Letnik 1916.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CLXXXVI1I. — Izdan in razposlan 26. dne novembra 1916.
Vsebina: (Št. 395 in 396.) 395. Ukaz, s katerim se izpreminjajo nekatera določila z ministrslvenim ukazom z dne 30. junija 1910. I. izdanega semenjskega reda za dunajski osrednji živinski semenj v Št. Marksu. — 396. Ukaz, s katerim se uravnava promet s semenom rdeče (nemške) detelje.
39s.
Ukaz poljedelskega ministra v po-razumu z ministrom za notranje stvari bi s trgovinskim ministrom z dne 21. novembra 1916.1.,
s katerim se izpreminjajo nekatera določila z ministrstvenim ukazom z dne 30. junija 1910. i. (drž. zak. št. 126) izdanega semenjskega reda za dunajski osrednji živinski semenj v Št. Marksu.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se za dobo, dokler trajajo izredne razmere, ki jih je povzročilo vojno stanje, ukazuje tako:
Člen 1.
Semnji za prodajanje za zakol določene velike rogate živine na dunajskem osrednjem živinskem semnju v Št. Marksu se ustavljajo. Na mesto semenjskega prodajanja stopi v naslednjem (člena 7 in 8) uravnano odkazovanje in razdeljevanje velike rogate živine, ki se pripelje na ta semenj in je določena za zakol.
V mestnem okolišu mesta dunajskega in v občinah, imenovanih v § 2 semenjskega reda
za dunajski osrednji živinski semenj v Št. Marksu, je tudi izven tega semnja prepovedano semenjsko prodajanje za zakol določene velike rogate živine.
Člen 2.
23,' odstavek 2 in 3, 24, 25, 26 in 30 semenjskega reda za dunajski osrednji živinski semenj v Št. Marksu, ki obsegajo ' posebna do-Jočila za goveji semenj, nadalje §§ 2, 7, 8, 9, 13, 14, 15, 19, 20, 58 do 75 in 78 istega semenjskega reda, kolikor veljajo za goveji semenj, se razveljavljajo.
Ostala določila semenjskega reda, ki se nanašajo na semenjski promet z živino na osrednjem živinskem semnju v Št. Marksu obče ali na se-menjski promet za zakol določene velike rogate živine posebej, olnlržč svpjc\ veljavo tudi gledé prometa goved, ki se vrši ua osrednjem živinskem semnju v Št. Marksu po naslednjih določilih.
Člen 3.
Za zakol določena velika rogata živina se sme v železniškem prometu uvažati v mestni okoliš občine dunajske in v občine okolice dunajske, imenovane v § 2 semenjskega reda za dunajski osrednji živinski semenj v St. Marksu, le čez osrednji živinski semenj v Št. Marksu. Nižjeavstrijsko namestništvo more dovoljevati izjeme od tega določila.
206
(bloveniicb )
Člen 4.
Prodajanje za zakol določene velike rogate živine iz občinskega okoliša mesta dunajskega in iz občin okolice dunajske, imenovanih v § Sl se-menjskega reda za dunajski osrednji živinski semenj v Št. Marksu, v občine izven tega okoliša je dopustno le z dovoljenjem nižjeavstrijskega namestništva.
Velika rogata živina, ki prihaja na dunajski osrednji živinski semenj v Št. Marksu in je določena za zakol, sc ne sme otujevati drugam, preden jo je kupno prevzel semenjski konsorcij (člen 8).
Za zakol določene velike rogale živine, ki jo je že odkazala, oziroma razdelila semenjska komisija (člen 6 in 7) na dunajskem osrednjem živinskem semnju v Št. Marksu, ne smejo več žive ali zaklane nerazdeljene otujiti tiste osebe, katerim se je odkazala ali razdelila.
Člen 5.
Kupnine za vse na osrednjem živinskem semnju v Št. Marksu sklenjene ali izven njega sklenjene in čez ta semenj izvršene prodaje za zakol določene .velike rogate živine se vplačujejo in izplačujejo in krediti za kupovanje takih živinčet se dovoljujejo edino le pri dunajski semenjski blagajnici za živino in meso.
Semenjska blagajnica za živino in meso obdrži nadaljnje oblasti, ki ji gredd na podstavi VII. oddelka semeniskega reda za dunajski osrednji Živinski semenj v Št. Marksu, gledč velike rogate živine, določene za zakol, toliko, kolikor niso v protislovju z določili tega ukaza.
Člen 6.
Za sodelovanje pri preskrbovanju občinskega okoliša mesta dunajskega in občin, oznamenjenih v § 2 semenjskega reda za dunajski osrednji živinski semenj v Št. Marksu, z veliko rogato živino, določeno za zakol, se postavlja semenjska komisija. Predsednika te komisije in njegovega namestnika postavi namestnik. Razen tega pripadajo komisiji naslednji udje:
a)	dva zastopnika države glavnega in prestolnega mesta dunajskega, ki ju postavi župan;
b)	en zastopnik središča za vnovčevanje živine ;
c)	en zastopnik obče avstrijske družbe za vnovčevanje živine delniška družba na Dunaju;
d)	en zastopnik Prve dunajske vélike klavnice delniška družba;
e)	po štirje zastopniki gremija živinotržcev in meso podeiujočih obrti na Dunaju, ki jih določi namestnik.
Predsednik ter zastopniki države glavnega in prestolnega mesta dunajskega in središča za vnovčevanje živine imajo pravico po potrebi privzemati uradnike svojih uradov na posvetovanja semenjske komisije.
Semenjska komisija more za izvrševanje opravil, ki so ji .naložena, sestavljati iz števila svojih udov odbore, katerim se morejo tudi privzemati v sprednjem odstavku tega paragrafa omenjeni uradniki.
Semenjska komisija ne sklepa z glasovanjem, temveč predsednik ugotovi posledek posvetovauja in ukrene potem potrebne zaukaže. Semenjska komisija je pod nadzorstvom poljedelskega ministrstva, ki more pošiljati svoje zastopnike na seje semenjske komisije in njenih odborov.
Člen 7.
Semenjski komisiji je po predsednikovih uka-
zilih naloženo zlasti :
'
a)	Sestavljati načrt za odkazovanje in razdeljevanje klavnih goved, ki pridejo v vsakem tednu na osrednji živinski semenj in ki jih kupi semenjski konsorcij (člen 8), kupcem, ki jih vsakoč.asno določi komisija;
b)	ustanavljati postopek ob odkazovanju in razdeljevanje klavnih goved ter določati dneve in ure, v katerih jih je odkazovati in razdeljevati ;
c.) ustanavljati kvalitetne razrede, merodajue za določitev cene klavnih goved;
d)	ustanavljati v določeni dobi veljajoče prodajne cene za klavna goveda po teh kvalitetnih razredih, oziraje se na dejanske nakupne cene, nakupne in prevozne stroške, izgubo teže, premijo za nevarnost in priklad zaslužka za tista mesta ali osebe, ki so oskrbovale nabavljanje in dovajanje klavnih goved ;
e)	uvrščati klavna goveda, ki pridejo na osrednji živinski semenj, v kvalitetne razrede in določati stopnjo cene posameznega goveda v njegovem kvalitetnem razredu za prodajo ;
f)	določati stroške in priklade zaslužka, dopustne za manipulacijo ter odkazovanje in razdeljevanje ;
y) določiti, kako je javno poročati o dovozu in oddajanju velike rogate živine za zakol;
h)	izvrševati naloge, ki ji jili od primqra do primera odkaže nižjeavstrijsko namestništvo in ki se tičfjo preskrbovanja Dunaja s klavnimi govedi in prometa goved na dunajskem osrednjem živinskem semnju v Št. Marksu;
i)	podajati mnenja in predloge uižjeavstrijskemu namestništvu gledé preskrbovanja Dunaja s klavnimi govedi in prometa goved na dunajskem osrednjem živinskem semnju v Št. Marksu.
Člen 8.
Vso klavno živino, ki pride na dunajski osrednji živinski semenj v St. Marksu, naj kupi konsorcij semenjskih interesentov, ki ga ustanovi nižjeavstrijsko namestništvo, in jo oddaja po uka-kazilih semenjske komisije, ukrenjenih v zmislu člena 7 tega ukaza, kupcem, ki jih določi komisija. Ustanovitev tega konsorcija ter določitev njegovega opravilnega reda potrebuje odobrenja poljedelskega ministra.
Člen 9.
Poljedelskemu ministru je pridržano, da raztegne zankaze, ki so ukrenjeni v tem ukazu za osrednji živinski semenj v Št. Marksu gledé velike rogate živino, določene za zakol, tudi na teleta, živa in zaklana.
,	Člen 10.
Ta ukaz dobi moč 1. dne decembra 1916. 1.
Schwartzenau s. r.	Stihral s. r.
Clam-Martinic s. r.
«®6.
Ukaz poljedelskega ministra v po* razumu z udeleženimi ministri z dne 24. novembra 1916.1.,
s katerim se uravnava promet s semenom rdeče (nemške) detelje.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se ukazuje tako:
§ 1.
Pri nakupovanju in prodajanju semena rdeče detelje avstrijskega pridelka v tuzemstvu se ne smejo presegati nastopne najvišje cene:
1	II	III 1	IV
Najvišja prodajna cena			
za pridelo- valce	za prve kupce udoin vojne zveze (§ 2)	za ude vojne zveze	porab- nikom
	K r	o n	
1.	Brez pre-denca, s poprečno rabno
vrednostjo (8 «/«), plombirano
2.	Brez pre-denca, he
izpod 70 »/„ rabne vrednosti,
plombirano
3.	Čiščeno, pa ne absolutno brez
- predenca,
■/. normalno rabno vrednostjo, plombirano
4.	Brez predenca, brez
navedbe vrednosti, ne plombirano
5.	Z drobnim predencem
(brez debelega predenca). brez navedbe rabne vred nosli
6.	Z debelim predencem, z normalno rabno vred
nostjo
7.	Z debelim predencem, brez navedbe rabne vrednosti
500
520
535
-425
425
410
445
460
555
480
445 i 460
430	445
400
325
275 <
420
345
295
435
360
310
480
465
380
330
Te cene se umevajo za 100 kg čiste teže od kraja izpolnitve ali, ako se izroča po železnici ali ladji, od prodajalčeve železniške ali ladijske postaje.
Ako se cena odloži, se sme do 6 odstotkov letnih obresti pribiti k ceni.
§ 2.
Kupovati seme rdeče detelje pri pridelovalcu je dovoljeno le osebam, ki jih je poverila „vojna zveza za trgovino deteljnega semena“ (§ 6) in ki smejo prodajati edinole udom te vojne zveze.
Od tega je izvzeto, ako prodaja izdelovalec seme rdeče detelje le neposrednje porabniku, toda v tem primeru ne sme prodajna cena presegati v § 1 pod kategorijo 1 navedene najvišje izmere.
§ 3.
Kupovati seme rdeče detelje iz Ogrskega, iz Bosne in Hercegovine, iz zasedenih sovražnih ozemelj in carinskega inozemstva, prodajati ga v Avstriji, ter prodajati seme rdeče detelje v carinsko inozemstvo je dovoljeno le vojni zvezi za trgovino rdeče detelje po ukazilih poljedelskega ministra.
8 4-
Politično deželno oblastvo more pozvati posestnika semena rdeče detelje, naj ga dobavlja vojni zvezi za trgovino deteljnega semena, kolikor ni potrebno za njegovo lastno potrebščino semenja.
Ako se posestnik brani ustreči temu pozivu, mora politično deželno oblastvo razsoditi o dolžnosti, da se oddajo zaloge vojni zvezi za trgovino deteljnega semena, in, ako treba, odrediti, da se šiloma odvzamejo.
Politično deželno oblastvo ustanovi ceno, oziraje se na najvišje cene, določene v § 1, po izjavi vojne zveze za trgovino deteljnega semena.
8 5-
Železnice ali parnoplovstvena podjetja smejo sprejemali pošiljatve semena rdeče detelje v prevoz le tedaj, ako je pošiljalnim listinam za vsako po-šiljatev priloženo prevozno potrdilo, ki ga je izdala vojna zveza za trgovino deteljnega semena po priloženem vzorcu.
PoŠiljatev, ki so ob času, ko dobi ta ukaz moč, že izročene zavodu v prevoz, se ne tičejo ta določila.
Za pošiljatve vojaške uprave ter za pošiljatve iz carinskega inozemstva, iz Ogrskega, iz Bosne in Hercegovine ni treba prevoznih potrdil.
§ 6.
Vse kmetijske organizacije in upravičeni kup-čevalci z deteljnim semenom, ki so sklenile z eno v § 7 navedenih kontrolnih postaj za semena na podstavi obstoječih predpisov dogovor o zagotovitvi nabave in dodatne kontrole blaga (takozvane pogodbene firme), se za dobo, dokler velja ta ukaz, združujejo v vojno zvezo za trgovino deteljnega semena s sedežem na Dunaju.
§ 7.
Za kontrolne postaje za semena, kojih pogodbene firme so udje vojne zveze za trgovino deteljnega sehaena, naj veljajo, dokler se ne ukrene drugače, nastopni zavodi:
C. kr. kontrolna postaja za semena na Dunaju,
Kmetijsko-kemijska deželna poskuševalna postaja in kontrolna postaja za semena v Gradcu,
Kmetijsko-kemijska deželna poskuševalna postaja in kontrolna postaja za semena v Mariboru ob Dravi,
Kmetijsko-kemijska poskuševalnica in preisko-valnica Živil za Kranjsko v Ljubljani,
Kontrolna postaja za semena osrednjega kolegija deželnega kulturnega sveta za kraljevino češko v Pragi,
Moravska kmetijska deželna poskuševalnica v Brnu,
t Agrikulturno-botaniška deželna poskuševalna postaja v Levovu,
Kmetijska poskuševalna postaja na c. kr. jagelonskem vseučilišču v Krakovu.
§ 8-
Kupčevalci in kmetijske organizacije, ki zahtevajo, da bodo udje vojne zveze za trgovino deteljnega semena* morajo do 10. dne decembra 1916. 1. dokazati poljedelskemu ministrstvu, da so dani pogoji za to.
Poljedelski minister more v porazumu s trgovinskim ministrom, zaslišavši kontrolno postajo za semena, ki pride v poštev, odrediti, da se vzprej-mejo v vojno zvezo tudi drugi upravičeni kupčevalci ali kmetijske zadruge.
Vzprejem se eventualno odkloni brez na-I vedbe razlogov.
§ 9-
Vojna zveza za trgovino deteljnega semena je juristična oseba. Na zunaj jo zastopa predsednik ali njegov namestnik. Imenuje ju poljedelski minister v porazumu s trgovinskim ministrom.
8 10.
Vojni zvezi za trgovino deteljnega semena je naloženo razen nalog, navedenih v §§ 3, 4 in 5, še
1.	podajati predloge in mnenja poljedelskemu ministrstvu v vseh vprašanjih, ki se tičejo prometa deteljnega semena,
2.	nadzorovati trgovino s semenom rdeče detelje s tem, da predpiše obdobne izkaze o nakupih in prodajah, ki jih izvršč udje,
3.	sodelovati pri naredbah za povzdigo kakovosti deteljnega semena,
4.	izvrševati nadaljnje naloge, ki sc morejo odkazati zvezi s posebno odredbo poljedelskega ministra.
§ 11
Pravne razmere vojne zveze za trgovino de teljnega semena se uravnajo z ustavom. ki ga izda poljedelski minister v porazumu s trgovinskim ministrom.
Udje zveze morajo izpolnjevati dolžnosti, ki so jim naložene z ustavom, in se pokoriti zauka-zom zveze, ki se ukrenejo na podstavi ustava.
8 12-
Vojna zveza za trgovino deteljnega semena je pod državnim nadzorstvom, ki ga izvršujejo vladni komisarji, ki jih imenuje poljedelski minister v porazumu s trgovinskim ministrom.
§ 13.
Pravna opravila, ki grešč zoper določila tega ukaza so nična. To velja tudi o takih kupnih in dobavnih pogodbah o semenu rdeče detelje, ki so bile sklenjene, preden dobi ta ukaz moč, kolikor še niso izpolnjene.
Zahteve odškodnine zaradi neizpolnjene pogodbe, ki so nastale pred pričetkom veljavnosti tega ukaza, ostanejo neizpremenjene. Izpolnitev sama pa je prepovedana tudi v tem primeru.
§ It-
Prestopke tega ukaza in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter vsako sodelovanje ob pre-prečenju v tem ukazu ustanovljenih dolžnosti kaznuje politično okrajno oblastvo, ako se ne kaznujejo s strožjo kaznijo, z denarnimi kaznimi do 5000 K ali z zapornimi kaznimi do šest mescev.
Ako stori prestopek obrtnik, se more razen tega odrediti, da se odvzame obrtna pravica, ako so dani pogoji § 133 b. odst. 1, lit. a, obrtnega reda.
§ 15.
Ako prestopi ud vojne zveze ponovno določila tega ukaza ali ustava (§ 11), izdanega za vojno zvezo za trgovino deteljnega semena, more poljedelski minister v porazumu s trgovinskim ministrom odrediti, da se izključi iz te zveze.
§ 16.
Ta ukaz dobi moč 15. dne decembra 1916. 1.
Od istega časa naprej naj se ministrstveni ukaz z dne 25. februarja 1916. 1. (drž. zak.
! št. 54) o prevoznem potrdilu za deteljno seme ne j uporablja na pošiljatve semena rdeče detelje.
Schwartzenau s. r.	S ti bral s. r.
Schaible s. r.	Člani-Martinic s. r.
$67
(Slovmlfcftb.)
Prevozno potrdilo
za seme rdeče detelje.
PoSiljaČevo ime...........................................................
v . . .....................................................................
,	.............kg semena rdeče detelje,
in sicer v Času od..........................................do.............
\
od (ime poäiljalne postaje)................................................
\ (ime namembne postaje)...................................................
po (železnici ali parniku) na naslov (prejemnikovo ime in stanovaliSčc)
ima pravico poslati
Na Dunaju, dne .
191 .... 1.
L. S.
Vojna zveza za trgovino deteljnega semena.
To potrdilo je trpežno prižili na vozno listino.
Da je potrdilo pridejano. je zaznamovali v vozni listini.
Potrdilo naj odvzame namembna postaja.
*
!■/. c. kr dvome in državne tiskarne