Pc amezna številke
SI8V. 203.
30 vinarjev.
v MIlani v cciriel me 5. seplemDra m
Leto XLVL
& Velja po poŠti: ===
ca uelo letu oaprol .. K 50'--ia on meneč „ .. „ 4.50 er Nerači|u ueloletno , „ 55-— ti ostalo inozemstvo. ,, 60 -
V Ljubljani na dom
Za oelo leto naprej .. K 48-— ca an oioseo ,, .. K i —
Vajravl o:e|(im3n me396no,, 350
s Sobotna izdaja: ~
Za oelo leto.....K 10 —
sa Nemčijo oolololno . „ !",•_ sa ostalo liiusemslvo. „ 15 —
Uredništvo lo v Kopitarjevi nllo! šiev. 6/1IL Rokopisi so ne vrci:a|o; nefrr.nkiraaa pisma se ne ■ sprejemajo. — Urcdn/šfcega teleiona štev. 50.=

fci ■ 8 InseraHi
Bnoitolpna potltvrnta (09 mm široka iu 3 mm vinoka ali nja
prostor) si enkrat . . . . po 50 v ia dva- lo večkrat . ,. t5 „ pri Točjih naročilih primeren popnst po doaovom. Ob sobotah dvojni tarlL
Enostoipna petitvrsta K 1-Izhaja vsak dan izvzemči nedelje ln praznike, ob 3. nrl pop Redna letna priloga vozni red
Opraralštvo je t Kopitarjevi nlloi št. 6. — Račon poštne hranilnloo avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — OpraTniškega telefona št 50.
Menda so se vendar našli tudi že v vladnih krogih ne samo tostran in ono-stran Litve, ampak tudi v Nemčiji možje, ki so prišli do spoznanja, da se ne cla pojm Naumannove »srednje Evrope« realizirati v vsenemškem imperialističnem smislu, ampak da je treba temeljite reforme ne samo forme državnega ustroja, ampak vsega njenega osrčja. Nastop slovanskih narodov v boju za življenjski obstoj, žilava odporna sila, energija, doslednost in solidarnost, ni izzvenela brez odmeva. Staro preizkušeno sredstvo nemške diplomacije: Divide el impera — razbij in razdeli jih med seboj, se to pot ni obneslo. Demokratičen duh časa, spontani klic ljudskih množic po svobodi, glad, pomanjkanje in beda, trpljenje v zakopih, tisočere in tisočere žrtve, opustošeni domovi, razbito družinsko življenje, govore čisto drugačno govorico, kakor pa prepereli pergamenti birokratičnih tradicij in umetnih lažnjivih historičnih mejnikov. Vojna, je zrevolucijo-nirala vse ljudsko mišljenje. S silo se ne da zadušiti več trajno zavest in moč ljudskega duha. Državnik, ki bi to še danes poskušal, si bo razbil glavo sebi in strmoglavil državo v propad.
Simptomi zadnjih dni nam kažejo, da se nekaj z mrzlično nervoznostjo pripravlja. Vrše se posveti na Dunaju, v Pešti, Be-rolinu in Krakovu. O potekih teh posvetovanj se razširjajo najsenzacijonalnejše kombinacije. Zanimivo je, da se nemška publicistika vsled teh posvetovanj zelo razburja in bije v svojih listih plat zvona. Že sama misel, da bi utegnilo res priti do kake — četudi samo navidezne reforme ustave — jih spravlja iz ravnotežja. Nemško posestno stanje je ogroženo. Kje so sanje o poostrenem nemškem kurzu, o nemških zahtevah po nemškem državnem oligarhičnem ustroju države, nemškem državnem jeziku itd. — In Nemci danes že groze. Seveda se teh papirnatih groženj ne bo danes več nikdo ustrašil.
Cenzura kot zvesta stražarka nesrečnega birokratičnega sistema ne dovoli, da bi se smelo o zakulisnem momentu jedra teh pogajanj svobodno razpravljati, A kljub temu danes ni več tajnost, da stojimo neposredno pred rešitvijo jugoslovanskega in poljskega vprašanja, katerima že baron Burian ni mogel odreči značaja in-ternacijonalnosti. In v zvezi s temi posvetovanji se govori o padcu Buriana, Hussareka in o spremembah na Hrvatskem in v Bosni ter v .poljskem okupacijskem ozemlju, — Današnja številka glasila alpskih Nemcev »Tagespost« priznava brez ovinkov, da gre pri teh poskusnih reformnih načrtih za nas Jugoslovane. Piše namreč:
»Pri stremljenju za federalizacijo so želje Jugoslovanov najnevarnejše, ker ne rekla-*' mirajo samo najobsežnejšega državnega ozemlja, ampak tudi ono, ki ima najsvo-bodnejšo možnost razvoja in zapira celi srednji Evropi pot do morja,« A v isti sapi tolaži člankar Nemce, »da je že vse preskrbljeno, da ne bodo zrastla drevesa v nebo, ker so š e druge sile, ki bodo tudi soodločevale in preko katerih ni mogoče iti na dnevni red.« Vprašali bi samo, kdo so te »druge sile«? Mogoče nam odgovori Hintzejev prihod na Dunaj tudi na to vprašanje.
Elegično zaklinja dalje in prosi nemško alpsko glasilo, da se je vendar treba sporazumeti z Nemci in Mažari in da se ne bodo mogle izvršiti take reforme preko parlamenta potom oktroia. — Kdo pa misli na absolutizem? Ali niso bili Nemci oni, ki so vedno zahtevali kršitev ustave in njihov stalni »ceterum#censeo: realizacija nemških belangov potom naredb, potom oktroia. Sicer pa nismo bili vajeni dosedaj takih glasov od nemško nacionalne strani. Odkod ta nenadna izprememba?
Končno obljublja »Tagespost« Poljakom ne siccr državo, ampak »Sonderstel-lung«. — Menda bi to bila samo navidezna država. Istotako tudi Hrvatom državo, seveda z izključitvijo Slovenccv v smislu starega nemško - mažarsko - frankovskega programa. Nemci mislijo menda še vedno, da smo mi Slovenci le nemško mostišče do Adrije, ki bo postalo prej ali slej plen gerrnanizaciie.
m z& sv©-
Dne 3. septembra v Pragi zbrana češka duhovščina iz vseh škofij kraljevine je soglasno sklenila naslednjo izjavo:
Zavedajoč se, da prihajamo iz naroda, da smo ž njim združeni po krvi, jeziku in tradiciji, hočemo biti združeni ž njim tudi v boju, v njegovem trpljenju in zmagi. Ko sprejemamo zapuščino duhovnikov — narodnih prvoboriteljev, izjavljamo, da so bile slovesne izjave pisateljev, poslancev, kakor tudi narodna zaobljuba govorjene iz duše tudi nam, ki vidimo v uresničenju samostojne češko-slovaške države akt zgodovinske pravičnosti Boga. Ker smatramo absolutno edinost sil in discipline v dosego tega cilja kot brezpogojno potrebo, izjavljamo, da priznamo le Češki svaz, kot edino upravičen, da dela v imenu naroda in da bi morali vseskozi obsoditi vsako postransko delovanje o bodoči usodi do-
movine.
lako se pojavlja v časopisju kombinacija za kombinacijo: Dokaz, da smatrajo gotovi krogi pod pritiskom razmer zadevo ustavne reforme danes za resno. Po-čakajmo razvoja. Eno pa vemo, da bomo slovanski narodi dosegli uresničenje naših deklaracij. In vemo, da je jugoslovanska država Hrvatov, Srbov in Slovencev gotova stvar in da jo krik Nemcev in Mažarov več ne prepreči. Moramo pa biti previdni in pozorni na intrige v obliki ble-stečih obljub.
Naša zahteva je: Vsi slovanski narodi morajo doseči uresničenje svoiih zahtev v smislu deklaracij v polnem obsegu, vsako delno rešitev odklanjamo.
PEsm© Iz Zagreba.
Zagreb, 4. septembra.
V hrvatski vladi je kriza, toda o nji še nimamo zanesljivih poročil, ker tudi uradno še nočejo priznati, da kriza sploh obstoji. Po vseh znamenjih sodeč, so skuhali to krizo v Budimpešti in sicer zato, da pospeši Wekerle rešitev bosenskega vprašanja; zato pritiska z vso silo na koalicijo in ji grozi, da jo pahne z vladnega stola. Pred par dnevi sc je pričela v bu-dimpeštanskih listih kampanja, katero je izdatno podprl »Pester Lloyd«. Preteklo soboto jc nastala v Budimpešti neugodna situacija. Ministrski svet bi se imel bavi-ti s hrvatskim-in bosenskim vprašanjem. Toda v Budimpešti ni živa duša vedela, kje je hrvatski ban pl. Mihalovič. Zastonj so ga povsod iskali. Zelo so bili začudeni, ko so zvedeli, da je hrvatski ban v zelo dolgi avdijcnci natančno poročal kralju o razmerah na Hrvatskem.
Stališče hrvatskega bana je omajano in imenujejo se kandidati za banski stol. Kot najbolj resna kandidata za slučaj spremembe na banskem stolu se imenujeta baron Skerlecz in pl. Unkelhauser, toda oba izjavljata že naprej, da nista pripravljena sestaviti neparlamentarne vlade. Kako bo stvar izpadla, se ne ve. Včeraj je obiskal naš nadškof bana, da izve podrobnosti o banski krizi. Več politikov hrvat-sko-srbske koalicije se je pripravljalo iti intervenirat v Budimpešto, toda končno je odšel edinole dr. Dušan Poljak, star me-šetar v takih in podobnih zadevah.
Trenotno je v središču interesiranja bosensko vprašanje. V političnih krogih
govore, <?a bo Wekerle te dni sprejet od kralja v avdijenco. Ta avdijenca je v zvezi z dogovori o bosenskem vprašanju, ki jih je imel Wekerle zadnje dni s Hussarekom, Sarkotičem, Unkelhauserjem in Skerle-czom. Teh dogovorov, ki se, kakor se zdi, tičejo delne rešitve jugoslovanskega vprašanja, se je udeleževal tudi reški guverner Jekelfalussy, Pravijo, da bo ogrski justični min, Toery razložil kralju v kratkem svoje državnopravne nazore o tem vprašanju. S spremembo državnopravnega po-ložaja Bosne in Hercegovine so v zvezi tudi načrti o ureditvi jugoslovanskega vprašanja.
V Budimpešti torej poskušajo reševati jugoslovansko vprašanje, seveda brez in preko nas. Zato mora biti na Hrvaškem kriza, čepra" umetna, v Bosni pa absolutizem brez meje. Seveda delajo račun brez krčmarja in ta krčmar smo mi — Jugoslovani. Toda tudi med Mažari se najdejo ljudje, ki včasih kaj pametnega povedo, to so žal le bele vrane. S krizo se n. pr. bavi tudi budimpeštanski »Vilag«, v katerem pravi Oskar Jaszi med drugim: »Reč bana je danes še vedno le neznatna epizoda, komaj več kot vihar * kozarcu vode. Noben pa nc more prera-čuniti, kaj lahko iz tega nastane, če zgrabi vihar celo Adrijo.« Pametne besede, ki dajo misliti.
Ko se je pričelo govoriti o krizi, so M takoj pričeli gibati znani frankovski voditelji, v prvi vrsti dr. Horvat in dr. Ivica Frank in naenkrat si mogel brati v »Pester LIoydu« o hrvatskem kurzu, ki se nc Hrvatskem uvede, in pa znani intervier v židovski dunajski »Pressi«. Frankovci bi radi prišli za vsako ceno na vlado in kar niso s svojimi tajnimi ponudbami ničesa« dosegli, se sedaj ponujajo po časopisju« Toda iz vsega tega nc bo nič, ker za fran« kovce nikdo več ne mara in tudi med hr« vaškim ljudstvom so doigrali. Pri prihodnjih volitvah pa sklene hrvaško ljudstva ] njimi račune.
Vprašanje izpraznjenih dr-žavnozfoors&ih mandatov-
Publicist Jos. Pcnižek je v dunajskem tedniku »Der Friede« priobčil odprto pismo na notranjega ministra, v katerem ga poziva naj nemudoma razpiše nadomestne volitve za izpraznjene državno-zborske mandate. Sedaj je v avstrijski poslanski zbornici praznih 49 posla ni ških mest (od teh 4 mandati primorskih deželtij 2 koroška in dva kranjska). Glede devetih mandatov poslancev, ki so bili v vojni ofci sojeni in potem pomiloščeni, je ostala stvar v državnem zboru nerešena in m
¥T
Dr. J. S.:
«Um die Jugoslavija".
Eine Apologie. Von Dr. Alexius U š c n i č n -.k.1
Razveselili smo se, ko smo zvedeli, da piše knjigo o Jugoslaviji Aleš U š e -ničnik. On kot filozof seže vsaki stvari do dna, premeri vse možnosti, gre do zadnjih zaključkov. Kar njegovo izšolano kritiko prestoji, to jc pristno in drži. Kaj torej pravi filozof, profesor L^šenič-dik o Jugoslaviji?
Knjižica nam v petero poglavjih psihološko razlaga, zakaj sc je celo slovensko ljudstvo s svojim škofom in s svojo duhovščino tako krčevito oprijelo ideje o samostojni jugoslovanski državi, zakaj se jc moralo oprijeti tc ideje. Kar nam pisatelj tu navaja, so znane stvari, deloma dogodki, ki smo jih sami doživeli, toda strnjeni v logično zvezo; načela in dejanja, ii je iz njih prišla j u g o s 1 o v a n s k a d e j a , osvetljuje pisatelj z večnega, ab-K>)uino zanesljivega vidika naravnega > r a v a in c c r k v c n e g a 11 a '.1 k a. Knji-'ca hoče širji javnosti neizpodbitno doka-ti, da je zahteva po jugoslovanski državi
Založila Katoliška bukvama.
pravična, da je Jugoslavija rešitev Avstrije, dokazati, da slovensko ljudstvo, njegova duhovščina in njegovi škofje niso veleizdajalci, ampak patriotje per excellentiam.
(I.) V prvem poglavju svojih izvajanj govori Ušeničnik o izvoru jugoslovanske ideje. Jugoslovanski narod je razcepljen na tri strani, en del živi pod ogrsko vlado, drugi pod avstrijsko, tretji v Bosni in Hercegovini. »Te sramotne razmere, v katerih živi najvažnejši narod na jugu Avstro-Ogrske, in ki jih avstrijska in ogrska vlada in oba parlamenta mirno trpita ali celo naravnost povzročata, so odprta rana na državnem telesu, in to na mestu, ki je za prihodnjo veliko nalogo države, kakor tudi z nami zvezane Nemčije življenjskega pomena.« (Str. 8, 9.) Še bolj žalosten jc položaj slovenskega naroda, tega bisera med avstrijskimi narodi, kakor je vlada 1. 1848. imenovala Slovence. Razmetani so po italijanskem, ogrskem in avstrijskem ozemlju, v Avstriji pa so zopel razdeljeni na šest kronovin. Kaj čuda, da so Slovenci že lcla 1843. zahtevali zedinjeno Slovenijo, slovenske šole in jugoslovansko vseučilišče. Toda nesrečni dualizem iz leta 1867. je dal prvenr-!vo Ncircem in Mažarom in jim vse druge narode izročil na milost in nemilost. Grenki so sadovi te dualistične hegemonije: 490.000 iilovcnccv na K..nj-fikp.m nima niti ene slovenske drža*"""
gimnazije. Leta 1861. je bilo na Koroškem 28 slovenskih ljudskih šol, sedaj so še 3! In vendar štejejo na Korolikcm 120.000 Slovencev! 11.856 Nemcev v Trstu ima eno nemško državno gimnazijo, 56.000 Slovencev je nima, niti ljudske šole ne. Prav tako značilna je razdelitev uradnikov po narodnosti; na Koroškem n. pr. je bilo 1. 1913. izmed političnih uradnikov 186 Nemcev, 14 Slovencev; pri sodišču 63 Nemcev, 4 Slovenci: pri davkariji 102 Nemca, 8 Slovencev; pri pošti 160 Nemcev, 5 Slovencev; pri državni žcleznici 600 Nemcev, 15 Slovencev! Kaj čuda, cla imenuje nemški učenjak Hcrrnritt § 19. državnih osnovnih zakonov, ki zagotavlja vsem narodom enakopravnost lc »nakazilo za bodočo zlato dobo. prave enakopravnosti«. In ta zlata doba — tako smo zaslutili — je nastopila s svetovno vojsko. Vojska nam mora prinesti novo Avstrijo, v kateri bodo vsi narodi srečni; Avstrija se mora preurediti v zvezno državo, en del bodoče Avstrije pa bo — Jugoslavija.
(II.) V drugem poglavju odgovarja A. Ušeničnik na vprašanje, zakaj Slovencem ne zadošča narodna avtonomija, zakaj zahtevamo samostojno državo. Iz dveh vzrokov: Prvič ker nam narodna avtonomija ne more pripomoči cio prave enakopravnosti. To se je dovolj jasno pokazalo v vojski; nemški »volkstagi« so glasno zago-tavli?'i da nam Mpmci nikdar ne dovoliio
avtonomije. Drugič ker bi majhen narodj kakršen smo Slovenci, nc nogel vzdržati navala mogočnejših sosedov; pomandrali bi ga na potu proti jugu, ako se ne bi z bratskimi narodi strnil v močnejšo falango. Da se tega opravičeno bojimo, nam je doka* Naumannova knjiga »Mitteleuropa«; v tfj knjigi pravi Naumann: »Mi Nemci hočemo postati središče, solnce okoli katerega M bodo kot planeti, trabanti sukali drugi nat» rodi; to je parola svetovne zgodovine^ treba se ji je — hočeš nočeš — ukloniti,' Tudi kdor nc verjame, da bi se mogel nemj« ški imperializem razviti v NaitmaitnovenJi smislu, bo rad verjel, da nas gospodarski pritisk Nemčije po vojski lahko stare. »Jugoslavija je za slovenska ljudstvo kratkomalo zahteva samoohraniN ve.« (Str. 33.)
(III.) Toda ali ni jugoslovanska Ideja' nasprotna avstrijski državi? Slovensko ljudstvo ni nikoli zahtevalo in nc zahteva lastne državnosti izven mej habsburška monarhije. Baron Chlumecky je gotovo lojalen in patriotičen mož; kaj pravi tal mož o Jugoslaviji: »Šc enkrat, gotovo zady njič nam daje morda priliko, da se zedi-njenja vseh Jugoslovanov lotimo sami, da ustvarimo delo neizmerno velike kulturne in narodne obsežnosti, da s tem tudi politične in narodnogospodarske koristi drugih avstrijskih narodov pospešujemo in tako služimo blagru milijonov, Svolwwl««~.
boj zanje nadaljuje. »Za nadomestne volitve pa nc more in ne sme biti nobenega boja. To niso nikaka - onccsija in nikak predmet kupčije ali ministrske milosti. Razpisati se morajo brezpogojno in brez pridržkov. Na Nemškem, Angleškem in Ogrskem se za vsak Izpraznjeni mandat nemudoma razpišejo in izvri.e nadomestne volitve. Zakon je pač strog gospod, ki zahteva absolutno pokorščino in kateremu se mora vsakdor potkoriti, vsikdar in povsodi. V tistem uradu v katerem poslujete sedaj Vi, ekscelenca, je pred štiridesetimi leti vladal državnik, ki si jc po pravici štel v največjo zaslugo, da je krni državni zbor izpremenil v poln parlament. Ekscelenca, storite na drug način isto. Vam je to lažje, nego Vašemu predniku, zvestemu služabniku pokojnega cesarja, grofu Edvardu Taaffeju.«
Tarifne komisije sa zasebne uradnike.
Tožbe o bedi zasebnih uradnikov so dale povod enketi, ki se je vršila konccm 1917 v poslanski zbornici na Dunaju. Na podlagi sklepov, storjenih na tej enketi, je ministrstvo za socijalno oskrbo izdelalo zakonski načrt o ustanovitvi tarifnih komisij za službene pogodbe zasebnih na-stavljencev. Načrt obsega v glavnem sledeče:
§ 1. Za okrožje vsake trgovske in obrtne zbornice se bo tam, kjer ima sedež, ustanovila tarifna komisija za službene pogodbe po zakonu z dne 16. januarja 1. 1910 (zakon o trgovskih pomočnikih).
§ 2. Vsaka kolektivna pogodba o službenih pogodbah se mora tekom 14 dni potem, ko je bila sklenjena, predložiti tarifni komisiji, ki mora pogodbo javno razglasiti in uvrstiti v kataster kolektivnih pogodb, ki so pri njej vložene.
§ 3. Pod kolektivno pogodbo se v tem zakonu razume vsak dogovor, ki se sklene med skupino delojemalcev in enim ali večimi delodajalci in ki ureja medsebojne pravice in dolžnosti delojemalcev in delodajalcev ali druge zadeve, ki so važne za službeno razmerje.
§ 4. S sklepom tarifne komisije se lahko izreče, da je kolektivna pogodba v vseh ali posameznih določbah merodajna tudi za take službene pogodbe, ki sioje izven območja kolektivne pogodbe. Določbe, sprejete v kolektivno pogodbo, se označujejo kot temeljna določila. Temeljna določila se morajo javno razglasiti.
§ 5. Pogajanja o določitvi temeljnih določil mora uvesti tarifna komisija, če se /i od ene ali druge strani stavi tozadevni predlog.
§ 6, Tarifna komisija mora sodelovati pri pogajanjdi o sklepanju ali spremembi Kolektivnih pogodb, če to želi udeiežena stranka ali kaka oblast. Pri sporih poda tarifna komisija svoje mnenje.
§ 7. Tarifna komisija je končno poklicana, da skuša nastale spore mirovnim potom poravnati. Če se ji to ne posreči, mora odrediti uradno obravnavo brilne komisije, h kateri poleg strank lahko povabi osebe, o katerih misli, da bodo pripomogle do sporazuma. Obravnava je tajna. Če se ne doseže sporazum, mora komisija izreči svojo sodbo in pozvati .stranke, naj se tekom 14 dni izjavijo, če se podvržejo razsodbi.
NaSIm dekletom Soli
Ne samo slovenska, ampak tudi vsa avstrijska javnost je s pr senečenjem gledala, kako sta lansko let. slovenska žena in dekle spoznali, kaj terja politična ura v boju za svobodo naroda od njiju dveh. S stotisoči podpisov, stotisoči glav, stotiso-čera slove a ženska srca s^ zahtevala, da se odst- .mijo ^ loletne ovir« srečnega in zadovoljnega življenja našega ljudsh i. Velik je delež slovenske žene za razšir jenje in okrepitev misli politične in gospodarske osamosvojitve. To idejo bodo vsadile v nežna srca naše mladine, in skrbele bodo, da nikdar ne usahne. Slej ali prej bomo s pomočjo slovenske žen«« prišli do politične svobode.
Naša javnost se dobro zaveda, kako veliko pomočnico je dobila v boju za svobodo. Zavedati pa sfe moramo vsi, da nam je žena najvažnejša graditeljica zdravega in srečnega življenja v bodočih domovih. Slovenska žena kot mati, vzgojiteljica, gospodinja, socialna in karitativna delavka! Kako široko polje se odpira, ki zahteva od vsake naše žene vsestranske splošne in strokovne izobrazbe, pridne in spretne roke ter plemenito srce. Z vso pravico smemo pričakovati, da se bodo naše žene in dekleta z resno vnemo lotile in tudi reševale te velike naloge naše bodočnosti. Iz ženskih vrst se čujejo vedno bolj pogosto glasovi, ki kličejo ženstvo k potrebni izobrazbi, vzgoji in organizaciji. Naša osrednja izobraževalna organizacija »Slovenska krščansko-socialna zveza« se ravnokar vzbuja in zbira k novemu delu. ; Velik del njenega delovanja bo posvečen i ženski izobrazbi. S takim delom bo le sledila svojemu velikemu očetu, ki je videl j po svetu, kakšnega odločilnega pomena za i zdravo ljudsko življenje je teoretična in praktična izobrazba žene. Rajni dr. Krek je bil tisti, ki jc z veliko ljubeznijo in ! vztrajnostjo skrbel za izobrazbo in vzgojo tudi najpreprostejšega našega dekleta, Videl je in vedel je ceniti, kaj je prava mati, varčna gospodinja, dobra kuharica. Zato je tako vneto delal za splošno in strokovno izobrazbo in vzgojo slovenske žene. Po n'egovi smrti je velik nodpornik !zvrševalec tega dela Krekove zapuščine, naš presvetli knezoškof, ki neumorno gleda, da se med nami ustanove nove gospodinjske šo^c, obstoječe pa krepko pod-pro in razširijo, da nam bodo dale obilo dobrih gospodinj, ki naj bodo vsika v svojem kraju vzor in učiteljice ostalim.
V Ljubljani imamo poleg drugih tudi | vzorno kuharsko gospodinjsko šolo pod | vodstvom sester uršulink. Na drugem mestu prinašamo prospekt te šole. Vreden je branja. Šolnina in ostale cene za le čase niso previsoke. Denar vedno boli pada v vrednosti, a tu se nudi očetu ali materi prilika, da v sedanji valuti pridobi hčeri neminljivo doto — izobrazbo, kapital, ki nosi stalne dobre obresti. Sedanji denar, ki ima malenkostno vrednost, se spremeni v živo silo, ki ti more izdani denar neštetokrat naz-d nridobiti in hčer v resnici pripraviti za živMenje in osrečiti.
Vojna nam je razdrla naše gospodarstvo, umorila nešteto gospodarjev, sedanjih in bodočih, uničila ali zrahljala je zdravje in dobro vzgojo po naših družinah, vrnila nam bo samo precejšnje število invalidov, slepcev in oslabelih mož. Da ohranimo svoje domove, odpravimo mo-
reča bremena in nezdravi vzduh vojne v njih, da ustvarimo novo podlago in pogoje za gospodarsko blagostanje in zadovoljno družinsko življenje, bomo poleg krepkih mož morda še bolj rabili močnih in stanovitnih žen. ki bodo šle na delo z znanjem, razumom in srcem. Takega praktičnega dela se u:i naše dekle ponajveč doma, a pravi smisel, spretnost, pravo znanje ji more dati le teoretični pouk.
Mecl nami ni nobenega, ki ne bi bil po svojem stališču in po svojih močeh dolžan vzbujati in krepiti zdravo kulturo bodoče Jugoslavije. Za starše je dana ena pot: Poskrbite za dobro nadaljno izobrazbo svojih hčera! Naša dekleta v gospodinjske šolei Naša dekleta pa bodo gotovo rade-volje z vso resnostjo porabile vsako priliko za nadaljno izobrazbo. Voditelji naroda, naši skupni narodni organi in javni faktorji pa naj krepko podpro obstoječe in odpro še obilo novih šol in tečajev za naše žene in dekleta.
Smoter
kuharske-gospodlnjske šole pri uršulinkah v Ljubljani obstoji v tem, da med žensko mladino vzbudi smisel za gospodinjstvo, jo potom teoretičnega in praktičnega pouka seznani z vsemi panogami istega ter jo vsposobi, da po Izstopu iz kuharske-gospodinjske šole zamore nastopiti kot uspešna pomoč v domačem gospodinjstvu.
Učenke
na kuharskih-gospodinjskih šolah se dele v redne učenke in v slušateljice. Vsled pomanjkanja prostorov bodo letos na tukajšnji šoli vsprejete le redne učenke, to so one, ki prisostvujejo vsem predmetom, in tudi teh le omejeno število 24—32.
Redne učenke lahko stanujejo na šoli z vso oskrbo (v internatu) ter so potem notranje redne učenke; redne učenke so pa lahko tudi vnanje, t. j. one, ki bivajo v mestu ter so v zavodu le za čas pouka, a obedovati pa morajo v zavodu ravno radi pouka.
Vsprejemni pogoji.
O mladenki, ki želi vstopiti kot redna učenka na tukajšnjo kuharsko - gospodinjsko šolo, se zahtevaj
1.	dopolnitev 16. leta in predložitev krstnega in domovinskega lista;
2.	predložitev zadnjega šolskega izpričevala, oziroma izpustnice;
3.	predložitev zdravniškega izpričevala;
4.	da učenka izpolni v vseh točkah jI priloženo priglasnico ter isto podpiše;
5.	pri mladoletnih podpis obvezne izjave od strani staršev ali njih namestnikov,
a)	da prevzamejo in plačajo vse v tem prospektu navedene stroške svoje hčere, oziroma varovanke,
b)	da ostane ista vse leto na zavodu,
c)	da v slučaju, ko bi učenka brez opravičenega vzroka (nevarna bolezen) med letom izostala iz šole, poravnajo kljub temu vse celoletne stroške na učnini in one za hrano, stanovanje itd.; polnoletne podpišejo same obvezno izjavo;
6.	takojšnje vplačilo vpisnine 5 K in celoletne učnine v znesku 100 K proti potrdilu.
Ko bi potem učenka, ki je vpisana, ne mogla priti v šolo, t. j. v slučaju, da oboli začetkom šole, se ji vrne vplačana učnina; vplačana vpisnina se pa ne vrne v nobenem slučaju.
Izstop.
Ker se vsaka učenka obveže za celoletni
obisk šole, je torej izstop med letom že izključen. Ko bi pa le katera želela izstopili, mora tri me-scce prej odpovedati ter poravnati še ostale stroške celoletnega bivanja v zavodu. Če učenka na-nagloma oboli, odpade seveda trimesečna odpoved in v tem slučaju tudi nc vplača učenka celoletnih stroškov; dotični plačilni popust se pa določi od slučaja do slučaja.
Disciplinarni red.
Razmerje učenke do zavoda ugotovita šolski red in red v internatu.
Pisma dobivajo učenke potom vodstva, in sicer odprta, in jih imajo tudi oddajati po istem; tajnost o vsebini je zajamčena.
združena Jugoslavija bo prišla in mora priti iz te vojske, vprašanje je le, ali z Avstrijo ali proti njej, ali s Habsburžani ali proti njim. Prvi slučaj nas dvigne do novih^ višin, drugi zapečati našo usodo,« (Str. 36.) V čemer vidi nemški baron srečo Avstrije, to hočejo Jugoslovani in Slovenci, njim na čelu ljubljanski knezoškof, in vendar ga tako sumničijo in obrekujejo. Seveda, na potu smo vsenemškim težnjam; toda ali smo res dolžni žrtvovati se za nemške cilje? Ali se avstrijska ustava ne spreminja neprenehoma od leta 1848.? Ali naj ima ravno dualistična oblika iz 1. 1867. trajno veljavo — na ljubo nemški nadvladi? Namen države vendar ni njeno veličanstvo, ampak splošni blagor, ta Da se da pri nas doseči le v zvezni Avstriji, Po cerkvenem nauku je tista vladavina najboljša, ki skupni blagor v najvišji meri do-seza. Toda ali ne vsebujejo naše zahteve sociainodemokratičnih tendenc, boljševi-cizma?
^ (IV.) Kaj je demokratizem? Baron Chh;mecky odgovarja: »Mi živimo v najhujši politični, socialni in gospodarski revoluciji, ki jo pozna zgodovina. Odnos posameznika do države se je v tej vojski bi-fctvcno spremenil; država je — če hoče ob-ttati in svojo nalogo vršiti — postala stvar vswkcga posameznega državljana. S tem ps je zmaga demokracije zapečatena. Veli. , masa smatra državo za svojo lastno a evo, smatra sama sebe za državo — to |e demokracija.« (Str. 46.) Kaj pa je s sa-g -.dločbo narodov? Je-li ta zahteva res ■ako brezoožna? Zakaj bi narod ne imel pravice v gotovih mejah odločati sam o tvoji usodi? Ali so narodi res zato tu, da
jih visoki gospodje vodijo in vladajo, kakor je mislil Metternich? Seveda je tudi demokracija lahko absolutistična, kakor monarhija, a sama na sebi je naravna in ne nasprotuje ne božjemu ne naravnemu zakonu. Treba je ž njo računati in ji kazati pravo pot. Kaj pa narodnost? Dandanes je to pozitivna vrednota prve vrste, zato jo mora država v prvi vrsti upoštevati. Znani sociolog Gumplovvicz pravi: »Država, ki nc priznava popolne enakopravnosti vseh v njenem ozemlju bivajočih narodnosti, je v modernem kulturnem svetu anahronizem, ki ne more imeti obstanka.« (Str. 53.) Zato ima vsak narod pravico do lastne države, ako nima žc kakih obveznosti do druge države. Kako narod svojo voljo javlja, je postransko vprašanje, prav tako nebistveno je vprašanje, je-li narod juridična osebnost ali ne. Narod hoče živeti in se gibati, to je njegova sveta pravica; kako, o tem sme odločati sam. To mu mora država omogočiti in če je za to potrebna zvezna država, tedaj je pač — potrebna. Tudi s tega stališča je majniška deklaracija neoporečna, da, naravnost patriotična. »Mislimo si, da bi se zgodilo, kar bi se bilo ne samo enkrat lahko zgodilo, da bi bila ententa res zmagal a. Vladarji sede na mirovnem kongresu. Kralj Peter zahteva, da se Slovenci in Hrvatje odtrgajo od habsburške monarhije in pridružijo Veliki Srbiji. Cesar Karel se obrne proti Wi!sonu in z mirno geslo pokaže na jugoslovansko deklaracijo. Wil-son resno odvrne kralju Petru: Slovenci, Hrvatje in Srbi, kar jih prebiva v habsburški monarhiji, zahtevajo svojo državo pod žezlom habsburške dinastije. Po načelu
samoodločbe narodov jim tega ne moremo braniti. Naprej! — In tisti, ki jih sedaj zaradi majniške deklaracije klevetajo za izdajalce, bi bili prav s to deklaracijo rešitelji habsburške monarhije.« (Str. 58, 59)
(V.) Ali pa niso sredstva, ki se jih poslužuje slovenski narod v dosego svojega cilja, protipravna in nedovoljena? Naše ljudstvo zameta vsako nasilno sredstvo, obsoja revolucijo. Mi hočemo mirnim, postavnim potom doseči svoj cilj. Mi zaupamo samo na moč pravice, ta mora zmagati, prej ali slej. A rok ne bomo križem držali. »Narod pasivistov,« je rekla nedavno nam neprijazna »Tagespost«, »ne more kolesa svoje zgodovine premakniti, ampak je vedno v nevarnosti, da se ne zaplete v prečke.« (Str. 64.) Mi zaupamo na cesarja Karla in mu kličemo: »Cesar Karel, brez svobode za nas ni življenja, brez Jugoslavije za nas ni svobode. V svetovni vojski se je pokazalo: Ta mogočna borba narodov ima tudi mogočne cilje in vsled sile teh ciljev, ki postajajo vedno bolj jasni, se bo tudi naša usoda dopolnila in ta usoda ne more biti nič drugega kakor — Jugoslavija ali smrt.« (Str. 65.)
To je Ušeničnikova apologija Jugoslavije, pisana s srčno krvjo Slovenca in _
Avstrijca. Naj jo bero, io.knjigo, vsi, ki imajo morda v dobri veri dvome in pomisleke, naj jo bero vsi, ki jim je za resnico in pravico, vsi, ki jim je za našo drago Avstrijo in ljubljeno dinastijo, vsi, ki jim jc za mili nam narod, naj jo bero vsi, ki jim je res za — Jugoslavijo. Bero naj jo in potem — nnj sodijo/
Pouk
tra|a 10 mesecev ter se vrši izvzemši nedelje, praznike in še nekaj ferialnih dni vobče vsak dan 0C*u8' Ure z'utra' 6' "" zvečer; v soboto popoldne je pouka prosto; ob nedeljah in praznikih jc pa zavod zaprt.
Učne predmete in obseg učiva določa učni načrt, izdan in odobren po c. kr. ministrstvu za javna dela.
Pouk se loči v teoretični in praktični ter obsega naslednje predmete; verouk, slovenščina, nemščina, računstvo in kalkulacija, zdravjeslovjei nauk o živilih, nauk o gospodinjstvu, gospodinj, ska opravila (pospravljanje, pomivanje, pometanje itd.), nauk o serviranju, kuhanje, šivanje s krojnim risanjem, vrtnarstvo in kot neobvetn« predmeta; hrvaščina in italijanščina.
Če bi katera učenka iz kateregakoli razloga želela biti oproščena gospodinjskih opravil, n pr pomivanja, pometanja itd,, lahko to doseže, carao koncem leta ne dobi izpričevala in pa vplačaU mora še enkrat toliko letne učnine (druge 100 K, ona 200 K).
Učenke pa. ki so posečale vse leto šolo in se udeležile pouka v vseh predmetih, dobe kon. cem leta izpričevala; s tem izpričevalom vstopilo lahko na učiteljišče za kuharske-gospodinjsk«
Fcrialni dnevi med šolskim letom so Isti kot na sredn)ih šolah.
Šolsko leto
Zai£ritnet f °kt°brom, ,in	s koncem julija.
fff.isr* »
torek zvečer, t j. 1. oktobra t. I., vnanje učenki
na, se pa v srcdo t koj podaio y ^ »" •
prideio potem v šolo.
Vplačila.
Za notranje kot vnanje učenke znaša vpl*. £ kron, učmna pa celoletno 100 kron Notranje učenke vplačujejo za hrano, ita. novanje, razsvetljavo, pranje, posteljo (ra«en od.. • » ono i perila) in reži'ske strolk«
sečno 200 kron.
Šolske in šivalne potrebščine, zdravnika, zdravila itd., torej svoje zasebne stroške, morate pa učenke same sprotoma plačati. V to »vrho nai se jim vroči 50 kron ali pa 100 kron. Prejem itH denarja, kakor tudi vse izdatke istega, mor. ka učenka po navodilu učiteljice vknjižitl ▼ posebni knjižici »Računskem dnevniku«, da *• tak« učenke vežbajo v vknjižbi dohodkov ln strolkor in da imajo starši ali njih namestniki vpo*Ud * uporabo dotičnega denarja. Za vse večje izdatke, n. pr. za nabavo čevljev, obleke itd., mora učan. ka posebej prositi dovoljenja svoje starše ali nflh namestnike; z dovoljenjem je potem doposUtl do-tično vsoto; zavod namreč ne daje nikakrlnff predujmov.
Vnanje učenke vplačajo za opoldanski obed in režijske stroške mesečno 100 kron. Tudi vnanl« učenke morajo pisati računski dnevnik, nllm nai se pa v to svrho izroči 20—30 kron.
Vpisnino in učnino je vplačati pri konirt veljavni priglasitvi, ko se priglasnica odda. m*, sečnina se pa plača pri vstopu, in to redno n tri mesece vnaprej oziroma v treh obrokihi torej' notranja učenka vplača pri vstopu
v začetku oktobra 600 K mesečnlna, v začetku januarja 600 K mesečnine] v začetku aprila 800 K mesečnine; v n a n j a učenka pa plača
v začetku oktobra 300 K mesečnine, v začetku januarja 300 K mesečnine, v začetku aprila 400 K mesečnine. Vplačilo mesečnine, veljavne za tri meieea. se ne yača tudi v slučaju bolezni ne; le rpla-čilo nadaljnih letnih stroškov se v slučaju obola-nja pregleda, kakor je že zgoraj pri »Iutopn« omenjeno.	y
Obleka, perilo itd.
obleke ln Perila ni nikakršnih posebnih določil radi sedanjih razmer. Vsaka notranja učenka naj toliko s seboj prinese, da ima dovoli za menjavo perila in obleke.
V kuhinji morajo imeti vse učenke bela predpasnike, in da teh preveč ne zamažejo, Imafo še predpasane Stirioglate bele prtiče; na glavi morajo imeti bele, lahne rutice ali pa čepice (morda iz batista); z vsem tem naj se torej vsaka učen-ka preskrbi. Pri gospodinjskih opravilih Imajo učenke temne predpasnike. — One učenke, ki ne bi imele že izdelanih predpasnikov itd., na) jih na izdelujejo sedaj doma, napravile si bodo vse tc same potem pri šivalnem pouku. Vsaka učenk* naj tudi prinese s seboj svoj pribor (jedilno orodje) in nekaj prtičev (servijet). Vse tu rečeno gled« predpasnikov itd. velja notranjim kakor tudi tb» njim učenkam.
_ Notranje učenke morajo razen tega še s seboj prinesti odejo, blazine, 4 rjuhe in prevlake za blazmo, glavnik, milo in druge umivalne potrebščine, krtačo za obleko ter krtačo in drugo za snaženje čevljev.
Vodstvo kuharske-gospodinjske šole pri u r š 1 i n k a h v Ljubljani.
Dimniški posveti.
Dunaj, 4. septembra, (K, u.) Cesar je sprejel danes običajna poročila in sprejel v »avdienci praškega knezonadškofa grofa IIuyna in ministra Homanna. Opoldne je zaslišal cesar državnega tajnika pl. Hin-tzeja in državnega tajnika pl. Stumma. OF 1. popoldne je bil pri Njunih Veličanstvih zajtrk, pri katerem so bili admiral pl. Hintze, pl. Stumm, nemški veleposlanik grof Wedel, nemški vojaški poblaščenec generalni major pl. Cramon in zunanji minister grof Burian.
Dunaj, 4. septembra. (K. u.) Cesar se je pripeljal danes iz Reichenaua na Dunaj. Cesar je povabil nemškega državnega tajnika admirala pl. Hintzeja, državnega pod-tajnika pl. Stumma in zunanjega ministra grofa Buriana, ki jih je sprejel opoldne v avdienci, naj se peljejo z njim v dvornem vlaku na Dunaj. Cesar se je pripelji ob 3. uri 40 minut popoldne na južni kolodvor in se jc peljal na Dvor, kjer jc sprejel po-set carja Bolgarov, ki se jc pripeljal ra Dunaj. Pogovarjala sta se poldrugo uro. Zvečer jc poročal cesarju na Dvoru zunanji minister grof Burian. Cesar se je odpeljal ob 7. uri nazaj v Reichenau,
Berlin, 4. septembra. Turški veliki vezir Talaat paša ostane na Dunaiu v petek pri posvetih in pride v Berlin šele v soboto. (Navzočnost carja Bolgarov in turškega velikega vezirja na Dunaju je naj-brž v zvezi z rešitvijo znanih difcrenc med Turčijo in Bolgarijo v zadevi Do-brudže oziroma Odrina. O. u.)
odlošKvIjo.
Časopisje je jako skopo s poročili, ki prihajajo iz Španske. Brezobzirna podmorska vojska, katero so izsilili velenemci, je pognala Združene države proti osrednjim velesilam na vojsko. Danes niti velenemci niso več tako drzni in se ne upajo zani-kavati, da bi se že davno sklenil mir, če bi Združene države ne bile stopile na plan. Podmorska vojska ni izstradala Anglije, ni onemogočila prevozov iz Amerike preko Atlantskega oceana v Evropo, kjer se na francoskem pozorišču pozna vpliv ameriške šele med vojsko organizirane armade. Podmorska vojska je napela strune med Nemčijo in Špansko tako, da obstoja nevarnost, da počijo. Samo dve mali brzojavki smo zasledili o položaju, ki se vedno bolj poostruje in zapleta v gordijski vozel, katerega tudi moderna diplomacija raz-vozljava z mečem: Španska vlada je zaplenila en nemški parnik in je odpravila v Španski ustavna jamstva, da zabrani spletkarjenje v sedanjih pogajanjih z Nemčijo, Upajmo, da ostane vsaj Španska nevtralna, dasi se mora pripoznati, da je položaj silno, silno resen in napet in da delajo en-tenti prijazne struje v Španski s polnim parom na to, da pritegnejo Špansko v krog sovražnikov osrednjih velesil. Došli brzojavki o poostrenem položaju poročati: Budimpešta, 4. septembra. »Az Est« poroča iz Ženeve: Španska vlada je odredila, naj se en nemški parnik zapleni,
Bern, 3. septembra, »Nouvelle Cor-respondence« poroča iz Madrida: Španska vlada je, da zabrani spletkarjenje pri sedanjih pogajanjih z Nemčijo, razveljavila ustavna jamstva.
Boli z Milani.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 4. septembra. Uradno: -'' Severno od prelaza Tonale so naši visokogorski oddelki z nenadnim napadom ztrgali sovražniku Punto di San Matteo 3692 m), Monte Mantello (3396 m) in vrh edenikov (3562 m]. To dejanje na večnem edu in snegu daje posebno spričevalo za zvrstno bojevanje napadalcev, ki so kos najtežjim planinskim razmeram.
Na Sedmih Občinah živahnejše po-zvedovanje, r Sicer nič posebnega.
Načelnik generalnega štaba. i"- ____
Bilka na Francoskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 4. sept. Veliki glavni stan:
Vojna skupina kraljeviča Ru-perta in generalnega polkovnik a p 1. B o e h n a.
Na obeh straneh Lyse se je sovražnik v trajnem boju z našimi prednjimi četami priboril do črte Wulverghem-Nieppe-Bac St, Maur-Laventie-Richebourg, Naši mešani oddelki so mu v teh malih bojih uspešno škodili in mu s sunkom in napadom odvzeli ujetnike.
Na bojišču med Scarpo in Sommo je £>il dan miren. Zadnjo noč smo naše čete umaknili na črto Arleux-Moeuvres-Ma-nancourt. To že nekaj dni pripravljeno premikanje se je izvršilo po načrtu in neovirano od sovražnika. Nasprotnik je še-le popoldne obotavljajoč se sledil.
Na fronti med Moislainsom in Peron-ae včeraj sovražnik svojih napadov ni ponovil.
Na obeh straneh Noyona je Francoz izvajal močnejše napade, ki so bili naperjeni proti gorovju med Champagno in Bussyjem. Sovražnik, ki je štirikrat dopoldne in popoldne brez uspeha naskočil preizkušeno $31. pehotno divizijo, je bil tu kakor tudi v ostalih odsekih brez iz-leme odbit.
Ob Ailetti poizvedovalni boji. Sunki sovražnika proti Concy le Chateau so se Izjalovili.
Med Ailetto in Aisno je pričel Francoz v zvezi z Američani in Italijani po najsilnejši ognjeni pripravi z novimi napadi. Bili so odbiti, večkrat po srditem ooju od blizu.
Včeraj smo sestrelili 22 sovražnih letal in 7 pritrjenih balonov. Poročnik Rumey je priboril svojo 30. zračno zmago.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Južno od Riponta smo po uspešnih sunkih v francoske jarke pripeljali ujetnike in strojne puške.
Nemško večerno poročilo.
Berlin, 4. zvečer. Uradno: Dozdaj sc (e o večjih bojih ni poročalo. Med Scarpo
in Sommo otipava sovražnik naše nove ! črte. Med Ailletto in Aisno smo odbili po- ! novne napade Francozov.
Prvi glavni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Angleško poročilo.
London, 2. septembra dopoldne. Va-leške čete iz angleških vzhodnih grofij so vzele sinoči Saully-SoulliseL Angleške čete so se približale Le Transloyu in No-reulu ter ujele ujetnike. \ngleške in škotske čete so vzele ponoči pri Riencourtu-les-Cagnico rtu nemške kosloianke južno od vasi in ugrabile več sto ujetnikov. 'V odseku južno ncl Scarpe so napadle ob 5. zjutraj kanadske in angleške čete, ki javljajo, da dobro napredujejo. Naše čete so prišle v odseku Lvse do reke Lys; vzhodno Estairesa so zasedle Neueve-Eglise.
London, 2. septembra zvečer. Kanadske in angleške čete so napadle danes zjutraj v spremstvu tankov za cesto Arras —Cambrai in vzele na široki fronti del mogočno utrjenih obrambnih postojank, ki so znane pod imenom Crozourt—Queant črta in leže južno Scarpe. Sovražnik je z vso silo držal jarke in se je našemu prodiranju odločno upiral. Na celi napadalni fronti smo zlomili njegov odpor z velikimi izgubami za njega. Kanadske čete so vzele Dury, Villers-lcs-Cagnicourt in Cagni-court ter so napredovale čez navedene kraje. Na njih levici so si delale pot angleške čete skozi nemške obrambne črte severnovzhodno od Eterpignyja. Na desnem napadalnem krilu so silile naprej angleške in škotske čete čez Riencourt-les-Cagnicourt v smeri proti Quentu in so vzele veliko močno utrjenih postojank z vasjo Noreuil; tudi južno od tam so naše čete napredovale. Popoldne smo odbili močni protisunek, katerega je izvajal sovražnik z veliko silo vzhodno Vaulxa— Braucourta, Angleške čete so prišle do izhodov Beugnyja in vzele Villcrs-au-Flos. Trd boj se je bil cel dan za Lc Transloy; na tej točki smo tudi odbili sovražne protinapade; angleške čete so vzele vas. Angleške in avstralske divizije so vrgle sovražnika med Sailliselom in Peronno iz gozda Saint-Pierre-Waast in vzele vasi Allaines in Haut-Allaines. Vzhodno in jugovzhodno Peronne so odbile avstralske čete ponovne nemške protinapade s težkimi izgubami za sovražnika. Tekom dne smo ujeli nekaj tisoč ujetnikov. Naše patrulje so napredovale na zahodnih izhodih Lensa, Na fronti ob Lysi so pridobivale naše čete v tesnem stiku s sovražnikom dalje tla.
Francosko poročilo.
2. septembra zvečer. Naše čete, k: so prekoračile sinoči severni prekop na višini Nesle, so napredovale tekom dne na vzhodnem bregu prekopa in se ustalile na zahodnih slemenih višine 77. Ugrabili smo ujetnike. Med Ailetto in Aisno smo nadaljevali prodiranje na višinskih ravninah vzhodno Crecyja-au-Monta and Juvignyja, dasi se je sovražnik ljuto branil. Vzeli smo Leuilly, Terny in Sorny in napredovali tudi severno Cranya. Na ostalih frontah miren dan.
Ameriško poročilo.
2, septembra zvečer. Naše čete so severno Aisne nadaljevale svoje napredovanje; dasi se je sovražnik ljuto branil, so vtzele vasi Terny in Sorny. Včeraj smo v tej pokrajini tekom bojev ujeli 572 ujetnikov, vzeli dva 10.5 cm topova in 78 strojnic, Severno od Vesle smo odbili dva krajevna napada zahodno Fismesa z izgubami za sovražnika.
Belgijsko poročilo.
2, septembra zvečer. Pri Dixmuidi so metali bombe in delovanje topništva.
Vojni svet v Parizu.
Baselj, 3. septembra, Včeraj je zboroval pod Clemenceaujevim vodstvom vojni svet, katerega so se udeležili najvplivnejši armadni poveljniki.
Fochova strategija. — Maršal Haigh peer Anglije.
Curih, 4. » Post« poroča: Maršal Foch zasleduje načrt, da zabrani nemški armadi mirno zbiranje v Hindenburgovi črti. Zato izvaja neprestano ostre sunke in se ne ozira na izgube.
Rotterdam, 4. Angleški listi poročajo, da bodo podelili maršalu Haiglm v kratkem čast angleškega peera.
Odkritje zarote v Rusiji.
Moskva, 4, (K. u.) »Posnaja Gazeta« poroča, da so odkrili v guberniji Volida novo zaroto častnikov, ki so delali z angleško pomočjo. Deset prijetih častnikov so ustrelili.
Boj v angleškem veleposlaništvu.
Moskva, 4. septembra. (Kor. urad.) »Pravda« poroča 3. t. m,: V angleškem veleposlaništvu v Petrogradu so prijeli 40 oseb, večinoma Angle/c, Predsednik izredne komisije v Moskvi Dzervicki jc izvedel manjše podrobno*:j o zvezi protircvolucij-skili organizacij. Niti zarote so sc spletale v angleškem veleposlaništvu v Petrogradu.
Pcdpnišlvo so obkolili zvečer 31. ni. m. Ko so prišli uradniki v prvo nadstropje, so žc streljali na nje. Ustreljen je bil mornariški atašej Fronny, ki je prvi streljal. Prijeli so 40 oseb; knez Sohovski je bil med njimi,
Zarota entente proti boljševikom.
Moskva, 4. septembra. (Kor. urad.) Uradna Izveslija piše o odkriti zaroti med drugim: Sklep, dri primejo ljudske komisarje, so storili pri plenarni seji. Podkupili so nameravali tudi čete, ki so stra-žile' Kremlj. Prijete člane sveta ljudskih komisarjev so nameravali precej prepeljati v Arhangelsk. Reilly je pa predlagal, naj Ljenina in Trockega precej po izvedeni aretaciji ustrele. Ponoči od 31. avgusta na i. september so prišli pooblaščenci izredne komisije \ stanovanje zarotnikov, kjer so jih prijeli in odpeljal' v urad izredne komisije. Med aretiranci neki angleški podanik ni povedal svojega imena in ga je naznanil šele Petru, da jc angleški diplomatski zastopnik Lockhardh. Peter je takoj zapovedal, naj ga izpuste in ga vprašal, če nc poda o poskušenem podkupovanju poveljnika čel sovjetom nobene izjave. Lock-hart jc kategorično tajih dejstvo, da je občeval s poveljnikom. Ko so mu pokazali dokumente, je razburjen izjavil, da ga ščiti pred zaslišanjem njegov diplomatski značaj. Povedali so mu nato, cla so ga vprašali zato, cla ovrže trditev, da je organiziral zaroto. Aretirana major Freclie in njegov bral. stotnik sta vohunila za Angleže in Francoze. Zarota jc delala na to, da se napove zopet Nemčiji vojska.
Iz glavnega stan* zarote.
Mosk**, 3. septembra. (Kor. urad , »Pravda« je objavila oklic proletariata o odkritem glavnem stanu protirevolucio-narjev v angleškem veleposlaništvu. O pripravah nameravane vstaje v Moskvi se javlja: Financiral ie organizacijo angleški konzul Lockhart. Lockhartu je bilo naročeno, naj aretira svet ljudskih komisarjev. Vstajo proti svetu ljudskih komisarjev v Moskvi so nameravali prirediti 10, septembra v Moskvi. Nameravali so uvesti vojaško diktaturo; vso oblast naj bi dobile tri osebe.
Aretirani Ukrajine«.
Moskva, 4. (K. u.) »Utro« poroča: V zvezi z atentatom v Moskvi so aretirali tudi ukrajinske državljane. Ukrajinski generalni konzul se je na to umrtil.
V Petrogradu usmrtili 500 oseb.
Moskva, 3. V zvezi z atentatom na Uričkega in s hišno preiskavo v angleškem veleposlaništvu v Petrogradu so usmrtili 500 oseb, med njimi baje 40 Angležev. V Nižnem Novgorodu so usmtili 41 talnikov buržoazije. V Moskvi in drugod aretirajo in streljajo osumljcnce.
Ljeninovo stanje resno.
Moskva, 3. V stanju Ljenina se pričakuje danes kriza. Dasi jc temperatura nizka, pravijo zdravniki, da je Ljeninovo zdravstveno stanje resno.
Carica in njene hčere umorjene?
Pariz, 4. sept. (Tel. Comp.) »Temps«; objavlja iz Londona brzojavko, ki poroča, da so carico in njene hčerke umorili isti dan, ko so usmrtili bivšega carja Nikolaja.
Proti moščau-jtvu.
»Izvestja naznanjajo, da vpeljejo v Moskvi s 1. septembrom aprovizacijski sistem štirih kategorij: Prva kategorija, v katero spadajo delavci, ki delajo v posebno težavnih razmerah: kovinarji, steklarji, usnjarji, rudarji itd., potem bolniški strežniki in noseče ter doječe matere — dobi po 200 enot živil; druga kategorija, to so težki delavci, ki pa delajo v zdravih razmerah, torej transportni, stavbeni in kmetski delavci, tehniki, zdravnika, milica in pozama bromba — dobi po 150 enot; tretjo kategorijo tvorijo osebe, ki imajo lažje delo: kontoristi, duševni delavci, gostilničarji, rc?kodcld, gdfclbeniki itd., dalje otroci do treh in od 14. do 17. leta, dijaki, vojni invalidi, brezposelni; li dobe po 100 enot; v četrto kategorijo spadajo ljudje, ki žive od obresti, hišne najemnine in tujega dela: rentirji, hišni posestniki, trgovci, duhovniki, poslovodje in ravnatelj', dobavitelji, juristi, umetniki, pisatelji, časnikarji, zdravniki in brezposelni, ki niso vpisani na delavskih borzah: ta kategorija dobi lc 50 enot živil. To sc pravi, ako dobita prva m druga kategorija po pol ozir. 3/< funta kruha na izkaznico, dobita tretja in četrta samo '/» ozir. funta, in četrta tudi to le tedaj, ako je po razdelitvi prvim trem kategorijam še kaj ostalo.
Stranka narodnih komunistov.
Levo krilo socialnih revolucionarjev se je te dni odcepilo in ustanovili so novo stranko pod imenom »Narodniki-komuni-sti.« Nova stranka je že tudi začela izdajati svoje glasilo: »Zastava delavne komune.« Nova stranka jc blizu boljševikom; socialnim revolucionarjem očita, da se pač bore proti veleposestnikom, ne pa proti buržoaziji na deželi, proti samostojnim in bogatim kmetom. Glavni cilj narodnih socialistov je, zanesti razredni boj na selo. Boljševiki nove stranke ne odklanjajo,
marveč pravijo le, da so edini-lc sairf prava revolucionarna komunistična stran« ka mas.
• • *
Kadet Wayetes vrhovni poveljnik vseb ruskih iront,
Moskva, 3. (K. u.) Trockij je imenovan za predsednika vrhovnega vojnega sveta, voditelj kadetom Wayeles pa z? poveljnika vseli front.
Japonsko poročilo.
Tokio, 28. septembra. 'K. u.) Reuter.
Uradno: Japonci so zasedli Šimanovsko in preganjajo z zveznimi četami sovražnika. V bojih od 23. do 28. avgusta smo izgubili na mrtvih 5() mož in 7 častnikov ter 120 ranjencev. Sovražnik je izgubil dvakrat toliko, nad 300 mrtvecev jc popu-stil. Ugrabili smo med drugim dva oklopna voza, 3 topove in 4 strojnice kakor tudi puške in strelivo. Scmenovc čete so zasedle Halonole.
Japonci v Sibiriji. —- Američani o nastopu v Sibiriji.
Stockkolm, 4. septembra. Londonski listi izražajo nado. da bodo Japonci hitro poslali veliko čel v Sibirijo, ker jim gre za to, da bedo boljševikom prišli ob rek' Amur za hrbet.
Newyork, 4. septembra. »Newyork Times«, ki so v zvezi z vlado, pišejo: Vzhodna fronta je aktivna postojanka' osrednjih velesil. Amerika mora zato, no da pošlje zato enega moža mani na zahodno fronto, kolikor mogoče hitro poslat? več slo tisoč vojakov v Sibirijo, da se za--uče skupno z Japonci položaj v korist ■.•ntenti.	.
' t \
ZapSenSene urnike ladje.
V lukali države Uruguay so zaplenili naslednje nemške ladje: »\Vigand«, »Sil-via", Harzburg;, Bahia«, »Mera«, »Po-lynesia<, •• Sala ti s-, in Thmingia*. Ladje, ki so jih bili nemški mornarji so popravili in jim dali nova imena. Več ladij že vozi,
Francozi ztfatsvajo ofenzivo proti Avs&rlji Odrski.
Pariz, 3. septembra. Robert d' Arceul poziva v Eclairu zaveznike, naj napadejo Avstrijo-Ogrsko na južnih in na balkanskih frontah. Pisal je: Napoleonov ženij je vedel, da se mora iskati ključ Alzacije na Dunaju. Obstoja li samo francoska fronta? Imamo tu»!i italijansko in balkansko fronto, ki sla lahko ranljivi ob podjetju, izvedenim z veliko silo. Tam se odpirajo zgodovinska bojišča, ki so ravno tako primerna za velike pokrete, za manever in' za odločiicv s pomočjo lislih čet, ki naj jih dajo Američani na razpolago. Zakaj se š^ obotavljamo? .- «»,."■
novice.
-'■- Seja »ačelstva S. L. S. se bo vršila
jutri ob 3. uri popoldne v posvetovalnici tajništva S. L. S., Katoliška tiskarna, IL nadstropje.
-K Poljaki iu slovanske slavnosti v Ljublja»i. Glos Narodu« prinaša po slovenskih listih obširno jako simpatično pisalo poročilo o slovanskih slavnostih na Slovenskem.
--- Finančni odsek sklican. Z Dunaja poročajo: Konferenca ministrskega predsednika barona pl. Hussareka z načelni' kom Poljskega, kola dr. Tertilom je zak« ljučila vladna pogajanja z voditelji stranic Uspeh je la, da je finančni odsek sklican za 10. t. m. oi» 4. uri popoldne z naslednjim dnevnim redom: 1. Nadaljevanje razprava o vinskem davku; tretje branje vladne predloge o davku na premog; 4. tretje branje vladne piedloge o vžitninskega davka na sladkor; 5. razprava o pridobitnem in zemljiškem davku. Tc dni bost$ začela delati tudi vodnogospodarska komi1' sija in obnovitveni odsek.
-'. Čehi. se ae pogajajo. Z Dunaja poročajo: Načelnik Češkega svaza, posl. Stanek, jc na slovaškem zborovanju v Ogr. Brodu izjavil, da so vse vesli o namišljenih' pogajanjih čeških poslancev z baronom! Hussarekom brez podlage. Vsako pogajanje je odveč, ker sc končni češki cilj ten? potom ne da doseči. Baron pl. Hussarek češkim poslancem svojih ustavnih načrtov tudi ni predložil. Čas za pogajanja jc dav« no minul.
-j- Nemški nacionalci. Zveza nemškonacionalnih strank je imela 4. t. m. na Dunaju posvetovanje, o katerem oficielno poročajo: Načelnik dr. Waldncr jc podal obširno poročilo o političnem položaju in politiki barona Hussareka, v kolikor se da presojati i r. njegovih izjav in dejanj. V debati se je povdarjalo, da ministrski predsednik izjavlja, da s federalističnimi stremljenji nima nobenih zvez in da vedno povdarja svojo prvo skrb za državno enotnost. Kot popolnoma nezadovoljivo se je označilo njegovo dosedanje ravnanje nasproti jugoslovanskemu gibanju in ne-veniu apc^tolu tejia gihgpja kaezoJkafu
Jegliču. S povdarkom so poslanci zahtevali, naj se v prehrani in vojnem gospodarstvu končno nastopi z močno roko in s primernimi izboljšanji in izpremembami zagotovi polno jamstvo, da bomo prebili do konca. Nasproti sovražni propagandi sc mora v prebivalstvu in armadi pokazati močan in neomajan duh in volja, da prebijemo. Nič nc bo bolj pospešilo miru.
-J- Organizacija češke duhovščine. 3. (. m. se je vršil v Pragi strogo zaupen sestanek češke duhovščine, ki snuje svojo organizacijo,
-j- Češki gospodarski sveti. Poslanec Stanek je storil korake, da se po zgledu na Češkem ustanovita češka gospodarska sveta tudi na Moravskem in Šleskem.
-j- Češki protestanti, ki tvorijo dva in pol odstotka češkega naroda, se potezajo za lastno češko-evangelsko cerkev. Tem povodom piše »Videnski Djennik«, da ves češko-slovaški narod stremi po lastni češki narodni cerkvi, ki ne bo imela zveze z Rimom.
-f Okrožno sodišče v Trutnovu. Dunaj, 5. (K. u.) »Wiener Zeitung« objavlja odredbo pravosodnega ministra, s katero se odreja, da prične okrožno sodišče v Trutnovu poslovati 1. januarja 1919.
-f- Schonerer proti vsenemccm v Nemčiji. Namestnik predsednika vsenem-ške zveze v Nemčiji, vpokojeni general konjenice baron pl, Gebsattel ie ostro obsodil gibanje »Proč od Rima,« za katero se s posebno strastjo zavzemajo avstrijski vsenemci pod Schoncrerjevim vodstvom. Schonererjevo glasilo seveda s tem ni zadovoljno in dopoveduje generalu Gebsat-telu, da vsenemško in nemško katoličan-stvo ne spadata skupaj in da ju loči nepremostljivo brezdno kar naj tudi velenemška zveza upošteva.
-j- Ali nas čaka peta vojska pozimi? »Temps« poroča: Maršal Foch še vedno upa, da bo vojska v bodočih šestih mescih odločila. »Times« pa poročajo: Francoski finančni minister zahteva nov kredit v višini več tisoč milijonov frankov za vojsko pozimi.
+ Brestovskn dodatna pogodba v Moskvi ratificirana. Moskva, 3. septembra. (K. u.) »Izvestja« poroča: Ker je osrednji izvršilni odbor sovjetov potrdil dodatek k brestovskemu miru, katerega je Svertlov podpisal sinoči Mariž s pogodbo v Berlin, kjer bodo pogodbi 6. septembra zamenjali.
-f Odstop poljske vlade. Iz Krakova se poroča 4. t. m.: Ko se je vrnil ministrski predsednik Steczhovvski, je sklenil kabinet, da poda demisijo. Regentski svet je sprejel demisijo. Pravijo, da je Stecz-howski bolan; ministri so tudi različnih nazorov, Naučni in trgovinski minister i,e ne strinjata s pogajanji, ki jih vodijo z Nemčijo. Pravijo, da bo bodoči ministrski predsednik princ Janus Radziwill.
-j- Hertling o splošni volilni pravici. Berlin, 4. (K. u.) V odseku gosposke zbornice, ki izdeluje ustavno in volilno preos-novo, je govoril Hertling, ki je izvajal: Obliki, v kateri je poslala poslanska zbornica predlog odseku, vlada nc more pritrjevati. Pozna pomisleke proti uvedbi splošne, enake volilne pravice, toda pomisleki morajo izginiti v času, v katerem živimo z ozirom na koristi državnega življenja, dinastije in krone,
-j- Republičauski pokret v Grški. Časopis »Corriere della sera« poroča: V La-risi in v Atenah so priredili republičani hude izgrede,
-f Orlando se približuje Giolittiju.
Lugano, 4. (K. u.) Ministrski predsednik Orlando je sprejel ožjega Giolittijcvega prijatelja, bivšega ministra Facta v avdi-ienci, ki je trajala poldrugo uro.
+ Judje niso Nemci. Haag, 4. septembra. Najvišje sodišče Združenih držav je razsodilo, naj ne smatrajo nemških judov za Nemce, marveč za jude.
-f Grožnja Amerike Mehiki. Iz New-yorka se poroča preko Lugana: Vlada Združenih držav je naznanila Mehiki, da ji bo zabranila ves izvoz bombaža in drugega blaga, če Mehika ne razveljavi pogodbe s Špansko o dobavi 50.000 ovojev bombaža, ki jih je baje kupila v Mehiki Nemčija in ki jih namerava pustiti prepeljati na Špansko, kjer ostane bombaž v ikladiščih, dokler se ne bo sklenil mir.
+ Ukrajina anektira Krim. Ukrajinski tiskovni urad poroča: Na zadnjih posvetih ukrajinskega ministrskega predsednika Lysoguba z merodajnimi berlinskimi krogi so sklenili, da se priklopi Krim Ukrajini.
+ Nov? tok v Rumuniji? Posebni poročevalec »Vossische Zeitung« poroča iz Bukarešta: Pravosodni minister je zapoved al, naj se sodnijska razprava proti Bratianuu in ostalim obtoženim ministrom nreloži tako, da sc bo višila decembra in ie septembra.
-f Sklep angleških strokovnih dru-ttev. Derby, 4. (K. u.) Kongres strokovnih Jruštev je sklenil z velikansko večino 'k'ep delavske in socialno-demokratične ■trankc, naj sc pozovejo osrednje velesile, "ij odgovore na vojne smotre zveznih na-
rodov s tem, da naznanijo svoje vojne smotre.
+ Hindcnburgov oklic. Berlin, 4, septembra. (K. u.) Hindenburg je. izdal oklic, v katerem izvaja: Stojimo v težkem boju z našimi sovražniki. Če bi zajamčevala lc številna premoč zmago, bi ležela Nemčija že zdavnaj razbita na tleh. Sovražnik ve, da duh, ki preveva naše čete in naše ljudstvo, stori, da smo nepremagljivi. Poleg boja proti nemškemu orožju, ie podvzel za to tudi boj proti nemškemu duhu. Vojsko proti našemu duhu vodi sovražnik z raznimi sredstvi. Na našo fronto sipa bobneči ogenj tiskanega popirja. Naši vojaki so izročili na zahodni fronti sovražnih letakov majnika 84.000, junija 120 000 in julija 3DO.OOO, Sovražnik zastruplja seveda vsem duha uma. Brez zavesti sprejemajo stotisočeri strupeno snov v se. Tisočerim se breme, ki jim ga itak nalaga vojska, šc množi. Vsi, ki pišejo zopet o svojih dvomih na fronto in Wilson, Lloyd George in Clemenceau si manejo roke, Sovražnik napada tudi drugače duha v domovini. Širijo se najneumnejše govorice. Strup vpliva na dopustnike in se razteza s pismi na fronto. Malodušne sovražnik preplaši. Na vzhodu smo izsilili mir in smo močni dovolj, da storimo to tudi na zahodu kliub Američanom, a močni in složni moramo biti. Oklic končam: Nemška armada in nemška domovina, če še Vam pride vržena strupena drobtina v obliki letaka ali govorice pred oči ali na ušesa, znajte, da prihaja od sovražnika! Če prideš s kom skupaj, ki je sicer po imenu in rodu Nemec, a ki stoji v svojem bistvu v sovražnem taboru, se mu ne približaj in ga zaničuj! Javno ga razstavi na sramotnem odru, da ga bo vsak pravi Nemec zaničeval! Čuvaj se, nemška armada in nemška domovina! Veliki glavni stan, 2. septembra, pl. Hindenburg, generalfeldmaršal.
izjava tržaškega škofa ekss. dr, K^rlina.
Poročevalec našega lista je imel priliko, danes govoriti z ckscelenco prevzv. g. tržaškim škofom dr. A. Karlinom, ki se je bil pravkar vrnil z Dunaja. Ekscelenca tržaški škof je rekel, da je bil tudi pri nunciju in da se je z njim razgovarjal o razmerah na jugu in še posebej o ljubljanskem knezoškofu. Poročevalec je vprašal ekscelenco, kako neki mislijo na nun-ciaturi o škofu ljubljanskem in kako stališče zavzemajo h gonji, ki se uprizarja po nemškem in drugem časopisju prav te dni proti njemu, kajti duhovnikov se polašča nekak nemir in zbeganost, Tedaj je ekscelenca odgovoril sledeče besede: *Č e Vas bo kdo vprašal, kako mislim jaz o vsem tem, tedaj Vam rečem jaz in ponavlja isto še nekdo d u g i, ki je še več kot jaz: Bodite s škofom in vse bo dobro.«
Dnevne norice«
—	Na Homcu pri Kamniku se vrši na Mali Šmaren, dne 8. septembra ljudski tabor ob 3, uri popoldne. Ob pol 3. uri je mirovna pobožnost v cerkvi, nato se vrši shod na prostoru pred Društvenim domom. Govore naši poslanci. Vsi prijatelji in pristaši naše svobode dobrodošli na Homcu.
—	ŽetezmM. Dne 8. septembra bo prvič v domači cerkvi daroval sv. mašo g. Josip Logar. Govor bo imel g. župnik Josip Klopčič.
—	Umri je dne 4. 9. 1918. v Kuteže-vem pri Ilirski Bistrici g. svetnik Štefan Jenko vikar v pokoju, — Pokojnik je bil rojen 20. XII. 1843. na Jami, župnija Mavčiče pri Kranju. Posvečen je bil za duhovnika 21. XII. 1867. Bil je 51 let kot duhovnik v službi. Služboval je komaj eno leto v Truškah, 5 let v Jelšanah kot kapelan in 42 let kot vikar v Podgrajah pri Ilirski Bistrici. 30. VIL 1918 je nastopil zasluženi pokoj, katerega ni dolgo časa užival. Ob nastopu službe v Podgrajah je moral stanovati v šoli 3 mesece,- dokler se m popravilo župnišče. Cerkev ni imela nikake-ga imetja. Tekom let je izprosil od ljudi mnogo denarja za cerkev. Veliko sv, maš je bilo ustanovljenih za njegovega službovanja. Sezidati je dal cerkev sv. Jožefa v Kuteževem in kapelico pri vikami cerkvi v »gozdiču.« Nakupil je mnogo mašnih plaščev. Odposlal obilo denarja za misijo-ne. Živel tako skromno, da je v svojem testamentu zapustil mnogo za siromake in obe cerkvi podružno in vikamo. — Pokojnik je bil ponižen mož usmiljen do reve-ž£v in nadvse skromen. Bodi mu blag trajen spomin pri sobratih v Istri m na Kranjskem!
—	Učiteljske doklade, Z ozirom na naš dopis v »Slovencu« z dne 13. avgusta 1918 nam naznanja g. nadzornik Gabršek, da je pravočasno oddal svoje poročilo glede doklad. S tem popravljamo dotično vest, ker nočemo nobenemu delati krivice.
—	Škofja Loka. Začetek šole v uršu-linskem zavodu v Škofii Loki _ ljudska.
meščanska šola, trgovski tečaj in učiteljska pripravnica — bo dne 17, septembra s sv. mašo ob 9. uri. Oglasiti se je dan poprej pri samostanskem predstojništvu.
—	Vojaška vest. Rezervni praporščak jc postal enoletni prostovoljec 2. gor. pešpolka Jakob Klun iz Ribnice.
—	Za stradajoče jugoslovanske otroke se je nabralo v Zagorju ob Savi na Lokah in v Kotredežu skupaj 1005 K 28 v, katera svotn se je odposlala na »Prvo Hrvatsko štedionico« v Zagrebu. Prisrčna hvala vsem nabiralcem in plemenitim darovalcem!
—- Društvo zasebnih uradnikov in uraduic na slov. ozemlju opozarja hranil-nično uradništvo na dopis c. kr. deželne vlade za Kranjsko, s katerim se hranilnič-nim upravam naroča, da skrbe za dcla-zmožnost svojega uradništva in za primerno vzdrževanje njihovih rodbin. Prosimo hranilnične uprave, da ta dopis v polni meri upoštevajo, ker je z njim odstranjen vsak pomislek, da bi se hranilničnemu uradništvu ne smelo draginjskim razmeram primemo pomagati; svoje člane pa društvo prosi, da mu točno poročajo, v koliki meri bodo uprave hranilnic ta dopis upoštevale v prid uradništva.
—	Premoženje so zaplenili Linu Dominiku Nikoliču z Lošinja, trgovskemu kapitanu, nazadnje poročniku 70. pp., ker je osumljen ubega k sovražniku; dalje Andreju Boscarol, posestniku v Tržiču, sedaj odsotnemu, ker je osumljen zločina proti voini moči države.
—	Konec smotk. Z Dunaja nam *kj-ročajo: Izdelovanje smotk, ki je leta 1914 znašalo še 1200 miljonov komadov, je letos padlo na 500 miljonov. Upanja na zboljšanje ni in tako bo s koncem leta 1919 porabljena vsa zaloga in s tem bo pač za daljšo dobo smotka zginila iz Avstrije. Tobačna uprava se trudi, da bi napravila nadomestne smotke.
ad zarota.
—	Najdena knjiga. Na Dolenjskem sem našel koralno knjigo. Kdor jo je zgubil, naj se obrne na naslov: France Pra-protnik, Kropa, Gorenjsko, ter pošlje 2 K za poštne stroške.
r—--ir—•-ti 11 11 i k ji ir ■ ' i
10. septembra vsi na občni zbor Slov. Krščansko Socialne Zveze in Slov. Straže.
Uub3San$ke novice.
lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani. V petek, dne 6. septembra 1918 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v cerkveni hiši pri Sv. Petru, I. nadstropje, javna produkcija. Sodelujejo: gdč. Cilka Orehek (sopran), g. Fr. Novak (bariton) in društveni orkester pod vodstvom g. juri-sta Bežeka. Spored: 1. Keler, »Veseloigra«, uvertura; 2. Jenko, »Na tujih tleh«, dvospev s spremljevanjem orkestra; 3. Klaič, »Svračanje«, slavonska narodna; 4. Franzot, »Spomini«, romanca za orkester; 5. Srabec, »Dalmatinski šajkaš«, dvospev s spremljevanjem orkestra; 6. Mascagni, »Cavalleria rusticana«; 7. Bežek, »Mladosti«, samospev s spremljevanjem orkestra; 8. Dvorak, »Humoreska«.
lj Iz pisarne slovenskega deželnega narodnega gledališča. Vsem cenjenim abo-nentom, ki so se priglasili za ložo oziroma sedeže in jih še niso plačali, se sporoča, naj se, če še reflektirajo nanje, zglase v gledališki pisarni, kjer se jim proti plačilu izroči vstopnica. V obratnem slučaju bo oddala uprava dotične sedeže drugim re-flektantom, Obenem se prosijoi vsi oni abo-nenti, ki so se morda priglasili za sedeže pri direktoriju oziroma pri članih konzorcija, da se ponovno priglase v gledališki pisarni, ker se morda v obilici dela marsikatero delo pozabilo.
lj Vprašanje na si. c. kr, finančno ravnateljstvo. V ljubljanskih listih beremo, da bomo prejemali tobačne izdelke ljubljanski stalni odjemalci vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Ali ve si, ravnateljstvo, da delavci in tudi mnogo drugih nimajo ob teh urah prosto, ker so delavne ure med 7. do 12. dopoldne in med 1. do 6. zvečer, in da naj vsled tega še te malenkostne množine tobaka opuste. — Več delavcev-tobakarjev.
lj Umrl je dež. pis. nadoficijalu Ivanu Sotelšku sinček Božidar v petem letu starosti.
lj Pričetek šolskega leta 1918/10. Na
vseh mestnih ljudskih šolah se prične šolsko leto 1918/19 v pondeljek, dne 16. septembra s priporočitvijo sv. Duhu in v torek, dne 17. septembra 1918 z rednim poukom, Vpisovanje se vrši v soboto, dne 14. in v nedeljo, dne 15, septembra dopoldne. Več pove razglas, ki se te dni objavi v domačih dnevnikih.
lj Mestni dekliški Hcej. Vpisovanje v licejsko ljudsko šolo bode 15. sept., v licej pa 16. sept. in sicer od 9.—11. ure v Mladiki. Ravnateljska pisarna je odslej v fejl«. diki I, nadstr, 29, vhod z vrta.
lj Slovenska trgovska šola v Ljubljani. Šolsko leto 1918/19 se prične 17. septembra t. 1, s sv, mašo. Vpisovanje v deško trgovsko šolo se vrši 16. septembra t. L od 10, do 12, ure dopoldne. Sprejemni izpiti se vrše 16. septembra. Zglasiti se je ob 8, uri v ravnateljski pisarni. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo.
lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p, n. občinstvu, da se vrši dne 12. t. m. redna mesečna dražba v mesecu januarju 1918 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. ure popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica štev. 2. Posebno se šc opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo.
lj Za ubogo stradajočo družbo so darovali: Neimenovan 50 K; neimenovana 2 K; neimenovana gospa 5 Kj Ivan Der-mota, mag. sluga 5 K; neimenovan 20 K,-neimenovana 40 K. Za družino, ki je ^ skrajni potrebi in revščini, prosimo usmiljena srca, naj darujejo tudi kaj v živilih, obleki. Vsak najmanjši dar je dobrodošel. Darove sprejema naše uredništvo.
koroške novice.
k Duhovniške vesti. Pri oo. kapucinih so sledeče spremembe: o. Gabrijel Bajec, doslej vikar in veroučitelj v zavodu za slepce in gluhoneme, pride iz Celovca k Sv. Križu. Vikar v Celovcu postane o. Lambert Lanzuner. V Celovec prideta o. Evgen Merše iz Volšberga in o. Gothard Burtscher iz Hartberga. Iz Volšberga gre o. Amand v Gradec; v Volšberg prideta o. Egid iz Murave kot vikar, in o. Fulgen-cij iz Mettersdorfa. — Kaplan Jos. Eben-berger v Volšberku je imenovan za c. in kr. vojnega kurata v rez. — Za ravnatelja dijaškega semenišča v Marijanišču je namesto umrlega kanonika Jan, Pirkerja imenovan profesor bogoslovja g. dr. Jožef Bruner.	,
k Na naslov velikovškega okrajnega glavarstva, ki tako rado kaže svojo prijaznost Slovencem, je objavil »Mir« sledeči dopis, ki zadene prav v živo: C. kr. okrajno glavarstvo v Velikovcu je dalo letos na sadnem drevju ob državni cesti, ki pelje iz Velikovca skozi Podjunsko dolino v Železno Kaplo, ki teče torej po sa-moslovenskem ozemlju, nabiti samonem-ške svarilne plakate, glasom katerih je pod strogo kaznijo prepovedano klatiti sadje s teh dreves. Mi podjunski Slovenci smo slavnemu glavarstvu zato iz srca hvaležni, da je dalo omenjene plakate to pot izjemoma natisniti samonemško in ne dvojezično, kakor dosedaj vsaj vsa svarila in opomine. Mi pošteni Podjunci poznamo namreč 7. božjo zapoved tudi v praksi in ne samo v teoriji, kakor razni nemški »hamstererji«, ki sedaj k nam prihajajo in pri nas rekvirirajo, in številni nemški berači iz Celovca in gornje Koroške, ki so si sedaj, ker jih njihovi rojaki nočejo ali ne morejo več rediti, prestavili svoj »rajon« v našo dolino. Nismo menili, da imajo bogati Nemci toliko beračev, veliko več kakor mi, revni »bindišarji«. In okrajno glavarstvo gotovo ve, da se mora številne tatvine, ki so se začele dogajati v zadnjem času tudi pri nas, po večini zapisati na konto teh nemških »hamstererjev« in pa »feht-bruderjev«, Očividno je dalo zato to pot izjemoma natisniti te svarilne plakate samonemško. Svarilo je pa tudi že bilo prepotrebno, a ne slovensko. Smo iz srca hvaležni okrajnemu glavarstvu za to javno priznanje naše poštenosti.
k Koroški deželni odbor kot varuh nemštva. Občina Vrba ob Vrbskem jezeru je hotela svojo graščino prodati nekemu hrvatskemu konsorciju za 770.000 kron. Občina se je v vojnem času zelo zadolžila. Ker je prodaja za občino zelo ugodna, jo je nemški občinski odbor sklenil soglasno in davkoplačevalci so sklep pozdravljali, češ, da je poskrbljeno tudi za to, da kupci ne morejo razvijati kake »narodne propagande«. Deželni odbor v Celovcu pa te pogodbe ni odboril, kakor pravijo, iz »narodnih ozirov« in hoče graščino oddati nekemu drugemu kupcu, ki mu ponuja 720 tisoč kron, tako da bi bila občina iz nem-škonarodnih ozirov po deželnem odboru oškodovana za 50,000 kron! Javno poživljajo v koroškem dnevniku občinski odbor, naj se od deželnega odbora ne pusti stra-hovati ter naj varuje svoje pravice. — Primerjaj s to skrbjo nemškega deželnega odbora koroškega postopanje baje »slovenske« večine deželnega odbora kranjskega!
k Vagon krompirja sc je zopet spridil na celovškem kolodvoru. Prišel je iz Ni-žjeavstrijskega in bil določen za celovško občino. Pustili so ga stati v žgočem soln-cu, vsled česar je malone ves krompir se-gnil. Nekaj so »rešili« še za laške ujetnike, večina ni niti več za krmo svinjam. Le tako naprej!
k Celovška porota. Drugo letošnje zasedanje se prične dne 16. septembra. Med izžrebanimi rsocotaiki iščeš zaman Slovencev.
k Koroško učitdjstvo se zlasti v »Fr. St.« poteguje za zboljšanje svojega gmotnega položaja in zahteva zboljšanja. V št. 198 imenovanega lista stoji: »V uničevanju učiteljskega stanu po merodajnih oblast-vih in korporacijah je sistem. Učiteljstvo pitajo s sramotno beraško plačo, ki goni ves stan v obup. Škandal, kulturna sramota za državo in deželo!« Člankar našteva več slučajev, kako naj učiteljstvo javno deluje in kako ga zato odškodujejo ter končuje: »Mi smo na koncul Merodajna mesta hočejo tako! Učiteljstvo v Šleziji se oprijema zadnjih in najostrejših sredstev, mi Korošci ravno tako. Prihodnji jesenski mesec padejo kocke!«
k Dve žrtvi neprevidnosti. V soboto, dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne se je v Celovcu v kantini Rudolfove vojašnice zgodila strašna nesreča. Kantinerka gospa Marija Čertov, doma iz Borovelj, je hotela načepiti nov sod. Pomagal ji je narednik Ebner od 7. pešpolka. Čep sta obijala z ročno granato, ki so jo že večkrat rabili namesto kladiva, ker je bila »slepa«. Toda tokrat se je granata razpočila in Eb-nerja takorekoč na kosce raznesla; kanti-nerki je pa raztrgala trebuh, da je osem ur pozneje v deželni bolnišnici izdihnila. Čertov je vdova in zapušča tri otročiče.
k Nezgode. Dne 24. avgusta je nastal ogenj v hiši Rud. Juharja na Rutah, obč. Žrelec. Požar je vpepelil tudi sosedovo hišo posestnika Jožefiča. Prvi ima 7000 K, drugi 10.000 K škode. Pri gašenju se je na rokah in rami težko ožgal žrelski župan Val. Sibic. — V Trdičji vasi pri Št. Vidu je pri kopanju utonil 9 letni šolar H. Straus. — Toča je napravila veliko škode okrog Kotmarovasi. — Gorelo je dne 25. avgusta pri p. d. Matevžu v Št. Janžu pri Pokrčah. Zgorela je streha, dokaj žita in vsa krma. Zažgala je iskra iz dimnika.
Primorske novice«
p Bel kruh v Gorici. Ker jc zmanjkalo vsake druge moke, je v Gorici orilezla bela moka na dan, in včeraj so Goričani od aprovizacije dobili vsak po kg belega kruha. Ne ve se za kako dolgo. Beli kruh ie bil srčno pozdravljen.
p Nesreča s patrono. Pecikar Ivan, 13 letni fant iz Devina, zdaj stanujoč v Goric., se je lehkomiselno igral s patrono. Stvar je razpočila, fant je na obeh rv>kab močr.o poškodovan in zgubil je desno oko. Preoe-ljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. Da vendar nič ne pomaga svariti liud'. pred temi razstreljivimi izdelki! Otroci in sploh vsi ljudje roke preč od teh 3tvari, in naj izgledajo še tako nedolžno!
p Obstreljen pri varovanju krompirja. Mokrin Miha, 53 let star, iz Lokovra, ie na svoji njivi varoval krompir, da bi mu ga ne pokradli. Varuha krompirja je moral kdo imeti za tatu, počil je strel in mu prestrelil obe nogi. Ranjen je težko, nie-govo stanje je zelo nevarno, zlasti ker je ostal doma cel teden brez zdravniške pomoči. Zdaj leži pri usmiljenih bratih v Gorici. Če ne varuješ krompirja, ti ga vkra-dejo, če ga varuješ, te obstrelijo, to su pač i res težki in bridki časi.
p Županstvo v Sovodnjah vabi vse ivoje občinarje, ki so vložili prošnjo za naknadno podporo, da čimprej naznanijo istemu svoj sedanji natančen naslov, da se iim bo moglo podpora nakazati po pošti, p Beda. V Trstu so našli na ulici ležečega onesveščenega moškega, ki je radi slabosti omagal in obležal. V žepu je imej 50 vinarjev in staro nakaznico za kruh. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Kdo je, še niso dognali.
p C. kr. državna obrtna šola v Trstu. Pouk na vseh dnevnih šolah začne v pon-deljek, 16. septembra ob 8. uri zjutraj. V višjo ladjedelsko šolo bo sprejem spričo velikega števila priglašencev odvisen od
položitve sprejemnega izpita. Oni, ki so prosili za sprejem v Šolo, se morajo javiti pri ravnateljstvu šole v času od 3. clo 7. septembra od 9. do 12. ure zjutraj. Sprejemni izpit bodo prosilci polagali 11. septembra od 9. do 12. ure dopoldne in bode obsegal sledeče predmete: projekcijski uk, matematiko in fiziko, Vpisovanja se bodo vršila 12. in 13. septembra od 9. do 12. ure dopoldne, oziroma ocl 3. do 5. ure popoldne. Priglasitve za položitev sprejemnega izpita za I. razred višje obrtne šole (stavbna strokovna šola in mehanično tehnični oddelek) se bodo sprejemale od 4. do 7. septembra od 9. do 12, ure dopoldne, oziroma od 3, do 5. ure popoldne. Sprejemni izpiti za stavbno strokovno šolo se bodo polagali 9, septembra od 8. do 12. ure dopoldne, in za mehanično tehnični oddelek 10. septembra od 8. do 12. ure dopoldne. Vpisovanja v prve razrede sc bodo vršila v času od 11, do 14. septembra od 9. do 12. ure dopoldne, oziroma od 3. do 5. ure popoldne. Vpisovanja v višje razrede višje obrtne šole se bodo vršila v času od 9. do 12. septembra od 9. do 12, ure dopoldne, oziroma od 3. do 5. ure popoldne. Vpisovanja v šolo za pomorske ladijske strojnike (šarače), pi-savne, nadpisne, sobne slikarje in kamnoseke, v žensko obrtno šolo za belo šivanje, ukrojitev oblek, vezil in krnišč se bodo vršila v času od 9. do 14. septembra od 9, do 12. ure dopoldne, oziroma od 3. do 5. ure popoldne.
pr Odbor za nabiranje daril za slovensko narodno gledališče v Ljubljani. V Ljubljani se je osnovala organizacija za nabiranje daril za slovensko gledališče v Ljubljani. Navedeni odbor odpošlje v kratkem vsem narodnim damam pozive, naj vse brez izjeme sprejmejo nabiralne pole in po svojih močeh izpolnijo nalogo, ki jih jim baš tu nalaga narodna zavest. Obenem, ko se naproša narodne dame, da z vsemi svojimi silami pomagajo pri gradnji kulturno najpomembnejšega zavoda našega naroda, se poživlja tudi občinstvo, da naj se čuti popolnoma spojenega s pogonom celotnega narodnega življa po kulturi in zato ne odreče prošenj, ki se tičejo slovenskega narodnega gledališča. Pomisliti moramo, da vse, kar gradimo, gradimo s svojimi močmi in celo proti raznim zaorekam in da r.as torej mora polniti še večji ponos, ako dovršimo stvari, ki jih drugi z vsemi sredstvi grade, sami!
pr Nabiralcem daril in deležev za slovensko gledališče po deželi. Gledališka sezona se bliža svojemu početku. Razumljivi so razni stroški, pred vsem razumljivo pa je, da ne smemo obstati na tem, kar smo do sedaj nabrali, nego moramo gledati, da naberemo čim največ mogoče gmotnih sredstev ter tako podpremo želja vsega naroda po čim najboljšem gledališču. Slovensko gledališče v Ljubljani je kulturno središče cele Slovenije, a ne samo Ljubljani. Zato sc obrača gledališki konzorcij na vse nabiralce, naj ponovno in neumorno nabirajo deleže in darila, saj s tem pomagajo utrjevati ves narod na znotraj za bodočnost, ki ga čaka. Občinstvu pa naj veljajo le te-le besede: Darujte in zavedajte se, da zidate narodu, sebi in svojim potomcem najpomembnejši kulturni zavod svojega naroda.
(zdspodarskc novice.
g Tovarno vžigalic v Vrbovskem na Hrvatskem, o kateri smo poročali, da je prešla v mažarske roke, je prevzela zagrebška banka za trgovino, obrt in industrijo v zvezi s »Prvo hrvatsko štedionico« večino delnic. Tako je prešlo to podjetje v hrvatske roke. Tekom tega meseca
se vrši izredni glavni občni zbor tega društva v svrho novih volitev v ravnateljstvo in nadzorstvo. Novo ravnateljstvo namerava tovarno užigalic, ki je preskrbljena z najmodernejšimi stroji, znatno povečati. Tako je prav!
g Ogroženo »mažarsko« Primorje, Mažarski »Uj Nemzcdek« prinaša vesti o novih nakupih hotelov v hrvatskem Pri-morju, ki jih kupujejo na novo ustanovljena hrvatska delniška društva. Tako jc prišel v hrvatske roke veliki hotel Mira-mare v Crikvenici; kupiti nameravajo tudi ogromni hotel »Therapija«, Mažari se pritožujejo, da bodo iz hotelov iztisnili nemški in mažarski jezik, namesto teh pa bo zavladal samo hrvatski in francoski. V teh jezikih bodo napisi kakor tudi postrežba. Imenovani list priporoča mažarski banki, seveda čc žc ni prepozno, naj pokupi, kar je še preostalo, kjer naj zavlada mažarski duh.
g Izmenjava blaga med Rusijo in Ukrajino. V ruskem komisarijatu za trgovino in industrijo je predsednik komisari-jata Jasvicki podal poročilo o sodelovanju zunanjega trgovinskega sveta. Posebno se je pečal z vprašanjem izmenjave blaga z Ukrajino. Ukrajina ponuja Rusiji 2 milijona pudov (32 milijonov kg) premoga, 2 milijona pudov koksa, 750.000 pudov litega ž.eleza, 100.000 pudov železniških tračnic. Od ruske strani so Ukrajini ponudili: sto tisoč pudov papirja, 100.000 pudov petroleja, 30.000 pudov cementa, električnih potrebščin za 1 milijon rubljev, perila in obleke za 2 milijona rubljev in 200 vagonov lesa.
g Vest za kozjerejce. Deželno mesto za vnovčevanje živine je razdelilo v Ljubljani 4 čistokrvne sanske kozle, ki so sposobni za pleme. Oskrbujejo jih: Pogačnik Ivan v Rožni dolini štev. 228, Lužar Joža, sluga v deželni bolnici, Alojzij Ladina v Zgornji Šiški; v našem hlevu ob cesti na Loko bomo imeli plemenskega kozla od 1, oktobra t. 1. dalje. Lastniki čistih sanskih koz naj skrbe v svojem interesu, da bodo koze zaskočene po čistih sanskih pleme-njakih, ker imajo sanski kozliči mnogo večjo vrednost in so tudi sanske koze, če so v pravih rokah, dosti boljše molznice. Zarod naj sc skrbno redi, ker se bo zelo lahko in dobro oddal. Deželno mesto bo vsestransko skušalo podpirati rejo tega prekoristnega kozjega plemena.
MolrarsJ® mšRis&rstvo hranllniino HPadraištv©.
C. kr, deželna vlada za Kranjsko je razposlala na hranilnice naslednji dopis z dne 25.'8. 1918 št. 24563: Sedaj povsod vladajočo draginjo občuti najbolj uradni-štvo, mej tem tudi hranilnično uradništvo. Veliko število avstrijskih hranilnic je glede na to dovolilo svojim uslužbencem doklade in te od časa do časa zvišalo primerno naraščajočim cenam. K temu je hranilnice pripeljalo prepričanje, da morajo uslužbenci denarnih zavodov v pros-peh sigunosti zavodovega poslovanja dobivati talce plače, da se obvarujejo vse sile in skrbi pri svojem gospodarstvu, So pa tudi hranilnice, ki niso še ničesar ukrenile, da bi svoje uslužbence in njihove družine obvarovale sile in pomanjkanja. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve ne more prezreti glasom razpisa z dne 16. julija 1918, št. 39.499 tega dejstva, temveč se čuti dolžnega v korist hranilničnim uslužbencem ki so pri delovanju v prid vojnih posojil državi veliko koristili, za izboljšanje njihovega materijelnega stanja pri merodajnih organih posredovati. Vsled omenjenega ministrskega razpisa vabim cenjeno ravnateljstvo, da posebno pazi na vprašanje plač svojih uslužbencev in da na eni strani glede na draginjo vseh za življenje potrebnih stvari in na drugi strani glede na denarno stanje svojega zavoda in
prospeh sigurnosti zavodovega poslovanja svojim uslužbencem določi tako plačo, da bodo mogli isti vestno in z veseljem izpol-novati svoje dolžnosti. Pri tem naj se pa tudi nc pozabi vpokojenih uslužbencev i® njihovih vdov in sirot. Za c. kr. deželnega predsednika Laschan s. r.
S tem dopisom je končno ovržen neu« temeljen pomislek, ki so ga dosledno navajale uprave občinskih (mestnih) hranil' nie, da se hranilnično uradništvo ne mora in ne sme bolje plačevati nego občinsko uradništvo.
A&rovsseciia,
a Krompir za V. okraj. Stranke V, okraja prejmejo krompir v soboto, dne 7, t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. št, 1 do 170, od 9. do 10. št. 171 do 340, od 10, do 11. št. 341 do 510, popoldne od pol 2, do pol 3. št. 511 do 680, cd pol 3. do pol 4. št. 681. do 850, od pol 4. do pol 5. št. 851 do 1020, od pol 5. do pol 6. št. 1021 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kg stane 50 vinarjev.
a 'Krompir za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo krompir v petek, dne 6. t, m. in v soboto, dne 7. t. m, pri Miihleisnu na Dunajski ccst;. Določen je tale red: V petek, dne 6. t. m. dopoldne od 8. do 9, šti 1 do 160, od 9. do 10, št. 161 do 320, od 10. do 11. št. 321 do 480, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 481 do 640, od pol 3. do pol 4. št. 641. do 800, od ol 4. do pol 5. št. 801v do 960, od pol 5. do pol 6, štev. št. 961 da 1120. V soboto, dne 7. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1121. do 1280, od 9. do 10. št,' 1281 do 1440, od 10. do 11. št. 1441. d<? konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 50 vinarjev,
Zgub9E®RO - st^Meno.
Zgubil je na Bledu neki deček rjavo denarr nieo; dotični pošten najditelj, kateri je že na Ble-t du iskal zgubitelja, sc prosi, naj denarnico odda v Novem Vodmatu štev. 62, Ljubljana.
Zgubila se je danes zjutraj trgovinska knji« žica s srednjo vsoto denarja. Pošten najditelj s< prosi, naj jo odda proti nagradi Miklošičeva c«-j sta štev. 6, IV. nadstropje.
Živinoreja, IT. knjiga: Govedoreja«
Spisal Rado Legvart, deželni mlekarski in živinorejski nadzornik. Knjigo je spisal poznani strokovnjak s temeljito teoretični in mnogoletno praktično skušnjo. Posebno pri današnjem pomanjkanju krmil potrebuje živinorejec mnogo gospodarskega pcH uka, da bo znal krmila, ki so mu na razpolago, vspešno porabiti, z živino pravilno ravnati in doseči zaželjene vspehe tudi pri skromnejših sredstvih. Gospodarski pouk' je torej posebno dandanes za vse panoge kmetijstva mnogo potrebnejši nego v normalnih razmerah. Stališče naših starih kmetovalcev, ki je mnogokrat izključevalo vse novodobne izkušnje in se je držalo samo starih navad, je pri današnjih razmerah popolnoma odpovedalo, in se dosežejo uspehi le, če si živinorejec pomaga s novimi izkušnjami.	>
»Živela Jugoslavija« odmeva danes od Alpskih pečin do balkanskih gora. Toda zakaj ravno Jugoslavija in ne kaj drugega? Kaj je pravzaprav Jugoslavija? Mar-sikak Jugoslovan si ne more odgovoriti na ta vprašanja. Zato beri dr. Aleš Ušenični-kovo stvarno temeljito apologijo »Um die Jugoslavija«, Delo, pisano v nemškem jeziku, ima namen, naše sovražnike prepri-. čati, da je Jugoslavija naša pravična in življenjsko potrebna zahteva. Obširnejšo oceno bo naš list priobčil v doglednem čai j su. Dobi se v Katoliški Bukvami in velja ' 3 K 60 vin., z doklado vred 4 krone.
Druga aktualna knjiga, o kateri je naš list že obširno poročal o podatkih, je dr. Grivca: »Pravoslavje«. Knjiga se dobi v Katoliški bukvami in stane 3 krone, z doklado 3 K 30 vin.
Prebile.
Izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki jih dela moj mož Franc šušteršič na moje ime.
Ana šusteršič, Savlje 43.
Sprejmejo se dva ali trije
diiaki
poštenih krščanskih staršev na stanovanje in hrano v zračno sobo z električno razsvetljavo. — Plačilo deloma v živilih. Kje? pove uprava lista pod št. 3190.


PRODA se več še novih kompletnih
in drugo SOtSFIE
Naslov pri upravništvu »Slovcnca« pod itev. 3200.
^^^■^^t^IHtl* 0 i )*	■»t**--UM
S
*e prods. Naslov pove uprav« Slo-
venca pod št. 3106.
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin
VARAŽDIN (HRVATSKO)
dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t, d.
Svoji k svojim! :: Svoji k svojim!
Kupim dobro ohranjene
vJnske sode
\Z hrastovega lesa. Ponudbe na nasl. Ljubljana, poštni predal 145.
lorižisa
Prodajo m
iMtep
LJUBLJANA, poleg frančiškanskega mostu, SV. PETRA NASIP it. 7 opozarja cenjeno občinstvo, da je dospela večja pošiijatev
Slv&taita slrašsv
za rodbinsko rabo, krojače in čevljarje.
Kdor si jih želi nabaviti, nai sc čim prej "glasi	3123
Železne postelje, slamnice, žimnice, odeje,	podglavniki,
omare, posoda, mize, stoli, glasovir, bilard, pisalni stroji,
MiiblSana, CesarJo2efa Srp šf. flG.
od 16. do 20, septembra vsak dan
od 9. dopoldne do 4. ure popoldne,
®©G0®(9(9©©(9G©©
POŠTENA, SAMOSTOJNA
se sprejmeta na stanovanje. Kje izve se pri Bnttestic, Hradeckega vas 64,


me
SE SPREJME takoj na gralčino t večjim gospodarstvom. Osebne in pismene ponudbe: Ljubljana, Kongresni trg St. 14, II. nadstropje.	3M7
V NAJEM SE ODDA
iisiii
i
za pisarniške svrhe posebno pripravni, na Cesarja Jožefa treu št, 10, II. nadstropje.
obenem
hurlflC
se išče, — Vprašati jc pri Kari Binder, mizarstvo, Slomškova ul. 16, Ljubljana.
m^i
zatra čudovito naglo
sfsrcice
vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v vseli lekarnah in drožerijah. Glavna
zaloga za Avstro-Ogrsko: Apo<heke»zurHoiimitio<t fj ^ n o 10 flrtralm : '.ekiuna »pri upanju« :l Ubi) IU, U^IJUII Glavni prodajalni v Ljuuljani: drožoriji Ant. Kane in B. Ovančara
100 tucatov
uencep
se ceno proda. Vprašanja pod 3208 Rožni venec na upravništvo »Slovenca«.
išče službe v Ljubljani. Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 3201«
Kupim dobro ohranjeno
aw zofo. ^m
Del plače v živilih. — Ponudbo na upravo tega lista pod št. 3382.
KJes initaiaciisfti in prenosna t^aterilal
vrvice, kabel, žice, užignlce, okvire, ne-prodirne armature iz porcelana in zunanje armature, stenske svetilke, varovalke, svetila itd., itd.	3117
Zahtevajte cenik o zalogi inštalacijskega materijala pri
Brlimo Ssnutoif, GRADEC. Wielandgasse št. 56.
P
X.: «
iti
tie Kvarite oblek
iii'
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo
S
cn
2 X
n
M >
n
k
iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznnlnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo I. vrste
v sledečih barvabs črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta, siva, rujava in rumena. — Da se napravi temno modra, se d« polovico črne, polovico modrs.
Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 K za 100 zavofev. 1000 zavojev po 40 K za 100 zavojev.
Poštnine prosto pošilja
3136
Rudolf Coti*
Vrhnika.
SAMOSTOJNA
teuharica
ta vsa domača dela SE IŠČE k mali urad-aiški rodbini na deželi. Plača po dogovoru. Ponudbe pod. »Stalna in zanesljiva kuharica« 3206 na upravo »Slovenca«.
IZURJENA, POŠTENA % '
Cm
le sprejme takoj proti visoki plači k rodbini dveh oseb. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 5t. 3207,

SE IŠČE za snaženje trgovskih prostorov, portalov in šip. Stalna predpoldanska služba. — Osebne ponudbe pri tvrdki
PAVEL MAGDIČ, LJUBLJANA,
nasproti glavne poŠte. 3202 Strojarna išče za tako'; vagon
pp srtoita Ija
proti takojšnjemu plačilu Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod šifro: J. P.	3198
zmožnega, tudi mlajšega pisarniškega uradnika, strojepisca	IŠcE za
takojšnji nastop	3205
DR. A. ZUPANČIČ, odvetnik
v Postojni.
::: ODVETNIK V GORICI,
sedaj begunec v Celovcu, naznanja,
ntuiiri
zopet svojo	3203
pisarno v Gorici
Tekališče Frana Josipa štev. 34.
Blagajničarka
ne pod 26 let. stara zmožna slov. in nemškega jezika, ki je tudi kot dobra prodajalka uporabljiva, se sprejme v trgovini z mešanim blagom pri Jos. Elsner v Litiji. Istotam se sprejme tudi
no pod 14. let stara.
učenka
^Trgovski učni in vzgojevaM zavod
v £iub!jani.
Vitanja in notranja se v bodočem šolskem letu
ne otvori.
Arthur Mahr, ravnatelj.
Tužnim srcom Javljam vsom sobratom v Istri In Kranjskem, da je uinrl dne 4. sopt. gospod svetnik
Jenko Štefan
vikar v p. v Kuteževem pri Ilirski Bistrici
Prenesen je bil v župnišče v Podgrajah. Pogreb blagega pokojnega se vrši dno 6. sept. ob 11. uri dopoldne na pokopališko vikarne ccrkve.
Svete mašo so bodo opravljale v cerkvi karmelske Matere božje in cerkvi sv. Jožefa v Kutežcvem.
Podgrnje, 4. sept. 1018. Jzuiko Dolenc, vikar.
Zalivala.
Vsem, ki so obiskovali in tolažili mojega soproga, gospoda
Fran Podkrajšek-a
revidenta južne železnice v pok.,
med triletno mučno bolezni|o, ki so mu darovali toliko lepega cvetja ter ga spremili na poslednji poti, se najsrčnejše zahvaljujem. Zahvaljujem se čim najtopleje gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke.
Primanjkuje pa mi besedi, da bi se dostojno zahvalila vele-učenemu gosp. sanitetnemu svetniku primariju dr. Ivanu Jenku za vso skrb in trud napram pokojniku, nadalje se zahvaljujem gosp. dr. Ruprechtu, zlasti pa Se gosp. dr. Zupanu. Bog bodi plačnik !
V Ljubljani, dne 4. septembra 1918.
3199
ANA PODKRAJŠEK.
Klara Moskovič roj. Leitner c. kr. stotnik Feliks Moskovič
družabnik tvrdke Brata Moskovič
poročena.
Varaždin.
Inomost-Ljubljana.
r, ^'^CTBRTOBfSB
Edini slovenski zavod brez tujega knpitala je:
sprejme v »talno službo
Katoliška Tiskarna v Ljubljani
_ _
Dekle poštenih staršev se sprejme kot
pesfunla
opravljala bi tudi lažja dela. Ponudi aaj se osebno ali pismeno pri vodstvu tole v Dolskem, postaja Laze pri Ljubljani.
POZIV!
Kot zastepnik dediča po dne 20. 8, 1918 zamrlem g. Lovrenca Šarcu gostilničarju in trgovcu v Ljubljani, Karlovska cesta št. 19, poživljam a tem vso dolžnike pokojnega g. Lovrcnca Šarca, da se brez odloga zglasijo radi poravnave svojih obvoz in dolgov v moji pisarni
Dr. Fr. Novak
odvetnik v LJubljani, Dalmatinova n. 3.
Zahvala.
Za mnoge dokaze sočutja med boleznijo in ob smrti nnšn iskreno ljubljene sestre, oziroma tete, gospe
Klementine Pauser, roj. Arko
kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku ter preč. gospodom pevcem za tolažljive, preganljive žalostinke se tem potom prisrčno zahvaljujemo.
Ribnica, 4. septembra 1918. 3204	ŽALUJOČI OSTALI.
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
£jubljana, 3unajska e. 17, £;jubljana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe, 2. vsa premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljske pridelke, žita in krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrij-sko zavarovalnico, od katere ima tucli dežela Kranjska podružnico.
Varnostni zaklad in ndnlno, ki so znašale 1. 191G K 906.828-91, so
poskočile koncem 1. 1917 Da l,0S1.83S-54. Tedaj, čimvečjo zanimanje za tn edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad.
Fonadbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjen!Stvo v Colju ln na Proseka, kakor tudi po vseli larah nastavljeni poverjeniki, Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.

EBMsragOTgffJi! -'sv; msK/ra^t- ^agpa^-r msmuemmiiiivrsvtnmrKsmv vsnir:.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je naš nadvse ljubljeni sinček, oziroma bratec
v 5. letu starosti, dne 4. sept. 1918, po daljši mučni bolezni odšel med nebeške krilatce
Pogreb se vrši v petek dne 6. sept. ob 4. uri pop. Iz mrtvašnice pri sv. Križu v Krškem.
Krško, dne 4. sept. 1918.
Ivan in Terezija Sotelšnk, starši. Janko in Albina, bratec ozir. sestrica.
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem srce pretresujočo vest, da je naš iskrcnoljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, stari oče, brat, tast in svak, gospod
<SS ©1	T!
c. Sjr.
BBh
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
danes dne 5. t. m. ob polu 4. uri zjutraj mirne .^rominul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v JSfetek dne 6. septembra 1918 ob 4. uri popoldne iz hišo žalosti, Sredina št. 14, na pokopališče k sv. Križu, Priporočamo ga v blag spomin.
V Ljubljani, dne 5. septembra 1918.
Alojzija Juran roj. Tomic, soproga. Oskar Juran, c. kr. Inženir; Leopold Juran, c. kr. geometer, sinova. Viktorija Dovjak roj. Juran, Ida Juran, hčeri. Helena Gerger, sestra. Ivan Dovjak, c. kr. poštni nadoficijal, zet. Mici Dovjak, vnukinja.	3217
Kranjska deželna podružnica
n.-a.dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Tcrezljle ccsta 12, II. n.,
sprejema zavarovanje na doživetje ln smrt, združeno tndl z vojnim iizikom, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna vj. in jamstvena zavarovanja,
_ Javon zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. —
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
^f, BfflBM UWWW. M IMIl.-am^aMBMmill^^MM-iJIlM
v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti.
Brste Isarc, suhih ln Dljnsjtti, manec (glps), ma&fnec iFBdsri»2iBl, stropo olfe, prašraa oB|e, fearMtnel. stefelarsM in isfiersht tele!, pSe-sfcarsite, slikarske m Eifes&e čopiče, Mar findi drasge ® fes sSre&s spažlapcz predmete ima le »silno u xsIog! tunika
Is Zanki »mil, iliiMpra.
Ceniki se za časa vojske ne razpošiljajo.
Došle so zopet
za pogon s silo ter z roko. Dalje imam na razpolago tudi čistilne mlatllnica in vsakovrstne poljedelske stroje kakor: čistilnice, trijerjie, stiskaini" ice aa grozdje in sadje, mline aa žito in sadje, gepeljne, slamo/cz-niča, brzoparilnike, kotle aa žganje, brane in pluge itd. iz največjih tovarn zajamčeno dobro kakovosti ter po najnižjih cenah.
FrS!S1C Httfl, za!ona poljedelskih strojev
Ljubljana, Martinova cesta št. 2.
ročnih mlinov
Dalje opozarjam na svoio veliko za logo priznano in dokazano najboljših
aa.BBansnii^nmifB^i
i u
!■ Ustanovljeno 1. 1893.
pripravnih za vsako mlotev,
B^««BBBBBBCBBBmiBBt!BBBnanOBB:j>S"!IH
U .
Potrtega srca naznanjamo v svojem in imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga, hči in sestra, gospa
Anica Prijatelj roj. Perko
prof. soproga Iz Gorice
danes po kratki mučni bolezni, v 34. letu starosti, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb se bode vršil dne 5. sept. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti v Kandijt št. 23. na mestno pokopališče v Novem mestu. Sv. mašo zadušnice se bodo brale v tukajšnjih cerkvah. Ohranjen jej ostane blagi spomin. Kandija, dne 4. sept. 1918.
Kari Prijatelj, c. kr. profesor, soprog. Fran in Neža Perko, starši.	Noifca Porko. sestra
Ustanovljeno 1.1893.
Vzajemsa mm društvo v LjulilJani
refjlstrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke.
Vračajo se posojila v TA, 15 ali 22% letih v odsekih ali pa v pol.ubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojilo, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trgJtev._19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/, ';„.
Društveno lastno premoženje znaSa koncem leta 1915. K 519.848 40. Deležnikov ie bilo koncem leta 1915. 1924 s 15 615 deleži, ki repre-zenlujejo jamstvene glavnice za K 6,089.850
a a
■ ■ B.
■ ■
■ ■ ■ ■
O ■
■ m
:S
n ■
a B
n ■
p »
Etnnor. B^!EIHBUU»BBBBnr. KkinSKBBSJBO

""""" * tŽP1