se vračajo iz daljnih si« birskih pokrajin vojaki, ki jih svojci smatrajo že davno za izgubljene. Ta« ko se je vrnil te dni domov bivši av« strijski vojak Cavallari, ki je baje padel na gališki fronti, v resnici pa je 12 let preživel v sibirskih taboriščih. V Gorico pa je prišel F. Kocjančič, katerega ;so pred 15 leti proglasili za izgubljenega. Bil je pa ujet in je ves ta čas prebil v Rusiji.
Letalska nesreča.
Zadnji teden sta na letališču v Stuttgartu na Nemškem trčili skupaj dve letali. Štirje letalci so mrtvi. Do nesreče je prišlo pa takole: zračni akrobat (telovadec) Schindler je pred zbrano množico izvajal posebno toč* ko, kako bo iz dveh drvečih letal vi* soko v zraku stopal po lestvi z enega na drugo. Res je že prestopil par kih nov, kar se lestva nagne in vratolomec telebne iz višine. Pri tem sta pa še le* tali trčili skupaj in se razbili.
»Rdeče« vaje.
Te dni se vrše ob finski meji v posebnem obmejnem pasu jesenske vaje sovjetske armade. Moskovska vlada je dala namreč izprazniti vse to ozemlje ter je prebivalstvo naselila na Uralu. Na ta surov način je tudi: lo* čila stike med Finci in obmejnimi Ka* relijci, ki so Fincem po krvi in jeziku sorodni.
Krivce iščejo.
Mednarodno razsodišče v Haagu je začelo z zanimivo obravnavo. V za* četku vojne so namreč različna skla* dišča streliva v Ameriki zletela v zrak. Ameriška vlada trdi, da so skla* dišča pognali v zrak nemški tajni agentje. Vlada ceni nastalo škodo na 800 milijonov lir- Nemčija se brani plačati odškodnino, češ da napadalci niso bili od države plačani agentje, pač pa le za Nemčijo navdušeni dr* žavljani.
Stric iz Amerike.
Revna učiteljica Marija Sebess v neki vasici na Madjarskem je prejela iz Amerike sporočilo, da je tam umrl njen stric Pavel, ki ji zapušča 5 mili* jonov dolarjev (skoraj 100 milijonov lir). Stari Sebess, umrl je star 114 let, je bil v mladih letih prijatelj ogrskega revolucij onar j a Kossutha. Ko so bili vstaši poraženi, so morali bežati. Se* bess se je v Ameriki lotil majhne kovačije, ki se je črez leta razvila v velike tovarne. Ker stric ni imel otrok, je zdaj osrečil svojo nečakinjo.
Dve smrti.
Zadnji ponedeljek zjutraj sta umrla v Gorici dva domača gostilničarja. Pogrebli smo ju drugega za drugim v torek popoldne ob velikem sprem* stvu. Franc Kos, ki je imel svojo krčmo v ulici Brigata Pavia, je bolehal že dolgo časa. Pred vojno je bil znan tenorist. Peter Bitežnik je gostilni* čaril v Coroninijevih prostorih na »Cingrofu.« Prej vedno zdravega, močnega in veselega moža je v zad* njih tednih napadla težka srčna bole* zen, kateri je v 66. letu starosti pod* legel. Večni mir in pokoj obema! Pre* ostalim naše iskreno sožalje.
Proti Nemcem.
Sovraštvo poljskih narodnih skraj* nežev proti Nemcem je vedno živo. »Liga strelcev,« v kateri so včlanjeni pristaši maršala Pilsudskega, je napo* vedala »protinemški teden« od 21. do 28. septembra. Ta teden se torej vrše zlasti v poljskih obmejnih pokrajinah zborovanja in shodi proti Nemčiji ter se posebno proslavlja zmaga Poljakov nad nemškim viteškim redom v bitki pri Tannenbergu pred 500 leti.
Banko so izropali.
Večkrat pišemo o ameriških ro* par j ih in vlomilcih ter poročamo o njihovih drznih podjetjih. Rop, ki so ga izvršili minule dni v mestu Lincoln, dežela Nebraska v Združenih drža* vah, prekaša vse dosedanje. Ob be* lem dnevu je vdrlo šest tolovajev, ob o* roženih s samokresi in strojno puško, v tamkajšnjo narodno banko. Urad* j nikom in strankam so zaukazali, pre* j teč z orožjem, da so legli po tleh. Med j šalami in smehom so nato izpraznili j blagajne in odnesli okrog 30 tisoč do* j larjev v denarju in nad 1 milijon do* larjev v vrednostnih papirjih.
Grozen zločin.
V	Lebringu na Štajerskem v Av* striji je neki Jože Kohibacher, po po* klicu mesar, kupil od 7'OIetne Marije Draksler njeno posestvo. Poleg kup* nine ji je Kohibacher zagotovil tudi Preužitek do smrti. Po kratkem, mirnem sožitju so se pričeli prepiri, 10. t. m- sta pa brez sledu zginila me* sar in starka. Sedaj pa je Kohibacher pisal nekemu prijatelju, da skesano prizna, da je on umoril Marijo D rak* sler in da si hoče vzeti življenje po zločinu, ki ga je zagrešil v hipu divje jeze. Valovi reke Mure so pa te dni v bližini jugoslovanske meje vrgli na suho dva soda, v katerih so našli raz* mesarjeno truplo nesrečne Draksler, j Zločinski mesar je svojo žrtev pobil \ s sekiro in jo potem vešče razsekal. Glavo, noge in roke je vrgel v en sod, trup v drugega, oba skupaj pa v Mu* ro. Orožništvo neumorno išče nečlo* veškega morilca.
Proti Bati
Češka tovarna čevljev Bata si je že skoraj osvojila svetovni trg. Tovar* nar Bata zida tovarne za čevlje že po vseh državah. Namerava jo zgraditi tudi v Jugoslaviji. Proti temu načrtu so se pa dvignili vsi čevljarji ter poslali trgovskemu ministru sporne* ni co, kjer pravijo, da bo 40.000 če v* ljarjev v državi ostalo brez dela, če pride Bata dol. Težko vprašanje je, kdo bo zmagal v te j borbi med kapita* lom in malim obrtnikom.
Brezposelnost.
V	mestu Raabu na Ogrskem je 800 brezposelnih delavcev prosilo žu* panstvo, naj jim da pravico, da smejo beračiti. V prošnji pravijo, da so sploh zgubili upanje, da še kdaj dobe delo. in zato vračajo delavske knjiži* ce. Župan pa jim je zaenkrat še izpla* čal podporo.
Sleparski kljukec.
Neki 27 Miklavž Caradonna iz Ba* rij a, eleganten fant z dobro namaza* nim jezičkom, se je seznanil z lepo in mlado deklico iz pokrajine Marche-D e vojka se je v vročekrvnega fanta zaljubila in ga peljala celo na dom k | svojim sorodnikom. Tu se je predsta* v<l za zastopnika neke močne zavaro* valnice, nakar so ga sorodniki sprejeli v hišo, kjer se je Miklavž že prvi dan počutil domačega. Ker je pa ta domač* nost le predolgo časa trajala, so so* rodniki začeli nekaj sumiti. Da bi jih ; potolažil, je Caradonna začel praviti, \ da je že naročil iz Genove, kamor je ■ je zdaj pristojen, potrebne listine za
poroko. Ker listin ni hotelo biti, je ženin predlagal, naj puste njega in njo v Genovo po' listine, da se zadeva hitreje uredi, češ saj sta že itak sko* raj mož in žena. In je šel zaljubljeni par, bogato založen z denarjem nje* n ih sorodnikov, na potovanje. Pri* šel je v Gorico v hotel »Gorizia« v ulici Morelli. Tu je ženin, ozi* roma novoporočeni mož, kot se je predstavil, naročil hotelirju, naj vsa denarna pisma naslovljena na ženo izroči le njemu. To pa lumpu še ni bilo dovolj, vse dragulje svoje sprem* ljevalke je nesel na »Mont« zastavit, češ, da morata dobiti denar za povra* tek. Dobil je 450 L in sta šla na postajo, ravno prav, da sta še zamudila vlak-Miklavž je dejal, naj pustita kovčege na postaji in se vrneta v hotel. Tu sta še enkrat pisala sorodnikom po denar. Nato je on odšel, da nese pi* smo na pošto. Miklavž je šel, ona je čakala, a pričakala je iz Benetk le pi* smo, kjer ji ženin piše, da se je je na* veličal. O denarnih pismih, ki jih je prestregel, pa seveda nič ne govori. Zdaj ga išče kvestura.
Malo pojasnila.
V zadnji številki smo priobčili krat* ko vest, da je profesor Ullua iz južno* ameriške republike Peru na znanstve* nem zborovanju v Berlinu dokazoval, da je bil Kolumb, odkritelj Amerike, sin nekega morskega roparja iz Kata* lani j e na Španskem. Radi te kratke notice smo bili ostro napadeni. V od* govor povemo, da smo vest posneli po italijanskih listih. V daljši notici je o njej poročal tudi tržaški »Piccolo del* la Sera.«
Dve nesreči.
Tam, kjer pot iz Mirna v Sovodnje pelje čez železniški tir, se je v nedeljo 21. septembra zgodila težka nesreča. 41 letna mlekarica Marija Marušičeva iz Rupe je porivala majhen voziček proti domu ter ni opazila bližajočega se vlaka. Zadela se je ob lokomotivo, ki je šla čez njo. Nesrečna žena je bi* la takoj mrtva. — Solkan je prejšnji teden živel pod vtisom žalostne ne* sreče, ki se je zgodila na Soči. Tride* setietni Ivan Kodelja in 211etni Ivan Komel sta se spustila z malo barčico v naraslo Sočo, da bi lovila drva, ki jih je donašala motna reka. Razdivja* ni valovi soi pa prevrnili mali čolnič in potegnili v globino nesrečna Ivana: oba sta utonila. Ivana Komela so po par dnevih našli in ob prisrčnem žalo* vanju vseh Solkancev pokopali. To* variši so mu dali na pot cvetja, g. de* kan mu je pa govoril ljubeče besede. Nesrečnega Kodelja pa še niso našli. Pokoj obema.
Boj veri.
Poročali smo že, da se ustanovi v sovjetski Rusiji vseučilišče, ki bo vzgajalo izšolane voditelje protiver* skega gibanja. To visoko šolo so se* daj že otvorili in ima 4 oddelke. Na 1 rvem se pripravljajo študentje za pobijanje katoliške, na drugem za pobijanje pravoslavne cerkve, na tretjem za pobijanje židovstva, na če* trtem pa za pobijanje vsakega ver* skega čustvovanja in prepričanja sploh.
EVROPSKE DRŽAVE NA POSVETOVANJU.
Na mali Šmaren so se zbrali v dvo» ru Zveze narodov v Ženevi zastopniki šest in dvajsetih evropskih držav, da se posvetujejo o Briandovern načrtu glede Panevrope. Kakor smo že obšir» no poročali, je francoski zunanji mini» ster Briand v juniju razposlal vsem vladam evrop. držav poziv, naj se iz* javijo, kaj mislijo o njegovem načrtu, da se evropske države tesneje združiš jo za skupno delo na gospodarskem in političnem polju v Panevropo. Pans evropskega posveta v Ženevi se je udeležilo 20 zunanjih ministrov, 3 drs žavni poglavarji in 3 drugi zastopniki vlad. Italijo je zastopal zunanji minis ster Grandi.
Briand je zborovalcem predložil odgovore vseh 26 vlad, tiskane v 142 strani debeli knjigi. Ti odgovori ka» žejo, da je samo Jugoslavija popolno» ma til brez pridržkov sprejela Brians dov načrt. Ogrska je zahtevala, naj se mirovne pogodbe spremenijo, preden se govori o Panevropi. Italija, Nem« čija in Grčija so izrazile željo, naj se na panevropsko posvetovanje pova» bita tudi Rusija in Turčija. Anglija pa je odločno zahtevala, da Panevropa ne sme biti samostojno telo izven Zveze narodov, marveč naj o tem raz» pravi j a Zveza narodov, tako da bi Panevropa — če do nje pride — po» stala nekak odsek pod okriljem in vplivom Zveze.
Briand je na zborovanju ugotovil, da je vseh 26 vlad edinih v misli, da je ožje sodelovanje evropskih držav po» trebno in da naj se Panevropa postavi pod Zvezo narodov. — Briand se je s tem močno odmaknil od svoje prve namere. Zakaj iz njegovega prvega predloga je bilo razvideti, da Briand želi, naj se najprej evropske vlade med seboj domenijo o zgradbi in glavnih podlagah Panevrope, potem pa naj o tem obvestijo Zvezo narodov. Dokler bi Briand imel okoli sebe le ev» ropske države, med katerimi jih je veliko Franciji prijateljskih, bi laže dosegel, da bi francoski načrti glede Panevrope prodrli. Toda niti Anglija ne Italija tega ne želita. Zato je Briand pristal na to, da se o Panevro» pi razpravlja pred Zvezo narodov.'
Vendar pa je važno, da se misel o Panevropi ni pokopala. Zastopniki vseh 26 držav so napravili sklep, ki pravi:	»Zastopniki evropskih držav
so prepričani, da je ustanovitev Zve» ze evropskih držav zelo važna za ohra» nitev svetovnega miru in zato skle» nejo, naj se to vprašanje nese pred zbor Zveze narodov, in prosijo svoje» ga poročevalca gospoda Brianda, naj predlaga, da to vprašanje pride na dnevni red zbora.«
Panevropa, ki je bila še pred krat» kim le sanja idealistov in miroljubne» f-ev, je postala živa, resnična politična ideja. Kdor vidi, kako se države še da» nes vedno bolj oborožujejo — tudi Francija med njimi — pač.ne more
upati, da bi v kratki dobi prišlo do tesnega sporazuma med evropskimi državami. Tudi mogočno naraščanje bojaželjnega nacionalizma v Nemčiji, ki so ga dokazale zadnje volitve, ni dobro preroštvo za Panevropo. Zna» čilno pa je, da odgovorni katoliški kro» gi, kot je razvidno iz vatikanskega gla» sila »Osservatore Romano«, panev» ropsko misel pozdravljajo. To pač zato, ker Cerkev jasno ve in neneho» ma oznanja, da je mir ena največjih dobrin, vojna pa ena najhujših nesreč za človeštvo. Panevropa, ki bi se zgra» dila na podlagi odkritosrčnega in stal» nega spoznanja, da morajo evropske države, pa tudi narodi in narodne manjšine sporazumno živeti in delati, da se Evropa gospodarsko in duhov» no obnovi. Šele tako bi postala trden branik miru in gonilna sila za pravi napredek.
OBČNI ZBOR ZVEZE NARODOV.
Dne 10. septembra se je otvoril enajsti redni občni zbor Zveze naro» dov. Navzoči so bili odposlanci vseh 56 držav, ki so članice Zveze. Za predsednika je bil s 46 glasovi proti 4 izvoljen romunski zunanji minister Titulescu.
Že drugi dan je prišlo na mizo vpra» šanje o razorožitvi. Angleški zastop» nik Borden je v ostrem govoru zahte» val, naj države vendar začno resno ni» žati svoje vojske na suhem, na morju in v zraku. »Odpovedali smo se vojni; zakaj se obenem ne vrši odpoved obo» r»zevanju?«
Ta ostri poziv je bil namerjen po» sebno Franciji, ki na pomorski konfe» renči ni prišla do sporazuma z Italijo. Briand je takoj odgovoril. Dejal je, da je delo za svetovni mir, ki ga je izvr» šila Zveza narodov, zelo veliko in važ» no. V pariški pogodbi (Kellogovem paktu) so države, članice Zveze, obsodile vojno kot zločin. Obvezale so se, da predložijo vse medsebojne spore mirovnemu razsodišču. To je velikanski korak naprej. Toda tudi težave so velikanske. »Pred kratkim smo se sestali v Londonu in smo sku» šali, da pride med državami, ki so bla» ge volje, do popolnega sporazuma gle» de pomorske razorožitve. Bile so te» žave, a del zaželenih uspehov se je dosegel. To dovoljuje razorožitveni komisiji pri Zvezi narodov, ki je bila odložila svoje delo, da ga nadaljuje v duhu londonskega sporazuma.«
V Londonu so se Anglija, Arne» riške združene države in Japonska sporazumele, kako znižajo svoje voj» ne mornarice. Briand je hotel reči, naj se na tej podlagi tudi druge države sporazumejo.
»Dokler sem jaz tu, ne bo vojne!«
»Toda nisem končal,« — je nadalje» val Briand — »kot zunanji minister Francije isem in bom v razgovorih z drugo prijateljsko in sosedno državo in hočem, da se doseže sporazum, ki se bo pridružil londonskemu.« S tem
je Briand naznanil, da se vršijo prija» teljska pogajanja med Francijo in Italijo.
»Naj pridejo kakršnikoli hudi tre» nutki, naj bo mrzlični nemir, ki pre» trcsa narode, kakršenkoli — jaz sem odločen, vztrajati pri tej volji do mi» ru. Dokler bom jaz na svojem mestu, ne bo vojne. In ko bodo vse vlade prežete s tako mirovno voljo, kot je moja, bo razorožitvena komisija — pa naj bodo razgovori na njej še tako burni, — mogla lahko vršiti svoje delo.«
V drugem delu svojega govora je Briand kot poročevalec 26 evropskih držav razložil občnemu zboru načrt o Evropski zvezi.
Anglija zahteva naglo razorožitev.
Popoldne je stopil na oder angleški zunanji minister Henderson. Jedro njegovega govora je bilo sledeče:
»Zbor mi ne bo zameril moje odkri» tosti. Zveza narodov ne bo nikoli mo» gla doseči namena, ràdi katerega se je ustvarila, če se ne uresniči načrt za splošno razorožitev. Ta je bil namen ustanoviteljev Zveze. Ta namen so podpisali pred 11 leti v 8. členu zvez» ne ustave. Ta glavni smoter so potr» dile velevlasti, ki so podpisale mirov» ne pogodbe 1. 1919., in ga slovesno po» novile v pogodbi v Lokarnu 1. 1925. ter spet v pogodbi pred dvema letoma. Toda dve leti sta pretekli, ne da bi prišlo do splošne pogodbe, v kateri bi se vse države obvezale, da takoj znatno znižajo število bojnih sil. Ljudstva začenjajo dvomiti o naši do» bri veri. Napredek na tej poti pa se je dosegel.« — Henderson je končno iz» razil upanje, da bo razorožitvena kon» ferenca 1. 1931. dosegla trajne in večje uspehe.
Na seji dne 16. t. m. je prvič nasto» pil nemški zunanji minister Curtius. Vse je napeto pričakovalo, kaj bo po» vedal. Zmaga nacionalistov pri volit» vah je tudi na Ženevo vplivala vzne» mirljivo. Curtius je poudarjal, da mo» rajo države, ki so Nemčijo v mirovni pogodbi popolnoma razorožile, tudi same začeti z razorožitvijo. To se mo» ra začeti drugače. Curtiusov govor je pokazal, da Nemčija svoje mirovne smeri ne bo spremenila, a da hoče krepkeje uveljaviti svoj vpliv v zboru narodov.
Važen italijanski predlog.
Italija, ki jo zastopa zunanji mini» ster Grandi, je sprožila važen pred» log, naj se tajništvo Zveze naro» dov preuredi. Kdor ima v rokah taj» ništvo, med letom, ko zastopniki dr» žav ne zborujejo, dejansko vodi vse delo Zveze. Minister Grandi je v po» sebnem dopisu na Zvezo ugotovil, da je 40 odstotkov višjih uradnikov zve» znega tajništva Angležev in Franco» zov. Od 370 uradnikov druge vrste je nad 100 Angležev in 70 Francozov. Vseh včlanjenih držav je 56, pa le dve imata poglavitne urade Zveze naro» dov v rokah. To ne gre! pravi Italija. Tudi male države morajo imeti svoje ljudi v uradih Zveze narodov. Urad» I niki naj se vsakih sedem let izmenja»
jo, da pridejo vse države s svojimi ljudmi na vrsto.
Ta predlog Italije podpira tudi Nemčija. Francosko»angleški predlog za preureditev tajništva pa se glasi, naj se ustanovi pet mest za glavne podtajnike Zveze narodov; na ta me» sta naj bi države zapovrstno imeno* vale svoje ljudi. O tem pa bo občni zbor, ki traja dalje, še sklepal.
KRALJEVSKO VPRAŠANJE NA OGRSKEM.
Ogrska država je kraljevina — brez kralja. Poglavar ogrske države je »dr* žavni skrbnik«, ki nekako varje pr e* stol za bodočega kralja habsburške rodovine, katere člani so stoletja sedeli na ogrskem prestolu in katere so mi* rovne pogodbe pahnile z njega. Tako so hoteli zmagovalci in zgodilo se je. Ogrskim velikašem, ki vladajo državo, to večinoma ni bilo všeč. Radi se spo* min ja jo bogate in slavne zgodovine ogrskega kraljestva. Ne morejo po* zabiti, da so mirovne pogodbe od* vzele ogrski državi nad dve tretjini ozemlja in 12 milijonov prebivalcev. Zato neprestano napadajo mirovne pogodbe; vse madjarske stranke, vse časopisje že deset let nenehoma za* hteva, naj se mirovne pogodbe tako-popravijo, da se romunska Sedmo* graška, Slovaška, jugoslovanski Ba* nat in če mogoče tudi Hrvatska po* vrnejo pod ogrsko krono. Ker je imela Ogrska pod vlado kraljev veliko moč, si široki krogi ogrskega ljudstva že* lij o, da bi prazni prestol ogrske kra* ljevine zasedla kaka odlična oseba via* darskega rodu.
Toda kdo naj zasede prestol ogrskih kraljev? Pristaši kraljevske misli, tako zvani legitimisti, so se nedavno delili v tri 'skupine. Prva, največja 'skupina, ki jo vodi grof Ivani Zichv, se odločno trudi, da bi prišel na prestol ogrskih kraljev Oton Habsburški, sin zadnje* ga avstrijskega cesarja Karla. Oton ima zdaj 18 let in živi s svojo materjo, bivšo cesarico' Cito v gradu Laquiete v Španiji. Toda ta kandidat za kra* Ijevsko krono je imel pomembnega tekmeca v bivšem nadvojvodi Alb reli*
tu, ki je sin Friderika Habsburškega, vrhovnega poveljnika avstrijske ar* made v svetovni vojni. Albrehtova mati Izabela, zelo častihlepna in spo* sobna žena, je plela načrte, da bi si njen sin posadil ogrsko krono na gla* vo. Albreht je potoval po deželi in si pridobival pristaše med visokim pleni* stvom. Nikdar ni hotel priznati Oto* na za poglavarja habsburške rodovi* ne, še manj pa njegove težnje za s ve* toštčlansko krono. Medtem ko so vsi drugi člani habsburške rodovine pri* segli Otonu zvestobo, Albreht tega ni hotel storiti, četudi ga je bivša Cesari* ca Cita na to- pozvala. Iz družinske blagajne bivšega nadvojvode Fòderi* ka — ki je bil v Avstriji bogatejši kot cesar —- so šle za te načrte milijonske svote. Te dve stranki, Otonova in Al* brehtova, sta se med legitimisti borili za premoč.
Poleg njih pa živi še »stranka za svobodno kraljevsko volitev«, ki pravi, naj si ljudstvo izvoli kralja s splošnim ljudskim glasovanjem (plebiscitom). Toda kakor so stvari stale letos, velja,
Kdor pride prvič v Rim, se mu že sam korak uravna v smer proti »sv. Petru«. V Rimu namreč ne rečejo Va* tikan ali bazilika sv. Petra, marveč kar »San Pietro«. Tako je tudi napi* sano na tablicah obsežnih avtobusov, ki v sredini mesta nadomeščajo tram* vaj. Ko se po dolgi vožnji skozi ves Rim avto' ustavi na trgu Rusticucci, ki se stika s trgom sv. Petra, se romar navadno- začuden vpraša: »Kaj, to je tista toli opisovana mogočnost bazili* ke in Bernini jev ega stebrovja. Saj sem si vse večje predstavljal.« Le počasi; res je, da se skoro vsak na prvi pogled vara, a kmalu zna oko ceniti razsežno* sti, zlasti še ko se ustaviš pod mogoč* nim obeliskom sredi trga. Ta 25 me* trov visoki granitni steber je ukazal pripeljati cesar Kaligula iz Egipta, da bo krasil njegov cirkus. L. 1586. so ga pa postavili sem. Na obeh straneh ste* bra sta dve mogočni fontani, ki poleti
da sta bila najresnejša kandidata za ogrski prestol le dva, Oton in Albreht.
Koncem avgusta pa se je izvršil do* godek, ki je položaj Albrehtove stran* ke močno poslabšal. Nadvojvoda Al* breht se je civilno poročil z neko igral* ko Ireno Lelbach, ki je ločena žena. To je storil brez pristanka staršev in celo proti njihovi volji. Ker je ta poroka pred katoliško cerkvijo neveljavna, je postal Albrehtov položaj sila težaven. Starši so Albrehtov korak javno obso* dili. Da si pridobi habsburško rodovi* no, da bi mu pomagala pri delu za pri* znanje poroke, je Albreht prisegel zvestobo Otonu. S tem se je odrekel težnjam po ogrski kraljevski kroni.
Vsi ti poskusi kraljevih pristašev na Ogrskem so godba zelo dvomljive bo* dočnosti. Le če bi se mirovne pogodbe podrle, bi legitimisti imeli nekaj upa* nja, da se njihovi načrti izpolnijo. To* da še to upanje je glede Habsburža* nov zelo majhno. Na splošno je mo* goče reči, da je habsburška rodovina svojo zgodovinsko vlogo za vedno od* igrala.
pri su. očetu.
prav osvežujoče vplivata na romarja, ki se divi silovitim štirim vrstam -ste* bro-v, ki v krogu oklepajo trg sv. P e* tra. Pod tem stebrovjem sem videl (vseh stebrov je 284) marsikaterega Rimljana v prijetni popoldanski dre* mavici. Na strehi stebrovja je 162 ki* pov raznih svetnikov. Trg, na katerem bi se lahko par polkov z lahkoto vež* balo-, spada pod vatikansko državo, a za red na njem skrbe italijanski orož* niki. Tudi avtomobili se ustavljajo na levi strani prav pod stopničevjem, ki položno vodi s trga k veličastnemu pročelju bazilike.
Pred »bronastimi vrati«.
Toda zdaj pohitimo na desno, kjer se stebričevje konča. Tu so na straži v slikoviti uniformi Švicarji pred »bro* na stimi vrati«, ki vodijo v vatikansko palačo. Na levi strani bazilike pa je vhod za avtomobile mimo nove vati*
0 IMikanu in
V, L fcvlžmovsks:
KRALJICA MATASU
Romaš iz življenja starih Egipčanov.
Bledo obličje j|i je v hipu zardelo, kakor da se je napila ognja, a zelenkaste oči so ji vzplamtele. Vrgla se je k Ploremsebu, ga prijela za roko in rekla s pretrganim glasom:	1	;	!	; 1 i - j li j
»Oh, Horemseb, daruj mi vsaj en pogled ljubezni, eno samo ljubečo besedo. Ne morem več prenašati: ta* k ega življenja. Ljubi me, kakor te ljubim jaz, ali pa mi dovoli umreti pri tvojih nogah!«
Mladi mož se je okrenil. Niti najmanjšega raz* kurjenja mu nisi bral na lepem obličju. Njegov jasni in smehljajoči se pogled se je za hip ustavil na plamtečih očeh žrtve. Objel je Neftiso okrog pasu in jo stisnil k sebi.
Ko se je je dotaknil z roko, se je deklica stresla po vsem životu.
Objela je kneza okrog vratu, skušajoč poljubiti nje* gova smehljajoča se ustna, ki so obljubljala srečo.
Horemseb je ostal kakor izpremenjen, Oči so mu
plamtele v grozečem ognju, a na ustnah se mu je po* javil izraz brezmejne nadutosti.
»Brezumnica,« je rekel, odrinil njeno roko in jo pah* nil od sebe. »Tvoja blazna in nečista ljubezen vselej pokvari tr eno tke, ko bi si želel, da bi delila z menoj za* maknjenost, v katero se utaplja moja duša,«
Okrenil se je, prijel majhno kovinasto kladvece in udaril z njim po kovinastem krožniku.
V dvorec je prišla truma služabnikov. Neki evnuh je odvedel onemelo in presenečeno Neftiso, drugi so obstopili kneza. Ogrnili so ga s škrlatnim plaščem, mu postavili na glavo- krono, !ki je bila posuta z dragulji, in mu končno pripeli na ramena dve zlati perotnici, kakor jih nosijo asirske sfinge.
Tedaj je 1 loremseb sedel na prenosljiv prestol, ka* kršnega so rabili faraoni. Osem moških ga je zadelo na ramena in šli so.
Čudni izprevo-d je prispel slednjič na obširen pr o* štor, ki je bil posut s peskom. Na koncu tega prostora je stal visok žrtvenik na kamenitih stebrih. Po stopnicah od zadaj -so sužnji nesli Horemseb a na žrtvenik. Tam je ob* sedel na svojem tro-nu nepremično kakor malik. Z mrač* nim in hladnim pogledom je gledal na ljudi, ki so se gnetli pod njegovimi nogami. Med množico so tekali
kanske pošte. Do dveh popoldne pu< ste naprej, ker vodi pot zadaj za ba» ziliko v neizmerno bogate vatikanske muzeje. Če prideš kasneje, ti pa zasta« vi pot še kak precej zadirčen Vatikan# ski tajni policist. Pa vrnimo se nazaj k bronastim vratom. Tudi tu ne pri# deš naprej. Italijanska orožnika spo« daj pri vratih te še pustita mirno, na pragu pa se mogočno raztegne s hele« bardo plavolas, mlad švicarski stažnik in te prav nedolžno, a vendar odločno gleda. Ti pa njega! Ko pa ima tako- le« po rumene, plave, belle in črne zaplate po obleki, na glavi pa črno kapico kot francoski telovadci na desno povle# ceno. Še bolj zastavni so pa v paradni uniformi z oklepom in šlemom na gla# vi. Baje je njih uniformo zamislil sam mojster Michelangelo. Švicarjev je okoli 200. Služijo pa že izza 15. sto# letja. Svojo zvestobo so že parkrat s smrtjo dokazali. Fantje so prav pri# jazni, posebno, če jih še v njih rodnem jeziku nagovoriš. Tak Švicar, doma nekje iz Aargaua, mi je pravil, da se v Vatikanu prav dobro živi. Navaden vojak ima okoli 500 lir plače in od pa# peža še »pol hleba in kar je treba« kot se je v nemški prišlo vici približno izrazil. Razen Švicarjev, ki so prva osebna garda sv. očeta, ima Vatikan še tri vrste čet. Pri slovesnostih na» stopa plemiška garda. V njej služijo sami plemiči. Kot častna straža po so# banah in galerijah je palatinska stra» ža. Straža šteje okoli 300 mož, ki se nabirajo večinoma iz nižjih meščan# sfcih rodbin v Rimu. Varnostno službo
v	vatikanski državi pa opravlja okoli 100 mož papeških orožnikov. Po opra#
vi	so podobni karabinjerjem. Vsi pa so zelo visoki ljudje. Vsa sedanja pa» peževa vojska šteje okoli 600 do 700 mož. Ko sva tako preudarjala vpraša« nje papeške armade z vljudnim švi« carskim seržentom, je prišla ura za avdijenco pri sv. očetu.
K sprejemu.
Čas za sprejeme je določen od pol enih do dveh. K sprejemu gre lahko le tisti, ki si je prej oskrbel dovoljenje. Za skupna romanja pod kakim ško« fijskim vodstvom gre to precej lahko.
dečki, ki so napolnjevali čaše z omamnim napojem.
Kmalu se je polotilo množice pravo besnenje. Omamni vonj dišav, ki se je mešal z izparivajočim se vinom in moštom, je napravil ozračje zadušljivo.
Čez dolgo je Horemseb stopil z žrtvenika. Podal se je k Nilu in opazoval vzhajajoče solnce. Tedaj se mu je zazdelo, da je podoben bogu, ki so ga pregnali iz njego« vega bleščečega kraljestva. Polotil se ga je občutek utru» jenostiin praznote. Vpitje veslačev in šum velikanskega, prebujajočega se mesta sta ga vzdramili iz teh misli. Vrnil se je v palačo, kjer so ga čakajoči sužnji odvedli v spalnico in mu pomagali, da se je slekel. Strašno utrujen je padel na posteljo in zaspal.
XV.
Horemseb in njegovi zli duh,
Dvorec, ki je stal sredi manjšega ribnika v Horem» sebovem vrtu, je imel dve sobi. Prva, manjša, je bila spalnica. Ozek hodnik jo je vezal z okroglo stavbo. Druga soba je bila večja. Imela je velika okna, ki so Mia zastrta z zavesami. Sredi sobe j'e stala velika miza, N je bila pokrita « papirusi, skrinjicami, steklenicami ln svežnji posušenih rastlin. Oljnata svetiljka je slabo
nju. Ko se dobro izkažeš, se lahko ozreš po prekrasnem dvorišču, ki se ti zdi kot nekaka dvorana. Okoli in okoli -o nadstropja s hodniki, ki imajo ste« ne na dvorišče vse z velikimi okni, da se zde vse štiri dvorišče obdajajo« če stene iz samega stekla. Na desno gori so papeževe zasebne sobane. Nasproti so pa vhodi v papeške mu« žeje in pinakoteke. Če gledaš z Dama« zovega dvorišča, vidiš, da je vatikan« :-ka palača zidana v tri nadstropja. Prav za prav pa Vatikan ni ena sama palača, marveč cela skupina stavb, ki so jih razni umetniki v najrazličnejših dobah zidali in prezidavah. Pri prvot» ni baziliki sv. Petra je bilo spočetka le majhno poslopje iz časov papeža Si« maha (498—514). Ko je prišel Karl Ve« liki v Rim, so to poslopje povečali. V srednjem veku so razni papeži vedno kaj prizidali in razširili. Ko je pape# ževo običajno bivališče v Lateranu 1. 1308. zgorelo, so se papeži preselili stalno v Vatikan. Odslej so najslav« nejši umetniki tistih dob zapuščali sledove svojega nesmrtnega duha v vatikanskih palačah.
Ni je palače na svetu, ki bi se imo» gla kosati z vatikansko. Stavbišče va» tikanskih palač meri 55.000 štirijaških metrov. V Vatikanu je 20 velikih dvo« rišč. Eno največjih je ravno Damazo» vo. kjer mi postrežljiv sluga razlaga, kako je v Vatikanu. Soban, kapel in sob je v palači okoli 1000. Večino pro< štorov pa ne rabi sv. oče za se in svoj dvor, marveč za obsežne muzeje in knjižnice, kakršnih zaman iščeš po svetu. Kake tri dni je treba, da si ogle» daš vse, kar je tu nakopičenega. Pa naj reče kdo, da sta Cerkev ali pa« peštvo nasprotna umetnosti in znano« sti. Obiskovalcev iz vseh delov sveta je vsak dan polno in vsak se vrača s spremenjeno sodbo, kdor je mislil, da bo našel dokazov za okostenelost Cerkve. Nekaj neverjetno umetniške« ga so znane Rafaelove stance in posli« kani hodniki, ki gledajo na Damazovo dvorišče. Kaj pa šele Sikstinska ka» pela in sobane Borgijeev! Očesa in časa in besede spretne bi bilo treba za opis te veličastne lepote, ki tudi V
razsvetljevala te predmete, sredi katerih je pretegovala svoje ude lepa, popolnoma črna mačka, gledajoča golo glavo človeka, ki je sedel pri svetiljki in bral iz papi# rusov.
Bil je to suhljat mož nizke postave. Oblečen jel bil v belo oblačilo. Njegovo suho, nagubano obličje je bilo bledo kljub bronasti polti.
Učenjak je bil tako zatopljen v svoje delo, da ni opazil, da se je odgrnila zavesa in se je na pragu pojavil Horemseb. Na knezovem obličju ni bilo več sledu o njegovi hladni umerjenosti. Z ljubeznijo in navduše« njem je zrl v učenjaka. Pristopil je k njemu ter ga spoštljivo pozdravil:
»Da si mi zdrav, učenik!«
Starec se je naglo vzravnal. Ko je spoznal gosta, je njegovo strogo obličje razžaril blagohoten usmev.
»Dobrodošel, sin moj! Nesmrtniki naj čuvajo sle« herni tvoj korak,« je rekel in mu podal roko.
Horemseb je sedel poleg starca in ga vprašal z go« rečim pogledom:
»No, torej, učenik, kako napredujejo tvoji po« skusi? Ali je imelo tvoje delo kak velik uspeh?«
(Dalje.)
Težje je za posameznika. Kdor nima priporočila od domačega škofa, se lah« ko obrne tudi na poslaništvo. So pa še tudi druga pota, posebno preko kakega znanja. Na ta slednji način sem tudi jaz dobil sivo«zeleno latinsko pisano dovoljenje za avdijenco pri sv. očetu. Podpisano je od papeževega majordoma (visok dvorni prelat, ne« kak dvorni nadzornik). Zadaj na va« bilu je naslikana ženska v črni dolgi toaleti, kakršna je predpisana za vati« kanske sprejeme. Za moške je pa po» vedano v italijanščini, latinščini, fran« coščini in nemščini, da morajo priti v fraku ali črni obleki z belo kravato. No, pa ni tako strogo, marveč je vse bolj demokratično. Moški imajo do« stop v vsakršni obleki, da je le do« stojna. Ženskam tudi ni treba ravno črne obleke, dobra je tudi kaka druga, da le sega čez kolena, komolce in da je pri vratu zaprta. Samo za na gla« vo je strogo predpisan dolg črn pajčo« lan. Ti pa se dobe v par trgovinah na trgu Rusticucci za 3 ali 10 lir na poso» do. Ko smo sc tako predpisom primer» no uredili, se nas je že precej zbralo v neki restavraciji čakajoč določene ure. Kdor pride le minuto prekasno, ga Švicar ne pusti več naprej. K brona« stim vratom je drdralo že precej av= tov in kočij. Najprej je potreba poka« zati izkaznico pri teh vratih. Potem te spusti stražar mimo cele vrste Švicar« jev po takozvanem Berninijevem hod« niku. Že tod oko nehote bega po ste« nah in stropu občudujoč risbe in kipe. Vse je visoko, prostorno in veličastno, da obiskovalca brž prevzame. Po raz« nih kotih opaziš porazmeščene vati« kanske stražnike in sluge, ki so po teh predhodnikih in predstopniščih na« vadno oblečeni z nekakimi okroglimi čepicami hotelskih vratarjev. Tok obi« skovalcev zaobrnejo ti sluge na desno, kjer vzamejo v posebni sobici v var« stvo fotografske aparate. Fotografira» ti brez izrecnega dovoljenja je namreč prepovedano. Po krasnem stopnišču, ki ga je dal narediti Pij X., se pride do stebričevja, ki obdaja obširno Da« mazovo dvorišče. Tu te zopet ustavita dva orožnika in vprašata po- dovolj e«

umetnosti docela neukega človeka močno prevzame.
V vatikanski knjižnici, kjer je zapo* slenih za uradnike cela vrsta domačih in tujih učenjakov, hranijo prave knjižne redkosti. Knjižnico je usta« novil že papež Nikolaj V. 1. 1447. No« vejši papeži pa vso jo silno obogatili. Danes je nakopičenih v prekrasnih salonih in sobanah okoli 300.000 veza« nih knjig, 20.000 dragocenih latinskih rokopisov, 23.000 grških in v orientai« skih jezikih. Samo kazalo biblioteke obsega 2000 debelih zvezkov.
Še in še bi človek spraševal, strmel in gledal, a ura je že odbila eno in ko« rak je treba naravnati na desno, ko« der vodijo stopnice proti Klementovi dvorani v prvem nadstropju, kjer se običajno vrše papeževi sprejemi. Z majhno napitnino se je treba od sluge posloviti.
Na spodnjem stopnišču pokažeš še enkrat izkaznico. Potem pa se ločijo ženske od moških. Prve pridejo v oskrbo dveh sester, ki pregledajo ob« leko, spuste kako gubo, pokrijejo gla« vo in uravnajo pajčolan. Po dolgih hodnikih in sobanah, Švicarji, postav« Ijeni ob stenah, kažejo pot, prideš na hodnik (loggio), kjer te sprejmejo v rdeč škrlat oblečeni sluge z belimi no« gavicami. Tu je nekaka garderoba. Od tu spušča višji komorni sluga v fra« ku (to so vsi imenitni gospodje, ki dobro izgledajo in nosijo zveneče naslove) obiskovalce po enega skozi lep železen portal in potem skozi vrata mimo orjaškega Švicarja v Kle« mentovo dvorano.
Sv. oče prihaja.
Tu je zbranih ob stenah že dosti ro« mar j e V. Bili so romarji iz Pijemonta, iz Palerma in nek katoliški krožek. V prostorni dvorani se je trudilo kakih deset rdečih slug pod vodstvom dveh višjih v fraku, da so vso množico raz« postavili v vrste ob zidu in po sredi. Ženske so bile same zase. Slugam je šlo to delo spretno in tiho izpod rok. Se vidi, da so tega posla vsak dan va« jeni. V sosedni dvorani, mali prestol« ni dvorani, so se pa zbirali neki Ho« landci, ki so prišli vsi v frakih in da« me v lepih toaletah. Tudi Nemci pri« bajajo k avdijenci v predpisani oble« ki. Opazi] sem pa tudi par nemških katol. študentov, ki so prikrevsali kar v okovanih čevljih. Neki gostilničar iz bližine Turina je tudi moško izgle« dal v debeli ruti okrog vratu. Šumelo je kot v panju. Švicarski podčastnik da povelja in kot bi trenil so že stali stražniki ob vseh vratih. Pride par monsinjorjev, ki si ogledajo posamez« nike ali so pravilno oblečeni. Marsika« tera si je morala še kaj popraviti. Vo« ditelji romanj dajejo nauke svojim varovancem, kako naj se obnašajo, ko pride sv. oče. Večina romarjev kar menca z nogami v nekem nestrpnem pričakovanju.
Ravno sem se zopet spravil nad ne« kega Švicarja, ki mi je razlagal, kdaj sv. oče kosi, namreč šele okoli pol treh, kar zadoni rezko povelje, prihiti papežev komornik, višji častnik ple« miške garde in da ja jo znake: na ko« lena in tiho. Grobna tišina!
Nenadoma se pojavi bela postava sv. očeta, obdana od treh izredno vi« šokih častnikov plemiške garde. Eden od njih koraka tik ob papežu z majhno ebenovinasto paličico, dva sledita, ob straneh so pa prelati, papeški komor« niki. Neverjetno ploskanje rok zabu« či, ko sv. oče tiho hodi ob vrstah kle« Čečih romarjev in daj a poljubljati prstan. Par korakov pred njegovim spremstvom je hodil sluga, ki je liu« dem kazal, kako se pravilno kleči. Ko se pozdravno ploskanje poleže, je vse tiho, vseh oči so uprte v Kristusovega namestnika. Ko je prihajal bližje, sem ga opazoval. Je bolj majhne in čokate postave, neverjetno čil za njegovih 73 let. Naredil je name silno dober, oče« tovski vtis, ki mu sije skozi težka oča« la. Obenem pa kaže veliko odločnost. Ko je nudil desnico v poljub, se je le« vica igrala z dragoceno prsno veriži« co. Pas je obšit z dragulji, njegov beli
svileni talar se čudovito odbija od rdeče barve spremstva. Vse je tako slikovito in nenavadno. Z dobrohot« nim smehljajem in lahno nagnjeno glavo mi je stisnil roko in dal poljubiti prstan. Hitro je šlo vse mimo. Par žen« skam je od ganotja skoraj slabo pri« šlo. Pa se jim nisem čudil. Zadonele so kratke molitvice pred blagoslovom, vsi še enkrat pokleknemo, kdor ima kake svetinjice, jih drži v roki in Kri« stusov namestnik trikrat blagoslovi klečeče romarje iz vseh delov sveta, prevzete tu le od ene misli, ter prav tako nenadoma zgine kot je prišel.
Švicarji začno izpraznjevati dvora« no, sluge dele spominske kolajne in tok množice se zopet vali po hodnikih in stopniščih ven pod bleščeče rimsko solnce; vsi pa smo bogatejši za eno doživetje, ki ostane res vsem trajno v spominu.
Okno v svet.
Odmevi nemških volitev.
Nemške državnozborske volitve so se zaključile, kot smo že zadnjič po« ročali, z velikim napredkom desničar« skih nacionalističnih narodnih sociali« stov, ki so dobili 107 poslanskih sede« žev. Narodne socialiste vodi Hitler. Ta je takoj po volitvah začel zahte« vati za svojo stranko udeležbo pri vladi, in sicer vojno in notranje mini« strstvo. Gotovo pa seveda še ni, ali sploh pride v vlado. Sedanji kancler Briining noče odstopiti. V inozemstvu se je raznesla vest, da hočejo hitleri« janci vlado nasilno strmoglaviti in se sami polastiti oblasti. Radi tega je marka nekoliko padla.Ko so pa videli, da pričakovanih nemirov ne bo, se je koj zopet popravila. Komunistična stranka je svojim poslancem naročila, naj takoj ob otvoritvi državnega zbo« ra stavijo predlog, naj se ustavijo vsa plačila vojne odškodnine na podlagi Youngovega načrta. Zanimivo je, da so stranke, ki so lani glasovale proti Youngovemu načrtu, sedaj v večini. Če hočejo biti dosledne, bodo sedaj glasovale za komunistični predlog. Te« ga pa gotovo ne bodo storile, ker bi s tem pahnile Nemčijo v nepreračun« Ijive zadrege. Komunisti bodo zahte« vali varčevanje v državni upravi. Medtem se pa kancler Briining pogaja s strankami za sestavo močne, dela zmožne vladne večine.
Manjšine pred Zvezo narodov.
Zveza narodov se vsako leto bavi s položajem narodnih manjšin, katere pa loči v dve vrsti. V prvi so manjši« ne, ki jim je v mirovnih pogodbah za« jamčen prost razvoj in vsako varstvo narodne samobitnosti (manjšine na Češkem, Poljskem itd.), v drugi sku« pini pa so tiste, o katerih v mirovnih pogodbah ni govora ter radi tega ne 1 uživajo zaščite Zveze narodov, ki še : zanima samo za prve. A tudi tem ni prav mehko postlano. Boriti se morajo še za to, da se njihove pritožbe sploh j v pretres jemljejo. Posebno se za manjšine potegujejo Nemci, ki imajo rojake v vseh mejnih državah in še drugod. Tudi letos so zahtevali, naj
se to vprašanje vendar uredi. Hoteli so, naj se pritožbe manjšin obravna« vajo,javno. Sploh naj bo Zveza naro« dov manjšinam bolj naklonjena. Proti nemškemu predlogu je posebno od« ločno govoril poljski zunanji minister Zaleski. Uprl se je vsaki sremembi postopanja Zveze narodov glede manjšin, dokler Zveza ne sklene, da je varstvo manjšin enako obvezno za vse države, njene članice. Potem šele da bo izvršeno načelo plemenitega Amerikanca XVilsona in potem bo tu« di Poljska pripravljena za vsako žrtev v prid manjšinam. Razprava o nem« škem predlogu je bila jako živahna in je trajala tri dni. Uspeha pa ni bilo posebnega.
Iz nemirne Amerike.
Zadnjič ste brali o državnem pre« vratu v Argentini. Tudi v južnoame« riški republiki Peru se je po poročilih listov napravil sličen poskus. V ne« del j o so se pa v republiki Chile dvig« »ìli uporni generali. Generala Bravo in Gr ove sta hotela pridobiti na svo« jo stran čete v mestu Conception. Ko se jima je to ponesrečilo, so ju zaprli in nedeljske revolucije je bilo konec. Razen v državi Chile so se v nedeljo igrali z revolucijo tudi v sosednji dr« žavi Equador, kjer žive večinoma Indijanci in mešanci (pol Indijanci, pol Španci).
Kriza v Avstriji.
V majhni avstrijski republiki so spet pred političnimi homatijami. Iz« bruhnil je namreč spor med podkanc« lerjem in vojnim ministrom Vaugoi« nom ter trgovskim ministrom Schu« sterjem. Ministra sta prišla v navzkriž zaradi vprašanja, kdo bo ravnatelj državnih železnic. Trgovski minister hoče obdržati sedanjega dr j a Banhan« sa, Vaugoin pa hoče za ravnatelja graškega podžupana drja Strafello-Najbrže bo odstopil trgovski mini» sfer. Drugi listi so pa mnenja, da j c vso zadevo spravil v tek dr. Seipel, bivši kancler, ki hoče strmoglaviti Schoberjev kabinet ter zopet sam pri« jeti za državno krmilo.
Isgr. Militi Urlo - zlitemišiil.
Zadnja zlata maša se je praznovala v Idriji 1. 1803., to je pred 127 leti. Nihče več je ne pomni in tudi iz župne kronike ni razbrati podrobnejših po* ročil o takratni slovesnosti. Pretekli teden pa smo bili vsi Idrijčani priče takemu redkemu dogodku. Msgr. Mi* hael Arko, idrijski dekan in častni ka* nonik goriškega stolnega kapitlja, je dočakal 50. obletnico svoje nove ma* še. Idrija je pokazala vso svojo ljube* »en in spoštovanje. Cerkev je bila prekrasno ozaljšana; poleg neštevil* nega cvetja je bilo notri nad 600 me* trov smrekovih vencev. Slavnost se je razdelila na dva dneva. V četrtek 18. t. m. so se zbrali duhovniki rodom Idrijčani in tisti, ki so službovali pod Arkovim vodstvom, da se poklonijo svojemu ljubljenemu predstojniku. Bilo jih je 36. Med njimi si opazil pi* s atei j a Finžgarja, vseučiliškega professor j a dr. A. Snoja in mnoge druge. Zlatomašnega slavljenca, ki je prvič nosil mitro, so sprejeli pod zvoni* kom. Slavnostni govor v cerkvi je imel č, g. dr. Zdešar z mirenskega Gradu. — Glavni dan proslave pa je bila ne* j delja. Kmetje iz Idrije, Godoviča, Dolov, Jeličnega vrha itd. so bili pri* ' peljali mlajev, šest jih je dalo gozdno j oskrbništvo, in mnogo smrečja za j vence. Fantje, dekleta in možje so se ! tako potrudili kot še nikoli. Tako je v nedeljo mesto zadohilo res praznič* no lice. Častiti slavljenec je dospel iz župnišča v cerkev v spremstvu 12 so*
Iz Vipavske doline.
Vipava. — (S t r e 1 a.) — 8. t. m. je ' na Gradišču v prvih jutranjih urah ; treščilo v Žgavčevo hišo. V hipu je j bilo vse v plamenu in le s težavo si je i gospodar rešil golo življenje.
Ajdovščina. — Lepo petje povzdi* ; guje duha k Bogu. Pri nas je sicer le* po petje, pa orgle so prava turška mu* zika. Kaj hočemo, stare so in Ajdovci srno reveži. Moramo potrpeti in čakati do tedaj, da bomo imeli dobro razpra* skana ušesa. Tudi naša stolpna ura je zaradi starosti opešala, a upamo,^ da Ram gosp. komisar v tem priskoči na Pomoč. Pri nas žvižga in cvili toliko Poldnevov, a ne vemo, kateri je pravi, Rajbrže oni, ki ga cerkovnik zadene brez ure. — Letos smo dočakali, da se je odprl ljudski vrt, ki je lepota Aj« dovščine, in da se močijo ceste. Zato sRio zelo hvaležni našemu komisarju. Kako bo še, Vam bomo poročali.
Šempas. — (Pia t zvona.) — V noči od sobote na nedeljo okrog 1 ure je začel biti plat zvona, ki je sklical lrRrno speče vaščane iz spanja. Pre* Drašeni so hiteli na prosto in videli, da. gori Ogradnikova hiša. Ogenj se le vnel v senu, katerega je bilo baje Rinogo v zalogi, ter se je hitro razši* ni in vpepelil vse. Na pomoč so prišli tudi goriški gasilci, ki pa niso mogli yeč rešiti stavbe in so samo pogo* r,sče požrtvovalno gasili. Gospodar
bratov. Občinstvo mu je delalo špalir, otroci Mar. vrtca pa so mu trosili cvetja na pot. Sv. maše so se udeležili tudi zastopniki tukajšnjih oblastev. Na leči je govoril č. g. prof. Terčelj o oče* tu, ki je dal za Idrijo vse in kateremu so Idrijčani pokazali, kako ga imajo radi. Popoldne so bile slovesne lita* ni j e, pri katerih so peli izbrani in znani samopevci. Slovesnost je bila končana. — Idrijčani se zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli, da se je vse tako lepo izvršilo.
Msgr. Mihael Arko se je rodil 19. septembra 1857. v Sodražici na Do* lenjskem. V duhovnika je bil posve* čen 19. septembra 1880. Služboval je v Škofji Loki, Hrenovicah in v Šturijah.
1. julija 1897. je bil pa vmeščen na župnijo v Idri ji, kjer je torej že 33 let. V teku svojega pastirovanja je bil vzoren duhovnik in izreden delavec na glasbenem, političnem, gospodarskem in časnikarskem polju. Bil je sotrud* ; nik vseh katoliških listov, deželni po* ; slanec za Idrijo, organizator društev j in zadrug itd. Njegovo skrito delo pri j Vincencijevi družbi in drugod pa je j videl samo Bog, ki ga bo tudi popla* čal. Samo eno naj še omenimo. Odkar je msgr. Arko bil v Idriji, je ves čas zbiral gradivo za vestno in zanesljivo zgodovino idrijskega mesta. Hvaležni Idrijčani so sklenili, da to njegovo veliko delo izdajo v tisku. O božiču bo zgodovina izšla. — Vsi Idrijčani pa upajo, da bo zlatomašnik dočakal še biserne sv. maše.
je bil precej visoko zavarovan, zato je upanje, da bo dobil primerno zava* rovalnino.
Sv. Križ — Cesta. — (Požar.) — Pretekli ponedeljek 16. t. m. okoli pol osmih zvečer je začelo goreti veliko Berbučevo poslopje na Cesti. Le s te* žavo so rešili inventar poste in nekaj hišne oprave. Prišli so gasilci iz Aj* dovščine in Vipave ter sosedje, da so obvarovali, da se ni ogenj razširil na bližnje hiše. — Radi požara je pošta sedaj nastanjena pri g. Črnigoju.
Mravljevi pri Rihenberku. — (N a* silni ženini.) —- Nekateri fantje imajo še vedno neumno navado, da razbijajo po oknih deklet. Tako so pred časom trije fantje razbijali po* oknih, da je vsa vas skupaj pritekla. — So pa že dekleta bolj pametna, ki se raje zbirajo v Marijini družbi.
Ozeljan. — (Prenovljena cer*
! k e v.) — Ker se je tukajšnja cerkev : sv. Jakoba popravila, se začne v njej j zopet redna služba božja v: nedeljo \ 28. t. m. ob devetih. Za stroške po*
I prave so prispevali po večjem doma* j Ì čini, nekateri z lepimi svotami. Cer* ■ j kev je lepo prenovil zidarski mojster I domačin g. Vinko Štrukelj. Tudi zvo* j nove nam obljubljajo v kratkem, j Male Žabi je. — (Ljubo doma. j
! _Letina.) — Iz Južne Amerike so \
se vrnili trije izseljenci. Eden ni pri* \ nesel domov nič denarja. To naj velja ; tudi drugim v svarilo. — Letina za se*
no in koruzo je dobra. Vinskega pri* delka je ostalo od peronospore in to* če komaj ena tretjina. Nazadnje se moramo pohvaliti, da pri nas zakotni plesi precej cvetejo. Občinska oblast* va naj se za to zanimajo. — Letos smo imeli 4 poroke in dva pogreba.
S Pivke.
Planinska gora. — (Celonočno češ če nje.) — Običajni Marijin shod na Planinski gori je bil tudi letos kljub neugodnemu vremenu in drugim težkočam prav dobro obiskan. Ce* lonočno češčenje sv. Evharistije se je vršilo z izredno pobožnostjo v naj* lepšem redu. Jedro pobožnosti je pa bila sv. maša ob 1214 ponoči. Vsem ljubljenim obiskovalcem in dobrim Marijinim častilcem, kakor tudi onim, ki so imeli resno voljo, pa niso mogli do Marijinega svetišča na goro, naj bo dobra Mati na Planinski gori blaga plačnica!
Iz Kanalske doline.
Ukve. — (Farni praznik.) — Dne 13. in 14. septembra smo imeli lepe slovesnosti. Posvetili smo novo župno cerkev, ki smo jo na lastne j stroške ter po prizadevanju domače*
; ga dušnega pastirja sezidali. Na pred*
) večer slovesnosti smo sprejeli sivola* j sega nadpastirja, ki je naslednji dan ; posvetil novo cerkev. Vsem dolgim j in lepim obredom, ki nam jih je dušni pastir razložil, smo prisostvovali.
; Okrog 11(4 je naš vladika prvič opra* j vil službo božjo v novi cerkvi. Poza*
. bili smo pri tej službi božji na vse žrtve, ki smo jih doprinesli za novo ; cerkev. Zvečer ob mraku smo pre*
I nesli Najsvetejše iz zasilne kapelice v j novo cerkev. Najstarejši ljudje v vasi ne pomnijo tako lepe slovesnosti.
! Prihitele so k tej procesiji tudi so* j sedne vasi. Vsi, ki so se procesije udeležili, so nosili v rokah goreče : sveče; tudi vas je bila razsvetljena.
, Lepo petje, kakršnega nimamo nava* j de slišati, je vso slovesnost povzdigni* j lo. Ko je prišla procesija z Na j sv. v ! novo razsvetljeno cerkev, je močno : zadonel »Te Deum«, Veselje, ki ga ne moremo opisati, je zavladalo ta tre* j nutek v naših srcih, ko je prvič prišel j Kristus na svoj novi prestol. Drugo ! jutro ie skoro vsa vas pristopila k j angelski mizi. Ob 9. uri v nedeljo ie ' v novi cerkvi podelil prevzvišeni 150 otrokom zakrament sv. birme. Popol* dne ob 4. uri smo imeli vsakoletno zaobljubljeno procesijo s kipom M. b. Vodil jo je sam prevzvišeni. Vedno nam bodo' ostali v spominu ti prekra* j sni dnevi, kakršnih še ni učakala naša i vas. Veliko truda, žrtev in trpljenja | smo prestali v tem letu, ko smo gradili 1 novo cerkev, toda v teh prekrasnih dnevih smo vse to pozabili.
Iz Brd.
------------
Dol. Cerovo. — Naše ceste so v ta* kem stanju, da ne najdemo pravega i izraza, da bi prav povedali. Zato se obračamo do obč. načelnika, da bi : ukazal te razvaline malo popraviti, da bi »fabrikantarce« ne letale vsak te* den k mehaniku kolesa popravljat. —

Našemu cerkv. nredstojništvu tudi nekaj na uho. Ali misli kdaj popraviti cerkv. hiše in kaplanijo na »placu«? Ako ne naj jih da slikati ter naj jih pošlje v kak muzej. Zlasti balkon na kaplaniji je nekaj imenitnega. Tam okrog se vedno igrajo otroci. Če se pripeti kakšna nesreča, kdo bo odgo* varjal? Na koru v cerkvi tudi ni vse v redu. Štiri leta že imamo orgle, a do danes še ni mehača. Enako je s pri* trkovalci. Zakaj se ne napravi red tu* di tu?
Gor. Cerovo. — Opravki so me zanesli v Gor. Cerovo. Hoteč si malo ogledati in spoznati ljudi, sem se za* mudil nekoliko dalje. Prekolesaril, oziroma prehodil sem peš Spod. in Gor. Cerovo, ker se mi s kolesom ni bilo mogoče voziti, kajti cesta od šo* le v Gor. Cerovem pa do »mlačene« v Uol. Cerovem je pravi hudournik. Sredi vasi stoji na prijaznem gričku čedna cerkvica, posvečena sv. Niko* laju (ki se pa do danes še zmeraj na* haja v begunstvu).	Popotnik.
Kojsko. — (Obilo sreče! — Pevci, pogum! — S r e č n o p o t!) —- V soboto sta se poročila gospod Benedikt Simčič in gospodična Aloj* zija Štekar. Mladima zakoncema, ki sta bila vedno vneta za cerkveno petje in olepšavo domače cerkve, iskreno čestitamo in jima želimo v novem sta* nu veliko božjega blagoslova. Bog naj ju vodi po pravi poti, da prideta zdm* žena V ljubezni do cilja, ki sta si ga iz* volila. — Po dolgem času se je slednjič posrečilo č. g. župniku spraviti na no* ge nov pevski zbor, ki je prvič zapel na Marijino vnebovzetje. Novi zbor poje še precej dobro, požrtvovalnost, ki jo je pokazal v prvih dneh, je vred* na vse hvale. Naš mladi organist se veliko trudi, toda je še začetnik in ni še mogoče pričakovati od njega veli* kih uspehov. Novemu pevskemu zb o* ru kličemo: Pogum! Petje v cerkvi je vzvišena molitev. Lepo petje v cerkvi ugaja Bogu, je v diko cerkvi, ponos občine. Vsa hvala gre tudi operni pev* ki gospodični Avgusti Pittamitz, ki je z lepim orglanjem opogumila nov pevski zbor. — Praznik povišanja sv. križa se ni vršil s slovesnostjo kot smo pričakovali. Na praznik povišanja sv. križa smo Kojščani vedno ponosni, ker privabi mnogotere Brice na grič Sv. Križa, da si ogledajo našo lepo, starodavno cerkev, ki nam je v ponos. - Zapustila nas je gospa Šušteršič Kristina, roj. Feri, in odšla za svojim možem v Francijo. Mladi ženi, ki je bila vseskozi poštena, ponižna in prid* na, voščimo vse dobro v tujini.
Iz goriSke okolice.
Sv. gora. — Zadnjič smo poročali, da sta na Marijin praznik 8. t. m. pre* pevala v naši baziliki pevska zbora iz Vojščice in Bilj. To naše poročilo ni bilo prav točno. Pevskega zbora iz Bilj ta dan ni bilo na Sv. gori, pač pa j;e bil tu zbor iz Bukovice, ki spada pod biljensko duhovnijo. Zbor je bil zjutraj pri sv. obhajilu ter je pel po* tem pri jutranji sv. maši in ob desetih pri slovesni. Občinstvo je bilo zelo veselo lepega proizvajanja.
Iz Istre.
Škofije. — (Kako ži v i m o.)	—
Smo večinoma majhni kajžarji s kako pedjo zemlje. Kdor ne dobi dela v ladjedelnicah, hodi dninarit k zidar* jem. Naše žene perejo perilo tržaških meščanov, hčere pa hodijo večinoma v tobačno tovarno. Odkar ne dela oljarna v Žavljah, jih je precej brez dela, zlasti še, ker deževno vreme ovi* ra gradnjo letališča pri Orehu. — Se* daj se govori, da bi popravili farno cerkev. Res je majhna kot kaka ka= pela. — V noči od sobote na nedeljo je zgorel hlev in lopa najemnika (ko* Iona) Antona Korenike v Robojezu. Zgorelo je okoli 100 stotov sena. Škoda je deloma krita z zavarovalni* no. Trije fantje, ki so spali na seniku, so komaj rešili malo obleke.
Praproče. — (Požar.) — Pretekli četrtek ob 8. uri zjutraj je izbruhnil požar pri posestniku in gostilničarju Jožefu Rojcu. Zgorela mu je hiša in tudi hlev. Z veliko težavo je rešila že* na iz ognja komaj en mesec in pol starega otroka. Poslopja so bila zava* rovana. — Ljudje božji, bodite pre* vidni z ognjem pa sv. Florijanu se priporočite, da nas varuje časnega in večnega ognja!
Rižana. — (Smrtna nesreča.) — V soboto popoldne je prišel neki gospod iz Kopra na lov v Rozar. Spremljala sta ga lovski čuvaj Jožef Šuber in Ivan Rodela iz Rižane št. 35, star 29 let. Okoli 5. ure so lovili neda* leč od rozarskega pokopališča. Rode* la, ki je poganjal divjačino, je zašel med oba lovca, ki sta streljala na beže* čega zajca. Zajec je ubežal, on pa je bil smrtno zadet v glavo. Z avtomobilom so ga hitro prepeljali v kopersko bol* nišnico, kjer je umrl ob 10. uri zvečer. Zapušča ženo in 2 otročiča.
Predloka. — (Romanj e.) —- Ro* manje k Materi božji na Zvročku se je obneslo prav dobro. Res nam je nagajal dež, posebno v ponedeljek, vendar so bili romarji prav veseli in zadovoljni. Tudi cerkveni tlak, ki je bil mnogim za posteljo, je bil trd, vendar smo- iz ljubezni do Marije vse veselo prenašali. Sv. obhajil je bilo blizu 800. — Najlepša hvala vsem vlč. gg. duhovnikom, ki so tako vztrajno pomagali spovedovati, pa tudi pev* skim zborom iz Ospa, Dekanov in do* mačemu, ki so s petjem proslavljali nebeško Kraljico. Naj vsem Marija obilno poplača njihov trud!
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Nesreča. — V četrtek 18. t. m. je bila pripeljana v tuk. bolnišnico 53 letna Marija Bajčeva z Brusovša. Nepreviden kolesar jo je tako ne* srečno podrl na tla, da si je v dveh krajih zlomila in še drugače ranila desno roko in poškodovala glavo. — Kolesarske nesreče so postale nekaj vsakdanjega, kar pa ni čuda, saj ni nikakega strogega predpisa, ki bi pre* prečil prenaglo vožnjo po obljudenih ulicah in -sploh kolesarjenje po peš* potih.
Poroka. — V soboto 20. t. m. se je poročil rudar Lovre Beričič iz Sp. Idrije z Marijo Moravčevo z Zemlje. Bodita srečna!
Novi grobovi. — V sredo- 17. t. m. je po dolgem trpljenju umrl 45 letni Leopold Tratnik, krojaški moj* ster. — V petek 19. t. m, je preminula nad 80-letna Ivana Bizjakova, mati znane čipkarske učiteljice. — V sobo* to je umrla na Brusovšu 681etna Neža Govekarjeva, žena vp. rudarja. Naj počivajo v Gospodu.
Zavratec. — (Rekord.) — Dosti* krat čitamo o raznih prvenstvih, zato bomo tudi mi povedali eno resnično in lepo stran iz našega gospodarstva, ki je na vsak način tudi »rekord«. Tu* kajšnja posestnica Frančiška Mlinar* jeva je prodala v Idrijo 4 leta starega vola, ki je dal 450 kg mesa. Njegov drug je bil prav malo lažji. V idrijski klavnici so rekli, da je to redek slučaj! Pa tudi tam pozimi smo spravili klav* nico v škripce. Od Možino-vega po* sestva so peljali tja prašiča; ko so ga zaklali, so mu morali glavo odrezati da ga je največja tehtnica vzdignila. Imel je nad 320 kg! Hej, kmetje iz o* kolice, skušajmo se, kdo bo podrl to prvenstvo, ki je za nas hribovce res lep uspeh.
Iz Gor.
Tolmin. — (Izpiti na g i m n a * z i j i in liceju. — Semenj. — V Ameriko.) — V preteklem te* dnu so se vršili na tolminski gimnaziji in liceju sprejemni in ponavljalni iz* piti. Pouk se prične, kot povsod, 1. ok* tobra. Kdo bo- letos ravnatelj tega za* voda, do-zdaj še ni znano. — V ne* deljo je bil velik semenj sv. Matevža. Ta je zadnji v letu, zato je tudi pre* cej obiskovan. —- Pred kratkim sta spet odšli v daljno Ameriko dve de* kleti iz naše okolice. Ena iz Žabč, dru* ga iz Volč. Še jih nima zadosti trda tujina, še vedno jih kliče in trga od domačih tal.
Vojsko. — Podpisana prosim, da se mi javita osebno ali pismeno brata Tomaž in Andrej Erjavec, ki se na* bajata neznano kje, in sicer radi smrti brata Leopolda, ki je bil v Ameriki. Frančiška Lapajne, Vojsko 75.
Šebrel je. — (Čestitke!) — Mi* nulo nedeljo 21. septembra je naš ro* jak preč. dekan v Solkanu g. Jakob Rejec obhajal v naši farni cerkvi 40* letnico mašništva. Z največjo ljube* znijo smo ga v soboto popoldan ob pritrkavanju zvonov sprejeli v svojo sredo, mnogi so pustili delo in se šli poklonit jubilantu. Z zanimanjem smo v nedeljo poslušali pri sv. maši njego* vo besedo, ko je s prižnice jemal slo* vo od svojih rojakov, ki jih vdano ljubi. Našemu rojaku kličemo še na mnoga leta in želimo, da bi tudi 50* letnico mašništva praznoval v naši sredi. Bog naj ga živi!	Farani.
Sv. Lucija. — (D v a p o g r e b a.) - -17. t. m. ob 8. uri zjutraj le bil pogreb 721etne Katerine Kragelj, p. d. »Mun* šce« z Modreje. Pokojnica je bila neumorna delavka in varčna gospo* dinja. Ob 4. uri pop. istega dne P^1 smo spremljali k sv. Mavru 651etnega

GRAN RIBASSO
na
KORNU 13.
SE PRIPOROČA CENJENIM ODJEMALCEM
ZA OBILEN OBISK
V NA NOVO ZALOŽENE TRGOVINE Z A
Antona Kragelj a p. d. »Petrina« z Modreje. Ranjki je bil vseskozi po* stenjak in značajen mož. Bil je vedno vesel in zadovoljen, čeprav je imel vse polno težav in bridkosti v življe* n ju. Vsak, kdor ga je poznal, ga je spoštoval. N. p. v m.!
Log pod Mangartom. — Medtem ko so prej odslovili iz rabeljskega rudnika le mladeniče, ki so še prosti zakonskih skrbi, so zadnje tedne pa odslovili več naših mož in očetov. Vse naše prebivalstvo bo zelo hvaležno pristojnim oblastvom, ako zabranijo vsaj nadaljno omejevanje dela v rud* niku. — 11. t. m. se je 12 naših mlade* ničev izselilo v Francijo za zasluž* kom. Da bi jim bila sreča mila! Tudi mnogi drugi še mislijo in se priprav* ijajo na izselitev. Da se le kdo ne pre* nagli! — Medtem ko mnogi iščejo potrebno delo in zaslužek, se pa ču* dimo, kako nekateri delavci pri raz* n ih tukajšnjih podjetjih delajo vse nedelje in praznike. Kakor da je pre* več dela in ni v deželi nobenega brez* poselnega! Ti delavci in njih nodjet* mki so v resnici sovražniki delavskega stanu, ker proti vsem božjim in držav? nim postavam odjedajo delo, ki bi ga drugi potrebni rad' prevzeli Nekaj domačih fantov, ki v nedeljo niso šli delat, je nadzornik Kiatkomalo od* slovi! od dela. Le svojemu odločnemu nastopu pri višjem vodstvu sc imajo zahvaliti, da so še ostali. — To poletje se je visoko na Mangartu ponesrečil turist Kukovec, uradnik v Mariboru. Sam je skušal iti z Mangarta narav* nost v Koritniško dolino. Pa je na skalah padel in obležal ranjen, brez pomoči. Še le po dveh dneh ga je na* šel pastir Andrej Pohar iz Strmca in ga rešil gotove smrti.
S Kž*asa.
Kobdilj. — (Požar.) — Zadnji teden je nastal požar v hiši Filipa Mahniča št. 10, v rojstnem domu škofu Antona Mahniča. Poslopje je do tal zgorelo. Škode je kalili 50.000 lir, ki je k sreči nekolik > krita z zavaroval* nino. Ogenj sta zapazila dva milioni* ka z železniške proge. S streljanjem sta zbudila domacele sicer bi zgoreli. Pohvaliti je treba miličnike, pa tudi domače fante, ki so pridno gasili. ._ Cez ocean je šla »Tončka Gubčeva (Kovačeva). Bog ji daj tam srečo.
Kobjeglava. — Prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. bomo imeli v Kobjeglavi zopet izredno slovesnost. Najprej praznujemo običajni praznik našega našega patrona sv. Mihaela Popoldne pa bomo imeli še nekaj posebnega. Zopet sprejem dečkov in deklic v Ma? rijin vrtec, nekaj mladeničev in de* klet in cela vrsta žena pa bo sprejeta v Mar. družbo. Nekaj popolnoma no* vega bo sprejem 24 mladeničev in mož v »Apostolstvo mož«. A da vse posta* vimo na trdno podlago, bomo potem blagoslovili nov krasen kip Marije brezmadežne, ki se potem ponese v slovesni procesiji skozi vso duhovni* jo, da na ta način izročimo vse v var* stvo Brezmadežne.
Pavliha z Jutrovega.
Kakor živi v naših pravljicah oseba burkastega Pavlihe, tako imajo tudi orientalski narodi svojega Pavliho, modrega Nasr*Eddina po imenu, ki je na zunaj pavlihast, a marsikako mo* dr o ugane. O Nasr*Eddinu jih kroži med Turki in Perzijci precej. Evo vam dveh!
Modra razsodba.
Dva 'soseda sta se močno sprla, kaj je bilo prej : dan ali noč. Že sta se ho* tela zgrabiti, kar se odločita, da poj* deta k modremu NasrsEddinu po svet.
BDDOLHOUj,
zobozdravniški atelje, ustanovljen 1. 1892.
odlikovan z najvišjimi odli*
kovanji iz Londona, Pariza, Dunaja, Gorice, Vidma in St.
Louisa, sprejema V OOIRIO,
via Arcivescovado 1, vsak dan od 9,—12. in od 14.—17.,
v KOBARIDU
(pri gostilni Miklavčič) pa od 1. do 8. septembra.
Novi veliki dohodi pri tvrdki
M ECOHOffiia FElBLIflEE
Trst - Piazza Ponterosso M, 5
Madapolam ........................po L 1.75,
platno	»Madonna«, težko, 80	cm vis.	po L 2.50,
platno	po tipu	laneno .	.	.	.	no L 2.60,
jajčna	kožica ...	.	po 1,2.75,
platno	težko v	dvojni višini	.	.	.	po L 2.90,
platno za rjuhe, 150, 180 in 240 cm po L 3.90 naprej,
platno mešano, Vs lanu, 150 cm vis. po L 10.80, platnCT iz? pristnega lanu, 150 cm vis. po L 15.—, flanela težka v vseh barvah . po J. 2.25 naprej, pike frštanjast .	.	.	. po L 3.50 naprej,
frštanj težak, z dvojn. licem po L 4.90 naprej, svila težka za površnike, bc«
la in črna.................po L 25.— naprej,
krep saten v vseh barvah . po L 18.50 naprej, blago za površ., 150 cm. vis. po L 7.50 naprej, blago iz pri st. volne (Twed) po L 29.— naprej.
Bogata izbera brisač, bonibaževinastih in volnenih majic, telovnikov, pulloverje\’ itd. Vse po pravi konkurenčni ceni.
Zelimi KcSrmimik
Sr. Robert Hlaoalf
v TRSTU
SE JE PRESERIE, v ulico CABDOOOS 10/11.
fife sredah la sobotah ordiate v POSTOim
TRST, Vil Mani 14
AVTOMOBILNA - MEHANIČNA SOLA,
Dne 5. oktobra 1930. se bo otvorii pouolen avtomobilu! tečaj v GORICI,
gostilna ,UNIVERSITÀ, Pzza Vittoria.
Poučevalo sc bo enje avtomobila, teari-ja, polagali se bodo izpis in izročali patenti.
j vpisovanja asa tečaj se sprejemajo vsak dan.
Modrec posluša oba, pa reče prve» mu: »Če poslušam tvoje dokaze, da je bil dan pred nočjo, potem ti moram dati prav. A tudi tvoji dokazi,« se obrne k drugemu, »so prav tako pre» pričevalni, da je bila noč pred dne» vom.«
Neki Nasr»Eddinov prijatelj, ki je poslušal razsodbo, se je smejal: »Ka» ko moreš dati obema prav, Nasr» E d din. Saj boš pred svetom veljal za lažnivca. Samo eden more imeti prav, ne pa oba.«
»Tudi ti imaš prav, dragi prijatelj,« se odreže modri Nasr»Eddin.
Največ ji osel.
Sin perzijskega šaha je hotel osla, ki bi govoril. Ni je bilo želje, katere ne bi hotel šah svojemu sinu izpolniti. Zato skliče vse modrijane kraljestva, a nobeden noče osla učiti govorjenja. Tedaj se šah spomni Nasr»Eddina. »Kralj vseh kraljev! To je težka na» loga,« reče modrec, »a z Alahovo- po» močjo bom osla v 10 letih naučil govo» riti, toda ti skrbi za mojo ženo in otroke.«
»Dobro,« odvrne šah, »skrbel bom. Čez 10 let pa pade tvoja glava ali pa bo osel govoril.«
V mestu so kmalu zvedeli za po» godbo. Vse se je Nasr»Eddinu sme» jalo. Njegova žena se je pulila lase in vpila, da si ne upa iz hiše, ker se ji vse roga, da je njen mož največji osel.
»Nespametno ženščel«, jo prekine modri Eddin, »ali ne pomisliš, da v 10 letih pogine osel, jaz ali pa šah. Alah ne bo tako potrpežljiv, da bi vse tri osle hkratu pustil živeti.«
Potniški avto.
Od nedelje 28. t. m. bo vozil avto na Preval vsako nedeljo- in praznik ob 7.30. S Prevala se bo vračal ob 13. uri.
V Brda bO' vozil ob nedeljah ob 13.40 in ne več ob 14.40. Iz Kojskega se bo vračal ob 19.40 in ne več ob 20.40.
Na pokopališče bo vozil vsak dan ob 15. in ne več ob 17.
Shod »Skalnice«
bo v nedeljo dne 28. t. m. ob 4. pop. v cerkvi sv. Ivana v Gorici. K obilni udeležbi vabi
predsedništvo.
Za sirote.
Družine, ki bi lahko sprejele otroka siroto, dečka ali deklico, so naprošene, naj se oglasijo.
Gospodarstvo.
Tf? Mitih pričtlkn.
Trst, 23. septembra:
Sadje: grozdje 60—100—200, smo» kve 100, češplje 160, jabolka 200 do OA() ]i ri i Šle p ?40
" Želenjad: radie 50 do 400, zelje 50, vrzote 100, solata 100, sciatica 200, jajčevec 140, fižol v stročju 70 do 80, za kozico 100, špinača 100, paradižni» ki 100, blitva 80, pesa 50, paprika 80 do 100, zelena 80 do 100.
Krompir 42.
Gorica, 24. septembra:
Sadje: grozdje črno 70 do 90, rebula 100 do 120, palestinka 160, razno 70 do
i	i
l Zelo ražno za skrbne gospodinje j in krčmarice!
j Aluminijeva posoda na vago pc j j 25 lir kg.	j
j Zelo znižane cene Po naravnost j smešnih cenah razprodajamo	rasno»	j
I vrstno kuhinjsko posodo *	druge	j
I hišne potrebščine.	;
Trst, via Carducci 3	|
(nasproti bivši vojašnici)
Odlikcveni zebezdravmški ambulatori]
M. EMEZIOAM
SPREJEMA
V GORICI
na Travniku št. 17/1 (Piazza Vittoria)
poleg kinematografa.
Izredna
izfoera volnenega
blaga vseh vrst, za vse okuse in za vse mošnjičke.
Nenavadna lZÌ0iÌ SVllettin. Velikanska Mf« ŽametOV
in flanel.
V vseh oddelkih velika izbera.
90, breskve 400, hrušk ni, jabolke 80 do 150, češplje 120 do 150, kostanj 140, smokve 2—80.
Zelenjad: fižol v stročju za solato 70 do 80, za kozico 90 do 100, za mr ven j e 80 do 100, solata endivija 50 do 60, pa« prika 60, paradižniki 80, vrzote 70, kapus 60, špinača 80.
Krompir 35, jajca 50 do 55, maslo 11.50.
Koliko starega vina je ostalo?
Zveza vinskih trgovcev v Rimu je skušala ugotoviti, koliko starega vina je bilo še 15. sept. 1930. v državi in je prišla do številke 7 miljonov hi. Ker bo dala letošnja trgatev nekaj nad 30 mlijonov hi, bi bilo do drugoletne tr« gatve v celoti na razpolago okoli 35 in 40 milijonov hi vina, kar je mnogo manj kot druga leta. Zato se pričaku« je letos nekoliko živahnejša vinska kupčija, a ne po posebno visokih ce« n a h.
Vino bo bolno,
če ne boste ob trgatvi odstranili iz grozdja vseh gnilih, nagnitih in žele« nih jagod. Rjavenje vina bo še najne« dolžnejša bolezen; bati se je hujših. Zato raje trgajte še enkrat toliko časa, a čistite, da dobite vino le iz zdravih jagod. Iz gnilih in zelenih jagod si na« pravite jesih!
Žitni avtomobilni vlak.
Prihodnji teden bo prispel v Julij« sko Krajino žitni avtomobilni vlak.
29.	septembra popoldne bo v Gorici,
30.	septembra od 10. do 14. ure v Po« stojni, 3. okt. od 15. do 20. ure v Tr« stu, 4. oktobra zjutraj v Ronkih, itd. Žitni vlak ima namen poučiti, kako je treba gojiti žito, predvsem pšenico, da se čimprej doseže cilj tako imeno« vane žitne bitke, zagotoviti zadosten domač pridelek krušnega žita za vse italijanske državljane.
Žitni vlak kroži po Italiji že precej mesecev. Vlak je sestavljen iz osmih avtomobilov.
Prvi avto kaže na eni strani sliko fa« šistovskega pohoda, ki se spreminja v pohod kmetov, ki hočejo rešiti Italijo inozemskega jarma glede kruha. Na sredi je slika, kako si sredi žitnega polja podajata roke kralj in Mussoli« ni. Na drugi strani je pregled ukre« pov osrednjega odbora za žitno bitko.
Drugi avto kaže zgodnje vrste pše« niče.
Na tretjem avtomobilu so razvidna fosforna umetna gnojila, predvsem visokoodstotna, ki imajo prednosti Pred maloodstotnimi. Poseben odde« lek dokazuje, da se dosežejo večji nspehi, če se rabi domače žveplo in italijanska modra galica, ki prekaša angIeško.
Dušičnim umetnim gnojilom je do« Inčen četrti avto. V posebnem oddel« !;u je razvidna visoka vrednost biamo« nijevega fosfata in apnenega cijana« niida.
Peti avto je določen govedoreji, prašičereji, mlekarstvu, kokoš j ere ji, zdravstvu živine itd.
1 Poljedelski stroji in prednost mo« oernih strojev pred zastarelimi je raz« Vldna iz šestega avtomobila.
Sedmi avto ima šest oddelkov: za gojenje sladkorne pese, za kolobare« nje, zadružništvo, čilski soliter, kalij e« va gnojila in za mlevno industrijo; v zadnjem oddelku se pojasnjuje, da. so za kruh in testenine prikladne jše zgod« ne j še vrste domače pšenice kot ino« zemske.
Osmi avto kaže razvoj sindikalne organizacije kmetovalcev in kmet« s kih delavcev.
V jeseni sadi drevesa!
V Julijski Krajini se vsadi letno na desettisoče sadnih dreves. Marsikate« ro leto bi jih vsadili kmetovalci še več, če bi jih imeli na razpolago. Zato pa smo v »Novem listu« že tolikokrat poudarjali, naj kmetovalci nabirajo kosti in peške ter si doma v vrtu ali kje na njivi urede majhno vzgajališče sadnih drevesc. Le na ta način bomo imeli na razpolago zadostno število sadnih drevesc, ki bodo za naše kraje
i
KI USNJE OHRANI, OMEČI = IN OSVETLI. -------—
Izdelek tardile „SID0L COMPANY14 - Trst, aia della Fonieria 3.
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO
NkYiflKUn
OH©p®Éièni xa'imc! Z E © O FI I
Turi it - tifiss Rossa 31, L nadstr.
sparai Zecchi
zabranmi® n«predovaitje
KILE
Srba zatela dveh zakoncev Iz Beneškega.
Gospa Salute in gospod Josip d’Alpaos, bivajoča iàaw»xw..y Qarna d’Alpago, pokr. Belluno, nam pošiljata
m» ^Aivsasem-iaBai-»»^.
svoji fotografiji s pooblastilom, da lahko objavimo njuno zahvalo za blagodejno zdravstveno stanje, ki sta ga dosegla s posebnim aparatom ZECCHI, katerega lahko poskušajo prizadete osebe - moški ženske, otroci - pri priznanem ortopedu v
GORICI, v nedeljo dne 28. in v ponedeljek dne 29. septembra, v hotelu »Angelo d’ Oro«.
f	i
gotovo tudi prikladna, ker bodo vzgojena doma in cepljena v; vrsto, ki pri nas uspeva in se lahko ter dobro proda.
Navadno sadijo naši kmetovalci sadno drevje spomladi. Pomladanska saditev sicer ni prepozna, a ni pripo? ročljiva iz sledečih razlogov:
1- Če moraš sadna drevesca kupiti in jih kupiš šele spomladi, dobiš le izbirek, ki ni bil prodan v jeseni in med zimo. Lepa drevesca so spomladi vedno draga.
2.	Pomladanska saditev pade ravno v dobo, ko imaš zelo mnogo drugih opravil. Radi pomanjkanja časa -se spomladi tudi manj skrbno sadi, iz slabo vsajenega drevesca pa ni prida pričakovati.
3.	Izkušnja tudi uči, da se spomladi vsajena drevesca mnogo slabše razvi? jajo kot enako stara, vsajena v jeseni. To je tudi umevno. Preden začne drevesce poganjati, se mora pr/.vaditi novemu mestu, korenine se morajo pri* lag oditi zemljišču. Če ie drevesce vsajeno jeseni, ima v zimskih mesecih za to dovolj časa in začne lahko takoj spomladi bujno rasti.
Zato pa sadi sadna drevesca predvsem v jeseni, spomlad porabi leveč? jemu za dosajanje.
* * *
Ce pa hočeš vsaditi drevesce, moraš izkopati jamo- V tem oziru pravi iz? kušnja, da mora biti jama izkopana čimveč časa pred saditvijo, da prosti zrak pronikne v plasti zemlje, v kate? re se bodo pozneje zarile korenine. Poleg tega vpliva zrak ugodno tudi na razpadanje zemlje, katero smo izko? pali, in jo napravi bolj rodovitno. Za? to naj bodo jame skopane čimprej, za jesensko saditev bi morale biti izko? pane vsaj koncem tega meseca. Jame naj bodo čim večje, v splošnem vsaj 150 cm široke in 40 do 50 cm globoke. Čim širša je jama, tem več rahle zem? lje imajo korenine na razpolago in tem močneje se bodo lahko razvile. Od močnih korenin zavisi tudi velika drevesna krona in od te pridelek. Ja? ma naj bo okrogla, da se korenine raz? vijejo lahko na vse strani.
Pri kopanju jam je treba ločiti zem? ljo vsaj v dva kupa, in sicer deni zgornjo boljšo zemljo na en kup, spodnjo mrtvico pa na drugega. Pri saditvi pride dobra zemlja (s prvega kupa) v bližino korenin, z drugega pa na vrb, da z njo zagrnemo drevesca. Če hočemo vsaditi drevo v plitvem zemljišču ali v kamenitem svetu, naj bo jama še večja, vsaj dva metra ši? roka. Za saditev potrebno zemljo mo? ramo tu seveda dovoziti, kamenje pa odstraniti.
Najprikladnejši čas za jesensko sa? ditev je od začetka oktobra do konca novembra, sadi se na lahko tudi po? zneje, če je vreme primerno in ni prevelik mraz- Drevesca posadimo lahko takoj, ko jim porumenijo listi.
Pri saditvi pazi na razdalje in ne sadi pregosto. Zapomni si, da kdor sadi v jeseni, prihrani navadno eno leto, ker začne drevesce spomladi bujneje poganjati. Sedaj začni kopati jame.
Prispewki
za bolsreiško foJagajno.
Ker nas mnogi naročniki, posebno delavci, vprašujejo, koliko morajo prispevati za bol? niško blagajno, priobčujemo v naslednjem razpredelnico prispevkov s par pripombami.
Pri bolniški blagajni morajo biti vpisani delavci in uradniki. Javiti jih mora gospodar v roku treh dni po nastopu službe. Za plačilo je odgovoren gospodar (delodajalec), in sicer 'za prispevek, katerega mora plačati iz svoje? ga, kakor tudi za prispevek, katerega lahko odtržc od delavčeve plače.
V prispevkih na razpredelnici je vključeno zavarovanje za slučaj bolezni, brezposelnosti, onemoglosti in starosti ter za slučaj jetike. Primer:	iz razpredelnice je razvidno, da se
plača bolniški blagajni na teden po 9.05 lir za delavca, ki ima 15 lir dnevne plače (ali uradnika, ki ima mesečno 416 lir plače). Od teh 9.05 lir plača delavec iz svojega 4 lire 97 in pol stotinke, gospodar pa 4 lire 7 in pol stotinke. Delavčev prispevek 4.975 lir je sc? stavljen iz zavarovanja za:
bolezen	2.45	lir
brezposelnost	- -.525 lir
onemoglost in starost 1.50 lir jetiko	—.50 lir
skupaj 4.975 lir.
Podobno je sestavljen tudi prispevek, kate? rega mora plačati gospodar.
Zavarovani delavec ima pravico na podporo v slučaju bolezni, delavke na podpore v slu? čaju poroda, družina na pogrebščino v slučaju smrti zavarovanca, zavarovanec pa na podpo? ro v slučaju, da je brezposeln. Podpore so tudi razvidne iz razpredelnice. N. pr.: delavec, ki ima dnevno 15 lir plače in plačuje tedensko 4 lire 97 in pol stotinke, gospodar pa 4 lire in sedem stotink in pol, bi dobil v slučaju bo? lezni po 7.50 lir podpore na dan; delavka z isto plačo dobi tudi v slučaju poroda dnevno po 7.50 podpore. Če bi bil tak delavec brez? poseln, mu pripada dnevna podpora v znesku 3.75 lir; če bi pa umrl, dobi družina pogreb? ščino v znesku 300 lir.
V zgoraj navedenih prispevkih ni naveden sindikalni prispevek.
Razpredelnica prispevkov.
PLAČA		TEDENSKI PRISPEVEK			P	O	o jcu ' ]Q \	R A
mesečna | L.	dnevna L.	delavčev L.	! gospodar. L.	skupaj L.	D N	b	V N A	ENKRATNA-
					bolezen (porod) L.		brezposelnost L.	; za slučaj smrii L.
I 52	2	1 35	110	2-45	2 —		1-25	80-—
104	4	V60	V35	2'95	2 —		V25	80-
156	5	2' 175	1-875	405	2-50	1	2-50	100'-
208	7	2-775	2-325	5-10	3'50		2-50	140--
260	9	3'75	3-20	6-95	450		375	180 —
312	11	4-375	3-675	803	5'50		375	1	220"—
364	13	4675	3-875	8-55	6-50		375	j 260 -
416	15	4775	4076	9"02	7-50		375	300'-
468	17	5325	4'275	9-60	8-50		375	340-
več 5X	20	5-775	4-575	10‘35	io--		375	4q0--
468			v ■ ■ d					

Vprašanje št. 661: Umrl je stric z znatno zapuščino. Njegovi bratje in sestre pravijo, ; da meni ----- hčeri stričeve sestre — - ne pripada j nobena zapuščina. Ali je to res in kam naj se j obrnem, da pridem do pravice? — Odgovor: | Če stric ni napravil oporoke, imajo pravico do zapuščine njegovi zakoniti dediči. Če stric ni imel lastnih otrok ali njihovih potomcev (vnukov, pravnukov), dobijo njegovo zapušči* no njegovi starši in njegovi bratje in sestre ter potomci bratov in sester. Ker ste Vi hči stričeve sestre in če je Vaša mati umrla, imate tudi Vi pravico do stričeve zapuščine in do* bite toliko, kolikor bi dobila Vaša mati ali kolikor dobi vsak stričevih bratov ali sester. Če pa imate Vi brate in sestre, dobite materin delež skupno in si ga morate razdeliti na ena* ke dele. — Ako živita še stričev oče in mati, dobita ona dva vso zapuščino. Če pa je eden izmed stričevih staršev umrl, se razdeli polo* vica premoženja med stričeve brate in sestre in njih potomce. —- Ker gre za znatno zapu« .ščino, Vam svetujemo, da se zglasite osebno pri nas ali pa pri kakšnem odvetniku.
Vpreganje št. 662: Rad bi vedel, koliko užit* rvine moram plačati za stavbo1, katero sem pričel graditi že pred mesecem aprilom. Stavba ne bo popolnoma končana še 5 let; kadar bo dovršena, bo imela pritličje in eno nadstropje. Zdaj je dovršeno samo pritličje. Ali moram davek takoj plačati ali kadar bo vsa hiša dovršena? Ali se plačuje davek od vrednosti gradiva ali od velikosti prostora? Ali moram plačati tudi za tisti del hiše, ki sem ga dozidal do aprila? — Odgovor: Najprej se morate prepričati, ali je Vaša občina sploh uvedla užitnino od stavbinskega gradiva in kakšen odstotek je določila. Užitnino je treba plačati od vrednosti stavbenega gradiva, in si* cer od kubičnega metra. Po zakonu ne sme užitnina znašati več ko> 8°/0 od omenjene vred* nosti brez posebnega dovoljenja ministrstva. Od stavbenega gradiva, ki ste ga vzidali do aprila, ne boste plačali užitnine. Drugače pa boste morali plačati 'la užitnino od stavbene* ga gradiva, ki ste ga vzidali po aprilu, 'la ko hišo pokrijete in zadnjo tretjino, ko stavbo popolnoma dokončate.
Vprašanje št. 66.3: Ali ima občina pravico terjati kake pristojbine od kmečkih voz,
Ortoped N. BECCHI — TURIN, via Ormea štev. 32., IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE
KILE
EMEZ OPERACIJE.
O velikem uspehu nam pišejo sledeči novi ozdravljenci: Bogatel j Ivan, Lokavec pri A. j* dov.ščini štev. 132, Fabjan Katerina, Borut štev. 53 (Istra), Fink , Alojzij, Sehnalstal (Bočen), Massaruto Ivan, Portogruaro (Be= netke),
Opozarjamo, da bodo ortoped N. Becchi in njegovi pomočniki prišli v naslednje kraje:
v GORICO: v nedeljo 5. in ponede* ljek 6. oktobra v hotel »Angelo d’ Oro«,
v Čedad: 7. oktobra v hotel »Trieste«, v Kormin: 8. oktobra v hotel »Leon Bianco«,
v Tolmin: 9. okt. v hotel »Modrijan«, v Idrijo: 10. oktobra v hotel »Didič«, v TRST: vsako nedeljo in v soboto 11. oktobra na Corso Vitt. Eman. III. štev. 41, I. nadstropje, v PULJ: 18. okt. v hotel »Miramare«, v Zader: 19. oktobra v hotel »Bristol«, na Mali Lošinj: 20. in 21. oktobra v hotel »Italia«,
na Osc-r: 22. okt. v hotel »Obssirto«, na Cres: 23. oktobra v hotel »Adria«, v Moščenice: 24. oktobra v hotel »Ar* manda«,
na REKO: v soboto 25. in nedeljo 26.
oktobra v hotel »Rojal«, v Labin j: 27. oktobra v hotel »Monte Maggiore«,
v Pazin: 28. oktobra v hotel »Roma«.
N. B. Ortoped N. Becchi pride na željo tudi na dom.
katere rabimo samo za domače delo? Odgovor: Kmečki vozovi so prosti občinske davščine na vozove, če ne služijo za preva* žanje oseb.
Vprašanje št. 664: Vzel sem k sebi že pred H) leti vnuka. Ker me pa noče ubogati, ga ho* čem zopet izročiti materi. Kakšne pravice ima on naprarn meni, ako ga odpošljem ? —-Odgovor: Če ste vnuka pravilno posinovili, ga ne morete brez sporazuma z, materjo in sod* nijo več razsinoviti. Če pa ne gre za pravo po* sinovljenje, otroka lahko oddaste spet materi ih- mati oziroma otrok nima nobene pravice de Vas. Ako ste sklenili z materjo pogodbo, se morate iste držati.
V prašanje št. 665: Imam štiri sine. Trije še nimajo 10 let, najstarejši pa je potrjen k vo* jakom in je dovršil predvojaškei vaje z dobrim uspehom. Ali ima sin pravico do najkrajše vojaške službe? — Odgovor: Sin nima pra* vice do najkrajše vojaške službe.
Vprašanje št. 666:	Junica je dobila v par*
kelj 1 cm dolg žebelj, katerega sem izdrl. Sc* daj pa, je začela junici noga vedno bolj oteka* ti in žival je pričela šepati, tako da ne more Več hoditi. Kaj naj napravim? — Odgovor.
9EIIHE P0ŠIL3HE 'S
mm
»A
ZIMSKEM BMM
8. Bil, Trieste, sia S. Liiare B.
Par primerov:
Lawntenis v vseh barvah po L 1.80,
» težak . . .	. po L 2.30,
črtan frčtanj................od	L 2.80 naprej,
(lande v vseh barvah .	.	. od L 3.— naprej,
žameti za moške hlače .	. od L 7.— naprej,
hudičeva koža za hlače .	. od L 8.— naprej,
žamet za ženske obleke . od L 5.— naprej, črn, fin žamet za zimske
obleke .................od L 17.— naprej,
svilena posteljna pregrinja*
la za neveste.............od	L 50.— naprej,
gorke odeje..................od	L 11.— naprej,
madapolam ...................po	L 1.90,
platno »Madonna«, prvovrst. po L 2.40, platno za rjuhe, 150 cm vis. po L 4.50, laneno platno, 100 cm vis. po L 6.50, laneno platno, 150 cm vis. po L 12. . Vsakovrstno drugo blago po najnižjih cenah.
Pazite na številko!

kalijummetabisulfit, moštne fcehfcniee, žvepleni amonijev fosfat, zamaške, kit za sode in vratea, kipelne vehe. toplomere za klet. Vse dobite po n ajn iž jih eenah pri tvrdki

8230
El
0
IN
%
0
e
>
Lahek motor, 175 cm3, znamke ST M.
ki lahko vozi brez dovoljenja in brez tablice, za šport in velike ture, se proda na obroke. Po* rabi zelo malo bencina. — Vprašajte za cenik. — Edini zastopnik je U. Barbolini. — Delavni* ca je v Trstu, Viale Regina Elena, št. 27.

W¥®Wf
■Milo
Biajfaoljše mil® za pr»a@i|e.
Zagotovljeno pristno 98.26 % brez sode.
List* 10.030 jamstva za pristnost.
Tovarna Pollitzer - Trst.
Pokličite takoj živinozdravnika, kar bi morali storiti že, ko ste opazili, da noga oteka. Či« tajte tudi v knjigi »Kako zdravimo živino« na strani 104.
Vprašanje št. 667: Imam brata v Franciji in bi ga rad obiskal. Ali dobim potni list? — Odgovor: Brez vpoklica skoraj gotovo ne.
Vprašanje št. 668:	Kedaj bo nabor letnika
1911.? — Odgovor: Do sedaj še ni nič znane« ga, a najbrže v začetku prihodnjega leta.
Vprašanje št. 669:	Stanujem sredi občine.
Okoli moje hiše imajo sosedje svoja gnojišča, ki razširjajo zelo hud smrad. Ali jih lahko prisilim, da odstranijo gnojišča? — Odgovor: Naprosite sosede, da odstranijo gnojišča; če pa nič ne dosežete z lepa, pritožite se na občini.
Vprašanje št. 670:	Kravi imata razjedene
parklje in jima gre pesek v rane. Kaj naj na« redim? — Odgovor: Kravi imata razjedene parklje, ker imate v hlevu vlago in nesnago. Parklje je treba lepo orniti in oprati z 2°/o li« zolovo vodo, potem jih obložite z lekarniško pavolo in napravite opanek. Dobro storite, če pokličete živinozdravnika.
Vprašanje št. 671: Prašiči glodajo les. Kako jim pomagam? — Odgovor:	Temu je vzrok
mehkokostnost. Citajte v knjigi »Kako zdra« vimo živino« na strani 50.
Vprašanje št. 672: Brat je obolel pri voja« kih, odkoder so ga predčasno poslali domov, kjer je v 50 dneh umrl. Ali mi pritiče kakšna odškodnina? — Odgovor:	Po našem mnenju
bi bila vsaka prošnja za podporo brezuspešna.
Vprašanje št. 673: Po mojem travniku je imel sosed stezo na svojo njivo. Na travniku sem sezidal hišo in travnik spremenil v vrt, steza pa se je spremenila v vaško pot. Sosed si je tudi sezidal hišo na svoji njivi. Ali lahko prepovem sosedu uporabo poti, ker ni več ste« za? ■— Odgovor: Vprašanja dobro ne razume« mo. Gotovo se sosed še toliko bolj poslužuje poti, če se je steza spremenila v vaško pot.
Vprašanje št. 674: Sem vojni invalid. Ali bi lahko dobival pokojnino v inozemstvu, ka« mor se mislim izseliti? — Odgovor: Če hočete dobivati pokojnino v inozemstvu, morate na« praviti prošnjo na finančno ministrstvo in jo vložiti preko prefekture. V prošnji morate navesti konzulat, preko katerega naj sc Vam pokojnina izplačuje.
Vprašanje št. 675: Kakšne so delavske raz« mere v severni in v južni Franciji? — Odgovor:	Severna Francija je predvsem industrij«
ska, južna predvsem poljedelska. Večina naših izseljencev je v severni. Trenutno ni nikjer v Franciji posebne brezposelnosti, a polagoma se poznajo tudi tam posledice svetovne gospo« darske krize. Pridni delavci na dobrih mestih zaslužijo do 40 frankov, to je okoli 30 lir dnevno, morajo pa mnogo potrošiti za stanc« vanje, hrano in drugo.
Vprašanje št. 676: Imam 5 otrok od 1 do 10 let. Bolan sem že 8 let in nesposoben za delo. Nimam drugega kot malo hišico. Kam naj se obrnem za pomoč? — Odgovor: Preko župan« stva in prefekture lahko napravite prošnjo na načelnika vlade, da Vam nakaže enkratno podporo.
Vprašanje št. 677: V vojni sem izgubil sina, pokojnino pa so mi nakazali komaj lansko le« to. Ali imam pravico do zastankov prejšnjih let? — Odgovor:	Pokojnina se nakaže po
enem mesecu, ko je bila prošnja z vsemi po« tiebnimi dokumenti vložena. Zato mislimo, da bi bila brezuspešna vsaka prošnja, da bi se Vam izplačali zastanki za nazaj.
*.
Štev. 39.
Cilk Ses*
TRMA
1AMOGLAVN01T
Evo kako sprejme vaš otrok zdravila posebno p$ ricinovo olje.
Odvajalni čokoladni bonbon ARRISA, katerega smatrajo otroci za slaščico, je edino sredstvo, katero pozdravijo olroci s ploskanjem, nasmehom in z izrazom veselja.
ARRIBA je edino čistilno sredstvo, ki učinkuje v resnici dobro. Dajte ga vašim otrokom in vzemite ga tudi vi, ker Uorisii mladim in starim.
m r
L 0 50 komad
ČISTILNI ČOKOLADi-iS BC.NBON
TOLMIN
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
izvežban na klinikah naDnnajuin v Monalnivem (na Bavarskem)
sprefesna
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju), pjFv Sorici druge dneve v tednu (vìa DantelO), ^
□□□□□□□□□□□□□□D
Semenska pšenica selekcioniranih ter izbranih vrst je na prodaj pri
G. Carlottu,
trgovcu s semeni in umetnimi gnojili itd. itd.
GORICA — PIAZZA CAVOUR 3.
□□□□□□□□□□□□□□D
KROJA CNIC A
nasiBiniiioii PsìegÉia Lbui-Jo
TRST — Corso Vitt. Eman. 31
Bogata izbera domačega in inozemskega blaga za moške in ženske. Velikanska zaloga nepremočljivih plaščev znamke
„PIRELLI".
V TRSTU,
VIA RISORGO 23,
podružnica Piazza Piccola 1 (za magistratom).
nODfl LRGODinfl LCDU3CD
(25) »CONCORRENZA CALZATURE,« (25)
(TEKfti3i&, ČEVLJEV)
Nekaj primerov našega	KI JE LAST IZDELOVALCEV SAMIH,
PRVENSTVA V ZNIŽANJU:
moški čevlji, zelo močni, šivani iz črne telečje kože lir 39.— par moški čevlji, nizki, zelo močni, šivani, iz rumene, telečje kože lir 49.— par, moški čevlji, težki, z lesenimi žebljički, iz črne kravje kože lir 44.— par, ženski čevlji, črni, zelo močni, šivani, z usnjato peto lir 32.— par, ženski čevlji, iz rumene telečje kože in svetlega ševro, z usnjato peto lir 45.— par, ženski čevlji v najmodernejših barvah in veliki izberi, z usnjatimi ;n lesenimi petami po lir 29.—, 33.—, 35.— par.
BOTen tena imamo v zalogi veliko Izhero čevljev za otroke o o cenah, ki mbijajo vsako konkurenco.
p Ywrdika Teod* Hriba** ■ Germa,-!
U	CORSO G. VERDI št. 32,	||
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseb 01 vrst., posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino m platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkven prte ^
„ Perilo za neveste od najnavadnejših potrebno za njihovo popolno opremo jjj BLAGO SOLIDNO
do najfinejših vrv ic vse
m
CENE ZMERNE. f§
E am*M8iroeNemBa8asaae8nm»«iič«» s
Valuta — tuji denar.
Dne 24. sept. si dal ali dobil za:
1 dolar 1 angl. funt 100 dinarjev 100 šilingov (avstr.)
100 čeških kron 100 nemških mark 100 švic. frankov 100 franc, frankov 100 belga
Beneške obveznice »Consolidato«
19.07 lir 92.80 lir 33.85 lir 269.55 lir 56.67 lir 454.50 lir 370.60 lir 74.97 lir 266.25 lir 76.50 lir 80.70 lir
.otetijske številke
dne 19. septembra 1930.
Bari	35	14	56	89	21
Florenca	62	55	31	14	48
Milan .	51	36	76	88	21
Neapolj	44	68	31	23	84
Palermo	11	62	77	17	66
Rim	27	62	65	66	52
Turin	8	62	48	38	81
Benetke	77	87	78	4	47
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek, 29. sept.: Ukve, Pazin. Torek, 30. sept.: Zrenj, Vižinada, Buje.
Sreda, 1. okt.:	Gorica, Postojna,
Gradišče ob Soči, Pontafelj.
Četrtek, 2. okt.: Herpelje, Breginj. Petek, 3. okt.: Krmin.
Sobota, 4. okt.: Trbiž, Vodnjan.
TOLMIN.
zobni zdravnik FIOBEET BERKA
SPREJEMA Kot doslej
vsako «ledeljo pri
drj*» Seriumi w Tolminu,
ostale dni pa v OOHIOL Gens® Verdi 36.
^	ZDRAVNIK
dr. treslo Adalberto.
mladi
(starejši sin),
sprejema vedno v svojem
ambulatorljli v GORICI,
n? franili! iPiìira Vinaria) št li/i,
S	ned lekarno Crlstofoletn.
Izjava.
Dopis s Ponikev, ki je bil priobčen v zadnji številki, pripisujejo nekateri meni. Izjavljam, da nisem pisec tega dopisa, kar naj blagovoli tudi uredništvo potrditi. (Potrjujemo. Ured.)
Pečine, 22. septembra 1930.
Ignacij Pisk.
Odgovorni urednik: Dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta št. 18.
Edini pooblaščenec sta nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji j@ Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tei. 83—3-1	______;
Pohištvo UU(li širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega issa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver« di 13. Gorica, (nasproti novega zelenjadnega trgaj._________________________________
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobilo in debelo dobite v knjigarni Wokulat. Gorica, Corso Viti. Kmart. III. štev. 1.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca« stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belìi, vogai
via dell’ Istria 7, tei. 64—85.
Neveste pozori 2 omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, umivalnik z ogledalom in irramorjem, vse iz trdega lesa, 2 žimnici iz 30 kg volne, 2 vzmeti, vse za lir 1890. Tapet« nik, zaloga pohištva Jelerčič, Torrenova di Bisterza. Naročila se sprejmejo tudi pri po« družnici v Postojni, zraven cerkve.
Ivan Kacin, tovarna orgel, Gorica,
Piazza Tommaseo 29. Naj starejša in najbolj zanesljiva tvrdka, kjer dobite harmonije že za 700.— iir, prvovrstne pianine za 3500.— lir, ventilatorje za orgle za 2500.— lir, — Zabte« vajte cenik!
Dijakom se odda stanovanje in hrana v Trstu. Geržina, Tor Sanpiero 4.
Proda se hiša z 12.000 metri zemlje ali pa tudi posamezne parcele. — Rcmškar, Sv. Križ« Cesta 114 (Ajdovščina).
Sprejmem dijake na hran0 in stanova« nje. Gorica, via Orzoni 11.
Žiberna Pavel, Sežana štev. 211> nazna' n ja cenj. odjemalcem, da je odprl prodajalno čevljev in usnja. Cene zmerne.
Trgovski pomočnik išče službe v mestu ali na deželi. Naslov je pri upravi.
Učenca za trgovino jestvin z znanjem ita« lijanskega jezika sprejme Viktor Hočevar, Postojna.
Posestva v Sloveniji, 3 do 150 oralov,
gostilne, hiše, žage, grajščinc prodaja Posre« dovalnica v Mariboru, Sodna ulica 30.
Kapljice Minerva za Želodec (Česnikov izvleček in druge zdravilne rastline) so naj« boljše sredstvo proti slabemu prebavljanju, na« petosti, bolečinam in krču v želodcu. Služijo tudi pri zastaranem kašlju, težki sapi ali na« duhi in poapnenju žil. — Čibejeva lekarna v Trstu, Piazza S. Francesco.
Prodajalka, izvežbana v tobakarni in mi« rodilnici, z večletno- prakso, zmožna slovenšči« ne in italijanščine, pripravljena položiti kavči« jo, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava.
Dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. ,— Gorica, via Campi 5.
Na prodaj imam večjo množino brinja. Nadoh, Palčje 35, p. S. Pietro del Carso.
Tolmin: urar in zlatar J- Gerželj pripo« roča svojo trgovino in delavnico. Prodaja gra« mofone in gramofonske plošče.
Vdovec, invalid, brez družine iščem dekle ali nevesto z nekoliko premoženja in brez dru« žinc v starosti od 40 let naprej. Ponudbe po« šljite na upravo pod geslom »Vdovec«.
Kuharica srednjih let z večletno izvežba« nustjo, vešča vseh gospodinjskih del, išče službe, najraje pri kakem duhovniku. Naslov pove uprava.
Izurjen trgovski pomočnik išče službe. — Mahnič Stanislav, Storie, 56, p. Sesana.
Mlad trgovski pomočnik, izučen v trgovini z mešanim blagom, išče službe v mestu ali na deželi. ■— Bogomir Škamperle, Dolenjavas 35, p. Senožeče.
Na prodaj: motor 4 HP na bencin, stroj« na žaga in drugo mizarsko orodje na Inotorni pogon in ročno orodje. Bevk, mizar — Št. Pe« ter na Krasu 19.
Dekle za »buffet«, Pridn0 in pošteno,
išče Anton Ličan, Villa del Nevoso.
Sprejmem dijake na hrano in stanovanje. Gorica, via Ascoli 20.
Trgovski pomočnik išče službe v mestu ali na deželi. Sprejme tudi druge službe. Po« nudbe pošljite na upravo pod geslom »Pošten«.
Gnjati (pršute) s slanino kupi v vsaki množini po najvišji dnevni ceni L. Komel, Go« rica, trg sv. Antona 5.
Sod 700 litrov za črno vino v dobrem sta« nju je na prodaj pri Lupincu v Šempolaju.
Naznanjam sl. občinstvu, da sem prevze« la restavracijo- »Isonzo« v Stražicah. Za obilen obisk sei vljudno- priporočam. — Olga Vončina.
Izgotovljene nagrobne spomenike od 300 do 1000 lir ima na prodaj Anton Guštin, kle« sar — Repentabor.
Gospodična s trgovsko šolo, zmožna ita« lijanskega, slovenskega in deloma nemškega jezika ter italijanske stenografije išče službe tudi na deželi. Naslov pove uprava.
Sprejmem mesto prodajalke, bariste, bla« gajničarke, natakarice. Prevzamem boljšo re= stavracijo v najem. Naslov pove uprava.
Krojači, šivilje, nešivilje! Velike novo«
sti se bodo poučevale na tečaju, ki se bo pri« čel novembra na Krojnem učiteljišču, Ecole de coupé, Ljubljana, Sfari trg 19. Novosti je prinesel iz Pariza in Londona vodja zavoda F. Potočnik, kamor je šel proučevat najnovejšo modo. Učenci, ki se žele udeležiti, naj se pri« glase takoj, da jim pravočasno pošljemo do« voljenje. Prostih bo več mest za krojitelje, ši« vil j e, ki bodo po tečaju lahko nastopili službo.
Dijakinjo, tudi mlajšo, sprejmem na hra« no in stanovanje. Naslov je pri upravi.


V ponedeljek 29. septembra se bo otvorila
velika trgovina z nanfaktarnini blagoi
Borici-via Garibaldi 6-Gorica
Prispelo je 10 železniških tovorniških voz blaga, katero prodajamo po predvojnih eenah.
Matere, neveste, delavci, uradniki,
pritecite vsi v trgovino
«
«
..MBGAZZIHI DEL POPOLO".
da se o pravem času ©skrbite z vsem £ £
Izredno znižane cene!!
OsriGa - via Baritaaldi 6 - Gorica