JPn%tni *ffa*nifc
Letnik XI.
V Ljubljani, dne i. februarja 1931.
3. štev.
Širša konferenca ©1*0.
Tretje širše konference, ki se je vršila dne 25. januarja v Ljubljani, se je udeležil poleg funkcionarjev OPO in vseh glavnih poverjenikov OPO tudi predsednik za* grebške obl. organizacije tov. Ljub o m i r L a 1 i ć in novokooptirani član odbora tov. Josip Štukelj. Obširni dnevni red sc je pre» tresal od 10.—13. in od 14.—18. ure. Tu moremo podati le kratek izvleček vsega dela:
Predsednikovo poročilo.
Po uvodnih besedah o splošni situaciji ugotavlja predsednik tov. Čampa, da je naša stroka v zastoju, ker še ni urejeno razmerje med p. t. t. ustanovo in ministr« stvom za promet, pod katerega smo prišli zdaj. To stanje utegne biti usodno za p. t. t. osobje, ker stojimo ravno pred novim pro* računom. Kriza je tudi v organizaciji, ker se osobje še ni zadostno orientiralo. Tre* ba je reformirati vse naše organizacije, za* kaj s sedanjimi organizacijami ne moremo rešiti nobenega večjega vprašanja, kar osobje bridko občuti na lastni koži. Sploš* ni zastoj v zadnjem času je izrabila orga* nizacija za sondiranje terena v novih raz* merah.
Tajnikovo poročilo.
Tajnik tov. Rabič naglaša veliki do* godek s priključitvijo p. t. t. ustanove k prometnemu ministrstvu. Od te izpremem* be upa, tako osobje kakor njegova organi* zacija, samo dobro. Treba bo iskati zveze z železničarji, kako bi prišlo do koopera* eije med poštarsko in železničarsko orga* nizacijo. Pogoj je reorganizacija Saveza in oblastnih organizacij, potem šele bodo mo* goči razgovori z železničarji. To se utegne zgoditi na letošnjem kongresu. Glavna po* verjeništva so steber organizacije in vobče dobro poslujejo, pogrešajo pa zadostnih denarnih sredstev. Širše konference so važ* ne in njih sklepi so obvezni, zato naj na* pravi današnja konferenca definitivne za* ključke.
Blagajnikovo poročilo.
Blagajnik tov. Martinšek poda pre* moženjsko sliko organizacije. Po stanju od 31. decembra 1930 je bilo 236.102.02 Din do* hodkov in 126.683.36 Din izdatkov, tako da je znašalo ob novem letu premoženje OPO 109.418.66 Din. Članarino plačuje članstvo še dokaj točno, zlasti pri večjih poštah, kjer se pobira skupaj po poverjenikih, manj zadovoljivo je plačevanje članarine pri majhnih poštah po posameznikih, med katerimi je 60 zaostankarjev. Priporoča varčevanje, posebno pri nekaterih postav* kah, za katere je proračunski kredit skoro že izčrpan.
Poročilo nadzorne komisije.
Predsednik nadzorne komisije tov. "P r c* ven poroča, da je izvršila komisija tri re* vizije. Uredila je novo, preglednejše bla* gajniško poslovanje in združila premoženje lista z blagajno c3PO. Zaradi prekoračenja nekaterih nujnih izdatkov se je morala do novega proračunskega leta zapreti pozicija za podeljevanje podpor.
Reorganizacija Saveza.
To najdaljšo in najzanimivejšo točko predsednik obširno in pregledno razloži.
Reorganizacija Saveza je že nekaj let na dnevnem redu. Sedanji ustroj Saveza ima polno hib, ker je mešanica dveh sistemov z vertikalnim in horizontalnim članstvom hkrati, kar je nevzdržno in kar lahko vodi do majorizacije manjšine. Kontrola je ne* mogoča. Enotna politika se ne izvaja. Iz tega izhaja nezadovoljstvo, neorientiranost in kaos, a kot posledica vsega tega — neza* dovoljivi uspehi.
Ljubljanska organizacija je že prej parkrat naskočila Savez v namenu reorga* nizacije; prvič smo poizkusili že 1. 1926 na kongresu v Skoplju, drugič 1. 1928 na kon* gresu v Beogradu, a lani na kongresu v Sa* rajevu smo dodobra spoznali, da tako ni več mogoče naprej. Treba se je bilo odlo* čiti:	ali pustiti tega bolnika umirati in
umreti, ali pa ga poizkusiti ozdraviti z ra* dikalno kuro. Predsednik je predložil dne 18. oktobra 1930 Saveznemu svetu obširen referat, v katerem kritizira sedanji konser* vativni ustroj Saveza. (To poročilo objavi* mo prihodnjič v P. Gl. — Prip. urednika.) Svet je sklenil, da pride ta referat na dnev* ni red prihodnjega kongresa.
Reorganizacija in nova pravila Saveza slone na principih:	Ne moremo se uprav*
Ijati v avtonomnih organizacijah, dokler članstvo vobče ne umeva pravilno smisla organizacije. Zato je treba najprej članstvo vzgojiti, ga pravilno organizirati. Vodstvo naj ne bo v eni roki, ampak v več rokah, v nekakem direktoriju, ki je teritorialno po* deljen. Enotna, ravna linija stanovske po* litikc. Sestav: centralna uprava — kongres, oblastne uprave — glavne skupščine, pod* odbori — zbori. Imovina skupna, budžet centraliziran. Glasilo (list) za vso državo samo eno in podrejeno centralnemu vod* stvu. O vsem tem sc bo razpravljalo dne 8. februarja na konferenci v Beogradu.
Najtežja bo rešitev premoženjskega vprašanja, ker je imovina poedinih organi* zacij zelo različna. Toda nekoč se mora re* šiti to vprašanje; čim kesneje se bo reše* valo, tem bolj bo komplicirano. Gledati moramo na prihodnjost in na bodoče gene* racije. Zato je skrajni čas, da s temelja reorganiziramo in reformiramo celotno or* ganizacijo poštarjev v Jugoslaviji.
Širša konferenca odobri načrt in poobla* sti tov. predsednika, da v smislu referata nadaljuje započeto akcijo.
Zedinjenje poštarjev v enotno organizacijo.
Zanimivi referat k tej točki bo objavljen v Poštnem glasniku kot poseben članek. V zvezi ž njim poroča predsednik o sestanku vseh poštnih društev in ustanov, ki se je vršil dne 24. januarja t. 1. v Ljubljani, da bi se videlo, ali in koliko je ideja zedinjenja že napredovala. Sestanek pa situacije ni razčistil. Ne glede na to bo šla OPO po za* črtani poti dalje v zavesti, da je resnica na njeni strani in da bo čas pokazal, da je to edino pravilna pot. Od tega smotra nas ne sme plašiti malodušnost prvih, ne -naspro* tovanje drugih, ne samomorilsko eksperi* mentiranje pogodbenih poštarjev, ki so ravno zdaj ustanovili svoje društvo in svoj list, s čimer so si sami izkopali svoj grob.
K temu referatu izjavlja tov. Štukelj sledeče:	Z vstopom v OPO nismo (to je
člani društva poštnih konccptnih in tehnič* nih uradnikov — pripomba urednika) za*
sledovali nobenih posebnih interesov, tem* več smo imeli v mislih le dobrobit skupno* sti. Hoteli smo, da bodi naše včlanjenje prvi korak k izmirjenju med slovenskimi poštarji; da bodi prvi člen v verigi sprav, ki naj stvorijo močno edinstveno organiza* cijo. Zato lahko danes pred tem forom tol* mačim enodušno željo naših članov, da bi našemu koraku čim prej sledili ostali tova* riši, ki so še izven vrst OPO.
Zastopnik pogodbenih poštarjev tov.
P a n g r e izjavlja svoje obžalovanje nad zaslepljenci, ki so šli v času splošnega uedinjevanja ustanavljat posebno organiza* cijo pog. poštarjev. Prosi organizacijo, naj ne sodi vseh pog. poštarjev po nekaterih nepoštarjih, ki hočejo iz bogve kakih name* nov zavesti pog. poštarje, kateri pa so in ostanejo zvesti OPO.
Obe izjavi ste bili sprejeti z iskrenim odobravanjem.
Razprava o »Poštnem glasniku«.
Kriza lista traja že skoro 2 leti. Stalno padanje premoženja Pošt. glasnika je po* vzročilo trikratno izdajanje ob nezvišanih dohodkih. List je pasiven- Predsednik grafično očrta proračun lista ob trikratnem in ob dvakratnem izdajanju na mesec ter na podlagi številk dokaže, da zaradi sedanjega finančnega stanja mora list začasno izba* jati zopet samo po dvakrat na mesec in da se morajo nagrade znižati. Potem ko pove svoje mnenje k stvari še urednik lista tov. Jakše, sklene širša konferenca: a) do na* daljnjega izhaja P. gl. dvakrat na mesec, vsakega 1. in 15.; b) nagrade se določijo za urednika 2400 Din, za upravnika 1800 Din in za pisce 4800 Din na leto; c) honorirajo se samo uvodni, programatični in strokovni članki ter podlistki, medtem ko se dopisi, članki o organizacijskem gibanju in drobiž ne honorirajo. Nagrade znašajo po 30—40 par od tiskane vrste in se plačujejo četrt* letno nazaj, kakor doslej.
Glavna skupščina.
Prihodnja, to je dvanajsta redna letna glavna skupščina OPO, sc bo vršila letos na tradicionalno belo nedeljo, dne 12. aprila t. 1. v Celju, a v slučaju, da bi prišlo do ze* dinjenja slovenskih poštarjev, se bo vršila skupščina v Ljubljani. Pred skupščino — dopoldne istega dne — bo zborovala širša konferenca. Glavna poverjeništva morajo predložiti svoje proračune do 15. marca t. 1.
Poročila glavnih poverjenikov.
Nato podajo svoja poročila glavni po* verjeniki tovariši Rozman (Ljubljana), Kunst (Maribor), S a v e 11 i (Celje), Kam* bič (Novo mesto), Urbič (Ljutomer) in Križ (Jesenice na Gorenjskem). Razen po* ročila celjskega glavnega poverjeništva so bila druga poročila čisto kratkega, statistič* nega značaja.
Slučajnosti.
Tov. L a 1 i ć, predsednik zagrebške OPO, opisuje v daljšem govoru razpolože* nje članstva do zedinjenja in reorganiza* čije. V Zagrebu so že ustavili drugo glasilo »Poštanska Sloga«, ki se je združila z gla* silom organizacije »Pošta«; nesreča je ho* tela, da se je prav isti čas namesto ukinje* nega lista pojavi! drugi list »Ugovorni po* štar«.

Pred občnim zborom Poštnega doma.
(Razgovor s predsednikom Pošt. doma.)
Malo obča apatičnost, malo najnovejši poizkusi pregrupiranja poštarskih organi* zacij, so nekako potisnili v ozadje zanima* nje za najvažnejšo našo ustanovo — za Poštni dom. Vsaj zdaj, tik pred rednim letnim občnim zborom naše stavbne zadru* ge, bi bilo treba obrniti pozornost na to na* šo idealno ustanovo. Kaj ko bi še »Poštni glasnik« poizkusil enkrat z »intervjuva* njem«, se je domislil urednik našega lista. Takoj za mislijo je dozorel sklep, pa hajdi v društveno pisarno, da poiščem predsed* nika Poštnega doma.
Predsednik tov. Vilko Smerdu je naj* prej mislil, da gre za šalo, a ko je videl urednikovo poročevalsko »Amtsmiene«, je z veseljem in odločno sigurnostjo odgovar* jal na urednikova vprašanja:
— Kako ste zadovoljni s preteklim po: slovnim letom?
Spomnili se boste, da sem prav nerad sprejel predsedniško mesto. Kakor da bi bil slutil, kakšna smola bo spremljala letos našo zadrugo. Že takrat sem vedel, da če ne izide novi uradniški zakon ali če se na kak drugi način ne izboljša bedno materi* alno stanje p. t. t. uslužbencev, da ne bo možno izvesti nikake večje akcije, da pa potem tudi ni pričakovati kakih material* nih uspehov. Moj program ob nastopu je bil: za vsako ceno obdržati trafiko, priredi* ti loterijo ali vsaj tombolo in izvesti no* tranje posojilo. Prvo se nam je z velikim trudom vsaj delno posrečilo, proti vsemu pričakovanju pa so se izjalovili naši načrti in napori za loterijo ali vsaj tombolo. Vse naše številne prošnje in priprošnje so bile zavrnjene. Notranje posojilo je bilo odvis* no od materialnega izboljšanja našega po* ložaja, no, to pa sami znate, da ga nismo dočakali. Tako torej, če zdaj seštejete plu* se in minuse, lahko izračunate, kako sem zadovoljen s potekajočim poslovnim letom.
— Kakšno stališče zastopate glede grad: nje doma, ali ste za takojšnjo zidavo ali ne?
Osebno sem za to, da začnemo prav kmalu graditi svoj dom; če le mogoče, že letos jeseni, vsekakor pa spomladi 1932. le* ta. Res, da so med nami tudi malodušni, ki sicer ravno tako iskreno žele, čim prej po* staviti dom, vendar po mojem mnenju ni povoda za kako malodušnost. Priprosto stavbo, samo z najnujnejšimi prostori, po* stavi Poštni dom lahko takoj, in to brez rizika in ne da bi se bilo treba zadolžiti. Saj znaša skupno premoženje naše zadru* ge — gotovina, zemljišče in inventar — že skoro pol milijona dinarjev. A tudi za mo* numentalno zgradbo, kakršno želimo in bo* mo postavili, bodemo skoro zreli, če sc po* leg danes razpoložljivega premoženja in kredita posrečijo akcije, ki jih je zasnova* lo sedanje načelstvo, a katerih izvedba bo naloga bodočega načelstva.
— Kakšne akcije imate v načrtu za pri: dobitev potrebnih denarnih sredstev?
Pred vsem bo moralo prihodnje načel* stvo skušati, kako povečati število zadruž* nikov Pošt. doma. Znano Vam je žalostno dejstvo, da danes še niti polovica p. t. t. uslužbencev dravske direkcije ni članov P. doma. Treba bo dobiti še 500 članov, ki bi s svojimi deleži ne samo pomnožili imo* vino P. d. za 50.000 Din, nego bi se s tem tudi znatno zvišalo jamstvo in ž njim krc* dit. Pričakujem tudi, da bo imelo novo na* čelstvo več sreče in da bo dobilo dovoljenje če ne že za loterijo, pa vsaj za tombolo. Največjo važnost in nado pa polagamo v
notranje posojilo. Bridka izkustva zadnjih let so nas naučila, da moramo računati edi* no na samopomoč. Z lastnim trudom in žrtvami smo zbrali sedanjo imovino, ki tvori temelj naši idealni zgradbi, a na isti način bomo morali in bomo zbrali sredstva, da se dvigne ta zgradba iz temelja kvišku in do vrha. Če bo novo načelstvo spretno, bo lahko ugodno izrabilo priliko, ko pre* neha v prihodnjih mesecih odtegovanje pri* spevkov za nabavljalne zadruge in obrokov za priv. agrarno banko. Če se je poštarjem doslej neprostovoljno odtegovalo po 10 Din na mesce (nižji uslužbenci po 5 Din) za neke zadruge in so se v teku 3 let že ne* kako navadili na te odbitke, si ne morem misliti, da bi ne bila večina poštarjev pri* pravljena še nadalje utrpeti te zneske v ko* rist Poštnega doma, in to ne kot darilo, am* pak kot sigurno posojilo v obliki obveznic nameravanega notranjega posojila. f>e lažje bo za one, ki so podpisali delnice agrarne banke in katerim sc bodo tudi čez 2 meseca prenehali odtegovati obroki po 25 Din me* sečno. Zakaj bi ne puščali tega zneska še naprej za delnico lastne stavbne zadruge?
— Kako je zasnovano to notranje poso: jilo in koliko pričakujete od njega?
Notranje posojilo si je sedanje načel* stvo zamislilo tako, da bi izdali 1000 obvez* nic po 500 Din. Ta znesek se lahko vplačuje tudi v obrokih, največ skozi 20 mesecev po 25 Din, torej prav tako, kakor in kolikor zdaj plačujemo za 500 dinarske obveznice Priv. agrarne banke. Posojilo bo neslo 4% obresti, ki se bodo izplačevale vsako leto, počenši z 1. 1935, po kuponih, a vračalo se bo imetnikom obveznic, torej upnikom, skozi 10 let na ta način, da sc bo počenši s 1. decembrom 1935. leta izžrebalo na ta dan vsako leto po 100 komadov obveznic, tako da bo v 10 letih izplačanih vseh 1000 obveznic. Posojilo je zavarovano z vred* nostjo zadružnih nepremičnin. — Težje je prerokovati finančni uspeh zamišljenega 4% posojila. Ta je odvisen pred vsem od materialnega izboljšanja p. t. t. uslužbencev, dalje od agilnosti novega načelstva, in se* veda ne v zadnji vrsti od razumevanja p t. t. uslužbencev. Če dobimo specialne doklade ali če nam prinese novi uradniški zakon pričakovano povišanje naših prejem* kov, ni utopija možnost, da realiziramo vseh 1000 obveznic, s čimer bi dobili 500.000 Din, kar bi značilo, da imamo dve tretjini potrebnega kapitala in da začnemo jeseni že graditi. A tudi ko bi se kljub vsemu pričakovanju in obetanju naše materialno stanje tudi letos ne zboljšalo, nikakor ni ta akcija tako breznadna, kakor na prvi po* gled izgleda. Omenil sem že one odtegljaje po 10 Din za nabavljalne zadruge in po 25 Din za agrarno banko. Če smo mogli te zneske 2 leti pogrešati, jih dajmo pa še 2 leti in zasnovano notranje posojilo Pošt. doma je podpisano v celoti, s tem pa tudi že uresničen naš dolgoletni sen o lastnem domu poštarjev.
— Ali ima Poštni dom doslej kaj pod: pomikov ali dobrotnikov z večjimi vso: tami?
Sem pa tja se spomnijo naše zadruge požrtovalni -in zavedni tovariši in tovarišice s prostovoljnimi prispevki. Njih imena in zneski so itak objavljeni v Vašem listu. Kakor so ti prispevki vse hvale in posne* manja vredni, vendar tvorijo v naši akciji samo kaplje v morje. Kakega znatnejšega darila ali volila za Poštni dom žal doslej ni zaznamovati. Edino tov. I. B., upokojena poštna uradnica v Ljubljani, je dala vzgled
brezprimernega razumevanja naše ideje. Pismeno je namreč ponudila Poštnemu do* mu 50.000 Din brezobrestnega posojila do svoje smrti, s pogojem, da dobi v novem domu proti običajni najemnini skromno stanovanjce in da se postavi dom do konca 1. 1932. Morda je v naših vrstah še kak tak, ki bi lahko pogrešil za nekaj let večjo vsoto denarja ter jo brez obresti ali proti naj* nižjim obrestim ponudil Pošt. domu, da nam ne bi bilo treba plačevati dragih posojil v raznih bankah in denarnih zavodih. Velike dobrotnice Poštnega doma pa bi lahko po* stale tudi poštne gospodarske in socialne ustanove, ako bi s pravilnim umevanjem za naš visoki cilj naložile svojo razpoložljivo imovino kot ceneno posojilo v našo stavb* no zadrugo.
— Ali se najnovejše zbliževanje med slovenskimi poštarji in njihovimi organiza: cijami že kaj občuti pri Poštnem domu?
Trenutno še nič, vsaj na številu članstva se to ne pozna. V vsem tekočem letu smo dobili eno samo pristopno izjavo, a izsto* pilo jih je enajst. Brez dvoma pa je, da bo sedanje prizadevanje, stvoriti enotno orga* nizacijo p. t. t. uslužbencev, prav ugodno vplivalo tudi na našo zadrugo. Pred vsem je pričakovati od posrečene akcije znaten porast članov in s tem povečanje glavnice (deleži) in kredita. Še večjega pomena je, da bi se v enotni strokovni organizaciji lahko prirejale razne prireditve pod firmo in v korist Poštnega doma, kakor bi se mor* da dalo upravljati z imovino posameznih poštnih ustanov tako, da bi se uporabljala v skupne namene najprej tam, kjer bi bila potreba in nujnost največja. Sodim, da ni treba posebej dokazovati, da je danes ta potreba in nujnost baš pri Poštnem domu največja. Tu je treba zaznamovati kot po* memben dogodek sestanek, ki ga je sklicalo obsmrtno podporno društvo »Dobrota« gle* de cvent. nakupa lastnega zemljišča, na ka* terem sestanku je prevladalo mnenje, da bi investirala »Dobrota« svojo začasno po* grcšljivo imovino (okoli 400.000 Din) v Poštnem domu.
— Kakšne naloge čakajo novo načelstvo in ali imate glede njega kake želje?
Naloge novega načelstva sem že omenil in obrazložil v prejšnjih odgovorih. Glede njegove sestave pa močno želim, da pridejo v novo načelstvo najsposobnejši in naj* delavnejši, zakaj take bo potreboval Poštni dom v bodočem poslovnem letu. Čaka jih ogromna naloga in to nalogo morajo izve* sti. Popolnoma sem namreč prepričan, da bo bodoče poslovno leto odločilno za našo akcijo in da bo dne 8. februarja t. 1. izvolje* no načelstvo tisto, ki bo zasadilo prvo lopa* to k zgradbi našega poštarskega doma v Ljubljani. Zato bo letošnji občni zbor Pošt* nega doma dne 8. februarja najvažnejši, kolikor jih je bilo doslej, in zato želim, da bo dobro obiskan, saj bo vsakogar preve* vala zavest, da bomo skoro zborovali v svo* jem lastnem domu, v domu, ki je bil od nekdaj najlepši ideal vseh pravih poštar* jev.
Upam — tako je zaključil tov. Smerdu razgovor — da sem vsaj nekoliko ugladil pot našemu cilju. Zdaj se umaknem s svo* jega mesta, da bodo mogli drugi uspešneje nadaljevati in završiti to veliko nalogo.
Odhajajoč od njega, sem razmišljal, ali ima še kdo med nami toliko vztrajnosti, odločnosti in volje za delo, kakor sedanji predsednik Poštnega doma tov. Smerdu, in ali je prav, da pustimo takemu delavcu od* iti prej, preden je izvršil svojo nalogo?
Strokovna posvetovalnica.
Z IS5. oci borove seje OPO od 17. 1.1031.
Zedinjenje v enotno organizacijo. Pred* sednik poroča o svojih razgovorih z vsemi poštarskimi organizacijami glede zedinjenja vseh društev p. t. t. uslužbencev v enotno organizacijo in o dosedanjem uspehu teh razgovorov. Obširno poroča o konferenci, ki se je vršila dne 9., 10. in lil. januarja v Zagrebu in na katero so poslale svoje zastopnike vse poštarske organizacije v naši državi.
Reorganizacija Saveza in oblastnih organizacij. Zagrebška konferenca je do nekih nebistvenih malenkosti sprejela načrt predsednika OPO tov. Čampe o reorganizaciji beograjskega Saveza in njegovih oblastnih organizacij. Upati je, da se bo izvršila likvidacija sedanjega Saveza in reorganizacija novega Saveza do konca tega ‘leta.
Širša konferenca OPO. Odbor sklene, da naj se vrši tretja konferenca glavnih poverjenikov dne 25. januarja v Ljubljani. Zboruje naj od 10.—ll3. in od 14. do pol 18. ure. ■Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika OPO ter* predsednika nadzorne komisije. 2. ■Reorganizacija Saveza. 3. Zedinjenje poštarjev v enotno organizacijo. 4. Razprava o »Poštnem glasniku«. 5. Glavna skupščina OPO. 6. Poročila glavnih poverjenikov. 7. Slučajnosti.
V. redni občni zbor
reg. zadruge z omejeno zavezo
„Poštni dom“
bo v nedeljo, dne 8. februarja t. 1. ob 14. uri v hotelu Miklič, nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani.
■DNEVNI PED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročila funkcionarjev načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka.-
5.	Proračun za poslovno leto 1931.
6.	Predlogi in prizivi v smislu čl. 42 pravil.
7.	Notranje posojilo za gradnjo doma.
8.	Izprememba pravil.
9.	Volitev predsednika in članov načelstva in nadzorstva.
10. Slučajnosti.
Ce občni zbor ob 14. uri ne bo sklepčen, se bo vršil čez pol ure istotam občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Predlogi in pritožbe članov se morajo predložiti pismeno 8 dni pred občnim zborom. Letni računski zaključek je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarni od 1. februarja 1931 dalje.
V Ljubljani, dne 10. januarja 4931.
Načelstvo.
Naše cene in naši plačilni pogoji omogočijo, da si more vsakdo nabaviti
moderen radijski aparat
Obrnite se takoj na nas
KADIO L.JITBL..IANA
MARIBOR,	LJUBLJANA,
Aleksandrova 44.	Miklošičeva 5.
RAČUNANJE VOJNE SLUŽBENE DOBE.
Vprašanje (T. Š.): V časopisih (»Politika« od 25. XiIL 1930) sem čiital, da je izdal ■Državni svet Sledečo razsodbo:
»(Vojna službena doba, ki ise priznava za pokojnino po odstavku H. čl. 228. finančnega zakona za leto 1902/23, je vračunljiva v svojem efektivnem trajanju državnim uradnikom in ostalim uslužbencem civilnega reda, kakor tudi uslužbencem državnih prometnih ustanov, v čas 10 let efektivne državne službe, ki se zahtevajo po čl. 1 zakona od 1. marca 1929 za dosego pravice na osebno pokojnino. Ta doba je takisto vra-čurfjjiva po svojem efektivnem trajanju v čas od 10 let efektivne službe v primerih, v katerih zahteva čl. 331. finančnega zakona za leto 1927/28 efektivno službo, da za-dobi upokojenec pravico na osebno in rodbinsko dragihjsko doklado.«
Prosim pojasnila, ali velja ta odločba tudi za napredovanja v višjo skupino položajne plače za one uslužbence, ki imajo z upo-števartimi vojnimi leti predpisano število službenih let?
Odgovor: ‘Gornjo odločbo smo tudi tu čitali, a je namenoma nismo objavili v našem listu, ker bi utegnila samo zmesti in zavesti naše članstvo. Citirana razsodba namreč prav za prav ne velja za naše uslužbence, to je za bivše vojake avstro-ogrske armade, še najmanj pa je is to razsodbo tangirana pravica ozir. napravica prizadetih uslužbencev do napredovanja v višjo položajno skupino. Oglejmo si najprej, kaj govori člen 282. finančnega zakona za leto 1920/23, ki se v celoti glasi:
»iVisem upokojenim In aktivnim drž. uradnikom s pravico do pokojnine v Srbiji in Črni gori, kateri so kot taki bili na vojni dolžnosti v vojnah od 1942. do zaključno 1920. leta, se priznava pravica na službena leta za pokojnino iz 51. 22, točka 3, odstavek a) zakona o ustroju vojske. Vsem ostalim aktivnim drž. ukaznim uradnikom Srbije in Črne gore, ki so službovali kot taki v vojnih letih 1912 do 1920, a ki niso bili v vojni, se priznava za pokojni/no vsako vojno leto za 18 mesecev. Vsem dovršenim dijakom, gojencem in ostalim bojevnikom Srbije in Črne gore ter dobrovoljcem-urad-nikom iz novih pokrajin, kateri niso bili ukazni drž. uslužbenci, se vračunajo, kadar
Statistika pošte, telegrafa in telefona.
Gradbeno ministrstvo je izdalo statisti* ko poštno*telegrafsko*telefonskega prometa v kraljevini Jugoslaviji po stanju iz 1. 1929. Iz te statistike prinašamo nekaj najvažnej* šib podatkov:
V naši državi so 4004 pošte, tako da pri* de povprečno ena pošta na 2993 prebival* cev, en pismonoša na 4815 prebivalcev in en p. t. t. uradnik na 1884 prebivalcev.
Od 4004 pošt je 745 državnih (593 stal* nih, 15 sezonskih in 137 ambulantnih pošt), 1110 pogodbenih, 1842 občinskih in 307 po* možnih pošt. Po redih se dele državne po* šte na: 13 izvzetih, 53 pošt 1. reda, 33 pošt II. reda, 108 pošt III. reda in 401 pošta IV. reda. Pogodbene pošte pa se dele na: 157 izven razreda (v redih), 122 I. razreda, 190 II. razreda, 274 III. razreda, 263 IV. razreda in 104 V. razreda. Vse te pošte so nasta* njene v 115 državnih in v 1639 privatnih zgradbah.
Poštna prevozna sredstva sestoje iz 301 poštnega vagona, 213 avtomobilov, 749 poštnih vozov, 428 konj, 470 pešcev (slov), 76 kolesarjev in 10 jahačev. Poštnih nabi* ralnikov je 7388, poštnih predalov pa 11.738.
ddbijo ukaz ali zvanje za upokojitev, v vojni prebita leta po odbitku dijaškega roka v leta ukazne službe in dvojno v leta za pokojnino. Vsi uradniki, katerim so se priznala službena leta po čl. 22, točka 3a) zakona o ustroju vojske, smejo nakupiti ta leta za uradniški vdovski sklad. To pravico imajo tudi vdove umrlih in v vojnih izginulih drž. uradnikov in častnikov do dneva smrti njihovih rediteljev.«
Posamezne besede smo v prevodu podčrtali mi, da se tem očitneje opazi, da čl. 282. financ, zakona ne govori o nas in da zato tudi zadnja razsodba Drž. sveta ne velja za nas. Gre samo za uslužbence 'iz Srbije in Čme gore, a iz novih pokrajin države samo za dobrovoljce. iPo tej ugotovitvi bi bilo zdaj za naše članstvo precej vse eno, ali priznava Drž. svet vojno službeno dobo samo v najmanjši rok 10 let za dosego pokojnine, ali tudi v roke iz 61. 57 in 58 uradniškega zakona za dosego višje položajne Skupine. Vendar hočemo premotriti stvar tudi s te strani.
Citirana razsodba Državnega sveta se nanaša absolutno samo ina minimalni rok 10 let iza dosego pokojnine. Drž. uslužbenec ima pravico do pokojnine po navršenih 10 letih efektivne službe. Ministrstvo doslej ni priznavalo vojne službe v efektivno dobo, pa ni priznalo pravice do pokojnine onemu, kdor ni imel 10 ‘let aktivne civilne državne službe. Po gornji irazsodbi Drž. sveta je zdaj ta nejasnost ozir. krivičnost odstranjena: vojna službena doba se tudi šteje v prvih 10 let. Ne smemo sicer pozabiti, da velja — vzeto strogo po besedilu gornjega zakona — to samo za vojake bivtše srbske ali črnogorske vojske, vendar upamo, da se bo imenovana razsodba smiselno uporabljala tudi za vojake bivše avstro-ogrske vojske.
■čisto jasno pa je, da razsodba Drž. sveta ničesar ne izpremmja na pravicah do napredovanja, ker vObče ne govori o minimalnih rokih za napredovanje, ampak samo o minimalnem roku za pokojnino. V tem pogledu, žal, ne vidimo nobene nade več, kadar vemo enkrat tole: srbskim in črnogorskim tovarišem so se priznala vojna leta v ukazna službena leta '(nam ne), pa niti tem se po razsodbi Drž. sveta od 3. oktobra 1928 (glej »Poštni glasnik« od 1. XII. 1930) vojna službena doba ne računa za napredovanje.	Ur.
Telegrafov je 1575, in sicer 1291 držav* nih, 281 železniških in 3 radiotelegrafi. V njih je 1739 Morsovih, 127 Hughesovih in 7 Baudojevih aparatov.
Telefonov je 64.969, in sicer 1087 cen* tral, 4 avtomatske centrale, 1149 javnih go* vorilnic, 30.304 naročniške glavne postaje, 2473 naročniške sporedne postaje in 29.952 radio*naročnika.
Vsega p. t. t. osobja je 11.064, ki se po* razdeli na: 180 uradnikov I. kategorije, 3795 uradnikov II. kategorije, 1332 uradnika III. kategorije, na 2968 zvaničnikov, 2613 služi* teljev in 176 dnevničarjev. Od teh jih je zaposlenih v ministrstvu 180, pri direkcijah 866 in pri prometu 10.018 uslužbencev. Za* nimivo, naravnost čudno je, da ima ljub* Ijanska direkcija največ osobja, direkcij* skega namreč. Omenjenih 866 direkcijskih uslužbencev se porazdeli namreč po stati* stiki takole: Novi Sad 176, Zagreb 204, Ljubljana 262, Sarajevo 174 in Skoplje 50 uslužbencev. Kakor že rečeno, je napravlje* na ta statistika po stanju iz leta 1929., zato niste v njej navedene beograjska in split* ska direkcija.
Po kategorijah so uslužbenci razdeljeni: od 180 uradnikov I. kategorije jih je 51 v ministrstvu, 117 pri direkcijah in 12 pri po*
štah; od 3795 uradnikov II. kategorije jih je 69 v ministrstvu, 346 pri direkcijah in 3380 pri poštah; od 1332 uradnikov III. ka« tegorije jih je 30 v ministrstvu, 123 pri db rekcijah in 1179 pri poštah; od 2968 zva* ničnikov jih je 6 v ministrstvu, 171 pri direkcijah in 2791 pri poštah; od 2613 slu« žiteljev jih je 18 v ministrstvu, 106 pri direkcijah in 2489 pri poštah; od 176 dnev« ničarjev jih je 6 v ministrstvu, 3 pri direk« cijah in 167 pri poštah.
Končno še nekaj zanimivih številk iz le« ta 1929.: umrlo je 88 uslužbencev, upokoje« nih je bilo 66, odpuščenih 176, ostavko pa je dalo 120 uslužbencev. V teku leta je obolelo 5672 p. t. t. uslužbencev (strahotna številka, ki nazorno kaže naporno in ne« zdravo poštno, telegrafsko in telefonsko službo), in sicer 3618 uradnikov, 1114 zva« ničnikov in 940 služiteljev. Skupno število bolniških dni je znašalo 75.902.
To in ono.
Večer neprisiljene zabave obeta postati dne 8. februarja po občnem zboru Poštnega doma. Do kake 18. ure se utegne zavleči občni zbor, potem se pa razvitje prosta zabava, na katero vabimo vse poštarje (tudi nečlane) in po njih vpeljane goste, da pridejo v nedeljo zvečer v svojo poštarsko družbo, ki bo zbrana v spod« njih prostorih hotela Miklič.
Nov lisi »Ugovorni poštar«. Nekaj samozva« nih pog. poštarjev je zatpočeio za pog. poštarje nevarna gibanje. Ustanovilo' je neko' društvo pog. poštarjev, katerega sedež je nekje v Voj« vođini, in začelo je izdajati list »Ugovorna' po« star«], ki izhaja enkrat na mesec v Bnibiru (Ht>
vatsko Primorje). O stvari bomo še izprego« vorili.
Vsem civilnim in vojaškim upokojencem: V izogib nepotrebnih reklamacij javlja Dravska finančna direkcija v Ljubljani civilnim in voja« škim upokojencem svojega področja, da se jim bo v smislu razpisa finančnega ministrstva z dne 24. junija 1930, štev. 83.570«I|I, odkupnina za osebno delo za leto 1931 (kuluk) odtegnila od februarske pokojnine. Kulukt znalša 'tridnevno pokojnino, to je eno desetino mesečnih pokoj« ninskih prejemkov brez draginjskih doklad.
Pokojninske terjatve iz prejšnjih lei. Drav« ska finančna direkcija v Ljubljani obvešča' vse one civilne in vojaške upokojence, ki so pred« ložili potrjene pobotnice glede izplačila njih po« kojninskih it er jate v te prejšnjih let, da je pred« ložila te priznanice finančnemu ministrstvu v Beogradu v nadaljnje poslovanje. Dokler pa ne izda to ministrstvo na podlagi predloženih po« hotnic naredbe za izplačilo, je vsaka osebna ali pismena urgenca v tej zadlevi brezpomembna. Cim prejme fin. direkcija izplačilne naredbe, bo« de vse te zneske, za katere je prejela pobotnice, nakazala nemudoma.
Davna slutnja svetovne poštne zveze. Pred 200 leti je umrl v Dražđanih vrl možakar po imenu ‘Pavel Jakob Marperger. Usoda ga je gonila skozi mnoga mesta in dežele'. Proti koncu svojega življenja je izdal knjigo, ki jo je nazval »Mtiscellanea curiosa«, v kateri je naprej slutil — svetovno poštno zvezo. Na nekem mestu namreč piše: »Kako lepo bi bilo, ko bi moglo biti, — kar pa ni nikoli upati, — po vsem svetu razpredeno prijateljsko dopisovanje med naro« di in narodi; ko bi se evropski mogočniki! po« trudili skleniti z azijatskimi in barbarskimi prin« ci tak dogovor, da bi se razvili kupčijski posli med obojnimi podaniki. Kakšnega pomena bi bilo to za umetnost in znanost, kako bi cveteli trgovina im obrt.« — Pred 200 leti' je bila sve«
tovna poštna zveza stvar, katera ni bila nikoli za pričakovati. Danes obsega 88 držav s skoro 2 milijardama prebivalcev. Tudi svetovna zveza narodov, prej in danes ideal »ki ni nikoli za upati«, postane prej ali slej živa resničnost. Vsak človek, kjerkoli deluje, lahko doprinese k temu, da ta ideal ne bo potreboval tako dolgo časa do' svoje izpolnitve, kakor nekdaj slutnje polni sen, ki ga je pred 200 leti sanjal Pavel Jakob Marperger. —• (»Postnachrichten«)
Galerija »specialistov«. Pod tem naslovom obravnava ruski strokovni p. t. t. časopis sati« rično nekatere kazenske slučaje ifc poštne upra« ve. Nekaj kazni: Poštni delavec zaradi' pone« verbe nakaznice v znesku 16 rubljev — 4 me« sece prisilnega dela. Poštni delavec (po naše uradnik —* prip. urednika) zaradi netevedho sprejetih časopisnih naročil (potvorba v spre« jemnr knjigi) — 6 mesecev prisilnega dela. Pis« monoša radii pijanosti in nepoštenosti (napačna prisvojitev imena pri sprejemu v službo na dru« gi pošti) —i 2 itn pol leti strogega zapora. 'Pismo« nošinja zaradi tatvine 900 rubljev — 2 in pol leti strogega' zapora.
Racionalizacija in zdravstveno stanje. Ved« no večja racionalizacija nemške p. t. t. ustanovo pogubno vpliva na zdravstveno stanje osobja nemške državne pošte. Leta 1925. je odpadlo na enega uradnika' povprečno 16.1 bolniških dni, 1. 1926. — 15.5 dni, 1. 1927. — 18.1 dni, l. 1928. 18.6 in 1. 1929. že 20.7 bolniških dni. Na eno žensko uradnico pa je odpadlo 1. 19'25. —t 22.48, 1. 1926. 19.34, 1. 1927. — 21.7, L 1928. — 21.1 in 1. 1929. — 22.7 bolniških dni. »Te številke so« — tako piše organ nemških poštarjev »Post und felegraphie« —* »ena sama obtožba proti dose« danji personalni politiki nemške državne pošte. Kar smo že vedno trdili, se sedaj potrjuje z vso jasnostjo: racionalistične metode nemške držav« ne pošte so poslabšale zdravstveno stanje osob« ja na komaj verjeten način.«
Trgovina s kožuhovino
Filip Bizjak
krznarstvo
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6
ee priporoča poštnim nastavljencem, katerim daje tudi na obroke.
da vitko in elegantno linijo!
V zalogi tvrdke
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
l^rasne damske plašče in obleke, zimske suknje za gospode, trenchcoate in obleke
kupite dobro In najceneje pri
Fran Lukič, Ljubljana
Stritarjeva ulica
dame Stt gospodič t
VmikovrHtna oblačila za dame in go-Mpode izdeluj«*m po najiHivei&i modi
{JC* ai e c d ati
modno krofaštvo
Pred 1* ni lami St. 1
l oški in angleški vzorci na izbir«
K o i i <1 n e cene
^tvelniea de$Hi&ov
š£. Mliftuit ^juSCjana
•Mestni trg 16
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
POŠTARJI — člani nabav* Ijalne zadruge dobe KARO* čevlje, Maribor, Koroška cesta 19, na mesečne obroke; cene znižane!
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11
91 a n n f a k t u r a, Trenchcoate,
krzno kakor sploh vs*' oblačilne predmete nudi po z m erut h cenah tudi na odplačilo tvrdka
li. Ornik, Maribor
Koroška c« Nta 9
Dvckolfsa ISL/
teža od 7 kg naprej >
najlažjega in najmodernejšega ti- @n§§£' pa najboljših svetovnih tovarn.
Otroški vozički se izdelujejo tudi po okusu naročnika. šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L,., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
Moderni kamrami in športni štoli
za moške obleke. Novosti svile, volnenega blaga, ripsi, krepi in kamgarni za
damske obleke.
Preproge, zavese, odeje, cefir, sifon pri
L B, IM A S I & B: K li M A IM, Ljnlil janu
Izhaja 1. in 15. v mesecu. Naročnina 24.— Din letno. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun štev. 11.834. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Pred Prulami. 1. — Izdaja Obl. organizacija p. t. t. uslužbencev v Ljubljani. Urednik Jožko Jakše v Ljubljani, Privoz 9. — Tiska »Narodna tiskarna«;
za njo odgovoren Fran Jezeršek v Ljubljani.