Ti r* I N«jy«<5ji »lorauia v Združenih druvah V«Ur. za vt« leto • • . $6.00 S Za pol leta.....$3.00 i Za New York cele leto . $7.00 9 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki« The largest Storeman Daily tfi^ ^Jnftftj Stotftit and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Hatter September 21, 1903, »t the Port Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 52. — Stev. 52 NEW YORK, THURSDAY, MARCH 4, 1937—ČETRTEK, 4. MARCA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. ZA CARNEGIE STEEL JE GENERAL ELECTRIC NA VRSTI Pogajanja se bodo začela dne 30. marca KOMPANIJSKIM UNIJAM JE ODKLENKALO; SKORO VSI NJIHOVI VODITELJI SO TE DNI ODSTOPILI Pri General Motors je treba urediti le še zadevo minimalnih plač. — Pogodba, ki bo sklenjena med United Mine Workers in premogovnimi baroni, bo dajala delavcem velike ugodnosti. — Žalostna tolažba Williama Greena. REPUBLIKANCI NAPADAJO NA VSEH FRONTAH Republikanci osva j a j o Toledo. — Gen. Franco obljubil Marokancem zemljo na Španskem. M A DR II), »Španska, A. marca. — Republikanci so, prodirajoč južno po dolini reke Ta-jo, < los pel i do Toleda ter osvajajo predmestje Cigarrales. — Vroči l»oji se bijejo za staro zgodovinsko mesto in trdnjavo Alcazar, kjer je bilo jeseni tri mesece obleganih 1000 kadetov, katere je slednjič z zavzetjem Toleda osvobodil general Franco. I'o nekem poročilu fašisti neprestano odhajajo iz Toleda. Xovi napadi na Toledo imajo namen odrezati mestu zvezo z glavnim stanom gen«»rala Fran ca v Avili. Artilerijski boji se vršc na o-s red nji fronti na razdaljo :240 milj. Fašistom preti velika nevarnost, tla jim bo odrezana /veza pri Ta la vera de la Rei-na, 70 milj jugozapadno od Madrida. Republikanci so pričeli veliko ofenzivo na naslednjih štirih krajih: blizu Talavera de la Reina, za pad no od Madrida, >i i Toledo na jugu, na severu pri Torrijoim in v sevcrozapa-dnem predmestju Madrida. ' ALMERlS, Španska, X marca. — Voditelji španskih fašistov so za njihovo pomoč v državljanski vojni Marokancem obljubili zemljo na Španskem. ' Marokanee Hassem ben Celini. ki je bil upet, je zastopniku Uavasuve agent ure povedal, da bo po končani vojni določena na Španskem zemlja, na kateri se bodo naselili Marokanci s svojimi družinami. | MADRID, Španska, 3. marca. — Republikanci so obkolili 7(H) fašistov na fronti ob rek> Jarami. Fašisti so popolnoma od rezani od vsake zveze ter se I bodo morali podati. J Republikanska vlada zasleduje vohune, ki so prišli do vU •šokih mest v armadi. V Valen-«iji je bilo ujetih 30 vohunov, med njimi marki j de San Vin-cente. Mnogo jih je bilo tudi a-retiranih v Madridu in v provinci Almeria. SMRTNA KOSA V Englewood, N. J., je rnnr-*a Mrs. Pavla Zavertnik, žena Jožeta Zavertnika. Bila je čla inica društva št v. 56 S. N. P. J. Stara je bila *3 let. Bolehala Komaj se je^ nekoliko poleglo splošno presenečenje, ki ga je povzročila novica, da je Carnegie-Illinois Steel Corporation priznala unijo, pripadajočo k Lewisovemu odboru za industrijalno organizacijo, je druga novica presenetila ameriško javnost:— General Electric Company se bo začela dne I 5. ^narca pogajati z zastopniki Lewisovega odbora. Oelavce bo zastopal predsednik United Electrical and Radio Workers of America (tako se imenuje nova unija pripadajoča Lewisovemu odboru). _ ames B. Carey, ki je včeraj izjavil v New Vorku: — Z. General Electric Company bomo sklenili po-, •jodbo, ki bo določr.la plače, delovni čas in druge delavske pogoje za 60,000 General Electric delavcev. Družbo bo zastopal pri pogajanjih njen predsednik Gerard Swope. Koliko izmed teh 60,000 delavcev je članov nove unije, ni hotel Carey povedati. Rekel je le, da re vrši intenzivna organizacijska kampanja v treh največjih General Electric tovarnah, namreč v Ft. Wayne, Ind.. v Schenectady, N. Y. in v Lynn, Mass. Lewisov odbor se pa nikakor ni zadovoljil s temi } uspehi. V Detroitu kjer so se začela pogajanja med zastopniki Chyrslerjeve korporacije in United Automobile Workers of America, je izjavil Homer Mar-;m, da bodo vse kompanijske unije v najkrajšem času ob vso svojo veljavo. V teku nekaj dni je od-• topil o I 05 predsednikov kompanijskih unij, katerih je v avtm industriji vsega skupaj 1 20. Predsedniki so izjavili, da so kompanijske unije urez vsakega pomena, kajti večina delavcev odločno zahteva, naj jih pri pogajanjih z družbami zastopa unija, ki pripada Lewisovemu odboru. Zastopniki United Automobile Workers of America se pogajajo z General Motors Corporation (jlede minimalnih plač. Vsa druga vprašanja so bi-a ugodno rešena. Voditelji Lewisovega odbora so vkratkem pojasnili svoje bodoče načrte: — Pogodba med United Mine Workers in premogovnimi družbami bo obnovljena. Baroni se bodo najbrž uklonili, in delavcem ne bo treba za-štrajkati. Pogodba bo za delavce dosti bolj ugodna kot so bile vse dosedanje. Vkratkem se bo začelo splošno organiziranje delavcev, ki so zaposleni v industriji olja in v tekstilni industriji. Za Chryslerjevo družbo bo prišel na vrsto Ford, ki se je doslej odločno branil priznati katerokoli delavsko organizacijo v kakršnikoli obliki. ^ Predsednik Ameriške Delavske Federacije Wm. Gr-en, ki je praznval včeraj v Coshoctonu, Ohio, svoj 65 rojstni dan, je rekel da je velik socijalni napredek, ker je jeklarska industrija priznala Lewi-tov odbor, toda Lewis ni dosegel svojega cilja, ker njegov odbor ni priznan kot izključni zastopnik vseh delavcev v industriji. Po Greenovem mnenju imajo le strokovne orga- "SEDEČI" ŠTRAJK V GOSTILNI Gostje sede v Groharjevi gostilni, igrajo karte in pijo vodo. — Grohar je podražil kozarec piva od 5 na 10 centov. JOLIET, 111.. '.}. marca. — Gostje v gostilni Antona Gro liarja so pričeli "sedečo" stavko. Prišli so v gostilno in sedli r>riceli igrati karte, so jedli preste in peanuts ter pili vodo v protest, ker je Grohar kozarec piva podražil od 5 na 10 centov. "Pivo za pet centov, ali pa nič," je reklo 40 goltov gostil -nir ar ju. In v gostilni so ostali do ene popolnoči. nato pa odšli domov. Zjutraj so se zopet vrnili, se dli in prieeli igrati karto. Vsi so Groharjevi stalni gostjo. — Manjkalo jo samo njihovega voditelja, ki je znan pod imenom 4 4 okajen i" Jože. Stavkar-ji so rekli, da bolj dolgo spi, da se boljše pripravi na dolgo stavko. Grohar je podražil pivo po naročilu Will County Tavern Owners Association. Do sedaj je prodajal Grohar, ki ima svojo kremo v predmestju Forest Park. pivo po 5 centov v koza t -čili po 10 um', sedaj pa je vpeljal kozarec po 14 unč in kozarec po 10 centov. Gostje pa so zagodrnjali in pričeli stavko. Grohar bo zvezo gostilničarjev prosil, da zopet dovoli točiti pivo po ."> centov, četudi so pivovarne pivo podražile. PREDSEDNIK SE BO PODAL NA RIBOLOV WASHINGTON, I). C., marca. — Predsednik je spo -ročil ca.-niLarjem. tla se lx> po-.ial meseca aprila zopet na bolov. Ribaril bo ob ofoali Tex-asa 10. marca bo odpotoval za par dni v Warm Springs. TAJNA SEJA FAŠISTIČNEGA VELIKEGA SVETA Razpravljajo o oboroževanju Anglije in o vna-nji politiki. — Mussolini skuša poravnati spor maršala de Bono. RIM, Italija, 2. marca. — Za zaprtimi vrati je fašistični ve i i ki svet pod Mussolini je vini predsedstvom v Palazzo Vone-zia razpravljal o povečanju i-talijanske vojaše sile v odgo vor na jjngleški obsežni oborožitveni program. Dalje je turn razpravljal o tem, kako bi bi-io mogoče povišati število rojstev, in o vnanji poliaiki. V večernih urah, ko je prebivalstvo nestrpno čakalo nit sporočilo o uspehu .-oje, se jo po mostu raznesla novica, da bo .Mussolini objavil svojo stališče v sporu 70 let starega mar šala Emilio de Bono z mladim kolonijalnim ministrom Ales-sandro Lessana. Me«l maršalom de Bono i'i ministrom Lessano že dalje časa vlada hudo sovraštvo. Les >ano je bil v oktobru 1935 skupno z maršalom Pietro Bado-idioni poslan v Abes i ni ji, da najde vzrok, zakaj de Bono ta ko počasi prodira v Abeslnijo. Xa podlagi skupnega Lessano-»ega in Badogliovega poročila jo bil do Bono odstavljen kot vrhovni poveljnik italijanske vojske v Abesiniji in je na nje govo mesto bil imenovan maršal Badoglio. Pred nekaj dnevi pa je Le« sona prepovedal de Bonoveinu tajniku, da bi v magazinu Re-vista dello Colonic objavil nek č'anek, ki hvali de Bonovo de !o kot vrhovni poveljnik v Abesiniji. Vsled tega je bil maršid de Bono razžaljen in je |>ozval Lessano na dvoboj. De Bono in Lessana sta na seji velikega sveta in Mussolini bo skušal poravnati njun spor. "BREZ AMERIKE BI ANGLIJA NE ZMAGALA" LONDON, Anglija, J. marca. — Lord Lothian je izjavil danes v lordski zbornici: — Au glija bd nikakor ne mogla zmagati v svetovni vojni, če bi ne dobila oil Amerike pomoči. — Amerika ji je pomagala še prodno je w&shingtoniska vlada napovedala Nemčiji vojno. ZAKONODAJA NAJ POMUO* STI M00NEYA SACRA&IENTO, Cal.. marca. — Posebni o. 45 pa do 9.5U dopoldne. Potres, ki je imel svojo središče v državi Ohio, jo čutilo pet držav, Geologi vidijo vzrok tega potresa v tem, da se zemlja na kraju nekdanjega velikega ledenika premika, toda geolog Wilbur Stout zago-ravlja, da ta potres ne pomeni nikake nevarnosti. Sejzmolog Viktor Steeh-ehul-to na Xavier vseučilišču v-Cin-cinnati pravi, da je njogov sejzmograf zabeležil dva potresna sunka in da je bilo središče potresa v okolici Lima in L5e!le-iontainc. Ohio. Četudi ni nikdo izgubil življenja in tudi ni bilo nikak<-škode, vendar je bil potres do volj močan, da .je* posoda ropotala po mizah in so slike popadale s sten. Najhujši potres je bil v severozapadnem delu države Ohio. V Wapakoneta, <>., ,;o bilo porušenih nekaj dimnikov in razbitih je bilo nekaj šip v izložbenih oknih. Poročila o potresu prihajajo iz mest: Columbn-, (.'iiicin-nati. Dayton, Toledo. Lima, .Bellefoiitaiiic, Pindlev in Canton. Razun v državi Ohio^so čutili potres tudi v državah Ker.-lucky, West Virginia, Indiana ]ii Michigan. DKTROIT, Mich., marca. — Dve veliki tovarni, v katerih izdelujejo dele za avtomobile, sta zaradi stavke prone-1 ali z obratom. Medtem pa se zastopniki avtomobilske unije ;n General Motor- ne mole. o zediniti glede minimalnih p!;.č v celi avtomobilski industriji. Pri Motor Products Corporation je pričelo sedečo stavilo delavcev in delavk, pi? Murray Corporation pa je o i ()">00 delavcev zastavkalo 5»Khj delavcev. Obe tovarni zalagate s svojimi izdelki avtomobil - ;e lovarnc, med njimi tudi Fordovo. Pri teh stavkah gre za pri-/?ianje unije. Tretja stavka se je pričeia ]>ri Zenith Carburator Company, ki zaposluje 750 delavcev. Stavkarji zahtevajo 10 centov * eč na uro in 40 ur dela na teden. Stavka pri Michigan Di" Casting Company je bila končana. ko je družba delavcem zvišala plačo. Stavka natakarjev in natakaric v dveh Woolworth trgij vinah se je razširila na dve najveeji restavraciji v Detroitu, Stauffers Cafe in Concour-e Cafeteria. Sedeča stavka pro dajalk »v eni "Woolworth trgovini se še nadaljuje. Natakaric pri Sauffers Cafe zahteva j«, $1J tedenske plače. Ostale natakarice, ki delajo samo po p*»! dneva in dobijo po $1.15 lia dan. zahtevajo $10 na teden. Mesarski pomočniki so dosegli 5-odstno povišanje k svoji dosedanji plači po &50 na reden. Poleg tega pa je v Detroitu še stavke v šestih tobačnih to- * arnah, v več pralnicah in dru-inh podjetjih. LOS AXGELES, Cal., n. marca. — Predsednik Douglas Aircraft Corporation, Donah! Douglas, je naznanil, da je vsem delavcem povišal plače za » odstotkov. V ar oči te se na ' * Glai, Naroda največji slovenski dnevnik Združenih državuK- i V PROCES PROTI 16 ČLANOM ČRNE LEGIJE Priegli so, da bodo umorili urednika nekega lista. — Med obtoženci je tudi bivši župan. DETROIT, Mich., :?. marca. — Sodnik Brennan je dokaza! devetim članom črne legije, da so prisegli, da bodo umorili u-rednika Arthurja L. Kingslev i v Highland Park. Proces proti 16 obtožencem se jo pričel v januarju in je trajal on mesec. Obtoženci so: bivši župan v Highland Park N. Rav Mark-land, Arthur F. Lupp, Al vis Clark, Willard Foster, Matthias Gunn, Roy Hepner, Frank-Howard, Hubert James in R. K. Wellman. Ostalih osem obdolžencev je bilo oproščenih. Sodba bo izrečena prihodnji torek. Najvišja kazen za tak zločin je 5 let zapora in $1000 globe. Dayton Dean, ki je bil zaradi MUSSOLINI JA UBOGA A STI, Itali;a, 4. marca. — Ce se katera žen-ka pokori Mussolinijevi zapovedi, da morajo roditi matere več otrok, re ji pokori 211etna Carolina Segro. Včeraj je rodila šestega otroka. Poročila se je v starosti 13 let. umora Charlesa A. Poole obsojen na dosmrtno ječo, je bil pri tem procesu državna priča. Zaradi umora Pooleja je bilo obsojenih 11 mož. Pet jih bilo obsojenih, ker so zaradi šale nmorili črnca Silas Cole-rnana. . ■ .j "Glas Naroda" (A Oorpontf«) Owned and PobUabod fey 9LOVENIC PUBLISHING COMPANY rrtttk Sakaer. Prudent____L. Bonodlk, Ttm Place of bnalnaaa of the corporation and addresses of above officer*: I Wert lttfe Street, WiHB|h ef Manhattan, New Txh Qtj, N. ! New York, Thursday, March 4, 1937 LARGEST SLOVENE DAILY IN V.87A. S Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KERŽE GLAS NARODA (Voice of the People) iMood >rer]r Daj Except Sundays and Holiday* i c»'Jo leto velja aa Ameriko in Kanado .............................$6.00 El P"l leta $1.00 Ea Četrt leta .................. $1.90 Za New York aa celo leto ...... $7.00 Za pol leta....................$3.50 Za Inozemstvo ca celo lete......<7.00 Za pol leta....................$3.80 Subscription Yearly $6.00 Dopisi bren podpisa ln osebnosti se ne prlobčnjejo. Denar naj se blagovoli polil Jati i »o Money Ori!er. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da me nam tudi preJAnje bUsliMe namant, da hitreje najdemo naslovnika. Advertlnement on Agreement "Glas Naroda" l^baja vsaki dan lzraemil nedelj ln praanlkov "GljiS NARODA". 216 W. ISth Street. New York. N. F. Telephone: CHelsea 3—1242 Kdo je povzročil krizo in koinn. je bila namenjena? Sedem let že minilo kar je turu strelo ulji L Naro lra. Srečni so bili ljiulje v starem Egiptu, zakaj tam so imeli le sedem stihih krav. Pri nas pa dodelujemo počasi osmo, in če vsa znamenja ne lažejo dobimo že deveto, deseto in tako naprej za bodočih deset ali vh" let. Kriz:i — vsak jo p »zna od otroka do starčka, slednji »o dnevno poniudi pri njej si »Mlaji poizveduje, kdaj bo vendar zopet nn svetu tako, k ukor je bilo Kriza — odkod je vendar prišla k nam? Zakaj «e tako doiiro drži? Ali jo je poslalo nebo, da kaznuje ž njo moderno Sodomo in Gomoro?' Ali jo je prieitral eden izmed tistih krevljastih satanov. !:i Ua industrija je stala pred odločitvijo: Ali naj tvegam stavko ali naj brez boja ugodim delavskim zahtevam Odločila je z» zadnjo. TRINAJST MRTVIH Sramota 1»l bila, če bi potreboval kongres več kot tri te-:e za sprejem Wagner-Van Nil vso ve protilinčarske predloge, ki mu je bila ravnokar zopet predložena. Najbolj vneti zagovorniki predloge so nekateri uredniki v južnih državah, posebno v Virginiji. Soglasno < statistiko ameriškega inštituta za javno nine-n.;o se za predlogo zavzema petinšestdeset odstotkov južnaške-ga prebivalstva. Predloga določa, na;j zvezne oblasti kaznujejo tiste šerife. pomožne šerife in dinge uradnike, ki jetnikov zadostno no zaščitijo pred ljudsko drhal jo. Oni, ki bo predlogi nasprotoval, bo s tem ponosno kazal ra trinajst obešeneev, ki jih je ljudska drhal lani linčala. bom kupil gotove stvari, na katere bi moral drugače čakati. In vsako leto si izposodi po en tisočak. Cez deset let je dolžan deset tisoč. (ki desetih tisoč je treba plačevati na leto po petsto dolarjev samo v obrestih. Torej ne ostaja farmerju več cel tisočak, ampak samo še polovica tega. Ako se po kaki špekulaciji zadolži kasneje iznova za nadalnjih deset tisoč, tedaj gredo vsi dohodki farme samo za obresti. In kriza je tukaj. Zakaj farmerju ne ostane niti centa za porabo in ne zmore niti centa, da bi plačal na glavnico. Cisto enako je šlo v naših državah. Na račun bodočih dohodkov se je dolžil svet, dokler ni prišlo vse skupaj do tiste kritične točke, ko je moral iti vos dohodek na dolg, za življenjske potrebščine pa ni ostalo ničesar. Spominjam s«' iz tistih divjih dni zlasti na oglase avtomobilskega magna ta Forda. 44 Buy a Ford and spend the rest," --kupi Ford in zapravi drugo. Meni to ni hotelo v glavo in vselej sem popravljal pri sebi: kupi Ford in shrani ostanek. Zakaj vedel sem, da vsak človek rabi kdajpakdaj kako obleko. čevlje, da pride na vrsto včasih dentist ali zdravnik. Tz-kratka: če človek vse proti zapravi, ne more drugega, kakor delati nov dolg. i Out al sem razne knjige o J "novi" ekonomiji, v kateri sot dokazovali učeni profesorji, da če človek več zapravi, več se prodneira, kar je res. To bi-1 pomenjalo več dela — ne pa i boljši zaslužek. Tn "več dela" sili zopet vedno iznadljive človešike možgane na iznajdbe, ki podvoje ali podesetore izdelavo blaga, ne da bi zastran tega bilo treba najeti enega samega delavca več. In v tistih časih se je res vse dolžilo po dolgem in po križ, ker so dnevno prihajale vesti o "gemblarjih", ki so "zaslužili" kar čez noč na milijone papirnatih dobičkov. Splošno je izgledalo tako, da kmalu ne bo treba več delati na svetu. Kar na špekubtivni trg, če ne s svojim, pa z izposojenim, zakaj izgledalo je, da vsak samo dobi. Zdelo se je, da so ljudje izgubili zadnje o-stanke razsodnosti in za velikimi so noreli srednji in mali. Bilo je nekaj treznih glav. ki so svarili in dokazovali, da vodico vse ogromne špekulacije v gotov polom. Pa kdo se je zmenil za to? Tok časa jo zastrupil ljudi in kdor ni hotel ž njimi, so mu rekli enostavno, da ne pojmuje modernih časov in da jo starokopiten. Ni pa s tem rečeno, da niso vedeli za vse to državniki in veliki finančniki. Vedeli so, čisto dobro vedeli in vsa ta velika igra ni bila drugega, kakor voda na njihov mlin. Kot ve vsak, se je v tistih časih ja-ko dobro delalo in plačevale sijajne plače. Kapital je videl vse to, vedel tudi, da so plače visoke. Slo se je za to, da se jih zniža. Kako pa? Gotovo ne na tak način, da bi so začelo delavcu kar trgati in zniževati i. To bi .povzročilo velikanski javni odpor. Torej ni kazalo kapitalu drugega, kakor računati na dolgo potezo: zadolžiti Vso javnost tako, da pride do kritične točke, ko bo treba ves dohodek plačevati na dolg. In zmanjkalo bo sredstev za vsakdanje življenje. In prišla je tista jesen leta 1929 in kakor influenza pred leti je objela vso javnost beseda: krah. Tovarne so zapirali, ljudi odpuščali, papirnati dobički so se topili in delavni človek je bil na cesti. ŠTIRIM POTREBAM USTREZA TRINERJEVA ANGELICA TONKA (*c potrebujete želo d č n o zdravilo, pomnite, da mora odgovarjati gotovini zahtevam: !»*ti mora zanesljivo, milo, temeljito in časovno preizkuse i:o. Trinerjeva Angeliea Toni-ka odgovarja vsem tem zahtevam. Njene sestavine spadajo med tiste, ki jih priznava zdravniška znanost za najbolj uspešne; mila je in zelo prijet-ra za piti; želodec in črevesje temeljito očisti: bila je preizkušena od milijonov bolnikov v dobi 40 let. Poskusite jo v slučaju slal>ega teka, zaprtji*, aervoznosti in stičnih neredov, i*i so v zvezi z želodčnimi nerodnostmi, pa boste presenečeni, kako popolno Trinerjeva Angeliea deluje. Pri vseli bol jših lekarnarjih ali prodajalcih zdravil. Izdaten nzorec bo .-te dobili brezplačno, če .pošljete kupon J os. Tri nor Corp.. 1 •"».">.'»-45 S. Ashland Ave., Chicago III. Ilept. K. Prosim. noš|jit«» mi brezplačen vzoree Triiierjeve Angelire ln»» .......................... vVtil.......................... Mestu. ne: živ-lje:»,e se ne '-i in *e v; niti t stan- pogoj X-i'I'aj ji prišlo do razumu človeškega, zdramilo m'u del tistih možganov, ki so v Ameriki spali spanje pravičnega. Delavec je naenkrat odprl na široko svoje oči, videl, da ji' igra velekapitala in začel je misliti. Kdo vlada pri n-i*.' Morala bi večina. Kje je večina * Tam kjer je delavec. Ti; kako ogromna večina. Ai; i>i ne kazalo enkrat obrniti kait, pa napravi!i nekaj krize za kapital sam/ Kako ne — trebi ni drugega. Irakor organizacije, pa je sila tukaj, tako velika in mogočna, «!:: premeni ialiU ) vse. Kapital danes vidi, da je s svojo igro ustvaril nekaj novega, neikaj takega, da prehaja polagoma delavec n;i oder in kapftal v dvorane, ki so bile namenjene za delavski ples. Kakšen vik in krik je v javnosti, da bi so iznova premotilo ljudstvo in potisnilo v razmere, kot so bile. Tntdicije, standardi, zakoni, običaji, ameriške posebnosti — vso prihaja na mizo, da se -dokaže delavcu, da je na krivem potu. (Ki vseh strani vstajajo strahovi, grožnjo, rotenja, a vse nič ne pomaga. Prebudil se je speči velikan in proti koncu gre igra, ki je ustvarjala na eni strani milijonarje, na drugi pa proletariat. Tista Amerika, katero so izkoriščali posamezniki brez duše iu vesti, se budi in ne poj-de nikdar več med kralj .Matjaževo vojsko. Zgodilo se jo tako, kakor vselej na svetu: pogin je v igri, ki jo ima življenje najrajši. Kapital brez dobička ni mogoč -- torej čim več ga je, toliko večji in močnejši jc. In delal -i je pota za več in več tako dolgo, da je zašel do prepada, koder je zapisala usoda: stoj. Naprej ne more, nazaj ne sme — ne kaže mu drugega, kakor ča kati, da tra primejo tiste roke, katere so ga ustvarile. Doigo bi bil Še živel in razdojavat flo-veške pravice, ko bi bil i aei vsaj malo tega, kar imamo mi, navadni 'judje: obzir, usmiljenje, pravico, meje in mero Tako se je pa zažrl v samega svbo in konec njegov je danes vp n-šanje ča-:;. Ce človek pomisli na vso žrtve te velike krize, na vsa trpljenja in pomanjkanje, ga pretresa neka j po kosteh. A tolaži ga eno: ni bilo zastonj. Iz vsega velikega trpljenja, ki smo ga prestali v zadnjih sedmih letih, se rodi nova pravica. nova svoboda, nova demokracija in novo življenje. Kar ozrite se okoli sebe in videli boste vse to. Kraj za krajem vstaja, se organizira, zahteva svoje in — zmaguje. Tisti, ki jo ml vselej povzročal krize, prehaja v krizo sam: za vele-kapital se piše danes 1029. Gledal sem ta izkoriščanja Vse svojo življenje, skoro olvu-pal som bil nad tistimi večnimi naravnimi zakoni, ki pravijo, da se na svetu vse maščuje. A danes zrem z zadovoljstvom v nove razmere. Ni tako, kakor bi moralo biti in še dolgo ne bo. Milijoni bodo legli k večnemu počitku, ne da bi bili deležni tistega, kar pride. Milijoni bodo morali čakati v večnih vsakdanjih bojih, katerih bo čimdalje več. Veliko bo še žrtev — a na vse to gledam, kakor na življenje v naravi. Vse je še mrtvo pred mojim"' očmi, veni pa. da delajo noč in dan sile, ki bodo oblekle vso naravo. Vse mora priti, kadar pride čas. Tn prišlo je srečno tudi za velokapital. Ze dobiva začetke tistih vdarcev, ki so bili do danes namenjeni de lavcu. Čim dalje gremo, toliko hujši po&tarjajo. Ne reši ga več nobena sila. To naj bo za doščenje meni in tebi. i Peter Zgaga MODROST /1VI.JF.N,!A DENARNE POSILJATVE Denarno n ak a/.ila izvršujemo točno in zanealii-v o po dnevnem kurzu. V ITALJJO i JI t.OSI.AVIJO ta * 2.55 .......................Din. 109 S 5.00 ..............Din. 206 » 7.2« ............................Din. 309 *1I 10 ......................Din. 50* I23.IMI .......................Din. 1006 «45.00 ........«... Din. *** Za $ 6.50 __________ Ur 100 $ 12.25 .................. Ur 206 $ 30.00 ____________ Ur 566 $ 57.06 .................. Ur 1666 $112.56 ................. Ur 2666 $167.59 ______________ Ur 3666 KMM BK t'E\E 8SDAJ HIT BO MENJAJO BO NAVMDtNM CMS M PODTHŽENE HP HEME M BI GORI ALI DOLI Za lt»l»*iU vetjih sneskov kot igormj navedeno, bedfel v dinarjih aH lirah dovoljujem* fte boljfte pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Mm Izpililo t »Tate poslati______$ B.7S $11— - -___tltJS $XL— " "____$19.— $46.— » • Z**** .'Z\~.'~.'.'~JWLM $56.— - "____$5LM Prejemnik <1oM v starem krajo tsplaCIlc v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CARLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla* Naroda" Bil WEST ISth STREET NEW YORK, N. T. 6 i == S tem je bil dosežen prvi korak velekapitala. Kadar človek rabi, ne vprašuje dosti, kaj in kako. Vesel je, da dobi, kar dobi in kolikor je. Kapital je imel vse preračunano. Kadar bs Ijnilstvo lačno, pride rado v tovarne za vsak denar. Kapital mu zniža plače in zraven igra napram javnosti še vlogo velikodušnosti: da v kritičnih časih sploh misli na delavca. Velokapital bi si na ta način opomogol, da pride s cenenim delom do velikih zalog, zakaj te pomonjajo velike dobičke. Tn za dobičke so gre v naši demokratični republiki, no za ljudstvo, ne za potrebe njegove. Za dobiček, pa naj jih trpi kolikor hoče in kakor hoče. Večkrat se sliši, da ta kriza zadela vse, kar pa ni r<»s. Zadela je dela'vca in nikogar T^mgega ne. (V jo kapitalist, vreden milijon dolarjev, izgubil tobože pol milijona, mu je vedno ostalo drugega pol. In v krizi mu je preostali pol mili lijonček pomagal veliko več, kakor poprej ves milijon. Ves kapital si je opomogel s krizo. V letih divjega dela in velikih zaslužkov je kapital ra-tbil in ik> malega izrabil naprave in stroje. Treba je bilo misliti na čas, ko bo vse to nadomestil z izboljšanimi stroji in cenenim delom. Natančno to se je godilo vsa leta krize in se godi še danes. Od časa do časa sto čLtali male novico, kako ta ali ona konipanija vpeljuje nove stroje, ki bodo pomnožili produkcijo in zmanjšali število delavcev. Vse gre torej po načrtih velekapitala, kakor jo bilo zamišljeno in preračunano v letih žive prosperitote. Ker je hotel tedaj vsak kar mogoče na kili ko za bogateti, jo naravno, da je šel tudi delavec v to igro in vložil milijarde dohodkov v ray na podjetja. S krahom je pri-šlo vse na nič, delavec je moral v potrebi za vsak denar prodati, kar je imel. In velokapital je žel tudi tukaj: kar je čutil, da je dobro, je pobasal za sramotno nizko ceno, danes pa iznova u-^tvarja papirnate milijarde in pripravlja ljudske mase, da sedejo zopet na tisto, z mlekom polito milšnico, ki pomenja gotov konec — v bodoči krizi severi a. To je naša kriza in ničesar dragega ne. Tn take so bile vse krize v preteklosti, raz ven v časih, ko jih je zakrivljala človeška neumnost. V vseh je zmagal vselej tisti, ki je imel, v vseh je bil tepen vselej tisti, ki ni imel. So pa tudi reči na svetu, ki l Živel jo možak, ki je vse poskusil, pa mu je šlo vse naro !»o. Nekateri l>i rekli temu smo-ia, kar je v gotovem oziru ro~, gotovem pa tudi ne. 1'regovor namreč pravi: — Vsak je svoje sreče kovač. Za kovanje >reče je na sveta dosti prilik; slehrni j«» kuje na tn ali oni način, >kujc je pa malokdo. Tudi življenje ima 1'amroi" >voje kladivo in pomaga po svoje kovati. Možak je vslodtega po>ta! 11 modrijan. 1st varil >i jo svojo "astuo modro-t in jo je imenoval modrost življenja. Po >e-iri je začel presojati moško in jo prišel do naslednjih zaklju-okov: Moški jo uboga reva, pa naj se obrno tako ali tako. Kar «»d-kraja začnimo: Moški pride tia >\«'t brez <\o-j"*ga posebnega dovoljenja ter zapusti to solzno dolino proti -voji volji. In pot, ki jo proro-ina mod rojstvom in >mrtjo. je t ni jeva in polna nasprotij. Dokler leži v zibki ali ga v pleiiiee povitega prevažajo v • t roškem vozičku, ga žensk«' bčndujejo, jemljejo ga v naročje, ga poljubljajo in se urno morejo naonditi rekoč:—ka ko lop otročioek je to. Ko -e po-tara, ira pa nobena mlada ženska noče več poljubiti. Poljubov so lahko uada kvečjemu od svojih vnukov ter n<-•akov in nečakinj, toda take p»-I.uho mora plačati; najina?:j groš ira vsak velja. o smrti padel hudiču v kremplje. Če se z ženskami pajdaši, mn pravijo, da je babjek, če nobene ne pogleda, je zagrizenec, ki prezira sladkost življenja. f'e štedi denar, je stiskač i'« skopuh, če ga troši, jo lahkomiseln vetrnjak. Ce se valja v denarju, jo <,raftar; če nima denarja za ied, obleko in prenočišče, je pa bum. U LTITS VAltT) VTi™ —- New York, TKurs3ay, MarcK "4, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY 7Y V.S."Z. Dopisi; POZORISCE SVETOVNE RAZSTAVE LETA 1939 X, u York, X. V. Pri ho« ln jo neileljo, 7. marca, im> kazanje filma "Pasijon" v :lovetiski «*orkvi na Osmi «*es».i v New YorkII. Ta slika je K° vor«*ča -lika (talking picture; in j«' zelo zanimiva in |>oijona Ih> Rev. Alexander l rankar, župnik fare sv. Štefana v Chicago. Father l*rankar je «iobro znan v New Yor-ku. ker je za nekaj let župniko val na župniji v New Yorku. — Misijon Ihj trajal « n tcnlrii «b> -1. marca. Vsak »lan bodo ma--c ob pol seilmih in ob osmi uri Priilifce bin I o vsak dan po p<»! >4 h I m i maši in y.ve«V*r ob osli:! nn. Va\ ti"t4\ ki morajo iti na delo, bo serviran zajtrk vsako jutro po pol sedmi maši. Ker! j«* Father Alexan«l«*r izvrsten m nav»lušen pri«ligar, se pri«"a-, kuje, da bo nam veliko korist J lega povedal, /a to ste vsi Slo-• ene.i v New Yorku, Rrooklynu ] okolici prijazno vabljeni, da se udeležite loga misi jona, ker velikega pomena za v-e Slo-' i vence. Župnik. | * Moon It mi, 1*11. Zdaj j«» pa že čas, »la se a morate, da sta sobota iti nedelja, ko je treba neneho-n»a segati v žep. Na plačilni dan je človek vsega naveličan. V groeeriji mora poravnati dol j gove, me-arja je treba plača-j t i. potem pa še društvo ali klub. J pa j«* žep pražim. Dela imamo še inesee dni, potom pa no vemo kaj pride. .Po mojem mnenju sta -i stranki preveč navzkriž, da bi se mogli sporazumeti. Dobro bi bilo, čc "i prodrl Lewis s svojimi zahtevami, jHisebno kar se plačanih počitnie tiče. Štirinajst dni I na leto bi nam prišlo prav. Naj porču bi sedeli, počivali in s«* zabavali. Prodpust je tninil zelo hla-i!no. Slovenskih porok ni bilo v naši naselbini. Moj sommI Ru- se je poročil in «em bil tudi na svatbi. Le ;io je bilo, ker vidi človek ob taki priliki navade drugih narodov. Tukaj snji premogovnik je že n eč dolgo obratoval. 1'ganka je, kam se bomo potem obrnili. Koinpanija s«' gotovo ne bo brigala za nas. Naj za«lostuji* I'M dalles, pa še drugič kaj več. Prilagam tudi polletno naročnino za (ilas Naroda ter lepo pozdravim urednika in vse či-t atelje. Urban Olivani. * X'i rt It /ifsfff mri'. J'fi. Tukaj Vam pošljem šest do la rje v za (J las Naroda. Ta lise bi morala imeti vsaka slovenska družina. Glas Naroda prinaša vsakovrstne novice, krasne romane, pa tudi Petrova kolona ust reže našim možem, ker nas ženske tako pošteno zileluje. Toda me smo usmiljc- j ne in dobre in Petru vse odpu-j dimo. Poroi'ati moram, da s«* j«* in»-davno moj mož ponesrečil. —| Pred tremi tedni je po«lal p<«; dolgem času zopet na delo, pa 1 ,»e delal samo tri dni. Nat«» j'-' moral zo|*»t v bolnišnico. k«*s •i j«* zlomil nogo. V romanih čitam. kakšna na-kljiu'ja >«• god«* po svetu. Srečna bi bila, če bi po naključju | zopet našla svoja dva brata Petra in Johna Streha r, o kato rima /.e «lolnisem slišala. Mary Rožna r. * Clcrclaud. O. Tenorista J»uis Belleta jk>-zna v Clevelandu in okolici vsak Slovenec in Slovenka; po_ zm;jo ga izven meja velikega OlevolaiKla, saj so ga val)ila že skoraj vsa večja slovenska me-i sta ali naselbine, da jim pred-1 naša našo lepo in v srce sega-jočo slovensko pesem. Mr. Ix)iris Belle j«' naš domač pevec. Med nami je živel, med nami se' je učil in žrtvoval, me«l nami je pel in poje, zato je na.š, j>e-: voc ameriškega slovenskega naroda. V lotu 1913 je prišel v Cleveland. Ž«> takrat je rad pope-yal v veseli družbi ter kazal izreden talent v petju. Leta 1918 pristopil k tedanjemu pevskemu društvu "Zarja." V njem so vzbudi prava pevska žila, potjo ga objame s tako veliko silo, da zahaja k privatnim učiteljem. P« t h>t troŠi-l' denar, žrtvuje prost čas, p »i/.- • knša in poje. I'či s«' tudi igranja na piano. Tj/. «lomov:nr prihajajo pevci: Šubolj. Rano voc, Lovšetova in dnigi. Belle prisluškuje petju sta rok raj--=Tvi 11 umetnikov. Približa so jim, povprašuje in uči se, da bij losegel njihove zmožnosti in' rrednosti. On kar vidno napre j duje. Kjerkoli poje, povsod 1 sanje hvaležno odobravanje in!; priznanje. Narod ga vzljubi in' mostno zasleduje njegovo rov-! speli o. V "Kovačevem študentu" , >oje vlogo študenta, v "Roza nuiwli" ima vlogo Trubaduvja, ' operi "Urli, grof Celjski" er; '(lorenjski alaveek" triuir.fira r vlogi Franja, v ojx»ri "Marin" so odlikuje v vL.^'i T vonel-a, v opori "TI TVovatore" poje vlogo Marinka, in v operi * 'Nikola Snbic Zrinjski" poje MATIJA POGORELO POROČA: Dne '24. februarja bi imel ob-iiajati |K»kojni župnik Rt. Rev. M atija Bilbao svojo 74l«*tnic.\ ; toda -mrt mu j«» prestrigla ni1 življenja dn«- l'J. januarja. — j On»«'iijeiiega diu* < 'J4. f«-bruar i ja) je na (Jilbertu roji-na r«»ja-Iriuja Mi>- Olira Praznik po ra-joio v njegriv spomin krasno za |j'«*la pretresljivo pesem "Nad J '.vezdami" Na otoku, ki mori štiristo akrov in kjer je bilo pr«M |«*tom d >k,»n» sam«, močvirje, se v rs., pripnive /a sv.tovno «> otvorjena leta VXVj. V ozadju vidit«* m.-to San Francijo, na levi je pa del mostu k; spaja San Francis«*o v. Oaklaiidom. Rojak LouK Marn na "Chis-i !i«»lin. Minn., je dobil »»bvestilo da mu j«* v Danah pri Kibnifi umrl njegov os«'in«lesetletui o-«'«*. P«»l«'o: n jeira zapušča v .lu-gi>«laviji tri hčere in več sorodnikov. * Zdaj sem na Ely, Minn.. i.» obiskujem rojake. Povsoil sem dobro sprejet. Prisrčno -«• jim zali valj u jem za postrežbo. i klobuki od «ioma prinesli. V g«»--—t i 111 i so razbili irlaže, «»knn, vraia ter tudi >t«»h*. - kateiimi .-«» j mahali Pravijo. t il niea r t?.ii n;'roi(i!:.i 'i'o. ki j«i bo skušal dobiti povr-| ajoiio. samo «'•(• li i ui-I juiu.ki j kaj ima jo, kar bo že proir išlo (.»odišč«*, ki ima stvar v roknh. Tatvine ]»<» dolini >o zadstj: i":i~ ponehale. Vendar i> ;»r» Alatieu na Hotavljah pr«*d ar Jedili iz hlo\a po noči ukrn 'eii najlepši konj. \"sepo\*s >1 z*i ;tatovi poizvedovali, v-c bilo [zastonj, liili -o ž»- gotovi, da ;so konja odgnali čez m»*jo. T<» Mni je pa gon jač, ki jo tatu k-iiela. kat«*ro s<» našli ob p.»ii n*i nekem dn-ve^u, kamor je stvari >hranil, da je lažje konja j»o-gaujal. Tnko j«> stvar prišla na dan. če je on ve«l«-l za tat vi konja ali ne. Konja je ukra-oe| neki so.-»'d. ki je drugače znan k*»t največji poštenjak. ■Odgnali -ta ira v SeKko dolin«*, kj«*r tudi dva ukradla. i'i nazaj na Logat«?c. kj«-r so j'i dobili, ko >ta že bila priprav-lj«*na za čez mejo. Tudi t-lučaj je nas zelo razburjal. Mnogi pričeli po-'•gdiuirih stvari fiaziti tudi nc leve. češ. -edaj nam bodo pa š«* živino iz hlevov kra«ili. t M> prevratu, ko j«* še bila me j;: bolj slabo zavarovana, je bi-i«* kraja živine po obm«*jnili vaseh vsakdanja -tvar, kar -koi a j nikdar ni prišlo na dan. Ko -i» žandarji prignali s ko-ijem tudi tatu. to vam j«* bilo veselje po vasi. Razume >e pr. če bi tat ne bil \ varstvu orožnika. I »i ga vaščani linčali. Za drugimi tatovi in vh.mrl-e' še nimajo nič >lodn. Izsledili jih bo gotovo težje. k«*r kar je bilo zn po ji sti. ;e -o«M|emi. "X denarjem »o pa že bolj paoiet-;■«» ravnali. <» o«l-! prla vrata za le- in drugo, kar i «» nam vsem v kori. 1»«.-b:\ala .je n«*ki -lo\en-ki ča-o pi-. toda rojaki -o le redko se ga I i |m> njem. S težavo >«*m pre o i*! 1 oiiiiornike. da -o tu»ii-• *!! i t j'.i- Naro«la za lii oi Kina i 11; i •» -o u.. !!.iročii za t'ei-i leto. icajli " č n m . i L .i • č.'tali:.«*i zapo-leiia. .:•• >■■:-v«*«lala. da »:v to članov. Želimo, da'bi še o-ia'i pr's* lit; šoNke . - litve —o »I \ lati. \" -i S K. \ i po 1'angiMiaj bi u- auoxi! lo\ ♦•!!-k«* klube, ker ča- je p?"i šel, da na.- utegnejo d,ru*_rorodci pn-ki!-it i. č* m-'i iino iielri vni na političnem ]io| j ». M i >nio ii- pr«* več potrpežljiv: i:i z mali :i zadovoljni. kar je vedno naš«; škodo. Naš S! o v«": ski ]<■:•'> /'n.n:: • MOSKVA POSTAJA X AJMODERNEJSE M F STO vlogo JuRiniea. To so nj-govi veliki in ne]>ozal>ni uspehi, to vam jamči in kaže, da je tenorist J jo u is Belle naš demači umetnik. J Ved šestimi leti, v me«ecu marcu, j«* poilal svoj prvi kon-<-ert v Slovenskem Nar>Jnom Domu. Takrat j«- ž«*l Mr. Belic krasen usyxdi. Prvi koncert domačega tenorista je bil pravi triunif. Me«l kritikami eitamo: "Z vesoljem kon.štatiramo, da nas je Belle presenetil, presenetil v več kot onem oziru. In «ta ne bo nikake pomote, naj konštatiramo Se to: v Slovanskem Nar. Domu do danes š«« ni bilo lepšega ]>otja. Pevci, ki so prihajali med nas iz domovin««, so monla tehnično boli izpopolnjeni, toda več lepoto nam ni dal še nobeden kot sinoči naš domači Belle." ' Lahko bi se navedlo še več enakih in iskrenih izjav od nA-oih kritikov, ki poznajo slo vensko pesem. Mr. James II. Rogers, odlični glasbeni kritik pri angleškem listu "Plain Dealer" je pred leti zapisal o Mr. B«»lletn sled«*če: "Louis B«*lle ima tenor prvega reda. Njegov glas je izrazit v kakovosti in dovoljno močan. In on proizvaja visok«* not«*, ki so za opernega pevca neizogibno po trebne, z lahkoto in usiH-hom." Na večer 7. marca ima naš domači tenori-st Louis B« lic svoj drugi koncert v Sloven-ar. Domu na St. Clair Ave. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. To bo zopet večer slo vensko pesmi v Ameriki. Vsak pevec ali im vka naših slovenskih pevskih «1 ni štev v ('l"v«»-landu in okolici bi moral prisostvovati tet mi k«>neertu. Da, vsak pevec, in vsaka p«*vka, a s seboj naj bi prip«*ljali ljubi-*<»lj«> slovensko pesmi. Zato bi apPliral osebno na vs«* pevce in ]M*vke naše samostojne "Zarje", kjer poje z nami tenorist Louis Belle, da ponudite našim ljudem vstopnice k 1»«*1-letovem« koncertu. A'i, ki ljubite pet j«*, sezit«* po vsto-pnicah. prinlno j»oi-deio. Frank Bradač. prcNlswlnik olj priza«1i»ta. Pozd ra v! Frank Pi«*kl. Gilbert, Minn. Spominjam se časov, ko sem a^itiral za slovenske liste. Re j jaki so z veseljem naročali, posebno pa Glas Naroda. Danes je pa vse drugače. Nekateri so se tako amerikannzirali. «la s<» jezni na zastopnika, če jih o-. pomni, «la je treba li«t plačati, j Nedavno sem nekoga opozoril, i naj da nekaj ua zaostali dolg,1 i ] sak druiri p«nie«leljek «»b S. uri • V'V-cr \ i ommuuitv prostorih. j Pozdra\ vsem čit;it«*lj»*m tega s . i.:-:n | »;t /x lini obilo na- ; i očni ko\". I .oni - \ > . Aut„t» r I'f>/,Oh*/,i tihimi. .\e ! itr- liii, ker «em sp«*t ' »iti. \;i i»oi^osl-» s • i " f * I i ne fiii~!im. Lahko -' !-»I;K.i čas;i )<■»! Ji- se- i- : . • ;no - • oii!a-im. Pa kol v ii. i"f t;> po-el vaš >tari < •')'!:• J i ] \ Zopet prevzel. I' 'pits? je /., nami. Bil je « 1' »s zr-;-» p;im«*ten. Videli .< • >. •!,( ni niUjer razgrajal .i! iriiiioi ii'Mininosti )»očenia! ;:•> dolini. \ «*ndar nekaj imam za ome . ii:. • i.: ne. «•«• je im«*lo kaj '. j m: s j > > i; e1 >r:i\ Iti. Na pii'stno ne.'eljo so se v znani ir«»-tilui p«»d s\ . \ olbi^n .. .. kohi zbrali bližnji -o-edje. da f •» stari na.adi malo po|>u>iii : .•".;<». 1 «" - . <• mirno pot«*kal \ :;oč. k< s,, gostom pridni •ii' š( • i"; i iit Ji * z bližnjih hribov. i i s(, m,.,] -eboj jeli prepi-. :«! ii. pret. pati. največ vs|e«l tei:'a. .« J" -o ya že pr«'«'«*j pod I pa lile j«* iiahnilil r«*k«>č: T«-bi ni trčita nič zame pisariti, bom že siiin poslal. Zdi -«• k«»t tla bi nekateri za viilali zastopniku tistih jiar«*«*i:-lov provizij«*, n«* pomi-Iijo ]»;:. da ima v^aka družba svoj«« /:, : t«»pnik<* in da br«»z asrita«*ije ni napredka. 1 prava j«* pa tudi nekoliko kriva, ker j«* /. »lolžniki pr« >•>-p«»pnst Ijiva. F prave aniih ških li-tov Karti«*o spor«»če. «i;i je naročn na potekla, in če takoj ne dobe naročnine. prcn«*hajo p i jati li-t. S l o v«• n e i -e pa izir^ varjajo: - Že toliko let -»'ti-na ročni k, čemu i»i nekolik.> ne potr|ieli. Pri t»*m j»;t »iolir na las'a in -_r;i j»* -1»-.ltijič težko poravna4«. (ilas .Naroifa ,|e /\ Slo * «'n«"»* najboljši '--t, ker Je po vsem n«*pristi-an-ki. Primeša iiajzanimivej-«* «'*tivo, po>ebn« bvale >o pa vre«lui članki Mr Keržeta. Žal. k .-taiiknrj«*\-. ni moiif«»če lisia p.. v«-čaf i. Kakšen \pli\ ima (ilas N":sr-, »la. j»* raz\ i»lno i/. t»-<^;i prini" w Nova sovj«'tska i»restolnica bo ]»oz»lravila na ti-oče turi-to-. ki bo l«» leto- obi-kali Sovjetsko unijo. Površina mesta, ki je znašala še nedavno ie 11.4 mojstrsko iNMlanl iu Ima člov«»k med hranjeni vtis, da jmis.miii-ziic oseh* twdijo «r»J njega in kramljajo i njim. DON KIHOT apln«l Miguel Orvantes. 158 Btr. Cena .75 To Je klasično ili najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga« "Njiva" In "Starka". OIh* >ta motstersBo savrSenl. kot jih more zavrniti edioole nas uežuo-čuteči Meško. FILOZOVSK A ZGODBA, spinal Alojzij Jirasek. 182 tirani. Cena .............................................. Ktlor no jHiziin dijaškega življenja, naj prečita ta roman. < »h čitanjil se mu ho odprl jmv TSrin iiov svet. |m»Iu ncslutenih dogodkov. GLAD. Spisal Kinit llansun. -J*) strani. Cona .90 Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno veU'zaiiltuiv in odkriva ruto nove Htrani človeškega tivUinja. GOSPODARICA SVETA. (Kari 1'igdon) .£0 GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................"5 Spisi Karia Maya so znani našim starejšim Čitatcljeui. Marsikdo se spominja ujegovih romanov "V padlSabovl senci". "Vlnetov". "2.UI" itti. Dejanje "Gozdovnika" se vr~* na nekoč divjem ameriškem Zapndu. GOMPAČI IN KOMLRSAKI Spisal Julij Zeyer. ir>l strani. Cena.......4? Pestro slike sanjavega življenja tiste sanja* ve. hujne dežele, kt suio jo do nedavna poznali komaj po Imenu. To je peseiu ljubezni in zvestobe. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 GUSAK V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena .............................................80 To je letal>kl roman, jKiln dejanju in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrfie v ▼ zračnih višavah. BUDO BREZNO in druge povesti, spisal Franc Erjavec. 19 strani. Cena ............................ .35 Naš izboreu prlitovednik in i»oznavatelJ narave nudi čitatelju lej>oto naših krsiev in sanimlvosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. m. Dostojevski. Stiki knjige, cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuj* nad tisoč strani. Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega (»oljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da Jih človek čita. JURČIČEVI ZBRANI SPISI «:. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-Se čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtlpnl K rja vel j. skrivnostna pojava desetega tiratn in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug. 85 straH. Cena trd« v fane Knjiga je 1 ki« večen a onim. ki so Sli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jules Verne. 05 strani. Cena ........................ Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki M imel tako živo domišljijo kot jo Je imel Francoz Ju lev Verne, iu kar je glavno, skoro vse njegove naftovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je na 110veda I letalo, stibmarin. polet v stratosfero itd. KAKO SEM SE JAZ LIKAL spisal Jakob Ale-sevec. TKI knjige po 150. 180 in 114 strani. Cena .........00 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo lit življenje kmetskegu fanta, ki so ga stari-ši poslali v šole. kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Šole do šole ter m slednjič priboril v življenju mesto. |m> kateretn je stremel. K njivo pisane živahno. oh čitaniu se bo moral člta-telj večkrat <*1 srca nasmejati. KMEČKI PINT, spisal Auj;. Senoa .....75 Zgodovina nagega krne'a je zgodovina neprestanih Ixijev. Hoje v s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punl" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj fteuoa. Krasen ».> man bo sleherni z užitkom prečita"'. I.A BOIIEME. Spissl H. Murger. 402 str. Cena...00 Knjiga opisuje Življenje umetnikov v Parizu okoli (M.iovice devetnajstega stoletja. — Knjiga svetovno znano de«,. LISTKI, (Ks. Moško*. 144 stran£.............78 MAI.I LOKI), spisala Frances Hodgeson Burnett. 11)3 strani. Cena ................................ Globoko zasnovana itovesl o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček Je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .80 .30 Štiri zanimive črtice našega priznanega satelja. pi- MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ..............- JO Zanimiva invest iz dalmatinskega življenja. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkar!. doživlja in pozablja, tod« atras* do igrauja ga nikdar ne mine. .75 "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani ang^ški ro-anoplsoc r>oznan po celem svetu. MED PADAM IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cen*....... 75 MIMO ŽIVLJENJA. Ivan Cankar. 230 str. Cena .60 .80 .60 MLADA LETA, (Jan. rJ. «.rek), 188 str. ... MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 200 strani. CenalJM Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cen*. ......... .35 Juuaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzj»enjajo se kvišku, a sredi I'm it a omagajo. NAŠA VAS, spisal Anton Novatan. 224 strani. — Cena 1.— V zvezku Je devet črtic povečini iz nage lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedc?gljiv mojster v opisovanju značajev. NAS A LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš.......... Ji0 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena * .41 Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisa) Ivan KOZMaN. Trd« vezana. 115 strani. Cena ............................... .7f Knjiga vsebuje M misli, ki so se rodile v človeku v prvib letih svatovne vojne*1. PESMI V PROZI, spisa« Ctaa. Baudelaire. 112 strani. Cena ______________________________ Verna slika pestrega velikomestnega ljenja in spominov nanj. živ- 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena _____________________________________________ .60 To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najltolj drzen in brezobziren v svoji znhavijlci. PLAT Z* ONA. spisal Leonid Anarejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve. namreč 4'Misel v megli" in "Brezdno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal lisa ver Meško. — 79 strani. Cena ........................................... -G0 Knjiga vsebuje tri i»ovesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ .50 Povest iz vojne dolie, k«, se je v srcih vseb naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. I^vstik je to klasično opisal, z osvolHijenjem domovini uoseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 90 str. Cena .35 Mojstersko del« slavnega ruskega pisatella. PRniAJAČ, spisal Fr. Deteta. 157 strani. Cefca .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 »trani ........ .60 PRODANE DCŠE, spi^i! Joža Ukovit. 100 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, na i nrečlta to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 81 strani. Cenu............................................. .75 Prgeovori, eseji in misli slavuegp indijskega pisatelja. ZEMLJEVIDI MOUTVENDCI • IGRE : <1 S RANJENA GRL'DA Spisal Ivan Albreht. 10.": stran.. Cena.... .35 Posebuo zanimanje vzbuja ta i»ovest po svoji aktualni vsebini, ki razmotrlva uereče moderne probleme ln posega v drugem delu v vojno ln povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 19* strani. Cena .70 V širokem stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zua dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora Čita-telj nehote z napetim pričakovanjem čitati do konca. ROMANTIČNE DUŠE. spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .................................................... SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani Cena ..................................;______ .35 IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1937 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Strast New York, N. Y. SLIKA DORIAN A GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................ To Je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miseluosti in napetosti. ki veže bral«*a z nepremagljivo silo nase. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 aii^ni. Cena.....60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRCH. spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teb dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Suttner. 228 strani. Cena —.......................................... -50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo na- ( men vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisaU točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. TATIC, spisal France Bevk. Trda vrz. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih Je posvetil svoji materi. TARZANOV SIN. Vezano. :un strani .......... 1.2* TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1.2V Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji iu-nel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče In tisoče delavcev. Toda železna volja in/.inirja Allium ne odneha, dokler ne steče med Evro-[>o ln Ameriko globoko pod m-eauom prvi vlak. VEČERNA PISMA, sprsata Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ................................ .73 Knjiga vsebuje i»etnajst pisem, ki jih preveva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o Ijubez^' Moroduit« dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra. vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJ1H INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 stranL Cena ............................. 1.30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neStetimi zapletljajl ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja. ki ga vzame v roko. V GORSKEM ZAnOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana globoka mirn® modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. ?8 str. Cena Zanimiva povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matičit. 255 strani. Trda vez. Cena ____________________________________________ 1.25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tcii vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 73 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega. Premica ln Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lasmi življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je Jako zanimivo pisana povest Cena ...................................... .75 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. I. DEL 260 strani. II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja rnskih jetnikov takozvanih katorgab, utrjeala jetnl-Sklb taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj GOu strani. Cena . .1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševno.sti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZAKJA. spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80 Broširana............ .60 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko Čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je n-bil '•brata'"; Kako ga Je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI. 368 strani. (II. zvezek). Cena 2J>0 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal v Široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač Da Slovanov v splošnem. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Joa. Ev. Tomi*. 229 strani. Cena .75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj krava ve dobe Bosancev. ZGODBE ZDRAVNIKA MCZMKA. spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ............................... 70 Tregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razr.mljiv tudi preprostemu čitateljn. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Couan Doyle. 111 strani. Cena .................................................... Na jl»olj^e delo ust varite! ja modernega detektivskega romana, v katerem Sher-loek Holmes glavno vlogo. .00 M Zbirka ZANIMIVIH POVESTI PRIMERNIH ZA ODRASLE 1\ MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, Z V-BAVNA. POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena .........................35 ANDREJ IIOFER ....................................................f»0r BENEŠKA VKDEŽEVAIJiA .................................35c BELGKAJSKI BISER ...........................................35e BOŽI C NI DAROVI ....................................................3.->r BOJ IN ZMAGA .......................................................2t»r CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45e CVETKE (pra\ Ijire /u stare in ml.tdc)................30r ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................tT.r DEVICA ORLEANSKA ............................................50e DEDEK JE PRAVIL (pravljice; ................... 4Mr ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35c FRAN BARON TRENK .................... FRA DIAVOLO ..........................................................................................f>»c GOSPOD FRIDOI.IN ŽOLNA. SpNal Fran .Mil- čin^ki. veselotnodre humoreske. TJ strani JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 3ilc KOREJSKA BRATA (rrtire o misijonarjih v Koreji) ........................................................3«r KRALJEVIČ IN BERAČ ......................................:mc KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora» .....::0r KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................2r»r MARKO SENJAMN. SLOVENSKI ROBINSON. .. 75r MARON. krščanski deček Iz I.ilianuna ................25c MUSOLINO. ropar Kalabrije ............................... MRTVI GOSTA 0 ........................................................... MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................-Jiic MLADIM SRCEM tpar krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................................... or,e NA RAZLIČNIH POTIH ....................................... |0n- »•ts. Poslovenil Vladimir I^evstik. ltomnn za mladino. Cena .......................... PRAŠKI JCDEK ......................................................... PATRIA (povest iz irske zgodovine) -{0c POSLEDNJI MOHIKANEC ............m RDEČA IN BELA VRTNICA ......................S0c REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............:>,\w ROBINZON KOSl TNIK ................................. jjo SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krodtelj. nevarnosti In nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena .......................... SUEŠKI INVALID .................................. SISTO LN SIESTO (povest oz Abnieev) .......... :;«<■ SVETA NOTBIRGA ......................35«. STEZOSLEDEC ......................................................... {Uc SVETA NOČ (pripovedke) ........................-Jor TRI INDIJANSKE POVESTI ....................Vir TURKI PRED DUNAJEM ..............................30e NOČ- m:,,a ^^aJ-T trdo v^a'no*"L- \OJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov ............................ 20 VOLK SPOKOKNIK (spisal Franc Meško; s slikami) ......................................................... Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................* ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA 60c ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............ ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) __ L del ............ 40c IL del 40c ZBRANI SPISI ZA MLADINO - ------ 10 povest; Vinski brat; osem povest* in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... 50 VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. i POVESTI. (IV. zv.Cangl ..........=0 13 povesti, (m. zvj. Gangi......i;;;;;;; il SL0VENIC PUBLISHING COMPANY WEST 18tli STREET NEW YORK, N. Y. _____- QL'A8 NARODA" New York, Thursday, March 4, 1937 j KRATKA DNEVNA ZGODBA II ^ ■■■SM^KŽSSŽŽžr^S^ŽSs^^ • mm i » THE LARGEST SL'OVENE DAILY IN US T B., Barberton, O.: POMARANČA, DOLA R IN MEDVEDKA ryland, tor nam poslal poln sod svežih (živili) ostric. Seveda so bile še v lupinah, ozirovia svojih hišicah, ter so nam delale veliko zabave, prodno smo so »trenirali da .<1110 jih znali priklicati iz hišic. Naše spoštovano lovsko kuharico so bilo si-eer jako uijudne /. nami pri toni blaženem delu. Sicer so držale kulnivniee v rokah, kot pri vojakih, ko jo napovedan šturm, ter k omami i rale, naj delamo hitro, češ da si- mast skoraj žge ostrige so pa vodno močneje držale svoje hišice tesno <»1> sebi. Poleg pohanih in kuhanih smo >0 posluževali tudi svežih (živih) na polovici lupino. Nekaj naših lovcev hi raje podalo m« dvedki roko kot pa jedlo su-;ove oštrige. Ampak da olnlr->»' lovski ponos iti hrabrost, so jih uživali z zolo dobrim tokom, kajti izjavili so. da sveže najbolje. Ostali lovci jih bodo pa gotovo prihodnjič, kadar so naš prijatelj Anton Arch z o pet zmisli na nas. Pri tej lovski (ribiški) p elini je naš nad lovec Mr. .T. Lok. šan proklamiral prijatelja Anton Arclia za naši ira častnega člana. (Hej Goe delo na bo\-mašinah. — Vprašajte Ve- teden. — LEON II ATS INC. ::-_> W'-'^T ;>;itii ST.. NEW YORK ŽELODEC V PLJUČIH. Na zadnji seji dunajsko zdravniške družbe je zbiKlila posebno pozornost demonstracija izredno redkega bolezenskega primera. Roontgenolog dr. Simon je poročal o osemletni deklici, ki jo že dalj ea-sa tožila o pritisku v okolici želodca, iiagnenju do bljuvanja in o tem, da se prehitro nabiti. ( V sedi, pa ji jedi nikoli ni dovolj, če je v ležečem položaja. Starši niso vedeli povedati ničesar j »osebnega <» kakšnih težavah deklice v mlajših letih. Sole pozneje so so pojavilo želodčne motnje. Dr. Simon je deklico z Koent-genovimi žarki prerekal in j:* odkril čudno stvar. Ves želodec je bil prodrl skozi abnormalno razširjeni razpor trebušne mrene in tako rekoč v pljučno votlinno, pri tem se je bil zavrtel na ISO stopinj, tako da je ležala njegova odprtina navzdol. njegov izhod pa je bil obrnjen navzgor. Podobni primeri se dogajajo včasih jx» nesrečah, ko pride organ iz trebušne votline skozi predrto trebušnico v prsno votlino. Tz nenormalnega položaja* je mogočo pojasniti tudi težave, ki so jih opazovali j pri toni otroku. Deklico bodo -edaj operirali. Ka^.e, da gre v tem primeru za prirojen defekt. MEDVED POJEDEL MEDVEDKO. V znani medvedji jami bern-skega živalskega vrta sta so vod Clirigel in triletna medved Ohrig^l m triletana medvedka Vreni. Pri metanju je dobila Vreni rano in ko sta živali zagledali kri, se je igra -pn molila v borbo na življenje in smrt. Ta boj se je končal s porazom samice, ki jo jo medved dobesedno raztrgal in požrl. K sreči pa neka druga medvedka, ki jo pred kratkim vrgla tri mladiče, teh tn'a liee*-tokr.at ni požrla, tako da ima zoološki vrt navzlic Vreninemu žalostnemu koncu dovolj m•:.! z njim grof Kgge. tem pazi |ivej"i-o strogo! -vojeiiiu gospodu, mazal mu jo njo-•rove čevlji- le j 1—e ko kdaj. jemal njegovo puško » roko kakor zlatar filigransko okrasje in -e 1.' /menil za -voje ožili jem* noge, samo da bi kr; 1 lovsko srečo -vojega go .-pod a naravnal .-p t \ b iljši ..r. A grof Egge zato ni bil nič bolj rožnate v« 'jo. Ta-ila ui-o v teli dneh v koči niti z be-e.hco i*uie:iili. Samo enkrat je po-ku-il \*ili načeti \ > -*var. da bi udobrovoljil nč.-ta. Toda grof Kggo n il je jezno -ogel V besedo: •'( 1 tem mi mol'*-; i Ali pa bo kouoe najinoira prija?eij-tva!" I»az-' " jen jo odšel iz -obe in zaloputnil za sob«, j »rata. 1'ro po/ne je pa. ko je \'ili čemeren -edel pri -tndeneii /.. kočo. je pri-el k njemu oče in mu li-nil droben, -krbuo v pa pri* zavit predmet \- roko. **\'zeini, fant. darujem ti. So moje liaj-"«• ?»—i•! * * Smehl jaje -e je -tal pred sinom, da M \'del. kako bo \'ili darilu -prejel. VALJE I'll lin [(i srnji naslov se vam gotovo i čuden, če pa hočete čitati M je ali pa do konca, ^ »osebno so prištevate k lovcem, pa sto gotovo razumeli, zakaj ta! dna trojica. Kot jo že celi slavni lovski; vnosti znano, je bil naš lov-j i klub in vsi njegovi prijatelji! tos ( se reče lansko sezono j j •cz srn jaške pečenke. Iz (rirarda. O., sem preti ne-! ij dnevi čital poročilo, daj in kar ne gre v glavo, čemu' li ni naš lov.-ki klub tudi lo-s kot običajno jiovabil na njaško večerjo. Takale )h>-čila spravljajo naše 4'hrab-" lovce v dokaj neprijeten oloža.j, [Kisebno recimo oue, imajo to rastno (če ni mraz) j 10 izvršiti. To jo iti v gozdo-> na psrehoil in minitrgredo h nit i kakega le|H*ga srnjatka. er se jim to vidi primerno, ;o ni pn^laleč od "dvorane" :ennpe), «ln tako ni preve*' □da s sjiravljanjnn živali do "tomobila. Zakaj ni bilo letos pečenih n jaških stegenc, vam ne bom širnuje razlagal, saj sem že ikrirt ]»ovmlal, da so zamrz- 11 nekje v Warren, O. Že se-1 j pa sklepam, da nam ne bo-i nikoli več kar tako na lepem n<*sli (.-nijako mislim) svoje ago posvetno življenje Nikakor no mislim, da sta bi-j naša slavna lovca — zaklad-1 •ar Jerrv Zuimm-, — in hovni lovec Toni (Jriu-k — ijmanj strahopetna alt hojaz-va. Nikakor ne. Jerry nam že svojočasno dvakrat pripo- togel do >rnjaŠkega steka. Todtom jo imel pa Toni (i. smo-► na prvem pohodu. Baje je tako mraz, da je plamen gnja zamrznil in tako olvstal mrznjen k«>t je prej gorel. Puš-ine cevi so se tudi od mraza ako skrčilo, da ni bilo mogoče a boja dati v prožn ice. Sopa-i» jima jo pred usti sproti zmrz-ila, da sta morala zmrzlakc ar z puškami odbijati. Reče e lo to, da če bi bila vsemu tonu že zdavnaj privajena, bi ji-pna toliko ne škodovalo iu imjački bi bili tukaj, |Mileg i jih pa umi l drugimi lovskimi m ijatelji tudi tisti "firhioiii" iz (Jirarda. Ta skušnja pa je dala našemi lovskemu klubu zelo lepe in '•»•duo ideje, kar se tiče hrab-'osti iu treniranja naših !ov-?e\\ Kdaj se prične trenira-ije starih članov našega klu-ia, še ni popolnoma odločeno, j AnifKik nanovo pristopili čla-J njo botlo morali jnulati sletle-, čo kvalifikacijo alt napraviti, "prifengo/* 1. Aplikanta se en Oan pr»» listu in mesarju Mr. A. Murn u i v oblast, da trenira, kar s* i j tiče mraza iu to s tem, da prosilca zapre v svojo veliko ledenico (refrigerator), v kateri ; toplomer kaže .'JU stopinj pod j ničlo. Tam ga jnisti, dokler se ■j piične seja, nakar ga predstavi zbornici. Ce dotični izgleda še ; piece j č v rs t in gibljiv, vzame |/Jiorniča to v naznanje. 2. Nadalje se prosilcu zaveže | oci ter se ga odpelje v klet, v kateri je eden naših kuhov pripravljen z 22 kalibrsko kara-binko. Pro.-ilcu dajo pa srebrni dolar, da ga z palcem in kazalcem obkroži, ter ga z stognjeno roko drži kot bi držal tarčo. Potom pa naš ktih (za-I ie pa — po clevelamlskent v zorcu — dene prosilcu pomarančo na glavo in zopet se ponovi ista praksa streljanja, dokler se zaleta pomaranča 110 zakotali z glave. (Aiko pade pomaranča nezadeta,, se mu jo vdrugo pritrdi na glavo, ter se nadaljuje s streljanjem dokler >e iz n.y-ne yiocedi.) 4. Ko tako )»rostlec prestrme te preizkušnje z f»d!iko, se ga vpiše v naš protokol kot pogojnega člana. To-.pa zato, ker ga čaka še ena preiskušnia. Trije vrhovni lovci ga vzamejo na objame in ji na uho sejH'ta najmanj »leset minut.. Kaj ji ]iri|H»veduje, jo pa njegovi lastna zadeva ker lovci niso inlgovomi za |M>slodieo ako jo kaj razžali. Ko v>o te točko izpolni z odliko, postane član našega kluba ter ima enake pravico kot drugi članje iti na srnjake ali I m go zverino. Za prihodnji naš lovski kougn - ■-<» vložili nrošnjo «dodeči naši fantje. Joe Lukežič. ml., John Zakr in J. Petrič. 7.e koraižo, fant ie. Jaz vam želim skušnjo z odliko. Ker letos ni bilo (no pa že zopet srnjaki) običajne lovske večerjo — Mr. J. (losar iz Wyo-. niin«ro nam tudi r>i poslal ob I ljubljenih medvedjih šap — se nas ie pa stiomnil naš drain i»ri. svežih (živih) oštrig. eSveo-i pis Tedaj je zakliealo iz kuhinje: "Korene. Lo renc!" Naguba; je čelu in .-topil počasi med vrata. S kadečo se ponvo je stala Mali pred ognji -čem. Plapolajoči ogenj je žarko razsvetljeval :ji :i prepiideiti obraz. 44 Kaj hočeš?'* Mali j«' postavila ponev na triuožnik in za pila za r.rueknorjeni vrata. "Odkar jo na-aiestni go-pod proč, hodiš v-ak večer po gostil nali. (Jot »vo si moral že davno dišati, kaj g" -ore ljudi, o Francetu!" Briickn?r je molčal. "Mora" bi mi že iz previdnost! omeniti o tete . ^aj besedico. Zdaj sem morala čuti od -o-ode. Stala sem pred njo, da me jo baba kar gloda-.a. Kar .-rni morala -lišati. jo več, ko morem požreti. < e se nobeden no postavi za nedolžnega človeka, utegnem vedeti jaz za pravo pot." "Toda Mati?" >e je prestrašil kmet. "Mai si ob paj: et '" **A!i u:!-iiš. da no vem, kdo tro-i nu-ii ljudi to bre/bf.ži.o obrekovanje? In kdo je grof nomer Ščuval, dokler ni v jezi več vedel, kaj dola? Seveda! Razumem že, da !ii imel noben-mirne uro. dokler ni bil Franeo pred vrati. D" ti m-ti nima. oni drugi! A nekaj -e mora v a :<>m von I.-.t zganili. Zat.» -i že lahko mi-lirii. ;akš"" ča-«4 je imel vsa 1 a lota: dan za dne*ii -odeli s Francetom pri i>ti skledi, ležati poler njega sleherno noč. imeti vedno pred očm» obraz, ki '.i ga bil najraje pozabil. Mali j«' umalknila in pogledala brata, ki j. .; mrtvo 1 isočimi rokami slonel ob zidu in -tr-lel v ogenj. Težko -opeč se jo dekle obrnilo -trail. "Om -ga drugegti -om imela v tui-lih. tebe -em zade a. Saj vetu: linija, -leča je proč, še preden -•» .;»• začela. A kaj to! Ali 011, Korene! Pu-titi vet: dar ne sv-o' va. da vzame nedolžen človek kom--I »od Sell*: »porjevo roko. Bog v nebe-ili bo / kako na krenil, da me bo razveselil." Potegnil.', ri j<» 7. roko če/ oči iu prijela za ponev, ki se v njej začeta jed že smoditi. 4'Zdaj pojdi v hi -o k otrokom. Prine>om vam večerjo.'* Kmet -v je počasi zravnal in dejal - pojema ločim glasom: "Nisem več lačen." Segel je j •» i-ljuki na vratih. "Ce ti pride kaj v glavo, kar M utegni'o Francetu pomagati — no bom l• i»ranil. \ i j -o zgodi, kakor že hoče! Več ko po- NAPRODAJ imam (5 hiš in lotov. hi, dve milji iz Chicago ill p'v ; lo minut do dveh drugih mest Prodam vse ■/;\ zmerno ceno. Pišite li -e pa oglasite pri las4 Miku: FRANK SPnl.AR, 14-*: and Wood St.. Box 12, Ifaovev. lih_(10x Thnr^'.V KDO KAJ VE O JAKOPC JCDEŽ, ki je baje umrl v januarju. Stanoval jo na 1482.'» Sylvia Ave.. Clove-Ian, O. Brat v -t arom kraju že-:i izvedeti jioilrobnosti, zato prosim, da oni, ki kaj ve sporoči njegovi sestrični: Gertrude Luteršek, 40 — 1st Ave., Now POVRATEK NA LADJE Piruhi... SVOJCE IN PRIJATFLJE V DOMOVIN! NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOiviOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 2I6W. 18th Street New York City Posiljite takoj, da bodo dobili za praznike! Cnijski pristaniški delavci se vračajo na parnik "Maripo ki je bil zaradi štrajka zadržan v pristanišču Lo Angeles, California, —^— | - 1 9 3 7 | SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREL NO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N.' Y. 216 Weat 18th Street J O L "A 3 New York, Thursday, March 4, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY TV VJ93. TAKO SAMAB ROMAN 12 ŽIVLJENJA ZA "GUS NARODA" PRIREDIL: I. H. oc :E= tt X.H'nlcnil } ui zakliče (iloria. •Veš, kaj moreš postati, Helga, ako moža z mačjimi očmi v'\- mara- poročiti! I*redstavljnliia dama. Pri tvoji brezhibni >iihtavi in svetli liarvi las ti je uspeh zagotovljen." ••To bi bilo zadnje, (iloria. Za to nimam nikake spo-j s.ihnesli,** odkloni Helga |K>nosno. "V-*., j,, mogoče naučiti. Helga, ako kdo hoče. In elov. k tu.i; ne sme biti preveč izbirčen, ako se mu nudi priložnost. da kaj zasluži,** pripomni baronica z majhno grajo, k-.tero j«» llelira dobro občutila. Zardi in stisne ustnice. Sobarica pride in naznani, da nekdo želi eno izmeni balone* na telefon. N»-iri spogledale, katera naj bi šla. 'Podaj pa pravi < iloria mirno, kr» si devlje na krožnik kos suhe gnjati. Pa pojili ti. Mira. Naj bo kdor hoče! Zaradi tega. ne bom pustila, da se mi čaj shladi.** Mira se vrne. Njen glas se nekoliko trc**\ ko |>ove, kaj je.! **e-trej ni mogla nizu met i. "Ali smemo vstati, mati! Malo -e moram« še '.epa ob-! leči zaradi visokega obiska in nalispali obraz." 1 "Strašna si. Gloria!" j "Ker sem ]>ovedala to. kar si sama mislila. Mirni; Saj-sem vendar videla, kako >i sedela na žerjavici.** "Kaj ti še pride na misel?" >e hmluje Mira. "Ne sn»es drugih so lili |nj^sebi.** " To j«- vendar razumljivo, da morave dvigniti mis p«.leg llelge. ker naju drugače preveč postavi v senco.*' Helga spremi prijateljici v njuno prijazno sobo, Uje, St tudi sama n.-koliko olepša; Gloria in Mira pa si naglo oble-eete druge obleke. "Poglej, Helga: tukaj poleg naju boš stanovala.'' Gloria odpre vrata v sosedno sobo, ki je lopo onrem'jeiia z belim pohištvom. "Ali fi je všeč! Popolnoma prijetno bo in veselimo se ž«* na to." Helga srečna prikima. Sedaj saj vo, da ima saj začasno stanovanje. "Gioria, kam pa si djala verižico iz jantarja? Saino tie ha je kaj posoditi^ pa nikdar ne dobiš nazaj," pravi Mira. "Samo |>omiri -e, pustilal sem jo popraviti." pravi Gloria. "To pa je vendar —" Mira je zelo huda. "Poglej. Helga, Gloria je vedno taka — površna, nagla in nehvaležna. Lepa. stara verižica iz nakita tete Elizabete." "Kot bi imela samo to verižico, Mira. Pa vzemi lo-le za toliko časa za poroštvo; je tudi iz zbirke tete Kliza!>«*te." Gloria |M>loži na mizo verižico biserov. "Sedaj pa bodi zadovoljna, stara sitniea! Saj sj tako in tako vzela vse najboljše." "Prvič ta veri zj ca ni iz družinskega nakita, in drugič '.z gleda v njej vrat debel in se ne sklada z obleko, barva je pre več medla." Mira si primerja verižico pred zrcalom. "Poleg tega pa še — to je predrzno!" Helga pa si misli s skrbi jiolnim srcem: "Kot bi to bilo tako važno, ako z verižico vrat izgledu debel!" Mogoče pa bi se tudi njej še pred kratkim vse to zdelo ravno tatko zelo važno. Grof Hellfeid pride točno. Srca mladih deklet utr:pl.'e-jo višje, ko ga sobarica naznani. V rokah drži rdeče vrtnice, eno popolnoma razcvetelo iti dva popka. S spoštljivim poljubom na roko pozdravi gospodinjo in ji •zroči cvetlice s pripombo ' vrtnici in njenim popkom" ter t nasmehom pogleda obe deklet. Baronica, ki je š*. vedno izgledala mlada in so j- bile baronove priliznjene besede všeč, ponudi vsaki hčerki po en }x>7»ek. "Saj menda želite tako, kaj ne?" "O Helga pa nima nič!" pravi Gloria, nato takoj izgovori svojo misel: "Mati, daj ji tvojo vrtnico! Helga je vendarle najlepša. Kaj ne, oče, to vedno praviš, kadar naju hočeš dražiti." Baron se smeje. "Bravo, hčerka! Vedno pravo zadeneš!" "In vi, gospod grof?" Iazi-valno se zapičijo Glorijine erne ciganske oči vanj. Kaj ndci bo rekel — on, čegar po ljubi so še goreli na njenih ustnicah. Ali ga je hotela spra viti v zadrego? •'Baronesa Mira mi ni povedala, da bom naš^I tukaj gr*s pieo baroneso Tjangenaiu." 44Moralo je prebiti presenečenje." pripomni Mira in AJ bert Hellfeid nadaljuje: "Ko bi vedel, bi tudi za njo prinesel cvetlico, toda n<-rdeče vrtnice." "Kalkšno pa?" radovedno ga vse pogledajo. V resnici ni ni-česar lepšega, kot vrtnica. Pa vendar! Prav nobena cvetlica se ni mogla primerjati s ka/ko prav redko orhidejo in njej je v svojih mislili primerjal lepo pfevolaso baroneso Langenau, toda bal se je to povedati, «Dalje prihodnjič.) Carole Lombard pravi: Po nasvetu mojega pevskega učitelja sem začela kaditi Luckies" SHIPPING NEWS *'V moji novi sliki 'Siting High, Suing Loir' pojem v prvič pesem, odkar sem pri filmu. I)a to storim, sem potrebo-vala ver mesecev za nčenje petja. In 9 tem dodatnim nttporom moje grlo ni bilu v tlttbreni stanja. Mttj pevski uči~ tel j mi je svetoval. naj pri izbiranju cigaret izberem lahko kajn. In tako sem začela kaditi Luckies. Izza onega časa nem spoznala, de se lahka kaja in moje grlo zelo dobro strinjata Na »mikih, ki — detel* fbfcaal, vrle v doBorino izleti ped -vedel« Itkuirnria iprmljevaitt. 6 maren: (Vule tli«* S«\.lin v iii'itir.c>.l ru. Imkn UvniMMt, lejvi imetje in postal naposh-d celo župan. Zaprli so tudi bivšega župana katičevske občine Milenka P<»vrcnoviča, ki je tudi .'.-deloval pri raznih razbuj t i li-uzba zločincev. ICako »o cigani ugrabili otroka. Iz Sarajeva poročajo: Leta 1927 je izginila 2-letna hčerka železničarja Milana Pansta jo Korane pri Palu neki Bari ša Jurič. Tako se je mala Nada po desetih letih, ki jih j«-preživela pri ciganih, z»>pet vr-inJa v f«rvojo domačo hišo. Pan za dnem se čuje o zločinih teh ciganov, ki postajajo vedno bolj prerlrzni in ne ogrožajo samo imetje, marveč tudi živ'je nje kmetov. Skrajni čas l i bil, da jih oblasti ukrote in t*»«v< preprečijo njihove tatvine, u-| grabljenja, uboga, itd. ' RASPUTINOV BRAT. IS. »lanu : Kiiroj>u v Ilreuit-n IU«ri'ijpiria v Ciiei!x»urg !!». marca : U< \ v Hi-nua • 14. mara : I .M a n tin 11 u ii v Havre l^iiifii M a tj v Cherbourg 'SI. mar«-:i: Sal urnln v Trst Paris v Havre .1. mana: A<|iiilaijia v <'li»-rfNiurR 1. aprila : llrcuirti v liremeu i 3. aprila: | Culi t v ili S u vola t lienue T. aprila: Washington v Harre l«ifujvtie r llarre Qutfu Mary v Cebrbourg aprila : Kuro|>a r Iiretncn Kex t <>enoe 14. aprila: Xonuamlie r Ilavre 15. aprila: Berenearia v Cherbourg id. aprila : Vuh-ania t Trst i", aprila : Bremen r E.emen i 20. aprila: H'mia v '.ietma I -1. aprila: Manhattan v Ilavre v^ueen Mary v i'ltertniurg _'4. aprila: He ile Kraiii-e v Havre Conte nglcdal t«r dejal: 44 Bratec, prav tako se pišeš, kakor se je pisal tisti menih — kakor ruski Rasputin/' In prvi je kar povidal, da se res piše ti:ko, ker je brat nekdanjega vsemogočnega ruskega Rasputina. Tako je morda mislil ulmgi ruski begunec, da s«» bo poba ha I in kaj profitiral. Pa je bilo narobe. Pri ruskih beguncih je menda ime Raspu-tinovo hudo zasovra-ženo, ker ga dolže, da je on kriv vse nesreče carske Rusije in ruskega naroda, /nto tudi ni čuda, da so se ruski begunci v zavetišču ko so zvtHleli, da je njihov tovariš Rasputiuov brat, maščevali nad oniin s tem, da so tega pošteno pretepli. Tako so ga zdelali, da so ga morali prepeljati v varšavsko bolnišnico. Ko so pregledovali njegove lis tine, so ugotovili, da so v redu ter da je možak res brat nesrečnega Rasputina. - VAROCTTE Sfc S A "GLAf ! NARODA", NAJVEČJI ST O I VKrSKl DNEVNTn • t\D4 I n Hajdukovi pomočniki. Za vsakim ha ji luškim rax-krinkanjem se vleče dolga rc-patica — jxrstra družba iiajdu-kovili pomočnikov ali jatakov. Ko so orožniki nekaj dni po pravoslavnem božiču ubili krvoločnega hajduka Maričeviča in živega zajeli njegovega pa;j-daša Ignjatjeviča, j»- bil ta «1«»-godek velikanska siuizaeija za vso Sumadijo, ki je mnogo pre-trpela hajdukov. Zdaj ujeti ha.jduk Ignjatjevič, ki s<« prehaja po ječi v nalašč zanj sko-« vanih, 40 kg težkih okovih, ni več zanimiv. Zanimiv je bil takrat, ko je pripovedoval, kako je postal hajduk in ko so ga orožniki vodili od kraja do kraja, kjer je z ubitim pajdašem kradel, rop:-! in tudi moril. Velika (senzacija so zdaj ja-taki — hajduški pomočniki. Nekatere je izdal ujeti hajduk: sam, večina pa je prišla v ječo po izdaji tovarišev. Hajduk ni j niti poznal vseh svojih tovarišev. K njemu so prihajali le nekateri, ki so imeli spet pe vaseh raztresene svoje zaupnike in •nomočnike . Pestra druž ba rata kov potrhi ie vkp to, kar je hajduk Ignajtjevič navedel kot vzrok svojega pristopa v zločinsko družbo. Ko so je vrnil domov od vojakov, je spoznal, da je hajduk Maričevič nrava 44 sila' \ Videl je, da se v njim pajdaši jo ljudje velikega ugleda in premoženja. Da je bil haidnk res sila. se vidi zdai ko sedijo kot hajduški pomoč- niki v ječah tudi predsedniki in odborniki občin, ki so trepetale pod hajdtiškem nasiljem. Najprej >o zaprli kot hajduški ga pomočnika Ljubisava Vuč kovica, (xlbornika in, kolikor je bilo za-orsano na živo ali mrtvo glavo hajduka Soasiča, češ, da ga je on ubil. Ko je prišla na planino. kjer je ležal ustreljeni lia: duk. komisija, so se tam zb .il' tudi mnogi okoliški kmetje ir nekateri so dejali: — Tega, ki tukaj leži, ne poznamo, pač pa poznamo onega tam le, ki nam je noge vtikal v žerjavico in nas do golega :/.ro-pal. Tu pokazali so s roriotom na Ojorgjeviča. Tako je Gjor_rje-vič namesto 20.000 Din dobil 10 let ječe, a dobil bi bil še več, če ne bi bil tedaj še mladoleten. Nekaj let je odsedel v ječ\ dingo pa mu je bilo odpuščeno po amnestiji. Ko se je vrnil '/ ječe, je imel v neki drugi občini toliko uspeha, da si je pridobil -tut* nam ta cece Toanlfc H-•tov, reaervadjo kabla la pojasnila aa potovanja. 8LOVENIC PIJBLiaaiWq COMPANY v Travel Bmn) 216 W. Ittfe 8t„ New Varil DRŽAVAt: mmmtm Iz Jugoslavij e.