'arja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina i dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9*—, četrtletna K 4*50. — Za Inozemstvo K 30*—. — Naslov; Upravništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer.	::
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse urednlšk rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, H., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od '/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste
Posamezna številka O vinarjev.
Stev. 143.
V Ljubljani, v četrtek dne 23. novembra 1911.
Leto I.
Kompromisna mevžarija.
Ljubljana, 22 nov.
Slavna večina slavnega državnega zbora avstrijskega je torej slavno zlezla pod klop iu priznala grofu Stttrgkhu pravico, da se sme kakor despot postavljati nad parlament. Od treh popoldne do pol osmih zvečer je državni zbor danes glasoval o draginjskih predlogih in efekt je ta, da smo z mesuim vprašanjem tam kjer smo bili. Ne da bi podcenjevali važuost nekaterih predlogov, ki so bili v hudem boju sprejeti moramo vendar konstatirati, da je u«peh glasovanja o mesnih predlogih pravo ubožno izpričevalo za meščanske stranke, ki so poteptale svoje lastno dostojanstvo in pljunile v svojo lastno skledo.
Poglejmo, kakšen je rezultat. Sprejet je bil tisti del Rennerjevega predloga, ki je dobil že v draginjskem odseku večino. Nedvomno je to sam po sebi jako vaten sklep, zakaj v njem je izrečeno, da ne daje § 12 avstro ogrskega pogodbenega zakona Ogrski nobene pravice ugovarjati uvozu mesa, ki ni združen z veterinarno nevarnostjo, v Avstrijo. Ali ta predlog ne zadostuje, ker imamo po vrsti same take vlade, ki se bolj ozirajo na ogrske, kakor na avstrijske interese. Tudi baron Gautsch je priznal v draginjskem odseku, da se predlogu drja. Rennerja s pravnega stališča ne more ugovarjati. Toda baron Gautsch je imel svoj „ampak“ in kakor pravi eskamoter je hotel vso veljavo tega predloga uničiti z lisjaško izjavo, da spada Argentinija, kakor sploh vse prekomorske dežele in kakor Rusija ter balkanske države med one kraje, ki so glede na živinske bolezni sumljive. Dočim je bil torej namen predloga in sklepa izreči, da Ogrska nima ugovarjati uvozu argentinskega mesa, je konstruiral Gautsch kljub temu sklepu načelo, da se argentinsko meso ne sme uvažati brez ogrskega dovoljenja.
Pri naših vladah je sploh tako, da ni dovolj izreči besedo, ampak treba je vsaki besedice dodati'obširen komentar, kaj da pomeni. Zaradi tega je dr. Renner spopoluil svoj predlog z zahtevo, ki jasno in brez ovinkov izreka, da ima vlada ne glede na Ogrsko dovoliti uvoz argentinskega mesa brez časovne in brez kvantitativne omejitve. Ta predlog je bil pač v draginjskem odseku odklonjen in sodr. Renner ga je najavil kot manjšinski votum. Ali v odseku je bil sprejet predlog Jerzabka, ki je v bistvu zahteval ravno to kar Rennerjev predlog: Uvoz argentinskega mesa brez oziranja na Ogrsko.
če je bilo verjetno, da bo zbornica odklonila Rennerjev predlog iz antipatije do socialnih demokratov, je bilo vendar pričakovati, da bo sprejela Jerzabkovega, za katerega je bila glasovala že večina draginskega odseka. Toda tudi ta predlog je danes v plenumu padel! Rennerjev predlog je bil odklonjen z 268 glasovi proti 189. Potem je prišel Waberjev predlog na vrsto, o katerem se je tudi glasovalo po imonih in je bil odklonjen z 236 proti 214 glasovom. Ta predlog je bil od daleč nekoliko podoben Rennerjevemu, toda ne tako odločen in precizen. In končno je bil odklonjen še Jerzabkov, ki bi se bil dal za silo smatrati kot precej dobro nadomestilo propadlega dela Rennerjevega predloga.
Namesto tega je bil sprejet predlog Poljaka Steinhausa, kompromisni predlog, ki se je meseca julija imenoval Stolzlov predlog; kompromisni predlog, ki sipa konzumentom pesek v oči, dovoljuje pa StUrgkhu, da stori kar hoče. Vlada se pozivlje, da dovoli uvoz argentinskega mesa po potrebi; ali ker ni določno rečeno, da se .vploh nima ozirati na ogrsko vlado, je Sturgkhu prosta pot, da ne dovoli prav nobenega uvoza, ker ne bo dosegel sporazuma z grofom Khuen Hedervaryjem.
Večina zbornice si je dala s tem glasovanjem klofuto, ki bo glasno zvenela še pri prihodnjih volitvah. Ta večina, ki se zbira zato, da bo prebivalstvu naložila ogromna nova vojaška bremena in nove indirektne davke, nima sama v sebi toliko moči, da bi izposlovala nekoliko ton cenejšega mesa za ljudstvo, na čigar žepe pripravlja najdrznejše atentate. In toliko zmisla nima za svoj lastni ugled, da bi ostala zvesta sklepom, ki jih je sama storila.
Kompromis! — če bi bilo razmerje med strankami v državnem zboru tako, da vsled njega ne bi bilo mogoče dobiti gotove večine
za dober predlog manjšine, pa bi ta iskala stike z večino in kaj malega popustila od svojih zahtev, zato da bi pridobila večino za svoje najvažnejše točke, bi se to s taktičnega stališča dalo razumeti. Ali tukaj ni šlo za kompromis strank, temveč za kompromis večine z vlado. Ne glede na škodo, ki jo ta klavrna barautija prizadeva konzumentom, je ta kompromis nemoralen, ker je sklenjen iz strahopetnosti in ker ponižuje večino na nižavo lakajov.
Čemu pa je zbornica zskipela, ko ji je Sttirgkh zabrusil v obraz, da bo njenim sklepom fige pokazal, če mu ne bodo všeč ? Ako je bila tista razburjenost resnična, tedaj je imela večina plemenitemu grofu pokazati, da nima kaj žugati državnemu zboru, temveč da je njegova prokleta dolžnost ubogati. Cim prevzetueje je ministrski predsednik nastopal, tembolj je bila večiua zbornice zavezana vztrajati na svojem stališču. V kompromisno pogajanje se sploh ni imela spuščati, zakaj edini kompromis bi mogel biti ta, da prekliče grof Sttirgkh svoje besede in da se podloži parlamentu.
Seveda, če ne bi bilo vseh izkušenj z našimi vladami, ki zahtevajo napram njim več previdnosti kakor na konjskem sejmu, bi popolnoma zadostovali predlogi, ki so bili sprejeti. Reuuerjev predlog, ki izreka načeloma, da nismo odvisni od Ogrske, daje vladi možnost, da dovoli uvoz argentinskega mesa. Vlada, ki bi se v prvi vrsti ozirala na interese avstrijskega prebivalstva, bi ta predlog lahko porabila kot močno oporo in bi že jutri lahko izdala nalog da se odpre argeutinskemu mesu tržaška luka. Lvhko bi to storila, ker je dognano, da je meso neškodljivo in da ne more priti ne avstrijska ne ogrska živina vsled njega v nevarnost.
Ali to bi vlada storila, če bi hotela.
Sklep, da se dovoli uvoz argentinskega mesa po potrebi, bi zadostoval, če bi vlada imela dobro voljo. Zakj potreba je tako velika da ne bi tiste množine m^-sa. ki bi bile pričakovati za nekaj časa, uiti zadostovale. Z ozirom na potrebo bi vlada lahko dovolila, da se upelje toliko mesa, kolikor je le mogoče.
Ali to bi vlada lahko storila, če bi hotela.
Toda vlada noče in grof Sttirgkh je to tako jasno povedal, da ga je moral zaduji politični rekrut razumeti. Zato ni smela zborniea reči: Ljubi grof Sttirgkh, bodi dober, pa stori kaj malega, če si tako prijazen. Njena naloga je bila jasno in določno reči: Tole sklepamo in to imaš izvršiti; zakaj mi smo zakonodajni, ti pa izvršujoči organ.
Večina tega ni storila. Prebivalstvo pa naj si zapomni, kdo se pripravlja, da mu poseže v žepe, pa mn niti ne privošči košček cenejšega mesa.
Ljubljanski občinski svet.
Dunaj, 22. novembra.
Ljubljanske občinske volitve so danes postale pravoveljavne. Občinski svet lahko nastopi svojo funkcijo in Ljubljana postane zopet avtonomna.
Po razmeroma kratki debati je danes upravno sodišče odklonilo klerikalno pritožbo
proti zadnjim občiuskim volitvam, kateri je bila kranjska deželna vlada priznala odložilno moč. Pritožbo so vložili kranjski deželni odbornik dr. Pegan in tovariši. Zastopal jo je pred upravnim sodiščem odvetnik dr. Valjavec. Razpravo je vodil senatni predsednik marki Bacquehem, poročevalec vlade pa je bil dvorni svetnik Malnitz.
Ugovor drja. Pegana se je naslanjal na kvaliteto volilnih kuvert za prvi razred, ki so bile bele, a po trditvi ugovora niso bile iz trdega papirja, kakor določa volilni red, in vsled tega prozorne, tako da volilna tajnost ni bila zavarovana. Vrhu tega se sklicuje ugovor na razne dogodke med volitvami, vsled katerih je bila omejevana svoboda volilcev in volilk na tak način, da se rezultat volitev ni vjemal s pravo voljo volilcev. Ugovor navaja za podkrepitev te trditve posamezne dogodke, ki naj bi dokazali, da so bile zlasti Uršulinke in šolske sestre ovirane pri oddajanju glasov. Ugovor se tudi pritožuje zaradi terorizma liberalnih agitatorjev in navaja slučaj neke volilke Margarete Čepon, kateri da je liberalen agitator raztrgal kuverto s klerikalno glasovnico in ji vsilil liberalno.
Referent je poročal v zmislu rešitve, s katero je bila deželna vlada kranjska odklonila
itelienische Maschinengeivehr Abt.'
'n e/n er Sar/dsacksc/ia/vze.
2. transport ifa/i'e/7/scher LeicMi/en \vundefer an Borddes ftosa/te/sc6//Tes..
Iz tripolitanskega bojišča.
ugovor na podlagi svojih preiskav. Kar se tiče volilnih kuvert za prvi razred, pravi, da so se vjemale z določbami zakoDa, Kuverte za ta razred so bile bele barve, vendar pa ne bolj prozorne kakor kuverte za ostala dva razreda in niso kršile volilne tajnosti Margareta Čepon je bila zaslišana in je izpovedala, daje prvotno na prigovarjanje nekega klerikalnega agitatorja hotela glasovati za klerikalno listo; pozueje pa se je dala pregovoriti od liberalnega agitatorja Pusta in mu dala kuverto s klerikalno glasovnico, da jo raztrga; namesto nje ji je dal liberalno. Ker se je to zgodilo z njenim privoljenjem, ni bila kršena svoboda volitve. O pritožbah, da se je omejevala svoboda volitve ur-šulink, so bili zaslišani višji vladni komisar dr. Mathias, vladni policijski oficial Fink in vodja žandarmerije. Njihove izpovedbe ne dajejo nobene podlage za trditev, da se je omejevala volilna svoboda teh volilk. Bile so demostracije, vsled katerih se je dal prostor pred voliščem v ženskem liceju izprazniti iu dohodi so se zastražili z orožniškimi kordoni. En voz z nunami je bil uradoma ustavljen pred kordonom iu nune so šle na poziv višjega komisarja dalje peš do volilne komisije. Pri drugem vozu se je splašil konj pred kordonom in ker se je bilo bati nevarnosti, je policijski oficial pozval iz-voščka, naj zapelje na drugo stran, da pripelje dotične volilke po drugi poti do volišča. Zaslišana je bila tudi predstojnica nun in neka vo-lilka Stupica, ki so izpovedale, da so glasovale. Demonstracije so bile hrupne, niso se pa primerila nasilstva, ki bi bila ovirala svobodo gla-sovauja. Ako bi se konstatirali kaznivi slučaji, bi bili lahko objekti kazenskega postopanja, dočim na rezultat volitve dogodki niso vplivali.
Zastopnik ugovora je izpodbijal ukrep deželne vlade v zmislu pritožnega spisa. Paragraf 24. ljubljanskega volilnega reda določa, da morajo biti volilne kuverte iz močnega in neprozornega papirja. Bile so pa za I. razred take, da je predseduik volilne komisije lahko dognal, katera lista je v kuverti. Zastopnik ugovora pravi, da je vlada vedoma porabila preslab papir, ker ji je tvrdka, pri kateri so se naročile kuverte, povedala, da nima dovolj močnega papirja, pa ji je vlada vendar prepustila delo. Stranke so imele glasovnice različne velikosti in ker je bil papir premehak, je predsednik, če je potipal, že spoznal velikost glasovnice in potem vedel, kako je glasoval dotični volilec. Z močnim papirjem bi se bilo to preprečilo. Ker se ni, se je volilna tajnost prekršila. Demonstracije, pri katerih je bilo mnogo oseb insultiranih, so imele posledico, da se je mnogo volilcev odtegnilo volilni dolžnosti, ker se niso hoteli podati v nevarnost. To je bil tisti moment, ki je odločilno vplival na izid volitev.
Zastopnik ugovora je omenjal, da je časopisje že naprej prerokovalo, da bo ugovor zavrnjen. On pa se zanaša na objektivnost upravnega sodišča in upa, da bo ugodilo ugovoru in zavrnile ukrep deželne vlade.
v Poročevalec prosi v zmislu vladnega poročila, naj se ugovor kot neutemeljen zavra«.
Senat se je posvetoval in predsednik marki Bacq lehem je naznanil, da se ugovor kot neutemeljen zavrne. Razlogi, ki jih navaja upravno sodišče, so sledeči:
V	zmislu § 24. odst. 5. volilnega reda se zahteva močan, ne pa absolutno neprosojen
papir. Volilna tajnost, ki jo zahteva zakon, se ima smatrati tako, da je volilcu zajamčena pri oddajanju svojega glasu. Vlada je poskrbela v tem zmislu z izdajo kuvert, kakršne predpisuje volilni red. V zmislu zakona je bila volilna tajnost zavarovana, če se je s tipanjem moglo dognati, kakšna glasovnica je v kuverti, tedaj je to posledica različnih glasovnic, ne pa nezadostnih kuvert. Vlada ni izdaja glasovnic; to so storile posamezne strauke. če bi bili vo-lilci hoteli, da se tudi v tej smeri zavaruje tajnost, bi bili morali rabiti za glasovnice tak papir, da se ne bi moglo po razliki glasovnic uganiti, kako so volili. Naloga oblasti je omogočiti tajnost volitev; če je volilec sam ne varuje, je to njegova stvar. Varstvo volilne tajnosti je v interesu volilca, ne v interesu oblasti. Pritožba, da se je kršila volilna svoboda, se mora zavrniti, ker je dognano, da ni bilo nobenemu volicu s silo ali z grožnjami onemogočeno oddati svoj glas in so varnostne odredbe zadostovale, da je vsak volilec lahko prišel do volilue komisije.
Tako je torej rešeua ta dolgotrajna afera in obiinski svet bo lahko začel 8 svojim zakonitim delovanjem.
NOVICE.
* Velike inve9tlje t Bosni in Hercegovini. Vlada je predložila deželnemu zboru obširen investicijski program. Najeti namerava
182	milionov kron po 4’/«%, kateri dolg bi se poplačal najkasneje v osemdesetih letih. Z rajetirn posojilom bo vlada zgradila in popravila železnice in ceste in finansirala nujne naprave v ostalih upravnih panogah.
—	Velika nesreča tišjega trgovca.
V	Meidlingu se je vnel v trgovini živalskega trgovca Josipa Benryja zadnjo nedeljo ogenj, ki je planil v njega stanovanje in mu upepelil vso opravo. Požarni brambi se je šele po daljšem času posrečilo udušiti ogenj. Trgovec je imel na stenah svojega stanovanja v kletkah nad 1000 tičev pevcev, ki so mu vsi zgoreli. Tiči so bili vredui okolo 4000 kron. Vzrok požara ni znan.
* Železniški čuvaj privezan na tračnice. Ko je dospel v nedeljo zjutraj vlak, ki vozi med Nyiregyhazo in Debrečinom, do čuvajnice 115, je zaslišal stojevodja obupne klice na pomoč in obenem je zapazil na tračnicah človeško telo. Ustavil je vlak. Na tračnicah je ležal železniški čuvaj Josip Benicky, zvezan na rokah in nogah in privezan na tračnice. Benicky je krvavel iz mnogih ran. Povedal je, da so ga napadli neznani možje in ga oropali. Ukrenili so, da zločince izslede.
* Vljnden ministrski svetnik. V Karlsruhe je priložil ministrski svetnik Schafer vpokojenemu policijskemu komisarju Holler-bachu ob belem dnevu na najobljudeuejši ulici tako zvenečo zaušnico, da mu je zbil cigaro iz ust. Vzrok spopada je baje ta, da policijski komisar ni pozdravil ministrskega svetnika. Odmevi zveneče zaušnice se bodo slišali pred sodiščem.
* Boj med stražniki ln Eločinei.
Blizu vestfalskega mesteca Borkna je policija odkrila votlino, ki je velika okolo 30 kvadratnih kilometrov in je služila precejšnjemu številu roparjev in morilcev za skrivališče. Ko
je policija navalila na zločinsko družbo, so začeli zločinci streljati in so nevarno ranili več stražnikov. Policija je rabila or»žje in je napravila tri zločince nesposobne za boj, nakar ee je vsa družba udala. Med njimi je bil tudi dolgo iskani morilec stražnika Ehlersmanna kakor tudi cestni ropar, ki je bil nedavno pobil Holandca in ga oropal. Drug zločinec je nameraval umoriti rudniškega ravuatelja, ki je imel s sabo 50.000 mark, a se mu naklep ni posrečil. Zločinsko tolpo so uklenili in odvedli v zapor.
* Nravnostni škandal t Pariza. Pariz ima zopet svojo senzacijo. Zgodili so se namreč skoro neverjetni nravnostni škandali.
V	so zadevo obravnavajo jako tajno, ker je vanjo zapletena cela vrsta znanih imen. Preiskovalni sodnik je dal aretirati že mnogo oseb. Doslej ni bilo možno zvedeti kaj natančnejšega o škandalu, ki se je razvedel šele tedaj, ko je naenkrat zginil z naslovne strani velikega pariškega lista „Lenterneu ravnatelj Flacbon. Izkazalo ee je, da je pobegoil v Belgijo. Prav tako pogrešajo na nekem drugem listu že par dni ravnateljevo ime. Gre za nra-vnostni škandal prve vrste. Nič manj kakor 300 otrok, starih 9 do 11 let je bilo baje žrtev brezvestnih pohotnikov. Prijeli so že celo vrsto žensk, ki so se pečal« s trgovino otrok. Eavnatelj Flachon načeluje že več let listu n^anterne* in je bil že dolgo znan v časnikarskih krogih za nesramnega pohotnika. Tako so dognali, da je spomladi spravil dvoje deklic starih 12 in 18 let v svojo vilo ob rivieri, kjer ju je izročil svojim prijateljem. Deklici sta morali pisariti svojim staršem navdušena pisma o tem, kako se jima dobro godi, slednjič pa so ju pohotniki vrnili onečaščeni njunim staršem.
* Katastrofalen požar. Dne 20 t. m. je požar popolnoma upepelil mestece Simav v vilajetu Brusa. Požar je uničil nad 1000 hift. Finančno ministrstvo je poslalo 1000 funtov v podporo pogorelcem.
* Skrivnosti dnSe.	V	Cikagu je	pri-
jela policija zadnjo nedeljo zelo lepo gospo Lujizo Bermilyjo vsled surnnje, da je zastru pila policijskega uradnika,	ki	je	stanoval	pri
njej. Preiskava je končno dognala, da je gospa zastrupila tudi svojega moža in dvoje hčera z arzenikom Kmalu po zaslišanju se je skušala Lujiza Bermilya zastrupiti z arzenikom, ki ga je imela veliko množino. Medtem so policijskega uradnika odkopali	in	dognali,	da
je bil zastruplien. Zdi se,	da	je	imela gospa
posebno veselje nad prizorom umiranja, kajti drugih razlogov ni za njene zločine. Lujua Be milja je imela že od nekdaj posebno veselje nad mrtvimi trupli, posefala j« rodbine, kjer so pričakovali smrtnega slučaja, samo da si je izprosila dovoljenje, da sme ostati pri umirajočem bolniku čez noč in da je lahko umila in oblekla mrliča. Bermeljovo so ohranili pri življenju, ker so ji dali protistrupa
* Uravnava Niagarskih slapov. Ameriški inžener Senes Smith je izdelal načrt o uravnavi niagarskih slapov, ki je jako obsežno zasnovan in zbuja po Ameriki mnogo pozornosti. Ako se tozadevni činitelji ne odločijo, da umetno popravijo tek reke, potem se bodo veduo bolj odmikale od brega ogromne vodne moči, ki jih je industrija v tako veliki meri izkoristila za svojo porabo ; kajti Niagarske vodne mase se veduo bolj pomičejo od brega v sredino struge, v ozko skalnato globel, ki jo imenujejo »veliko zeleno srce". Skozi to ozko globel podi veletok že tretjino svojega vodovja in izračunali so, da se peni skozi ozko odprtino vsako minuto za pet mi-lionov kubičnih metrov vode. Skala se ne bo mo>'la trajno upirati temu divjemu vodnemu pritisku, boljinbolj io dolbijo valovi in s tem se odvzema dmgim slapom vedno več vodne množine in obenem tudi moči. Inženerjevi načrti zasledujejo ta cilj, da se postavi trden jeklen jez, ki bi zadrževal valove in s tem preprečil Djih uničujoče delo. Voda bi potem tekla samo preko jeza, skale bi več ne razkosavala in dolbla in navsezadnje bi lahko umetno okrepili vodno silo drugih slapov. Da se izvrše vsa potrebna dela, bi bilo seveda po trebno, da se napravijo ob straneh slapovom odtoki in da se odvedejo Niagari ni valovi iz „zelenega srca“. Te načrte bi izvedlo na ameriški strani novijorško mesto, na kanadski pa pokrajina Ontario.
* Nuša današnja slika kaže na eni strani italijanski oddelek s strojnimi puškami T okopu, ki je umetno napravljen iz vreč s peskom, v drugem delu pa pievoz lahko ranjenih na bolniški ladji.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Poslanec Illadnik je bil generalni contra govornik v draginjski debati iD Slovenci smo lahko ponosni, da je bil ravno slovenski poslanec tisti, ki je generalno pobijal vse, s čimer bi se dala vsaj mesna draginja nekoliko oblažiti. Klerikalni govornik si ni veliko belil glave, ampak je enostavno premlel fraze, ki smo jih že tisočkrat slišali od agrar-cev. Zaradi študiranja si mož pač ne bo okrajšal življenja. Njegovi klerikalni tovariši trdijo, da morajo vsi kmetje priti na kant, če se
vpelje nekoliko centov argentinskega mesa, pa pravi tudi on to nezmisel v svojem klerikalnem govoru. Njegovi sopatrioti so nasprotniki srbskega mesa, pa ga tudi on ne mara. Njegova družba ne trpi balkanske živine, pa protestira tudi on proti vsakemu volu z Balkana. Seveda je prepričan, da je kmečki poslanec. Da je pred par dnevi dr. Krek pripovedoval, da tudi na kmetih nimajo mesa, je že pozabil. Kakšno živino bodo kmetje redili, če doma nobene ni, iz tujine se pa nobena ne sme vpeljavati, to ga ne briga. Kaj naj kmetu škoduje, če bo mestuo prebivalstvo iz Argentinije ali iz Srbije dobilo meso, katerega s kmetov ne more dobiti, to je predaleč za njegove misli. Taki so vsi govori agrarcev. Kakor je očenaš vsak dan enak, tako njihove govorance. Ampak v očenašu je rečeno:	Daj	nam naš vsakdanji
kruh; v teh govorih pa: Ne daj jim kruha iu mesa!
— Po Ljubljani kroži rest, da so
socialnodemokratični poslanci odbili uradnike z njihovimi zahtevami ceš da se bodo potegovali za železničarje, da se pa ne brigajo za uradnike, ker niso socialisti. Nekateri ljudje raznašajo to govorico z veliko vnemo, pa z očitno tendenco. Ali zdi se nam, da je trud precej komičen, zakaj v Ljubljani in sploh na Slovenskem še ni sile, da bi bilo uradništvo treba s takimi manevri odganjati od socialne demokracije. Ce pa imajo nekateri krogi 8trah, da bi mogli tudi pri nas uradniki spoznati svoj pravi položaj in se politično postaviti tja, kjer je njih pravi prostor, tedaj ne bodo nečedne mahinacije preprečile tega nujnega procesa, ki se izvrši prejalislej. Ali kletveniki menda vendar podcenjujejo uradništvo, ki pač ne more biti tako indiferentno, da se nebi nič zanimalo za dogodke. Naši meščanski časopisi sicer previdno molče o socialnodemokratičnemu delu in omenijo kak socialno demokratičen govor ali predlog le tedaj, če se mu prav nikakor ne morejo izogniti. Toda zlasti v takih časih, ko je usoda kakega stanu tako odvisna od parlamenta in od vseh strank, je pač prisoditi njegovim pripadnikom toliko zanimanja, da čitajo tudi kaj druzega, kakor »Narod* iu „Slovenca“. Posebno stališče socialne demokracije je v takih vprašanjih tako važno, da se gotovo tudi uradništvo zanima zanj. Tedaj pa tudi ve, da ne vodi socialne demokracije v takih vprašanjih nobeno strankarstvo in da je ravno ona skoro edina stranka, kf v parlamentu dosledno izvaja svoja načela. Socialna demokracija se bojuje zoper draginjo, pa vendar ne misli, da bodo samo socialno demokratični delavci dobili cenejše argentinsko meso, če se vpelje, ali pa da se bo cena sladkorja in petroleja znižala samo za socialne demokrate. Bojevala se je za zboljšanje položaja vojakov, pa vendar ne smatra .Janežev1* in »Belgijcev1* za socialne demokrate. Zahtevala je odredbe v prid malim kmetom, ki naj varujejo njih interese proti veleposestnikom, pa vendar ve, da nima kmečkih bataljonov v svoji stranki. In zastopala je upravičene zahteve uradnikov, dasi ima večje skupine pristašev med uradniki samo po največjih mestih. Govori in predlogi socialno demokratičnih poslancev, zlasti dr. Eeunerja, Glčckla, dr. Wintra in drugih v zbornici in v odseku, v starem in v novem parlamentu, boj, ki so ga socialno demokratje vodili proti Gautschu, ko je napadal uradništvo in železničarje, in neštete izjave socialnih demokratov v najnovejšem času, že odkar je grof Sttirgkh ministrski predsednik, so jasni dokazi, da socialnih demokratov tudi tukaj ne vodi strankarski fanatizem, temveč pravičnost in program Uradniki naj čitajo socialno demokratično časopisje, pa bodo sami spoznali, da je tako in tedaj jih take tendenčne marnje ne bodo mogle begati.
— Limanic ne nastavlja socialna demokracija nikomur, tudi uradnikom ce. To moramo omeniti, ker je pri nas navada, da se nam podtikajo taki nameni, čim le izpregovo-rimo par besed o krogih, ki ne pripadajo strogo ročnim delavcem Socialni demokratje nazadnje vendar niso tako neumni, da bi varali sami sebe in zidali na pesek, loveči pristaše, ki bi prišli le zaradi trenotnega interesa, pa bi nas zapustili, čim bi se veter nekoliko obrnil. S takozvanimi pristaši je socialni demokraciji sploh malo pomagano. Ona potrebuje Slane. To so ljudje, ki so pred vsem vsesali vase socialno demokratični čut, ki so do dna prepričani, da more družba le s socializmom oživeti, ki jih torej noben »slučaj“ ne more odvrniti od spoznane prave poti in ki so vsled notranje potrebe in živega interesa pripravljeni po svolih močeh sodelovati pri velikem delu, namenjenem osvoboditvi človeštva. Socialna demokracija sicer želi, da bi to prepričanje čim prej prešinilo vse zasužnjene in trpeče; kar more, stori, da pride spoznanje neizogibne so cialistične potrebe med vse prizadete sloje. Siliti pa ne more nikogar, če ima rajši verige kakor kos svobode. Kar se mora zgoditi, se bo zgodilo. Noben hrbet ni tako železen, da ne bi prejalislej občutil biča, ki pleše po njem in nobeno oko ui tako slabo, da ne bi enkrat spoznalo, odkod prihajajo udarci. Ali dokler ni tega spoznanja, je pač treba potrpeti. Veselo to ni, zakaj čimprej pride združitev, tem prej pride osvoboditev; čim dalje traja indiferenti-
zem, tem dalje potraja suženstvo. Trpljenje bi se dalo okrajšati. Ali spozuanja in prepričanja ne more nadomestiti noben strankarski manever. Zato agitiramo, pišemo, govorimo, ampak ne lovimo.
— Osrednji odbor Splošne dolarsko zveze »Vzajemnost" ima v četrtek ob 8. zvečer v društvenih prostorih važno sejo, katere naj se zanesljivo udeleže vsi odborniki iu nadzorniki.
— Občinske volitve v D. M. v Polju. Pišejo nam: Tu nastopata pri občinskih volitvah dve stranki: ena se imenuje slovensko ljudsko stranko, druga pa neodvisno kmečko stranko. Načela ne enih, ne drugih prav nič ne motijo, in zato so že parkrat poskusili, da bi napravili medseboj „pošten“ kompromis, z drugimi besedami, da bi drug drugemu privoščili malo prostorčka pri občinskem koritu. Načela jih kakor rečeno ne ovirajo, ker jih nimajo, in kompromis bi se nedvomno posrečil, da je število občinskih odbornikov neomejeno, in da bi mogli kandidirati v občinski odbor vsi tisti, ki bi radi župani postali. Tako pa je med njimi namesto kompromisa hud ravs in kavs. V enem so si med seboj pač popolnoma edini: da zapro delavcem vstop v občinsko izbo. Če tem možakarjem omeniš, da imajo tudi delavci pravico do svojih zastopnikov, se ti ošabno odrežejo, da kmetje ne bodo volili ljudi, ki ne plačujejo občinskih doklad. Ti ošabni starokopitneži še sedaj ne vedo — ali pa le nečejo vedeti 1 — da so dandanes glavni davki indirektni davki, ki jih pretežno plačuje ravno delavec in da indirektni davki ne vzdr-jejo le države in dežele, temveč tudi občino. Delavske »sodrge" ta sita kmečka gospoda ne mara v občino. Ampak volilna pravica se je nekoliko razširila; tudi delavci imamo ta dan svojo besedo, toliko pa rečemo že danes : Pro-tidelavskim strankam in klikam nobenega glasu. Delavci bomo volili delavske zaupnike!
v— Dr. Volčič. Iz Novega mesta nam pišejo: V noči od 21. do 22. novembra t I. je umrl v Novem mestu c. kr. dež sod. svet. dr. Edvard Volčič. Zadela ga je po noči srčna kap in so ga našli zjutraj mrtvega na postelji. Z njim je izgubila njegova težko bolna in na posteljo navezana soproga blagega moža, potrebno slovensko dijaštvo požrtvovalnega podpornika, domača pravna književnost marljivega pisatelja, slovensko ljudstvo pa blagega sodnika. Dr. Volčič zasluži torej, da se ga ob njegovi smrti spominja tudi „Zarja“.
— Za nabornike. V letih 1889, 1890 in 1891 rojeni mladeniči se morajo zglasiti brez ozira na njih rojstni kraj ali pristojnost v novembru pri mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu“. Natančnejša določila so v razglasu mestnega magistrata. Izven Ljubljane stanujoči mladeniči naj se javijo pri občinskem uradu svojega bivališča. Naborniki, ki se ne zglasijo v novembru, se kaznujejo z globo 10 do 200 kron oziroma z zaporom.
— Priporočljiv lilapec. Predvčeranjem je izročila trgovka s premogom svojemu hlapcu Andreju Erjavšku 149 kron z naročilom, naj poravna na dolenjskem kolodvoru račun. Hlapec pa se ni vrnil nič več. Naznanili so tatvino policiji, ki ga je prijela v tolerančni hiši. Velik del svote je že pognal.
— Cigara je nra? Pred kratkim je prišel k zlatarju 10- do 121eten deček s popolnoma novo nikljevo uro in je dejal, da ga je oče poslal uro prodat. Deček je povedal napačno ime in napačno stanovauje ter ga ni bilo več blizu. Verjetno je, da je uro ukradel. Lastnik naj se javi v kriminalnem evidenčnem uradu, sobna št. 5, na magistratu.
»Zvonarja iz Notre Dame» je kot popoldansko predstavo cenzura prepovedala. Zato se bo ta zanimiva drama predsravljala samo zvečer, popoldne pa se bo nadomestila z lepim programom. Drama »Zvonar iz Notre Dame„ je jako krasna, tembolj, ker igra glavno vlogo v nji znamenita pariška plesalka Napierkovska.
—	V soboto »Dr. Gar el Hama orijentalec1*, najboljša detektivna privlačnost te sezoue.
— Pod voz Je padel. Iz Budanj pri Vipavi poročajo, da je 171etni France Šelj, hoteč zavreti s senom naložen voz, minulo soboto padel tako nesrečno pod kolesa, da so mu šla čez glavo. V obupnem stanju so ga našli in prepeljali v goriško bolnišnico, a je že naslednji dan vsled hudih poškodb umrl.
Štajersko.
— Delavci, davkoplačevalci v celjski okolici, pozor! Dne 30. novembra t. 1 bodo volitve dveh namestnikov v dohodninsko komisijo 3 skupine. V to svrho je ces. kr. okrajno glavarstvo v Celju že razposlalo volilnim upravičencem glasovnice in legitimacije. Priporočamo vam, da zapišet« na glasovnico (zelena barva) imena sledečih dveh sodrugov: Ignacij Sitter, vodja občnega konzumnega društva v Trbov ljah. — Karol Malovrh, vodja rudarskega konzumnega društva v Hrastniku. Glasovnico je treba podpisati. Podpisano glasovnico z legitimacijo je treba oddati ali zaupniku ali pa vposlati naravnost c. kr. davčui oblasti v Celju, tako da bo najkasneje 30. novembra popoldne v rokah volilnega komisarja.
— Rudniška nezgoda. V trboveljskem rudniku je prišel rudar Alojz Pirc pri delu z dinamitno patrono preblizu svetilke tovariša Matije Cepina. Patrona je eksplodirala in je odtrgala Pircu troje prstov na desni roki.
— Premeteno maščevanje. Ptujsko okrajno sodišče je obsodilo 34 letnega poročenega tesarja Jožefa Piška iz Podloža na enomesečni zapor, ker je zagrešil v Novi Štifti v gostilni Marije jagodičeve celo vrsto kaznjivih dejanj. Odtlej je gojil veliko sovraštvo proti Jagodičevi. Dne 5. oktobra je prišel v njeno gostilno, s sabo je imel sekirico in je večkrat posegel po njej, ne da bi bil črhnil besedice. Gostilničarka se ga je bala in mu ni hotela prinesti zaželjeuega vina. Pišek je nato šel v drugo gostilno, tam si je naročil vina in se je z ujim vrnil v gostilno Jagodičeve iu se je zopet pomembno igral 8 sekiro. Gostilničarki je dejal : »Jagodička, ti me boš že spoznala 1“ Dne 15. oktobra je zopet prišel v gostilno Jagodičeve. Dobil je gostilničarko samo doma in ji je molče sledil z odprtim nožem v roki. Jagodičeva je vdova in sama vodi gospodinjstvo. Naravno je, d \ se je smrtno prestrašila Piškov6 molčeče pretuje in ga je vsa v strahu vprašala, zakaj ne gre iz gostilne. Pišek pa je zavihtel nož, toda tako, da je ni mogel zadeti, pač pa je itak že vso prepla-ševo ženo še bolj prestrašil. Ko se jo dne 23. oktobra iznova pojavil v gostilni, je zbežala Jagodičeva v kuhinjo. Pišek je šel izprva molče v vežo, potem pa je stopal s prekrižanimi rokami na hrbtu v kuhinjo, kjer je molče motril gostilničarko. Naenkrat zasliši prestrašena gostilničarka, kako je nekaj počilo in in opazi, da je sprožil Pišek revolver. Vsa v strahu je Jagodičeva pobegnila. Slednjič eo naperili proti Pišku ovadbo. V njegovem stanovanju so našli nabit revolver, toda spoznali so da ni bil odpovedal, ko ga je sprožil vpričo Jagodičeve, pač pa je namenoma sprožil praznega petelina. Pišek se je namreč hotel prav s tem maščevati nad Jagodičevo, da bi jo vedno mučil s smrtnim strahom, ne da bi pri tem izgovoril pretnjo ali pa ji dejansko storil kaj hudega. Tudi pri sodni obravnavi se je postavil Pišek na stališče, da se mu ne more zgoditi prav nič, ker ni pretil Jagodičevi in ji tudi sicer ni storil naravnost nič žalega. Jagodičeva je živela ves ta čas v smrtnem strahu in tudi pri sodni obravnavi proti Pišku je stala v dvorani vsa bleda in trepetajoča. Vsled neprestanega strahu je obolela na srcu. Pišek je bil devetkrat kaznovan ; njegov izgovor, da dejansko ni storil Jagodičevi nič žalega, mu seveda ni pomagal. Mariborsko sodišče gaje obsodilo zaradi nevarnega pretenja na 13 mesečno težko ječo.
— Lastninski fanatik. Jožef Koziker, posestnik v Starem trgu pri Slovenjegradcu, ie že dolgo časa živel v sovraštvu s sosedom Janezom Ramšakom. Vzrok so bili neprestani mejni prepiri. Tako sta se soseda hudo sprla tudi dne 2 t. m., ker je baje Ramšak podiral na Kozikerjevem posestvu drevesa. Ker sta oba trdila svojo, je šel Koziker v hišo po revolver in z besedami: »Jaz ti bom že pokazal moja drevesa sekati11 je dvakrat ustrelil na Ramšaka, a ga na srečo ni zadel. Zategadelj so naperili proti Kozikerju ovadbo. Obenem se je moral nasilui posestnik zagovarjati še vsled drugih prestopkov. V septembru mu je umrl otrok, ki mu ni priskrbel nikake zdravniške pomoči. Dva dni po otrokovi smrti je nabil razkuževalni sluga na hišne duri listek o razkuževanju ; Kozika je listek odtrgal in uradnega slugo hudo oštel. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo prevročekrvnega posestnika na osemmesečno ječo.
— Iz Vojnika. Pri »Tirolcu v Arelinu sa je izvršila te dni večja tatvina. Ukradenih je bilo nad 1000 K denarja.
— Z nožom. 24letni dninar Jernej Pernat je bil že petkrat kaznovan. Dne 21. novembra se je zopet moral zagovarjati pred mariborskim sodiščem zaradi težke telesne poškodbe. Dne 28. septembra se je bil namreč iz ljubosumnosti pretepal s Francetom Pliberškom iu ga trikrat zabodel z nožem. Sodni dvor je obsodil Pernata na petmesečno težko ječo.
— Nepreviden voznik. 151etni Jože Pučnik iz Dobrove je dne 8. septembra iz neprevidnosti povozil 141etnega Stefana Stermška, ki je dobil tako nevarne poškodbe, da je drugi dan umrl. Mariborsko sodišče je obsodilo Pučnika zaradi prestopka proti varnosti življenja na šest tednov strogega zapora.
Koroško.
Sneg. Iz Celovca iu Beljaka ter tudi iz drugih krajev poročajo, da je padal dne 21. t. m. med hudim dežjem sneg. Snežinke so se sicer na tleh naglo raztajale, pač pa so strehe dalj časa ohranile belo odejo. Tudi iz Zgornje Štajerske poročajo o snegu.
— Preshnsevališče pušk. V Borovljah se je ustanovilo popolno preskuševališče pušk.
▼ Pošljite naročnino, če je še niste!
▼
Goriško.
— Javen železničarski shod v Nabrežini. Strokovna organizacija železničarjev v Nabrežini naznanja, da bo 28. novembra v gostilni g. Pirjevčeve javen železničarski shod. Z ozirom na izredno važen dnevni red je želeti, da se Bodrugi v čim večjem številu udeleže. Poročevalec sodrug Kopač!
— »Martinov ples" t Nabrežini v Grudnovi dvorani priredi v soboto 25. t m. ob 8. zvečer pripravljalui odbor goriške »Vzajemnosti". Pri plesu svira godba na lok iz Pare. Vstopnina (za moškega z dvema ženskima) znaša 2 K; čisti dobiček pripade bodočemu zvezinemu zakladu „Vzajemnosti".
— Umor t Gorenjah pri Sežani. Prijeli so 211etnega Ivana Ceha iz Gorenj, ki ja z neverjetnim cinizmom priznal, da je urno ril železniškega delavca Ivana Grželja. Umor je izvršil po dobro premišljenem načrtu. Da bi omamil svojo žrtev, jo je udaril s kamnom po zatdniku in jo potem vlekel na železniški tir, da bi zbrisal vse sledove. Umor je izvršil Ceh iz ljubosumnosti, ker sta z umorjencem imela oba enega dekleta.
— Volitve r gorlško trgovsko In obrtno zbornico. Z 31. decembrom t. 1. poteče mandat 12 zborničnim svetnikom in bodo dopolnilne volitve. V to svrho je imenovaua posebna „ Volilna komisija za trgovsko in obrtno zbornico v Gorici*1, ki vodi vse volilne posle. Za predsednika komisije je imenovan namest-ništveni svetnik Bebek.
Ponarejeni bankovci krožijo po go-riški okolici. Slike so bolj blede. Serije in številke 60 označene s prosto roko z rdečilom.
Trst.
— Kakor veter piha. O tržaški narodni stranki se lahko trdi, da je „come la bandiera esposta ai venti**. Dosledna je samo v svoji nedoslednosti. Svoje mnenje o delavskem gibanju je izpremenila že neštotokrat. Morda ga bo še večkrat In menda ni političnega iu socialnega vprašanja, pri katerem se ne bi bilo politično društvo »Edinost" blamiralo. Zakaj? Zato ker narodnjaki ne vedo, da ni več prav vse po starem. Sedaj so se spet blamirali. Dr Gregorin je svoj čas povedal, zakaj da ni glasoval za neomejen uvoz aigentinskega mesa. Zato, — je dejal, kerbi vlada ne bila vzela parlamentarnega sklepa v rešen poštev, tudi ako bi ga bil parlament skle n i 1. Dr. Gregorin se je vdal tudi protiparla-uientarui volji vlade in ni niti slutil potrebe stopiti na stran onih. ki so prevzeli nalogo varovati najvitalnejše konstitucijonelne pravice. Kaj bi bil parlament, ako ne bi imel pravice zakonito sklepati? Bil bi manj od ruske dume. Gregorina sta pol. društvo in list »Edinost" branila in opravičevala. „Edinost“ je šla v tem -opravičenju tako daleč, da je dala Gregorinu prav. Sedaj pa vam narodnjaki grme proti postopanju Sttirgkha, ki hoče kršiti parlamentu pravice. Zakaj? Zato ker ljudstvo ne čita (hvala bogu) samo »Edinosti** in se je moralo pol. društvo ukloniti ljudski pameti, ker je v Narodnem domu nimajo. Kakor veter piha. Dobro je le, da piha včasi na pravo stran.
— Mestni občinski svet v Trstu je sklenil v zadnji seji, ki se je vršila v petek zvečer, da se ustanovi tretj° mesto okrajnega zdravnika v Bazovici. Dalje je dovolil občinski svet 15.000 kron za zgradbo mestnega parnika in 16.000 kron za zgradbo dveh tovornih ladij za odvažanje smeti in za obrežuo mestno službo. Za škropitev ulic po mestu nabavi občina tri nove avtomobile za 82.000 kron. V prihodnji seji pride na dnevni red mestni proračun za leto 1912.
— Mestna klavnica na Opčinl. Obrtne oblasti so potrdile načrt za mestno klavnico, ki jo postavijo na Opčini. Mestni svet v Trstu je dovolil za to klavnico 65.000 kron.
— »Ljudski oder**. V petek ob pol 9. zvečer bo v »Društvenem domu** izredno dru štveno zborovanje »Ljudskega odra**. Poročalo se bo o važnih stvareh. Sodrugi so vabljeni, -da se zborovanja udeleže polnoštevilno.
— Krvava tragedija pri Sv. Jakobu. Bolniški strežaj Marij Del Tin, ki je bil v bil v službi pri »Austro-Ameiicana1* v Trstu, pred kratkim odpuščen iz službo, in je bival skupno s svojo ljubimko, vdovo Marijo Bismoudovo, ki je imela s prvim možem dve hčerki. Del Tin je bil silno ljubosumen in je Bismondovo večkrat pretepel. Dopoldne mu je Bismondova, ki je bila preje tudi strežnica na parnikih, povedala, da gre zopet v službo iu se je nameravala v pondeljek vkrcati. Del Tin, ki je mislil, da si je izbrala Bismondova drugega ljubimca in se hoče ločiti od njega, se je za-raditega tako razljutil, da je vzel kuhinjski nož in zabodel Bismoudovo v prsi. Padla je na tla, Del Tin, pa je pograbil težak likalnik in ji razbil črepinjo. Navzoča je bila tudi Bismondova mlajša hčerka, 5 letna Bianka. Dekle se je pri prvem sunku onesvestilo in se zgrudilo poleg matere. Del Tin je udaril z likalnikom tudi njo večkrat po glavi in ji popolnoma razbil črepinjo. Nato se je umil, preoblekel in se javil na policiji. Del Tin je znan kot nasilen človek, ki je bil že v preiskavi pri
znani aferi o umoru kočijažev v Trstu in je pred dvemi leti poizkusil tudi samomor. — O morilcu poročajo še naslednje podrobnosti i Marij Del Tin je rojen v Trstu, a domovinsko pravico ima v neki italijanski občini. Njegov pokojni oče je bil lastnik žganjarue na vogalu ulice Viucenzo Bellini tik zelenega mostu. O Mariju iu njegovem dve leti starejšem bratu Karolu se je mnogo pisalo v zvezi s skrivnostnima umoroma kočijažev meseca julija 1907, ko je bil v noči 9. julija 1907 umorjen izvo-šček Praznik na cesti pri »Lovcu**, a šest dni pozneje na cesti pod Kontoveljem izvošček Anton Mohorovič. O osebi, ki je sedela v kočiji umorjenega Praznika, ni nihče mogel nič izpovedati, pač pa so osebe, ki so videle človeka, ki je sedel v kočiji umorjenega Mohoro-viča, ko je vozil po Greti proti Koutovelju. Iu na podlagi opisov, ki so ga te osebe dale o obrazu in zuuanjosti tega človeka, je policija dne 22. julija 1907 aretirala Karola in Marija Del Tin. Aretiranih je bilo sicer več oseb, a na nobenega teh aretirancev ni tako močno padel sum, kakor ravno na brata Del Tin. Ko so pokazali brata pričam, so vse složno izjavile, da je posebno Karol popolnoma podoben človeku, ki so ga videli v Mohorovičevi kočiji na Greti. O Karlu trdijo, da ni duševno posebno razvit, dočim je njegov brat Marij jako pretkan. Proti bratoma Del Tiu pa se je nabralo še vse polno indicijev ; med drugim n. pr. se je našel v njunem stanovanju revolver kalibra 9 mm, a dokazano je bilo, da je morilec obeh kočijažev streljal na žrtev z revolverjem istega kalibra. Brata Del Tiu sta ostala v preiskovalnem zaporu 23 dni. a slednjič so ju izpustili, ker ni bilo proti njima tehtnejših dokazov. Policija pa je priobčila sliko Karla Di-1 Tina s pozivom, da naj vsak, kdor more podati kaka pojasnila o sliki podobnem človeku, informira policijsko ravnateljstvo — Ko je starejša hči umorjene, Adela, zvedela, da ji je Del Tin umoril mater in sestrico Bianko, je izjavila : Sedaj mi pa nihče ne izbije iz glave uverjenja, da je on ubil kočijaže. Pripomnila je pa tudi, da je njena pokojna mati vedela marsikaj o Mariju Del Tiu. Važno je tudi to. da je pokojna Alojzija dvakrat ovadila policiji Del Tina, češ da ji grozi s smrtjo. Bilo je pred 15 dnevi, ko ji je grozil z revolverjem. Ona se je zatekla k svoji hčeri Adeli in ji povedala. Adela jo je prisilila, da je šla na policijo vložit ovadbo. Policijski nadzornik je šel na dom k Del Tinu in mu zaplenil revolver. Tri dni pozneje je pa pokojnica zopet ovadila Del Tina, da ji grozi, da jo hoče umoriti. Takrat je bil aretiran, a na prošnjo pokojnice same je bil zopet izpuščen.
— Zagonetna smrt. Predsinočnim je prišel domov že pozno ponoči uraduik Ladove družbe Pavel Zalan precej pijan in težko ranjen ua glavi. Njegova gospodinja, 22 letna Ana Mftller iz Tirolske, je poklicala takoj zdravnika. Toda preden je prišel zdravnik, je Zalan umrl. M&ller je izpovedala, da ji je Zalan povedal, preden je umrl, da je v pijanosti padel in izgubil tudi denarnico, v kateri je imel 130 kron, Sodna obdukcija je dognala, da je umrl Zalan zaradi težke rane na glavi, da pa rane ni dobil pri padcu, marveč je bil udarjen. O storilcih nimajo še nobenega siedu.
— Goljufija ua drobno. 191etni Fran Qualla iz Gorice, uslužben pri tvrdki M. Kla-jonica je z niklom prevlekel dvavinarske novce iu jih oddajal za dvajsetice, dokler mu policija ni ustavila tega rokodelstva.
Umetnost in književnost
*	Mestrovlč Je dobil prTO nagrado.
Na med nar. svet. razstavi v Bi mu je dobil prvo nagrado med drugimi tudi hrvaški kipar svetovne slave Mestrovič. Nagrada je za 10 tisoč lir.
!!! železničarji, pozor! !!
Pri nakupu sukna in manufakturnega blaga priporočamo trgovino
Lenassi & Gerkman
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 4. Državni zbor.
Dunaj, 22. nov.
Danes je meščanska zbornična večina klonila tiluik pred grofom Sttirgkhom, pred grofom Khuen-tL-dervaryjem iu pred agrarizmom; s protiljudskim glasovanjem je pokopala in uničila vspeh večtedenskega dela v odsekih. Bezultat zborničnega glasovanja je pohleven poziv na vlado, da naj preskrbi časovno in kvantitativno omejen uvoz mesa iz balkanskih dežela ali pa iz Argentinije. Da so taki pozivi po ceni kakor maline je znauo, in koliko so vredni, je najbolje razvidno iz izjave ministrskega predsednika grofa Sttirgkha, da se za parlamentarne sklepe, ki mu niso po godu, no bo nič brigal, kvečjemu toliko kakor za lanski sneg! Zbornica je po vrsti odklonila vse predloge, obsegajoče jasno zapoved, jasno naročilo vladi in sprejela brezpomemben Steinbausov predlog, ki je napol tič, napol miš. Prebival-
stvo, ki je od parlamenta pričakovalo dejansko odpomoč v sedanji draginji, ni dobilo mesa, ampak za razočaranje nad meščansko-agrarno večino tega parlamenta je bogatejše. Klavrni rezultat glasovanja je izzval na socialno-demo-kratičnih klopeh viharne proteste in silen hrup, grof Sttirgkh pa je bil dobre volje, da je vsa draginjska akcija, od katere si je prebivalstvo marsikaj obetalo, končala s popolnim polomom.
V naslednjem podajamo poročilo o seji.
*
Tiskovna svoboda v Avstriji,
Po otvoritvi seje je odgovoril predsednik dr. S y 1 v e s t e r na včerajšnje vprašanje sodr. A u s t a o zaplembi »Svobode**, ki je objavila zbornični govor posl. Prokeša; obljubil je, da predloži vprašanje pravosodnemu ministru s pripombo, da naj ukrene vse potrebno za varstvo imunitete.
Generalna govornika v draglnjski razpravi.
Slov. klerikalec posl. Hladnik je z znanimi agrarnimi dokumenti pobijal draginj-ske predloge. Povzpel se je do gorostasne trditve, da bo argentinsko meso pokončalo domače živinorejce, trdil, da je uvoz živine iz balkanskih dežel nedopusten, ker so balkanske dežele okužene in tudi zvišanju srbskega kontingenta poljedelci ne morejo privoliti, ker že sedanji kontingent močno pritiska na cene.
Generalni pro-govoruik soc. dem. sodrug W i n t e r — na njegov govor se še povrnemo — je spominjal meščanske poslance na protiparlamentarni nastop grofa Sttlrgkha, ki je izjavil, da sklepa za ceno meso njegov ka biuet ne bo upošteval. Tega udarca v obraz parlament ne sme mirno vtakniti v žep, njegova naloga stoprav po tej izjavi je, da potrdi odsekove predloge. (Odobravanje soc. demokratov.)
Po celi vrsti »stvarnih“ popravkov in po zaključnih besedah poročevalcev se je ob veliki napetosti začelo
glasovanje.
Od vseh strani vro poslanci v zbornico.
Prvi odstavek Bennerjevega predloga, da uvoz argentinskega mesa ni vezan na ogrsko dovoljenje, se sprejme; prav tako drugi odstavek, ki definira, da uvoz argentinskega mesa ni združen z zdravstveno nevarnostjo za, domačo živino.
V tretjem glavnem odstavku Bennerjevega predloga, ki zahteva brez nadaljnih pogajanj z Ogrsko časovno in kvantitavno neomejen uvoz argentinskega mesa glasuje zbornica po imenih. Agrarna internacionala je predlog zavrgla z 268 proti 189 glasovi. V proti(judskera laboru, ki je z brezobzirno sebičnostjo poteptal ljudski klic po cenem mesu in preprečil ublažitev cen. so bili seveda tudi slov. klerikalci. Ko je predsednik naznanil vspeh glasovanja, so zagrmeli na socialno-demokratičnih klopeh viharni protesti. Klici: Eljen, Sttirgkh! Živio, ogrski ministrski predsednik na Dunaju 1
W a b r o v predlog, ki poziva vlado na uvoz argentinskega mesa z edinim pridržkom, da da vsako pošiljatev živinozdravnikom preiskati, propade v poimenskem glasovanju z 236 proti 214 glasovi.
Jerzabkov predlog, ki poziva vlado na uvoz argentinskega mesa brez ozira na Ogrsko, ki po nagodbi nima pravice do ugovora, agrarna večina odkloni v poimenskem glasovanju z 280 proti 214 glasovi.
Steinhausov predlog odsekove manjšine, ki zahteva od vlade časovno in kvantitativno omejen uvoz argentinskega mesa (po potrebi 11!) sprejme zbornica z 259 proti
183	glasovom.
Sodr. Mareka predlog o uvozu živine mesa in perutnine iz Busije odklonjen.
Predlog Jerzabkov, ki poziva vlado na zvišanje mesnega kontingenta za balkanske dežele — s p r e j e t.
Tudi Ste inhausov predlog, ki se izreka za časovno in kvantitativno omejen uvoz balkanskega mesa je sprejet.
Predlog sodruga dr, B e n n e r j a , da začne vlada trgovinsko pogajanje s Srbijo in da dovoli proti primernim koncesijam avstr, industriji Srbiji neomejen uvoz mesa in živine, se glede na meso sprejme, glede na živo živino pa z 280 proti 187 glasovi odkloni.
Dalje je zbornica še sprejela predloge : Steinhausa o živinorejskem kreditu, H a 11 e r j a o boljši mesni aprovizaciji mest, Spačka o pomošni akciji proti uimara,
V	erstovška-Hagenhoferja o mestnih, državnih in zadružnih mesnicah.
Predlog Lasockega, ki zahteva, da se v izrednih časih izpregleda dokaz usposobljenosti za peke in mesarje, propade v poimenskem glasovanju z 278 proti 149 glasovi.
Sladkorno glasovanje.
Nato je zbornica z 250 proti 152 glasovi sprejela dr. Adler-Bennerjev predlog, ki poziva vlado, da prekliče prepoved
o	prodaji saharina in da začne z ogrsko vlado pogajanja, da se uvoz saharina, ki je doslej prepovedan po uredbi z 28. apr. 1898. zopet dovoli. Prav tako tudi Glocknerjev predlog, da začne vlada pogajanja s sladkornim
kartelom zastran znižanja sladkornih cen. Predlog dr. Bennerja o zvišanju ruskega sladkornega kontingenta se sprejme r L e-c h e r j e v i obliki, da inštruira vlada event. zastopnike v bruseljski sladkorni komisiji v tem smislu, da se ohrani sladkorni dogovor.
Prihodnja seja jutri.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Obsojena Arabcu.
Tripolis, 23. nov. Vojno sodišče je obsodilo včeraj jako ugledna Arabca Mohameda ben Fetmija in Hemeda ben Mabrukija, vsakega na 20 letno ječo, ker sta bila pozivala Arabce k uporu.
Znrualistovskl prepir.
Frankobrod, 23. nov. »Frankfurter Zeitung** poroča, da je prišlo v Tripolisu med italijanskimi in francoskimi Da eni in nemškimi žurna-1 i s t i na drugi strani do živahnega razpora. Poročevalec »Frankf. Ztg.“ je dobil pretilno pismo. Francoski žurnalisti so nato priredili svojim italijanskim kolegom velik banket v tripoliškem restavrantu, kjer so tako razsajali, da je straža sumila novo arabsko zaroto in je udrla v restavrant. Banket so morali takoj prekiniti.
Italijani na Bdečem morja.
Carigrad. 22. nov. Italija je odložila — med prevozom angleške kraljeve dvojice — vojno akcijo na Bdečem morju za šest dni.
Italijanske priprave.
B i m, 22. nov VTarentu se preskrbuje italijansko brodovje s premogom in živili. V arzenalu delajo noč in dan. Brodovje odpluje v bližnjem času. „Avanti“ poroča, da odpošljejo nove ekspedicijske čete, ki bodo zasedle otoke na Egejskem morju in tiste obrežne točke, ki jih bo brodovje v par dneh bombardiralo.
Italijanska pomorska akcija.
Hamburg, 23. nov. Nemška 1 e -vantska linija poizveduje o nameravanem polaganju turških podmorskih min. Ako se te vesti uresničijo, tedaj bodo takoj dobili parniki povelje, naj se ne vkrcavajo v turških lukah. Ni še gotovo, ali bo tudi dardanelska ožina zaprta. V tem slučaju bi ponehala vsa trgovina v črnem morjti.
Proti Mladotnrkom.
Carigrad, 22. nov. Stranka liberalnega bloka objavlja oklic, kjer navaja vzroke, zakaj se je ustanovila ta nova stranka. Oklic srdito napada mlado-turški komite, češ da je vršil komite absolutistično samovlado, ki je stopila na mesto neomejene monarhije. Duh ustave je potvorjen. Mladoturški komite je kriv, da Italija tako nastopa proti Turčiji in da civilizirani svet molči na turške proteste proti italijanskim grozovitostim. Nova stranka pa se je ustanovila na podlagi absolutne svobode.
Porta protestira.
Carigrad, 23 nov. Porta je vložila pri velevlastih, ki so podpisale haško pogodbo, protest proti bombardiranju A k a b e, ker ni utrjen kraj. Prav tako je porta protestirala proti metanju bomb iz zrakoplova na bolnico v, Cvari.
Izpred Tripolisa.
B i m , 23 nov. »Agenzia Stefani" poroča iz Tripolisa: Dne 20. t. m. je bila neznatna kavalerijska praska, kjer smo sovražnika zapodili z izgubami v beg. Na naši strani je bilo lahko ranjenih dvoje mož.
Sttirgkh in § 14.
Dunaj, 22. nov. V krogiii poslancev se mnogo komentira včerajšnji govor grofa Sttlrgkha o § 14. Stti gkh namreč ni izjavil, da noče na neustaven način porabiti § 14, temveč je po svoji navadi tako frazasto odgovoril, da večini zraisel njegovih besed ni ni postal takoj jasen. Pravil je, da ga »sumničijo*, da ima posebno simpatijo za porabo § 14. in da misli na tendenciozen način delovati na to da bi dal tej poti za silo prednost pred normalno potjo parlamentaričnega dela" on pa »skuša skupaj s parlamentom iskati in najti normalno pot rednega, ustavno nepobitnega dela in rešitve državnih in ljudskih potrebščin." (Ta frazarija je pravi Sttirgkh 1) Med poslanci se upozarja na to, da ni Sttirgkh z vso dolgoveznostjo podal niti najmanjšega zagotovila, da si noče urediti domačije s § 14. Naglaša se, da je s svojimi besedami le potrdil, da poiskuša, če pojdne s parlamentom, ako nebi imel sreče, je pa po njegovem govoru očividno pripravljen na § 14. Tudi med njegovimi pristaši je ta govor slabo vplival.
Nor podpredsednik ogrske zbornice.
Budimpešta, 23. nov. Za zborničnega podpredsednika je izvoljen član vladne
stranke Bela Jankovič h. Grof Polonj je vložil interpelacijo zaradi odpovedi nadvojvode Ferdinanda Karola.
Homatije na Kreti.
Atene, 23. nov. Grška vlada se trudi, da prepreči sleherno nepremišljeno gibanje, ki bi utegnilo povzročiti mednarodne zmede. Večina grških listov obsoja krečansko opozicijo.
Obletnica Tolstojeve smrti.
B e r o 1 i n , 22. nov. Iz Peterburga javljajo, da se je policija predvčeranjem bala demonstracij ob priliki obletnice Tolstojeve smrti, vsled česar so bile vse cerkve in visoke šole v mestu močno zastražene. Dijaki na vseučilišču so med predavanji peli „Vječnaja pamjat“ in so potem, ko so profesorji prekinili predavanja, korakali v sprevodu po vseučiliških prostorih, prepevajo revolucionarne pesmi. V avli kjer so se zbrali, se je predlagalo, da gredo h kazanski katedrali. Policija je šiloma razgnala nekatere skupine, ki so nosile rdeče zastave. Tudi iz Moskve in Kijeva prihajajo vesti o večjih demonstracijah, ki jih je policija zadušila. Posameznosti niso znane.
Razpast angleške zbornlee.
London, 23. nov, Irski vodite-
1	j i niso zadovoljni z vladno predlogo o komeruli. Napetost je tolika, da se zbornica najbrže razpusti v bližnjih teduih.
Revolucija ▼ Mehiki.
London, 23. nov. Mehikanski general R e y e s , ki so ga spustili proti častni besedi v svobodo, je zbežal. Najbrže je krenil v Mehiko, da prevzame vodstvo revolucionarnih čet proti predsedniku M a d e r u.
Revolucija na Kitajskem.
Panika med Evropejci,
London, 22. nov. Med Evropei na Kitajskem vlada strahovita panika. Diplomatski zastopniki velevlasti so razposlali svarila v vsa mesta, koder prebivajo Evropei. Evropei beže.
Revolucionarni vspeh.
London, 23. nov. „Daily Mail“ poroča izHankava, d» se je upornikom posrečilo'po 48urnem boju Han-kav zopet osvojiti. Cesarske bojne ladje so se priklopile revolucionarjem. Najvažnejša odločitev bo padla vkratkem v Nankingu, kamor koraka 1 5. O O O r e b e 1 o v.
Proti kiti in za gregorianskl koledar.
London, 23. nov. Iz Pekinga poročajo. Državni odbor zahteva takojšnjo odpravo kite in uvedbo gregorianskega koledarja od 1. decembra naprej. V najkrajšem času izide edikt, ki uresniči obedve preosuovi.
Slaba žetev gliv je posledica nenavadno vročegz poletja. Glive so potemtakem redke in temu primerno drage Mnogo ljudi se bo moralo odreči svoji omiljeni navadi, vsakdanjo juho z glivami začinjati. V tem slučaju pa priskoči na pomoč Maggijeva zabela ; le mali dodatek te zabele da slabim juham, omakam, prikuham itd. presenetljivo tečen okus. Maggijeva zabela — samo prava z zvezdo s križem — je jako izdatna, zatorej cena pri vporabi.
Odgovorni uredniK Fran B a r 11. izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
m
Pozor! Zadnji
da se obnovi naročnina.
m
TT X-OVLloljSian.l ................
vpisana zadruga z omejeno zavezo vabi tem potom svoje člane na redna članska zborovanja, ki se bodo vršila:
25. nov ob 8. zvečer na Jesenicah pri Peklarju.
26. nov. pop. ob 3. na Savi pri Jelenu.
27. zvečer on 8 v Ljubljani za trnovsko-krakovsko okrožje pri K r a k o v č a n u.
28. nov. zvečer ob 8. v Ljubljani za vod-matski okraj pri Pavšku.
30. nov. zvečer ob 8. v Ljubljani za kolodvorski okraj pri Kovaču v Kolodvorski ulici. št. 27.
1. dec. zvečer ob 8. v Spodnji Š i -š k i pri Anžoku.
2. dec. zvečer ob 8. na Glincah v gostilni pri Traunu.
3. dec. popoldne ob.3. v Tržiču na Gorenjskem pri Pelarju.
Konzumno društvo za Ljubljano in okolico
2. Volitev delegatov za glavni občni zbor. 8. Raznoterosti.
Poroča povsod ravnatelj Anton Kristan.
Glavni občni zbor
se bo pa vršil
8. dec. v L j u b lj a n i v salonu restavracije „pri Levu“
z dnevnim redom :
1. Citanje zapisnika zadnjega obč. zbora;
2. Poročilo računov;
3. Poročilo nadzorstva;
4. Poročilo o reviziji;
5. Volitev načelstva (2 članov);
*	6. Volitev nadzorstva (6 članov);
7. Predlogi in nasveti.
Eventualne predloge je vložiti v zmislu pravil pravočasno v pisarni pri načelstvu.
Dnevni red vseh zborovanj:
1, Poročilo o delovanju konzumnega društva, predložitev letnih računov. %
V Ljubljani, due 18. novembra 1911.
Nadzorstvo »konzumnega društva za Ljubljano in okolico*.
Josip Udovč, 1. r. predsednik.
& sin
Sodrugl! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drug bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
L Jax
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa
Ceniki zastonj in franko.
Trgovina žita in deželnih :	pridelkov	;	=
Kmet & Slivar
Ljubljana, Marije Ter. cesta 8.
Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov
Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše.
Kupujte „Zarjo“
Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina
O. Bernato
Ljubljana,	Mestni
katera ima Se začetkom sezije
nad 30.000 kom. svežega blaga
po najniSjih cenah — in to:
nad 5000 kom. naj finejši k ofi/ek za gospode „	2000	„ naj finejšifipooršnikoo,šport-
nik in zimskik sukenj „	3000	pelerin
Solidna postrežba t
nad 2000 kom. posamezn. klae in telovnikov „ 3000 „ oklek za dečke in otroke „ 15000 „ najmodernejše konfekcije za dame in deklice.
Priznano nizke cenel
„Galopin“
najnovejša in najbolj praktična zaponka
sedanjosti za vse vrste obuval na zadrgo. En sam poizkus zadostuje, da se o tem prepričate.
Glavna zaloga ==
Ljubljana K. A. KREGAR Ljubljana
ijarske potrebščine in najboljših
Sv. Petra cesta št. 28—25, poleg hotela Tratnik.
Dalje imam vedno v zalogi veliko izbiro raznovrstnega usnja in podplatov.
guml-podpetnlkov „BersonH (trgovcem pust) Na vsestransko zahtevo sem s 1. novembrom vpeljal lastDO izdelovanje gornjih delov za vsa obuvala. Naročila se točno in solidno izvršujejo.
Sl>9
Dalje imam tudi veliko zalogo šivalnih in vezal-nih jermenov in jermenov za razne stroje v V9eh dolgostih in širokostih.
vse čev-
dajem po-
Z enim potegljajem odprto.
Z enim poteglajem zaprto.
II
Del. glavnica: K 8.000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva, ulica, štev. 2, (lastna, hiša)
= Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. :
Rez. fond nad K 800.000.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'
2 0
i?
i
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
Telefon šter. 1D8.	v Ljubljani	Telefon štev. 168.
priporoča tvoje
■i'	 :	Izborno pivo v sodcih in steklenicah. ■■ vi
i	.m	■	  Zaloga	v	Spodnji	Šiški«	 ■