152 SLOfit SLOfit or the sports educational chart through the historical perspective Abstract The article presents the historical development of the study of physical and motor development of children and adolescents in Slovenia, especially the establishment and formulation of the national central information system “Sports Educational Chart”, which the authors first named Physical Educational Chart and later Sports Educational Chart, whereas today the name “SLOfit system” has increasingly been gaining ground. This term is also applied when we present our database abroad. The system was developed between 1969 and 1989, whereas in 1996 the data collection became one of the compulsory da- tabases that every Slovenian school has been maintaining in compliance with the school legislation. The study and design of a battery of measurement tasks for assessing the indicators of physical and motor development are presented from the historical perspective, along with the changes in the purpose of the database and the legislation concerning the integration of the Sports Educational Chart in the school system, the most important development landmarks from 1969 to the present day as well as application of data in national and international studies. Keywords: physical development, motor development, children, adolescents, national database, purpose, historical development Izvleček V prispevku je prikazan zgodovinski razvoj preučevanja te- lesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji, posebej pa še vzpostavitev in oblikovanje nacionalnega cen- tralnega informacijskega sistema Športnovzgojni karton, ki so ga avtorji najprej poimenovali telesnovzgojni karton, nato športnovzgojni karton, danes pa nosi ime SLOfit sis- tem. Ta izraz uporabljamo tudi pri predstavitvi podatkovne zbirke v tujini. Sistem je bil razvit med leti 1969 in 1989, leta 1996 pa je postala zbirka podatkov ena od obveznih zbirk, ki jih mora skladno s šolsko zakonodajo voditi vsaka slovenska šola. Skozi zgodovinsko perspektivo je prikazano preučeva- nje in oblikovanje sklopa merski nalog za oceno posame- znih kazalnikov telesnega in gibalnega razvoja, spremem- be v namembnosti zbirke in zakonodaji glede umeščenosti športnovzgojnega kartona v šolski sistem, najpomembnejši mejniki razvoja od leta 1969 do danes ter vključenost podat- kov v nacionalne in mednarodne študije. Ključne besede: telesni razvoj, gibalni razvoj, otroci, mladina, nacionalna zbirka, namen, zgodovinski razvoj. Marjeta Kovač, Gregor Jurak, Gregor Starc in Janko Strel SLOfit ali športnovzgojni karton skozi zgodovinsko perspektivo Zgodovinski razvoj spremljave „ telesnega razvoja in gibalne učinkovitosti otrok in mladine v Sloveniji Spremljave telesnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji V Sloveniji je preteklo že več kot devetdeset let od prvega sistema- tičnega zbiranja podatkov o telesnem razvoju otrok. V Pedagoškem zborniku za leto 1926 (Žgeč, 1926) so prikazani podatki Popisnice o razvojnem stanju otroka, ki jih je zbral Pedagoški krožek v Mariboru leta 1926 na 31 šolah mariborske oblasti. Vključene so bile šole iz mariborskega okolja, Prlekije, Haloz, Koroške, meritvam pa so se pridružili tudi v Domžalah in Trbovljah. Žgeč (1926, str. 56) navaja, da je bil to prvi poskus zbiranja podatkov in na podlagi tega pre- učevanja otroka v njegovem okolju. Avtor je izračunal povprečno velikost in težo deklic ter dečkov glede na posamezno starost, za vsako okolje pa je podal tudi obrazložitev podatkov na podlagi preučevanja stanovanjskih razmer, socialnega okolja, zdravstvenih razmer in pogojev šolanja. Predstavil je grafična prikaza telesne vi- šine in teže 8- in 13-letnikov, ločeno po spolu, za vse merjene šole. Razlike v telesni višini in teži je pojasnil s podrobnejšim opisom življenjskih razmer otrok, ki so pripadali različnim socialnim skupi- nam (meščanski, delavski, uradniški, kmečki, viničarski sloj). Pred drugo svetovno vojno so osnovnošolski učitelji spremljali te- lesno višino in težo slovenskih šolarjev v okviru programa Učiteljski pokret. Opozarjali so predvsem na velike razlike v spremljanih ka- zalnikih zaradi socioekonomskega položaja otrok iz kmečkega in delavskega okolja (Debevec, Jurančič, Kimovec in Mencelj, 1940). SLOfit 153 Škerljeva raziskava Fizično-pubertetni razvoj ljubljanskih srednješol- cev, ki je bila izvedena v šolskem letu 1939/40, zaradi druge svetov- ne vojne pa so bili podatki objavljeni šele pet let po njenem kon- cu (Škerlj, 1950), je postavila znanstvene temelje za raziskovanje telesne rasti in spolnega razvoja otrok in mladine. Škerlj je v njej analiziral razvoj mladih med 11. in 18. letom starosti, s pomočjo različnih telesnih mer pa je predstavil tudi metodologijo za oceno pubertetnega razvoja. Po drugi svetovni vojni so različni raziskovalci pospešeno preu- čevali telesni razvoj otrok in mladine v Sloveniji v več presečnih študijah: Študija • Telesni razvoj šolske mladine v primerjavi s predvojnim (Lunaček, 1951) temelji na meritvah, ki jih je izvedel Central- ni higienski zavod v letih 1949 in 1950. Njen namen je bil iz- računati norme za telesno višino in težo, ki bi jih uporabljali zdravniki za oceno telesne razvitosti otrok, podatki pa naj bi omogočali tudi primerjavo s podatki, zbranimi pred vojno. Raziskovalno delo so nadaljevali čez desetletje in podatke objavili v delu Telesni razvoj šolske mladine v Sloveniji v letu 1959 (Lunaček in Skerget, 1959). V naslednji presečni študiji z naslovom • Telesni razvoj otrok in mladine v letih 1969/1971 so raziskovalci uporabili kar 31 antropometričnih mer za oceno telesnega razvoja otrok in mladine med 7. in 18. letom starosti (Dovečar, 1976). V letih 1981/82 so raziskovanje razširili na vzorec otrok in mladine med 6. in 20. letom starosti, uporabili pa so 15 antropome- tričnih mer. Zaključki so bili objavljeni v delu Somatotipska variabilnost v procesu rasti in razvoja (Brodar, Štefančič in To- mazo-Ravnik, 1987). V letih 1990/1992 so raziskovalci v okviru projekta • Antropo- loške karakteristike otrok in mladine v Sloveniji izmerili otroke in mladino med 7. in 18. letom z 20 antropometričnimi me- rami; pri deklicah so beležili tudi nastop menarhe (Štefančič idr., 1996, str. 14). V študiji • Ocena telesne rasti in razvoja otrok in mladine v Lju- bljani (Štefančič idr., 1996) so predstavljeni podatki treh Avtor ilustracij: Drago Senica. 154 SLOfit raziskav, opravljenih v Ljubljani v letih 1981/82, 1984/85 in 1990/91, 1991/92 ter 1992/93. Avtorice ugotavljajo, da so se- kularni trendi po drugi svetovni vojni izraziti pri obeh spolih v vseh starostnih skupinah in pri vseh merjenih kazalnikih. Posebej poudarjajo, da na izrazite akceleracijske pojave vpli- vajo zunanji dejavniki, kot so bolj urejeno prehranjevanje, prizadevanja za zdrav način življenja in več športne dejav- nosti mladih. Vendar opažajo, da se je v začetku devetdese- tih let akceleracija umirila, zaradi novih družbeno-ekonom- skih pojavov, ki dajejo sekularnemu trendu specifičen pečat, pa priporočajo, da se nadaljuje z raziskovalnim delom. Današnje študije telesnega razvoja otrok in mladine v svetu in pri nas se osredotočajo predvsem na porast telesne teže in količine podkožnega maščevja, saj ta predstavlja ključen javnozdravstve- ni in finančni problem sodobnega sveta (Avbelj idr., 2005; Kovač, Jurak in Leskošek, 2012; Kovač, Jurak, Zaletel-Kragelj in Leskošek, 2014; Sedej, Lusa, Battelino in Kotnik, 2016; Starc in Strel, 2012). Od leta 2002 Slovenija sodeluje v mednarodni študiji Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju ( angl. Health Behaviour in School-Aged Children, HBSC), ki poteka vsako četrto leto (Jeriček Klanšček idr., 2015). Raziskava temelji na kvantitativni metodi raz- iskovanja. Anketiranje poteka s standardiziranim mednarodnim vprašalnikom na reprezentativnem vzorcu slovenskih všolanih 11-, 13- in 15-letnikov. V vzorec je bilo v letu 2002 vključenih 3956 mla- dostnikov (50,5 % fantov in 49,5 % deklet), v letu 2006 je bilo vklju- čenih 5130 mladostnikov (49,9 % fantov in 50,1 % deklet), v letu 2010 je bilo vključenih 5436 mladostnikov (50,9 % fantov in 49,1 % deklet), v letu 2014 pa je bilo vključenih 4997 mladostnikov (49,0 % fantov in 51,0 % deklet). V letu 2014 je anketiranje prvič potekalo prek spletne aplikacije, predhodne raziskave pa so bile izvedene z vprašalnikom na papirju. Raziskava temelji na samoporočanju vključenih o njihovi telesni višini in teži. Iz tega raziskovalci izraču- najo indeks telesne mase in ga primerjajo z osebnim mnenjem o tem, ali se zdijo mladostniki sami sebi predebeli oziroma presuhi (Jeriček Klanšček idr., 2015, str. 35-36). Od leta 1970 imamo gotovo najkakovostnejše podatke o telesnem razvoju otrok v dveh obsežnih zbirkah Laboratorija za telesni in gibalni razvoj Fakultete za šport, to sta podatkovni zbirki športno- vzgojni karton (vključuje podatke telesne višine, telesne mase in količine podkožnega maščevja (Strel idr., 1996)) in zbirka preseč- ne študije ARTOS 1 , v kateri merimo telesno višino, sedečo višino, telesno maso, beležimo samoporočanje o telesni višini in telesni 1 Kratica za daljši naslov Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji. masi ter letu nastopa menarhe, merimo širino ramen in medenice, dolžino roke, noge in stopala, premer zapestja, komolca, gležnja in kolena, obseg podlahti, stegna, pasu in bokov, kožne gube tri- cepsa, bicepsa, trebuha, hrbta, stegna in goleni (Jurak, Kovač in Starc, 2013). V zadnjem desetletju so naši podatki o telesnem razvoju vključeni v zbirko Svetovne zdravstvene organizacije za preprečevanje de- belosti pri otrocih (Wijnhoven idr., 2014) in zbirko NCD Risk Factor Collaboration (Bentham idr., 2016, 2017; Di Cesare idr., 2016), zno- traj katere s sodelavci iz celega sveta izvajamo največje epidemi- ološke študije na svetu. Spremljave gibalne učinkovitosti otrok in mladi- ne v Sloveniji V vseh v prejšnjem poglavju omenjenih študijah so raziskovalci preučevali le telesni razvoj otrok. Študija, ki je poleg telesnega ra- zvoja preučevala še gibalno učinkovitost učencev, je bila opravlje- na na Inštitutu za športno medicino, ki so mu pomagale športne ambulante (Šef, 1953, 1954). Dve vzorčni merjenji je organiziral tudi Zvezni zavod za telesno kulturo. Meritve so opravile tridesetčlan- ske pedagoško-medicinske skupine na osnovnih in srednjih šolah na naključno izbranem vzorcu. Rezultati so bili objavljeni za vso Jugoslavijo in Slovenijo (Vučetić-Zavrnik, 1964). Zavod SR Slovenije za šolstvo je preučeval gibalno učinkovitost otrok v eksperimentalni osnovni šoli Fran Levstik v Ljubljani s Kra- us-Webrovimi merskimi nalogami minimalne mišične zmogljivosti (Serpan, 1959). Z merskimi nalogami in rezultati je seznanil razre- dne učitelje na tečajih (Križnar in Serpan, 1978). Poglobljeno preučevanje gibalnega razvoja otrok in mladine se je v Sloveniji začelo v šestdesetih letih. Vodilni raziskovalec J. Šturm je skupaj z J. Strelom preučeval merske značilnosti (zanesljivost, veljavnost in objektivnost) merskih nalog za oceno gibalnih spo- sobnosti z namenom, da oblikuje sklop nalog, s katerimi bi lahko na terenskih meritvah dobro ocenili gibalno pripravljenost šolskih otrok (Strel in Šturm, 1980; Šturm, 1970, 1972, 1981a, 1982b, 1981c; Šturm in Strel, 1979; Šturm, Strel in Ambrožič, 1982). Raziskovalno delo se je naslanjalo na teoretična izhodišča beograjskih (Kurelić idr., 1975 2 ) in zagrebških raziskovalcev (Gredelj, Metikoš, Hošek in 2 V raziskovalni skupini je sodeloval tudi slovenski raziskovalec J. Šturm. SLOfit 155 Momirović, 1975; Metikoš, Gredelj in Momirović, 1979; Momirovič, Hošek, Metikoš in Hofman, 1984). Kasneje so se nekateri raziskovalci usmerili v preučevanje speci- fičnih starostnih skupin, npr. predšolskih otrok (Pišot in Planinšec, 2005; Planinšec, 1995; Rajtmajer, 1993; Videmšek, 1996; Videmšek in Cemič, 1991), osnovnošolcev (Kondrič, 2000a; Kondrič in Šajber- Pincolič, 1997; Leskošek, 1989) ali srednješolcev (Beranič, 2009; Ko- vač, Leskošek, Strel in Jurak, 2013; Kovač, Strel, Jurak in Leskošek, 2012) oziroma v zadnjih letih v preučevanje razvoja nedonošenih otrok (Robič Pikel, 2015; Robič Pikel idr., 2017). Izrazito se je povečalo zanimanje tudi za preučevanje posamezne gibalne sposobnosti: njeno strukturo, najprimernejše naloge za njeno oceno in njihove merske značilnosti. Navedli bomo le ne- katere: na področju koordinacije so to bili J. Šturm (Šturm in Strel, 1981), – J. Strel (1981) in D. Novak (Strel in Novak, 1980), na področju gibljivosti F. Agrež (1973, 1976), J. Gošnik-Oreb – (1985), B. Pistotnik (1989, 1991) in S. Pinter (1996), na področju moči M. Čoh (Čoh, 1988) in J. Šturm (Čoh in Šturm, – 1987; Šturm, 1974). Nadaljnje raziskovanje je bilo usmerjeno v preučevanje povezav med telesnimi značilnostmi in gibalnimi sposobnosti (npr. Am- brožič, 1996; Jurak, Milanović, Janić, Sorić in Kovač, 2015; Kondrič, 2000a; Kondrič in Šajber-Pincolič, 1997; Strel, 1976, 1981; Strel, Šturm in Pistotnik, 1981; Strel, Kovač, Jurak, Bednarik in Leskošek, 2001; Šturm in Strel, 1975, 2002), njunima povezavama z drugimi razsežnostmi razvoja otrok in mladine (npr. Andlovic Kolar, 2001; Burian, 1996; Burnik, 1992; Jurak, 2002; Karpljuk, 1996; Kolar, 2001; Kovač, 1999; Kovač, Jurak, Starc in Strel, 2007; Matejek, 2013; Pavlo- vić, 1982; Planinšec, 1995, 1999; Strel in Štihec, 1993; Strel idr., 2003; Štemberger, 1999), povezav s športno uspešnostjo (npr. Elsner, 1981; Novak, 1984; Šturm, Novak in Strel, 1990), obremenjenostjo s šolskim delom (npr. Novak idr., 1993), pedagoškimi ravnanji učitelja športne vzgoje (npr. Cankar, 1994), v zadnjem času pa preučujejo predvsem življenjske sloge otrok in mladine v povezavi z njihovo gibalno učinkovitostjo (npr. Jurak, 2006; Jurak idr., 2015; Matejek, 2013; Sember idr., 2016; Strel, Kovač in Jurak, 2007), povezave gi- balne učinkovitosti z učno uspešnostjo (npr. Zurc, 2008) oziroma vplive intervencijskih programov na nekatere telesne značilnosti in gibalno učinkovitost osnovnošolcev (npr. Karpljuk, 1999; Jurak, Cooper, Leskošek in Kovač, 2013; Peternelj, 1998; Strel, 2013). Precejšen del podatkov zgoraj omenjenih raziskav je bil pridobljen v okviru podatkovne zbirke športno-vzgojni karton in/ali najobse- žnejše slovenske študije Analiza razvojnih trendov motoričnih spo- sobnosti in morfoloških značilnosti ter povezav obeh z drugimi bio- psiho-socialnimi razsežnostmi slovenskih otrok in mladine med 6. in 18. letom v obdobju 1970 – 1983 – 1993/1994 – 2003/2004 (Strel, 1996; Strel idr., 2005), ki se je v letih 2013 in 2014 poimenovala v ARTOS (Jurak idr., 2013; Starc idr., 2015). Študija poteka v Sloveniji že vse od leta 1970 (leta 1970 je vzorec vključeval le osnovnošolce od 5. do 8. razreda), podatke pa so raziskovalci zbirali s trinajstletnim (med letoma 1970 in 1983; leta 1983 so bili vključeni osnovnošolci od 1. do 8. razreda), nato pa z desetletnim zamikom (1983, 1993/94 in 2003/04; 2013/14; leta 1994 so bili prvič vključeni tudi srednješolci). Skupno število učencev, vključenih v vzorec, predstavlja 2% slo- venske populacije (Jurak idr., 2013; Starc idr., 2015; Šturm in Strel, 1985, 2002). Spremljave telesnega in gibalnega „ razvoja otrok in mladine v Sloveniji s posebno podatkovno zbirko telesnovzgojni oziroma športnovzgojni karton Prve sistematične meritve telesnega in gibalne- ga razvoja otrok in mladine v slovenskih šolah so se začele leta 1969 Učni načrt za športno vzgojo je pred letom 1970 sicer navajal, naj učitelji izvajajo preverjanje telesnih zmogljivosti učencev, vendar ni vključeval navodil za merjenje. Strel in Šturm (1982) poročata, da so v praksi nekateri učitelji merili učence in podatke uporabljali za motivacijo učencev in načrtovanje dela. Uporabljali pa so različne merske naloge in primerjali rezultate le znotraj posamezne šole. 156 SLOfit Prvo za šole obvezno zbiranje podatkov o telesnih značilnostih in gibalni učinkovitosti šolajočih se otrok predstavlja podatkovna zbirka telesnovzgojni karton, ki je nastala na podlagi različnih štu- dij J. Šturma, profesorja na Fakulteti za šport (Šturm, 1970, 1972). V veljavo je stopila že 1. septembra 1969 z objavo v Uradnem listu SRS, št. 20-158/69, v šolah pa so začeli zbirati podatke v šolskem letu 1970/71. Način zbiranja podatkov je bil predstavljen v Navo- dilih za izpolnjevanje telesnovzgojnega kartona za osnovne in srednje šole (1971). Skladno z navodili je moral učitelj meritve za telesno- vzgojni karton izvesti vsako leto v maju in juniju, namenil pa jim je od sedem do deset ur v posameznem šolskem letu. Merske naloge so bile razdeljene v A (obvezni) in B (neobvezni) program (preglednica 1). Vse šole so morale opraviti meritve telesnih zna- čilnosti in merske naloge A-programa (Navodila za izpolnjevanje telesnovzgojnega kartona za osnovne in srednje šole, 1971). Čeprav Križnar in Serpan (1978) navajata številne pozitivne učinke meritev, so se učitelji športne vzgoje soočali z različnimi proble- mi, kot so preveč časa, ki so ga porabili za meritve zaradi velike- ga števila merskih nalog in velikega števila učencev v oddelkih, premajhna ozaveščenost o pomenu meritev za načrtovanje dela, obdelava podatkov je bila zaradi takrat slabo razvite računalniške Prikaz 1. Ključni mejniki spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji s podatkovno zbirko športnovzgojni karton. Preglednica 1 Merske naloge podatkovne zbirke telesnovzgojni karton iz leta 1971 Biometrične meritve Meritve gibalne učinkovitosti A program (obvezno) B program (neobvezno) Telesna višina Dotikanje plošč z roko Telesna teža Skok v daljino z mesta Vitalna kapaciteta Dviganje trupa Dviganje nog Obseg oprsja Vesa v zgibi Zgibe v mešani vesi Tek na 30 metrov (za učence in učenke od 1. do 4. razreda, za učenke od 5. do 8. razreda, za vse srednješolce in srednješolke) Tek na 30 metrov (za učence od 5. do 8. razreda) Tek na 60 metrov (za učence in učenke od 5. do 8. razreda in srednješolce ter srednješolke) Tek na 60 metrov (za učence in učenke od 1. do 4. razreda) Tek in hoja na 600 metrov (za učence in učenke od 5. do 8. razreda ter srednješolce in srednješolke) Tek 4 x 15 metrov (za učence in učenke od 1. do 4. razreda) Tek 6 x 15 metrov (za učence in učenke od 5. do 8. razreda ter srednješolce in srednješolke). SLOfit 157 podpore nemogoča za celotno Slovenijo ipd. (Sluga, 1981; Šturm idr., 1982). Priprava novega modela meritev med leti 1980 in 1985 V eksperimentalnem programu Predlog informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šolske mladine v SR Sloveniji (Strel in Šturm, 1982), v kate- rega je bil med leti 1981 in 1985 vsako leto vključen namenski vzo- rec 37.000 učencev osnovnih in srednjih šol iz devetih slovenskih občin (Strel in Šturm, 1980; Strel idr., 1982), je potekalo obsežno preučevanje značilnosti merskih nalog in organizacijskega mode- la zbiranja podatkov, analize z naslovom Ovrednotenje informacij- skega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šolske mladine v Republiki Sloveniji pa so bile objavljene v treh faznih (Strel idr., 1982; Strel idr., 1983; Strel idr., 1984) in končnem poročilu (Strel, Šturm, Ambrožič, Leskošek in Strojnik, 1985). Program sta vodila J. Strel in J. Šturm. Posledice preučevanja so bile: sprememba sklopa merskih nalog, tako da je nov izbor omogo- – čal dobro ovrednotenje telesne zmogljivosti učencev, priprava natančnega protokola meritev, ki je pomenil skrajšanje – časa merjenja, centralna obdelava in posredovanje obdelanih podatkov šolam – sta zagotavljala učinkovito povratno informacijo za učitelje in učence ter njihove starše. Zanimivo je, da je podatkovna zbirka nastajala v Sloveniji istoča- sno z zbirko Eurofit (1993), ki jo danes v omejenem obsegu (le del testnih nalog ali pa so nekatere modificirane) uporabljajo neka- tere evropske države za ugotavljanje ravni telesne pripravljenosti šolajočih otrok in mladine, vendar meritve ne potekajo redno. Trideset let od uvedbe zdajšnjega modela meri- tev Čeprav je že učni načrt za osnovno šolo za predmet telesna vzgo- ja iz leta 1984 (Strel idr., 1984) za 6., 7. in 8. razred navajal, da naj bi v teh treh razredih potekalo »spremljanje lastnega razvoja in aktivnosti na osnovi rezultatov merjenja v telesno-vzgojnem kar- tonu«, meritve niso bile obvezne in so jih izvajale šole, vključene v eksperimentalni program, ki je potekal od leta 1981 do leta 1985 (Strel idr., 1982). Na podlagi eksperimentalnega uvajanja je enotno obliko in vsebi- no telesnovzgojnega kartona določil Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo z gradivom št. 66-18/85, Navo- dila za izpolnjevanje telesnovzgojnega kartona za osnovne in srednje šole, ki je bilo objavljeno leta 1987 (Strel idr., 1996). Šole so tako za- čele postopno vpeljevati današnji model takrat poimenovanega telesnovzgojnega, danes pa športnovzgojnega kartona v šolskem letu 1986/87 v prvem in petem razredu osnovne šole in prvem letniku srednje šole. Vsako naslednje leto je bil vključen naslednji razred. V šolskem letu 1989/1990 so bile meritve izpeljane za vso šolajočo populacijo. Navodila so doživela nekaj popravkov z doku- mentom št. 601-4/89, izdanim februarja leta 1992 (Strel idr., 1996). Učitelji so dobili dodatna navodila tudi v njim namenjenih revijah (Strel, 1987) in na seminarjih stalnega strokovnega spopolnjevanja (Strel, Štihec in Kovač, 1988). V okviru podatkovne zbirke športnovzgojni karton od leta 1986/87 ugotavljamo, vrednotimo in spremljamo telesne značilnosti (tri merske naloge) in gibalne sposobnosti (osem merskih nalog), pri- kazane v preglednici 2. Preglednica 2 Merske naloge podatkovne zbirke telesnovzgojni oziroma športno- vzgojni karton iz leta 1986 Merska naloga Področje merjenja Telesna višina Dolžinska razsežnost telesa Telesna teža Voluminoznost (masa) telesa Kožna guba nadlahti Voluminoznost telesa (količina podko- žnega maščevja) Dotikanje plošč z roko Frekvenca izmeničnih gibov Skok v daljino z mesta Hitra (eksplozivna) moč Premagovanje ovir nazaj Koordinacija (skladnost) gibanja vsega telesa Dviganje trupa Moč mišičja trupa Predklon na klopci Gibljivost Vesa v zgibi Mišična vzdržljivost ramenskega obroča in rok Tek na 60 m Tek na 600 m Šprinterska hitrost Splošna vzdržljivost Do leta 1996 so bile meritve obvezne za vso šolajočo populacijo, po spremembi šolske zakonodaje pa je bilo od leta 1996 treba za merjenje učencev in dijakov pridobiti pisna soglasja staršev oziro- 158 SLOfit ma polnoletnih dijakov, od leta 2007 pa staršev osnovnošolcev, srednješolci pa, ne glede na starost, sami soglašajo z meritvami. Zato je takratno ministrstvo za šolstvo in šport izdalo nova navo- dila v knjižici Športnovzgojni karton 3 (Strel idr., 1996) in vsako leto posebni zgibanki za starše osnovnošolcev in srednješolcev. Zaradi zanimanja tujine in vključevanja v mednarodne projekte so navo- dila leto kasneje izšla še v angleškem jeziku (Strel idr., 1997). Ker je sodelovanje v meritvah prostovoljno, meritve v okviru po- datkovne zbirke niso obvezna sestavina osnovnošolskega učne- ga načrta in učnih načrtov različnih srednješolskih programov, ki so bili sprejeti leta 1998 (Kovač in Novak, 1998a, 1998b, 1998c, 1998d). Nekatere spremembe šolske zakonodaje (Zakon o gimnazijah, 2007; Zakon o osnovni šoli, 2006; Zakon o poklicnem in strokov- nem izobraževanju, 2006) in Zakona o varstvu osebnih podatkov (2007) so zahtevale posodobitev navodil in pripravo posebnega pravilnika o varovanju osebnih podatkov na Fakulteti za šport kot obdelovalki podatkov na nacionalni ravni in skrbnici zbirke (»Pra- vilnik o varovanju osebnih in zaupnih podatkov na Fakulteti za šport«, 2007). Tako je leta 2011 izšla knjižica Športnovzgojni karton, ki poleg predstavitve merskih nalog, organizacijskih navodil in za- konodajnih zahtev predstavlja še primere analiz za posameznika, šolo in regijo (Kovač, Jurak, Starc, Leskošek in Strel, 2011). Zakono- daja določa tudi obliko obrazcev s pravilnikoma o šolski doku- mentaciji v osnovni in srednji šoli (Kovač idr., 2011). Spremembe namena podatkovne „ zbirke Nova šolska zakonodaja, novi učni načrti, drugačni pogledi na razvoj posameznika, usmerjenost v individualizacijo, ob izrazitem povečanju deleža prekomerno težkih in debelih otrok in njihovi manjši gibalni učinkovitosti poudarjanje zdravja posameznika, a hkrati (tudi pretirana) zaščita posameznikovih osebnih podatkov so povzročili tudi spremembo namena zbiranja podatkov. Če je bila v začetnih letih zbirka namenjena predvsem učiteljevemu spremljanju razvoja učencev, ki jih je poučeval, in identifikaciji gi- balno nadarjenih oziroma gibalno ogroženih učencev, v zadnjih dvajsetih letih poudarjamo predvsem osredotočenost na posa- meznikov telesni in gibalni razvoj ter prepoznavanje otrokovih zdravstvenih tveganj, hkrati pa so podatki postali pomemben po- kazatelj javno-zdravstvenih problemov in podlaga za načrtovanje in implementacijo intervencij kot del politik na področju šolstva, športa in zdravstva. Danes ima podatkovna zbirka športnovzgojni karton tri temeljne namene: 3 Publikacija predstavlja spremenjen in dopolnjen ponatis "Navodil za iz- polnjevanje telesnovzgojnega kartona za osnovne in srednje šole" št. 66- 18/85 z dne 5. 2. 1987, ki jih je določil predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, in "Navodil za izpolnjevanje športnovzgojnega kartona za osnovne in srednje šole" št. 601-4/89 z dne 14. 12. 1992, ki jih je določil minister za šolstvo in šport. 1. Pomen podatkov za posameznikov razvoj: Podatki lahko usmerijo pozornost posameznega otroka na njegovo telo in gibalno učinkovitost mu pomagajo pri samozavedanju o tem, da lahko sam veliko stori za njeno ohranjanje ali izboljšanje. Starši lahko spoznajo in spremljajo telesni in gibalni razvoj svo- jih otrok in njihove dosežke primerjajo z dosežki enako starih slovenskih vrstnikov. Tako jih spodbujamo, da postanejo bolj motivirani in dejavni pri skrbi za telesni in gibalni razvoj svo- jega otroka. O telesnem in gibalnem razvoju otroka se lahko starši oziroma dijaki pogovorijo z učiteljem športne vzgoje, tre- nerjem, zdravnikom. Učitelj športne vzgoje na podlagi primer- jav z objektivnimi podatki populacije in primerjav učenčevih podatkov s predhodnimi leti svetuje staršem ter učencem in dijakom glede primerne prostočasne športne vadbe. Pri učiteljih športne vzgoje lahko učenci in njihovi starši dobijo: grafično ponazoritev učenčevega telesnega in gibalnega – razvoja za ves čas šolanja in razlago sprememb, SLOfit 159 nasvet, v katero športno dejavnost se naj vključi učenec, – da bo koristno preživel prosti čas, nasvet o primerni vadbi, če ima učenec kakršne koli težave – v telesnem ali gibalnem razvoju, nasvet, kam vključiti učenca, ki je nadarjen za šport, – za tiste, ki so vključeni v redno športno vadbo, informacijo – o tem, katere sposobnosti ima bolj razvite, kje so njego- ve pomanjkljivosti, ki ga lahko ovirajo pri dosežkih, in kaj mora narediti, da te pomanjkljivosti s primerno vadbo od- pravi in se tako izogne morebitnim poškodbam, nasvet, s kakšno športno opremo se bo učenec lahko var- – no in sproščeno ukvarjal s športom. 2. Pomen podatkov za kakovostnejše delo učitelja športne vzgoje: Učitelju podatki omogočajo racionalno in objektivno diagnosticiranje stanja za posameznika oziroma vadbeno skupino, ki jo poučuje, in s tem ustrezno individualizacijo oziroma diferenciacijo vadbe, kar je eden najpomembnejših dejavnikov kakovostnega pouka. Hkrati lahko na podlagi analiz pripravi programe, ki so del razširjenega programa posamezne šole (interesne dejavnosti, dodatni in dopolnilni pouk, šole v naravi, počitniški programi, programi v podaljšanem bivanju ipd.). Ti programi imajo lahko tudi izrazito intervencijski namen. Učence in dijake nauči tudi ovrednotenja njihovih dosežkov in določanja individualnih obremenitev pri športni vadbi. Tako jih motivira in usposablja za samostojno spremljavo njihove gibal- ne učinkovitosti ter jih spodbuja k njim primerni športni vadbi. 3. Pomen podatkov za izvajanje različnih politik na lokalni in nacionalni ravni: Poznavanje trendov sprememb telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti učencev in dijakov na lo- kalni in nacionalni ravni omogoča ustrezno odzivanje stroke, saj predstavlja učinkovito strokovno pomoč pri oblikova- nju strategije razvoja šolske in zunajšolske športne vzgo- je 4 . Analize podatkov populacije so in bodo tudi v prihodnje pomagale pri pripravi nekaterih politik na lokalni in naci- onalni ravni (npr. politike zagotavljanja pogojev za ustrezno telesno dejavnost, športa, prehranjevanja, spodbujanja ena- kopravnega vključevanja v skupine, zmanjšanja zdravstvenih tveganj ipd.), lahko pa pomagajo tudi izdelovalcem otroških in športnih oblačil in obutve, šolskega pohištva ... Spremembe v obdelavi „ podatkov in njihovi predstavitvi uporabnikom Ker neobdelani podatki ne dajo ustrezne povratne informacije, se jih centralno obdela. V začetnih letih vpeljave prvih meritev je ra- čunski center takratne Visoke šole za telesno kulturo določil nekaj šol, ki so poslale rezultate svojih učencev v elektronsko obdelavo. Sluga (1981) poroča, da so bili podatki obdelani le dvakrat, nato pa zaradi velikih organizacijskih težav ne več. Zaradi razvoja računalniške opreme in boljše podpore je ponovna uvedba meritev v šolskem letu 1986/87 že omogočala, da so šole dobile obdelane podatke ob koncu šolskega leta. Obdelava je po- tekala na Inštitutu za šport, ki deluje v okviru Fakultete za šport, v 4 Glej vire Kolar, Jurak in Kovač, 2010; Kovač, Jurak, Starc in Strel, 2007; Strel idr., 1996; Strel idr., 2003. zadnjih letih pa v okviru Laboratorija za telesni in gibalni razvoj, ki prav tako deluje na Fakulteti za šport. Načini obdelave se spreminjajo skladno z razvojem računalniške opreme in programov. Celotna obdelava podatkov je od začet- ka vzpostavitve zbirke potekala na Fakulteti za šport, najprej pod vodstvom J. Šturma, nato pa J. Strela s sodelavci, M. Kondriča, B. Leskoška in G. Starca. Za večino let so bila pripravljena tudi po- ročila, ki so vključevala podatke o številu udeleženih učencev in dijakov glede na spol, vrsto šolanja in občino oziroma statistično regijo, povprečne vrednosti in standardne odklone vseh merskih spremenljivk, izračunani so bili tudi indeksi sprememb glede na predhodno leto. Od leta 2007 so poročilom dodani tudi izračuni indeksa telesne mase glede na spol, starost, posameznika, šolo in regijo, od leta 2016 pa se določeni podatki prikazujejo ne le v t.i. T-vrednostih, ampak tudi v centilnih vrednostih. V preglednici 3 je seznam poročil o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine, ki so javno dostopna v knjižnici Fakultete za šport oziroma od leta 2007 tudi na fakultetni spletni strani http://www.slofit.org/letna- porocila. Vzporedno z vpeljavo meritev je J. Štihec na Fakulteti za šport iz- delal računalniški program, ki je omogočal grafično predstavitev rezultatov posameznika, oddelka in šole (Štihec, 1988). Od leta 1991 program poznamo pod imenom Graf (Štihec, 1991, 1992a, 1992b, 1994, 1995, 2002, 2003). Danes je mogoče podatke vnašati že med meritvami v aplikacijo na tabličnih računalnikih (Černilec, 2012; »ŠVKarton - mobilna in spletna aplikacija kot podpora vodenju Športno vzgojnega karto- na«, 2012-2017), ki je nastala v praksi na Osnovni šoli Šenčur, njena avtorja sta P . Černilec (vsebina) in G. Pompe (tehnična podpora). Podpora je javno dostopna na https://svkarton.si/sportno_vzgoj- ni_karton_podpora.php, a je za šole plačljiva. Model meritev in uporaba podatkov sta bili predstavljeni že zgodaj tudi v tujini (Šturm idr., 1990), hkrati pa so bili podatki pomembna podlaga pri oblikovanju učnih načrtov za predmete na področju športa (Kovač in Novak, 1998a, 1998b, 1998c, 1998d; Kovač, 2013; Kovač, Jurak in Starc, 2015). Slovensko javnost so avtorji seznanjali z modelom meritev in ugotovljenimi rezultati tudi v različnih ča- sopisih (Šolski razgledi, Delo) in strokovnih in poljudnih revijah (Šport mladih, Zdravstveno varstvo, Ciciban, Za srce, Vzgoja in izobraževanje). Ker lahko s širšo dostopnostjo dobijo podatki še večjo uporab- no vrednost, je bila v šolskem letu 2016/2017 prenovljena sple- tna stran http://www.slofit.org, kjer so dostopne vse informacije v zvezi s SLOfit, znotraj tega pa je pilotno ponujena brezplačna spletna aplikacija Moj SLOfit, ki z novim vrednotenjem rezultatov meritev omogoča bolj pregleden nadzor nad šolarjevim telesnim in gibalnim razvojem (Jurak, Starc idr., 2016). 160 SLOfit Preglednica 3 Seznam poročil o meritvah telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti Avtorji leto Naslov poročila Strel, J. 19 9 0 Analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških značilnosti učencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol oz. od 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1989/90. Strel, J. 19 91 Analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških značilnosti učencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1990/91. Kondrič, M., Strel, J., Šturm, J., Am- brožič, F., Mesarič, V., Leskošek, B. in Štihec, J. 19 9 4 Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških značilnosti učencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1993/94. Kondrič, M., Strel, J., Štihec, J., Ambrožič, F. in Leskošek, B. 19 9 6 Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti učencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1995/96. Kondrič, M., Strel, J., Štihec, J. in Kovač, M. 19 97 Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti učencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika srednjih za šolsko leto 1996/97. Kondrič, M., Strel, J. in Kovač, M. 19 98 Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti učencev in učenk 1. do 8. razreda osnovnih šol ter dijakov in dijakinj 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 19 97/9 8 . Kondrič, M., Strel, J., Štihec, J., Kovač, M., Ambrožič, F. in Lesko- šek, B. 1999 Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti učencev in učenk 1. do 8. razreda osnovnih šol ter dijakov in dijakinj 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1998/99. Kondrič, M. 2000b Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti učencev in učenk osnovnih šol ter dijakov in dijakinj srednjih šol za šolsko leto 1999/2000. Strel, J., Kovač, M. in Kondrič, M. 2001 Športnovzgojni karton: poročilo za šolsko leto 2000/2001 in primerjava nekaterih parametrov v obdobju 1990-2000. Strel, J., Kovač, M. in Rogelj, A. 2002 Športnovzgojni karton: poročilo za šolsko leto 2001/2002 in primerjava nekaterih parametrov s šolskim letom 2000/2001 ter z obdobjem 1990-2000. Strel, J., Kovač, M. in Rogelj, A. 2003 Športnovzgojni karton - podatkovna zbirka: poročilo za šolsko leto 2002/2003 in nekatere primerjave s šolskim letom 2001/2002. Strel, J., Kovač, M. in Rogelj, A. 2004 Športnovzgojni karton - podatkovna zbirka: poročilo za šolsko leto 2003/2004 in nekatere primerjave s šolskim letom 2002/2003. Strel, J., Kovač, M. in Rogelj, A. 2005 Športnovzgojni karton - podatkovna zbirka: poročilo za šolsko leto 2004/2005 in nekatere primerjave s šolskim letom 2003/2004. Strel, J., Kovač, M. in Rogelj, A. 2006 Športnovzgojni karton - podatkovna zbirka: poročilo za šolsko leto 2005/2006 in nekatere primerjave s šolskim letom 2004/2005. Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. 2007 Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2006/2007. Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. 2008 Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2007/2008. Starc, G., Strel, J. in Kovač, M. 2010 Telesni in gibalni razvoj slovenskih otrok in mladine v številkah. Šolsko leto 2007/08. Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. 2009 Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2008/2009. Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. 2010 Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2009/2010. Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. 2 0 11 Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2010/2011. Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. 2012 SLOfit sistem – Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2011/12. Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. 2013 SLOfit 2013 – Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2012/13. Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. 2014 SLOfit 2014 – Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2013/14. Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Lesko- šek, B. in Jurak, G. 2015 SLOfit 2015 – Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2014/15. Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Lesko- šek, B., Sorić, M. in Jurak, G. 2016 SLOfit 2016 – Letno poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2015/2016. Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Lesko- šek, B., Sorić, M. in Jurak, G. 2 017 SLOfit 2017 – Letno poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2016/2017. SLOfit 161 Ker so podatki izredno pomembni za načrtovalce različnih politik (šolstvo, zdravje, šport ...), so vključeni tudi v mednarodne študije Svetovne zdravstvene organizacije in služijo kot del primerjalnih podatkovnih baz za oceno telesne višine in telesne mase med 200 državami sveta (Bentham idr., 2016, 2017; Di Cesare idr., 2016) in v zbirke v okviru projekta CrowdHEALTH (Kyriazis idr., 2017), kjer se z velikimi svetovnimi zbirkami podatkov poskuša narediti orodja za odločevalne politike na področju zdravja. Veliko zanimanje za zbir- ko je razumljivo, saj je ena največjih zbirk podatkov o telesnem in gibalnem razvoju otrok na svetu; do danes vsebuje več kot 7 mi- lijonov meritev, v njo pa je vključenih več kot milijon prebivalcev Slovenije. Leta 2016 so bili podatki (ITM in splošna gibalna učinko- vitost) vključeni tudi v oceno zdravja posameznih slovenskih ob- čin (NIJZ, 2017). Dostopni so na spletni strani http://obcine.nijz.si. Raziskovalna skupina „ Prvo zbirko podatkov je zasnoval leta 1969 J. Šturm, današnjo pa J. Šturm, J. Strel in F. Ambrožič (Šturm idr., 1982). Od vpeljave dana- šnjega modela športnovzgojnega kartona so bili skrbniki zbirke J. Strel, M. Kondrič, M. Kovač, ponovno J. Strel, danes pa so G. Starc, G. Jurak in M. Kovač. Pri obdelavi podatkov so poleg omenjenih sodelovali še F. Ambrožič, V. Mesarič, J. Štihec, M. Kondrič, A. Rogelj in B. Leskošek, pri interpretacijah pa tudi V. Strojnik in F. Krpač. Sklep „ Na podlagi skoraj šestdesetletnih izkušenj z vzpostavitvijo prve zbirke in v tridesetletnem razvoju današnjega modela športno- vzgojnega kartona lahko sklenemo, da so analize, narejene na podlagi podatkov te zbirke, izjemno močno vplivale na razvoj šol- ske športne vzgoje (Kovač, Jurak, Starc in Strel, 2011) ter športa v Sloveniji (Kolar, Jurak in Kovač, 2010). Večinoma je politika uspela prisluhniti strokovnim argumentom, saj z različnimi intervencijami precej uspešno kljubujemo velikim spremembam v življenjskih slogih sodobnih mladih generacij (Sember idr., 2016; Strel, 2013). Danes je delo raziskovalne skupine usmerjeno v implementacijo podatkov v prakso (Jurak, Kovač idr., 2016; Kovač idr., 2007; Kovač, Strel, Jurak in Starc, 2016; Strel, 2013) in pomoč pri pripravi izho- dišč za politične odločitve na področju vzgoje in izobraževanja, športa in javnega zdravja (Kolar idr., 2010; Kovač idr., 2011; Kovač idr., 2016). S pomočjo sodobnih orodij želi ekipa zagotoviti, da bi vsak posameznik lahko vseživljenjsko spremljal svoj telesni in gi- balni razvoj (Jurak, Starc idr., 2016), hkrati pa naj bi s pomočjo na- povedovalnih modelov poskušali predvideti, kaj se lahko zgodi s posameznikovimi zdravstvenimi tveganji, povezanimi z njegovim telesnim fitnesom. Leta 2015 so meritve razširili tudi na študentsko populacijo in oblikovali model spremljave z nekoliko drugačnim sklopom merskih nalog in bolj natančnim, zanimivim in učinkovi- tim načinom posredovanja povratne informacije (Jurak, Kovač idr., 2016). Zato je ožjo podatkovno zbirko športnovzgojni karton (ki jo natančno opredeljuje šolska zakonodaja) razširila in preimenovala v SLOfit zbirko, ki ji bo mogoče v prihodnje dodajati še druge, za posameznika pomembne podatke. Literatura „ Agrež, F. (1973). 1. Faktorska struktura testov gibljivosti (Magistrska naloga). Visoka šola za telesno kulturo, Ljubljana. Agrež, F. (1976). 2. Struktura gibljivosti (Doktorska disertacija). Sveučilišče u Zagrebu, Fakultet za fizičku kulturo, Zagreb. Ambrožič F. (1996). 3. Linearni in nelinearni modeli povezav morfoloških in motoričnih spremenljivk (Doktorska disertacija). Fakulteta za šport, Ljubljana. Andlovic Kolar, K. (2001) 4. . Analiza povezav med nekaterimi gibalnimi spo- sobnostmi in strukturo osebnosti učenk, starih 10, 12 in 14 let (Magistrsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. Avbelj, M., Saje-Hribar, N., Seher-Zupančič, M., Brcar, P., Kotnik, P., Iršič, 5. A., … Battelino, T. (2005). Overweight and obesity prevalence among 5 year old children and 15 to 16 year old adolescents in Slovenia. Zdra- vstveni vestnik, 74(12), 753–759. Bentham, J., Di Cesare, M., Bilano, V., Bixby, H., Zhou, B., Stevens, G. A., 6. … Zuniga Cisneros, J. (2017). Worldwide trends in body-mass index, underweight, overweight, and obesity from 1975 to 2016: a pooled analysis of 2416 population-based measurement studies in 128,9 mil- lion children, adolescents, and adults. The Lancet, 12. 10. 2017. Bentham, J., Di Cesare, Stevens, G. A., Zhou, B., Bixby, H., Cowan, M., … 7. Zuniga Cisneros, J. (2016). A century of trends in adult human height. eLife, 7(5), 29. Beranič, L. (2009). 8. Primerjava sprememb morfoloških značilnosti in moto- ričnih sposobnosti srednješolcev glede na spol v letih 1994 in 2004 (Dok- torska disertacija). Fakulteta za šport, Ljubljana. Brodar, V., Štefančič, M. in Tomazo-Ravnik, T. (1987). 9. Somatotipska varia- bilnost v procesu rasti in razvoja. Zaključno poročilo. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, Inštitut za biologijo. Bučar Pajek, M. (2001). 10. Analiza povezav med nekaterimi motoričnimi spo- sobnostmi in ustvarjalnostjo deklet, starih 10 in 14 let (Magistrska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. Burian, M. (1996). 11. Sagitalna zakrivljenost prsnega in ledvenega dela hrbte- nice v povezavi z nekaterimi motoričnimi sposobnostmi ter morfološkimi in osebnostnimi lastnostmi 1 1- in 13-letnih učencev in učenk (Magistrsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. Burnik, S. (1992). 12. Uspešnost pri študiju v povezavi z gibalnimi sposobnost- mi in osebnostnimi lastnostmi študentov Fakultete za strojništvo (Doktor- ska disertacija). Fakulteta za šport, Ljubljana. Cankar, F. (1994) 13. . Povezanost motorične učinkovitosti učencev in učenk z načini pedagoškega ravnanja športnega pedagoga (Doktorska diserta- cija). Fakulteta za šport, Ljubljana. Černilec, P. (2012). 14. Informatizacija športno-vzgojnega kartona. Pridoblje- no iz https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/www.sirikt.si/index71f1. html?id=1757 162 SLOfit Čoh, M. (1988). 15. Latentne dimenzije odrivne moči (Doktorska disertacija). Fakulteta za telesno kulturo, Ljubljana. Čoh, M. in Šturm, J. (1987). 16. Latentne dimenzije odrivne moči. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. Debevec, B., Jurančič, J., Kimovec, F. in Mencelj, M. (1940). Telesni razvoj 17. slovenskega ljudskošolskega otroka. Prosveta IX(1-2), 25-39. Di Cesare, M., Bentham, J., Stevens, G. A., Zhou, B., Danaei, G., Lu, Y., 18. … Zuniga Cisneros, J. (2016). Trends in adult body-mass index in 200 countries from 1975 to 2014: a pooled analysis of 1698 population- based measurement studies with 19,2 million participants. The Lancet, 387(10026), 1377–1396. Dovečar, F. (1976). Razvoj 31 antropoloških karakteristik ljubljanskih šo- 19. larjev. Glasnik Antropološkog društva Jugoslavije, 13, 49-59. Elsner, B. (1981). 20. Kanonične relacije nekaterih morfoloških in motoričnih dimenzij psihosmatičnega statusa mladih nogometašev (Doktorska di- sertacija). Fakulteta za telesno kulturo, Ljubljana. Eurofit (1993). 21. Eurofit Tests of Physical Fitness. 2 nd Edition. Strasbourg: Co- uncil of Europe. Gošnik-Oreb, J. (1985). 22. Struktura gibljivosti 15- do 17-letnih učenk (Magi- strska naloga). Fakulteta za telesno kulturo, Ljubljana. Gredelj, M., Metikoš, D., Hošek, A. in Momirović, K. (1975). Model hierar- 23. hijske strukture motoričnih sposobnosti. Kineziologija, 5(1-2), 7-81. Jeriček Klanšček, H., Koprivnikar, H., Drev, A., Pucelj, V., Zupanič, T. in Bri- 24. tovšek, K. (2015). Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2014. Lju- bljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno iz http://www. nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/hbsc_2015_e_ver- zija30_06_2015.pdf Jurak, G. (2002). 25. Analiza povezav med nekaterimi motoričnimi sposob- nostmi in agresivnostjo učencev, starih 1 1, 13, 15 in 17 let (Doktorska nalo- ga). Fakulteta za šport, Ljubljana. Jurak, G. (2006). Sporting lifestyle vs. »cigarettes & coffee« lifestyle of 26. Slovenian high school students. Antrhropological notebooks, 12(2), 79- 95. Jurak, G., Kovač, M. in Starc, G. (2013). The ACDSi 2013 – The Analysis of 2 7. Children’s Development in Slovenia 2013: Study protocol. Anthropolo- gical Notebooks, 19(3), 123-143. Jurak, G., Cooper, A., Leskošek, B. in Kovač, M. (2013). Long-term effects 28. of 4-year longitudinal school-based physical activity intervention on the physical fitness of children and youth during 7-year follow-up as- sessment. Central European journal of public health, 21(4), 190-195. Jurak, G., Milanović, I., Janić, S. R., Sorić, M. in Kovač, M. (2015). Some 29. indicators of fatness and motor fitness in Slovenian and Serbian chil- dren. International Journal of Morphology, 33(2), 420-427. Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B., Kovač, M., Radi, P. in Strel, J. (2016). Sple- 30. tna stran SLOfit (ali Športnovzgojni karton) in aplikacija Moj SLOfit. V M. Kovač in M. Plavčak (ur.), Zbornik 29. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije (str. 78–87). Pridobljeno iz http:// www.zdsps.si/images/zbornik/29zbornik.pdf. Jurak, G., Sorić, M., Starc, G., Kovač, M., Mišigoj-Duraković, M., Borer, K. 31. in Strel, J. (2015). School day and weekend patterns of physical activity in urban 11-year-olds: A cross-cultural comparison. American journal of human biology, 27(2), 192-200. Jurak, G., Kovač, M., Bučar Pajek, M., Leskošek, B., Sorić, M., Dobovičnik, 32. L., … Starc, G. (2016). SLOfit študent - diagnostika telesnega in gibalnega razvoja študentske populacije v Sloveniji. Pilotni projekt. Ljubljana: Fakul- teta za šport, Center za vseživljenjsko učenje. Pridobljeno iz http:// www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/SLOfit-student-porocilo_2.0.pdf. Karpljuk, D. (1996). 33. Aerobne sposobnosti dijakov z vidika izbranih morfo- loških in motoričnih razsežnosti ter odnosa do športa (Magistrska nalo- ga). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. Karpljuk, D. (1999). 34. Učinek eksperimentalnega programa vadbe na razvoj vzdržljivosti pri učenkah in učencih v zgodnjem pubertetnem obdobju (Doktorska disertacija). Fakulteta za šport, Ljubljana. Kolar, E. (2001). 35. Analiza povezav med nekaterimi gibalnimi sposobnostmi in strukturo osebnosti učencev, starih 10, 12 in 14 let (Magistrsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. Kolar, E., Jurak, G. in Kovač, M. (ur.). (2010). 36. Analiza nacionalnega pro- grama športa v Republiki Sloveniji 2000–2010. Ljubljana: Zveza za šport otrok in mladine Slovenije. Kondrič, M. (2000a). 37. Promjene odnosa između nekih antropometrijskih osobina i motoričkih sposobnosti učenika od 7. do 18. godine (Doktorska disertacija). Sveučilište u Zagrebu, Fakultet za fizičku kulturo, Zagreb. Kondrič, M. (2000b). 38. Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti učencev in učenk osnovnih šol ter dijakov in dija- kinj srednjih šol za šolsko leto 1999/2000. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Kondrič, M. in Šajber Pincolič, D. (1997). 39. Analiza razvoja nekaterih telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti učencev in učenk v Republiki Sloveniji od leta 1988 do 1995 (Magistrska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. Kondrič, M., Strel, J. in Kovač, M. (1998). 40. Rezultati in analiza merjenja gi- balnih sposobnosti in telesnih značilnosti učencev in učenk 1. do 8. razre- da osnovnih šol ter dijakov in dijakinj 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1997/98. (Projekt Informacijski sistem za spremljanje, ugotavljanje in vrednotenje gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti šolske mladine v Republiki Sloveniji). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Kondrič, M., Strel, J., Štihec, J. in Kovač, M. (1997). 41. Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti učencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1996/97. (Projekt Informacijski sistem za spremljanje, ugotavljanje in vre- dnotenje gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti šolske mladine v Re- publiki Sloveniji). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Kondrič, M., Strel, J., Štihec, J., Ambrožič, F. in Leskošek, B. (1996) 42. . Rezul- tati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti učen- cev od 1. do 8. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1995/96. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Kondrič, M., Strel, J., Štihec, J., Kovač, M., Ambrožič, F. in Leskošek, B. 43. (1999). Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih zna- čilnosti učencev in učenk 1. do 8. razreda osnovnih šol ter dijakov in dija- kinj 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1998/99. (Projekt Informacijski sistem za spremljanje, ugotavljanje in vrednotenje gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti šolske mladine v Republiki Sloveniji). Ljubljana: Fakul- teta za šport, Inštitut za šport. Kondrič, M., Strel, J., Šturm, J., Ambrožič, F., Mesarič, V., Leskošek, B. in 44. Štihec, J. (1994). Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških značilnosti učencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1993/94. (Projekt Informacijski sis- tem za spremljanje, ugotavljanje in vrednotenje gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti šolske mladine v Republiki Sloveniji). Ljubljana: Fakul- teta za šport, Inštitut za kineziologijo. Kovač, M. (1999). 45. Analiza povezav med nekaterimi gibalnimi sposobnost- mi in fluidno inteligentnostjo učenk, starih od 10 do 18 let (Doktorska di- sertacija). Fakulteta za šport, Ljubljana. Kovač, M. (2013). 46. Učni načrt, Program osnovna šola, Šport: neobvezni iz- birni predmet Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno iz http://www.mizs.gov.si/fileadmin/ mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_razsirje- ni/Sport_izbirni_neobvezni.pdf. Kovač, M. in Novak, D. (1998a). 47. Učni načrt: Program osnovnošolskega iz- obraževanja. Športna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kovač, M. in Novak, D. (1998b). 48. Učni načrt. Program gimnazijskega izo- braževanja. Športna vzgoja. Ljubljana: Urad za šolstvo. SLOfit 163 Kovač, M. in Novak, D. (1998c). 49. Športna vzgoja. Predmetni katalog – sre- dnjetehniško izobraževanje. Ljubljana: Urad za šolstvo. Kovač, M. in Novak, D. (1998d). 50. Športna vzgoja. Predmetni katalog – nižje poklicno izobraževanje. Ljubljana: Urad za šolstvo. Kovač, M., Jurak, G. in Leskošek B. (2012). The prevalence of excess we- 51. ight and obesity in Slovenian children and adolescents from 1991 to 2011. Anthropological Notebooks, 18(1), 91–103. Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (2015). Koncept oblikovanja neobve- 52. znega izbirnega predmeta šport v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Šport, 63(1/2), 12-17. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G. in Strel, J. (2007). 53. Šport in življenjski slogi slovenskih otrok in mladine. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za ki- neziologijo, Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G. in Strel, J. (2011). The importance of rese- 54. arch-based evidence for political decisions on physical education. V K. Hardman in K. Green, (ur.), Contemporary Issues in Physical Educati- on – International Perspectives (str. 47–68). Maidenhead [UK]: Meyer & Meyer Sport. Kovač, M., Jurak, G., Zaletel-Kragelj, L. in Leskošek, B. (2014). Sekularni 55. trendi prevalence prekomerne prehranjenosti in debelosti med po- pulacijo ljubljanskih osnovnošolcev = The secular trend in the preva- lence of overweight and obesity in the population of primary school children from Ljubljana (Slovenia). Zdravstveno varstvo, 53(2), 188–198. Kovač, M., Leskošek, B., Strel, J. in Jurak, G. (2013). Razlike v telesni zmo- 56. gljivosti slovenskih srednješolcev. Šport, 61(1/2), 5–11. Kovač, M., Strel, J., Jurak, G. in Leskošek, B. (2012). Morphological cha- 5 7. racteristics and motor fitness among girls attending different secon- dary-school programmes. International Journal of Morphology, 30(2), 411- 416. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2011). 58. Športnovzgoj- ni karton: diagnostika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Križnar, I. in Serpan, E. (1978). Telesna vzgoja v šolah od osvoboditve 59. do danes. V S. Pavlič (ur.), Razvoj šolske telesne vzgoje na Slovenskem (str. 24–56). Ljubljana: Slovenski šolski muzej. Kurelić N., Momirović, K., Stojanović, M., Šturm, J., Radojević, D. in Vi- 60. skić-Štalec, D. (1975). Struktura i razvoj motoričkih i morfoloških dimen- zija omladine. Beograd: Inštitut za naučna istraživanja Fakulteta za fi- zičku kulturu Univerziteta u Beogradu. Kyriazis, D., Autexier, S., Brondino, I., Jurak, G., Stanimirović, D., Starc, G. 61. … Wajid, U. (2017). CrowdHEALTH: holistic health records and big data analytics for health policy making and personalized health. Studies in health technology and informatics, 238, 19-23. Leskošek, B. (1989). 62. Dinamika razvoja nekaterih morfoloških in motorič- nih mer učencev SR Slovenije v obdobju od devetega do petnajstega leta starosti (Magistrska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. Lunaček, S. (1951). Telesni razvoj šolske mladine v primerjavi s predvoj- 63. nim. Sodobna pedagogika 1951, 30–40. Lunaček, S. in Skerget, M. (1959). 64. Telesni razvoj šolske mladine v Sloveni- ji v letu 1959. Ljubljana: Centralni higijenski zavod, Oddelek za šolsko higijeno. Matejek, Č. (2013). 65. Povezanost telesnih razsežnosti in gibalnih sposobnosti z nekaterimi okoljskimi dejavniki otrok, starih 1 1 in 14 let (Doktorska diser- tacija). Fkulteta za šport, Ljubljana. Metikoš, D., Gredelj, M. in Momirović, K. (1979). Struktura motoričkih 66. sposobnosti. Kineziologija, 9(1-2), 25-50. Momirovič, K., Hošek, A., Metikoš, D. in Hofman, E. (1984). Taksonomska 67. analiza motoričkih sposobnosti. Kineziologija, 16(2), 115–132. Navodila za izpolnjevanje telesnovzgojnega kartona za osnovne in srednje 68. šole. Obrazec 1,59. (1971). Ljubljana: Državna založba Slovenije. NIJZ (2017). 69. Zdravje v občini. Pridobljeno iz http://obcine.nijz.si/Default. a s p x?l e to =2017 Novak, D. (1984). 70. Kanonična povezanost nekaterih morfoloških in mo- toričnih dimenzij 7- do 9-letnih deklic z uspešnostjo v športni gimnastiki (Doktorska disertacija). Fakulteta za telesno kulturo, Ljubljana. Novak, H., Žagar, D., Pisanski, M., Skerbinek, M., Strel, J., Štihec, J., … 71. Cerar, M. (1993). Psihosocialno in telesno stanje osnovnošolskih učencev z vidika obremenjenosti s šolskim delom. Zaključno poročilo. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani. Pavlović, M. (1982). 72. Analiza odnosov kognitivnih razsežnosti in koordina- cijskih sposobnosti mladih košarkarjev. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo. Inštitut za kineziologijo. Peternelj, B. (1998). 73. Vpliv eksperimentalnega programa vadbe na spre- membe motoričnega in morfološkega statusa sedmošolcev med letnimi počitnicami (Magistrska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. Pinter, S. (1996). 74. Latentna struktura spremenljivk gibljivosti pred in po par- cializaciji antropometričnih spremenljivk (Doktorska disertacija). Univer- za v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. Pistotnik, B. (1989). 75. Objektivnost rezultatov linearnih merskih postopkov za ugotavljanje gibljivosti glede na morfološke značilnosti merjencev. Lju- bljana: inštitut za kineziologijo. Pistotnik, B. (1991). 76. Ovrednotenje različnih merskih postopkov gibljivosti (Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Lju- bljana. Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). 7 7. Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi di- menzijami psihosomatičnega statusa otroka. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave. Planinšec, J. (1995). 78. Relacije med nekaterimi motoričnimi in kognitivnimi sposobnostmi petletnih otrok (Magistrska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. Planinšec, J. (1999). 79. Relacije med nekaterimi motoričnimi sposobnostmi in inteligentnostjo učencev, starih 10, 12 in 14 let (Doktorska disertacija). Fakulteta za šport, Ljubljana. Pravilnik o varovanju osebnih in zaupnih podatkov na Fakulteti za 80. šport (2007). Pridobljeno iz https://intranet.fsp.uni-lj.si/mma_bin. php?id=20101123140122 Rajtmajer, D. (1993). Komparativna analiza psihomotorične strukture 81. dečkov in deklic, starih 5-5,5 let. Šport, 41, 36–40. Robič Pikel, T. (2015). 82. Traceability of physical development of full-term and premature children (Doctoral dissertation). Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Robič Pikel, T., Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Babnik, J. in Golja, P. (2017). 83. Impact of prematurity on exercise capacity and agility of children and youth aged 8 to 18. Early human development, 1 10(39-45). Pri- dobljeno iz http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S0378378216305989 Sedej, K., Lusa, L., Battelino, T. in Kotnik, P. (2016). Stabilization of overwe- 84. ight and obesity in Slovenian adolescents and increased risk in those entering non-grammar secondary schools. Obesity facts, 9(4), 241-250. Pridobljeno iz https://www.karger.com/Article/FullText/445382, doi: 10.1159/000445382. Sember, V., Starc, G., Jurak, G., Golobič, M., Kovač, M., Samardžija Pavle- 85. tič, P. in Morrison, S. A. (2016). Results from the Republic of Slovenia’s 2016 Report Card on Physical Activity for Children and Youth. Journal of physical activity and health, 13(11 Suppl 2), S256-S264. Serpan, E. (1959): Testi minimalne mišične sposobnosti šolske mladine. 86. Ljudski šport, 7–8, 121–123. Sluga, S. (1981). 8 7. Telesna vzgoja za nižje razrede osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. 164 SLOfit Starc, G. in Strel, J. (2011). Tracking excess weight and obesity from 88. childhood to young adulthood: a 12-year prospective cohort study in Slovenia. Public Health Nutrition, 14(1), 49-55. Starc, G. in Strel, J. (2012). Influence of the quality implementation of 89. a physical education curriculum on the physical development and physical fitness of children. BMC public health, 12(1), 61. Starc, G., Strel, J. in Kovač, M. (2010). 90. Telesni in gibalni razvoj slovenskih otrok in mladine v številkah. Šolsko leto 2007/08. Ljubljana: Fakulteta za šport. Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B. in Jurak., G. (2015). SLOfit 2015 91. – Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2014/15. Ljubljana: Fakulteta za šport. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/Letna-porocila/ Porocilo_SLOfit_14-15.pdf. Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B., Sorić, M. in Jurak, G. (2016). 92. SLO- fit 2016 – Letno poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2015/2016. Ljubljana: Fa- kulteta za šport, Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega ra- zvoja. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/SLOfit_2016.pdf Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B., Sorić, M. in Jurak, G. (2017). 93. SLO- fit 2017 – Letno poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2016/2017. Ljubljana: Fa- kulteta za šport, Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega ra- zvoja. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/SLOfit_2016.pdf Starc, G., Kovač, M., Strel, J., Bučar Pajek, M., Golja, P., Robič, T., … Mišigoj 94. Duraković, M. (2015). The ACDSi 2014 – a decennial study on adole- scents' somatic, motor, psychosocial development and healthy life- style: Study protocol. Anthropological Notebooks, 21(3), 107-123. Strel, J. (1976). 95. Spremembe relacij med nekaterimi antropometričnimi in motoričnimi karakteristikami v obdobju od 1 1. do 15. leta (Magistrsko delo). Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo, Ljublja- na. Strel, J. (1981). 96. Analiza relacij med koordinacijskimi in morfološkimi di- menzijami (Doktorska disertacija). Univerza Edvarda Kardelja v Ljublja- ni, Visoka šola za telesno kulturo, Ljubljana. Strel, J. (1987). Telesnovzgojni karton kot dejavnik posodabljanja pro- 97. cesa telesne vzgoje. Telesna kultura, 35(4), 10-11. Strel, J. (1990). 98. Analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških zna- čilnosti učencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol oz. od 1. do 4. letnika sre- dnjih šol za šolsko leto 1989/90. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. Strel, J. (1991). 99. Analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških zna- čilnosti učencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika sre- dnjih šol za šolsko leto 1990/91. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Strel, J. (1996). 100. Analiza razvojnih trendov motoričnih sposobnosti in mor- foloških značilnosti in relacij obeh s psihološkimi in sociološkimi dimen- zijami slovenskih otrok in mladine med 7.-18. letom starosti. Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela na področju aplikativnega raziskovanja. Ljubljana: Fakulteta za šport, In- štitut za kineziologijo. Strel, J. (2013). 101. Zdrav življenjski slog. Evalvacija programa v šolskih letih 2010/1 1, 201 1/12 in 2012/13. Ljubljana: Zavod za šport RS Planica in Mini- strstvo za izobraževanje, znanost in šport. Strel, J. in Novak, D. (1980). 102. Zanesljivost in struktura testov koordinacije 1 1-letnih učencev. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo. Inštitut za kineziologijo. Strel, J. in Štihec, J. (1993). Motorična in morfološka samopodoba v 103. povezavi z obremenjenostjo šolskih otrok. Zdravstveno varstvo, 32, 257–263. Strel, J. in Šturm, J. (1980). 104. Predlog informacijskega sistema za ugota- vljanje in spremljanje motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šolske mladine v SR Sloveniji. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. Strel, J. in Šturm, J. (1981a). 105. Zanesljivost in struktura nekaterih motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šest in polletnih učencev in učenk. Raziskava. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo. Inštitut zakinezio- logijo. Strel, J. in Šturm, J. (1981b). Model informacijskog sistema za ustano- 106. vljavanje i menjanje motoričkih sposobnosti i morfoloških karakteri- stika školske omladine u SR Sloveniji. Fizička kultura, 35(2), 125–130. Strel, J. in Šturm, J. (1981c). Model informacijskega sistema za ugota- 107. vljanje in spremljanje motoričnih sposobnosti in morfoloških značil- nosti šolske mladine v SR Sloveniji. Telesna kultura, 29(3), 29–33. Strel, J. in Šturm, J. (1982). 108. Predlog informacijskega sistema za ugota- vljanje in spremljanje motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šolske mladine v SR Sloveniji. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo. Inštitut za kineziologijo. Strel, J., Kovač, M. in Jurak, G. (2007). Physical and motor development, 109. sport activities and lifestyles of Slovenian children and youth – chan- ges in the last few decades In W. D. Brettschneider in R. Naul (ur.), Obe- sity in Europe: young people's physical activity and sedentary lifestyles (str. 243–264). Frankfurt am Main: Peter Lang. Strel, J., Kovač, M. in Kondrič, M. (2001). 110. Športnovzgojni karton: poročilo za šolsko leto 2000/2001 in primerjava nekaterih parametrov v obdobju 1990-2000. Ljubljana: Fakulteta za šport. Strel, J., Kovač, M. in Rogelj, A. (2002). 111. Športnovzgojni karton. Poročilo za šolsko leto 2001/2002 in primerjava nekaterih parametrov s šolskim letom 2000/2001 ter z obdobjem 1990-2000. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. Strel, J., Kovač, M. in Rogelj, A. (2003). 112. Športnovzgojni karton - podat- kovna zbirka. Poročilo za šolsko leto 2002/2003 in nekatere primerjave s šolskim letom 2001/2002. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. Strel, J., Kovač, M. in Rogelj, A. (2004). 113. Športnovzgojni karton - podat- kovna zbirka. Poročilo za šolsko leto 2003/2004 in nekatere primerjave s šolskim letom 2002/2003. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. Strel, J., Kovač, M. in Rogelj, A. (2005). 114. Športnovzgojni karton - podat- kovna zbirka. Poročilo za šolsko leto 2004/2005 in nekatere primerjave s šolskim letom 2003/2004. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. Strel, J., Kovač, M. in Rogelj, A. (2006). 115. Športnovzgojni karton - podat- kovna zbirka: poročilo za šolsko leto 2005/2006 in nekatere primerjave s šolskim letom 2004/2005. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. (2007). 116. Analiza telesnega in gibalnega ra- zvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2006/2007. Ljubljana: Fakulteta za šport. Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. (2008). 117. Analiza telesnega in gibalnega ra- zvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2007/2008. Ljubljana: Fakulteta za šport. Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. (2009). 118. Analiza telesnega in gibalnega ra- zvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2008/2009. Ljubljana: Fakulteta za šport. Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. (2010). 119. Analiza telesnega in gibalnega ra- zvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2009/2010. Ljubljana: Fakulteta za šport. Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. (2011). 120. Analiza telesnega in gibalnega ra- zvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2010/2011. Ljubljana: Fakulteta za šport. Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. (2012). 121. SLOfit sistem – Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 201 1/12. Ljubljana: Fakulteta za šport, Katedra za šolsko športno vzgojo, Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibal- nega razvoja. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/Letna- porocila/Porocilo_SVK_11-12.pdf SLOfit 165 Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. (2013). 122. SLOfit 2013 – Analiza telesnega in gi- balnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2012/13. Ljubljana: Fakulteta za šport, Katedra za šolsko športno vzgojo, Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega ra- zvoja. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/Letna-porocila/ Porocilo_SVK_12-13.pdf Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. (2014). 123. SLOfit 2014 – Analiza telesnega in gi- balnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2012/13. Ljubljana: Fakulteta za šport, Katedra za šolsko športno vzgojo, Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega ra- zvoja. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/Letna-porocila/ Porocilo_SVK_13-14.pdf Strel, J., Štihec, J. in Kovač, M. (1988). 124. Namen in smoter uvedbe TV karto- na za učence v osnovni šoli. Ljubljana: Fakulteta za šport. Strel, J., Šturm, J. in Ambrožič, F. (1982). 125. Ovrednotenje informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoričnih sposobnosti in morfo- loških značilnosti šolske mladine v SR Sloveniji. I. faza. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo. Inštitut za kineziologijo. Strel, J., Šturm, J. in Ambrožič, F. (1983). 126. Ovrednotenje informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoričnih sposobnosti in morfo- loških značilnosti šolske mladine v SR Sloveniji. II. faza. Ljubljana: Fakulte- ta za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. Strel, J., Šturm, J. in Pistotnik, B. (1981). 127. Zanesljivost in struktura neka- terih motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šest in polletnih učencev in učenk. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. Strel, J., Kovač, M., Jurak, G., Bednarik, J. in Leskošek, B. (2001). Compa- 128. rison of physical development of school children between 1990 and 2000 on the basis of the data obtained from the sports educational chart. Anthropological notebooks, 7(1), 11-32. Strel, J., Šturm, J., Ambrožič, F., Leskošek, B. in Strojnik, V. (1985). 129. Ovre- dnotenje informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje motorič- nih sposobnosti in morfoloških značilnosti šolske mladine v SR Sloveniji, (Telesna kultura v vzgoji in izobraževanju). Ljubljana: Fakulteta za tele- sno kulturo, Inštitut za kineziologijo. Strel, J., Šturm, J., Ambrožič, F., Leskošek, B. in Štihec, J. (1995). Functi- 130. on of the information system for finding, monitoring and evaluating motor abilities and morphological characteristics of school youth in the Republic of Slovenia in forming the pupil's self-perception. V B. Svoboda in A. Rychtecký (ur.). Physical activity for life: East and West, South and North (str. 503-505). The proceedings of 9 th Biennial Con- ference of International Society for Comparative Physical Education and Sport at the Charles University, Faculty of Physical Education and Sport, Prague, Czech Republic Aachen: Meyer&Meyer Verlag. Strel, J., Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Bučar, M. in Emberšič, D. (2005). 131. Analiza razvojnih trendov motoričnih sposobnosti in morfoloških zna- čilnosti ter povezav obeh z drugimi bio-psiho-socialnimi razsežnostmi slovenskih otrok in mladine med 6. in 18. letom v obdobju 1970 - 1983 - 1993/1994 - 2003/2004. Raziskovalno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Strel, J., Šturm, J., Ambrožič, F., Krpač, F., Leskošek, B. in Strojnik, V. 132. (1984). Ovrednotenje informacijskega sistema za ugotavljanje in spre- mljanje motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šolske mladine v SR Sloveniji. III. faza. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo. Inštitut za kineziologijo. Strel, J., Ambrožič, F., Kondrič, M., Kovač, M., Leskošek, B., Štihec, J. in 133. Šturm, J. (1996). Športnovzgojni karton. Ljubljana: Ministrstvo za šol- stvo in šport. Strel, J., Ambrožič, F., Kondrič, M., Kovač, M., Leskošek, B., Štihec J. in 134. Šturm, J. (1997). Sports Educational Chart. Ljubljana: Ministry of Edu- cation and Sport. Strel, J., Kovač, M., Jurak, G., Bednarik, J., Leskošek, B., Starc, G., … Filip- 135. čič T. (2003). Nekateri morfološki, motorični, funkcionalni in zdravstveni parametri otrok in mladine v Sloveniji v letih 1990–2000. Ljubljana: Fakul- teta za šport, Inštitut za kineziologijo. Šef, A. (1953). Telesna vzgoja in kontrola stanja telesnega razvoja in 136. sposobnosti šolske mladine. Športnomedicinske objave, 2, 19–24. Šef, A. (1954). Telesni razvoj in telesna vzgoja učencev v gospodarstvu. 137. Športnomedicinske objave, 2, 59–71. Škerlj, B. (1950). 138. Fizično-pubertetni razvoj ljubljanskih srednješolcev. Lju- bljana: Univerza v Ljubljani, Inštitut za antropologijo. Štefančič, M., Arko, U., Brodar, V., Dovečar, F., Juričič, M., Macarol-Hiti, 139. M., … Tomazo Ravnik, T. (1996). Ocena telesne rasti in razvoja otrok in mladine v Ljubljani. Zdravstveno varstvo 35(1), 3-169 (Suplement 1). Štemberger, V. (1999). 140. Relacije med elementi samopodobe in nekateri- mi morfološkimi in motoričnimi spremenljivkami enajstletnih učencev in učenk (Magistrsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. Štihec, J. (1988). 141. TV karton [računalniški program]. Ljubljana: Fakulteta za šport. Štihec, J. (1991). 142. Grafični prikaz rezultatov TV kartona [računalniški pro- gram]. Ljubljana: Fakulteta za šport. Štihec, J. (1992a). 143. Graf - športnovzgojni karton: verzija 1.0 [računalniški program]. Ljubljana: Fakulteta za šport. Štihec, J. (1992b). 144. Graf - športnovzgojni karton: verzija 1.10. Navodila za uporabo programa. Ljubljana: Fakulteta za šport. Štihec, J. (1994). 145. Graf - športnovzgojni karton: verzija 2.0 [računalniški pro- gram]. Ljubljana: Fakulteta za šport. Štihec, J. (1995). 146. Graf - športnovzgojni karton: verzija 2.0. Ljubljana: Fa- kulteta za šport. Štihec, J. (2002). 147. Graf 3 - verzija 3 [računalniški program]. Ljubljana: Fa- kulteta za šport. Štihec, J. (2003). 148. Graf 3 Web [računalniški program]. Ljubljana: Fakulteta za šport. Šturm, J. (1970). 149. Zanesljivost in faktorska struktura 28 testov telesne zmo- gljivosti 8- in 12-letnih učenk in učencev nekaterih ljubljanskih osnovnih šol. Ljubljana: Zbornik VŠTK. Šturm, J. (1972). 150. Osnovni parametri in norme telesnih sposobnosti učen- cev in učenk osnovnih šol v RS Sloveniji. Zaključno poročilo raziskovalne naloge. Ljubljana: Inštitut za kineziologijo Visoke šole za telesno kul- turo. Šturm, J. (1974). 151. Relacije telesne snage i nekih morfoloških i motoričkih ka- rakteristika u manifestnom i latentnom prostoru (Doktorska disertacija). Fakultet za fizičku vaspitanje, Beograd. Šturm, J. (1977). 152. Zanesljivost motoričnih testov . (1. faza raziskovalne nalo- ge "Zanesljivost in veljavnost kinezioloških motoričnih testov"). Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. Šturm, J. in Strel, J. (1979). 153. Nekateri parametri morfološkega in motorič- nega statusa učencev in učenk 1. in 5. razredov osnovnih šol v občinah Slovenije. Ljubljana: VŠTK, Inštitut za kineziologijo. Šturm, J. in Strel, J. (1981). 154. Struktura koordinacije 17-letnih učencev in učenk. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziolo- gijo. Šturm, J. in Strel. J. (1985). 155. Primerjava nekaterih motoričnih in morfo- loških parametrov v osnovnih šolah SR Slovenije v obdobju 1970/71-83. Zaključno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. Šturm, J. in Strel, J. (2002). 156. Gibalni in telesni razvoj osnovnošolcev Slove- nije v obdobju 1970/71–1983. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Šturm, J., Novak, H. in Strel, J. (1990). 157. Računalniško podprt sistem zače- tnega izbora in usmerjanja otrok v športne panoge (Razvoj modelov za- četnega izbora in usmerjanja otrok v športne panoge). Ljubljana: RSS. 166 SLOfit Šturm, J., Strel, J. in Ambrožič, F. (1982). 158. Ovrednotenje informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoričnih sposobnosti in morfo- loških značilnosti šolske mladine v RS. I. faza. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo. Inštitut za kineziologijo. Šturm, J., Strel, J., Ambrožič, F., Leskošek, B., Strojnik, V. in Krpač, F. 159. (1990). An information system for evaluation of motor abilities and morphological characteristics of the youth in the Republic of Slove- nia. Teorie a praxe tělesné výchovy, 38(7), 431-437. ŠVKarton - mobilna in spletna aplikacija kot podpora vodenju Športno 160. vzgojnega kartona (2012-2017). Pridobljeno iz https://svkarton.si/spor- tno_vzgojni_karton_podpora.php Videmšek, M. (1996). 161. Motorične sposobnosti triletnih otrok (Doktorska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. Videmšek, M. in Cemič, A. (1991). 162. Analiza in primerjava dveh različnih modelov obravnavanja motoričnih sposobnosti petinpolletnih otrok (Magistrska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. Vučetić-Zavrnik, L. (1964). Metodologija testiranja šoloobveznih otrok 163. v SFRJ leta 1962. Telesna kultura, 1, 28–30. WHO – World Health Organisation (2011). 164. Obesity. Pridobljeno iz http://www.who.int/topics/obesity/en/ Wijnhoven, T. M., van Raaij, J. M., Spinelli, A., Starc, G., Hassapidou, M., 165. Spiroski, I., ... Pérez-Farinós, N. (2014). WHO European Childhood Obe- sity Surveillance Initiative: body mass index and level of overweight among 6–9-year-old children from school year 2007/2008 to school year 2009/2010. BMC Public Health, 14(1), 806. Zakon o gimnazijah (uradno prečiščeno besedilo) (ZGim-UPB1). 166. Ura- dni list RS, št. 1/2007 Pridobljeno iz http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/ predpis_ZAKO5099.html Zakon o osnovni šoli (uradno prečiščeno besedilo) (ZOsn-UPB4). 167. Ura- dni list RS, št. 81/2006. Pridobljeno iz http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/ predpis_ZAKO4918.html Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1). 168. Uradni list RS, št. 79/2006. Pridobljeno iz http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/pred- pis_ZAKO4325.html Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) 169. (ZVOP-1-UPB1). Uradni list RS, št. 94/2007. Pridobljeno iz http://www. uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200794&stevilka=4690 Zurc, J. (2008). 170. Biti najboljši. Pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in šolsko uspešnost. Radovljica: Didakta. Žgeč, F. (1926). Razvoj otroka v šolski dobi. V 171. Pedagoški zbornik Sloven- ske šolske matice za leto 1926. XXIII zvezek (str. 46–112). Maribor: Sloven- ska šolska matica. Prof. dr. Marjeta Kovač, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, marjeta.kovac@fsp.uni-lj.si