hmel ar ®) .— - .m .. ■ - ",r \ ✓ GLASILO KOMBINATA »HMEZAD« ŽALEC - LETO XXVIII. - CENA 2 DIN - ŠTEVILKA 3 KOMUNIST 1 1 MORAMO eni v EDNO V PRVIH \ RSTAH ZVEZA KOMUNISTOV NE MORE NASTOPATI KOT OBLASTNA INSTITUCIJA V IMENU DELAVSKEGA RAZREDA, AMPAK KOT NJEGOV SESTAVNI DEL, DA S SVOJIMI STALIŠČI, PREDLOGI, OSEBNIM DELOM IN ZGLEDI VPLIVA NA PRAVILNE ODLOČITVE V TAKO ZAHTEVNIH NALOGAH, KOT JE ODLOČANJE O RAZ POLAGANJU S SREDSTVI DRUŽBENE REPRODUKCIJE ZA NADALJNJI RAZVOJ V TOZD, KRAJEVNIH SKUPNOSTIH, V ORGANIH UPRAVLJANJA PODJETJA IN DRUGIH ASOCIACIJAH NAŠEGA GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA. FRANCE POPIT MED NAMI žalsko občino je v torek, 12. februarja obiskal predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit. Na Polzeli si je dopoldne ogledal obrate tovarne pohištva Garant, v Preboldu pa tekstilno tovarno. Popoldne ob pol štirih se je pogovarjal s predstavniki našega kombinata in se predvsem zanimal za hra-nilno-kreditno službo, širši politični aktiv žalske občine je predsednika Popita seznanil z razvojem go-podarstva, z načrti družbenega in ekonomskega razvoja in s številnimi in prav sedaj aktualnimi družbenopolitičnimi nalogami. France Popit je orisal in ocenil družbenopolitični po- Interesi in naloge posameznega člana ZK in posamezne OO ZK niso sami sebi namen, ne o-bravnavati samo svoje notranje organizacijske probleme in naloge, ne reševati samo svoje medsebojne odnose, ampak se morajo kot najbolj zavestni del delavskega razreda tvorno vključiti v razreševanje vsakodnevnih nalog v vseh fazah našega življenja (o ložaj pri nas v republiki in Jugoslaviji ter odgovarjal na številna vprašanja. Zanimali smo se za položaj Zveze komunistov po Titovem pismu, za trenutni položaj na Hrvatskem, za razvoj šolstva, vlogo socialistične zveze in sindikata o problemih socialnega razlikovanja, pa bi se še o čem, če čas ne bi bil tako hitro potekel. Ob koncu nam je predsednik dal za nadaljnje delo več koristnih napotkov. Vy organizaciji proizvodnje, organizaciji poslovanja, razreševanje medsebojnih odnosov, imeti posluh za težave ljudi, odločno razreševati krivice, aktivno sodelovati v organih upravljanja, tako znotraj podjetja in predstavniških organov izven podjetja). Stabilizacijski zakoni, sprejeti v predlanskem letu, so zaostrili gospodarjenje in zavezali podjetje, da sprejme vrsto ukrepov za zagotovitev likvidnosti. Organi podjetja — konkretno odbor za poslovne zadeve — je že na seji 3. 8. 1972 kritično obravnaval gospodarjenje in sprejel vrsto ukrepov za izboljšanje, ki so zavezali posamezne TOZD in strokovne službe, da zagotove uspešno izvršitev postavljenih planskih nalog in z zakoni določenih stabilizacijskih ukrepov. V razrešitev stabilizacijskih u-krepov so se aktivno vključila tudi ZK in sindikat, ki so dale tem ukrepom polno podporo. (Nadaljevanje na 2. strani) Apnenje postaja pri občutnih podražitvah mineralnih gnojil vedno važnejši faktor za visoke hektarske donose hmelja (Nadaljevanje s 1. strani) Pismo predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ je v delovanje ZK prineslo nov polet, spodbudo še za odločnejše in predvsem konkretnejše delo članov ZK v našem podjetju. Pismo so obravnavale vse OO ZK v TOZD. Sprejeta stališča in ugotovitve so aktivirale našo dejavnost. Ugotovljeno je bilo, da je sprejeti program dela na letni partijski konferenci ob koncu leta 1971, bil v duhu pisma. Naša naloga je, da še naprej delamo v duhu pisma in sprejetih sklepov na partijskih sestankih, da se zavedamo, da je pismo in smernice v njem akt stalnega značaja, ki nas vse komuniste obvezuje, da ga v praksi uresničujemo, predvsem pa moramo: 1. zaostriti partijsko disciplino na vseh nivojih, konkretizacijo nalog in zadolžitev ter kontrolo; 2. odgovorni vodstveni in strokovni delavci se morajo pred važnejšimi odločitvami in pri kreiranju politike, posvetovati s političnimi organizacijami; 3. dolžnost komunistov je, da aktivno delujejo v družbenopolitičnih organizacijah v podjetju in izven njega. IZGRAJUJEMO NAŠO DRUŽBO Družbeni položaj, ugled in vpliv organizacije ZK člani ne znamo vedno pravilno ovrednotiti. Mislim, da lahko trdimo, da delovni ljudje čakajo na pobude članov in organizacije ZK, da pa mi velikokrat tega ne znamo izkoristiti ali smo premalo smeli, da jasno izrazimo naša stališča. Pri tem lahko ugotavljamo tudi pojave, da posamezni člani skrivajo svoj oportunizem do novih idej in predlogov, ki že kar v naprej ugotavljajo, češ, saj se delavci, kolektiv ali organi samoupravljanja ne bodo strinjali. Jasno postavljene predloge, naloge in cilje, ki jih želimo doseči, največkrat delovni ljudje podprejo in sprejmejo za svoje. Osnutek nove ustave posebej obravnava zgodovinsko zaslugo in poslanstvo ZKJ v dosedanji graditvi našega družbenopolitičnega sistema in jo obravnava kot sestavni del našega življenja in usmerjevalca v nadaljnji izgradnji naše družbe. V takšni opredelitvi se mora vsaka OO ZK in vsak njen član uveljaviti, v okolju, kjer dela. Pri oceni družbenopolitične aktivnosti članov ZK v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju izhajamo iz njihove angažiranosti v organizacijah in organih kot njihovi aktivni člani. Lahko ugotavljamo, da se v večini primerov komunisti našega podjetja aktivno vključujejo v družbenopolitično delo v terenskih organizacijah. Imamo pa primere, ko posamezni člani ZK odklanjajo družbenopolitično delo. Take primere morajo OO ZK obravnavati in sprejeti ustrezne ukrepe. V medsebojnih odnosih komunistov ni posebnih negativnih pojavov. Vendar se opaža, da je včasih preveč strogo službenih odnosov, premalo pa odkritih, sproščenih dialogov v izmenjavi mnenj in informacij, kar bi vsekakor vplivalo še na večjo akcijsko enotnost članov ZK. Čut odgovornosti pri članih ZK obstoja, premalo pa dosledno preverjamo izvajanje sprejetih sklepov in zadolžitev. O grupaštvu med člani ne bi mogli govoriti. Z večjo spro- ščenostjo v odnosih bi odpravili razne grupice in skupine, ki se pojavljajo ob obravnavi raznih problemov (organiziranost, sistemizacija, OD). Po sorazmerno dolgih uvodnih razpravah za organiziranje podjetja po ustavnih dopolnilih (u-stanovitev TOZD) in dolgi javni razpravi o predlogu samoupravnega sporazuma o združitvi v podjetje Kombinat Hmezad, je bil končno podpisan samoupravni sporazum. S tem smo napravili šele formalno obliko naše organiziranosti po TOZD. Pospešeno je potrebno pripraviti vse druge dokumente za skupno in enotno urejanje zadev, ki so dogovorjene v samoupravnem sporazumu o združitvi. Ugotovimo lahko, da je že dosedanja organiziranost podjetja po samostojnih DE in obratih dala osnovo sedanji organizaciji po TOZD. Za medsebojno povezovanje, usklajevanje interesov, dogovarjanje skupnih nalog in nadaljnji razvoj podjetja in TOZD pa se moramo organizacijsko utrditi in ustaliti. Nadgradnja v podjetju mora imeti v skupnih strokovnih službah določene stalne organizacijske oblike za posamezna področja (1) razvojno-tehnološko službo, 2) finančno funkcijo, 3) računovodsko službo, 4) investicijsko službo — inženiring, 5) plansko-analitsko službo, 6) pravno službo, 7) splošno — sekretariat z oddelki in referat za kadrovske posle, varstvo pri delu, informacije, delovanje samoupravnih organov, družbeni standard itd.) in ne organizacijo podrejati trenutnim kadrovskim možnostim in subjektivnim odločitvam. Tudi v organizaciji strokovnih služb v TOZD moramo zagotoviti čim racionalnejše poslovanje, pri tem pa ne moremo iti v skrajnost, da formiramo po TOZD nove podjetniške struktu-ure. Razmejitev poslov je tudi eno izmed določil in nalog samoupravnega sporazuma. S sprejemom samoupravnega sporazuma se postavlja tudi nova organizacija organov samoupravljanja. Dokumentarno je določeno, katere zadeve delovna skupnost prenaša na izvoljene Organen, način volitev teh organov in pristojnosti poslovodnih organov (individualnih in kolektivnih) v duhu nove ustave. V razpravi o teh odnosih in pripravi osnutkov o teh pristojnostih v samoupravnem sporazumu je bila ZK in vsi njeni člani polno angažirani. Pojavljala so se različna stališča. Na eni strani težnje za neko popolno neodvisnost TOZD do skupnih interesov in potreb, na drugi strani težnja po čim večji vlogi skupnih organov upravljanja. Ugotovimo lahko, da do dezintegracijskih teženj ni prišlo, nasprotno, obstoja velik interes za čim večjo sposobnost podjetja kot celote in za u-skladitev medsebojnih različnih interesov po TOZD. Usklajevanje le-teh pa zahteva precej časa in taktičnega pristopa v sposobnosti vodilnih kadrov. Samoupravni odnosi na novih osnovah (delegatski sistem) bodo omogočali sleherni TOZD, da odloča o vseh svojih pravicah in dolžnostih, ki so zapisane v samoupravnem sporazumu. Akcija ZK in sindikatov za formiranje organov delavske kontrole v TOZD in podjetju je že o-pravljena. Organe delavske kontrole v TOZD smo izvolili na neposrednih volitvah. Okvire in pri- stojnosti smo določili v statutih TOZD. Njihovo delo je zelo odgovorno, saj morajo kontrolirati delo svojih sodelavcev, zato bo pomoč OO ZK in sprejem stališč do njihovih ugotovitev zelo dobrodošla. Za poenotenje dela organov delavske kontrole moramo sprejeti poseben pravilnik. Oporo pri delu pa naj bi imeli v dobro organizirani kontrolni službi. NAGRAJUJMO PO DELU Problematiko socialnega razlikovanja so vse naše OO ZK v TOZD obravnavale na svojih sestankih. Nekih bistvenih nepravilnosti ni bilo. Obstoja pa problem standarda, predvsem pri stanovanjskih vprašanjih, kjer so potrebe večje kot možnosti. V preteklem letu smo dvakrat poviševali obračunske osnove za izplačilo OD. Vendar je problematika OD v našem podjetju postala problematična, obenem pa vzrok, da odhajajo iz naših vrst predvsem dobri strokovnjaki. Da je neusklajenost na področju OD v občinskem merilu nevzdržna, kažejo tudi podatki občinske analize, kjer lahko ugotavljamo, da so OD v našem podjetju nižji, še posebno pri vodstvenih strokovnih kadrih. Zaradi tega je v razpravi predlog nove »Metodologije za določanje obračunske osnove in dodatkov za dodatna znanja delavcev«. Če menimo, da so lahko OD vir socialnih razlik, potem ne bomo veliko dosegli, ali celo nasprotni učinek, če bomo samo zmanjševali razpone osebnih dohodkov med posameznimi kategorijami. Naša akcija mora biti za čim večjo storilnost in akumu-lativnost, pa tudi za izenačevanje pogojev gospodarjenja med različnimi vejami gospodarjenja. Poseben socialni problem v podjetju je stanovanjska problematika. Podjetje razpolaga oziroma ima v lasti ca. 950 stanovanjskih enot. Od tega zasedajo naši delavci 720, ostalo zasedajo delavci ali upokojenci drugih delovnih organizacij. Stanovanjski problem v podjetju je zelo pereč, saj imamo še 75 nerešenih prošenj za stanovanje. Posebej pereče je to na celjskem področju. Z dograditvijo vsaj 20 stanovanj v letu 1974 in z izpraznitvijo okrog 10 starih stanovanj, bomo vsaj delno omilili stanovanjski problem. Po dosedanji oceni bi bilo potrebno letno zgraditi najmanj 20 stanovanj v naslednjih 5 letih, da bi rešili najbolj pereče probleme. IZOBRAŽEVANJE Idejno-politično izobraževanje članov ZK je vključeno v sistem skupnega programa izobraževanja v podjetju. Posebnega dodatnega izobraževanja članov ZK nismo organizirali. Tudi posebnih študijskih sestankov ni bilo. V lanskem letu je bil organiziran samostojni oddelek I. stopnje (23 delavcev) in seminar za sindikalne delavce — 27 udeležencev. Posebnega predavanja o samoupravljanju se je udeležilo 52 delavcev. Poleg navedenega idejnopolitičnega izobraževanja je v podjetju široka organizacija dopolnilnega izobraževanja na delovnem mestu, izredni študij za pridobitev potrebne šolske izobrazbe in štipendiranje. Različnih izobraževalnih akcij se je v podjetju udeležilo 426 delavcev, izven podjetja 70, skupaj 496. Izrednih študentov je 47, štipendistov 76, sprejetih pripravnikov 12. Iz tega je razvidno, da je določen napredek pri izobraževanju članov kolektivov dosežen, vendar predlagam, da moramo dati prav izobraževanju še večji poudarek, če hočemo, da bo vsak član kolektiva sposoben delovati kot samoupravljalec. Zato predlagam, da čimprej organiziramo poseben seminar za novoizvoljene člane v samoupravnih organih podjetja in TOZD. Tudi kadrovska politika mora biti stalna oblika d^la OO ZK s tem, da je prisotna povsod, tako pri sprejemu in izbiri kadrov za vodstvena in vodilna delovna mesta, kot pri kandidiranju v vse nove organe. ZK mora dati vso pomoč stalnim koordinacijskim telesom — odborom za evidentiranje in predlaganje kandidatov. Ugotovljeno je, da so nalogo kandidiranja v zadnjih volitvah v nove organe uspešno opravili. Pri tem delu je aktivno sodeloval tudi svet ZK podjetja in posvetil kandidiranju eno svojih zadnjih sej. Izredno važna naloga nas čaka na tem področju: evidentiranje, kandidiranje in sama izvedba volitev v razne delegacije družbenopolitične skupnosti. Pred nami so res velike naloge. Ali jih bomo sposobni uresničiti? Bomo, če bomo delali dobro, disciplinirano in z zavestjo, da delamo tudi za svoj boljši jutrišnji dan. Pri izpolnjevanju in izvajanju vseh nalog pa mora odigrati pomembno vlogo ZK, kot usklajevalec gledišč in kreator enotnih pogledov. GOSPODARSKE ZDRUŽITVE ZK bo imela v prihodnosti pomembno vlogo pri integracijskih gibanjih v celjski regiji. Oceniti moramo dosedanja prizadevanja na tem področju. V zadnjih dveh letih je bilo več predlogov in razprav za razne oblike sodelovanja (poslovno-tehnič-na pogodba je bila podpisana) in predlogi za konkretno združitev. Po priključitvi KK Šmarje, Kmetijskega posestva Radlje v letu 1970 ni bil noben predlog za združitev realiziran. V zadnjem času tečejo pogovori s KK Šentjur. Po razgovorih za praktično izvedbo te zamisli in problemih pri usklajevanju programov in organizacijskih oblik združitve lahko u-gotovimo, da je v sedanjem trenutku, sodelovanje kmetijskih organizacij v celjski regiji na osnovi poslovno-tehnične pogodbe prerahla vez, še posebno, če imamo pred očmi velika vlaganja, kjer bi morali programe nujno medsebojno usklajevati. Pri vseh teh usklajevanjih regijske kmetijske politike moramo biti prav komunisti tisti, ki bomo znali zagovarjati pomen in potrebe po neposrednem združevanju. če bomo imeli v sebi razčiščene pojme in jasno perspektivo v bodočnost kmetijstva v celjski regiji, potem moramo tudi kot komunisti u-sklajevati svoja hotenja in programe z željo za skupen uspeh, žal so dosedanji razgovori vse preveč izhajali iz ozkih stališč lastne organizacije, kar pa ni na mestu, če se pogovarjamo kot komunisti. V diskusijo in razmislek bi podal, če morda naša organizacijska oblika ni ovira za hitrejše neposredno povezovanje z drugimi kmetijskimi organizacijami. Skratka, pred organizacijo ZK stojijo na tem področju konkretne naloge. Na izvršitev le-teh gledam optimistično in priča-(Nadaljevanje na 3. strani) DRUŽBENO PO -ORGANIZACIJ «iteit - • « .ws KOMUNISTI AVANTGARDA DELAVSKEGA RAZREDA VSI KOMUNISTI KOMBINATA SMO SE SESTALI 9. II. NA KONFERENCI V VELIKI DVORANI V ŽALCU. UVODNO POROČILO O DELU SEKRETARIATA JE PREBRAL TAJNIK DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ TOV. FRANC ŠPEGLIC. Ob volilni konferenci komunistov kombinata Hmezad, ki je bila dne 15. 11. 1971, so bili komunisti povezani v eno osnovno organizacijo, ki je bila razdeljena na 11 aktivov, ki so bili organizirani po teritorialnem principu. Da bi bili člani ZK tudi povezani za svoje delovanje v kombinatu, je bil na konferenci izvoljen 14-članski sekretariat osnovne organizacije, člani sekretariata so bili istočasno sekretarji aktivov. je bila izvoljena na zadnji konferenci, pa je imela nalogo, da ugotovi, katere TOZD imajo pogoje za ustanovitev 00 ZK, in razporedi člane po novo ustanovljenih organizacijah. Sklenila je, da se ustanovijo OO ZK pri naslednjih TOZD: Kmetijstvo Žalec Kmetijstvo Radlje Kmetijstvo Šmarje Kooperacija Sadjarstvo Mirosan s 35 člani z 8 člani s 24 člani s 40 člani s 6 člani Vsem ženam za praznik 8. marec iskrene čestitke Sodelavci Komunisti Žalca in Celja so organizacijsko vezani na občinsko konferenco ZK v Žalcu, s področja Šmarja v Šmarju in s področja Radelj v Radljah. V letu 1974 naj bi bila vsaka OO ZK vezana na občinsko konferenco ZK svojega področja. Ob zadnji konferenci je osnovna organizacija štela 195 članov, danes pa štejejo vse osnovne organizacije ZK v kombinatu Hmezad 214 članov. Z reorganizacijo v kombinatu je v vsaki TOZD samostojna organizacija ZK in sindikalna organizacija, dotedanji aktivi pa so dobili status OO ZK. Sklenjeno je bilo, da se v vseh TOZD, ki nimajo aktivov ZK, a štejejo več kot 5 članov, ustanovijo ÖO ZK in izvolijo sekretarji. TOZD, ki nimajo 5 članov in trenutno nimajo pogojev za ustanovitev OO ZK, se priključijo OO ZK Skupne službe. Za izvedbo ustanovnih konferenc OO ZK so bili določeni člani sekretariata: komisija za organizacijo in razvoj, ki Vrtnarstvo z 11 člani Mesnine s 23 člani Mlekarna z 8 člani Skupne službe z 31 člani Člani ZK TOZD Vital, Hmezad, Mešalnica krmil, Hišni sklad. Hladilnica in Strojna postaja se priključijo OO ZK Skupne službe. Nekoliko kasneje so bili sprejeti novi člani ZK in ustanovljeni OO ZK v TOZD Strojna postaja in TOZD Gostinstvo, kasneje pa se je vključila še OO ZK Gradbeništvo. Iz članov ZK izvozno-uvoznega oddelka komerciale in članov ZK TOZD Hmezad izvoz hmelja se je s 1. 1. 1974 ustanovila nova OO ZK Hmezad izvoz-uvoz, ki šteje 9 članov. Stanje v ZK se je od zadnje konference izboljšalo v korist mladih za 60%, pri KV delavcih pa za 90 %, kljub temu pa še ni zadovoljivo. Prav tako se je povečalo število članov — delavcev iz proizvodnje, pri delavcih s srednjo, višjo in visoko izobraz- KOMUNISTI KOMBINATA SO SEDAJ POVEZANI V 13 OSNOVNIH ORGANIZACIJAH ZK Od skupnega števila 214 članov je na področju občine: Žalec 133 članov ali 62 % Celje 50 članov ali 24 % Šmarje pri Jelšah 24 članov ali 11 % Radlje ob Dravi 7 članov ali 3 % Od skupnega števila je: moških 169 članov ali 79 % žensk 45 članic ali 21 % V proizvodnji je zaposlenih 123 članov ali 58 % v upravi oziroma skupnih službah TOZD in kombinata 91 članov ali 42 % Izobrazbena struktura pa je naslednja: z visoko šolo 19 članov ali 9 % z višjo šolo 22 članov ali 10 % s srednjo šolo 78 članov ali 37 % VK delavci 7 članov ali 3 % KV delavci 53 članov ali 25 % z osnovno šolo, gimnazijo, PK in NK delavci 35 članov ali 16% Starostna struktura: v starosti do 27. leta — mladinci 29 članov ali 14 % od 28. do 30. leta 17 članov ali 8 % od 31. do 40. leta 65 članov ali 30 % od 41. do 50. leta 78 članov ali 36% nad 50. letom starosti 25 članov ali 12 % Po stažu v ZK: do 5 let 61 članov ali 29 % od 6 do 10 let 33 članov ali 15 % od 11 do 15 let 71 članov ali 33 % od 16 do 20 let 9 članov ali 4% od 21 do 25 let 25 članov ali 12 % od 26 do 30 let 13 članov ali 6 % nad 30 let 2 člana ali 1 % bo ni pomembnejšega izboljšanja. Lani je bilo v ZK na novo sprejetih 36 članov, v letu 1972 pa le 4 člani. Od 36 novih članov, sprejetih v letu 1973, je na področju občine Žalec 24, Celje 11, Šmarje pri Jelšah 1. Od skupnega števila je 28 moških in 8 žensk. Od novo sprejetih jih je iz proizvodnje 24 in iz uprave oziroma skupnih služb TOZD 12 članov. Po izobrazbi je z visoko šolo 1 član, z višjo šolo 1 član, s srednjo šolo 11 članov, KV delavcev 14 članov, z osnovno šolo, gimnazijo, NK in PK del. pa 9 članov. Po starosti jih je do 27. leta 13, od 27. do 30. leta 8, od 31. do 40. leta 9, od 41. do 50. leta 6 članov. Komunisti kombinata se stalno zavzemajo za to, da bo ZK v podjetju in naši družbi ponovno postala avantgarda delavskega razreda. Sekretariat osnovne organizacije ZK kombinata, oziroma kasneje ustanovljen svet ZK, sta imela od zadnje konference 13 samostojnih sej in 3 seje skupno s sindikalnim odborom kombinata. Na sejah je bila obravnavana problematika poslovanja in odnosov v podjetju, vprašanje osebnih dohodkov — ukrepi za sti-mulativnejše nagrajevanje delavcev, informiranost, nadaljnji razvoj kombinata in tekoče naloge partijskih forumov. Pri pozitivnem delu osnovnih organizacij opozarjamo na pomanjkljivo neažurirano evidenco članov ZK. OO ne dostavljajo občinskim komitejem in svetu ZK kombinata tekočih podatkov o gibanju članstva v smislu navodil o vodenju evidence in statistike članstva. Sekretarji OO ZK naj poskrbijo za ažurnost evidence, kajti službo evidence in statistike članstva ZK je treba obravnavati kot del stalne aktivnosti ZK. Komunisti stojimo pred odgovornimi nalogami, ki nas čakajo v bodoče. Kot do sedaj se bomo tudi v prihodnje srečevali s problemi, ki jih bomo lahko uspešno razreševali, če bomo pošteni in kritični do vseh nepravilnosti in si s tem učvrstili zaupanje naših delovnih ljudi. (Nadaljevanje z 2. strani) kujem, da bodo nadaljnji integracijski procesi dali dobre rezultate. Osnova pri tem nam morajo biti dogovarjanja na enakopravnih osnovah, brez vsiljevanja od katerekoli strani. To nam pa na laga tudi pismo tov. Tita in izvršnega biroja ter sklepi resolucije o kmetijstvu pri CK ZKS. TOZD morajo pri planiranju u-poštevati sprejete cilje gospodarskega načrta kot celote in si prizadevati za uresničitev teh ciljev v skladu s smernicami ekonomskega načrta 1974, izdelanimi po posameznih TOZD. OO ZK v TOZD morajo aktiv- no podpirati napore za sprejem in realizacijo takšnih gospodarskih načrtov, ki bodo zagotavljali tudi večji družbeni in osebni standard zaposlenih delavcev. Ob koncu lahko poudarim, da so pred člani ZK in vso javnostjo važni dogodki, kot so sprejem novih republiških in zvezne ustave in kongresi ZKS in ZKJ. Vse to bo podlaga za nove družbene odnose, ki jih že ugotavljamo z ustavnimi dopolnili. Naloga vseh članov ZK je, da se že pred kongresi seznanimo z osnutki dokumentov, ki so že objavljeni ter da si bomo prizadevali za dosledno izvajanje duha nove ustave. Jože Benčina IZVOLILI SMO NOVE SAMOUPRAVNE ORCANE V skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi je delavski svet podjetja dne 28. 12. 1973 razpisal volitve v vse organe podjetja in TOZD. Volitve so bile izvedene 25. 1. in 27. 1. 1974. Po podatkih volilnih odborov so na vseh voliščih potekale volitve normalno, ki se jih je udeležila velika večina zaposlenih in kmetov kooperantov. Volitve so izvedle volilne komisije in volilni odbori po TO in na podlagi zapisnikov o izvršenih volitvah objavlja volilna komisija podjetja izvoljene delegate oziroma člane samoupravnih organov po TOZD. TOZD KMETIJSTVO ŽALEC—ŠEMPETER DELEGATI V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Korenjak Anton, 1931, tehnolog 2. Erjavec Drago, 1941, traktorist 3. Kuder Anton, 1937, vodja HIP 4. Kovačič Marija, 1937, skupinovodja 5. Jelen Anton, 1942, traktorist DELEGAT V SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Vogrinc Franc, 1919, sekretar TOZD DELAVSKI SVET TOZD 1. Cilenšek Franc, 1937, vodja PE 2. Podgoršek Jože, 1922, vodja PE 3. Borštner Ivanka, 1922, delavka 4. Ririč Pavel, 1926, traktorist 5. Pražnikar Ivan, 1933, vodja PE 6. Steiner Martin, 1943, traktorist 7. Jezernik Stanko, 1929, traktorist 8. Zupanc Stanko, 1929, vodja HP 9. Hegediš Franc, 1936, traktorist 10. Plohl Branko, 1934, vodja PE 11. Petz Albert, 1933, traktorist 12. Govek Jože, 1934, vodja farme Zalog 13. Liber Jožica, 1939, molznik 14. Divjak Jožica, 1937, načrtoval.— analit. 15. Kolšek Franc, 1929, vodja PE Žaga ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Jelen Marjana, 1944, ref. za pripr. dela 2. Antloga Hugo, 1936, vodja PE Šempeter 3. Bogotin Ivan, 1948, ref. za pripr. dela 4. Žerič Milena, 1941, ref. za kadr. zadeve 5. Marovt Jože, 1938, vodja farme Podlog NADZORNI ODBOR TOZD 1. Hribernik Stane, 1933, mehanik 2. Jevšenjak Ignac, 1927, traktorist 3. Duras Martin, 1942, traktorist 4. Lokan Ivan, 1934, ref. za pripr. dela 5. Burja Milan, 1936, molznik SVET DE KMETIJSTVO I 1. Goropevšek Jože, 1938, traktorist 2. Svet Edi, 1936, vodja PE 3. Žolnir Ernest, 1945, vodja PE 4. Klokočovnik Matilda, 1943, delavka 5. Kokot Terezija, 1941, delavka 6. Krajnc Alojz, 1941, traktorist 7. Sobočan Franc, 1938, traktorist 8. Lokan Slavica, 1942, ref. za spl. zad. 9. Serti Anica, 1935, kuharica SVET DE KMETIJSTVO II 1. Karažija Jože, 1940, traktorist 2. Turnšek Jože, 1921, pom. vodje PE Poljedelstvo 3. Erjavec Drago, 1941, traktorist 4. Kodevšek Angela, 1933, kuharica 5. Jazbec Jožefa, 1931, delavka 6. Nadž Peter, 1935, traktorist 7. Hlupič Katica, 1944, delavka 8. Balan Ivan, 1938, traktorist 9. Skrabar Josipa, 1948, delavka SVET DE KMETIJSTVO III 1. Kumperger Jože, 1941, traktorist 2. Kranjec Antonija, 1947, delavka 3. Andelkovič Mira, 1949, delavka 4. Likozar Slavko, 1948, traktorist 5. Zupanič Stevo, 1942, traktorist 6. Podrumac Blagomir, 1935, traktorist 7. Luževič Janez, 1938, vodja PE SVET DE KMETIJSTVO IV 1. Kampoš Anton, 1935, vodja PE 2. Plohl Branko, 1934, vodja PE 3. Lokan Ivan, 1934, ref. za pripr, dela 4. Gyerkiš Verona, 1937, delavka 5. Resner Slava, 1930, delavka 6. Bombek Stanko, 1935, avtomehanik 7. Buhanec Amalija, 1931, delavka SVET DE GOVEDOREJA 1. Šketa Janez, 1941, veterinar 2. Steiner Marica, 1945, evid. v živ. 3. Vozič Franc, 1932, vodja vzrejališča Vrbje 4. Par Silva, 1936, oskrb. telic 5. Lovrenčič Mijo, 1938, nočni dežurni 6. Kozulič Ivan, 1946, molznik 7. Gregurec Ivan, 1933, molznik TOZD KMETIJSTVO RADLJE RADLJE OB DRAVI DELEGAT V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Vezovik Oto, 1946, poslovod. KP Zadnje čase so se izboljšale malice v našem obratu Gostinstvo. Zato je v samopostrežni restavraciji v Celju ob malicah zaseden vsak prostor NAMESTNIK DELEGATA V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Bukovnik Franc, 1936, vodja hmelj. DELEGAT V SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Hanzer Alojz, 1944, ref. za org. dela DELAVSKI SVET TOZD 1. Garnež Ivan, 1941, traktorist 2. Anuk Lovrenc, 1921, skladiščnik 3. Zdrčnik Anton, 1931, traktorist 4. Vrhovnik Olga, 1940, kmet. delavka 5. Tratnik Avgust, 1933, mizar 6. Koležnik Hilda, 1946, kmet. delavka 7. Vankman Romana, 1941, hlevar ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD SVET ZE ROGAŠKA SLATINA 1. Janžek Franc, 1914, kmet 2. Prah Franc, 1922, kmet 3. But Albert, 1926, kmet 4. Ogrizek Jože, 1950, kmet 5. Sajko Anton, 1941, kmet 6. Gobec Jože, 1915, kmet 7. Plevčak Jože, 1928, kmet 8. Grobin Franc, 1938, molzni kontrolor 9. Stojnšek Franc, 1929, poslovodja SVET ZE ŠMARJE 1. Strašek Ivan, 1940, kmet 2. Novak Ivan, 1928, kmet 3. Šket Franc, 1928, kmet 4. Mlakar Ivan, 1938, kmet 5. Sveteljšek Alojz, 1932, kmet 6. Žogan Ivan, 1918, kmet 7. Rupnik Alojz, 1919, kmet 8. Fojs Franc, 1924, knjigovodja 9. Loger Ivan, 1946, org. koop. proiz. 1. Hanzer Alojz, 1944, ref. za org. dela 2. Glozer Anton, 1923, hlevar 3. Bijol Anica, 1948, ref. za kadr. posle 4. Hladnik Albin, 1951, prodajalec 5. Vainlek Matilda, 1937, vrtnar SVET ZE PRISTAVA 1. Čakš Janko, 1926, kmet 2. Vrbek Janez, 1910, kmet 3. Verk Stanko, 1921, kmet Prelepe februarske dneve smo izkoristili za razna dela na polju in za gnojenje travnikov, ker nam lahko zgodnja pomlad ta dela onemogoči NADZORNI ODBOR TOZD 1. Kobal Albert, 1920. vodja vrtnar. 2. Končnik Anton, 1935, traktorist 3. Ekart Marica, 1926, kmet. delavka TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE ŠMARJE PRI JELŠAH DELEGATI V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Peterlin Jernej, 1934, veterinar 2. Kajgl Anton, 1927, trg. poslovodja 3. Cakš Janko, 1926, kmet 4. Žogan Ivan, 1912, kmet DELEGAT V SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Kunst Zlatko, 1927, upravnik ZE 4. Zlatolas Ivan, 1915, kmet 5. Petovar Marija, 1934, kmet 6. Pevec Avgust, 1935, kmet 7. Tojnko Jože, 1928, kmet 8. Drofenik Stanko, 1930, org. koop. proiz. 9. Gobec Janko, 1933, poslovodja SVET ZE KOZJE 1. Tovornik Marjan, 1928, kmet 2. Sikošek Jože, 1926, kmet 3. Kostajnšek Franc, 1934, kmet 4. Amon Franc, 1930, kmet 5. Poznič Zvonko, 1935, kmet 6. Pirš Jože, 1944, kmet 7. Jazbec Ivan, 1923, kmet 8. Sinkovič Miloš, 1939, kmet 9. Jug Anton, 1934, poslovodja 10. Kramer Franc, 1929, vrtnar 11. Kozole Anton, 1924, poslovodja DELAVSKI SVET TOZD 1. Ulčnik Jože, 1950, kmet 2. Filipančič Ivan, 1934, kmet 3. Jakopina Franc, 1916, kmet 4. Strašek Vinko, 1922, kmet 5. Novak Vili, 1937, kmet 6. Žogan Ivan, 1912, kmet 7. Coki Alojz, 1913, kmet 8. Verk Stanko, 1921, kmet 9. Kostajnšek Franc, 1934, kmet 10. Tovornik Marjan. 1928, kmet 11. Krašovec Jože, 1939, sadjar 12. Gajer Rozika, 1939, analitik 13. Lah Frido, 1943, mehanik 14. Jug Anton, 1934, trg. poslovodja 15. Sivak Drago, 1928, trg. poslovodja ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Amon Leon, 1921, poslovod. posp. 2. Debelak Franc, 1934, delovodja 3. Gajšek Stefan, 1921, molzni kontrol. 4. Gobec Frido, 1936, trg. poslovodja 5. Mužina Franc, 1932, vodja plantaže NADZORNI ODBOR TOZD — po statutu TOZD ga imenuje delavski svet TOZD SVET ZE BISTRICA OB SOTLI 1. Kobek Ciril, 1947, kmet 2. Debelak Franc, 1930, kmet 3. Omerzo Franc, 1938, kmet 4. Skodler Jože, 1920, kmet 5. Romih Drago, 1932, kmet 6. Ulčnik Jože, 1950, kmet 7. Mašet Jožefa, 1931. kmet 8. Debelak Terezija, 1940, knjigovodja 9. Denžič Alojz, 1950 org. koop. proiz. SVET ZE IMENO 1. Filipančič Ivan, 1934, kmet 2. Gubenšek Ivan, 1940, kmet 3. Hostnik Anton, 1918, kmet 4. Jug Jože, 1922, kmet 5. Kolar Anton, 1935, kmet 6. Pustišek Vili, 1943, kmet 7. Zučko Drago, 1927, kmet 8. Amon Leon, 1921, poslov, pospeš. 9. Černelič Danči, 1928, poslovod. SVET DE SADJARSTVO 1. Krašovec Jože, 1939, traktor.-sadjar 2. Lončarič Franc, 1927, traktor.-sadjar 3. Močnik Milan, 1952, sadjar II 4. Verjačič Boža, 1943. sadjar II 5. Škorc Janko, 1943, sadjar II TOZD KOOPERACIJA ŽALEC DELEGATI V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Gmajner Anton, 1921, del. org. koop. proizv. 2. Stimulak Martin, Klanc, 1932, kmet 3. Tominšek Jože, Prelska, 1926. kmet 4. Cizej Ludvik, Podvin, 1924, kmet 5. Rančigaj Franc, Gomilsko, 1922, kmet DELEGAT V SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Sabjan Jože, 1936, del. — org. živ. DELAVSKI SVET TOZD 1. Brežnik Franc, Medlog, 1948, kmet 2. Verdel Franc, Pristava, 1921, kmet 3. Bizjak Ivan, Gotovlje, 1933, kmet 4. Pešec Stanko, Arja vas, 1913, kmet (Nadaljevanje na 11. strani) Proizvodnja hmelja v svetu in pri nas HMELJ, KI ZA ŠIRŠO JAVNOST PREDSTAVLJA DOKAJ DONOSNO PANOGO KMETIJSKE PROIZVODNJE, PREŽIVLJA TRENUTNO NEZAVIDLJIV POLOŽAJ IN SE KOMAJ ŠE DRŽI NA MEJI SVOJE RENTABILNOSTI. PONOVNO JE TA PANOGA PRIŠLA V DOBO DEKONJUNKTURE, KI SE NA SVETOVNEM TRGU ŠE VEDNO POJAVLJA V DOLOČENEM CIKLUSU. Na svetovnem hmelj skem trgu, kjer je prisotnih toliko različnih interesov, še vedno ni mogoče u-skladiti ponudbe s potrebami in zaradi tega prihaja v določenih obdobjih do neskladja med ponudbo in potrošnjo. Za obvladanje realnih potreb hmelja na svetovnem trgu bi potrebovali mednorodno institucijo z dokajšnjimi kompetencami, da bi lahko ukrepala v pogledu prevelikega povečanja nasadov v nekaterih državah in poznala zaloge hmelja svetovne pivovarniške industrije. Sedanji »Internacionalni hmeljski biro« proizvajalcev hmelja na to ne more dovolj vplivati, pa tudi sicer je to zelo težko in računati moramo, da bodo taka konjunkturna gibanja obstojala v svetu še dolgo. Vzroki trenutne krize, v kolikor o njej sploh lahko govorimo, so prav gotovo v preveliki proizvodnji. Ne smemo prezreti dejstva, da so nekatere dežele kljub opominom neodgovorno razširile svoje hmeljske nasade. V Evropi je bila to Zahodna Nemčija, ki je v dobi okoli petih let povečala nasade od 10.900 ha na 16.000 ha. Pridelek se je v isti državi dvignil od 17.400 ton na 36.000 ton. Pri njih so poleg velikega povečanja uspeli močno dvigniti hektarske donose, ki so skoraj za 1000 kg večji od naših. Svetovna proizvodnja hmelja se je v enakem obdobju povečala od 94.370 ton na 115.150 ton. Za svetovno proizvodnjo piva, ki znaša okoli 750 milijonov hektolitrov, se pri doziranju ca. 160 gramov rabi okoli 114.000 ton hmelja. Kot vidimo, gre le za okoli 1000 ton preveč pridelanega hmelja in že je bilo porušeno razmerje, čeprav te količine ne predstavljajo tak višek, da bi lahko govorili o svetovni hiperprodukciji. Nerodno je le to, da je bila hiperprodukcija v Nemčiji, in ker je Amerika že pokrila svoje potrebe s prednakupi, je ves ta višek pridelka havziral in zmanjševal ceno v Evropi. K temu je letos pripomogla še energetska kriza, saj pivovarne nočejo ustvarjati zalog na račun večje proizvodnje. Poleg tega moramo še omeniti vedno večjo u-porabo ekstrakta in koncentrata, s čemer se zaradi boljšega izple-na smol da prihraniti okoli 10 % hmelja, kar pa ni malo v primerjavi s celotno svetovno potrebo. Računamo, da je z uporabo ekstrakta in na račun preveč pridelanega hmelja ostalo vsaj 6000 ton neprodanega hernija. Vse to je imelo posledice v močnem padcu cen hmelja pri vseh tistih količinah, ki v predprodaji niso bile zaključene. Mi smo naš hmelj razprodali, nemški proizvajalci pa so z določenimi količinami hmelja doživeli polom, ki ga v tem času ni nihče pričakoval. Cena, po kateri je bil nemški hmelj prodan v predprodaji, je bila v poprečju 335 DM za 50 kg, za ves hmelj, ki pa ni bil prodan vnaprej, pa je cena padla do 130 DM za 50 kg, oziroma je bila dosežena poprečna prodajna cena le 190 DM. Po taki ceni, ki je bila za 50 % nižja od normalne, so prodali ca. 7000 ton zelo kvalitetnega hmelja. Zahodna Nemčija, ki je najbolj neodgovorno širila svoje nasade, je morala prva ugrizniti v grenko pilulo priokusa dekonjunkture. Nizko ceno, po kateri so plasirali viške zadnjega letnika, bomo občutili na trgu še naslednje leto, kajti ves ta hmelj, ki je bil poceni kupljen, bo predelan v ekstrakt in bo ob nizki ceni konkuriral naravnemu hmelju. Pripomniti moramo, da je bilo največ poceni prodanega hmelja v sortah, ki so bogate na smolah in bodo zato dale pri ekstrahaži zelo dober izplen. 'Vse to pa nas seveda ne sme zbegati, saj smo v povojnem hmeljarjenju že nekajkrat preživeli hujšo krizo, kot pa jo predstavlja teh nekaj ton več pridelanega hmelja. Smola je bila le v tem, da se je ves višek pojavil ravno v Nemčiji, po kateri se glede hmelja več ali manj vsi zgledujemo. V nobenem primeru to ne sme biti razlog za pesimistično razpoloženje do nadaljne proizvodnje. Iz prakse vemo, da podobne razmere trajajo 2—3 leta, potem pa se trg ponovno uredi. Mi imamo naš slovenski pridelek do vključno leta 1975 praktično razprodan in nas nižje cene v Zakaj bi nam drugi postavljali žičnice? so pred štirimi leti rekli Andražani, zbrali ekipo, poprijeli za delo in uspeli. Danes so solidna, vpeljana ekipa, ki je iskana daleč na okoli. Fantje so skromni m nimajo razvad tujih žičničarjev. Skupino sestavljajo: Konrad, dva Antona, dva Franca, Rudi, dva Jožeta in vodja Ivan Sitar, ki je dejal, da bodo potem, ko končajo to žičnico za Tonà in žibreta, še šli v Podvin, nato pa še v Orovo vas in Ločico, potem pa bo za letos dovolj. Vsi pa pravijo, da jih doma v Andražu postavijo mimogrede tem obdobju ne morejo prizadeti. Bolj kot trenutna dekonjunktu-ra nas skrbi večletna predprodaja, ko ob tako neurejenih svetovnih financah in procesih inflacije nikoli ne vemo, ali bomo za hmelj res toliko dobili, za kolikor smo ga prodali. Mnogi se sprašujejo, ali so predprodaje potrebne ali ne bi hmelj spet prodajali sproti kot smo ga včasih. Javnost moramo informirati, da je tak način prodaje postal sistem, ki mu moramo slediti, če nočemo ostati z nerazprodanim hmeljem. Reči smemo, da je sistem predprodaje precej doprinesel k stabilizaciji tržišča in odpravil velika odstopanja v cenah enega letnika v primerjavi z drugim ali celo v cenah ene same sezone. Prav tako je predprodaja bila zelo urejena vse do leta 1972, ko devizne nestabilnosti in procesa inflacije nismo poznali v tolikšni meri. Zaradi zrahljanega monetarnega sistema in nestabilnosti vrednotenja posameznih valut sicer pričakujemo, da se bo doba predprodaj skrajšala, vendar bo tak sistem prodaje ostal. Mi se prodaji na dolge roke v glavnem upiramo in prodajamo le največ do treh let naprej. Le v kolikor bi zaradi neprodaje izgubili pomembnega odjemalca, se napravi izjema za manjše količine, ki ne morejo bistveno vplivati na poprečno prodajno ceno istega letnika. Za proizvodnjo hmelja zelo izstopa vprašanje razkoraka med inflacijo na domačem trgu in stopnjo inflacije na zunanjem trgu. Cena na domačem trgu, kot že znano, nam do neke mere priznava povečanje proizvodnih stroškov, pri prodaji v inozemstvo, kamor prodamo 70—80 % našega hmelja, pa izgubimo letno okoli 10% vrednosti. Sprašujemo se, kako dolgo bo proizvodnja to zmogla, saj komaj krije stroške brez vsake akumulacije, ki bi bila še kako potrebna za ustvarjanje sredstev obnove dotrajanih nasadov. Konkurenca na zunanjem trgu terja od nas, da zvišamo hektarske donose s kvalitetnim blagom, sicer bomo težko kljubovali razmeram svetovnega trga. Res je, da dolar zadnje čase ponovno kaže znake okrevanja, kar nam daje malce več upanja za prodajo na ameriško tržišče, čeprav je težko reči, do kakšne meje se bo dolar res popravil in za koliko bo padla dinarska vrednost ostalih valut. Znano nam je, da je dinarska vrednost dolarja v minulem letu padla od 17,00 din na 15,20 din in da trenutno njegova vrednost ponovno raste. Zaradi takega stanja nam je cena za lanski pride-delek še vedno nejasna in odvisna od tečajev tujih valut pri vsakoletnem dotoku inozemskega plačila. Skoraj prepričani _ smo, da dolar vrednosti 17,00 din, na osnovi katere smo šli v predprodajo, ne bo dosegel in bomo tako pri prodaji letnika 1973 na račun kursnih razlik zelo prizadeti. Samo pri dolarju bomo do uvedbe drsnega tečaja izgubili okoli 1,00 (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) din, oziroma 2,00 din pri kilogramu hmelja, v kolikor se njegova dinarska vrednost ne bo dvignila nad 16,00 din, t. j. nad ceno, ki je bila ob uvedbi drsnega tečaja. Pričakujemo sicer, da se bo cena posameznih valut na naših borzah uredila, toda vse to bo še vedno pomenilo relativno zmanjševanje cene, kajti proizvodni stroški na domačem trgu bodo zaradi višje inflacijske stopnje doma še vedno večji od rasti prodajne cene na inozemskem trgu. koli 36,90 din za kg. Če od te cene poravnamo stroške komisio-narja, bi naj cena, ki jo dobijo proizvajalci, bila okoli 34,22 din za kg oddanega hmelja. Tudi v bodoče bo tako, da bomo vsaj 70 % proizvodnje prodajali na tuja tržišča, kjer naša proizvodna cena ne bo mogla bistveno vplivati na svetovno ceno. Količine, ki jih prodamo doma, lahko le delno popravijo poprečno ceno. Trenutno smo zadovoljni, da so količine, ki jih moramo prodati v inozemstvo, pri letniku 1974 in 1975 razprodane, kajti se- Z moderno mehanizacijo so v Šempetru postavili žičnico kar čez noč Zunanji svet ima te stvari dokaj urejene in tako proizvajalci hmelja v državah Evropske gospodarske skupnosti dobijo doplačila, v kolikor cena hmelja pade pod dogovorjen limit, ki naj pokrije stroške proizvodnje in pušča dedni zaslužek. Podobno imajo urejeno države vzhod- Leto 1974 količine v kg 2,825.000 cena po kg (bruto) 2,18 $ nega bloka. Pri nas je zaenkrat proizvodnja hmelja v tem smislu neurejena in prepuščena stihiji zunanjega trga, na katerega plasiramo gro proizvodnje. Vprašanje je, ali bomo v hudi konkurenci zunanjega trga lahko obdržali sedanje pozicije, oziroma povečali naš izvoz. Če hočemo konkretizirati prodajo letnika 1973, moramo pove dati, da smo pridelek prodali v glavnem v predzaključkih od leta 1969 naprej do konca leta 1971. Pri prodaji v inozemstvo je bila dosežena poprečna prodajna cena 2,04 S za 50 kg fco meja in je za okoli 7 % večja od prejšnjega letnika. Vsega pridelka smo prevzeli v inozemstvo smo prodali okoli na domači trg pa prodali okoli Pridelek je po strukturi kobule in barve bil podoben vsakoletnemu, po vsebini pa smo pričakovali, da bo bolje, kot pa je. Točno prodajno ceno je sicer težko povedati, ker so manjša odstopanja še vedno odvisna od tečajev za posamezne devize na dan priliva, vendar mislimo, da bo končna prodajna cena znašala o- daj bi bila zaradi zasičenosti trga cena nižja od tiste, ki smo jo za omenjene letnike dosegli pred sedanjim zlomom cen. Verjetno bo hmeljarje zanimalo, koliko in po kakšni ceni smo z našim hmeljem v predzaključkih. Po posameznih letnikih izgleda prodaja takole: 1975 1976 1977 2,811.000 1,466.000 973.000 2,40 $ 2,56 § 2,62 $ Kot vidimo, so večje količine prodane le za prva dva bodoča letnika, medtem ko prodaja naprej zelo pada in jo bomo skušali zadrževati in se orientirati na čim krajše predzaključke. Pričakovati je, da bodo zaradi vedno večje inflacije v zahodnih državah tudi tamkajšnji proizvajalci skrajšali predprodaje in zmanjšali rizik, čeprav se bodo pivovarne kot kupci hmelja temu zelo upirali. Napori proizvajalcev' gredo prav tako v zahtevo, da se v predprodajne pogodbe vgradi indeksna klavzula, da podlagi katere bi se prodajna cena hmelja ob dobavi povečala za stopnjo povečanja proizvodnih stroškov vsakoletnega letnika. Zaenkrat je to odbito, vprašanje pa je, kako dolgo bodo proizvajalci hmelja nosili tako povečevanje stroškov sami in ali ne bo v primeru, da se to ne reši, ponovno prišlo do zmanjševanja površin in naglega dviga cen, kar vse smo že nekajkrat doživeli. Vse to, kar je v dosedanjem članku povedano, je le opis stanja in razmer, v katerih se nahajamo pri prodaji našega blaga za potrebe domačega in tujega trga. Poleg tega pa nas zanima, kako se bomo v bodoče vključevali v kompleks vseh teh problemov, pri vsem tem pa dovolj 3303 ton 2830 ton 473 ton proizvajali za kritje domačih in tujih potreb. Jasno je nekaj, to so potrdili tudi zadnji sestanki s proizvajalci, da nas trenutna hiper produkcija ne more spraviti iz tira in da bi zaradi nje proizvodnji hmelja posvečali manj pozornosti. Obratno, prav taki trenutnki pogosto prispevajo k razčiščevanju nerešenih vprašanj v proizvodnji sami. Dej-svo je, da potrebujemo za kritje potreb več hmelja, kot pa ga pridelamo sedaj. Zaenkrat so naši letni pridelki okoli 3300—3500 ton. Za izvoz bi rabili vsaj 3000 ton, za domači trg pa tudi vsaj 700 ton, da ne govorimo o možnosti povečanja izvoza in tudi doma bomo z leti rabili skoraj 1000 ton. Za sedaj, ko so potrebe Jugoslavije čez noč narasle, smo prisiljeni izvoz nekoliko reducirati in urediti domače tržišče. Glede domačega trga morda še to, da je nanj možno prodati le največ četrtino pridelka in nemogoče je, da bi eni prodajali po višji ceni na domači trg, drugi pa samo za izvoz po nizki ceni. To, kar se trenutno dogaja, je nemogoče in daje podobo neurejenega domačega trga. Da bo temu red, morajo vsi proizvajalci prodajati za domači trg in za izvoz. Vsi moramo stremeti za čim večjo poprečno prodajno ceno in za red na domačem tržišču. To ne bi smela biti naloga le trgovine, ampak vseh, ki smo povezani s hmeljem. Zelo konkretno se bo treba lotiti vprašanj okoli rentabilne j še proizvodnje, če hočemo, da v hmeljarstvu obdržimo svoje pozicije. Tako bo potrebno videti, kaj je slabega v naši tehnologiji in kaj bo treba izboljšati, da bodo pridelke obremenjevali nižji proizvodni stroški. Potrebno bo izboljšati hektarske donose, ki so daleč pod poprečjem ostalih provinenc v svetu. Za povečanje hektarskih donosov so prav gotovo tudi pri nas dani pogoji. Nove vrste hmelja to omogočajo, le napraviti moramo vse, da bo sajenje teh zajelo širši razmah. še in še je nalog, ki jih je za izvršiti, kajti proizvodnja bo cenejša s pocenitvijo stroškov. Razumljivo je, da nam mora trgovina prodati hmelj po čim boljši ceni, toda kilogram hmelja bo vedno plačan po tržni ceni in ne bo zaradi našega manjšega pridelka dražji. Zato je pomembno, da bomo v bodoče imeli veliko kilogramov na vsakem hektaru in s tem občutno pocenili proizvodnjo. Mišo Bobovnik Letos smo temeljito apnili vse za to predvidene komplekse za marec Od 2. 3. dò 9. 3. Florjane Julij, dipl. vet., Braslovče, tel. 72-048 Od 9. 3. do 16. 3. Ocvirk Franc, dipl. vet., Vransko, tel. 72-407 Od 16. 3. do 23. 3. šribar Edvard, dipl. vet., Šempeter, tel. 71-080 Od 23. 3. do 30. 3. Lesjak Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201 Od 30. 3. do 6. 4. Florjane Julij, dipl. vet., Braslovče, tel. 72-048 Dežurna služba prične ob delavnikih ob 15. uri in traja do 7. ure zjutraj. Ob sobotah prične dežurstvo ob 12. uri in konča v ponedeljek ob 7. uri zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC Vzreja piščancev Po valjenju, ki traja pri kokoših 21 dni, se pričenja prvo obdobje v življenju mladih živali — vzreja. Preden se odločimo, kako in kje bomo vzrejali piščance, spoznajmo nekatere njihove zahteve, zlasti potrebo po toploti. Piščanci zahtevajo pri različni starosti različno temperaturo o-kolja. Ge vzrejamo piščance s »pravo« kokljo, imajo na voljo dve toploti: tisto pod kokljo in toploto v svoji okolici. Kadar u-porabljamo »umetno« kokljo, jim moramo prav tako zagotoviti enake pogoje, to je 32° Č pri viru toplote oziroma pod kokljo in 21° C v drugem prostoru vzre-jališča. Z doraščanjem in oper ja-njem piščancev je zahteva po toploti manjša tako, da jo lahko znižujemo vsak teden za približno 3° C. Temperaturo merimo z navadnim sobnim termometrom, vendar naj ne bi bil termometer tisti, ki bi natančno odrejal temperaturo. Izkušen perutninar lahko vidi že po počutju piščancev, če jim okolje prija ali ne. Kadar je piščancem hladno, se stiskajo skupaj in se gnetejo drug na drugega, kar lahko povzroči poškodbe ali zadušitve. Če jim je pa prevroče, leže daleč od izvora toplote, razkropljeni po prostoru. Ob ugodnem počutju so piščanci enakomerno porazdeljeni v krogu pod izvorom toplote. Najobčutljivejši so piščanci v prvih dveh tednih življenja, zato se moramo potruditi, da jim nudimo okolje, kakršnega potrebujejo. Sočasno je potrebno opozoriti tudi na prevoz piščancev, kadar jih kupujemo v valilnici. Tudi tedaj mora biti piščancem dovolj toplo. Če se prehladijo, dobijo drisko in pljučnico ter se tudi pojavijo težave, zaradi katerih ni nujno, da bi poginili, prizadeta pa sta rast in nadaljnji razvoj. Ko so piščanci dobro operjeni, ne potrebujejo več dodatnega gretja. Mnogo toplote se izgubi skozi okna, strop in druge odprtine, kar nas opozarja, da mora vzrejališče biti zgrajeno iz dobrih izolacijskih materialov. Piščanci izločajo z dihanjem mnogo vlage, precej pa tudi z iztrebki. 1000 piščancev izloči do 11. tedna starosti 9000 litrov vode. To zopet poudarja zahtevo, po dobri izolaciji vzre-jališča, da se vlaga ne bi kondenzirala na stenah in se nabirala v stelji ter jo spreminjala v moker lepljiv ali celo plesniv gnoj. Stelja na kateri žive piščanci, mora biti suha in sipka. Piščanci potrebujejo za uspešno rast tudi dovolj svežega zraka. 1000 piščancev potrebuje do tretjega tedna starosti polovico m3 zraka v minuti, pozneje pa se potreba po zraku podvoji. Pravilno izmenjavo zraka moramo zagotoviti z odpiranjem oken oziroma z ventilatorji, pri tem pa moramo paziti, da ne nastaja prepih, na katerega so mlade živali zelo občutljive. Vedeti tudi moramo, da piščanci potrebujejo za svoj razvoj določen življenjski prostor. Ko so še majhni, je naselitev na enoto površine tal lahko mnogo večja kot pozneje, ko dorastejo. Pod umetno kokljo jih lahko spravimo različno število, kar je odvisno od toplotne zmogljivosti koklje in vpadnega kota toplotnih žarkov na površino tal. Prostor pod umetno kokljo navadno ogradimo z obodi iz lepenke ali pločevine, da se piščanci ne izgubljajo po vzrejali-šču in da se zadržujejo v območju toplotnih žarkov. Z rastjo piščancev premešamo tudi o-bode v notranjost vzrejališča in tako živalim večamo življenjski prostor, dokler jih končno po 8 dneh razpustimo po celem vzre-jališču. Do starosti 5 tednov lahko računamo na vsak kvadratni meter površine tal največ 20, od 5 do 11 tednov pa največ 12 do 14 piščancev. Upoštevati moramo tudi krmilni prostor, ki ga morajo imeti živali. Prvi teden vzreje dobivajo piščanci krmo na krmilnih deskah ali pa krmo kar posipamo po lepenki. Preden vselimo piščance, moramo vzrejališče temeljito pripraviti. Najprej ga očistimo, razkužimo in osušimo. Če smo prej v istem prostoru že vzrejali piščance, je prav, da pustimo prostor počivati vsaj 14 dni. Tla nasteljemo po vsej površini 5—10 cm na debelo z lesnimi oblanci ali žagovino. Piščanci žagovino zelo radi jedo, zato jo je treba prve 3 dni imeti pokrito s papirjem, nato papir odstranimo. dr. V. A. - A n?-,-* * ,7 Km A Visoke dnevne in nočne temperature v februarju so omogočile žitom, da so se lepo obrasla Sadilna jama Sadike so pol uspeha ali prvi vzrok neuspeha Pri kopanju jame mečemo živico (A) ločeno od mrtvice (B). Na dno 40 cm globoke jame natrosimo 1/3 količine gnojil za gnojenje na zalogo — 40 dkg tomasovega fosfata in 2 dkg kalijeve soli. Jamo napolnimo z zemljo živico, ki jo premešamo s preostalima 2/3 količine gnojil za gnojenje na zalogo 80 dkg tomasovega fosfata in 40 dkg kalijeve soli. Tako mora biti pripravljena sadilna jama vsaj tri tedne pred sajenjem. Nato pa vanjo posadimo želeno sadiko, jo zasujemo z dobro preležanim kompostom in naložimo okrog sadike še 50 do 100 kg gnoja v kolobarju. LICITACIJA bo na farmi Podlog 14. marca ob 9. uri. plemenskih krav črno-bele pasme iz lastne proizvodnje kombinata DE Govedoreja Linija samopostrežbe v Gostinstvu Celje Nov obračunski in izplačilni list osebnih dohodkov Ce ne bo kakšnih posebnih tehničnih ovir, bomo dobili ob izplačilu februarskih zaslužkov nov obračunski in izplačilni list. To bo rezultat, nove izpopolnjene organizacije osebnih dohodkov prek elektronskega računalnika. Kaj nam prinaša? Pri oblikovanju tega lista smo težili za tem, da bi dobil vsak član kolektiva čim več podatkov o svojih osebnih dohodkih. Poleg tega pa smo pri sestavi le-tega upoštevali še predpis, da mora biti delavec pismeno obveščen o osebnih dohodkih in prispevkih iz njegovih osebnih dohodkov. Ob tem sestavku je odtisnjen obračunski in izplačilni list osebnih dohodkov s podatki, kot jih bo imel v bodoče. V prvi vrsti so nanizani splošni podatki o delavcu: šifra matičnega stroškovnega mesta, kjer je zaposlen, osebna številka delavca in njegov priimek ter ime in končno delovno razmerje. V isti vrsti sledijo podatki o obračunski osnovi: skupne točke delavca, vrednost točke in obračunska postavka na uro. Za tem pa je v isti vrsti naveden še mesec izplačila OD. Naslednji del obračunskega in izplačilnega lista obravnava obračun osebnih dohodkov. Ta je posebno važen. Zaradi omejenega prostora in možnosti ni bilo mogoče narediti izpisa vseh stroškovnih mest, kjer je delavec delal. Glede na dosedanjo izplačilno kuverto je izpopolnjen tako, da bo posebej naveden znesek, ki ga bodo izračunali na TOZD (pri tem je zadnja številka v številu ob tekstu oznaka 0) in posebej OD, ki jih bo na osnovi podatkov in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov izračunal računalnik sam (pri teh je zadnje mesto v številu ob tekstu označeno z x). Računalnik bo seveda upošteval vsa določila pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, torej tudi te, da bo za podaljšano delo doračunal 50 %, za nočno in nedeljsko delo pa 25 % dodatka. Nov obračunski in izplačilni list torej tudi ne bo razčlenjeval podatkov o osebnih dohodkih, ki jih je delavec dosegel v posameznih fazah dela. Ti podatki bodo prikazani v posebni tabeli in jih bo mogoče preveriti v knjigovodstvu osebnih dohodkov v TOZD. Ce je delavec delal po učinku, pa tega učinka na TOZD niso preračunali v OD, bo mogoče ugotoviti višino učinka in razlike med efektivnimi urami in norma urami v zadnji vrstici obračunskega lista (levo spodaj). Rezultat pa bo seveda mesečni seštevek učinkov v posameznih obračunanih delovnih fazah. Za vsako postavko posebej so prikazani OD v bruto in neto znesku. Ker od boleznin ni prispevkov, bosta zneska bruto in neto OD enaka. Pri neplačanih izostankih pa bo naveden samo bruto znesek. Ta znesek bo zajemal vse prispevke, ki jih mora TOZD plačati, da delavcu tudi za čas neplačanega izostanka teče delovna doba. Če bo šlo za neopravičen izostanek, bo TOZD kar brez računanja ugotovila, koliko je morala zanj plačati in bo lahko zahtevala povrnitev zneska. V vrstici OSEBNI DOHODKI SKUPAJ je prikazan skupni de- lovni čas in zaslužek v bruto in neto znesku. V delu ODTEGLJAJI IN DODATKI so prikazana posojila in druge obveznosti delavca iz neto OD ter dodatki. Poleg mesečnega obroka bo ta del vseboval tudi podatke o začetni vrednosti posojila, povečani za obresti in za odplačani znesek posojila. V tem znesku bo že zajeto odplačilo v obračunskem mesecu. Tako bo vsak član kolektiva ugotovil že na obračunskem listu, kolikšno je stanje njegovih najetih posojil. Posebej je prikazan še seštevek odtegljajev in dodatkov ter znesek OD za izplačilo. V primeru, ko bodo osebni dohodki izplačani prek hranilnih vlog, bo v vrstici ZNESEK ZA IZPLAČILO vpisano besedilo PRENOS NA HRANILNO KNJIŽICO in številka hranilne knjižice. V zadnjem delu obračunskega lista bodo razčlenjeni prispevki iz osebnih dohodkov, ki jih v imenu delavci in iz svojih sredstev nakazuje TOZD. Iz prikazanega primera vidimo, da je prispevkov iz osebnih dohodkov kar precej. S takim prikazom prispevkov bo najbrž marsikdo začel razmišljati o njihovi višini in tako bolj aktivno sodeloval pri samoupravnem določanju njihove višine. To so torej glavne posebnosti novega obračunskega in izplačilnega lista. Naj za konec povemo samo še to, da bo dvakrat večji od dosedanjega, kar pa je glede na večjo množico podatkov tudi razumljivo. T. G. OBRAČUNSKI IN IZPLAČILNI LIST OSEBNIH DOHODKOV TOZD - SM OSEBNA ŠTEVILKA PRIIMEK IN IME DR. TOČKE VREDNOST TOČKE OD IZPLAČILNI MESEC 09501150 7349 ZADNIK URBAN 0 1,98 5,90 11,68 02.1974 A. OSEBNI DOHODKI VRSTA OSEBNIH DOHODKOV DNI SKUPNE URE OD TEGA noč.,ned.ure| nadure BRUTO OD NETO OD 8OOO OD PO ČASU 800X OD PO ČASU 8lOX OD PO UČINKU 820X LETNI DOPUST 87OO BOLEZNINA 8810 NEOPRAVIČENI IZOSTANKI 3 10 6 6 1 21,0 78,0 42.0 42.0 7,0 7,0 00 0 228,80 401,50 1.518,35 741,55 357,85 30,20 151,35 265,60 1.004,40 490,55 357,85 0,00 OSEBNI DOHODKI SKUPAJ 190,0 7,0 8,0 3.278,25 2.269,75 B. ODTEGLJAJI (-) IN DODATKI VRSTA DODATKA, ODTEGLJAJA ŠTEVILKA ODLOČBE SKUP. POSOJILO IN OBRESTI DIN SKUPAJ S TEM OBR. ŽE ODPLAČ ZNESEK V TEM MESECU 102 PODJET. POSOJILO 19457/73 8.520,00 2.130,00- 710,00- 106 KOLEKT. ZAVAROV. 6,00- IO7 SINDIK. ČLANARINA 13,60- IO8 ČLANARINA ZKS 30,00- 110 KRAJ. SAMOPR. I 22,70- 117 DOLGOROČ. POSOJILA 454/I968 58.715,50 14.293,50- 366,50- I90 OTROŠKI DODATEK 1540/73 220,00 ODTEGLJAJI IN DODATKI SKUPAJ 928,80- C. ZNESEK OD ZA IZPLAČILO (A ± B) PRENOS NA HRANILNO KNJIŽICO 0204048 1.340,95 D. PRISPEVKI IZ OD IN DRUGI PODATKI Obč. davek iz OD 66,25 Rep.davek iz OD 29,75 Obč.pr.za izobr. 66,25 Rep. pr. za. izobr. 99,05 Prisp.za zdr. zav. 223,30 Pr. za inv. pok. z 422,60 Prisp. za otr. dod. 83,4o Prisp.za otr.var. 12,60 Prisp. za zaposl. 5,30 Pr. za nesr. p. d. PRISPEVKI IZ OD SKUPAJ 1.008,50 Efektivne ure 78,0 Norma ure 82,0 OD Pret 0« « °'" OD pred' r,Ure meseca l82,0 2.109,30 pret. mes l87,0 Din 2.119,60 Podpis odgovorne osebe PROSIMO. PREŠTEJTE DENAR TAKOJ. POZNEJŠIH REKLAMACIJ NE UPOŠTEVAMO! SAJENJE RIBEZA (Nadaljevanje) UPORABA HERBICIDOV Temu vprašanju dajejo ribezar-ji v Avstriji zelo velik poudarek zaradi tega, ker ribeza večinoma po tretjem letu starosti več ne obdelujejo, oziroma okopavajo. V glavnem uporabljajo herbicide v dveh obdobjih — spomladi in po obiranju. Večji poudarek na herbicide dajejo po obiranju in to zaradi tega, ker je dokazano, da je ribez v tem času dosti bolj odporen kot spomladi in lažje prenaša herbicide. Spomladi škropijo in tudi trosijo herbicide v sredino grma in s tem uničujejo preveliko število enoletnih poganjkov, ki po ugotovitvah zelo jemljejo moč rodnemu lesu in posredno zmanjšujejo rodnost. Po obiranju škropijo po potrebi tudi dvakrat in precej uporabljajo semparol, s katerim imajo dobre uspehe. Na splošno imajo ribezove nasade zelo čiste vsakega plevela skozi celo leto. Pri nas imamo v večini nasadov plevelov vedno dovolj. ZAŠČITA RIBEZA Avstrijci škropijo poprečno štirikrat do šestkrat na leto s skoraj istimi zaščitnimi sredstvi kot pri nas »boljši ribezarji«. Resnica je namreč, da imamo pri nas prav v zaščiti velike razlike pri posameznih ribezarjih, ki zelo različno uporabljajo različna zaščitna sredstva. Prav zaradi tega je tudi zelo različno zdravstveno stanje naših nasadov. V Avstriji se ribe-zarji bolj držijo navodil strokovne službe, zato so nasadi zdravstveno približno enaki na celem področju, za veliko razliko od nas, ko je vsak nasad drugačen. V pogledu zaščite bo treba pri naših ribezarjih vzgojiti več zavesti in čuta odgovornosti, tako kot že imajo to naši vinogradniki, ki dajo prednost škropljenju vinograda pred vsemi ostalimi opravili, kar pa se danes še za večino ribezarjev ne da reči. V zaščiti ribeza pred boleznimi in škodljivci točno vemo, kaj je treba in kdaj moramo kaj narediti, samo nismo dosledni in se tega ne držimo, oziroma. to ne izvajamo. Velik problem pri naših ribezarjih glede zaščite je tudi v tem, ker imajo po navadi več kultur in delo in delovne konice večkrat sovpadajo; pridejo naenkrat din pri tem je prav ribez tisti na katerega pozabijo, čeprav je znano, da v zaščiti pomeni en dan zelo veliko. inž. Franc Valenčak Paralele v Mlekarni Celje Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti Z odredbo republiškega sekretariata za delo z dne 8. 1. 1974 je tudi za kmetijstvo za leto 1973 določena višina osebnega dohodka, do katere plačujejo občani, ki se z osebnim delom u-kvarjajo s kmetijstvom, enake prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci v združenem delu (letni bruto znesek znaša 36.500 din). Zaradi neusklajenosti pri uvajanju obdavčitve po dejanskem dohodku v regiji in republiki veljavnih določb občinskega odloka o davkih občanov o obdavčitvi po dejanskem dohodku za zavezance, katerih katastrski dohodek presega 7.000 din, ne moremo izvesti. Glede na dosedanja prizadevanja občinskih davčnih uprav, republiškega sekretariata za finance, republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo, večjih kmetijskih organizacij združenega dela, gospodarske zbornice in kmetijskega instituta SRS, pričakujemo zakonske rešitve do 30. junija 1974, oziroma dejanske možnosti za obdavčitev po dejanskem dohodku šele v letu 1975. V okviru vseh občinskih davčnih uprav je bila u-stanovljena posebna strokovna skupina, ki bo s sodelovanjem navedenih organov in organizacij pripravila ustrezne sistemske rešitve. Zlasti bo treba rešiti vprašanja, ki se nanašajo na predmet obdavčitve, določitev davčnega zavezanca, davčno osnovo, celotni dohodek, stroške, davčne stopnje za čisti dohodek, ki presega s samoupravnimi sporazumi določen bruto osebni dohodek (za leto 1973 ga je določil po zakonskem pooblastilu republiški sekretar za delo in znaša, kot že navedeno 36.500 din). Hkrati bo treba novo obdavčitev u-skladiti s prispevki za zdravstveno in starostno zavarovanje kme- tov in pripraviti ustrezne nove dogovorjene rešitve tudi za prispevke. Ker je davek zaradi zastarelosti katastrskega dohodka, ki od leta 1964 dalje ni bil spremenjen, že sam po sebi neustrezen, se kot vprašljiva pojavlja ekonomska olajšava v obliki znižanja davka na osnovi naložb zaradi preusmerjanja kmetij. Zlasti bo potrebna večja doslednost pri ugotavljanju ali gre dejansko za naložbe, ki so potrebne zaradi preusmerjanja kmetij, tem bolj zato, ker smo v letu 1973 razširili krog upravičencev za to olajšavo tudi na tiste zavezance, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic. Ob doslednejšem ugotavljanju upravičenosti do te ekonomske olajšave je možno postaviti tudi vprašanje, ali je njen dosedanji obseg zadosten. Dokončno pa bo problem možno rešiti šele, ko bo rešeno nakazano sistemsko vprašanje. Dokler se ne spremeni osnova obdavčitve v kmetijstvu tudi ni razlogov za spremembe veljavnih socialnih olajšav, ki se priznavajo v obliki znižanja davka ali oprostitve zaradi delanezmož-nih družinskih članov, mladoletnih otrok, stroškov zdravljenja in pogrebnih stroškov in oprostitve davka za obrobne in hribovite kmetije, ki ne presegajo 3.000 din katastrskega dohodka in so v III. in IV. skupini katastrskih občin. Kljub temu, da davčna o-lajšava za šolanje kmečkih otrok na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah velja od 1. 1. 1973 dalje, smo doslej obravnavali samo 7 primerov (5.100 din odpisanega davka), pri čemer gre samo za zavezance iz I. skupine katastrskih občin. Menimo, da zavezanci niso dovolj obveščeni in jih bomo o tem posebej obvestili (Nadaljevanje na 10. strani) MLaDì IZZE VRANSKO GREDO V dvorani Hmezad v Žalcu je bilo v soboto 16. februarja prvo regijsko tekmovanje KAJ VEŠ O KMETIJSTVU, ki ga je organiziral aktiv mladih zadružnikov pri TOZD Kooperacija. V kar primerno zasedeni dvorani se je v znanju iz živinoreje, poljedelstva, mehanizacije in splošnih tem pomerilo devet ekip. Vsako ekipo so zastopali trije člani, in sicer po vrstnem redu uvrstitve: 1. mesto ekipa aktiva MZ iz Vranskega v sestavi: Rovan Andrej, Brode; Ocvirk Vojko, Prekopa; Izlakar Franci, Jeronim. 2. mesto ekipa aktiva MZ iz Slovenj Gradca: Hartman Ivan, Legen; Hrastel Vinko, Troblje; Koprivnikar Stane, Mislinja. 3. mesto ekipa aktiva MZ iz Prebolda: Hribar Anka, Laikova vas; Ribič Marjan, Latkova vas; Sopotnik Bogdan, šešče. 4. mesto ekipa aktiva MZ iz Andraža: Blagotinšek Marjan, NAPRH Dobrič; Glušič Jože, Andraž; Pi-žorn Emil, Andraž. 5. mesto ekipa MZ z Vrha nad Laškim: Kovačič Janko, Žigon; Kozmus Alenka, Paneče; Lapornik Zdenka, Žigon. 6. mesto ekipa AMZ iz Šoštanja: Apat Ivan, Šoštanj; Ocepek Branka, Velenje; Videnšek Drago, Šoštanj. 7. mesto ekipa AMZ iz Šmarja: Anderlač Srečko, Imeno; But Andrej, Zg. Kostrivnica; Dračko Miran, Zibiška vas. 8. mesto ekipa AMZ iz Slovenskih Konjic: Cene Tinka, Zbičaj-nik Frančiška in Grobelšek Ivan. 9. mesto ekipa AMZ iz Luč ob Savinji: Krivec Vida, Kumer Jožica in Marolt Tomaž. Iz kvalitetnih odgovorov je bilo mogoče zaključiti, da so se ekipe za tekmovanje izredno dobro pripravile in se je dokončni vrstni red pokazal šele z odgovarjanjem na dodatna vprašanja. V nagradni fond za tekmovanje so prispevale po vrstnem redu nagrad naslednje delovne organizacije in ustanove: »Klima« Celje, SIP Šempeter, Zavarovalnica »Sava«, Kombinat Hmezad HIP, INDE Vransko, Agrotehnika Celje, Semenarna Celje, Kmetijska banka Celje, KZ Laško, ERA Velenje, Cinkarna Celje, KZ Slovenske Konjice in KORS Rogaška Slatina. Za udeležbo pri nagradah se vsem lepo zahvaljujemo. Na republiško tekmovanje KAJ VEŠ (Nadaljevanje z 9. strani) v časopisu »Hmeljar«. Za otroka, ki se šola na navedenih šolah, se prizna odpis davka 500 din. Odpis se poveča za 100 %, če se otrok šola izven kraja bivanja staršev in zmanjša za 50 %, če dobiva štipendijo. Druge spremembe v letu 1974 so predvsem v ukinitvi republiškega davka od kmetijstva po 6 % stopnji od katastrskega dohodka (30 °/0 za nekmete) in 24 % stopnji od dohodka iz gozda (26 % za nekmete). Republika je doslej ta dohodek odstopala občinam za financiranje pomoči socialno ogroženim kmetom in delno kritje zdravstvenega zavarovanja kmetov. Poslej bi ustrezno povečali občinski davek, oziroma bodoča obremenitev z davkom praviloma naj ne bi bila večja od dosedanje in bi tako bodoča obremenitev ustrezala dosedanjim skupnim stopnjam, t. j. seštevku republiške in občinske. DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA Davčne stopnje so določene z republiškim zakonom in se ne spremene. Status kmeta oziroma dediča je poslej sistemsko urejen z zakonom o kmetijskih zemljiščih in zakonom o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. Kmetje in prevzemniki kmetij, ki imajo tak status kmeta, so ne glede na stopnjo sorodstva in sorodstvo sploh oproščeni davka na dediščine in darila. DAVEK OD PREMOŽENJA Pri premoženjskih davkih postopoma uveljavljamo novitete v skladu z davčno reformo. Še vedno ugotavljamo nekatere probleme v zvezi z evidentiranjem premoženja. Delno odpravljamo ta problem z noveliranim odlokom o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj z dne 27. 12. 1973, s katerim zagotavljamo možnost oddelku za gradbene in komunalne zadeve ugotoviti vrednost tega premoženja, ki bo poslej obdavčeno po dejanski in ne več po stanarinski vrednosti. Hkrati se je republika odpovedala predpisovanju davčnih stopenj na celo vrsto premoženjskih predmetov. Ta davek je republika doslej predpisovala in dohodek odstopala občinam. Zaradi enakih davčnih osnov in predmetov obdavčitve bo treba pri premoženjskih davkih doseči čim večjo enotnost v republiki in to z družbenim dogovorom med občinami. Pri predlaganih davčnih stopnjah izhajamo iz dosedanjih stopenj razen pri obdavčevanju stavb, pri katerih se bistveno menja davčna osnova. To je potrebno ne samo iz bilančnih raz- Zmagovalna ekipa mladih zadružnikov z Vranskega: Franci Izlakar, Andrej Rovan in Vojko Ocvirk Ocenejvalna komisija: Boška Uršič, Tone Pugelj, Tone Horvat Branko Resman in Stane Marovt O KMETIJSTVU, ki bo 2. marca v Škofji Loki, se je torej u-vrstila ekipa z Vranskega. Želimo ji mnogo znanja in pa seveda tudi tekmovalne sreče. Pri tekmovanju jih bo bodrila skupina navijačev, ki so si že rezervirali avtobus za prevoz v Škofjo Loko. Med njimi so tudi tisti, ki jim tokrat ni uspelo, imajo pa možnost potegovati se za višje mesto na tekmovanju prihodnje leto. Mentor AMZ S. Vošnjak, dipl. kmet. inž. logov, ampak tudi zaradi načel davčne politike, ki izhajajo iz potreb po odpravljanju in zmanjševanju socialnih razlik. DAVEK OD PREMOŽENJA NA POSEST STAVB Od 1. 1. 1974 dalje ni več davčna osnova stanarinska vrednost, temveč dejanska vrednost. Davčne stopnje morajo biti e-notne v republiki in jih bo treba zato določiti z družbenim dogovorom med občinami. Davka naj bi bile tudi poslej oproščene naslednje stavbe: kmetijska gospodarska poslopja, kmetijske stanovanjske stavbe v III. in IV. skupini katastrskih občin (gre za obrobni in hriboviti, oziroma nerazviti predel občine), stanovanjske hiše, ki ne presegajo vrednost 100.000 din in začasno za 10 let nove stanovanjske hiše. Slednja oprostitev in oprostitev manj vrednih stanovanjskih hiš sta predpisani z zakonom. DRUGO PREMOŽENJE Gre za takšne predmete obdavčitve, ki so bili doslej določeni z zakonom. Ohranjamo dosedanje predmete obdavčitve in davčne stopnje. Davčnih stopenj praviloma tudi ne kaže povečevati. Pri tem gre med drugim tudi za tovornjake starejšega datuma izdelave. V celoti pa gre za naslednje predmete obdavčitve: tovorna cestna motorna in priklopna vozila, traktorji, kombi vozila, stroji, orodje in inventar, motorni čolni in gozdna zemljišča. Davek od premoženja od posesti gozdov plačajo samo občani, ki niso kmetje. Krog zavezancev je v primerjavi z letom 1973 zožen, saj je obdavčena samo posest gozdov, ki presega 0,5 ha. S tem pospešujemo prehod posesti gozdov iz posesti nekmetov, glede na obstoječo zakonodajo pa bo ta davek obstojal le 5 let. Davek naj se plača v višini trikratnega katastrskega dohodka gozdnih zemljišč. To izhodišče naj bo osnova za družbeni dogovor med občinami. DRUGI DAVKI DAVEK IZ SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV Predvidevamo spremembo neobdavčenega dela, in to povečanje od 25.000 na 30.000 din. U-strezno se povečajo tudi olajšave za vzdrževane družinske člane, in sicer bodo znašale za enega otroka 13.800 din, za druge vzdrževane družinske člane pa 11.500 din. OGLAS Prodam 9 m2 dobro ohranjeno ušilnico. Karel Kočevar Šlandrov trg 9 Žalec (Nadaljevanje s 4. strani) 5. Cetina Franc, Podlog, 1929, kmet 6. Marovt Vlado, Topovlje, 1947, kmet 7. Sotler Alojz, Andraž, 1934, kmet 8. Stepišnik Albin, Trnava, 1930, kmet kmet 9. Potočnik Franc, Kapla vas, 1919, 10. Kovče Alojz, Ojst. vas, 1926, kmet 11. Pistotnik Stanko, Ločica, 1926, kmet 12. Vošnjak Slavko, 1944, program, kmet. 13. Toman Anton, 1935, org. koop. pr. 14. Derča Slavica, 1935, knjigov. koop. 15. Kolšek Ivan, 1934, org. koop. proiz. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Pugelj Bogdan, 1927, tehnolog 2. Brinar Marica, 1931, blagaj. koop. 3. Cokan Franc, 1916, org. koop. 4. Bobnič Anton, 1940, org. koop. proiz. 5. Podkrajšek Franc, 1927, poslov. KP NADZORNI ODBOR TOZD 1. Dimeč Jože, Šmartno v R. d., 1936, kmet 2. Jelovšek Marjan, Petrovče, 1926, kmet 3. Cajhen Ivan, Polzela, 1944, kmet 4. Kobale Janko, Tabor, 1924, kmet 5. Udrih Silva, 1938, knjigov. DELEGATI V SVET ZE BRASLOVČE 1. Plaskan Drago, Braslovče, 1942, kmet 2. Culk Ivan, Male Braslovče, 1944, kmet 3. Kronovšek Franc, Topovlje, 1942, kmet 4. Marovt Franc, Zg. gorče, 1948. kmet 5. Omladič Ivan, Poljče, 1940, kmet 6. Dobnik Anton, Letuš, 1937. kmet 7. Rojnik Ivan, Sp. Gorče, 1932. kmet 8. Vratnik Franc, Dobrovlje, 1931, kmet 9. Kralj Franc, Preserje, 1910, kmet 10. Kranjc Pavla, 1939, blagajnik 11. Teržan Miha, 1932, org. koop. proiz. DELEGATI V SVET ZE CELJE 1. Cencelj Franc, Tremarje, 1950, kmet 2. Okorn Franc, Škofja vas, 1925, kmet 3. Strenčan Jurij, Lava, 1938, kmet 4. Pilih Ivan, Trnovlje, 1925, kmet 5. Cizej Hedvika, Ljubečna, 1930, kmetica 6. Vozlič Martin, Šmartno v R. d., 1949, kmet 7. Belaj Jože, Pečovnik, 1929, kmet 8. Brežnik Franc, Medlog, 1948, kmet 9. Horjak Ivan, Šentjanž, 1952, kmet 10. Bobnič Anton, 1940, org. koop. pr. 11. Sander Karel, 1940, prodajalec DELEGATI V SVET ZE GOTOVLJE 1. Ograjenšek Slavko, Studence, 1948, kmet 2. Kos Franc, Studence, 1931, kmet 3. Mandelc Franc, Studence, 1936, kmet 4. Zupanc Niko, Gotovlje, 1940. kmet 5. Delakorda Vinko, Ložnica, 1948, kmet 6. Bosner Jože, Gotovlje, 1937, kmet 7. Vidmajer Stefan, Žalec, 1914. kmet 8. Goropevšek Anton, Griže, 1915, kmet 9. Leskovšek Slavko, Migojnice, 1952, kmet 10. Gojzdnik Franc, 1932, pom. posl. 11. Zupanc Cilka, 1929, knjigovodja DELEGATI V SVET ZE PETROVCE 1. Žagar Zoran, Dobriša vas, 1927, kmet 2. Gajšek Viktor, Drešinja vas, 1922, kmet 3. Strenčan Viki, Levec, 1925, kmet 4. Delakorda Franc, Petrovče, 1943, kmet 5. Drev Jože, Drešinja vas, 1942, kmet 6. Štampe Rudi, Gorica, 1923, kmet 7. Podpečan Martin, Galicija, 1924, kmet 8. Vinder Štefan, Prelska, 1920, kmet 9. Zagoričnik Franc, Vinska gora, 1938, kmet 10. Privšek Franc, 1931, skladiščnik 11. Jašovec Helena, 1932, blagajnik DELEGATI V SVET ZE POLZELA 1. Mešič Anton, Polzela, 1923, kmet 2. Cizej Ludvik, Podvin, 1924, kmet 3. Turnšek Jože, Založe, 1943, kmet 4. Zabukovnik Rafko, Andraž, 1916, kmet 5. Vasle Maks, Založe, 1938, kmet 6. Verdev Ivan, Dobrič, 1941, kmet 7. Glusič Jože, Andraž, 1902. kmet 8. Cevzar Rudi, Andraž, 1947, kmet 9. Novak Jože, Orova vas, 1944, kmet 10. Pšakar Vilma, 1939, knjigovodja 11. Likeb Franc, 1942, poslovodja DELEGATI V SVET ZE PREBOLD 1. Ribič Jože, Latkova vas, 1925, kmet 2. Randl Jožefina, Dolenja vas, 1917, kmetica 3. Potočnik Franc, Kaplja vas, 1919, kmet 4. Uplaznik Ivan, Gornja vas, 1917, kmet 5. Janc Anton, Latkova vas, 1940, kmet 6. Marinc Karel, Prebold, 1902, kmet 7. Uplaznik Ivan, Matke, 1953, kmet 8. Lobnikar Drago, Marija Reka. 1946, kmet 9. Grenko Franc, Kaplja vas, 1928, kmet 10. Ajdnik Vincenc, 1951, posl. 11. Derča Franc, 1937, org. koop. pr. DELEGATI V SVET ZE ŠEMPETER 1. Cokan Vinko, Sp. Roje, 1934, kmet 2. Cetina Franc, Dobrteša vas, 1929, kmet 3. Crepinšek Jože, Zg. Grušovlje, 1918, kmet 4. Cetina Štefan, Podlog, 1927, kmet 5. Pirc Martin, Šempeter, 1910, kmet 6. Voh Boris, Dobrteša vas, 1941, kmet 7. Glušič Franc, Sp. Grušovlje, 1929, kmet 8. Vasle Ladislav, Kale, 1948, kmet 9. Ribič Ivan, Zg. Roje, 1923, kmet 10. Derča Slavica, 1935, knjig. 11. Podkrajšek Franc, 1927, posl. KP DELEGATI V SVET ZE TABOR 1. Kovče Alojz, Ojstriška vas, 1926, kmet 2. Širše Ivan, Tabor, 1925, kmet 3. Golavšek Jože, Loke, 1926, kmet 4. Lesjak Milan, Ojstriška vas, 1936, kmet 5. Lukman Anton, Crni vrh, 1928, kmet 6. Rak Martin, Miklavž, 1938, kmet 7. Mošnik Anton, Pondor, 1933, kmet 8. Drobež Jože, Kapla, 1917, kmet 9. Podbregar Jože, Crni vrh, 1926, kmet 10. Puncer Julijana, 1949, blagajnik 11. Žibret Marija, 1949, org. koop. pr. DELEGATI V SVET ZE TRNAVA 1. Rožič Jože, Zakl, 1918, kmet 2. Rančigaj Franc, Gomilsko, 1922, kmet 3. Orožim Ferdo, Gomilsko, 1926, kmet 4. Stepišnik Albin, Trnava, 1930. kmet 5. Lukman Alojz, Gomilsko, 1926, kmet 6. Lončar Štefan, Grajska vas, 1948, kmet 7. Vesolak Anton, Grajska vas, 1927 kmet 8. Grenko Martin, Orla vas, 1927. kmet 9. Rančigaj Ivan, Gomilsko, 1937, kmet 10. Cizej Anton, 1930, traktorist 11. Fale Marija, 1921, blagajnik DELEGATI V SVET ZE VOJNIK 1. Golež Anton, Brezova, 1908, kmet 2. Fijavž Ignac, Frankolovo, 1934, kmet 3. Gerì Anton, Zavrh, 1913, kmet 4. Novak Franc, Arclin, 1920, kmet 5. Žerovnik Karel, Frankolovo, 1930, kmet 6. Štraus Martin, Razdelj, 1936, kmet 7. Kovač Avgust, Arclin, 1918, kmet 8. Svent Mihael, Klanc, 1927, kmet 9. Božnik Marko, Socka, 1938, kmet 10. Novak Franc, 1935, org. koop. pr. 11. Pekošak Jože, 1933, org. koop. pr. DELEGATI V SVET ZE VRANSKO 1. Koprivšek Franc, Vransko, 1927, kmet 2. Brdnik Ignac, Stopnik, 1923, kmet 3. Pečovnik Jože, Jeronim, 1931, kmet 4. Reberšek Franc, Selo, 1940, kmet 5. Orehovec Lovrenc, Jeronim, 1927, kmet 6. Sporin Janko, Prekopa, 1925. kmet 7. Kladnik Alenka, Ceplje, 1948, kmetica 8. Felicijan Jože, Stopnik, 1923, kmet 9. Urankar Franc, Zahomce, 1930, kmet 10. Cizej Iva, 1944, org. koop. proizv. 11. Zilnik Ivan, 1929, posl. TOZD SADJARSTVO MIROSAN — PETROVCE DELEGAT V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Tovornik Viktor, 1937, sadjar NAMESTNIK DELEGATA V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Markuš Stanko, 1934, sadjar DELEGAT V SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Pišek Ivan, 1931, računovodja DELAVSKI SVET TOZD — vsi zaposleni delavci ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Napotnik Simon, 1937, nam. vod PE 2. Cakš Franc, 1934, traktorist 3. Kopušar Anica, 1925, evidenčnik 4. Kokot Evica, 1943, sadjar 5. Lebar Ivan, 1940, traktorist NADZORNI ODBOR TOZD 1. Markuš Stane, 1934, sadjar 2. Tovornik Viktor, 1937, sadjar 3. Knez Fanika, 1928, sadjar TOZD VRTNARSTVO — CELJE DELEGAT V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Benčina Jože, 1935, vodja PE Nasadi NAMESTNIK DELEGATA V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Teržan Ivo, 1942, vodja proiz. vet. DELEGAT V SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Medved Jože, 1934, komercialist DELAVSKI SVET TOZD 1. Benčina Jože, 1935, vodja PE Nasadi 2. Toplak Vinko, 1948, cvetlič. sk. I. 3. Žuntar Franc, 1939, parkov, vrtnar I. 4. Gajšek Slavko, 1935, traktorist 5. Metličar Dragica, 1953, vezalec I. 6. Korošec Terezija, 1937, vodja OE 7. Napotnik Terezija, 1943, vodja cvet. delav. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Pristovšek Majda, 1929, tehn. v zel. 2. Koklič Terezija, 1942, vodja cvet. II. 3. Brusnjak Ferdo, 1918, vodja OE NADZORNI ODBOR TOZD 1. Grešak Blaž, 1915, vodja OE 2. Vovk Jožica, 1937, posl. svet. I. 3. Toplak Franc, 1940, vodja OE Gabrje TOZD MESNINE — CELJE DELEGATI V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Krajnik Milena, 1935, vod. mehan. skup. 2. Majetič Franc, 1949, razsekovalec 3. Goličnik Ivan, 1944, vod. predelave 4. Pišek Terezija, 1935, luščilec II. DELEGAT V SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA I. Sentjurc Silva, 1926, ref. za kadre DELAVSKI SVET TOZD 1. Rak Jože, 1948, skupinovodja 2. Ratej Edi, 1941, obrat, električar 3. Svečak Ivan, 1933, luščilec I. 4. Požun Jožica, 1943, vezalec 5. Leskovšek Miha, 1950, klavec I. 6. Sikošek Srečko, 1951, pomoč. posl. 7. Benčič Angela, 1925, prodajalka 8. Dekleva Jože, 1945, komercialist 9. Bojevič Lilijana, 1930, blagajnik 10. Hercog Branislava, 1946, kontist II. Krajnc Pavla, 1937, vodja sklad, perila 12. Pušnik Anton, 1936, šofer 13. Hren Alojz, 1938, poslovodja 14. Gaber Jože, 1934, mehanik 15. Grabner Ludvik, 1930, vodja koop. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Jagodič Vinko, 1920, komercialist 2. Klajnšek Mirko, 1938, poslovodja 3. Pirnat Jožica, 1940, bilancist 4. Košar Janja, 1944, tehnolog 5. Koštomaj Alojzija, 1948. PK delavka 6. Vaukner Jurij, 1925, skupinovod. razsek II. 7. Potočnik Andrej, 1934, šofer NADZORNI ODBOR TOZD 1. Pušnik Mirko, 1918, skupinovod. v predel. 2. Dronjak Nenad, 1952, mešalec 3. Rebula Nada, 1927, prodajalka 4. Majetič Franc, 1949, mešalec II. 5. Rojnik Ivanka, 1933, vodja kuhinje SVET DELOVNE ENOTE V SESTAVI TOZD — PROIZVODNJA 1. Peperko Vinko, 1930, klavec I. 2. Router Marija 1918, evidenčnik I. 3. Oblak Pavla, 1937, pomoč, sklad. 4. Habjan Anton, 1944, mešalec 5. Novak Jernej, 1950, električar 6. Mastnak Rozalija, 1934, delavka v klav. IKV 7. Kuder Slavko, 1933, vodja pripr. dela 8. Koželj Zorica, 1947, črevar IKV 9. Ajdnik Marjana, 1950, delavka v proizvodnji SVET DELOVNE ENOTE V SESTAVI TOZD — PRODAJA 1. Cokan Marta, 1955, prodajalka 2. Dekleva Jože, 1945, komercialist 3. Dežnikar Milan, 1950, mesar-prod. 4. Koštomaj Darinka, 1949, kalkulant 5. Košir Stefan, st., 1920, poslovodja 6. Petan Martin, 1920, pomoč, uprav, prod. 7. Pečnik Albin, 1932, poslovodja 8. Plešnik Peter, 1937, poslovodja 9. Zavšek Jože, 1943, pomoč, sklad, mes. izdel. TOZD MLEKARNA — CELJE DELEGAT V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Brilej Drago, 1938, ref. za pripr. dela NAMESTNIK DELEGATA V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Kolar Jože, 1943, vodja avtoparka DELEGAT V SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Lesjak Danica, 1949, načrtovalec-analitik DELAVSKI SVET TOZD 1. Hrušovar Franc, 1940, šofer 2. Šilih Karl, 1923, vodja vzdrž. 3. Dimeč Franc, 1932, kurjač 4. Kozar Stane, 1940, obratovodja 5. Mazej Anton, 1934, mehanik 6. Kolar Jože, 1943, vodja avtoparka 7. Kelhar Anton, 1942, skladiščnik 8. Perger Milan, 1950, šofer (Nadaljevanje na 12. strani) (Nadaljevanje z 11. strani) 9. Zavošnik Olga, 1949, mlekar-zamenj. 11. Jager Silva, 1950, poenter ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Sipaš Tibor, 1942, skup. paster 2. Kramar Maks, 1931, šofer 3. Bratec Stanko, 1914, komerc. za nab. in prod. 4. Čretnik Franc, 1942, šofer 5. Bračič Vera, 1949, sklad, delavka NADZORNI ODBOR TOZD 1. Cerenjak Franc, 1937, skupinovodja mlekarne 2. Štern Maks, 1939, leborant II. 3. Koro Franc, 1942, šofer 4. Guček Konrad, 1943, mlekar, zamenjava 5. Bizjak Silva, 1949, kontrol, dokumentacije II. TOZD VITAL — CELJE DELEGAT V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Bele Jože, 1943, vodja proizvod. NAMESTNIK DELEGATA V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Kopriva Franc, 1947, prodajalec DELEGAT V SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA I. Potisk Zinka, 1944, kontist DELAVSKI SVET TOZD 1. Plantak Slavko, 1938, delavec 2. Hropot Simon, 1948, strojnik 3. Strmecki Marija, 1949, delavka 4. Mikuš Ignac, 1939, predelovalec 5. Polajžer Jože, 1936, kurjač 6. Perkovič Janez, 1951, predelovalec 7. Podlesnik Ingrid, 1942, vodja prod. 8. Mavrin Janez, 1924, prodajalec 9. Drnovšek Avgust, 1923, analitik 10. Drgajner Anuška, 1945, analitik II. Krašovec Dora, 1947, tehnolog ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Verk Ivan, 1954, predeloval. 2. Lipovšek Konrad, 1926, kurjač 3. Pavlič Viktor, 1927, vodja območja NADZORNI ODBOR TOZD 1. Skale Vinko, 1923, vodja območja 2. Koprivec Olga 1946, knjigovodja OD 3. Basle Ivan, 1951, mehanik TOZD MEŠALNICA KRMIL — ŽALEC DELEGT V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Pišek Marica, 1928, bilancist NAMESTNIK DELEGATA V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Kroflič Ciril, 1934, skladiščnik DELEGAT V SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Zmrzlak Kari, 1936, predmešalec DELAVSKI SVET TOZD — vsi zaposleni delavci ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Štajner Anton, 1928, strojnik 2. Pšenič Alfonz, 1938, mešalec 3. Podkroški Franc, manipulant pri mi. NADZORNI ODBOR TOZD 1. Zmrzlak Karl, 1936, predmešalec 2. Kompošek Vanda, 1947, ref. za spl. kad. zadeve 3. Breznik Stanislav, 1939, naklad, vreč TOZD HMEZAD — EXPORT-IMPORT ŽALEC DELEGAT V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Pinter Emil, 1923, sort. manipulant NAMESTNIK DELEGATA V delavski Svet podjetja 1. Mežnar Vinko, 1934, vodja serv. službe DELEGAT V SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1 2 1. Volk Ida, 1946, ref. za uvoz.-izvoz, dok. DELAVSKI SVET TOZD 1. Crcmošnik Vinko, 1925, skladiščnik 2. Ocvirk Jože, 1937, prevzemalec 3. Štefančič Anton, 1933, stiskalničar 4. Pinter Emil, 1923, sort. manipulant 5. Mlinar Ivanka, 1940, administrator 6. Mežnar Vinko, vodja 1934, serv. službe 7. Osetič Mara, 1930, prikrojevalka ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Cokan Jožica, 1935, merilka vlage 2. Volk Ida, 1938, ref. za izvoz.-uvoz. dok. 3. Zupanc Dolores, 1951, ref. za sploš. zadeve 4. Kokot Ivan, 1940, vodja oznamkov. 5. Kompolšek Anton, 1931, prevzemalec NADZORNI ODBOR TOZD 1. Cerenak Danica, 1940, vodja kuhinje 2. Rezec Fanika, 1929, ref. za deviz, dok. 3. Zagode Jože, 1923, tehn. manipulant 4. Vokan Franc, 1929, pom. ključ. 5. Sporin Matevž, 1926, vodja sklad. TOZD ZDRUŽENA HLADILNICA CELJE DELEGAT V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Strmšek Karel, 1944, skladiščnik NAMESTNIK DELEGATA V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Vrhovšek Miha, 1948, strojnik DELEGAT V SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Vrhovšek Miha, 1948, strojnik DELAVSKI SVET TOZD — vsi zaposleni delavci ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD — vsi zaposleni delavci NADZORNI ODBOR TOZD 1. Matko Franc, 1928, voznik vilič. 2. Strmšek Karel, 1944, skladiščnik 3. Praznik Anton, 1945, voznik vilič. TOZD STROJNA — ŽALEC DELEGAT V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Rehar Ivan, 1931, mehanik NAMESTNIK DELEGATA V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Urlep Friderik, 1943, strugar DELEGAT V SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA I. Marinko Majda, 1938, ref. za spl. kadr. posle DELAVSKI SVET TOZD 1. Serti Jože, 1925, šofer 2. Lošter Ludvik, 1943, mehanik 3. Vonovšek Vlado, 1936, vodja VW servisa 4. Kornerički Ivan, 1932, ključavničar 5. Petek Edvard, 1929, ključavničar 6. Ocvirk Stanislav, 1944, ključavničar 7. NoTOk Petèr, 1947, mehanik - teren 8. Volmut Franc, 1951, ključavničar 9. Tekavc Ivan, 1928, vodja sklad. 10. Vaši Franc, 1949, vodja pripr. dela II. Posedel Vladimir, 1940, mehanik 12. Laznik Albin, 1941, električar 13. Gerčar Stanislav, 1947, strojnik ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Tekavc Ivan, 1928, vodja sklad. 2. Jelen Janez, 1940, mehanik 3. Ograjenšek Viljem, 1943, mehanik terene 4. Marinko Majda, 1938, ref. za spl. kad. posle 5. Keršan Albin, 1945, ključavničar NADZORNI ODBOR TOZD 1. Vertovšek Jože, 1939, VK ključavn. 2. Golič Alojz, 1943, VK avtoelektr. 3. Restar Ivan, 1931, VK mehan. 4. Jari Marija, 1941, knjigov. 5. Stropnik Venčeslav, 1930, strugar TOZD GOSTINSTVO — CELJE DELEGAT V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Koren Branimira, 1950, šef strežbe NAMESTNIK DELEGATA V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Goleš Marija, 1938, blagajnik DELEGAT V SKUPNI ODBOR 2. Janežič Polde, komerciala, 1935, ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA komercialist 1. Kukovec Ljudmila, 1948, vodja kuh. DELAVSKI SVET TOZD DELEGAT V SKUPNI ODBOR •za MEnsRROJNA RAZMERJA 1. Zupanc Slava, 1934, knjigov. I. 2. Peršič Silva, 1927, natakar. 3. Vizjak Anton, 1949, kuh. mesar 4. Stropnik Anica, 1951, kuhar 5. Jelen Magdalena, 1953, kuhar 6. Kunej Emilija, 1934, natakar 7. Miklavc Lucija, 1948, kuhar I. 8. Lugariček Silva, 1945, poslovod. 9. Završnik Elizabeta, 1951, natakar 10. Kunej Marta, 1952, deservirka 11. Leban Vida, 1948, blagajnik ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Kukovec Ljudmila, 1948, vodja kuh. 2. Koren Branimira, 1950, šef strežbe 3. Bremec Leopoldina, 1918, knjigov. 4. Steiner Franc, 1927, skladišč. 5. Vrečar Elizabeta, 1924, izmenovodja NADZORNI ODBOR TOZD 1. Vengust Milica, 1921, blagajnik 2. Cede Ana, 1924, izmenovodja 3. Miklavc Dušan, 1946, šofer I. Janše Jože, 1934, vodja inter, banke DELAVSKI SVET TOZD 1. Friškovec Franc, 1939, pravnik 2. Pekošak Silva, 1941, vodja spl. pis. 3. Gubenšek Anton, 1938, organizator 4. Fric Dušan, 1936, saldakont. I. 5. Terglav Ivica, 1938, vod. odseka za fin. knjig. 6. Gajšek Marija, 1950, saldakont. I. 7. Turnšek Majda, 1954, operater II. 8. Grušovnik Marija, 1943, vod. luknjalnice 9. Vočko Metka, 1944, fakturist I. 10. Kampuš Štefka, 1943, gradb. II. Mihelak Judita, 1949, ref. za gradb. zadeve 12. Rojnik Jože, 1935, vodja NPo 13. Lovrenčič Janez, 1926, komerc. za prod. 14. Ravljen Franc, 1944, aranžer 15. Bevc Jože, 1950, mehanik 16. Potočnik Milan, 1940, šofer 17. Dukovič Rosta, 1935, šef pedstav. tmmm ® Ker ni snega, je spravilo lesa iz gozdov težko, zato mora traktorju priskočiti na pomoč še konj! TOZD GRADBENIŠTVO — ŽALEC DELEGAT V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Novak Ivan, 1931, nab. ref. NAMESTNIK DELEGATA V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Kosem Ivan, 1944, ref. OS DELEGAT V SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Ceh Anton, 1930, gradb. delov. DELAVSKI SVET TOZD 1. Rojnik Ivan, 1936, gradb. delov. 2. Divjak Franc, 1952, KV zidar 3. Paulič Ciril, 1941, KV zidar 4. Pohole Ivan, 1941, gradb. delov. 5. Vaš Franc, 1921, skupinov. VK 6. Vujin Sreto, 1952, PK zidar 7. Drokšič Vlado, 1935, PK zidar 8. Tratnik Stanko, 1931, skupinov.-steklar 9. Dolinšek Bojan, 1950, skladišč. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Ceh Anton, 1930, gradb. delovod. 2. Pohole Ivan, 1941, gradb. delovod. 3. Rojnik Marija, 1939, tajnica 4. Pader Drago, 1928, pomoč, nabave 5. Antih Rajko, 1928, KV šofer NADZORNI ODBOR TOZD 1. Slogar Albin, 1945, skupinovodja 2. Vasle Berti, 1943, KV pečar 3. Zakušek Drago, 1920, KV zidar 4. Alihodžič Mustafa, 1942, KV zidar 5. Rozman Boris, 1933, KV tesar TOZD SKUPNE SLUŽBE — ŽALEC DELEGATA V DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Cetina Jože, strok, službe, 1941, programer ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Škafar Polde, 1933, vodja org. odd. 2. Brišnik Ivan, 1928, vod. kratk. sred. 3. Grobler Marjetka, 1948, analitik 4. Rojnik Jože, 1935, vodja NPO 5. Gril Breda, 1946, ref. za dok. in evid. NADZORNI ODBOR TOZD 1. Speglič Franc, 1920, tajnik DPO 2. Drobne Marjan, 1933, načrt, analit. vod. 3. Cehner Karel, 1916. organizator I. 4. Matjaž Marjana, 1952, saldakont. I. 5. Ajdič Anton, 1945, ref. za stanov. SVET DE STROKOVNE SLUŽBE 1. Ojdanič Jožica, 1943, tajnica I. 2. Drobne Marjan, 1933, vod. načrt, anal. 3. Grobler Marjetka, 1948, analit. I. 4. Vozlič Ivanka, 1929, vod. ods. za saldak. 5. Rozman Pavla, 1944, knjigov. OS 6. Nagode Marjan, 1931, vod. inter, kontr. 7. Podrekar Ivanka, 1937, šifrant v ERo 8. Jager Fanika, 1939, vod. plač. prom. 9. Bajda Franc, 1932, vodja Zo SVET DE KOMERCIALA 1. Pšakar Ciril, 1930, sam. komercial. 2. Svet Vlasta, 1937, kontist III. 3. Lekše Zdenka, 1951, tajnica II. 4. Lužer Ernest, 1942, posl. gradb. mat. 5. Part Franc, 1941, šofer 6. Feldin Marjan, 1936, šofer 7. Kralj Mirko, 1943, transport, ref. 8. Mijo Svalina, 1937, sam. komercialist 9. Paunovič Peter, 1944, komerc. za prod. Seznam izvoljenih delegatov v organe upravljanja podjetja DELEGATI DELAVSKEGA SVETA PODJETJA 1. Korenjak Anton, Kmetijstvo Žalec, DE Kmetijstvo I. Latkova vas 2. Erjavec Drago, Kmetijstvo Žalec, DE Kmetijstvo II. Vrbje 3. Kuder Anton, Kmetijstvo Žalec, DE Kmetijstvo III. Petrovče 4. Kovačič Marija, Kmetijstvo Žalec, DE Kmetijstvo IV. Celje 5. Jelen Anton, Kmetijstvo Žalec, DE Govedoreja Šempeter 6. Peterlin Jernej, Kmetijstvo Šmarje 8. žogan Ivan, Kmetijstvo Šmarje, Kooperacija — kmet-kooperant 9. Čakš Janko, Kmetijstvo Šmarje, Kooperacija — kmet-kooperant 10. Vezovnik Oto, Kmetijstvo Radlje 11. Tovornik Viktor, Sadjarstvo Mirosan 12. Benčina Jože, Vrtnarstvo Celje 13. Gmajner Anton, Kooperacija Žalec 14. Rančigaj Franc, Kooperacija Žalec, kmet-kooperant 15. Cizej Ludvik, Kooperacija Žalec, kmet-kooperant 16. Tominšek Jože, Kooperacija Žalec, kmet-kooperant 17. štimulak Martin, Kooperacija Žalec, kmet-kooperant 18. Pišek Terezija, Mesnine Celje 19. Goričnik Ivan, Mesnine Celje 20. Majetič Franc, Mesnine Celje 21. Krajnik Milena, Mesnine Celje 22. Brilej Drago, Mlekarna Celje 23. Pinter Emil, Hmezad export-import 24. Kopriva Franc, Vital Celje 25. Bele Jože, Vital Celje 26. Pišek Marica, Mešalnica krmil Žalec 27. Rehar Ivan, Strojna Žalec 28. Novak Ivan, Gradbeništvo Žalec 29. Koren Branimira, Gostinstvo Celje 30. Strmšek Karel, Združena hladilnica Celje 31. Cetina Jože, Skupne službe DE Strokovne službe 32. Janežič Polde, Skupne službe DE Komerciala NAMESTNIKI DELEGATOV DELAVSKEGA SVETA PODJETJA 1. Bukovnik Franc, Kmetijstvo Radlje 2. Markuš Stanko, Sadjarstvo Mirosan 3. Teržan Ivo, Vartnarstvo Celje 4. Kolar Jože, Mlekarna Celje 5. Mežnar Vinko, Hmezad export-import 6. Kroflič Ciril, Mešalnica krmil Žalec 7. Urlep Friderik, Strojna Žalec 8. Kosem Ivan, Gradbeništvo Žalec 9. Goleš Marija, Gostinstvo Celje 10. Vrhovšek Miha, Združena hladilnica Celje DELEDATI SKUPNEGA ODBORA ZA MEDSEBOJNE ODNOSE 1. Vogrinc Franc, Kmetijstvo Žalec 2. Kunst Zlatko, Kmetijstvo Šmarje 3. Hanzer Alojz, Kmetijstvo Radlje 4. Pišek Ivan, Sadjarstvo Mirosan Petrovče 5. Medved Jože, Vrtnarstvo Celje 6. Šabjan Jože, Kooperacija Žalec 7. Šentjurc Silva, Mesnine Celje 8. Lesjak Danica, Mlekarna Celje 9. Volk Ida, Hmezad export-import 10. Potisk Zinka, Vital Celje 11. Zmrzlak Karel, Mešalnica krmil Žalec 12. Marinko Majda, Strojna Žalec 13. Čeh Anton, Gradbeništvo Žalec 14. Kukovec Ljudmila, Gostinstvo Celje 15. Vrhovšek Miha, Združena hladilnica Celje 16. Janše Jože, Skupne službe Žalec ŽENSKE SO SREČNEJŠE Iz pregleda delovnih nezgod iz preteklega leta so zanimivi'nekateri podatki, ki med drugim povedo, da ženske delajo veliko bolj varno kot moški. Zanimiv je tudi podatke, da je bil lani najnevarnejši mesec september, ponedeljek kot dan v tednu, da^se je nad polovico delavcev poškodovalo v času tik pred malico in tik pred odhodom z dela domov. HITRA CESTA Morda še ne veste, da bo nekoč hitra cesta skozi Savinjsko dolino dolga 21 km, da pa so projektanti že do sedaj izdelali za to Volilna komisija traso 196 km projektov ali za 9,3 vzporedne hitre ceste. Če pa izračunamo, da dobijo načrtovalci od 3,2 milijarde din, kolikor stane kilometer ceste, 4 odstotke ali 128 milijonov, lahko pričakujemo, da bo cesta do 1990. leta — do takrat je predvidena njena zgraditev — doživela še marsikatero korekturo. OGLAS Prodam 4-letnega konja ali zamenjam za plemensko govedo. Za prodajo imam tudi okrog 1000 sadik klintona. Martin Lešnik Pristava 20 Dobrna POZDRAV 12 POIIIIČNE ŠOLE Oglašam se vam iz lepega kraja, ki se imenuje Jasnice. Tukaj sem v dvomesečni politični šoli, ki sta jo organizirala Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije in Republiški sindikat. Kraj je izbran zelo dobro, saj sta mir in tišina eden glavnih pogojev za nemoteni intenzivni študij zelo zahtevne in obsežne snovi. Iz vseh krajev Slovenije se nas je zbralo 51 slušateljev, tako da je to skoraj mala republika. Tovarištvo in disciplina sta na visokem nivoju. Žal mi je, da sem edini iz naše delovne organizacije, saj bi Mesnine pridobile s takim načinom šolanja zelo veliko. Teme, kot so delavsko samoupravljanje, gospodarstvo, načrtovanje, planiranje, politična ekonomija in drugo, so stvari s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, če hočemo vsa nova ustavna določila, samoupravne akte izpeljati tako kot je to potrebno, je nujno, da si najprej zagotovimo potrebno znanje za tolmačenje vseh zgoraj navedenih aktov, kakor tudi razvijanje visoke moralnopolitične zavesti vsakega posameznika in celotne socialistične družbe. Majetič Franc »MESNINE« Celje Eden od številnih lokalov TOZD Mesnin — mesnica Gnjat v Prešernovi ulici v Celju JAVNA LICITACIJA Po sklepu komisije za zemljišča z dne 22. 12. 1973 je razpisana javna licitacija nepremičnin dne 7. 3. 1974 ob 8. uri na upravni delovne enote Kmetijstvo IV, Celje, Miklošičeva ul. 7, za funkcionalna zemljišča pare. št. 184/2 v izmeri 523 m2 v k. o. Čreškova. Izklicna cena je 15,00 din za m2. Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 10 % od izklicne cene. Po opravljeni dražbi bo s kupcem v 15 dneh sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogobe. V kolikor kupec v navedenem roku celotne kupnine ne plača, bomo razpisali ponovno licitacijo in mora prvi draži-telj plačati stroške ponovnega razpisa in nadoknaditi eventualno razliko pri ponovno doseženi kupnini. Kupec je dolžan razen kupnine plačati vse stroške kupne pogodbe, zemljiškoknjižnega prenosa lastništva, eventualne stroške geometrske odmere in prometni davek od nepremičnin. Vse ostale informacije glede prodaje lahko dobijo interesenti na upravi Kombinata Hmezad v Žalcu, soba št. 41/1. Vodja zemljiškega oddelka Franc Bajda Če sušca živinče po travniku nori, mali ga traven spet v hlev zapodi. Kolikokrat sušca megla stoji, tolikokrat poleti ploha prigrmi. REKLA železo brusimo z železom, človeka s človekom. Na sedem let vsaka reč prav pride. Vsaka krivica je dvorezen meč, za njegov udarec ni zdravila. Hišni prag je najvišja planina. fflß l/A „ POHOPMV Prijava dohodka mi je jasna. Imam pa štiri otroke in bolno mater, pa bi rad vedel, kje lahko prijavim izdatke Kako se spreminjajo časi in kako čas beži nam pove posnetek narejen pred sedmimi leti na praznovanju dneva žena na Vranskem SLABO DELO Minulo delo čas nam jemlje in marsikdo na seji dremlje, ker bolj zanima ga: kje zdaj potegnil bo debeli kraj. OTROŠKE IGRE — Poglej Micka, preskočil bom sod! — Prava reč, saj je prazen. — 0 — Čudno je, da imajo komolčarji strgane hlače na kolenih. Lepak na fotografiji sicer vabi na nadvse uspelo lansko prvenstvo v veleslalomu kmetijcev na Golteh. Priprave za letošnji II. Agroski pa so prav čudne: organizator Koroške zadruge se sklicuje pa pomanjkanje snega in na ne vemo kaj še, ker verjetno tekmovanja ne nameravajo organizirati Naš kombinat je organiziral 25. februarja popoldne sindikalno prvenstvo v veleslalomu pri Starih stanili na Golteh. Ker prvenstvo ni bilo dovolj propagirano, se ga je udeležilo le okrog 30 tekmovalcev in tekmovalk. Proga je bila lepo speljana, a ledena. Pri ženskah je zmagala Eva Orač, pri mlajših članih Matjaž Gmajner, pri starejših članih pa Jože Rojnik. II. agroski pa visi v zraku NA GLAS Jaz sem za vas pismo, ustavna dopolnila, partija, sindikat. Jaz sem ustvaril to hišo, je dejal direktor konfekcije Kosovka svojim delavcem. Nihče ne pove, ali ga kritizirajo, ko je še na delovnem mestu, ali potem, ko je odžagan. V RAČUNSKEM CENTRU — Kolega, kako da si v testu personale predvidel imena živali, ko pa gre vendar za ljudi? — Saj veš, tudi v medicini preizkušajo stvari najprej na živalih. No ja, mogoče naredi kdo kdaj tudi drugače. 9. Mina je v strahu pozabila na beg. Obstala je s košem sena sredi zasneženega dvorišča. »Beži, skrij se, ne čakaj!« so klicali iz hiše, iz hleva, glasovi so se mešali z zavijanjem vetra, ki je pršil sneg. »Stoj! Počakaj! Ne beži pred roko pravice!« sta vreščala miličnika, godel je stari Rovšnik, sa-kramentiral nadvse elegantno oblečen Roblek in vmes še božajoč glas socialne delavke: »Minca, saj me vendar poznaš, prijateljici sva!« Vsi so se zbrali na majhnem Staflekarjevem dvorišču, gledali zaprepaščeno Mino, ki je skoraj nepremično stala s košem sena, očf ni povešala v tla, počasi so prebadale vsakega posebej, nata pa je odrezavo povedala: »Živa ne grem z vami! Pa me ubijte. Pognali ste me v svet in sem šla. Ali ne, oče?« Rovšnik se je zdrznil, hčerine besede so zarezale globoko rano. »Minca, takoj domov. Mati čaka, Stefan pride, potem šola, tvoja bodočnost... Me čuješ Mincaaa!« Očetov glas je bil jokav, skoraj proseč. Sli so v hišo in po hudem besedičenju pobeglo dekle prepričali, da se je z njimi vrnila v dolino. 10. Starša sta bila zdaj kot med. Tudi socialna jima je zabičala, da je Mina vendar njun otrok. Ravnateljica Gertruda je Mini napravila dolgo pridigo. Robid ova dva sta zabičala sinu, če dekleta v miru ne pusti, bosta prodala obe hiši, vse tri avtomobile in šli bodo bogve kam. Učenke pa so z nestrpnostjo hotele vedeti, kako je preživela noči na sosedovem kozolcu. Spoznale pa so, da je bila Rovšnikova Mina vsa spremenjena, resna in bolj redkobesedna; nekaj je kovala v svojem srcu. Kaj? — tega ni nihče vedel, tudi brat Stefan ne, ki je prišel za nekaj dni na dopust; pravzaprav se je pripeljal z elegantnim avtom, na katerem je s svetlimi črkami pisalo: mercedes. Nekega večera, ko so Rovšniki večerjali, je privihral Roblekov Vlado, mahal s pištolo in v popolnem obupu kričal: »Ubil se bom, ubil, s tole pištolo ...!« 11. Ljudje so vedeli povedati, da je Rovšnikova Mina noseča. Sprva so govorili šepetaje, na uho, potem pa vedno glasneje. Rovšneli ni bilo vseeno. Po večerih je poklicala hčer v kuhinjo, jo spraševala, delila nauke. Mina je odločno trdila, da to ni res. Robleka sta prijela sina. Skandal s pištolo je preplavil dolino. Zahtevala sta poseg ginekologa. Tudi socialna ni imela pomislekov. Ravnateljica Gertruda še manj. Nekateri učitelji pa so le bili mnenja, da bo tako ravnanje dekle še bolj zakrnilo in ji zagrenilo življenje. Mina je dolgo premišljevala, vse tiste strašne neprespane noči. Potem je rekla: »Pa me naj pregleda zdravnik!« Res jo je in vsem v brk zabrusil: »Dekle je nedolžno, deviško čisto, nedotaknjeno . . . Kako pa z vami v njenih letih, hm?!« 12. Čas beži, beži in celi rane. Sneg je že davnaj skopnel, odcveli so zvončki, trobentice, vrvi hmelja se vijejo vse višje, tudi češnje počasi minevajo, v šoli delijo spričevala; Rovšnikova Mina je osemletko končala s prav dobrim uspehom. Za spomin je dobila lepo knjigo in vanjo je njen razrednik zapisal: Kdor ni trpel, ne pozna ničesar; ne pozna ne dobrega ne zla. Ne pozna ne ljudi ne samega sebe . . . Mnogi so Mino spraševali: Mlado dekle, kam sedaj? Mina pa je s priprtimi očmi odgovarjala: »V hlev, na njivo, travnik, v gozd . . . Starša sta verjela. Potiho sta privoščila Roblekovem nebodigatreba, ki je imel kar dva popravna. Minca mu ni zamerila. Nasprotno, bodrila ga je. Vlado pa ji je na dogovorjenem mestu kar naprej zastavljal vprašanja: »Bi šla taborit? Bi šla na morje? Bi se vozila z ladjo?« Z delom so pri Rovšnikovih pohiteli in na večne prošnje sta Rovšnika privolila: »Pojdi, za deset dni, boš pa potem bolj pridna!« (Se nadaljuje) 1974/2 Hmeljar izdaja delavski svet Kombinata »Hmezad« Žalec — Ureja uredniški odbor: Anton GUBENŠEK, dipl. kmet. inž. — predsednik in Člani: Stane MAROVT, dipl. kmet. inž., Bogdan PUGELJ, dipl., kmet. inž., Jože ROJNIK, kooperant, Polde ŠKAFAR, dipl. kmet. inž., Vinko STRAŠEK, Miljeva KAC, dipl. kmet. inž. — urednica strokovne priloge, inž. Vili VYBI-HAL — glavni urednik — Uredništvo je v Kombinatu »Hmezad« Žalec, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih. — Letna naročnina 24 dinarjev. Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje. — Po mnenju Sekretariata za in formacije pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72 z dne 21. 3. 1973 je Hmeljar prost davka od prometa proizvodov. ŠKROPILNI PROGRAM ZA HMELJ ZA LETO 1974 ATLAS, AHIL Škropljenje BOLEZEN, ŠKODLJIVEC SREDSTVO OPOMBA PRVIČ PROTI KUŠTRAVCEM v aprilu po rezi peronospora BRESTAN 60 0,1 $ ANTRAC0L 0,25 $ Dl THANE K-45 0,3 $ DRUGIČ PROTI KUŠTRAVCEM v maju - mladice peronospora MYCODIFOL 0,2 $ ANTRACOL 0,2 $ Dl THANE M-45 0,25 $ ORTHOCIDE 50 0,25 $ Če ogrožajo hmeljišča bolhači dodamo škropivu GARDONO 0,1$ ali FOLIMAT 0,1 $. TRETJIČ PROTI KUŠTRAV-CSM v maju - mladice so napeljane peronospora MYC0DIF0L 0,2 $ ANTRACOL 0,2 $ Dl TKANE K-45 0.25/. ORTHOCIDE 50 0,25 $ ČETRTIČ PROTI PERONOSPORI v maju - 10 dni kasneje peronospora KYC0DIF0L 0,2 $ ANTRACOL 0,2 $ Dl THANE M-45 0,25 $ ORTHOCIDE 50 0,25 $ PETIČ PROTI PERONOSPORI v juniju - 10 dni kasne- 3® peronospora KYC0DIF0L 0,2$ ANTRACOL 0,2 $ Dl THANE M-45 0,25 $ ORTHOCIDE 50 0,25 $ hmeljna listna uš, hmeljna pršica FOLIMAT 0,1 /o MONITOR 0,1 $ Če hmeljna listna uš ni odporna na nekatere organofos-forne estre, škropimo z ME-TASYST0X0M 0,15 $. ŠESTIČ PROTI PERONOSPCRI v juniju - 10 dni kasne- 3® peronospora MYCODIFOL 0,2 $ ANTRACOL 0,2 $ DlTHANE K-45 0,25 $ orthocibI 50-e, 25 $ SEDMIČ PROTI PERONOSPORI v juniju - 10 dni kasne- 3« peronospora MYCODIFOL 0,2 $ ANTRACOL 0,2 $ DlTHANE M-45 0,25 $ ORTHOCIDE 50 0,25 $ Če se pojavi pepelasta plesen dodajte škropivu KARATHANE EC 0,05 $ ali COSAN 0,2 $. Če je potrebno dodajte sredstva proti ušem oziroma proti rdečemu pajku. PRVIČ V CVET PROTI PERONOSPORI julij peronospora pepelasta plesen CUPRABLAU Z 0,3 $ MYCODIFOL 0,2 $ COSAN 0,2 $ KARA THANE 0,05 $ Če se pojavi pepelasta plesen škropimo proti njej vsakih, sedem dni. hmeljna listna uš, hmeljna pršica FOLIMAT 0,1$ MONITOR 0,1 $ TEDION 0,15 $ ANILIX 0,1$ ROSPIN 0,2 $ Proti hmeljni listni uši in proti rdečemu pajku škropimo le, če je potrebno. DRUGIČ V CVET PROTI PERONOSPORI julij peronospora pepelasta plesen CUPRABLAU Z 0,3 $ MYCODIFOL 0,2 $ COSAN 0,2 $ KARATHANE 0,05 $ TRETJIČ V CVET PROTI PERONOSPORI avgust peronospora pepelasta plesen CUPRABLAU Z 0,3 $ MYCODIFOL 0,2 $ COSAN 0,2 $ KARATHANE 0,05 $ • V deževnem vremenu škropljenje proti peronospori v 10-tih dneh .z istimi fungicidi in za tretjino zmanjšani koncentraciji ponovimo. JESENSKO ŠKROPLJENJE HMELJ NA NOVO ODGANJA september peronospora BRESTAN 60 0,1 $ ANTRACOL 0,25 $ APOLON ŠKROPLJENJE BOLEZEN, ŠKODLJIVEC SRELSTVO OPOMBA PRVIČ PROTI KUŠTRAVCEM april - po rezi peronospora BRESTAN 60 0,1 fi ANTRACOL 0,2p fi DlTHANE M-45 0,3 fi / DRUGIČ PROTI KUŠTRAVCEM maj - mladice so napeljane peronospora ANTRACOL 0,25 fi DITHANE M-45 0,3 fi Če ogrožajo hmeljišča bolha-či dodamo škropivu GARDONO 0,1 fi ali FOLIMAT 0,1 fi. STRANSKI POGANJKI junij ■ peronospora ANTRACOL 0,25 fi DITHANE M-45 0,3 fi hmeljna listna uš, hmeljna pršica FĆL1KAT 0,1 fi MONITOR 0,1 fi če hmeljna listna uš ni odporna na nekatere organofosforne estre, škropimo z METASYSTOXOM 0,15 fi. PRVIČ V CVET PROTI PERONOSPORI julij peronospora pepelasta plesen CUPRABLAU Z 0,3 fi MYCODIFOL 0,2 fi COSAN 0,2 fi KARATKANE 0,05 fi Ge se pojavi pepelasta plesen škropimo proti njej vsakih sedem dni. hmeljna listna uš hmeljna pršica FOLIKAT 0,1 fi MONITOR 0,1 fi TEDION 0,15 fi ANILIX 0,1 fi ROSFIN 0,2 fi Proti hmeljni listni uši in proti rdečemu pajku škropimo le, če je potrebno. DRUGIČ V CVET PROTI PERONOSPORI julij peronospora pepelasta plesen CUFRABLAU Z 0,3 fi KYCODIFOL 0,2 fi COSAR 0,2 fi KARATHAHE 0,05 fi JESENSKO ŠKROPLJENJE HMELJ NA NOVO ODGANJA September peronospora BRESTAN 60 0,1$ ANTRACOL C,25 fi SAVINJSKI GOLDING, AURORA PRVIČ PROTI KUŠTRAVCEM peronospora BRESTAN 60 0,1 fi Če ogrožajo hmeljišča bolhači april - po rezi ANTRACOL 0,25 fi DITHANE M-45 0,3 fi: dodamo škropivu GARDONO 0,1$ ali FOLIMAT 0,1 fi. DRUGIČ PROTI KUŠTRAVCEM maj - mladice so napeljane peronospora ANTRACOL 0,25 fi DITHANE K-45 0,3 fi STRANSKI POGANJKI junij peronospora ANTRACOL 0,25 fi DITHANE M-45 0,25$ hmeljna listna uš, hmeljna pršica KJLIMAT 0,1 fi MONITOR 0,1 fi Če hmeljna listna uš hi odporna na nekatere organofosfome estre, škropimo z METASYSTOXOM 0,15 fi. PRVIČ V CVET julij peronospora CUFRABLAU Z 0,3 $ MYCODIFOL 0,2 fi hmeljna listna uš, hmeljna pršica FOLIKAT 0,1 fi MONITOR 0,1 fi Da podaljšamo delovanje proti hmeljni pršici, dodamo TEDION 0,15 fi. DRUGIČ V CVET julij peronospora CUPRABLAU Z 0,3 fi MYCODIFOL 0,2 fi V deževnem vremenu škropljenje proti peronospori v 10-tih dneh z istimi fungicidi in za tretjino zmanjšani koncentraciji ponovimo. hmeljna pršica TEDION 0,15 fi ANILIX 0,1 fi ROSPIN 0,2 fi Proti rdečemu pajku škropimo le, če je potrebno. JESENSKO ŠKROPLJENJE, HMELJ NA NOVO ODGANJA september peronospora BRESTAN 60 0,1 fi ANTRACOL 0,25 fi