MT Posamezna številka stane 16 v. 3. številka« Maribor, fine 11« januarja 1918 r«tnfk X. Per^iniös listu* — tsto leto , , K10— fa* tela . t t , 5-— «trt teta • s . 2*50 ŠiSeCčno. • . « 1*— fea-žal Avsfrfl« : —« mU Isio . . * 15 — številke «■« to vinarfttev. — teuseriilt aH essta&Sn sc računa}« pe ti «fe «Ml 6 redne petitvrstoi trečkratnih oznanfKh popust. „Straža** izhaja v p«e> del jek in petek popoštafe Rokopisi se ne vračale mmmrnm 13?$d tliš ivo in upravniéivo i Maribor ;!^FC*&fca ulica. 5, —. Telefon ši. 113. Neodvisen političen Ust zn slovensko ljudstvo. iHBB«egK»SI8a|mpak kot z zastopniki premagane držale, ki mora sprejeti po zmagovalcu narekovane pogoje. Zastopniki centralnih držav so pač izjavili na usta grofa Czernina, da si ne mislijo nasilnim po lom prilastiti ozemelj 'drugih držav, *a so odklonil' zahtevo bobševikov, da nemške Čete 'izpraznijo zasedena, 'dosedaj ruska ozemlja in 'da se pusti riđom, naj v ljudskem glasovanju odločijo sami o svtr' bodoči usodi, Češ, 'da so se ti narodi že izrekli, 'dr nočem več ostati v zvezi z rusko državo. 'Jasno p je, 'da, četudi so bile podane take izjave posameznih korooracij, so one bile podane pod utisom — da r rečemo pritiskom — nemških Čet in one torej še n' kakor ne morejo veljati za izraz ljudske volje. Državniki centralnih držav so si morali, pre- I dno so se odločili za mirovna pogajanja z boljševi-ki, staviti vprašanje: Ali je možno rusko vlado bolj-ševikov. smatrati za resno in ali so potrebna jamstva, da bo tudi vsa, Rusija sprejela mir, ki bi ga s-klenili, ali ne. V prvem slučaju bi bili morali staviti take pogoje, ki bi bili sprejemljivi ne le za boljševike, ampak tudi za 'druge ruske stranke ali vsa., večino istih: v slednjem slučaju pa bi se sploh labili smeli spustiti z vlado boljševikov v kaka pogajanja. Ce se pa boljševikov sploh ne smatra zn. resne, niti za prave zastopnike ruskejga naroda, čemu se z njimi spuščati v mirovna pogajanja? Kako je mogoče tolmačiti to protislovje? Da so šli zastopniki centralnih držav v Brest-Litovsk in tam po v odlili svoje mirovne pogoje, s katerimi bi bili dokazali, da res ne goje nikakih aneksijonističnih teženj, bi bili vsaj razorožili sovražnike in, četudi bi ne bilo prišlo elio miru, niti do splošnega, niti separatnega z Rusijo, bi bili ostali vsaj moralieni zmagovalci. A tako je Nemčija s tem, da si hoče pod pretvezo ljudske volje — notabene: ljudske volje, izražene po zastopih in korporacijah, ki so v nasprotju z ogromno večino prebivalstva in še to pod utisom bodal 5n pušk — prilastiti obširne in bogate ruske pokrajine, le napeljala nove vode na mlin državnikov entente. Centralne države so bogatejše za en' diploma-tičen poraz. Morda so naši in nemški državniki mislili: Rusija potrebuje miru, zato bo ona — posebno še z ozirom na demoralizaciio v armadi — sprejela vse pogoje. Toda ako potrebuje Rusija mir, ga mi in Nemčija ne potrebujemo nič ma;nj. A tudi na demoralizacijo v ruški armadi se ni preveč zanašati. Vsa poročila soglašajo v tem, 'da je vsa ruska inteligenca proti boljševikom in za entente. Zgodovina pa nas uči, da je vse velike ljudske pokrete vodila vedro inteligenca. Tudli ruska revolucija je delo ruske inteligence. Razvoj revolucije je prinesel, 'da so prišli na površje anarhistični in 'destruktivni elementi. Toda nemogoče je, da bi inteligenca ostala dalj časa izključena od vodstva naroda. Iz sedanje anarhije v Rusiji se morda razvije diktatura in kdo ve-, če se ne pojavi tudi kak mogočen general, ki bo znal napraviti redi tudi v ruski armadi. Vse to bi bili morali upoštevati diplomatic centralnih držav. Ker (ega niso storili, so le podali novo orožje v roke en-lenti in njenim prijateljem v Rusiji. LISTEK. Pod isto streho. Fr. Hr. Mislim, da ni ničesar bolj zanimivega, kakor opazovati ljudi;, ki pa ne vedo, da jih kdo opazuje. Samo tedaj lahko vidiš življenje v njegovi lastni du- ; Si, kako je. ) Velikokrat, kadar mi je bilo dolgočasno in, pu- ! sto, sem sedel k oknu in gledal, na ulico, kako je tu ! vrvelo življenje po njej. Zjutraj je odmeval od hiš trdno odločen korak | delavca, ki je šel z resnim pogledom 1 in napetimi ! mišicami, kakor da že dela. Za njim je hitel drob- j will, a hitrih korakov ukaželjni dijak s kopico knjig j pod pazduho. Včasia je že pred njim šla kakor sen- j ca drobna in bleda gospodična. V kako prodajalno j ali tobakarno ali za šivalni stroj je šla, da bo tam j celi dan v prahu in hrupu delala kakor stroj. Zvečer pa je bil delavčev korak plazeč se ka- ! kor hrom, n jegov pogled utrujen in njegove roke so j kot mrtve visele ob telesu. Dijak je imel malo sklo- j njeno glavo, a je še rogumno nesel knjige. Gospo- \ dična je bila še bolj bleda in 'drobna, skoro nego- i tov je bil njen korak. } To sem videl redno vsak 'dan. Včasih, a sedaj j mnlokedai, so šli po ulici čvrsti, mladi vojaki, 1 vriskali, kakor bi jokali. Večkrat, zdaj mnogokrat, j so počasi lezli po ulici ranjenci, obvezani na glavi, I na rokah in šepavi. Splošen je bil niihov pogled, j i: a.kor* da še zdaj gleda'O smrt pred seboj. A bolj k ako c za ljudi na. ulici, sem se zanimal j za švo'e sosede onostran ulice, v leni Avon adst.ro■ - j ni hiši, ki je imela še podstrešno sobo z dolgim i-< j ozkim oknom p« nVmv H;j5r> je last trgovca, ki ima tudi svojo prodajalno v njej/ i V kleti velike hiše lani še ni bilo stanovalcev. : sla iz vojne kuninje, je bilo že pozabljeno v mladem Irgovec je najbrže še imel v njej zalogo. Ker mu je ? in gladnem želodcu. ta pošla, je lahko prepustil klet revni družini, daje i Neko popoldne pa sem jih opazil, kako so sč stanovala v njej. Včasih zvečer je žarela slabotna, j igrali pri oknu. Najstarejša je ostala v sobi, njena trepetajoča luč skozi zamreženo, do polovice v. tlak \ sestrica in majhen bratec pa sta šla ven in sedla in zemljo skrito okno. Oseb v kleti ni bilo mogoče \ pri oknu na tlak. Zdaj so vsi tolkli po šipi, pritis- razločevati, le tuintam je planila senca po steni. A j kali nosove, usta in lice nanjo in se smejali, tembolj sem pazil, kdiaj bi jih videl v obraz. j Deček se je najpreje naveličal. Popravil si je Neko jutro zelo zgodaj sem jih videl, kako so j širokokrajni klobuk, očetovo dedšeino, ki* mu je kar tri 'drobne glavice, porinjene v mrežo okna, strmele j plesal na »lavi. Vtaknil je roke v žep, pa so skozi v ulico. Smeh je bil na njihovih zelenkasti«, bolnih j gledale, in stopil pred izložbeno okno. Razkoračil se licih. Z rokami, kakor trgovčev palo debelimi, so se i je. Strjne je opazoval nekaj časa sebe v šipi, dokler držali ograje. Mati je odhajala na delo, pa so gle- j rti zagledal lepo pisane, mehke čepice, kakoršne jo dali za njo. Videl sem jo, kako se je pred oknom u- j videl pri tovariših v šoli. Zaželel jo je bolj kot vse stavila. Z nasmehom, ki je bil pa, ves prepojen z j drugo, bolj kakor kruha. bridkostjo skrbi, jih je opominjala, _ naj bodo pridni, j " Dolgo, 'dolgo je stal tako in gledal, dokler ga Otroci so ji odkimavali z glavicami. Mati je hitela ni zmotilo vpitje in hrup na cesti. Neki vojak je pedale, bila je že pozna. Sklenila je roke na prsih in Tal s tremi psi voziček kruha, ki mu jo pa zadaj z omahnila z glavo nazaj, da se ji je ruta malo na vozička padal: njegov tovariš ie pa vpil za njim vrat pomaknila. Njene oči so zastrmele v višavo in naj počaka. Ko je deček videl 'kruh na tleh ležati’ njene blede ustnice so nekaj šepetale. Najbrže so je skočil brž do prvega hlebčka. Poljubil ga je ka- molde. Moža gotovo nima več, videl bi ga kedaj, in kor ga je mati naučila, nato pa je zasadil svoje bene bi hodila sama vsak dan na delo, drugačna bi le zobe vani, kolikor je pač mogel na široko Sapo bila njena hoja, drugačen njen nasmeh. Mogoče je je lovil, tako je jedel, in zraven bi se še rad sme- parlel kje na bojišču, mogoče ga je kje povozilo ali j jnl. Ko pa ie prišel volale do ir ega, mu je vzel ta pobilo, ali pa je umrl pri njej za jetiko. j hlebček in ga močno udaril po licu. Ko je mati izginila za voglom, hiše, so se vsi j Ves grižljaj mu je padel iz ust, klobuk se mu trre otroci spustili od oknu. skočili so vsak k svoji [ je zvalil čez hrbet in snm ie pocenil zraven njega skledici^ posrebali še kapljico želodove kave ali li- j na tla. Skozi v jok zategnjene ustnice mn je prite- povega čaja, ki se je ta Čas zbrala na dnu. Nato pa \ Ida kri — izdrl mn je morda kak zob — in se meso strmeli v zadnje utrinke žerjavice na ognjišču in j šala z obilnimi solzami, ki so se-vlivale po suhem duhali v skledice po kavi ali Čaju. j licu . . Cez dan jih navadno nisem videl. Morda so j Takrat je že prihitela, sestrica, in kmalu tudi bodili v šolo ali pa v 'daljni gozd po 'dračje in po : ona iz sobe, da sta ga vzdignili in odpeljali domov. želnd- I Tolažili sta ga, kolikor sta pač znali, a tudi podu- Zvečer so zopet vsi trije viseli na oknu in ča- čili sta ga: kali matere, da iim zopet skuha Čaja ali kave. Kajti ; „Pa volaku kaj takega narediš!“ -skrajno skromno kosilce, ki ga je najstarejša prine- s ; r, * * Dalje sledi. Kaj pa „Slo venska Straža“? Od slovenske meje na,m piše vnet in požrtvovalen narodni delavec: Med društvi, ki so pri nas do zdaj med vojno spala, spada tudi „Slov. Straža.“ S kakim navdušenjem smo jo ustanovili, kako potrebna nam je bila, a zdaj spi spanje pravičnega. Druga društva so se že zbudila, nekatera že precej živahno delujejo. „Slov. Straža“ pa še ni oživljena. Strašno preganjanje v* začetku vojne je vse naše narodne delavce konsterniralo. Vse društveno življenje je otopelo. Naši nasprotniki so nameravali z enim mahom ugonobiti vse naše narodno gibanje. Denuncijanti so posebno sikali na, „Slov. Stražo“, • ker jim je bila trn v peti. Na zgoraj so zvijali o in pravili, da je to društvo s Srbijo v zvezi, da je v Srbijo pošiljalo denar itd. In vendar, ali je „Slov. Straža" le v eni točki prekoračila svoj delokrog, ali je v najmanjši reči pokazala protiajvstrijsko mišljenje? Ali bi ji mogla pokazati vlada le eno točko, da je bilo njeno delovanje nepravilno ? Tudi najhujši nasprotniki ji tega ne bi mogli dokazati. „Slovenska Straža“ celo ni nikdar bila agresivno dtruštvo, večino je ostala v defenzivi, skušala je pri svojih skromnih sredstvih ohraniti narodni Živelj in narodno posest. Ali se ne sme človek braniti, če ga nasprotniki napadlejo? Se brezumna žival se brani, Če ji gre za življenje. Samo mi Slovenci ne bi smeli tega ? Mi bi se morali brezpogojno udati, mi bi š-: najbrž morali hvaležni biti svojim nasprotnikom, a-ko nas nameravajo pohrustati. V očeh naših nas protnikov je že to hujskanje, če se mi nočemo d us onobiti. Leta 1914 so mislili nasprotniki, da bodo naš narodni Čut s silo zatrli, a, ravno nasprotno so dosegli. Zdaj smo še bolj navdušeni, zdaj smo šele zavedni. S silo se nič ne doseže. Ce boš žival tepel, še bo bolj trdovratna. Mi ne zahtevamo nobene krivice, samo to, kar nam gre po božjih in človeški!', postavah Kaj pa je krivičnega, kaj protipostavnega v pravilih „Slov. Straže“? Zakaj je ne bi oživili? Mi se v teh časih zelo navdušujemo za naše ideale, osobito za jugoslovansko idejo. A Človek m živi samo od idealov. Zgodi se lahko, da, pri vse! svojih idealih izgubimo dokaj zemlje in ljudi. Mi se navdušujemo za ideale, pričakujemo od njih izvršitve vse, med tem pa izginja kos za kosom naše zemlje v tuje roke. Mi se navdušujemo za ideale, a ne sprotniki se nam smejijo in tiho delajo ter izvršujejo prisotno napadno delo. Le pridite gledat v naše obmejne kraje! Ste-li tako naivni, da mislite, da je nasprotnik puško v koruzo vrgel? Slovani so vedno bili preveliki idealisti, premalo pa realni politiki. Ko so Judje zopet postavljali zidovje okoli mesta Je ruzaJem, so držali v eni roki zidarsko lopatico in pridno delali, z drugo roko pa so se z orožjem bra nili proti sovražnikom. Mi pa hočemo zidati, obrambno orožje pa smo proč zmetali. Da „Slov. Straža“ ne deluje več, to čutimo m v obmejnih krajih. Pri ustanovitvi je obljubilo društvo, da bo to ali ono podjetje podpiralo in le c n.iene podpore more zdaj prospevati. „Slov. Straža“ pa nima zdaj dovolj denarnih sredstev, skoro nihč je ne podpira in tako so ta podjetja v nevarnosti, da propadejo. In tako bo prišlo v marsikaterem obmejnem kraju — bati se je zelo — do poloma. Z; desetletja in mogoče za vedno bi tako bilo uničen« vse narodno življenje. Rodoljubi sq se zanesli na tr dne obljube „Slov. Straže“, zdaj se pa te obljube ne izpolnjujejo. Nasprotniki bodo imeli veliko veselje, idealni rodoljubi pa bodo moralično in gmotno uni čenL Veselo dejstvo je in mi obmejni Slovenci g najbolj pozdravljamo, da so se v voj skinem času zedinile posamezne slovenske stranke na narodne programu. Moj predlog je torej ta: „Slov. Straž, naj ne bo več strankarsko društvo. V njej bi naj i meli vsi Slovenci prostor, pri njej bi naj vsi delovali. Saj je slovenska zemlja last vseh in se moramo vendar vsi za njo interesirati, ki še narodno čutimo. Da bi se v tem oziru cepili, tega športa si mi maloštevilni Slovenci ne smemo in ne moremo privoščiti. Le Če bomo vsi podpirali to društvo, bomo Taj dosegli. Isto velja o „Ciril Metodovi družbi“: ' se tudi obe društvi ne bi za zdaj strnili v eno, ; naj prevzame negovanje in podporo šolstva „Čiri; in Metodova družba“, drugo narodno delo, zlasti kolonizacijsko — kolikor je v naših razmerah mog.-— pa „Slov. Straža. V odborih obeh društev pa naj bodo vse stranke, zastopane, katerim ni narodni čut deveta briga. Poživljamo torej in prosimo: „Slov. Straža“ se naj oživi! Naj se skliče izvanredni občni zbor, in naj se izvrši preosnova v smislu tukaj danih nasvetov! Oživijo se naj tudi njene podružnice in vsi začnimo zopet živahno izvrševati podrobno narodno de- lo. Oživljena „Slovenska Straža“ naj živi! E. I Dr. Adam Weiss pl. SchUaissiba^ gre, Iz Dunaja smo dobili v pondeljek, dne 7. jan., kratko poročilo: Namestnišlki svetnik dr. A. Weiss pl. Schleussenburg je odstavljen kot mariborski o-krajni glavar. Prideljen je v službovanje v ministrstvu za socialno oskrbo. Naslednik v Mariboru še ni imenovan. Začasno vodstvo mariborskega okrajnega glavarstva je poverjeno nadkomisarju dr. Em. Krammerju. Vest, da gre glavar Weiss proč, iz Maribora, je navdala vse Slovence z zadovoljstvom. V zadnjih desetletjih v Mariboru nismo imeli glavarja, ki postopal s Slovenci tako kakor glavar Weiss. Ko je leta 1914 izbruhnila vojska, je poseben vsenemško-protestantovski odbor, ki je imel po celem okraju svoje pododbore, organiziral veliko gonjo zoper slovenske voditelje. V tem odboru so imeli glavno besedo pastor dr. Mahnert, advokat dr. Mravlag, major Krammer, baron Bach in urednik Jahn. Ti ljudje so vsak dan stikali okrog glavarja Weissa. O rožniki so dobili povelja, da morajo tega ali tega župnika, kaplana ali kakega drugega rodoljuba prijeti in odgnati v zapor. Vnebovpijoče krivice, sramotenja in druge težave, ki so jih tisti čas morali prestati naši ljudje, ostanejo za vse večne Čase zapisa ne v zgodovinsko knjigo spodnještajerskih Slovencev. V spominski knjigi preganjanja nedolžnih Slovencev bo z debelimi črkami zapisano ime glavarja Weissa. Nedolžne žrtve so bile izpuščene na svobodo, ne ena ni bila obsojena; izpričala se je njih nedolžnost. Naši poslanci so v dlržavnem zboru z vso odločnostjo zahtevali od vlade zadoščenja. Prišla je ministeri! aln a komisija, ki je preiskovala te perse-lucije. Čeravno je bila ta komisija tako sestavljena, da Slovenci nismo imeli posebnega zaupanja do nje, vendar je centralna vlada na Dunaju spoznala iz preiskovalnih zapisnikov, da hi bil glavar Weiss lahko preprečil ali omejil te persekucije, če bi bil le hotel On je videl v naših rodoljubih samo srbofile, naše odlične slovenske domoljube je smatral za veleizdajalce. Bil je, kakor je sam izjavil, prepričan o njihovi krivdi. Pod Weissora so bili preganjani samo Slovenci. Nemcem, ki so vpili „Nieder mit Österreich!“, ali rojenemu Lahu, ki je izjavil, da ne more streljati na svoje rodne brate, se ni skrivil niti las Upamo, da nam vlada ne bo poslala na Slov. Siajer nobenega Weissa več. Angleški volai eilft. 'Angleški ministrski predsednik Lloyd jGeorge je dne 4. jan. podal med zbranimi delegati delavsr kih združenj velevažno izjavo o angleških vojnih ciljih. V pondeljkovi „Straži“ smo prinesli kratek izvleček te iziave. Danes Še prinašamo važnejše točke govora Lloyd George-a: Nemčija je š svojim vpadom v Belgijo to deželo brezobzirno potlačila. Morali smo ali vstopiti v vojno ali pa stati ob strani in gledati pogin Evrope, in triumf surove sile nad javnim pravom in mednarodno pravičnostjo. Samo to nas je pognalo v vojno. Nikdar ni angleški narod odstopil od tega svojega prvotnega stališča. Nikdar ni nameraval razdeliti nemških plemen ali raztrgati nemško dlržavo. Tudi se ne bojujemo, da bi raztrgali Avstro-Ogrsko ali o-rojjali Turčijo njenega glavnega mesta ali njenih bogatin posestev v Mali Aziji, v Traciji, kjer v pretežni večini živijo Turki. Tudi nismo vstopili v vojno, da izpremenimo ustavo nemškega cesarstva, oasi ravno smatramo tako vojaško avtokratično konšti-tuciio v XX. stoletju za nevaren anahronizem. Že več kot eno leto je preteklo, da je predsednik takrat ge nevtralnih Zedinjenih držav Severne Amerike pozval vojujoče se stranke, da naj vsaka nedvoumno pove svoje cilje, za katere se bojuje. Mi in naši zavezniki smo v svoji noti dne 20. jan. 1917 odgovorili. Centralne države niso odgovorile in so molčale kljub večkratnim zahtevam nasprotnikov in nevtralnih držav. Niti o vprašanju glede njih namenov z Belgijo se niso izrazili ter so enodušno celo izjavili, da ne marajo podati poštenega odgovora v tem v-prašanju. Grof Czernin je podal v svoji izjavi z dne 25. dec. 1917 v imenu Avstro-Ugrske in svojih zaveznikov gotovo iz’'avo. Ta pa je žal nedoločna. Reče se nam, da centralne države ne nameravajo vzeti s silo katerihkoli zasedenih pokrajin ali narodov, ki so med vomo izgubili svojo samostojnost, oropati te sa-* moistojnosti. lasno je, dia bi se mogla izvršiti vsake vrste aneksija v okviru dobesednega tolmačenja take prevzete dolžnosti. Ali pa naj lo pomeni, da naj imajo Belgija, Srbija, Crnagora in Rumunija enako pravico do neodvisne svobode in samodoločb-e glede svoje usode, kakor Nemčija ali katerikoli drug narod? Ali pa pomeni to, da se naj jim vsilijo vsemogoče utesnitve politične in gospodarske narave, L so nezdružljive s častjo svobodlnega in samega se spoštujočega naroda? Ali morda mislijo, da imajo veliki narodi svojo posebno vrsto neodvisnosti in pa manjvredno vrsto neodvisnosti kot mali narodi? O tem si moramo biti na jasnem. Enakost pravic me narodi, naj si bodo velila ali majhni, je eden gl nih ciljev, za. katere se naša dežela in njeni zavezniki bojujejo. Povračilo svojevoljne škode, storjene belgijskim mestom in vasem ter njih prebivalcem m? sproti odločno odklanjajo. Največ, kar si upa priznati državnik centralnih držav, je pobožna želja varstva narodnih manjšin, v kolikor se da praktično izvesti. Samo v eni točki so centralne države popolnoma jasne in odločne. Pod nobenim pogojem m odstopi Nemčija od svoje zahteve, da se ji vrnejo vse nemške kolonije. Ob tej točki se razbijajo vsa načela glede saniodoločbe, ali kakor smo se prej izrazili, samovlade s privoljenjem vladanih. Zato je naše m-nenje, da mora biti v tej vojni temelj vsake ureditve teritorijalnih vprašanj privoljenje vladanih. Zato je jasno, da ni nobena mirovna pogodba vredna papirja, na kateri je napisana,, če se pogodbe ne drže in Če ni vsak narod pripravljen prinesti vse žrtve, da izpolni, kar je postavljeno v tako pogodbo. Najprej zahteva Angliji s svojimi zavezniki obnovitev Belgije in Čim večjo odškodnino za o-pastošena mesta in provincije. To ni vojna odškodnina. tudi ne poskus, zvaliti stroške vojnih dogodkov na nasprotnika, marveč trdna zahteva, da se odkloni in kolikor mogoče popravi velika krivica, ki se, je zgodila javnemu evropskemu pravu in sicer predno smemo dati svetu upanja do trajnega miru. V drugi vrsti zahtevamo obnovitev Srbije, Ornegore, zasedenih delov Francoske, Italije in Rumunije. Popolno odpoklicanje sovražnih armad. Popravilo? krivice. kar je tudi temeljni pogoj za trajni mir. D svojega lastnega pogina hočemo stati na strani demokracije francoske, pri njeni zahtevi, da se zopet vzame v poštev velika krivica iz leta 1871, torej brez ozira na želje prebivalstva. Dve francoski provinci sta bili takrat iz Francoske iztrgani in sta bili po stoletja priklopljeni k Nemčiji. Dokler to ni popravljeno, se ne morejo obnoviti zdravi odnošaji. Noč govoriti o vprašanju ruskih pokrajin, ki jih imajo seaaj Nemci zasedene-. Ruska politika je od ruske revolucije sem šla skozi toliko faz in, tako hitro, dia je težavno, brez rezerve izreči sodbo, kakšen bo polo-ža.,, kadar se bo govorilo o končnih pogojih evropskega miru. Rusija je trpela vojno z vsemi njenimi grozotami, ker je vstopila v vojno zvesta svojim tradicijam kot zaščitnica slabotnejših bratov in ker je hotela ščititi Srbijo pred napadom na njeno neodvisnost. To je častna žrtev, ki ni potegnila samo Rus; je, marveč tudi Francosko v vojno . Francoska, zvesta pogojem svoje pogodbe z Rusijo, je stopila na stran svojega zaveznika v spor, ki ni bil njena reč. Njen viteški nastop za pogodbo je imel za posledico vpad v Belgijo in pogodbena obveznost Anglije, na-pram tej majhni deželi je potegnila nas v to vojno. Rusija namerava sedaj brez zveze z državami, kar \ere je potegnila v vojno, skleniti separatna pogajanja s skupnim sovražnikom. Ne očitam ji prav nič. Navesti hočem samo dejstva in razjasniti hočem, zakaj Anglija ni odgovorna za sklepe, ki =so bili storjeni v njeni nenavzočnosti in glede katerih se nis vršila posvetovanja z nami, ali pa niso iskali našo pomoči. Nikdo, ki pozna Prusko in njene namene na-pram Rusiji, ne more niti trenutek dvomiti o konc nih namenih Pruske. Naj se poslužuje katerihkoli fraz, da zamota Rusijo v svoje mreže, Pruska nima namena, vrni; niti ene provincije, niti enega mesta Rusije, kater ima sedaj zasedene. Pod tem'ali onim imenom bodo ie ruske pokrajine v bodočnosti v resnici deli prus-Ke države. Vladal jih bo nemški meč v interesu pruske avtokracije in ostalo ljudstvo Rusije bo delom? zapeljano z blestečimi besedami, deloma v bojazni pred grožnjo z nadaljevanjem vojne proti brezmočni armadi ostalo v popolni gospodarski in pozneje tudi politični odvisnosti in suženjstvu Nemčije. Mi vsi obžalujemo te vzglede. Ponosni bomo, da se smemo boriti do konca na strani nove ruske demokracije. Enako tudi Amerika, Francija in Italija. Ce pa sedanji mogotci Rusije brez ozira na svoje zaveznike kaj store, nimamo sredstev, da bi nastopili, da z držimo katastrofo, kateri je zapadla njih dežela brez rešitve. Samo lastno ljudstvo more rešiti Rusijo. Mislim, da je neodvisna Poljska, ki obsega vse m nično poljske elemente, ki žele tvoriti Poljsko, nujna potreba za ravnovesje v Evropi. Enako sem tudi mnenja, dasiravno soglašam v ostalem z Wilsonom v tem oziru, da razdelitev Avstro-Ogrške ni del naših vojnih ciljev, da ni upati na odstranitev onih vzrokov nemira v teh delih Evrope, ki so tako dolgo ogrožali splošni mir, dokler se ne da. avstrijskim in ogrskim narodom samovlada na podlagi resnično demokratičnih načel. Iz istega vzroka smatramo za potrebno zadostitev naravnim zahtevam Italjijajnov po združenju z narodom istega plemena in jezika. Enako nameravamo zahtevati, da se nastopa pravično nanram pripadnikom rumunske krvi in rumunskego jezika v njih upravičenih zahtevah, Ce se bodo k- polnili ti pogoji, bo Avsitro-Ogrska sila, katere mou bo v prospeh miru in svobodi Evrope, namesto da je le orodje pogubne vojaške avtokracije Nemčije, ki porablja vire svojih zaveznikov za svo,, e lastne temeljne cilje. Tudi zunaj Evrope naj veljajo ti teme. Jji. Nikakor nočemo, da bi se ne vzdržala turška država v domovini turškega pleme mi s v^aiigiadom kot glavnim mestom. Zahtevamo nevtralizacijo morskih ožin med Ornim in Sredozemskim, morjem, ter njih internacionaliziranje. Enako se nam zdi, da so Arabija, Armenija;, Mezopotamija, Sirija in Palestina upravičene, da dobe priznanje svojega posebne ga narodnega stališča. Zadostuje naj, da izjavim, da je nemogoče, da bi te dežele prišle v roke pod prej šnjo suverenost. Mnogo se je govorilo o naših } c godbah v tem oziru. Samo toliko lahko rečem, ako izpremene novi odnošaji, kakor ruski polom in rus ka separatna pogajanja, pogoje, pod katerimi so se sklenile te pogodbe, dia smo bili vedno pripravljen, razgovoriti se s svojimi zavezniki. Kar se tiče nem ških kolonij, sem opetovano izjavil, da bodo na i polago konferenci, ki se bo mogla v prvi vrsti oz: rati na želje in interese domačinov. Ce nas kdo vpraša., zakaj se bojujemo, lahko rečemo: Za pravičen, trajen mir in mislimo, pre no je mogoče upati na tak mir, da se morajo izpolniti zahteve po svetosti polgodb, ureditvi teritorijrfi-nih vprašanj na podlagi samoodločbe, ali privoljenja vladanih držav in končno zahtevamo ustvaritev mednarodne organizacije, ki naj omeji oboroženja in zmanjša ver'qtnjost bpdočei ivojjnej.'. Pod takimi pogoji bi Anglija pozdravila mir, in da zagotovi te pogoje, so njeni narodi pripravljeni, prinesti še večje žrtve, kako? sc jih prinašali že dose daj. Wilsonovi mirovni cilji« Predsednik Wilson je dne 8. jan. imel v kongresu govor, v katerem je kot odgovor na dogodke v Presit-Litovski,! obrazložil st v oj. mirovini program. O programu osrednjih držav je izjavil, da vsebuje namen, da hočejo ohraniti vsako ped zemlje, ki so jo zasedli, kot trajno pomnožitev svojih držav in svoje moči. Takih pr.edlogov, prenapolnjenih z željo po o-svojevanju in nadvladju, Rusi ne morejo v resnici pretresovati. Splošna načela občnega, sporazuma, kakor so jih predlagale osrednje države, so od nemških in avstrijskih državnikov, konkretni pogon pa so od vojaških voditeljev. Katere smo torej slišali? Ali imamo opraviti z obema deloma, ki sta med sebo* v odkritem, brezupnem nasprotju? To so resna in nujna vprašanja, od katerih je odvisen svetovni mir. Na izzivanje v Brest-Litovsku je treba z najve-čjo odkritostjo dati odgovor. Pretekli teden je Lloyd George z občudovanja vredno odkritostjo in razboritost o govoril za svoje ljudstvo in za angleško vlado. Ni zmede pojmov med nasprotniki osrednjih sil. Zakrivanje, neodkritost in pomanjkanje natančnih določil je samo na strani Nemčije in njenih zaveznikov. Se en glas je, ki ostre'še in nujnejše kot drug svet zahteva določitev načel in manevrov, to je glas ruskega ljudstva. To je namreč onemoglo in, kakor se dozdeva, popolnoma brez pomoči proti ne-od enljivi moči Nemčije. Ali sedanji voditelji Rusije vendevo ali ne. iskrena želja Amerike in njeno hrepeneče upanje je, da se najde pot, po kateri bo mogoče ruskemu ljudstvu pomagati ter izpolniti njegove dalekosežne upe o prostosti in trajnem miru. Oe se mirovni dogodki začnejo, morajo biti popolnoma ja vni: v bodoče ne sme biti nobenih tajnih pogodb kakršnekoli vsebine. Dnevi zmagovanja in pnmnoževa-iija so pretekli, kakor tudi dnevi tajnih pogodb, ki so se sklenile v interesu nekaterih vlad ter so nenadoma mogle zrušiti mir na, svetu. Amerika je stopila v vojsko, ker se je tako prekršila pravica, da je bilo od tega ameriško ljudstvo najobčutljivejše prizadeto, alko bi se prekpšiitve ne popravile ter bi svet ne dobil jamstva, da. se ne bo-do več storile. Amerika zahteva v tei vo*ski to, kar zadeva ne samo ameriŠvo ljudstvo, marveč ves svet. Svet se mora, tako urediti in zavarovati, da se bode moglo na njem živeti v miru in da bo vsak miroljuben narod, ki želi živeti ter imeti lasftne narravi, 'deležen gravine od drugih narodov in zavarovan zoper nasilnosti in sebične n a onde. Program cmptnv-om miru je program Amerike m obsega naslednje točke 2 1 Mirovne pogodbe morajo biti javne. Odšle* se ne smejo več sklepati nobene taline mednarodne pogodbe. 2. Pomorski promet mora. biti popolnoma, prost m sicer na morju izven teritorijalnih voda. v mirnem kakor tudi v vojskihem Času Izvzeto le le t's* vodovie. ki se ;e po mednarodnih pogodbah celom-' ali deloma zaprlo. 8. Odstranijo se naj kolikor mogoče vse gos podarske zapreke, ustanovi se naj enakost trgov kih odnošajev med vsemi narodi, ki se pridruž/ miru in se zedinijo, da hočejo vzdrževati mir. 4. Skleniti in sprejeti se morajo pr merna jamstva., da se bo oboroževanje narodov omejilo na naj-niž o mero, ki je potrebna- za notranjo varnost. 5. Vse kolonijalne zadeve se morajo urediti svobodno, odkritosrčno in popolnoma nepristransko. Pri tem se mora strogo ozirati na načelo, da imajo pri ; odločitvi vseh suverenitetnih vprašanj interesi ljud-i siev, ki pridejo v poštev, enako veljavo kakor opra-; v ; če n e zahteve vlad, katerih pravice se morajo ome-i Idi. 0. Vse rusko ozemlje se mora izprazniti in vsa 1 vprašanja, tikajoča se Rusjo, tako uredili, da bo za-j sigurano trdno in prosto sodelovanje vseh narodov' I sveta ter da se doseže za Rusijo neomejena prilika, I da neodvisno odločuje o svojem lastnem političnem razvoju in o narodni politiki in da si zasigura s postavami, kakoršne sama hoče, odkritosrčni, prijateljski sprejem v družbo svobodnih narodov, in še več kot. to: Rusija dobi podporo v vseh stvareh, ki jih rabi ali si jih želi. Način, kako bodo bratski narodi v prihodnph mesecih postopali z Rusijo, bo jasna preizkušnja njihove ölobre volje in njihovega razumevanja za težave Rusije. 7 Ves svet bo soglašal v zahtevi, da se mor;, izprazniti in zopet upostaviti Belgija, ne da bi su podvzel kakršenkoli poizkus, omejiti njeno suverenitete. katere se veseli Belgija v družbi z vsemi d; gimi narodi. Brez tega spravnega Čina bi bil ves i stroj in vsa sila mednarodnega prava za vedno oi kodovana. 8. Vse francosko ozemlje se mora osvobodliti in zasedeni deli se morajo popraviti. 'Krivica, ki se je zgouila Franciji od Prusije leta 1871 v alzaško-lota-rinškem vprašanju, in ko Idra je vznemirjala svetovni mir skoro 50 let, se mora popraviti, da se bo mir zopet zasigural v interesu vseh. 9. Meje Italije se naj uravna po jasno razločljivih narodnih črtah. 10. Narodom A v s t r o -t O, g r s k e, katerim želimo zagotovljen in Zavarova n p r o s t o r med narodi, naj se zasigura prilika za avtonomni razvoj. 11. Izprazniti se morajo Rumunija, Srbija in Crnagora. Zasedena ozemlja se morajo zopet popra-\ iti. Srbiji se mora zagotoviti prost in gotov dohod do morja. Razmerje med raznimi balkanskimi državami se naj primerno določi med njimi s prijateljskimi razgovori na podlagi zgodovinskih črt pristojnosti k tej ali drugi narodnosti. Za politično in gospodarsko neodvisnost in teritorijalno nedotakljivost balkanskih držav se morajo ustvariti posebna jamstva. 12. Turškim delom sedanje osmanske države se naj zasigura zanesljivo uživanje suverenitete, a drugim narodom, ki se sedaj nahajajo pod turškim gospodstvom, se mora ravno tako nedvomno zasigurati varnost življenja in absolutna prilika za njih avtonomni razvoj. Dardanele se naj odprejo za prosti prevoz za ladje in trgovino vseh narodov pod mednarodnimi garancijami. 18. Ustanoviti se mora neodvisna poljska država, ki bo združila ozemlja, v katerih prebiva brez-dvomno poljsko prebivalstvo. Poljska mora tudi dohiti prosti dohod do morja. Njena gospodarska neodvisnost in teritorijalna integriteta se mora zajamčiti z mednarodno pogodbo. 14. Ustanoviti se mora splošna zveza narodov. Specijelne pogodbe morajo zasigurati politično neodvisnost in teritorijelno nedotaknjenost velikim in malim državam na enak način. Wilson je še dostavil: Mi (četverosporazum) bomo ostali do konca skupaj. Za ta določila in te pogodbe se hočemo boriti in nadaljevati boj, dokler tega vsega ne dosežemo. To pa le zategadelj, ker hočemo, da zmaga pravica, in hočemo doseči pravični in stalni mir, kateri pa je mogoč le, Če se odstranijo glavni vzroki vojske, ki jih odstranjuje ta mirovni program. Nismo ljubosumni radi veličine Nemčije in v tem programu ni nič, kar bi jo omejevalo. Ne za,vi damo Nemčiji nikakih znanstvenih uspehov in odlikovanj, tudi ji ne zavidamo nobenega podjetja, ki ji je pripomoglo do sijajnega imena, ne želimo ji Škodovati ali ome’iti njen upliv in njeno moč. Ne želimo niti z orožjem niti s sovražnimi trgovskimi pogodbami se boriti proti njej, Če ima voho, združiti se z nami in drugimi miroljubnimi narodi sveta v pravičnih pogodbah. Ne maramo predlagati Nemčiji kakršnekoli s-premembe njenih notranjih ureditev, a odkrito moramo povedati, dia je predpogoj poštenih pogajanj med nami in Nemčijo, da vemo. za koga govorijo njeni voditelji. ali za večino državnega zbora ali za vojaško stranko in za tiste, ki verujejo na nemško svetovno gospodstvo. Govorili smo z dovolj jasnimi besedami, tako da !e vsak dvom, in vsako vprašanje odveč. Jasno ic načelo, ki prešin-a. ves program, katerega sem razvil, to je načelo pravičnosti za vse narode in vsp narodnosti in njih n p a v i n a, giteti pod enakimi pogoji v svobodi in v varnosti, ali so potem močna ali slabi. Ge se to počelo pe ho vzelo kot temelj za. nrr, pe more noben del stavbe mednarodne pravičnosti imeti obstanka. Ljudstvo Zedinje-r,n. držav se ne >^ore držati roletnega, drugega načeta ìn m pripravke"o, za Hrambo tprrn, načela žrt-vpvnti Živkove, Č°st in vse, kar poseduie. Moralni višek te kiilminiriroče Ur’čme vorne za, človeško svo bo^o jo prišel. Ameriko liudsUo ie nripravkeno, s ve o Ustno moč, svo’ Ustni rt ai vigii odi in svojo pristnost in vdanost postaviti na preizkušnjo. Tak je torej odgovor Četperosnorazuma na mi-» rovna pogajanja v Brest-Litovsku. Francoz Clemen- ceau je odgovoril najkrajše. Njegov odgovor je: Jaz hočem zmagati. Aiiglež Lloyd George je razvil četve-rosporazumove vojne cilje, Amerikanec Wilson pa mirovni program. V bistvu, kar se dostaje vo„ne in njenega končnega uspeha, se Wilson strinja z Lloyd Georgeom, njegovi dostavki se nanašajo na uredbo sveta v bodočnosti. Glavno načelo te naredbe je pravičnost za vse narode, ki vsi imajo pravico do enakega življenja v svobodi in varnosti ne glede na to, ali so veliki' ali majhni narodi. Le na tej podlagi je mogoče zgraditi mednarodno življenje m s\ eiovui mir« Kar se dostaje Avstrije, je Wilsonov program naši državi in njenim narodom simpatiđnejši nego Lloyd Georgov. „Vossische Zeitung“ smatra angleške predloge kot popustljivejše napram Nemčiji na račun Avstrije. O Wilsonovih predlogih pa se kaj tar : kega ne more reči. Zlasti bo Wilsonovo stališče v. poljskem vprašanju v sedanjih okoliščinah Nemca prav neljubo zbodlo v oči. Glede na italijanske aspi* j racije proti Avstriji se Wilson samo omejuje na po-S ravnavo meje na podlagi jasno razločljivih narodnih ; črt. Goriška, Trst, Primorsko in Dalmacija so torej ; že preko italijanske narodna Črte, ker imajo preteht1-j no slovansko večino. Glede na notranjo preuredbo v, j Avstriji zahteva Wilson na kratko, naj se dia n aro-I dom avtonomija in prilika avtonomnega razvoja — I* Lloyd George pa zahteva samovlado za vse avstro-ogrske narode na podlagi resnično demokratičnih načel. S Kakšen uspeh bo imel Četverosporazumov odgoji vor, naslovljen v Brest-Litovsk, bodo pokazali tisti, i ki se pogajajo v Brest-Litovsku: ’ boljševiška ruska vlada in osrednje države. Na bojiščih. Na italijanski fronti je bil sovražni napad zahodno od Asiaga odbit. — Pri Ypernu na angleškem bojišču živahen artilerijski boj. — Na ostalih bojiščih položaj nespremenjen. Novi poveljniki v Makedoniji, Poveljstvo francoskih Čet v Macedonici je poverjeno generalu Henry. Italijanskim četam v Macedonici in Albaniji pa poveljuje general Mombelli. Kuba napovedala Avstr ji vojsko. Iz Dunaja poročajo, da je kubanska vlada že dne 16. decembra 1917 izjavila, da se nahaia v vojnem stanju z Avstro Ogrsko. Kuba je m otok izmed Velikih Antil, na katerem prebiva milijoni ijt di, je sicer samostojna Ijudoviada, pod vodstvom ameriških Zedinjenih držav. Politične vesli. Sklicanje avstrijske državne zbornice. Predsednik avstrijske državne zbornice dr. Groß je poslal načelniku Češkega Svaza poslancu Staneku sledeče pismo: .„V svojem pismu z dne 31, dec. 1917, sem Vas obvestil, da sem nameraval sklicati zbornico na dne 15. jan. Zelo obžalujem, d'a ni mogoče se držati tega roka, marveč je nastala potreba, da se sklicanje odloži za nekaj dni. Ne glede na to, da se bo vršila dne 14. in 15'. jan. seja armadnega odseka delegacije in dne 16, jan. seja proračunskega odseka državne zbornice, so nanesle politične razmere tako, da bi zasedanje državne zbornice v ravno teh dnevih vzbudilo pomisleke v marsikaterem oziru. Sklenil sem torej sklicati zbornico na torek, dne 22. jan. in sem prepričan, 'da to ne ho povzročilo nobene zamude. Opozorili ste me pismeno, da vlada še vedno ni razpisala dopolnilnih volitev, Čeprav je obljubila, da bo ukrenila tozadevno vsa i m^ebno. 0-pozoril bom vlado, da naj po obstoječ'a zakonitih določilih razpiše takoj dopolnilne državnozborske volitve. “ — Na dnevnem redu prvih sej bo volitev novega podpredsednika državne zbornice namesto umrlega Pernerstorferja; zatem več nujnih vprašanj in interpelacij glede poteka mirovnih pogajanj v Brest-Litovsku. nadalje vojni davek in končno državni proračun. kajti začasni proračun, ki je bil meseca oktobra, dovoljen za dobo štirih mesecev, poteče s kon* cem februarja. Zborovanje Cehov v Pragi. V Pragi so na dan av Treh Kraljev zborovali voditelji Češkega naroda, vsi Češki državni in deželni poslanci. Sklenilo se je, da, Cehi nrejkoslej vstraiaio pri svod državnopravni izjavi z dne 30. majnika 1017, v kateri se je zahte- vaio, da se mora obnoviti v okvirju Avstrije staro fceško-slovaško kraljestvo. Zahteva se samoodločifev narodov. Cenzura je manifest, katerega so izdali ne zborovanju. zaplenila. 'Načelnik Češkega S vaz a, po slanee Stanek, se je telefonično pritožil na Dunaj. Ministrski predsednik je obljubil* da bo „pregled; : besedilo in potrebno ukrenil.“ Slovenskoštajersko ženstvo za deklaracijo. Poleg muropoljskih mladenk in žen so se izjavile za ujedinjenje Jugoslovanov še Slovenke župnije Staritrg pri Slovenjgradcu, 126 Slovenk iz Ptuja, in 183 slovenskih žen in mladenk iz Ljutomera in 70 iz Sevnice ob Savi. V mnogih krajih se še pobiraio T>odp;ri. Posavje za Jugoslavijo. Rajhenburškemu itrgu bo sledile vse okoliške. občine in so izrekle popoln« zaupanje Jugoslovanskemu klubu ter zahtevale združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojni jugoslovanski državi pod habsburško krono. Želijo ob enem, da se že skoro sklene mir v smislu prizadevanja sv. Očeta in presvitlega cesarja in se izvede s-plošno razoroženje. Te občine so: Anže, ArmeŠko, Blanca, Brezje, Gorica., Raztez, Senovo in Stolovpik, Tako se je izrekel ves sevniški okraj za majniško deklaracijo razen treh občin, M pa bodo gotovo is storile v kratkem času. In brežiški okraj? Dogoše pri Mariboru za Jugoslavijo. Podpisani občinski odbor Dogoše pri Mariboru sklene enoglasno, da se v popolnem obsegn pridružuje jugo slovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917 ter želi, da bi se ta misel čimpreje uresničila. Sledijo podpisi. Občina Sv. Benedikt v Slov. goricah se je’dne 31. decembra 1917 soglasno izjavila za jugoslovansko deklaracijo. Praška češka duhovščina proti opatu Helmerju. Češka duhovščina v Pragi je objavila izjavo proti opatu Helmerju radi njegovega znanega nastopa v gosposki zbornici. V posebnem oklicu je pozvala ostalo češko duhovščino, da naj s posebno dopisnico javi listu »Čeh« svoje soglašanje s to izjavo. Po knezonadškofu grofu Huynu se namerava o tej izjavi obvestili sv. Očeta.' V nemške šole slovanske jezike. V nižjeav-strijskem deželnem šolskem svetu je stavil Leopold Tomola predlog, da bi se naj na nemških meščanskih šolah na Nižje-Avstrijskem poučeval raz ven francoskega in madžarskega jezika tudi še kak slovanski jezik. Stavljeni predlog bo skoro-gotovo sprejet. Nemci se bodo torej začeli učiti tudi slovanskih jezikov! Češko narodno-obrambno delo. Dne 30. dec. 1917 se je vršil v Pragi 36. občni zbor češke šolske družbe. Predsednik dr. Premysl Šamal je po udarjal, da so se Matice Čehi tudi v vojni vedno n ob vsaki priložnosti spominjali z darovi ne le .o doma, ampak tudi na tisoče in tisoče Češ-h vojakov v strelskih jarkih. Ustredni Matice bliska je vzdrževala v letu 1916: 58 ljudskih šol v kraljevini Češki s 103 razredi in oddelki s 4858 učenci. Stroški za vzdrževanje so zaašaii 215.962 K 42 v; v mejni grofiji Moravski 13 ljadskin šol z 890 učenci; vzdrževalni stroški so znašali 37.550 K 62 v; v vojvodini Šleziji 11 ljudskih šol 28 razredi in 1466 učenci, vzdrževalni stroški so znašali 42.542 K 84 v. V vseh treh deželah je vzdrževala Ustredni Matice školska 82 ljudskih s 151 razredi in oddelki, za katere so znašali vzdrževalni stroški 296.055 K 89 v, subvencije pa je dobila le 20.415 K 69 v. Razen tega vzdržuje Matica realno gimnazijo v Orlovi v Šleziji z 8 razredi, 265 učenci, vzdrževalni stroški pa so znašali v letu 1916 5B.722 K. V Prachatieih vzdr žuje trgovsko šolo za deklice. Otroških vrtcev vzdržuje Matica 77, in sicer 45 na Češkem, 21 na Moravskem in 11 v Šleziji, v katerih je bilo 3145 otrok. Vzdrževalni stroški so znašali 62.026 K 06 v. Skupni vzdrževalni stroški za te šole znašajo 533.965 K 87 v. Stroški za leto 1917. so proračunjeni na 1,311.800 K. Učiteljski pokojninski zaklad znaša 2 milijona 26.472 K, učiteljske plače na 420.800 K. Vsenemški hujskači v Mariboru. Jutri, v soboto. dne 12. t. m,, ob 7-, uri zvečer, priredi nemško-nacionalno društvo za Avstrijo javno zborovanje v Gambriuovi 'dvorani v Mariboru. Govorijo: K. H Wolf. Franc Schreiter, oba državna poslanca, in K. Wildgrube, državni poslanec iz Nemčije. Na zborovanju se bo hujskalo proti Slovanom in proti miru. Značilno je, da naša vlada mirno pripusti, da smejo hud je iz Nemči je agitir ati v Avstriji za nadaljevanje vojske, če pa se hoče prirediti kak slovenski shod kier se navdušuje naše ljudstvo za svoje opravičene narodne zahteve in za mir, pa delajo naši politični uradniki največje težave. Jočejo. Mariborski vsenemci in protestanti jočejo za odhajajočim glavarjem Weissom. »Mar-burgerca« očita našim poslancem, da so po mini-1 sterijalni komisiji, ki je preiskovala preganjanje Slovencev, zakrivili Weissovo odstavo. Ta listič se je povspel do bedaste trditve, da glavar »kljub svoji poslušnosti ìwpram interesom slovenskih voditeljev« ni užival zaupanja Slovencev in je moral iti iz Maribora. Zdi se nam, da sta se tozadevni članek in notica pisala, oziroma inspirirala v neposredni Wrissovi bližini. Pospeševanje nemštva . Piše se nem : .Zadnjič sie objavili izjavo trgo#a Andrašičn. da pri zaprisegi novih meščanov ni rabil izrazov, da hočejo novi meščani-trgovei pospeševati nemštvo v Mariboru. ' Jz zanesljivega vira sem izvedel, da -e v besedilu diploma, katerega dobi vsak novi meščan,, tudi stavek, da se vsak novi mariborski meščan slovesno zaveže, pospeševati nemški značaj mariborskega mesta, Kaj bi neki rekel Clary, če bi slovenske občine s-prejemale v občinsko zavezo le take osebe, ki bi se zavezale pospeševati slovenski značaj naših občin? Vsenemci in mir. V nemškem listu „Deutsche Zeitung“, ki hoče veljati kot glasilo nemškega ljudstva, piše nek Maks Lohan naslednje: „Proč z malikovalstvom pred svetovno vestjo in svetovnim Človeštvom in kakor se že drugače imenujejo vse take enake svet osrečujoče fraze, ki omračujejo možgani in srca našim nepoboljšljivim' svetovnim bratom. Proč s svetovno vestjo! Proč s svetovnim bratskim duhom! Nemška vest moči je naš edin poveljnik j vodja in naše geslo je: Več moči, več nemške moč To je oporoka, katero so nam zapustili zapisano krvjo naši umrli junaki. Tiste, ki grešijo zoper to poroko, naj zadene prokletstvo, fi se naj dviga i njihovih grobov proti božjim nebesom," Tako je salo osrednje glasilo vsenemcev na božični dan leta 1917, torej na Božič, ko bi naj vsem ljudem na sve- j tu znova zadonele svetopisemske besede: „Mir lju- j dem na zemlji, ki so dobre volje!“ Ce bodo o miru | odločevali vsenemci, še dolgo ne bomo prišli do za- j željenoga miru. 1 j Celovec fn Beljak. Dr. Tuma je v neki svoji I razpravi v „Napreju“ trdil, da sfta Celovec in Beljak j na zaključnem nemškem ozemlju in da zato Slovenci l nimamo nikakih pravic do teh mest. Dr. Tuma, ki f je sicer ali bi vsaj hotel biti, tako temeljit, se je tu i prav netemeljito zmotil. Glede Beljaka velja to, da » leži tik ob slovensko-nemški meji in bi trebalo torej j šele določiti, ce spada, k slovenskemu ali nemškemu f zaključnemu ozemlju. Toda Celovec? Dr Tuma, ki j se dela- v vseh stvareh tako podkovanega, bi moral ; vendar vedeti/ da so vse Celovec obdajaioče občine f še danes slovenske. Res je sicer: Zunanje Rite teh j krajev je nemško, a v družinah govore ljudje vedno j še slovenski med seboj. In te kraje prišteva dr. Tu- i ma Jt zaključenemu nemškemu ozemlju! — Zato je-I tudi povsem napačna trditev nekega referenta 10. 1 strankinega zbora jugoslovanskega/ socialne demo- f kraeije, da so si Nemci prirodnim potom asimilirali j Beljak “in Celovec. Referent misli pač na prirodno j priseljevanje Nemcev v ti mesti. Toda, ako so se iu j priseljevali Nemci, so se priseljevali tudi Slovenci, j Po prirodnem razvoju bi torej mogli to biti k večje- j mu dvojezični, a nikdar nemški mesti. Ako sta lo v-: žlic temu, tedaj se to ni zgodilo vsled prironnega razvoja, ampak vsled umetnega ponemčenja olo» ènee v, pred vsem seveda potom šolstva. Trst je MI izključno laški. V nekem rolpi ata KS zbora. Jugoslovanske socialne demokracije čitamo: ■ Dokler v Avstriji ni bilo industrializma, dokler j > bda .Avstrija vezana gospodarsko na 'Nemško, Donavo in Labo. toliko časa je bil Trst izključno laško mesto, četudi je posredoval največ ožjo trgovino na jugu s brvatsko-slovenskim zaledjem.“ Referem naj. tu bil nekoliko pogledal v zgodovino, pa golov« ne m se bil povspel do gornje, trditve. Trst je bil riški v roinolosti ravnotoliko, kakor je bila Ljubljana nemška. Tu je bil uradni in občevalni jezik boljšega, meščanstva — „Naprej“ bi rekel „buržoazije“ — nemški, a tam laški in ker je bilo to meščanstvo gospo-duioč element, je tudi dalo svoje lice enemu kakor drugemu mestu, a masa je bila v Trstu ravno tako slovenska, kakor v Ljubljani in da smo dobni v Trstu pred 60 leti slovenske Šole, bi se danes Italijani v temu mestu kar izgubili Pogajanja za gospodarsko zvezo med Nemčijo in Avstrijo. Te dni se müde v Berolinu ogrski ministrski predsednik Wekerie, avstrijski finančni minister baron Wimmer ter več višjih uradnikov. Vrše sc* pogajanja o bodočih trgovinskih odnošajih med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Budimpeštanski listi-jav— Ijajo, da ne gre za običajno trgovinsko pogodbo — temveč za formalno trgovinsko zvezo z medearinami (torej za „Srednjo Evropo“) in vedo povedati, da je ustanovitev take trgovinske zveze že sklenjena stvar. Berolinski „Lokalanzeiger“ zatrjuje, da je prišlo že med obema državama sicer do velikega približanja, ■da pa definitivna pogodba, oziroma zveza, Še sedaj ni sklenjena. f Tedenske mi vice« Bela žena. V Zagrebu je dne 24. decembra u-mrl mizar Josip DuŠičt oče Ö. g. Josipa DušiČa, kaplana v Trbovljah. Naše odkrito sožalje! Vojni kurat č. g. Jožef Vrečko je zopet vpoklican vWdjno službo in je te dni odšel na italijansko bojišče Odlikovanje. Cesar je ] odeli! nadučitelju v Ločni pri Gornjemgradu g. Josipu Bizjak volni križec za civilne zasluge III, razreda Iz deželne službe. Oskrbnik na mariborski deželni bolnišnici, Rajmund Zwirn, in oskrbnik na j celjski deželni bolnišnici, Josip Temmerl, sta po* I maknjena v 8. činovni razred deželnih uradnikov. Iz odvetniške službe. Dr. Franc Glančnik, od-! vetnik v Maribora, se je odpovedal odvetništvu. Dan vstajenja se bliža.. »Le vstani, ■ vstani na-Ì rod moj, v blato, prah teptani Pepelni dan ni dan j več tvoj; Tvoj je vstajenja dan!« Tako je prepe-j val svoj čas naš slavni pesnik Gregorčič in to ču-j tirno tudi mi na jugozapadu monarhije z orožjem j v roki. Tudi mi čutimo oni vstajenja dan, ki se j nam bliža po jugoslovanski deklaraciji, zato po-I zdravljamo z navdušenjem naše narodne delavce l in prvoboritelje za jugoslovansko idejo. F. pl. j Reya, M. Podjavoršek, A. Železnik in mnogo drogih. Savinjskih okrožje Zveze slovenskih deklet. Takšnega dneva, kakor je bil 6. januar t. L, dolgo že ni videlo Savinjsko okrožje slovenskih deklet,. V-kljub hudemu mrazu in vetru so prihitela zavedna) slovenska dekleta iz raznih župnij 'Savinjske doline v prijazni Sv. Peter, kjer se je vršil dekliški shod, združen z občnim zborom. Ob 9. uri dopoldne je bilo cerkveno opravilo. Pridigoval je dr. Hohnjec, sv. mašo pa je 'daroval poslanec dr. Korošec. Po sv. o-pravilu je bilo zborovanje v natlačeno polni dvorani Društvenega doma. Prvi je govoril dr. Korošec, ki je z jasno in odločno besedo razpravljal o trpljenju jugoslovanskega naroda, o njegovih velikih ciljih in prelepih upih. Navduševalen je bil tudi govor dr.* Hohnjeca, ki je govori! o nalogah, ki jih ima ženstvo, zlasti ženska mladina, izvršiti v sedanjem, velikem Času. Predsednica Marija Prev se je v imenu zbranih zborovalk zahvalila, ȧ. gg. govornikoma in nas opominjala, naj bi dekleta Marijinih družb in Dekliških zvez bile zgled drugim in' naj bi sploh slovenska dekleta delala čast našemu narodu. Kerlih Francika iz Sv. Petra je orisala lepoto Marijinega znaka. 'Josipina Škrbec iz Vranskega nas je navduševala za oprostitev našega naroda. Neža Perc iz Celja je v ognjevitih besedah pozivala dekleta na delo za. jugoslovansko deklaracijo. Tajnica Julijana Ocvirk je podala kratko poročilo o delovanju Savinjskega okrožja, Nato je sledila volitev odbora. Na željo zborovalk se je potrdil stari odbor. D*a se je zborovanje tako veličastno vršilo, se moramo razven Čč.i gg. govornikov zahvaliti tudi č. g. dr. Jančiču, ki so nam preskrbeli prostora ter nas razveseljevali s net jem ih z godbo, s kakoršno se ne more ponašati cela Spodnja Štajerska, Pod spretnim vodstvom g. kapelnika so proizvajali zares krasne točko v cerkvi, kakor pri zborovanja. Dal Bog še več takih tipih dnevov! Imenovanja pri južni železnici na štajerskem. Za n-tt-irevi(lente so iu eaovaui r.evidenti : V. Seke-ra v Mariboru; Jakob Majerič v Račjem; Anton Slerniša v Radincih; K. Schnepf v Rušah; za re vidente adjunkta: Valentin Brerice v Poljčanah; Fr. Synek v Ptuju; za a dj unkte asistenta: Jakob Černjavič iu Karel Pil h v Trbovljah; za asistenta Fr. Mayer v Št. Jurju ob južni železnici in Maks Keku! v Hrastniku. Zadružna zveza v Ljubljani (oddelek za Štajersko) v Maribora naznanja, da se vrši skupščina sa 1. 1916 dne 4, februarja v Celju v hotelu »Beli vol«. Isti dan popoldan se vrši v Celju občni sbor Slov. Kmetske Zveze, pri katerem bo govoril načelnik Jugoslov. kluba drž. poslanec dr. Korošec. Agitirajte za obilno udeležbo! Naročajte prekmurske „Novine” ! Že peto leto izhaja glasilo ogrskih Slovencev, „-Novine.“ Lisi je velike važnosti za narodno probujo tlačenih naši > rojakov na- Ogrskem. „Novine“, ki so pisane v prekmurskem narečju, stanejo za celo leto, 8 K. Naročnina se pošilja uredniku Jožefu Klekl, plebanošu i Dolencih, Nagydolajny, V'asmejgye, Ogrsko. „Glas Slovenaca, Hrvata i Srha” je naslov novemu hrvatskomu dnevniku, ki je začel pred tednom izhajati v Zagrebu. „Glas* se bori za uresničenje naše jugoslovanske ideje. Letna naročnina znaša 54 K, na mesec pa 4 K 50 v. Naročnina se pošilja na naslov: „Glas Slovenaca, Hrvata i Srba",* Za- greb, Iliča 40. — Naši inteligenci : priporočamo nov list v naročitevd Drznost nemških uradnikov. Poroča se nam iz Slov. Bistrice: Dne 8. jan. se mi je zgodilo sledeče pri tukajšnji okrajni sodniji: Imel sem opraviti uradno pri vodju pisarne, pri nadofieijalh g. Tschebu-Uu. Ta pa me je na moje uljudno slovensko vpraša-n,e tako-le nahrulil: „Ich verbiete mir diese Provo- kation! Ich bin ein Deutscher, müssen Sie mit mir deutsch sprechen. Wenn Sie mit mir slovenisch sprechen werden, so gebe ich Ihnen überhaupt keine Antwort mehr. Merken Sie sieh das und dann können Sie sich beschweren, wo Sie wollen.“ Šel sem takoj k predstojniku sodnije, ki pa ni bil navzoč. Nato sem pregledoval naprej sodne akte. Tsehebull pa je še naprej rentačil nad menoj, mi zabičaval, cm mi na slovensko vprašanje ne bo odgovarjal, ker ,p on Nemec in 'da jaz ne bom nemških uradnikov prestavljal itd. Jaz na to nisem reagiral, ampak samo odvrnil, da bom zadevo na primernem mestu javil — Tako drzni so postali nemški uradniki, ki jedo slovenski kruh in ki so nastavljeni za slovensko ljudstvo. In kljub temu se še najdejo ljudje, ki se čudijo nad nezadovoljnostjo -Slovencev z našijni uradi,. Mariborsko porotno sodišče. Porotne obravnave pri mariborski okrožni sodniji se bodo pričele dne 4. februarja. Za predsednika je imenovan načelnik okrožno sodnije dr. Franc Kočevar pl, Konden-heim. za njegove namestnike pa deželnosodni svet-n!ki: Albert Kokol, dr. Karel Kočevar in Viljem Rronasser. Nemškonacionalni poslanec Malik, ki je bil v Frzemyslu vjet, je bil sedaj od Rusov izpuščen iz vojnega vjetništva in se vrača- domov. Dospel je že na Švedsko. ^ Pogreb in oporoka Pernerstorferja. Dne 9. t. m. se je vršil na Dunaju pogreb socialdemOkraške-ga poslanca in podpredsedniki avstrijske državne z-bornice, Pernerstorferja. Pogreb se je vršil brez v-sakega cerkvenega obreda, ker je Pernerstorfer v svoji zadnji oporoki določil sledeče: „Določam, da se mora vršiti moj pogreb brez vsakih cerkvenih obredov in želim, dia se zapojejo samo tri posvetne pesmi in sicer: „Kvišku, socialisti, strnite svoje vrste!“, nadalje: „Bog, ki je ustvaril železo“ in končno „Zapojte pesem o visoki nevesti!“ Zadnji stavek v Pernerstorfer jevi oporoki se glasi: „Umrjem v trdnem prepričanju v udovršljivost človeštva in v zmago socializma.“ Pernerstorfer je umrl kot brezverec in bil kot tak tudi pokopan. Pogreba: se je udeležilo 5 ministrov, predsednik zbornice dr. Groß in podpredsednik dr. German. V slovo sta mu govorila dr. Groß in vodja avstrijske nemške socialne demokracije dr. Adler. Za družine Amerikancev. Opozarjamo še enkrat vse tiste, ki imajo starše ali pa sinove v Ameriki in so dobivali od tam vedno denar od svojcev, da spadajo glede podpor pod zakon z dne 17. avgusta 1917, djrž. zak. Št. 376, kateri jim določuje oskr-bovalnino. Zglasiti se morajo potom občin pri glavarstvih. Notranji minister grof Toggenburg je javil g. poslancu dr. Verstovšeku, da je naročil namestniji v Gradcu, da se ugodi vloženim prošnjam. Domovi za, invalide. Glasom odloka ministra za notranje stvari z dne 20. sept. 1917 se je odločil vojnooskrbstveni urad c. kr. vojnega ministrstva za ustanavljanje domov za invalide, ki jih ti morejo dobiti brezplačno, ako so dani vsi pogoji za, tako podaritev. Ti domovi obstoje iz hiše s kako obrtjo ali trgovino ter iz nekoliko zemlje za pridelovanje žele-njadi, krompirja in toliko krme. da je možno rediti nekaj živine. Za take domove se bo izdajalo 5000— 8000 K. Ker je sedaj zidanje težavno in 'drago, se bodo v prvi vrsti oddajala že gotova, od prej obstoječa stanovanja. Za podaritev takega, doma. so upravičeni prositi oženjeni invalidi, ki nimajo premožen- ja ter so Dili pri superarbitraciji spoznani za več, nego 75% dela nezmožne. Naseljevanje bi se imelo vršiti predvsem po domačih občinah po krajih stalnega, bivališča, ako bi bilo možno tamkaj urediti letak dom. Slepi pri tej akciji ne pridejo v poštev, ker se bo zarije skrbelo, na dfrug .način.. Oni, ki so po navedenih pogojih upravičeni prositi za, .podaritev, uà,j vlagajo s fozadevniriii vojaškimi dokumenti opremljene prošnje na „Vojnooskrbstveni urad v. iu kr. vojnega ministrstva''{Kriegsfürsorgeamt (les k. u. k. Kriegsministeriums) na Duhajo.“ Po možnosti je navesti tudi kraj "i ir ime lastnika .ter cene zaprošenega domo vj a. Trgovci, pozor! Mlad invalid, star 22 let, ima veliko veselje do trgovstva in se želi izučiti. Fant je prikupljive zunanjosti, lepega vedenja, pošten in zanesljiv. Lahko opravlja vsa težka dela. Prosim gg. trgovce, ki bi ga sprejeli, da to javijo na moj naslov L Dr. K. Verstovšek, poslanec, Maribor. odja rekvizicijske komisije ubit. Iz Formina »ri Ptiiju se nam poročn : Pri nas je bila izvanred-(o strogi rekvizicija. Po nekaterih vaseh, posebno ra Formiim so pri mnogih hišah rekvirirali po Šti-•ikrat in vsakokrat so našli . več. Posebno strog i' naravnost sursw je bil neki poduradnik, vpokoje* larednik WiedeVwohl. To je ljudli tako razburilo, d. 3.0 si oblekli maske in so 'dne 5. ian. pri belem dne ra ob 11. uri predpoldne počakali v gozdu komisijo ei tega uradnika mi glavarstva tako pretepli, da V co so ga, peljali v Pfkj, med potjo umrl. Kdo je kr Jec, se še 'do djanes, dhp 7. jan., ne ve. Vseh je P K bilo okrog 20 — Ml, smo v naših listih ptujske glavarstvo že opetovano sparili pred prestrogimi *ii pretiranimi rekvizicijami. ' / / / £. Nov vozni red na železnicah. «Si 15. januarjem bo uveden na državnih in zasebnih železnicah nov vozni red. Zmanjšano bo število osebnih vlakov, ki bodo vozili tudi počasneje. Za slovenske slepce. Kdor hoče slovenskim voj-mm slepcem kaj nakloniti, naj pošlje Ö. sestri Klari Verlaine, OdilienbRndeninstitut* jGrađec* Gospodarska a&OTioft» M h I Kaj so vse med drugim rekvirirali med štajerskimi kmeti. Od pridelkov leta 1917 so rekvirirali do srede decembra 1917 pri Štajerskih kmetih to-le: sa,-dja 8018 vagonov, repe 4811 vagonov, krompirja 1125 vagonov, pšenice 268 vagonov, rži 189 vagonov, ječmena 21 vagonov, koruze 33 vagonov, ajde 9 vagonov, prosa 5 vagonov, ovsa 130 vagonov, fižola VA vagona, zelja 80 vagonov: Vsega skupaj približno 13.800 vagonov./j. ...y.... ®s& saMNK / a dene oni denar, ki mu še ostane?“ — Tonček: 'Oče je že večkrat rekel, da to nobenega hu-dirja nič ne brigal“ Popi ul, Maribor. Vsenemci agitirajo od hiše do hiše za jutrišnji shod v Gambrinovi dvorani, na katerem hode govoril vsenemški hujskač in sladkorni junak Wolf. Sirijo letake, v katerih pravijo, da se gre za nemški „Siegfriede“. ^ „ . . .. Maribor. Dne 25. januarja se bo v frančiškanski cerkvi kakor navadno slovesno obhajal praznik Matere Milosti. Vabimo hvaležne Marijine častilce, da se te svečanosti kolikor mogoče pridno udeležijo. Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo in Dekliška Zveza imata v nedeljo, dne 13. t. m., popoldne po večernicah v kaplaniji svoj občni zbor, ob enem je tudi tombola. Pridite v prav obilnem številu! St. Lovrenc nad Mariborom. Na boStjai'sko netterò, t. j. dne 20. januarja, se bo pri naš vršil gospodarski shod. Naprošen je tudi en državni in deželni poslanec. Domačini in sosedje, pridite! Sv Marko niže Ptuja. V ri^eljo . »> \< t < rnir ah, dne 18. t. m., bo v »Posojilnici- občni zbor Bralnega društva. Ptuj. Ker je tajnik Kmetske hranilnice in posojilnice pri vojakih, prošnja za oprostitev pa še ni rešena, in ker nimamo v okolici Ptuja na razpolago uradnika, ki bi lahko vodil posojilnico, mora prihajati uradnik iz Maribora, kateri vsled obilice svojih poslov more uriti le v nedeljo. Prosijo se vse stranke, da ta vsled vojne nastali psložaj upoštevajo in se v nedeljo od 9. do 12. ure predpoldan in nopol-dan pred in ro večernicah od 1. do 4. ure potrudijo v posojilnico, kjer lahko opravijo svoje posle. U- pamo, da bo kmalu mogoče uradovati v večjem obsegu! Konjice. Dne 5. januarja je umrla v tukajšnji graščini Windischgraetz v 82 letu svoje starosti kneginja Matilda Windischgraetz roj. Radzi-will. Prepeljali so jo v Hassberg na Kranjsko, kjer bo pokopana v rodbinski grobnici. N v m p.! Sv. Jurij ob južni žel. Vabimo k občnemu zboru Kmetijske podružnice v St. Juriju ob južni žel. v nedeljo, dne 20. t. m., ob 9. uri dopoldne, v laudici šoli v Št. Juriju. Vspored: 1. Poročilo načelnika in tajnika. 2. Poročilo blagajnika in pregled ra-ču-.ov za leto 1917. 3. Volitev delegatov za občni z-bor v Gradcu. 4. Pobiranje udnine za leto 1918. 5. Predavanje potovalnega učitelja g. Goričana. 6. Raznoterosti. 7. Volitev novega odbora. Teharje. Naša drršiva prirede prihodnjo nedeljo, t. j. dne 13. januar ia, popoldne po večernicah dr. Krekovo slavnost z jato zanimivim vsporcdom. Cisti dobiček je namenjen Tiskovnemu domu v Mariboru. Pridite v obilner šcovilj, dt tike pomagamo tudi mi posanti sredi „nemškega“ Maribora ponoini Tiskovni dom. Brežice. Slovensko katoliško izobraževalno društvo, Dekliška zveza in Slovenska Straža priredijo v nedeljo, dne 13. t. m., popoldne po večernicah, v župnišču svoj redni letni občni zbor z govori in deklamacijami. Pridite v obilnem številu! Jugoslovanska deklaracija Sp £9 . | | r ._ 1M| -,—,■— v Mariboru. Podpisovanje za jugoslovansko, deklaracijo v Mariboru, ki ga te dni oskrbuje naše vrlo narod no ženstvo, je silno razburilo mariborske vsenem-ce. V današnji »Marburger Zeitung« divja znani hujskač onemogle jeze nad zbiralci podpisov in laže, češ, da nadlegujejo nabiralci celo nemške družine za podpise. Tega nam ni treba. V Mariboru imamo toliko zavednega slovenskega življa, da bo število podp;soy pri skromni agitaciji tako visoko, da bodo Nemci kar debelo gledali. Listič kliče vlado na pomoč zoper strašnega jugoslovanskega zmaja, kateri hoče požreti ubogo mariborsko nemštvo ter raztrgati Avstrijo. Mariborski nemški svobodomisleci zahtevajo za tiste, ki podpišejo ali agitirajo za podpise, ječo in vislice To je najizdatnejše sredstvo, da se tistega, ki je drugega mnenja prisili k molku: glavo proč, potem ne bo več mislil in tudi ne govoril. Iz 1. 1914 dobro vemo, da je to sredstvo vsenemcean in raznim nemškim zagrizencem najbolj priljubljeno sredstvo. Dandanašnji pa so se razmere vendar nekoliko predrugačile. Vsenemški zagrizen« v naših deželah ne bodo več sta vili vislic. In če jih bodo, “cesarju zvesti Slovenci gotovo ne bodo viseli na njih. ampak kdo drugi. Hinavstvo je in izraz vsenemške slabotnosti, če se ti ljudje zavzemajo za Avstrijo Saj vemo, koliko jim je do Avstrije. Ob novem letu je glavni urednik »Marburgerce« sporočil svoj pozdrav Hindenburgu, ne pa načelniku avstrijskega ge neralnega štaba. Ti ljudje nimajo nobene pravice napadati državne uslužbence zavoljo tega, da so podpisali jugoslovansko dekl. racijo ali pa agitirali za podpis. Jugoslovanska država bo pod žezlom Habsburžanov. Pod kakšno žezlo pa si želijo vsenemci, jo splošno znano Torej naj tisti državni uslužbenci, ki so podpisali, obdržiio mirno kri Vsrnemci ne bodo naši sodniki in zapovedniki. V četrtem letu vojske smo že t ko dahč da se ni treba bati vsenemškega terorizma. Kako se nas vsenemci bojijo, izda «Marburgerca», ko poziva, naj tisti, ki so podpisali jdgosVvhn-ko deklaracijo, prekličejo svoje podpise! K=\j še?! Nič ne bomo prekli cali, temveč »odpisali bodo še Indi tisti, ki do zdaj niso podpisali. Od vsenemškega nasilstva oproščena Jugoslavija pod habsburškim žezlom naj živi ! MlijB ftrrriip » v peteli dne 11. jeniiorjQ. j Pcgniaiija v Bratil* L t « skera se * « dal ju1 •:» Iz Bresta-Litrskega s ° z dne 10. jamarja ! uradno p? roča' V današnji pr e d pol d ans ki seji se je izjavila ruska delegacija za nadaljevanje mirovnih pogajanj v Brestu Litovskem. Predsednik ruske delegacije je nadalje ugotovil, da poročilo, izdano od c. kr. brzojavnega poročevalnega urada o poteku seje, dne 28. decembra, odgovarja resnici Poroč lo o potekli te seje, priobčeno od ruske brzojavne agenture, je bilo od ruskih delegatov označeno kot napačno. Vsenemški bobn« Či ogenj zoper mir* Sporazumni mir je v vsenemških očeh grdobija in sramota za Nemčijo. »Domovinska stranka« poziva vsenemške vernike, naj v najobiineišem številu pošiljajo svoje ugovore zoper sp razumni mir Hindenburgu, nemškemu cesarju, nemškemu cesarjeviču in saksonskemu kralju. Raz meti se mora bobneči ogenj protestov. Saknnski kralj za zavarovalni unir. Tudi saksonski kralj Friderik Avgust spada med nasprotnike sporazumnega miru V teleg<-«fič-nem odgovoru, poslanem nekemu ugovarjajočemu zborovanju, poudarja, da želi večina nemškega naroda popolni zavarovalni mir in da naj nemški cesar, oprt na neslrto meč svoje armade, pritrdi samo takšnemu miru, ki zasigura prospeh Nemčije zoper vse bodoče napade. Z drugimi, t olj doma-"'čftttf besedami povedano to pomeni: Nemčija mora svoje meje zavarovati z aneksijami tujih pokrajin, potem še le bo prospevala. Poljski ▼ adarski svet na Dunaju, Dne 10. januarja so se na Dunaju p» klonili zastopniki poljskega vladarskega sveta cesarju Karlu. Knez Lubomirski je nagovoril cesarja in ga je proslavljal kot vladarja, ki je vedno spoš oval poljski narod in ki se bori za svetovni mir. Cesar e odgovoril, da ga prihod Poljxkov izredno veseli. Vladar upa, da se bodo želje poljskega naroda p» samostojnosti uresničile in da se bo zopet ustanovilo slavno poljsko kraljestvo. Po sprejemu pri cesarju so bili člani vladarskega sveta sprejeti tudi pri cesarici Ziti. Naročniki, pozor! Pri poštni hranilnici n» Dunaju stavka jo uradnice, ker se jim ni zvišala placa. kakor so zn Id evale. Radi te stavke ne dobimo s-koraj nobenih položnic iz Dunaja. -Mi torej ne vemo. kdo nam je poslal naročnino. Zato se zdaj 1 o g a j a, d n marsikateri n a. ročnik, ki e list že plač a 1, 1 i sj a k I j u b t e m u n e bo dobil, ker šemi nismo d.o bili den a-rja. Posebno novi naročniki bodo še morali potrpeti, dokler se razmere u a D u n a j u n e i z b o 1 j S a j o. Kdor pa si b želi na novo naročiti, naj ne piše dopisnice in n» zahteva položnice, ampak naj takoj pošlje denar p« nakaznici ter naj pristavi k svojemu imenu tudli besede nov naročnik. Potem bo list takoj dobil. Nove cene. Vsled velikanske draginje smo ps i* rrorani zvišati tudi cene listom v podrobni razprodaji. Od zdaj za naprej stanejo posa* m e z n e številk® „Slovenskega Gospo* d a r j a“ 16 v, p o n d e 1 j k o v e „S traže“ IO © in petkove „S traže“ tudi 16 v, kar naj oeuj* kupovalci listov blagohotne vzamejo na znanj®. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru naznanja cenenim odjemalcem, da bo njena trgovina celi mesec januar vsak dan od 3. ure popoldne naprej zaprta radi ogromnega dela, ki se kupici dan za dnevom znotraj in radi pomanjkanja osobja. Križev pot za vojni čas je nedavno izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Vsebina je mila. res v srce segajoča, nanašajoča se na razne razmere, ki so nastale vsled vojske ter silno tolažljiva za trpeče domače vojskujočih se vojakov. Pridejane so molitve za m i r, kakor tudi prošnje za ž i v e in pobožnost za duše rajnih naših vojakov Knjižica stane s poštnino vred 80 vinarjev in se naroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Jo jako priporočamo! ———■»——h «■ i „Panorama-Internatioiml“ Kasrlbor, Ornjsskc* trg 8, *r*v*» „k inette «w prtporo## sa obilen obiük. Odprta e«J ju V «tekala* Iti ? otroaf* a® ». Predate» tnj» M minut. Vojni >* defosl ««lege *«5-. kosti, ss temili»«. Z# mais dentai» t» mela tsgabo se »idJ n»«©» *#nl-šltesti selega «rote. Kdor si «oknt ogled* .Pumrn.' prid« te s» aste prodate«, Vabilo na naročbo. jf||: Nedavno smo priložili položnice vsem cenje-iaim naročnikom, da nam morejo poslati naročnino /.a prihodnje leto. Storili smo to zato tako zgodaj, ker imamo v upravništvu koncem de- j cembra velikansko dela. Prosimo toraj cenjene naročnike, naj le zdaj začnejo pošiljati naročnino za leto 1918 raditega, da se nam ravno ob novem letu ne bo delo v upravništvu preveč,; kupičilo. Ifijl||§|§§ §f§ %.-■‘T Ako ima kdo naročnino že naprej plačano za 1. 1918, naj danes priloženo položnico shrani za pozneje. -ifp Položnice se naj natančno izpolnijo. Kdor je list dobival že dozdaj, naj napiše na vrhu nad besedo „Položnica“ besede : StlF GtSFdf* fllSC. in naj zraven pristavi šte?ilko, ki jo najde na ovitku, pod katerim se mu list pošilja, kdor pa lista ni dobival, pa naj na ravno istem mestu napiše besede: No? naročnik. Ako se bodo cenjeni naročniki tega strogo držali, potem pri dopošiljanju lista ne bo pomot. Draginja vedno bolj raste. Podražil se e namreč papir za 6 0 0%, barva za 400%, surovo olje za 300%, masaža valjarje celo za 1000%, kurjava za 500% i.t. d. Prisiljeni smo zato za prihodnje leto zvišati naročnino Straže. Za 1. 1918 bo toraj stala Straža celoletno K 12 —; polletno K 6—; četrtletno K 3 — in mesečno K 1*20. Cenjene naročnike vljudno prosimo, da nam 'ostanejo zvesti ter nam pridobivajo še novih naročnikov, da se naše vrste podvojijo. !8| Mi pa obljubimo, da bomo ostali zvesti svojim načelom in bomo z vso odločnostjo branili pravice slovenskega ljudstva zoper vse njegove sovražnike, dokler ne dosežemo srečne in proste jugoslovanske države, v kateri bo prost Slovenec sam svoj gospodar ! Strau IP' m mr mm I is Vojakom na bojišču primanjkuje berila, Matere, sestre naročite svojim možem, sinovom in bratom „Stražo*4 in „Slovenski Gospodar4 • „Straža“ stane za 3 mesce 3 K. „Slovenski dospodas*“ & - stane za 3 mesce II K. Vpošljite naročnino in natančni vojno-poštni naslov. /V;;'.; À .Slovenski Gospodar’ in .Straža’ se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobak&rnah : V Mariboru: Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5. Papirna prodajalna Pristemib, Tegett-hoß-ova ulica. Trafika Hand! v Tegetthoff-ovi ulici, Trgovina Czadnik v Stolni ulici. Trafika na Giav. trgu (zraven rotovža). Papirna trgovina Weixl Glavni trg. » » Lagler Jos. Schmidpl. Trafika Jož. Ortner, Schmidplatz 2. Trafika v Gosposki ui. (nasproti hotela nadvojvoda Ivan), Trafika v Grajski ulici. * Coretti, Grajski trg ?. t v Tegetthofl-ovi udici (g. Žifko. blizu glavnega kolodvora). Trafika Žifko, Melje. Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi). Papirna trgovina Scheidbach, Magdalen ski trg 9. Trafika Maher, Magdalenski trg. Trafika Nerat, Franc Jožetova cesta 31. » Kresnik Ana, Franc Jožefova cesta 33. Fleischmann v Krčevinah pri Mariboru. Andritz pri dradcu : Trafika Schlacher Marija. Mrežice: Trgovina g Antona Umek. Celje: Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu. Knjigarna gosp. Adler. Celovec: Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovški cesta 5. Sv. Muh-Mjoče: Gosp. Kristel Ferdinand (organist). Mobrna pri Celju: Trafika Ropan Alojzija. Molenji liogatec: Trafika A. Kraigher. JRram: Trgovina Janeza Kodrič. Pohnsdorf: Trgovina Jurija Gajšek, d rader:, Zeitungsstand A Kiöckl, Jakommipiatz, ZeitungsExp. Kienreich, Sackstr. 4. dust an j (Koroško): Trgovina g. Vinko Branđula. Št. Alj v Slov. gor.: Organist g. Anton Rozman (stara šola). Sv. JTakob v Slov. gor.: Trgovina g, Frid. Zinauer, Sv. mMurij ob juz. zel.: Trgovina M. Zorko. Možje : Trafika Vahčič. JLashi trgi Trgovina Osolin Jos. MjCbringz Knjigarna Scheidbach. Sv. Arenari v Slov. gor.: Trgovina gosp. Antona Zemljič. heobenz Nicki Rupert. Ajjutomer: Trgovina g. Alojzija Vršič. Mala nedelja : Trgovina Senčar Fr. JVovacerkev pri Celju: Jankovič Antonija. Metrovie: Trgovina Polanc Jožef. Ptuj: Trafika Franc Julis Glavni trg. Podlehnik pri Ptuju: Trgovina gosp. A. Marinčič. Postojna: J. Marinšič. Madgona: Trgovina gosp. Antona Korošec. Trgovina A. Krempl. Muse pri Mariboru. Organist g. Ivan Nep. Slaček. V Slov. M istrici: Prodajalna g. Roze Piči Slov. dradec: Trgovina g. Rastjančič. Sterntal: Čisel Matilda. Šmartin na Pohorju: Trgovina g. Janeza Kos. Šoštanj : Trgovina g. Ane Topolu ik. Sv. Trojica v Slov. gor.: Trgovina g. Peter Cauš. Sv. Tomaž pri Ormožu : Trgovina g. J. Kegel Sv. Vid pri Ptuju: Trgovina D. Tombah. Veržej: Trgovina gosp. Marije Koroša, Vojnik: Trgovina g. A. Brezovnik Vransko: G. Brezovšek Ernest. Žetale : Trgovina gosu- Mat Beriisg. W CvflQTfefò#! £1 lztiaJa vsak Četrtek m stane za cel« „OAU V1PU.9JU. je{-0 8 K, za pol leta 4 K. za četrt leta 2 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav* ništvo „SIsv. Sfösped&rja“, Maribor« Posamezna številka stane 16 vin. 51** izhaja vsak pondeijek m petek popoldne. Naročnina za »Stražo * j jšO» fcA <**.£#** znaša za celo leto 12 K, za pol leta 6 Iv in za četrt leta K 3 — Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvu lista „Straža1*, Maribor, Pozamezna številka stane, kedar obsega 8 strani, 16 v, na 4 straneh pa 10 v. Kdor še m naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. M Naročajte naše liste vojakom na bojišč«. Ako hočeš kako ree dobro prodati ali najti kupca, inserirà) v »Slov. Gosp.« in »Straži«. ♦*< >-i liosuina Alofzlga Weher v Kamnici pri Mariboru priporoča svoja izvrstna nova in stara vina, sadjevec, mrzla in topla jedila v vsakem času v veliki izberi. Cene zmerne, postrežba točna! Ure! Urel^s ¥ mlM izbiri in p© niških cenah. Za vsako uro se jamči! Preeayske are, So«&fhause&, health, Offisga, Items SSW» Sèal&s Za kratkovidne nova, sboijšana stekla. 15 ranio Burei arar, elatomer in odalar, fiyetthofeva testi 39. Pni »rar »d glaüilidm " Füpim" finske drože ter tropine v vsaki množini CenjJ ponudbe naj se pošiljajo zganjam! ROBERT PiEHL, Celje. Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti sv# list v Novem mesta Dolenjske Novice vsi dolenjski rojaki, ki živite aa zelenem Štajerske®?, Naprej plačana letna naročnina 3 krone Vsako množino s 1 c» kupuje tvrdka Anton Kolenc, Celje, ter preskrbi tudi izvozno dovoljenje. Plača se po maksimalni ceni. 988 ža pristnost in izTor se jfoiiimi v uoliififfl (top. VINA '>.be!8t in trna (dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. CVITANIC vdova ¥ MARIBORU, Šolska ulica št. 5. ±±±±±^±±±±±±±?k±±±: SUHE GOBE (JURČKE) ^ kupuje v vsaki množini in po naj višjih (cenah M M. RANT. KRANJ, jjj -naj večja eksportna tvrdka sakih gob. nalita liderski steklarska nàVolitz aryowx. . Na ! Na FKAMC STRUPI Graška cesta ®> & « * * ® CELIE pripore®© p® ttsfnižjih cenalisvojo begate salefg® Im pm** mMnmtm posede, svetilk» ogledal, vsakovrstnih Sip in «Inriffse* m oo&ot»«. —* frevzetje vseh jeklarskih del pri eerkvah fes NafsolidiiefSa In točna postrežba* Ustanovljene i. 1893. UsfanevUiFio L 1893. Vzajemno podporno društvo v liubljan Uienac, ferep-k in zdrav s primerno šolsko isobra.bo se s rej-5E.6 t-skoj v trgovini z mešanim biagoxa L. Sckwentner na Vran »ker». Kupi S8 n ijnoiejši Herder je? Kon-ver»atien*ifX!ko» in Wolf v slo-vsr. Kapianija v R bnioi rad S£a-tiborom. rtgi&trevsR« items* % cirettNiii Jamstvom. De vellute ila nem pai ©lit® proti e e r eft t« u, s t sta vi Zi v l[% it 1 sfci h p o (je, £Oicttt v»'vredne sipi h p* p irle v z il si sni m bi mm Stoiber.© pne it suite* Vr»8a‘c ee posojila v 7 V», IB ali S2 V» Je*ib v odsekih ali pa d psijKhnSI: doge-, orjtaih tbtcHb. ' Kdor želi p'S'jfi», naj g® cbrne na pisarno v Ljubije» i, Kor greggi trg 8t. IS, ki daj© vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vlc| e m jih s h restile po 4 v4%. Društveno lastno premoženje znsša fecrctm leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je hiio kenceis leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentuje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron. [ j Stare cape in cunje j kupuje po najviiiih eensb reske ‘i množino danko Artiest) St. Ju* i cb jnž. _žel. I GOBE iepo- posušene kupim- tudi leto» ». »saki množini. V prvi vrši» li»» Isti»« ,ieb»R|r »iil Sumv® J« e- S, &, à. Prosi», sušiti in posaditi «»m« take erst® gs8r«vt& gob, ki jife poiEaats kot «žitni«: — Bssfel* StsirovKŠnlk, ekspert gob v Rosji-eab Štajersko. 8S ■ Dva siničarfa, i { le samostojne in spretne strokov- j ne osebe, «prejmem p. d ugodnimi i pog ji, kot v000 ozir. 1600 kron l plaće, letno S —8 sužnje dri, kos ujire, stanovanje, is vinograda deputat. Zs prehrano je dobro p eikfbljeno Le strokovno izobražene osebf se na j oglasijo planen» ati ustmeno pri npravni-fta „Straže", m mm Čevlji m psdplaiš, l ajbsljže kakovosti, okovani, znotraj dbiošm t e »žuhevišm Št 26—28 K 14*— „ 29—34 K 17-„ 35—38 K 20'-—. h 39—41 K 23—. * 42—46 K 26'—. Pošiljanje po pošti., Povzetje. Zamenjava doveva* I-'©Steins in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 \ M.. S ekrana» Maribor ob D. , GOSPOSKA ULICA. Gostilna «Narodni Domi vMariboru se priporoča cenj. občinstvu v Mariboru, v okolici in vsem, ki'potujejo v Maribor. Točijo se na finejša vina: Pekerčan i. t, d. Priznano dobra kuhinja. V Narodnem Domu se \edno najde poštena slovenska dražba. Se priporočata A. in L Stelzer, 3 P t P %* 6 GOSTILU» pri Vogrincu v Kamnici l:pit MaHbou: ?.:Z. priporoča svoja prstna, izborna stara in nova vin« iz okolice, sadjevec in pristno žganje. Izborna kuhinja in točna postrežba! gg ’jšPkc'jF' \ P1 Goričar & Leskovšek == Celiš ■— trgovina s papirjem,' pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in. drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko iabero dopisnic XX po raznih cenah. XX Is R@sfll8«iiarlej Papirnate servijete vsled novih predpisov namesteije v Grade« po zelo nizkih cenah.