tf usflaiuua pJaeana t getoTmi.
KRALJEVINA |^j| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
59. kos.	V	LJUBLJANI,	dne	22.	julija	1933.	Letnik	IV.
VSEBINA:
385. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v prejšnjih krajinah Južne Srbije In Črne gore in zakona o naseljevanju južnih krajin z njegovimi, izpremeinbami in dopolnitvami.
386. Naredba banske uprave glede poslovanja gradbenih in kreditnih zadrug, ki nudijo svojim članom posojila, a poslujejo brez kapitalnega kritja.
Zakoni in kralievske uredbe.
385.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji LIL redni seji, ki jo je imela dne 14. junija 1933. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 38. redni seji, ki jo je imel dne 20. junija 1933. v Beogradu, sklenila in da smo mi potrdili in proglašamo
zakon
o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v prejšnjih krajinah Južne Srbije in Črne gore z dne 5. decembra 1931. in zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931., z njegovimi izpremem-bami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931.,*
ki se glasi:
I.	DEL
Izpremembe In dopolnitve zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v prejšnjih krajinah Južne Srbije in Crne gore z dne 5. decembra 1931.**
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
26.	junija 1933., št. 141/XL/423.
** »Službeni list« št. 662/85 iz L 1931.
387. Odredba Danske uprave o postavitvi komisij in komisarjev za pregled in rnzredbo sadja, namenjenega za izvoz.
388. Uredba, s katero se deloma izpreminja zdraviliški red za letovišče Bled.
389. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
§ 1.
V § 1., točki 3. prvega odstavka, se izpuščata besedi jr en te in«, za točko 3. pa se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
»V krajinah, ki so bile pridružene z berlinsko pogodbo iz 1. 1878. prejšnji kneževini Črni gori, je obravnavati samo agrarne odnošaje iz točke 1. § 2. zakona, kolikor so zasnovani v teh krajinah že za turške vladavine in niso do danes urejeni niti ni prestalo njihovo trajanje; odnošaji iz točk 2., 3., 4. in 5. § 2. zakona pa se po načinu zasnovanja, namenu postanka in dolgosti trajanja ne morejo smatrati za agrarne odnošaje in se tudi ne obravnavajo po odredbah tega zakona.«
' § 1-a.
V besedilu točke 1. § 2. se izpuščajo v drugi vrsti besede »v času najmanj 10 let nazaj, računši od« in namesto njih se postavlja besedica: ;>do«; izpuščata se pa odstavka pod 2., točkama 1. in 2. § 2. tega zakona.
§ 2.
V § 4., prvem odstavku, se izpreminja stavek za besedo »zemljišča« in se glasi: »ki ga imajo nepretrgoma po čivčijskem pravu in razmerju, in ga stalno obdelujejo s svojimi rodbinami, odnosno zadrugami«.
§ 3.
§§ 5. in 6. se razveljavljata, § 7. pa dobi novo številko 5 in se poslednji del stavka izpreminja ter glasi: »po predpisih §§ 4. in 6. tega zakona«,
§ 4.
§ 8. dobi novo številko 6 in stopi v prvem odstavku namesto sklepnih besedi »od 5 ha« stavek: »od tiste površine, ki jo ta rodbina obdeluje«.
§ 5.
§ 9. se razveljavlja, v besedilu § 10., ki dobi novo številko 7, pa se izpreminja § 8. v § 6. in za drugim odstavkom se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
»Arendatorjem se ne sme pustiti od obdelanega samostanskega zemljišča večja površina nego 5 hektarov«.
% § 6.
§11. dobi novo številko 8, § 12. pa se izpreminja in se kot novi § 9. glasi:
»Ta zakon se nanaša samo na zemljišče zunaj gradbenega okoliša mest in trgov«.
§ 7.
V besedilu prvega odstavka § 13., ki dobi novo številko 10, se izpreminja § 8. v § 6., § 14. pa dobi novo številko 11.
§ 8.
§ 15. se izpreminja in se kot novi § 12. glasi:
»Zemljišča pod agrarnimi odnošaji, ki preostanejo po izvršenem odkupu po §§ 4., 6. in 10. tega zakona, se uporabijo po predpisih zakona o naseljevanju južnih krajin. Od tega zemljišča se dodeli potrebni minimum zemlje za obdelovanje s površino, določeno po § 11. zakona o naseljevanju južnih krajin, tistim bivšim gospodarjem, našim državljanom, ki to zahtevajo in izjavijo, da bodo prejeto zemljo s svojimi rodbinami obdelovali. Če je presežek preostale zemlje po izvršenem odkupu manjši od določene naselniske zemlje, se dodeli ves presežek kot minimum bivšemu gospodarju. Pri odrejanju tega minimuma za obdelovanje se mora vračunati vanj tudi zemljišče, ki je puščeno bivšemu gospodarju kot osebna imovina (paraspur, begluk).
Ostala zemljišča, ki preostanejo po izvršenem odkupu in odreditvi določenega minimuma bivšim gospodarjem, se dodele po odredbah zakona o naseljevanju prvenstveno krajevnim agrarnim interesentom, ki morajo prejeta zemljišča izplačati državi po predpisih tega zakona«.
§ 9.
V naslovnem besedilu nad § 16. se izpuščata besedi »in renta«; v § 16., ki dobi novo številko 13, pa se izpuščajo v prvem odstavku na dveh mestih besede »in pravico na rento« in v naslovnem besedilu in v besedilu prvega in drugega odstavka § 16. se za besedama »za zemljišča«.dodaja: »(gospodarska pravica)«.
§ 10.
V § 17., ki dobi novo številko 14, se izpuščajo besede »in neizplačano rento :, besede »po §§ 6,, 8., 9., 10.,
13.	in 15. tega zakona« se nadomeščajo z besedami: »po §§ 6., 7., 10. in 12. tega zakona«.
§ 11.
V § 18., ki dobi novo številko 15, se izpuščajo besede Sniti« in »niti renta«, na koncu pa.se postavlja namesto pike vejica in se dodaja nov stavek: »kakor tudi za zemljišča, ki so jim puščena kot potrebni minimum za obdelovanje«.
§ 12.
V § 19., ki dobi novo številko 16, stopijo v prvem stavku besedila namesto navedenih paragrafov §§ 4.,
6.,	7., 10., 12. in 14., točka c) pa se izpreminja in se glasi:
»c) ki ne obdelujejo zemlje, ki je v agrarnem odno-šaju, osebno s svojimi rodbinami«.
§ 13.
§ 20. dobi novo številko 17 ter se prvi odstaveK izpreminja in glasi:
»Bivšim gospodarjem, ki so v odnošajih iz § 2., tega zakona, da država odškodnino v gotovem denarju, ki znaša:
1. za vsa zemljišča I., II., III. in IV. katastrskega razreda vrednost čistega katastrskega dohodka II. katastrskega razreda;
2. za vsa zemljišča ostalih katastrskih razredov izplača odškodnino, manjšo za 30°/o od vrednosti II. katastrskega razreda. Za katastrski čisti dohodek zemljišča se vzame tisti dohodek, ki je ugotovljen od enega hektara v lestvicah katastrskega čistega dohodka za sreze Srbije in Črne gore, ki so bile objavljene dne 25. maja 1929. in ugotovljene po komisiji za ugotavljanje čistega dohodka zemljišč na osnovi zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928. in uredbe o področju in načinu poslovanja komisije za ugotavljanje čistega dohodka z dne 9. maja 1928.«
§ 14.
§ 21. dobi novo številko 18, se izpreminja in se
glasi:
»1. Na vsote, prisojene po predhodnem paragrafu za vrednost odvzetega zemljišča, plača država interesentom rento 3% izza leta 1919. do dne izdaje sodbe,
2. Ta vsota, prisojena za rento po tem paragrafu, se vnaša v sodbo posebej s tolikšno vsoto, kolikor je doslej ministrstvo za kmetijstvo ni izplačalo.
3. Doslej bivšim gospodarjem izplačana renta se ne obračunja ob določanju odškodnine po tem zakonu.«
§ 15.
§ 22., ki dobi novo številko 19, se izpreminja in se
glasi:
»Za vsa zemljišča, ki so v agrarnem odnošaju iz § 2. tega zakona, plača odškodnino bivšim gospodarjem država«.
§ 16.
§ 23., ki dobi novo številko 20, se izpreminja in se
glasi:
»1. Za vsa zemljišča po § 2. tega zakona izplača država bivšim gospodarjem odškodnino v znesku
1.000.000 dinarjev v gotovem denarju. Renta ne spada v to vsoto.
2.	Pri Državni hipotekarni banki se ustanavlja sklad za likvidacijo agrarnih odnošajev iz § 2. tega zakona v znesku 100,000.000 dinarjev.«
§ 17.
§ 24., ki dobi novo številko 21, se Izpreminja in se
glasi:
»Minister za finance mora za izplačilo odškodnine bivšim gospodarjem zavarovati v naslednjih treh proračunskih letih, pričenši s proračunskim letom 1934.-
1935., sorazmerno potrebne zneske za izplačilo pravnomočnih sodb agrarnih sodišč in jih vnesti v sklad za likvidacijo agrarnih odnošajev pri Državni hipotekarni banki po predhodnem paragrafu.«
§ 18.
§ 25., ki dobi novo številko 22, se Izpreminja in se glasi:
»Vsi izdatki, ki so spojeni z izvrševanjem tega zakona, kakor: nagrade (dnevnice) osebam iz § 39. tega zakona, in vsi materialni izdatki, potrebni za poslovanje sodišč, določenih s tem zakonom, in neizplačana renta kakor tudi drugi izdatki obremenjajo kredite, ki se morajo posebej določiti s proračunom.«
§ 19.
§§ 26., 27., 28 in 29. se ukinjajo, § 30., ki dobi novo Številko 23, se pa izpreminja in se glasi;
|
»Državna hipotekarna banka je dolžna, opraviti iz sklada za likvidacijo agrarnih odnošajev iz § 2. tega zakona izplačila odškodnin vsakemu gospodarju, brž ko predloži pravnomočno sodbo agrarnega sodišča, najkes-neje v treh mesecih po izdanem nalogu ministrstva za poljedelstvo.
Državna hipotekarna banka pošilja po izjavljeni želji interesentom odškodnine lahko tudi s čekom po Poštni hranilnici.«
§ 20.
Za § 23. se vnaša nov § 24., ki se glasi:
5-Bivši gospodarji prejemajo tudi dalje rento (hak), vštevši tisto leto, v katerem prejmejo za dotično zemljišče pravnomočno sodbo pristojnega agrarnega sodišča, in bo zavaroval minister za kmetijstvo za ta namen v proračunu potrebne kredite. Za zemljišča, glede katerih postanejo sodbe agrarnih sodišč pravnomočne v proračunskem letu 1933./1934., se izplačuje renta v tem proračunskem letu.«
§ 21.
Za § 24. se vnaša nov § 25., ki se glasi:
»Izplačilo odškodnine bivšim gospodarjem po sodbah agrarnih sodišč se vrši v tistem redu, v katerem postanejo sodne sodbe pravnomočne, odnosno po redu Prijav za izplačilo.«
§ 22.
V § 31., ki dobi novo številko 26, se izpreminja prvi Odstavek in se glasi:
»Obdelovalci zemljišč, na katerih obstoji gospodarska pravica, in ki jim je prisojeno zemljišče s sodbo proti državnemu odkupu po §§ 6., 7. in 10. tega zakona, so dolžni odplačati državi odkupljeno zemljišče po ceni, ki se določi s sodbo, v 10 enakih letnih obrokih, brez obresti; prvi obrok zapade dne 1. januarja za tistim letom, v katerem je postala sodba agrarnega sodišča pravnomočna. Isto velja tudi za interesente, ki dobe zemljišče po § 12. tega zakona.«
§ 23.
V besedilu § 32., ki dobi novo številko 27, se nadomeščajo besede »ki jo izplača država« z besedami: »ki jo je država izplačala«.
§ 24.
§ 33., ki dobi novo številko 28, se izpreminja in se glasi:
»Osebe iz točk 2., 3., 4. in 5. § 2. zakona, morajo polagati odplačila dolga redno vsako leto pri pristojnih davčnih upravah, ki knjižijo prejete vsote kot redni dohodek iz odplačila dolga.
Kdor je v zastanku z odplačilom enega obroka, je dolžan plačati za minuli čas odplačilo s 6% obrestmi vred. Ce zaostane še drugič z odplačilom, izterja davčna uprava dolžne vsote odplačil in obresti z administrativno, po potrebi pa tudi s sodno izvršbo.«
Za drugim odstavkom se dodaja nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Ministrstvo za kmetijstvo pošilja ministrstvu za finance za oddelek državnih dolgov in državnih kreditov vse potrebne podatke po pravnomočnih sodbah agrarnih sodišč, kolikor se nanašajo na obdelovanje iz točk 2., 3.,
4.	in 5. § 2., zaradi izterjave odškodnine, ki jo plača zanje država bivšim gospodarjem«.
§ 25.
§ 34. dobi novo številko 29, v § 35., ki dobi novo številko 30, pa se izpuščata besedi »rento in«.
§ 26.
§§ 36. in 37. dobita novi številki 31 in 32; v drugem odstavku § 38., ki dobi novo številko 33, pa se izpuščajo besede »ali po potrebi, aktivni in upokojeni uradniki agrarne reforme«; § 39. dobi novo številko 34; v besedilu § 40., ki dobi novo številko 35, pa se izpreminjata §§ 38. in 39. v §§ 33. in 34.
§ 27
§§ 41., 42., 43. in 44. dob'« nove številke 36, 37, 38 in 39; v § 45., ki dobi novo številko 40, se postavlja v prvem odstavku na koncu za besedo »takse« namesto pike vejica, pa dodaja: »niti takse za potrdilo in vse listine, s katerimi hočejo dokazati svoje navedbe in zahteve, osnovane v zakonu.«
§ 28
§ 46. dobi novo številko 41; v § 47., ki dobi novo številko 42, pa se izpuščata besedi na koncu drugega odstavka »in rente«.
§ 29.
V uvodnem besedilu § 48., ki dobi novo številko 43, se izpreminja § 46. v § 41., in stopi v točki b) na mesto prvega stavka, ki se končuje z besedo »mejašev«, stavek: »kraj (v občini), kjer prijavljeno zemljišče leži, in približno površino;«.
§ 30.
V uvodnem besedilu § 49., ki dobi novo številko 44, se izpreminja § 47. v § 42. in se postavljajo v drugem odstavku namesto besed »točen opis [po t. b) prejšnjega paragrafa]« besede: »kraj (v občini) in približno površino«; za besedami »in za katera leta« se postavlja podpičje in se izpuščajo vse besede do naslednjega podpičja.
§ 31.
, Prvi odstavek § 50., ki dobi novo številko 45, se izpreminja in se glasi:
»Vse osebe iz § 41., 42. in 75. tega zakona so dolžne, navesti k pismeni prijavi, ki jo predlože po predpisih §§ 43. in 44., činjenice, ki se naj ugotove, in podati vse dokaze in navesti priče, s katerimi hočejo dokazati svoje navedbe in zahteve. Podatke o davčnem razredu vseh spornih zemljišč, kolikor niso predloženi s pismenimi prijavami, pribavijo agrarna sodišča po uradni dolžnosti od pristojnih občinskih ali davčnih oblastev.«
§ 32.
Za § 45. se vnaša nov § 46., ki se glasi:
»Osebe iz §§ 41., 42. in 75., ki niso podale v ostav-ljenem zakonskem roku pismenih prijav, predpisanih v §§ 43. in 44. tega zakona, prijavijo lahko svoje zahteve neposredno pristojnemu agrarnemu sodišču ob njegovem poslovanju v občini, v katere mejah leži sporno zemljišče, do katerega trdijo obdelovalsko ali gospodarsko pravico, ali pa ob poslovanju v bližnji občini istega sreza, če se pri njej dotlej nihče ni prijavil. Sodišče je dolžno, vzeti te prijave v postopanje.«
§ 33.
V besedilu § 51., ki dobi novo številko 47, se izpreminjata v drugem odstavku §§ 18. in 19. v §§ 15. in 16., § 52. pa dobi novo številko 48.
§ 34.
V § 53., ki dobi novo številko 49, se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
»Tuje državljane, ki se ne odzovejo pozivu, priti k ogledu in naroku, lahko predstavljajo v sporu zastopniki, ki jim jih odredi pristojno sodišče«.
§ 35.
V besedilu tretjega odstavka § 54., ki dobi novu številko 50., se izpreminja § 47. v § 42.; v prvem od-' stavku § 55., ki dobi novo štev. 51, se izpušča beseda »obe«; §§ 56., 57., 58., 59., 60., 61. in 62. pa dobe nove številke 52, 53, 54, 55, 56, 57 in 58.
§ 36.
Za § 58. se vnaša nov § 59., ki se glasi:
»Sodba agrarnega sodišča, izdana po predpisih §§ 57. in 58., se glasi na prijavljenega starešino obdelovalske ali gospodarske rodbine (zadruge), ki ga je zatekla v pravici, ki se mu priznava s sodbo, razglasitev predhodnih odredb za pripravo agrarne reforme z dne 27. februarja 1919. Če takšen rodbinski ali zadružni starešina ob času vložitve prijave ni več živel, pa je podal prijavo kakšen drug član rodbine (zadruge) po pravici, ki jo ima po predpisih občnega grajanskega zakona ali drugih zakonov, se glasi sodba nanj in obseza vse predstavnike rodu umrlega rodbinskega ali zadružnega starešine, ki so po predpisih občnega grajanskega zakonika ali drugih zakonov nasledniki umrlega rodbinskega ali zadružnega starešine.
Delitev obdelovalske rodbine ali zadruge potem, ko so stopile v moč predhodne odredbe za pripravo agrarne reforme, se ne jemljejo v poštev, marveč se morajo smatrati vse posebej podane prijave kot prijava iste rodbine (zadruge) in se izda po njej samo ena sodba. Za primer delitve članov rodbine (zadruge) po izdani sodbi o priznani obdelovalski pravici veljajo dotični predpisi občnega grajanskega zakonika ali drugih zakonov.«
§ 37.
V besedilu § 63., ki dobi novo številko 60, se izpre-minjajo § 47. v § 42., § 46. v § 41., § 15. v § 12. in § 7. v § 5.
Točka 3. se izpreminja in se glasi:
»3. katero zemljišče in s katero površino se pušča samostanom po § 7. kot potrebni minimum za vzdrževanje in katero in s kakšno površino se pušča bivšemu gospodarju v svobodno uživanje kot določeni minimum ali njegova osebna imovina (paraspur, begluk);«.
V točki 4. se izpuščajo besede »in koliko na račun rente«, v točki 5. pa besedi »in rente«.
§ 38.
V besedilu § 64., ki dobi novo številko 61, se izpre-minja § 47. v § 42.; v drugem odstavku 65., ki dobi novo številko 62, se izpuščajo besede »po uvidevnosti sodišča :; §§ 66., 67. in 68. pa dobijo nove številke 63, 64 in 65.
§ »9.
V besedilu tretjega odstavka § 69., ki dobi novo številko 66, se izpreminja § 64. v § 61., §§ 70. in 71.- pa dobita novi številki 67 in 68.
§ 40.
§ 72., ki dobi novo številko 69, se izpreminja in se glasi:
»Zemljišča, ki jih odkupuje država za obdelovalce po §§ 6., 7., 10. in 12. tega zakona, se obremene po službeni dolžnosti s hipoteko za račun države kot upnika po
predpisu § 71. zakona in so ji zastava do končnega izplačila dolga.«
§ 41.
V § 73., ki dobi novo številko 70, se nadomeščata v prvem odstavku bsedi »v obveznicah« z besedama »v gotovini«, »obveznice« z »odškodnina« in se izpuščata v poslednji vrsti prvega odstavka besedi »v obveznicah«, v začetni vrsti drugega odstavka pa se nadomešča beseda »obveznice« z besedo: »vsote«.
§ 42.
V 74., ki dobi novo številko 71, se prvi odstavek izpreminja an se glasi:
»Agrarna sodišča ali višje agrarno sodišče pošljejo overovljeni prepis izvršne sodbe z nariskom zemljišča pristojnemu civilnemu sodišču s prošnjo, da se izdaj novim lastnikom po izvršni sodbi vknjižbena tapija«.
Za petim odstavkom se dodaja nov odstavek,, ki se glasi:
»Ko izda sodišče vknjižbeno tapijo novemu lastniku, pošlje ministrstvu za kmetijstvo overovljeni prepis tapi-je, pozivaje se na dotično sodbo agrarnega sodišča. Če se izda tapija novemu lastniku s hipoteko, odobreno za račun države, poda sodišče ob vročitvi prepisa tapije poročilo, da je vpisalo po dotični sodbi agrarnega sodišča odobreno hipoteko v intabulacijske knjige.«
§ 43.	'
V besedilu § 75., ki dobi novo številko 72, se Izpre-minjata §§ 10. in 77. v §§ 7. in 78.,* § 76. pa se razveljavlja.
§ 44.
§§ 77. in 78. dobita novi številki 73 in 74, v § 79., ki dobi novo številko 75, pa se izpuščata besedi »rente in«.
§ 45.
§ 80., ki dobi novo številko 76, se izpreminja in se
glasi:
»»1. Bivši gospodarji morejo izdati samo za prejem prisojene odškodnine tudi drugim osebam pooblastila; toda ta veljajo samo, če so izdana in potrjena po pozivu, ki je poslan bivšemu gospodarju zaradi prejema odškodnine po tem zakonu. Vsa doslej izdana pooblastila, ki se nanašajo na ureditev teh odnošajev, prestanejo veljati, ko zadobi ta zakon moč.
2. Agrarna sodišča so pooblaščena, da revidirajo na zahtevo stranke (odnosno njenih naslednikov) vse pogodbe in iz njih izvirajoče pravne posle kakor tudi vse pravne posle, izvršene v kakršnikoli obliki do uveljavitve tega zakona.
3. Če sodišče ugotovi, da je stranka po teh poslih nepravilno odškodovana, mora pč službeni dolžnosti te pogodbe in vse pravne posle razveljaviti.
4. Odškodnina, prisojena po tem zakonu, ni podložna prepovedi in popisu.«
§ 46.
V besedilu § 81., ki dobi novo številko 77, stopijo namesto navedenih paragrafov v sklepnem stavku §§ 4.,
6.,	7., 10. in 12., §§ 82. in 83. pa dobita novi številki 78 in 79.
§ 47.
§ 84. se ukinja.
* Pravilno najbrže »73«. Op. ur.
§ 48.
§ 85., ki dobi novo številko 80, se izpreminja in se glasi:
»Višje agrarno sodišče in agrarna sodišča pošljejo vse svoje izvršne sodb* v overovljenem prepisu ministrstvu za kmetijstvo zaradi izdaje naloga ministrstvu za finance za izplačilo odškodnine, prisojene bivšim gospodarjem, in zaradi obremenitve obdelovalcev iz točk 2.,
3.,	4. in 5. § 2. tega zakona.«
§ 49.
§§ 86. in 87. dobita novi številki 81 in 82, v besedilu § 88., ki dobi novo številko 83, pa se izpuščajo besede »rente in«, vejica za besedo »odškodnine« in besede »na vso službo glede obveznic; §§ 89. in 90. dobita novi številki 84 in 85.
§ 49. a.
Vsota 100,000.000 dinarjev, določena za izplačilo odškodnine bivšim gospodarjem, se mora izplačati v vsem znesku. Če preostane po izplačilu vseh pravnomočnih sodb izvestna vsota, se mora ta izplačati bivšim lastnikom sorazmerno po znesku prisojenih vsot.
II. DEL.
Izpremembe in dopolnitve zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931.* z izpremembami in dopolnitvami zakona o naseljevanju južnih krajin z dne
5.	decembra 1931.
§ 50.
V odstavku (*) § 2. se točka 5. izpreminja in se glasi:
»5. Zemljišča, ki se smejo izločiti za namene agrarne reforme po predpisih in ob pogojih zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih in zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v prejšnjih krajinah Južne Srbije in Črne Gore.«
Odstavek (2) se razveljavlja, odstavek (3) pa postane odstavek (-).
§ 51.
V § 3. se odstavek (2) izpreminja in glasi:
»(2) Dobrovoljcem se dodeljuje ženil ja po predpisih zakona o dobrovoljcih, za njihove rodbinske člane pa. če so kmetovalci, se jim dodeli ustrezajoči naselniški dodatek zemlje po predpisih §§ 11. in 12., z obveznostmi in ob pogojih zakona, ki veljajo za ostale naselnike. To velja tudi za naseljene dobrovoljoe kmetovalce, ki so prej dobili zemljo v južnih krajinah, če je zemlje za delitev na razpolago.«
Dodaja se nov odstavek (*), ki se glasi:
»(*) Po tem zakonu se smatrajo za naselnike tudi tisti državljani kraljevine Jugoslavije, ki so se priselili po osvoboditvi v južne krajine in tamkaj kupili ali pa bodo z odobritvijo ministra za kmetijstvo odslej kupili zemljo za obdelovanje ali za napravo vzornih posestev, ob pogojih, ki jih predpiše minister za kmetijstvo.«
§ 52.
V § 10. se postavlja na koncu namesto pike vejica in se doda nov odstavek: »tudi če interesenti ne podajo pripomb zoper poslovanje in zapisnik komisije za obme-jevanje.«
§ 53.
V § 12. se izpreminja odstavek Č) in se glasi:
»(l) Po dodelitvi zemlje agrarnim interesentom dodeli lahko vrhovni poverjenik za agrarno reformo rod-
* »Službeni list« št. 302/48 in št. 665/85 iz 1. 1931.
bini do 2 hektarov za napravo vinograda, odnosno sar dovnjaka, in ta je dolžna, v 4 letih od dne prejema tega zemljišča, zemljišče zasaditi in redno obdelovati. Za napravo vinograda ali sadovnjaka se dodeli zemljišče, ki je za to pripravno.«
V odstavku (2) se za besedama »za vinograd« dodaja: », odnosno sadovnjak«.
V odstavku (5) se za besedo »vinograda« dodaia: », odnosno sadovnjaka«.
§ 54.
V § 13. se dodaja nov odstavek ("), ki se glasi:
»(*) Če ni razpoložne, za obdelovanje sposobne zemlje, kii bi se dala dodeliti krajevnim agrarnim interesen-tcm v dopolnitev, se jim da po § 12. zakona pripravno zemljišče za napravo vinograda in pogozdovanje, če ga je kaj v bližini.."'
§ 55.
V § 14. se izpreminja odstavek (2) in se glasi:
»(2) Kmetovalec mora ustanoviti vzorno posestvo y roku in s pogoji, ki se mu določijo s posebno rešitvijo, izdano na osnovi načelne odobritve o dodeljevanju zemlje. Če ne ustanovi vzornega posestva v osla vij enem roku in ob določenih pogojih, se mu zemlja odvzame.«
§ 56.
V § 21. se izpreminja odstavek C1) in se glasi:
»(*) Državljani kraljevine Jugoslavije, označeni v odstavku (“) § 3., smejo ukoristiti z odobritvijo ministra za kmetijstvo ugodnosti iz točk 1., 2. in 3. odstavka (3) § 19.; ugodnosti skladno z odstavkoma (2) in (3) § 20. pa na predlog ministra za kmetijstvo z odobritvijo ministra za finance.«
V odstavku (2) na koncu se za besedo »zemljišče« postavlja namesto pike vejica in se dodajo besede: »računi se pa od dne 1. januarja koledarskega leta, ki pride za letom, v katerem se je podala prošnja za oprostitev od davka. Če ni do dne 1. januarja izdana odločba glede oprostitve, ne smejo davčna oblastva davka prisilno izterjevati, dokler minister za finance ne izda odločbe.«
§ 57.
§ 28. se izpreminja in se glasi:
»(*) Po izteku 10 let od dne predaje zemlje agrarnemu interesentu ugotovi pristojno agrarno poverjeništvo po službeni dolžnosti in s službenim operatom ali z ogledom na mestu samem, ali je interesent ukoristil zemljišče v namene, zaradi katerih mu je dodeljeno. O tem poda agrarno poverjeništvo predlog vrhovnemu poverjeniku za agrarno reformo; ta pa izda po predlogu rešitev in jo pošlje pristojnemu agrarnemu poverjeništvu. Če se prizna s to rešitvijo agrarnemu interesentu lastninska pravica, mu izda pristojno agrarno poverjeništvo na osnovi te rešitve tapijo, odnosno ga vpiše za lastnika v zemljiških knjigah brez plačila takse.«
Vstavlja se nov odstavek kot odstavek (2) in se glasi:
»(2) Za tiste agrarne interesente, ki se hočejo po izteku 3 let od dne dodelitve zemlje prepisati, je opraviti isto postopanje, kakor v odstavku (*) tega paragrafa, samo ne po službeni dolžnosti, ampak le na interesentovo zahtevo.«
Odstavek (2) postane odstavek (3), odstavek (3) pa postane odstavek (*).
§ 58.
V odstavku (6) § 29. se razveljavljata stavka za besedami »z odobritvijo vrhovnega poverjenika za agrarno reformo«.
§ 59.
V § 37. se postavlja v odstavku (') za besedama »v Skoplju« namesto vejice pika, razveljavlja se pa stavek: »ki se osnuje po istih načelih«.
Odstavek (3) se izpreminja in se glasi:
»(3) Minister za kmetijstvo vrši po svojih organih nadzorstvo nad celotnim poslovanjem Zveze agrarnih zadrug (»Saveza agrarnih zadruga«) v Skoplju in vseh zadrug, včlanjenih v tej zvezi; glede brezobrestnih posojil pa veljajo predpisi zakona o brezobrestnih posojilih z dne 30. marca 1928., št. 11.600, strokovni pregled pa vrši vsaj enkrat na leto. Glede vseh poslov, označenih v § 38. zakona, izda minister za poljedelstvo Zvezi naredbe in navodila. Vsako odločbo Zveze, ki ni v smislu izdanih raredb in navodil, zadrži lahko minister za kmetijstvo od izvršitve, če se pokaže, da Zveza ne more teh poslov izvesti ali da vobče za to ni pripravna, prenese lahko minister za kmetijstvo te posle na kakšno drugo pravno ali fizično osebo.«
Odstavek (6) se izpreminja in se glasi:
»(8) Če se člani zadruge ne zedinijo o kraju, kjer bodi sedež zadruge, ga določi minister za kmetijstvo predvsem na sedežu občine, potem na sedežu naselja ali na kakšnem drugem prikladnem mestu.«
Dodaja se nov odstavek (8), ki se glasi:
»(s) Skladno z odstavkom (-) tega paragrafa podpira minister za kmetijstvo samonaseilnike iz odstavka (*) § 3. z denarnimi sredstvi, brezobrestnimi posojili in subvencijami po njihovih zadrugah. Nadzorstvo nad temi zadrugami, ki so ukoristile ugodnosti odstavka (2) tega paragrafa, vrši vrhovni poverjenik za agrarno reformo, ki skrbi za to, da so pravice in zahtevki ministrstva za kmetijstvo zavarovani.«
§ 60.
§ 51. se ukinja.
§ 61.
V § 52., ki dobi novo številko 51, se postavlja na koncu namesto pike vejica in se dodajo besede: »razen v primerih, označenih v odstavkih (3), (“) in (8) § ll.<
§ 62.
§§ 53., 54, 55. in 56. dobe nove številke 52, 53, 54 in 55; § 57. pa se razveljavlja in dobi § 58. novo številko 56.
§ 63.
§ 59. z njegovimi dopolnitvami iz §§ 1. in 2. zakona o izpremembi in dopolnitvi zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 5. decembra 1931. se izpreminja in se kot novi § 57. glasi:
»(*) Agrarne zajednice v južnih krajinah in njihova Zveza v Skoplju se pretvarjajo v agrarne zadruge in Zvezo agrarnih zadrug v Skoplju (»Savez agrarnih zadruga v Skoplju«) ter se preurede do konca leta 1933. po pravilih, predpisanih na osnovi odstavka (7) § 37. zakona o naseljevanju južnih krajin.
(*) Če nastane nemožnost, da bi se izvršila pretvori-tev agrarnih zajednic v agrarne zadruge z izpremembo pravil, se uporabi postopanje o ustanavljanju nove agrarne zadruge.«
§ 64.
§§ 60. in 61. dobita novi številki 58 in 59.
§ 65.
Za § 59. se vstavlja nov § 60., ki se glasi:
»(*) Osebe, ki so postavile v južnih krajinah hiše ali prodajalne na trajno zapuščenih hišnih prostorih tistih,
ki so se izselili v drugo državo, postanejo lastniki teh hišnih prostorov; toda jih morajo lastnikom, če se javijo s pravilnimi listinami, plačati po cenitvi izvedencev, ki jih odredi pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje.
(’) Če lastniki teh hišnih prostorov ne bivajo v naši državi, se morajo tisti, ki imajo sedaj te hišne prostore, obrniti do pristojnega občnega upravnega oblastva zaradi ugotovitve pogojev iz prednjega odstavka in odreditve izvedencev; vsoto pa, ki jo izvedenci določijo, morajo v enem letu dni položiti pri pristojni davčni upravi, ki pošlje položeno vsoto takoj Državni hipotekarni banki v Beogradu v korist depozitnega računa pod naslovom »Ministrstvo za kmetijstvo — dohodki od posestev brez lastnikov v južnih krajinah.«
(3) Ko polože te osebe denar bodisi osebno lastniku bodisi davčni upravi, pridobe pravico, da se takoj prepišejo.
0) To se ne nanaša na tiste hišne prostore in hiše na teh hišnih prostorih, ki so jih zamejničila agrarna oblastva za agrarne namene in dodelila agrarnim interesentom.«
§ 66.
Za § 60. se vnaša nov § 61. in se glasi:
»Za namene agrarne reforme se ne jemljejo tista posestva, ki so jih imele poedlne osebe pred letom 1919. in so še danes v njih posesti, vendar le, če dokažejo take osebe osnovo posesti z listino, potrjeno po pristojnem oblastvu, ali s potrdilom pristojnega občinskega sodišča in odbora.«
§ 67.
Za § 61. se dodaja nov § 62., ki se glasi:
: Mtnister za kmetijstvo se pooblašča, da sme izdati popolnjeno celotno besedilo: 1. zakona o ureditvi agrar-, nih odnošajev v prejšnjih pokrajinah Južne Srbije in Črne gore z dne 5. decembra 1931., in 2. zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931., z vsemi njihovimi izpremembami in dopolnitvami.«
§ 68.
Za § 62. se vnaša nov § 63., ki se glasi:
»Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem razglasitve v »Služben;l- rovi n ah«.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.«
V Beogradu, dne 24. junija 1933-
Aleksander s. r.
Minister za kmetijstvo
dr. Tomašič s. r.	Predsednik
ministrskega sveta Videl in pritsnil državni	dr.	M.	Srškič	s.	r.
pečat
čuvar državnega pečata,
minister pravde	(Sledijo	podpisi ostalih
B. Maksimovič s. r.	gg.	ministrov.)
Banove uredbe.
B86.
II.	No. 16.704/1.
Naredba
bana Dravske banovine glede poslovanja gradbenih in kreditnih zadrug, ki nudijo svojim članom posojila, a poslujejo brez kapitalnega kritja.
Na podstavi 51. 65., 66. in 67. zakona o notranji upravi izd a jem sledečo prepoved:
Člen 1.
Z današnjim dnem in do preklica se prepoveduje nadaljnje sprejemanje in nabiranje članov onim gradbenim in kreditnim zadrugam, ki nudijo svojim članom posojila, eventualno celo brezobrestna posojila, a poslujejo brez kapitalnega kritja, pri čemer je uspešnost tega poslovanja ter izplačevanje posojil odvisno od porasta in plačilne zmožnosti članstva.
Nadaljnje sprejemanje in nabiranje članov se ustavlja, dokler se oblastveno ponovno ne pregledajo pravila in uredi poslovanje, ker je sedanji način poslovanja škodljiv narodnemu gospodarstvu.
Člen 2.
Kdor bi prekršil to naredbo, se kaznuje na podstavi člena 69. zakona o notranji upravi z denarno, kaznijo od 10 do 1000 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni.
Člen 3.
Ta naredba stopi v zmislu člena 71. rtt. zakona v veljavo z današnjim dnem.	•
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. julija 1933.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
387.
VIII. No. 2602/3.
Odredba.
Na podstavi čl. 25. pravilnika o kontroli presnega sadja, namenjenega za izvoz, z dne 3. junija 1931., »Službeni list« št. 298/47 ex 1931., ter čl. 22. pravilnika o trgovini s suhimi slivami in marmelado z dne 3. junija
1931.,	»Službene novinec št. 130/XL, in po izkazani potrebi ter predlogu zainteresiranih trgovskih in zadružnih organizacij
odrejam,
da se postavijo:
I.	Komisije za pregled in razredbo sadja:
a) V Celju:
Komisiji predseduje sreskd kmetijski referent v Celju, član in namestnik je Levstik Miloš, nadučitelj v pokoju, na Miklavževem hribu št. 22, občina Celje okolica, in član Goričan Franc, posestnik y Višnji vasi, pošta tV ojnik.
b) V Mariboru:
Komisiji predseduje sreski kmetijski referent za srez Maribor levi breg, namestnik in član Aglenc Er&nlfi.
inštruktor vinarske in sadjarske šole v Mariboru, člani pa Fras Franc, župan in ekonom v Dobrenju, Blaževič Josip, ekonom v pokoju v Studencih, in Kerenčič Anton, župan in ekonom na Ranci.
c) V Ptuju:
Komisiji predseduje sreski kmetijski referent v pokoju v Ptuju Zupanc Josip, namestnik sreski kmetijski referent v Ptuju, člani Sagadin Ludvik, tajnik cestnega odbora v pokoju, v Ptuju, in Kosi Ivan, sreski kmetijski referent v pokoju, v Podgorcih pri Vel. Nedelji, č) V Murski Soboti:
Komisiji	predseduje	sreski	kmetijski	referent	v
Murski Soboti, član in namestnik	Dular Albin, ekonom
na Kmetijski šoli v Rakičanu, in član Kampi Avgust, trgovec v Nuskovi, pošta Rogaševci.
d) V Novem mestu:
Komisiji	predseduje	sreski	kmetijski	referent	v
Novem mestu, člana Filipič Franc, pomočnik sreskega kmetijskega referenta, in Malasek Franc, profesor na kmetijski šoli na Grmu — Novo mesto.
e) V Ljutomeru:
Komisiji	predseduje	sreski	kmetijski	referent	v
Ljutomeru, član in namestnik Lukačič Avgust, načelnik železniške postaje v Ljutomeru, in Bratuš Jože, posestnik in drevesničar v Ljutomeru.
II. Komisarji:
1. za srez Ljubljana mesto sreski kmetijski referent v Ljubljani,
2. za srez Logatec
Flego Anton, referent pri kraljevski banski upravi,
3. za srez Kranj
sreski kmetijski referent, namestnik pomočnik sreskega kmetijskega referenta za srez Kranj,
4. za srez Radovljica sreski kmetijski referent v Radovljici,
5.	za	srez	Kamnik
sreski kmetijski referent v Kamniku,
6. za nakladalne postaje na železniški progi Kresnice—Zagorje
Godec Anton, posestnik na Mali gori št. 5, občina Kresnice,
7.	za	srez	Laško
sreski kmetijski referent v Laškem,
8.	za	srez	Krško in	nakladalno po-,
stajo v Sevnici
sreski kmetijski referent v Krškem,
9. za nakladalne postaje Petrovče — Žalec — Št. Peter
sreski kmetijski referent v Celju,
10.	za	nakladalne	postaje	ob	želez-
niški progi Polzela — Šoštanj
Plesec Franc, posestnik v Šmartnem ob Paki,
11.	za	nakladalne	postaje	ob	želez-
niški progi Pesje — Velenje — Paka
Stopar Vinko, nadučitelj v Velenju,
12. za nakladalne postaje ob železniški progi Gornji Dolič — Slovenjgra-dec
sreski kmetijski referent v Slovenjgradcu.
13. za srez dravograjski sreski kmetijski referent v Prevaljah,
14.	za	nakladalne	postaje	ob	železniški	progi Št. Jurij	— Grobelno	in Po-
nikva
Vardjan Fran, strokovni učitelj na kmetijski šoli v gt. Juriju ob južni železnici.
15. za nakladalne postaje ob železniški progi Št. Vid — Mestinje
sreski kmetijski referent v Šmarju pri Jelšah,
16. za nakladalne postaje ob železniški progi Poljčane — Žreče
sreski kmetijski referent v Konjicah,
17. za nakladalne postaje ob železniški progi Kostrivnica — Rogaška Slatina — Rogatec
sreski kmetijski referent v Šmarju pri Jelšah,
18. za nakladalne postaje Slov. Bistrica — in Pragersko
Gornjak Vinko, član banskega sveta in ekonom v Slovenski Bistrici,
19.	za	nakladalne	postaje	ob	želez-
niški progi Rače — Hoče
sreski kmetijski referent za sre^Maribor desni breg,
20. za nakladalno postajo Pesnica sreski kmetijski referent za srez Maribor	levi breg,
21.	za	nakladalne	postaje	C	i r k n i c a
in Št. 11 j
Šmarčan Janko, oskrbnik v Jareninskem dvoru, pošta Jarenina,
22.	za	nakladalne	postaje	ob	želez-
niški progi Limbuš — Fala
Šumenjak Janko, vodja trsnice v Pekrah, pošta Limbuš,
23. za nakladalne postaje od Sv. Lovrenca do T r b o,n j
Mravljak Ivan, ekonom in sadjar v Vuhredu,
24. za nakladalne postaje od C i r k o v -cev do Ptuja
sreski kmetijski referent v Ptuju,
25. za nakladalne postaje odMoškanj-cev do Ormoža
Kosi Ivan, sreski kmetijski referent v pokoju v Podgorcih pri Vel. Nedelji,
26. za nakladalno postajo Središče Kolarič Anton, župan v Središču,
27.	za	nakladalno	postajo	v Križev-
cih pri Ljutomeru
sreski kmetijski referent v Ljutomeru,
28.	za	nakladalne	postaje	ob železniški	progi Bučečo v ci — Gornja Radgona
Glaser Joško, upravnik banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli, pošta Slatina Radenci,
29. za nakladalno postajo Zgornji C m n r e k
Meitz Viktor, posestnik in član občinskega odbora v Tratah,
30.	za	nakladalne	postaje	ob želez-
niški progi Veržej — Dokležovje
sreski kmetijski referent za srez Ljutomer,
31. za nakladalno postajo v Beltincih ing. Mikuž Franc, ravnatelj semenogojske postaje v
Beltincih,
32. za nakladalne postaje ob železniški progi Puconci — Hodoš
sreski kmetijski referent v Murski Soboti,
33. za srez Dolnja Le n dava sreski kmetijski referent v Dolnji Lendavi,
34. za srez Brežice
sreski kmetijski refeffent v Brežicah,
35.	za nakladalne postaje v mestu Ljubljani
ing. Lukman Franjo, referent pri kraljevski banski upravi, namestnik Flego Anton, referent pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
V krajih, za katere ni postavljen komisar, izvrši pregled in raz-redbo sadja komisar iz najbližjega kraja ob izvoznikovih stroških za pot; če bi tega ne bilo, pa sreski kmetijski referent.
Za svoje delo prejemajo člani komisije in komisarji nagrade v znesku Din 80-— na dan iz sredstev državnega budžeta.
Komisije in komisarji vrše svoje posle po določilih
III.	oddelka citiranih pravilnikov.
■ Tukajšnja odredba z dne 10. septembra 1931., VIII. No. 4891/17, se razveljavlja ter se člani in komisarji, imenovani s to odredbo, razrešujejo dolžnosti, »o* likor niso s pričujočo odredbo vnovič postavljeni v funkcijo.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. julija 1933.
Za bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
388.
II.	No. 13.104/9.
Uredba,
s katero se deloma izpreminja zdraviliški red za letovišče Bled.
Na osnovi zakona z dne 4. maja 1914., deželni zakon št. 14, se izpreminja uredba kraljevske banske uprave z dne 27. oktobra 1931., II. No. 22.905/6, razglašena v »Službenem listu kraljevske banske uprave« z dne 14. novembra llfel. ped št. 538/71, v nastopnem:
§ 15., odstavek c), točka II., se glasi odslej:
II.	V vseh ostalih podjetjih, v vilah in privatnih hišah za osebo in noč Din 6'—:
za vso sezono. (sezonska taksa) za osebo Din 140-—. § 16. tretji odstavek se glasi odslej:
Oproščeni so plačevanja zdraviliških taks poslaniki in pooblaščeni ministri tujih držav in njih uradno oseb-^ je, dalje zdravniki, otroci izpod 10 let in služinčad, vsi ti v hotelih, penzionih in privatnih stanovanjih.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. julija 1933.
389.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II.	No. 15.946/2.
Občina Mostec, v srezu brežiškem, do pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino po Din 100'— od 100 1 vina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. julija 1933.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 59. kosu IV. letnika z dne 22. .julija 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 3616/9.	1869—2—1
Razglas.
Kanc Alojzij iz Mengša je zaprosil za uporabno dovoljenje za tovarno kvasa, ** jo je zgradil in opremil po pogojih tukajšnje odobritve z dne 2. maja 1933.,
VIII.	No. 2366/3, v Mengšu, parcelna šte-Vllka 148 k. o. Mengeš.
0 tem projektu se na podstavi §§ 113. in 122. ob. z., §§ 84., odstavka 2., 89., odstavka 3., gradbenega zakona, zadevnih častnih predpisov in § 73. i sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju sa-■hern in obravnava
na četrtek 3. avgusta t. 1. s sestankom komisije ob 15. uri pri tovarni.
Interesenti se obveščajo, da so načrti Uanieravane naprave razpoloženi do uneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da niorebitne ugovore vlože do dneva Uravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo Upoštevali, temveč se bo o projektu od-j°čilo brez ozira nanje, kolikor ne bo lavnih zadržkov.
Kraljevska banska nprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. julija 1933.
VU No. 15.396/1.	1857
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
v.Dr. Perko Slavko, zdravnik, volonter ženske bolnice v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. julija 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
p 241/33—1	1871-
Oklic.
Tožeča stranka K or osa Ivan, gostil-UiČar v Križevcih pri Ljutomeru, zastopan po dr. Černe Ferdinandu, odv. y Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki Koroša Matjažu, pos. v Hotizi, sedaj v Ameriki neznanega bi-yulišča, radi 175 amerikanskih dolarjev s prip. k opr. št. P 241/33 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 19. avgusta 1933 dop. ob 8. Uri pred tem sodiščem v sobi št. 22, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja za skrbnika na čin dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 9. julija 1933.
*
Og 21/33—3	1875
Amortizacija.
Na prošnjo dr. Janca Iga, odvetnika v Ribnici, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil ter se njih imejitelj pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
C lamenilo vrednostnih papirjev:
Zavarovalna polica »Slavijo«, jugoslovanske zavarovalne banke v Ljubljani, štev. 124.161-IIa dr. Janc Igo, glaseča se na K 10.060.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 18. julija 1933.
Og 12/33.	1851
Amortizacija.
Na prošnjo Zadruge za izvoz jajc v St. Jurju ob j. ž. se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom enega leta svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Celjske posojilnice d. d. v Celju št. 22147 z vlogo 15.588 dinarjev 59 par, glaseča se na ime Sa-pušak Franc, Planina št. 34.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 14. julija 1933.
Os 6/33—2	1872
Sklep.
Pridržanje Jakše Anice v; zaprtem zdravilišču »Splošna bolnica v Ljubljani« za nedoločen čas, se skrbstveno-oblastno odobri.
Sresko sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 18. julija 1933.
JR
E 649/31.	1861
Dražbeni oklic.
Na predlog zahtevajoče stranke Mestne hranilnice v Maribbru, ki jo zastopa dr. Alojz Juvan, odvetnik v Mariboru, bo dne 2 8. julija	1	933.	ob	devetih pri tem	sedišču	v	sobi št.	4 na
podstavi s sklepom z dne 18. julija 1932., opr. št. E 649/31—24, odobrenih draž-benih pogojev dražba naslednjih nepremičnin;
I. skupina:
Zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 31, enonadstropna hiša, konjski hlevi in zemljišče;
zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 168, zemljišče;
zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 169, zemljišče;
zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 319, zemljišče.
II. skupina:
Zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 354,
travnik.
III. skupina:
Zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 391,
gozd.
IV. skupina:
Zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 172,
pritlična hiša, obstoječa iz 2 sob, kuhinje in shrambe, nadalje gospodarsko -poslopje, vrt.
V. skupina:
Zemljiška knjiga Ljutomer, polovica vi. št. 466, Skedenj s tremi razpredelki;
zemljiška knjiga Ljutomer, polovica vi. št. 293, travnik.
VI. skupina:
Zemljiška knjiga Kamenščak, vložna
št. 153, pašnik, vinograd, njive.
VIL skupina:
Zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 171, pritlična hiša obstoječa iz trgovskega lokala, 4 sob, kuhinje, shrambe, 2 kleti, nadalje avtogaraža, hlev, Skedenj;
zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 404, vrt.
VIII. skupina:
Zemljiška knjiga Noršinci, vi. št. 73, travnik, gozd.
IX. skupina:
Zemljiška knjiga Grezovščak, vložna
št. 20, viničarija, klet, huta, nadalje svinjak, vinograd, sadovnjak, gozd, njive, pašnik.
X. skupina:
Zemljiška knjiga Grezovščak, vložna
št. 24,' vinograd, 2 viničariji s prešo, hlev, pašnik, gozd, njiva.
XI. skupina:
Zemljiška knjiga Grezovščak, vložna
št. 88 (brez viničarije), vinograd, gozd, njiva, pašnik.
XII. skupina:
Zemljiška knjiga Slamnjak, vi. št. 38, 2 leseni viničariji z gospodarskim poslopjem, 4 goveda, vinograd, sadovnjak, gozd, pašnik, njive, nadalje 3 viničarije z gospodarskimi poslopji in prešo, hiša z veliko obokano kletjo.
XIII. skupina:
Zemljiška knjiga Slamnjak, vi. št. 44,
vinograd, zidana vinska klet, viničarija z gospodarskim poslopjem, pašnik in njiva.
Cenilna vrednost in najmanjši ponu-dek znašajo:
Cenilna	Najmanjši
vrednost	ponudek
Din	Din
za	I.	skupino;	1,026.558-10	684.372-10
za	II.	skupino:	1.949-50	1.299-70
za	III.	skupino:	4.352-—	2.901-35
za	IV.	skupino:	112.195-—	74.796-70
za	V.	skupino:	36.876-50	24.578-35
za	VI.,	skupino:	16.461-80	10.974-52
za	VII.	skupino:	183.442-60	122.295-10
za	VIII.	skupino;	68.542-50	45.695-—
za	IX.	skupino;	42.027-30	28.018-20
za	X.	skupino:	110.022-90	73.348-60
za	XI.	skupino;	59.176-80	39.451-20
za	XII.	skupino;	548.041-20	365.360 80
za	XIII.	skupino;	142.644-60	95.696-40
Vrednost pritiklin, ki spada k vi. št. 31, k. o. Ljutomer (1. skupina), znaša Din 23.500-—.
Vadij znaša ‘/m cenilne vrednosti vsake skupine.
K vi. št. 31, d. o. Ljutomer, .spadajo sledeče pritikline: 3 konji, 3 krave, 3 kompletni gospodarski vozovi, 1 težke sani, 1 plug s priborom, 2 brani, 1 se- ' salka za gnojnico s sodom in razno gospodarsko orodje, kojih cenilna vrednost Din 23-500‘— je že navedena pri nepremičnini.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Sresko sodišče v Ljutomeru kot zemljiškoknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbenega naroka.
Sresko sodišče v Ljutomeru, odd. II., dne 26. maja 1933.
*
E 1935/32—9.	1859
Dražbeni oklic.
Dne 21. avgusta 1933. ob p o 1-devetih bo na mestu samem v Puconcih dražba nepremičnin: hiše, dvora, zemljiška knjiga Puconci, vi. št. 443.
Cenilna vrednost: Din 88.270'—.
Vrednost pritikline: Din 1000'—.
Najmanjši ponudek: Din 58.847-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti, dne 5. julija 1933.
*
E 1420/32—7.	1860
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. avgusta 193 3. ob poide v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičninskih deležev do* hiše, njive in gozda, zemljiška knjiga Kovačevci, 1lln vi. št. 102 in M, vi. št. 124.
Cenilna vrednost: Din 10.572-—.
Vrednost pritikline: Din 5195'—.
Najmanjši ponudek: Din 7048-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti,
dne 19. junija 1933.
*
E 602/33	17h"3
Dražbeni oklic.
Dne 24. avgusta 1933. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičninskih deležev do hiše, njiv in travnikov: zemljiška knjiga Topolovci, 3/4„ vi. št. 8, 7/ib vi. štev. 49 in cela vi. št. 54.
Cenilna vrednost: Din 43.258-90.
Vrednost pritikline: Din 1342-—.
Najmanjši ponudek: Din 28.852‘50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle v,eč uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
»Sresko sodišče v Murski Soboti,
dne 26. junija 1933..
*
E 154/33—7.	1817
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. avgusta 1 933 ob deš vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrhnika, vi. št. 1525.
Cenilna vrednost: Din 85.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 56.700-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, dne 6. julija 1933-
*
E IV I 350/33—6
1771
Dražbeni oklic.
Dne 25. avgusta 1933 dopoldne ob pol enajsti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pobrežje, vi. št. J956.
Cenilna vrednost: Din 39.810-—.
Najmanjši ponudek: Din 26.540-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru IV.,
dne 28.' junija 1933.
E IV I 335/33—6	1770
Dražbeni oklic.
Dne 25. avgusta 1933. dopoldne ob
10.	uri bo pri podpisanem sodišču v solu št. 27 dražba nepremičnin: zend)1" ška knjiga Sp. Radvanje II. del (Tezno)
vi.	št. 82.
Cenilna vrednost: Din 7065-—.
Najmanjši ponudek: Din 4710’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, IV.,
dne 28. junija 1933.
❖
I 176/33—9.	1863
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. avgusta 19 3 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trnovlje, 34 vi. št. 350.
Cenilna vrednost: Din 23.895-—.
Najmanjši ponudek: Din 15.930'—■
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 30. junija 1933.
Konkurzni razglasi
759.
Por. 15/33	18-6
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja e i mo vini C rta tič Ele, trgovke v Dev:d Mariji v Polju 22.
Poravnalni sodnik:	Avsec Anton,
sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani-Poravnalni upravnik: Wissiak Aleksander, trg. zastopnik v Ljubljani, Miklošičeva c.
Narok za sklepanje poravnave pr* podpisanem sodišču, soba št. 140, dn®
1.	septembra 1933. ob 9. uri.
Rok za oglušitev do 26. avgusta 1933. na podpisano sodišče.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. fll* dne 19. julija 1933.
760.
Sa 3/33—11.
*
1850
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnice: Konzumne zadruge r. z. z o. z. v Hrastniku, registrovane pod firmo Zadr. 211 z dn®
11.	septembra 1929 v Celju, je končan®-Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 13. julija 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 7672/11.	1867
Razpis.
. Direkcija drž. rudnika Veilenje razpisuje za dne 2. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoldne nabavo 250 m3 rečnega gramoza in 200 m3 rečnega peska.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 19. julija 1933.
*
Štev. 7651/11.	1855
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje 1 letno zavarovanje vseh objektov in inventarja pri drž. rudniku Zabukovca; neposredno pogajanje se vrši
2.	avgusta 1933 pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 18. julija 1933.
*
Narodna	banka	1852
kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. julija 1933.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
Podloga . 1.901,577.199.35 (-f 2,160.610-61) Devize, ki niso v podlogi 44.585.446-73 (+ 2,299.205-50) Kovani novec v niklju 304.757.942-50 (— 2,158.529 50) Posojila . . 2.253,318.951-61 (— 7,342.920-26) Vrednostni
papirji . .	13,320.000"—	•
Prejšnji pred-
jejni državi 1.815,184.577-26 (+	205.943-61)
Začasni pred-jemi gl. drž.
blagajni .	600,000.000"—
vrednosti re-
*ervn. fonda 46,616.416"31 Vrednosti ostalih fondov ...	6,774.851-30
Nepremičnine ... .	157,316.762-77	(+	122.695-75)
Razna aktiva 114,265.363-12 (— 2 285.637.35)
7.257.717.510-95
Pasiva ’	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000-—
Rezervni
fond . . .	66,893.439-71	(+	56.840-—)
Ostali fondi	8.551.885-11
Novčanice v
obtoku . . 4.314,400.110-— (—57,119.955-—) Obveze na
pokaz . . 1.061,466.440-65 (+59.319.057-76. Obveze z rokom . . . 1.298,030.882-25 (—11,338.000-—) Razna pasiva 328,374.753-23 (+ 2,083.425-60)
7.257.717.510-95
Obtok in obveze . . . 5.375.866.550-65 Celotno kritje . . . 35"37°/0 Kritje v zlatu . . . 33-43°/o
Obrestna mera:
Po eakomptu ,..»#.»•» 714 % Po lom bardu	8%
Štev. 7863/11.	1868
Razpis.
Direkcija državnega, rudnika. Velenje razpisuje na dan 9. avgusta 1933 ob 11. uri dopoldne nabavo 2200 kom. stekel za jamske varnostne svetiljke.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 18. julija 1933.,
*
Štev. 2716/1933.	1856
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani proda na ponovni pismeni licitaciji, ki se bo vršila dne 16. avgusta 1933. od 11. ure dopoldne dalje v njenih uradnih prostorih v Ljubljani, Bleiweisova cesta štev. 1, ca 1930 plm3 mehkega tehničnega lesa, izdelanega v režiji v področju šumske uprave v Bohinjski Bistrici. Izklicna . cena znaša Din 162.320-—.
Na posebnih tiskovinah pisane ponudbe je vložiti najkesneje o pričetku licitacije pri direkciji šum, kjer morajo ponudniki položiti varščino v višini 10% ponudene cene v gotovini ali pu-pilamo varnih-'papirjih.
Tiskovine in vsa ostala pojasnila se dobe pri omenjenih dveh uradih.
Direkcija šum v Ljubljani,
dne 19. julija 1933.
Razne objave
Delavska zbornica v Ljubljani.
Št. 1329/33—7.	1847
Vabilo na VIII. redno sejo skupščine Delavske zbornice v Ljubljani,
ki se bo vršila v nedeljo, dne 6. avgusta 1933. ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Odobritev zapisnika o zadnji skupščinski seji.
2. Poročilo predsednika.
3. Poročilo tajnika.
4. Poročilo blagajnika.
5. Poročilo finančne kontrole.
6. Računski zaključek za poslovno leto .	1931./32.
7. Proračun za leto 1933./34.
8. Volilni red za volitve članov skupščine Delavske zbornice.
9. Razmo.
Ljubljana, dne 17. julija 1933. Predsednik:	Tajnik:
Melhior Čobal 1. r. Filip Uratnik 1. r.
*
738/33/L/K	1747-3—3
Poziv upnikom.
V zadružnem registru okrožnega sodišča v Celju se je dne 13. junija 1933 pri firmi: gradbena zadruga »Obrtni
dom« v Celju, registrovani zadrugi z omejeno zavezo vpisalo:	»Po sklepu
občnega zbora z dne 19. aprila 1933 se je zadruga razdražila in prišla v likvidacijo.«
Likvidatorji: Kukovec Vinko, stavbenik na Lavi, in Hohnjec Miloš, kiparski mojster v Celju.
Likvidacijska firma: Gradbena zadruga »Obrtni dom« v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
V smislu § 40. zadružnega zakona se razglaša razdružitev zadruge in se po-zivljejo upniki, da svoje terjatve prijavijo likvidacijski firmi.
Likvidatorja.
* 1866 Razid društva.
Jugoslovansko kemijsko društvo sekcija Maribor se je prostovoljno razšlo.
MariboY, dne 14. julija 1933.
Ing. Lindtner	Ing.	Knez	Leo s. r.
t. č. tajnik.	predsednik.
*
1849
Razid društva.
Zensko pokopalno društvo v Tržiču se je v smislu svojih pravil razšlo in je prenehalo z delovanjem 1. maja 1933. Vidmar Ivana,	Vovk Anton,
predsednica.	pokrovitelj.
/■ *
1870
Objava.
Izgubil sem orožni list št. 743/8967/1 na ime Ivan Berce, legitimacijo na iime Janez Berce, zvaničnik, in prometno knjižico za kolo 37945 na ime Alojzija Berce.
Vse to proglašam za neveljavno.
Ponoviče pri Litiji, dne 20. jul. 1933.
Berce Janez s. r., zvaničnik, Ponoviče.
*
1862
Objava.
Izgubil sem legitimacijo dvokolesa, izdano po sreskem načelstvu v Murski Soboti, reg. br. 57.247, štev. dvokolesa 1,600.161 firme Hollandia. Proglašam jo za neveljavno.
Tešanovci, dne 19. julija 1933.
Kuhar Franc s. r. pom. ev. duhovnik, Tešanovci,
. pošta Martjanci
*
1873
Objava.
Izgubil sem dijaško knjižico trgovske akademije v Mariboru in legitimacijo ferijalnega saveza na ime Lokošek Viljem, ter jih proglašam za neveljavni.
Viljem Lokošek s. r.
❖
1877
Objava.
Izgubil sem orožni list za posest in nošenje lovske puške dvocevke, ’zdan od sreskega načelstva v Logatcu ua ime: Šega Mihael iz Lipsenja 42, srez Logatec. Proglašam ga za neveljavnega.
Šega Mihael s. r.
Narodna banka kralfevine Jugoslavije
Imovina
Bilanca na dan 30. junija 1933. leta
Dolg
Podloga
zlato v blagajnah in v inozemstvu ........................
novčanice v tujem denarju devize.......................
Devize, ki niso v podlogi . . .
Kovani novec v srebru in niklju.................
Posojila
na menice.......................
na vrednostne papirje . . .
Vrednostni papirji................
Prejšnji predujipi državi . . .
Začasni avansi Glavni državni blagajni ..........................
Vrednosti rezervnega fonda .
Vrednosti fonda za amortizacijo nepremičnin........................
Vrednosti bančnih fondov
za zidanje založišča . . . .
za podpiranje kmetijstva . ■
za podpiranje kmetijske književnosti .....................
Vrednosti pokojninskega fonda
Nepremičnine......................
Zavod za izdelovanje novčanic .
Pohištvo in oprema................
Razni računi......................
Hranilni depoziti.................
Depoziti po raznih računih in kavcije.............................
Din
1.797,174.43002
111.376-21
-102,675.687-80
1.923,856.439-38
319,259.284-90
2,100.300-243.451-73
171.099-57
109,671.534-32
43,602.005-14
3,632.258-31
Din
1.899,961.494 03 41,914.041-94
334,329.377 —
2.243,115.724-28
13,320.000—
1.814,706.629-97
600,000.000—
46,595.210-61
4,260.000 —
2,514.851-30 20,141.962 45
136,905.797-77
96,864.510-24
30,787.645—
3.081,215.346-68
10.386,632.591-27
Obtok In a vista obveze Din 5.360,851.658*33 Skupno kritje	35 44 %
Kritje v zlatu............. 33-52%
Po sklepu upravnega odbora z dne 23. junija 1933. leta smo podpisani pregledali prednjo bilanco, jo primerjali z glavnimi in vzporednimi knjigami in našli, da je v vsem točna in pravilna.
V Beogradu, dne 5. julija 1933.
Člani upravnega odbora:
Dr. Ferdinand Gramberg Mihnjlo Lukarevič Draža Petrovič Kosta Dimitrijevi«1
Glavnica................
Novčanice v obtoku .
Obveznosti na pokaz
državne terjatve . žiro - računi . . . razni računi . . .
Obveznosti z rokom .
Rezervni fond . . .
Fond za amortizacijo nepre mičnin ........
Bančni fondi
za zidanje založišča . .
za podpiranje kmetijstva
Z2jpodpiranje kmetijske knj zevnosti .......
; za dopolnitev dividende
Pokojninski fond bančnega osebja.......................
Razni računi.....................
Položitclji hranilnih depozitov
Pološitelji depozitov po raznih računih in kavcij . . . .
Din
4,098.450-40
250,658.470-81
702,640.467-12
2,338.225-61 247.S10 83
184.156-76 464.070 79
Din
180,000.000—
4.403,454.270—
957,397.388-33 1.279,1&5.893-35 06,801.019-71
5,317.483-62
3,234.363-99
20,282.974-91
358,956.205-1
30,787.645-
3.081,215.346-68
10.386.632.591-27
Šef knjigovodstva:
Dragomir Dragojevič
Na podstavi čl. 34. in 53. zakona o Narodni banki i*1 čl. 59. statutov je nadzorstveni odbor pregledal prednjo bilanco in jo odobrava, ker je ugotovil, da je pravilna.
V Beogradu, dne 8. julija 1933.
Člani nadzorstvenega odbora:
Živojin Jankovič	Predsednik:
Solomun Kocu	.	/
Ljubomir Mihajlovič	Dimitrije	J.	Živadmovič
Tihomir Panič Dragoslav Gavrovič
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnih: O. Michdtek v Ljubljani.