UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV NAROČNINA: Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto XII. — Štev. 2 (232) UDINE, 1. - 15. FEBRUARJA 1961 Izhaja vsakih 15 dni Kako smo in kaj naj napravimo ? ,zidor Predan je napravil dobro delo, da je napisal obširno rapravo o gospodarskem položaju v Beneški Sloveniji za Jadranski koledar, ki izhaja v Trstu. S tem so Slovenci izven Furlanske Sloveiiije dobro obveščeni, kako živimo in se mučimo. Skoda, da prihaja k nam v Furlansko Slovenijo tako malo Jadranskih ko-dariev. da bi vsaj nekateri naši intelektualci in glavni možje po občinah spoznali, kakšna je gospodarska stvdmost v naših dolinah. Pisec razprave ni izkoristil samo statistični material zadnjega ljudskega štetja i iz l. 1961, elaborat iz l. 1951 o izboljšanju hribovskih krajev, temveč je vestno zbral tudi druge podatke, ki so na razpolago. Na žalost pa manjka še polno uradnih statističnih poaatkov, ki bi pokazali sedanje aktualno stanje. Nimamo namreč novej-: ših podatkov o emigraciji, ker cela italijanska emigrantska služba peša na slabih in zastarelih podatkih. Podatke o poklicu v zadnjem štetju so po domače napravili po občinah in se nanje ni moč zanesti. že leta 1951 ni bilo namreč 66 odstotkov samostojnih kmetov oziroma da se je 71% družin ukvarjalo s kmetijstvom, to je bilo vse na papirju, stvarno pa je bilo že takrat precej tisoč naših ljudi v emigraciji v tujini in v interni migraciji po videmski provinci in po Italiji. Statistični podatki iSTATa v Rimu ne prikazujejo stvarnega stanja, ko beležijo med kmete, med ljudi ki se bavijo s kmetijstvom, emigrante, ki nimajo ničesar več opraviti s kmetijstvom in ki žive doma le nekaj tednov okoli Novega leta. Statistični podatki glede obdelanih kultur: travnikov, pašnikov in neobdelane produktivne površine tudi bolehajo na birokratski zastarelosti. Verjetno bodo tudi v novem ljudske n štetju, ki bo letos, spet šteli za njive površine, ki jih že davno nihče ne orje, in za senožeti površine, ki jih kosa že dolgo časa ni obiskala. Zamujen pravi čas Kljub vsemu pomanjkanju statističnega materiala pa je Predan le precej nar Zorno podal sliko propadajočega našega kmetijskega gos odarstva, pravimo kmetijskega, ker drugega sploh nimamo. Pravilno je ugotovil, da bi lahko živinoreja bila ne le glavni vir dohodkov za naše ljudi, temveč tuai tak vir, ki bi 1'udem nudil dovolj dohodkov za življenje. Seveda Pa za se:,aj ne bo tudi z živinorejo nič, ker je že zamujen pravi čas, da bi se dalo v živinoreji kaj napraviti, ker so vrata za emigracijo v zahodnih evropskih državah na stežaj odprta in še tistih, nekaj repov po naših hlevih nima kdo rediti. Vse tisto o izboljšavi pašnikov, pasme, hlevov, mlekarn in toliko drugih stvari bi držalo, ako bi bili ljudje doma. Iz vseh italijanskih gorskih krajev bežijo ljudje stran v mesta in v emigracijo in na žalost nismo niti mi, Furlanska Slovenija, izjema v tem splošno italijanskem in celo evropskem pojavu migracije kmetov z dežele v mesta. Dobro je pisec ugotovil, da industrija in obrtništvo^rakti^i^^k^^^ne Avvicinandosi la data delle elezioni amministrattive del 6 novembre dello scorso anno, un Prefetto inviò al Sindaco di un Comune montano il seguente telegramma: «Prego inviare ampia relazione sull’attività dei partiti di codesto comune.» Il Sindaco rispose: «I partiti di questo Comune, tra uomini e donne, sono circa 450. Gran parte si trovano in Belgio, Svizzera, Francia, Germania; il resto in America c Australia. Sulla loro attività sappiamo ben poco Perchè, una volta partiti non torna no più. Distinti saluti. Il Sindaco obstajata, da so našemu sadjarstvu stoi-rezana tla spričo velikanske konkurence sadjarskih predelov okoli Verone in v južnem Tirolu. Glavno: manjše tovarne po dolinah Najbolj zanimiv del prekoristne Predanove razprave je njegov zaključek, kaj napraviti pri danih žalostnih prilikah našega razpadajočega kmetijstva pri mo-mentani velikanski konjukturi za emigri-ranje. Priznati je treba, da je Predanov predlog nekoliko realnejši od tistih, ki smo jih brali pred volitvami v občine in provinco, ki so našteli le tiste stvari, ki se tičejo kmetijstva kot na pr. moderne mlekarne po dolinah itd. Premisa je bila pri vseh teh programih in predlogih zgrešena, ker je že odpovedalo glavno, kot drugod, namreč ljudje. Jedro stvari zadene samo osma točka njegovih načel: zgraditi manjše tovarne po dolinah, ki bi zaposlile naše kmete v industriji, tako da bi delali v rednem delovnem času v tovarnah in v prostem času pa bi opravili precej stvari še doma na posestvu. Idealne so besede o pospeševanju obrtništva in turizma, saj jih vsi ponavljajo od trgovinske zbornice do provincialnega sveta in raznih novinarskih člankov na potrpežljivem papirju. To so postali že «luoghi comuni» v politično-gospodarskem načrtovanju, na katere nihče resno ne misli, najmanj pa velikanska večina naših ljudi, ki so prekleto realni in se opri-jemljejo težke zadeve z emigracijo, ki je na žalost, v poplavi raznih gospodarskih načriob, trenutno edina realna. Hvaležni moramo biti Predanu za njegovo začetno študijo o našem gospodarstvu, ker nas sili k razmišljanju, k polemiziranju z njim in končno k iskanju pravega izhoda za naše ljudi v stiski. E-najsta ura je odbila na zvoniku našega gospodarstva, da ne zakasnimo še zadnje priložnosti. MARIJ FERLETIG Kaj je s Špetrom, Sv. Lenartom in Podbonescem? V treh glavnih krajih Furlanske Slovenije : v špetru, Sv. Lenartu in Podbones-cu se ljudje razlikujejo od vseh drugih vasi in naselij. To je \ neki meri razumljivo, ker so ti kraji središča trgovine, uradov in šol. Ljudje v teh treh krajih ne živijo samo od kmetijstva, ampak tudi od gostiln in trgovin, ki jih obiskujejo ljudje iz sosednih vasi. Nato imajo občinski urad, kamor tudi morajo hoditi ljudje iz vse občine, šole so sicer vserod, toda v teh treh krajih jih je več kot drugod. Nato so tu še karabinerji, pošta, financarji, pa še kakšna druga stvar. Prijatelji vseh režimov in strank Ker ž ve ti ljudje od trgovine, od gostiln, mislijo, da morajo biti z vsemi prijatelji in tudi z vsemi političnimi strankami in režimi. V teh treh krajih je naseljenih tudi po nekaj Italijanov: ali so v službi pri občini ali v šoli, imajo kakšno trgovino ali so svobodne profesije kot kakšen zdravnik, veterinar, geometer, ali kaj podobnega. Nabere se torej v takem kraju nekaj gospode, tako imenovani notabili. Okoli njih se sukajo trgovci in oštirji, potem ljudje brez pravega meštirja, na, pol kmeti in na pol di-žokupati. Ko je prišel režim trde roke, so postali vsi ti ljudje v špetru, Podbo-nescu ali sv. Lenartu fašisti, ker je tako kazalo in ker so tako dobili neko misijo in z misijo neke lire, Misij onarsllvo ni bilo misijonarstvo, patriotizmo nj bil pa-triotizmo, ampak so hoteli le bolj komo-dno živeti in drugim komandirati. Vsi ljudje po Nadiških dolinah so se jih bali in vi vsakem kraju so imeli svoje fiduciarie. Po vojski so postali po neki komandi spet nekaj drugega: ali trikoloristi ah iim 111 n imuni n 11 mini n 11 mimiiiiiiHinaanimiii miiimimiiimiiiiiiimiiimiiimiiimiiiiimiiimim m n n i Milini i n i n n ri rmim i Ena iz poti do indostrializooiio v hribih ^ Dopadla se nam je diskusija v videmski trgovinski zbornici o tem, kako bi postrojih industrijo v montanji, v hribih. Niso kot po navadi stresiali fraz in govorili o velikem pomenu industrializa- -je, ne da bi navedli kako kaj je treba Papraviti konkretno, da se pride do industiìalizacije' Tokrat so v trgovinski zbornici ka, naveùh, da ki za industrializacijo porabili sovra ca?one’ ki jih morajo električne drube plača ■' kon' sorcijem občin za električne centrale ,’n napeljave. Rekli so, naj te sovracanone ne porazdelijo posameznim komunom, ki nato mašijo luknje v svojih bilancih, in ne ostane ničesar od tega denarja. Kapital iz teh sovracanonov naj zberejo skupaj v eno samo blagajno, v en sam fond, iz katerega bi dali posojila po nizki obrestni meri, novim industrijam ali pa že obstoječim, ki bi se razširile. Na tak način bi se industrija povečala in bi prišlo več ljudi do zaposlitve. Takšno konkretno reševanje je pravilno. Nič pa niso nikjer navedh koliko so-vracanonov morajo plačevati električne družbe, koliko to znese pri nas letno ali sploh električne družbe te sovracanone plačujejo, če se gre za majhne zneske, se ne izplača. Izplača se le, če gre za več sto milijonov. Dalje bi bilo treba vedeti, ali so električne družbe že plačale ogromne svote zaostankov. edena pot sovracanonov je samo edolgo bi trajalo, da bi prišli do zacije. Iskati je treba še druge St.ašne kot jih imajo na pri-večie vire. škem in Tržaškem s fondi mer na Gon, Ii smo mi v Furlaniji manj di rotazione. A. „ ' Tržačanov? od Goričanov in Naj-, ena. P industriala Birokratska inšpekcija našiiH io1 Ob koncu lanskega leta je obiskal šole v Nadiških dolinah centralni inšpektor pri ministrstvu za. javno vzgojo, ko-mendator Cesare Fassani. Spremljal ga je lokalni inšpektor. Kot smo sedaj zvedeli, je bilo vseeno ali je centralni inšpektor obiskal naše šole ali ne, ker smo mu prikazali, kot da je vse v redu. V resnici pa so vse te naše šole zanič in zadnje čase celo v stanju razpadanja. Nihče ni opozoril centralnega inšpektorja, da s sedanjim zastarelim načinom pouka pri otrokih slovenskega materinega jezika ni moč doseči nobenih pozitivnih rezultatov, da naši otroci po končani šoli ne znajo nobenegai predmeta, ne znajo pisati po italijanski in niti v svojem slovenskem jeziku, ne znajo računati, nimajo nobenega znanja, ki bi jim koristilo ali kot kmetom ali pa kot emigrantom v tujih državah. šole so številne v glede prostorov so nap kar se znanja tiče ni nob Ostali smo petdeset let n. teljice učijo slabo, malo i sla|bim lasitinim. znanjem, za svoje učence in vasi, v Šole v Furlanski Slovenji institucija za podaljšanje našimi ljudmi in so tue citade e nacionalizma. Proti takšnim šolam b-testirali. Zahtevamo resn kratsko inšpekcijo naših šole primerne našemu s Opozarjamo italijansko i: nost na škandalozno sta-pozarjamo vse poštene zavzamejo za odpravo i dagoškega pouka v naši! naših vaseh, tudi 'redovale, le kar enega napredka, a ocizadju. Uči-n nerodno, s brez interesa katerih učijo, so sramotna ignorance med 'i povrhu vsega amo zmeraj prodno in ne biro-šol, zahtevamo la n ju Slovenjev. a furlansko javil je naših šol, o-itabjanc, da se edajega antipe-l šolah. Paesi tuoi ali demokristjani ali celo socialisti ali komunisti ali missini. Nekateri so spoznali, v kakšno zmoto so padli z vso fašistično in nacionalistično šaro. V takih krajih, kjer so vsi drug od drugega odvisni, in vsi spet odvisni še od tretjih višjih v Čedadu ali Rimu, je prav lahko menjati politična prepričanja. V fini družbi z dotorjem, marešaiom in profesorjem Eno pa se drži teh ljudi v treh centrih. Naj menjajo partije ali politična prepričanja kakor hočejo, pa vendarle gledajo na kmete po vaseh s prezirom, nekoliko 2vrha. Sami sebi se zdijo višji, saj so zmerom v družbi z Italijani, s finimi gospodi, z marešaiom, s profesorjem, z dotorjem, zmeraj so ažumirani v politiki in so s tisto partijo, ki je na vladi, ki je za »Italijo«, to se razume, kot da bi drugi ne bili. Čeravno so vsi domačini v špetru, Pod-bonescu in sv. Lenartu Slovenji po svojem rodu, po svoji materi in očetu, pa tega ne slišijo radi. Bolj gosposko je biti Italijan, bolj se Izplača, bolj fino je. Ni socialistično gledati z nacionalističnimi špegli na Slovenje Nekatere naše ljudi je vojska, polom fašizma in v zadnjih časih pasivna imo-bilnost v videmski provinci prignala do razmišljanja in do tega, da je treba iskati rešitev drugod: Nekateri bolj previdni v socialni demokraciji, drugi bolj razumni v socialistih, tretji bolj radikalni in odločni pa v komunistih. Iz svojega ambienta so prinesli s seboj, vsak po nekaj starih idej, ki se jih še držijo. Ker so v treh centrih Nadiških dolin zmeraj gledali nekako z nekim disprecom, zaničevanjem na naše kumete po hribih, jim še zmeraj ne gre v glavo, da bi bili lahko Slovenji v naših krajih enakopravni, ekvi-parirani z Italijani, da bi imeli svoje šole kot Italijani. Ne zavedajo se, da ni social-ciemokratično, socialistično in komunistično gledati na Slovenje s špegli sicer dobrih italijanskih profesorjev in drugih intelektualcev v teh krajih, toda zmeraj nekoliko inkviniranih z nacionalizmom šolske vzgoje skozi licej in univerzo ter izključno italijansko civilizacijo in kulturo. Zato ker so ti Slovenji ubogi, nevedni in nekateri nezavedni, ker so od vseh zapuščeni, Slovenjev ni in ker Slovenjev ni, tudi Furlanske Slovenije ni, je nekaj fan-tomatičnega. Mislijo, da se delajo p c,e-ški samo v Aziji in Afriki z ubogimi črnci, toda tudi pri nas imajo isto kolonialno mentaliteto večjega, višjega naroda nad manjšim. To ni socialistično, to ni komunistično, to ne bi smelo biti niti demokri-st.jansko, to je lahko samo misinsko, staro, anahronistično, trapasto. Tn vendar gledajo v vseh treh centrih na Slovenje tudi mnogi socialisti in komunisti še po misinsko. V vseh drugih problemih socialistične ideologije glede delavskih pravic, glede izkoriščanja delavcev po kapitalističnem razredu gledajo pravilno, samo glede narodnih pravic ni v njih nič socialističnega, so učenci italijanske buržoazije, ki prinaša s seboj v socializem nekaj krivičnih nacionalističnih načel. Laže biti socialist kot Sloveni Govorimo o objektivnih razlogih, ki vplivajo v teh treh centrih na napačne poglede glede nacionalnih vprašanj. Gre večidel za poštene, toda nekoliko opor-tinistične ljudi. V naših krajih je namreč laže biti socialist kot Slovenj, kakor da ne bi mogel biti hkrati Slovenj in socia-lis. Oni pa so rajši socialisti in Italijani, samo ne Slovenji. Mi Slovenji smo beli kot Italijani, nimamo črne kože in se pravzaprav od italijanskega delavca in kmeta in tudi intelektualca nič ne ločimo. In vendar je tako težko biti v teli treh centrih Slovenj. Vse prej, samo Slovenj ne. To je napravil nacionalistični ambient teh krajev skozi toliko desetletij. Mislijo, da so nekaj boljšega, če niso Slovenj , da se dvignejo za en škalin, če izdajajo svoj jezik in poreklo, če se delajo Italijani pa čeravno niso. Grdo je to kot, če bi Italijani v Ticinu, ne hoteli biti Italijani, ker imajo Švico radi. že je nekaj ljudi v teh treh centrih, ki so svojo zmoto spoznali, zmeraj več jih bo, ker je tudi Furlanska Slovenija eno izmed vprašanj, ki ga prinaša sedanji čas, pa ali je nekim v Špetru prav ali ne. Furlanska Slovenija je bila skuozi stoletja, je in bo skuozi stoletja. FRANC B1RTIČ Avete paura! E’ pioprio così: voi. signori della democrazia cristiana avete paura di noi, giacché avete la consapevolezza che noi siamo l’espressione evidente, genuina e legittima dei sentimenti pro-fondametne democratici ed autonomisti degli Sloveni del Friuli; ed avete la coscienza che voi li avete traditi questi sentimenti perchè cercate di negare ogni loro diritto. Ciò perchè i vostri dirigenti non sono democratici, non sono autonomisti, anzi, sono proprio il contrario! Ed il popolo della Slavia Friulana lo sente e si avvicina a noi con fiducia sempre maggiore. E ne avete paura perchè capite che noi stiamo sgretolando le basi sulle quali poggia il vostro edificio di dominio incontrastato col quale regolare il vostro arbitrio a piacimento tutta la vita dei comuni della Slavia Friulana. Voi avete paura, perchè nel vostro intimo sapete di essere antidemocratici, di essere fascisti nella mentalità e nell’azione, ma sapete anche che noi siamo i veri democratici e che combattiamo ogni forma di totalitarismo ed il vostro è un totalitarismo larvato. Ma il popolo l’ha capito ed è per questo che viene a noi con entusiasmo e con adesioni sempre più larghe; siamo una valanga in formazione e finiremo col travolgere il vostro edificio. E per questo avete paura in quanto sar pete che ciò corrisponde al vero. La vostra paura vi rende nervosi: siete in preda al nervosismo che dimostrate in tutto il vostro agire, nella propaganda scritta ed orale non tralasciate occasione di darci addosso. Ma i vostri tromboni non serviranno a nulla, ormai la gente non vi ascolta, perchè ha capito che siete dei falsari. Come abbiamo detto noi siamo una valanga in formazione, col tempo diventeremo una grossa valanga giacché sappiamo che gli Sloveni del Friuli, gelosi dei loro sentimenti democratici ed autonomisti, aderiranno sempre di più ai movimenti democratici e progressisti. Ed allora sarete travolti, saremo noi i veri paladini della libertà e dell’autonomia della nostra regione, a dispetto dei vostri capi e dei loro amici romani cen-tralizzatori non solo nella pratica ma anche nella mentalità e nello spirito borbonico di cui sono pervarsi. Sloveni del Friuli, coraggio! Non lasciatevi intimidire da pressioni o minacce, ma unitevi a noi cd avremo la vera libertà. Stran »MATAJUR« • Štev. 2 Čedad Ni dougo od tega, da so se zbral v Čedadu šindiki iz Kuma na Rožacu, iz Man-zana, iz Šv. Ivana od Nadiži in inšpektor civilne motorizacije, oa so diskutiral o po-trjebi za gor postavit avtobusno linijo, ki bi vezala nekatjere vasi v Nadiški dolini z Manzanom. Kot vjemò je Ivlanzan in vsa tista okuolica zona, kjer je zlo razvita industrija stolov (kandrej). Domačih djelav-cevin garzonov jeprema’o, za’uò bo korlo, da bi djelovna muoč paršla iz naših krajev, kjer je dosti ljudi, ki njemajo djela in tud dalčč ni. Nekaj naših djelucu že djela tam v Manzanu, a za njih pride preveč drago stanovanje in hrana v oštariji, takuò pa, če bo vozu avtobus vsako jutro in vsak večer, se bojo lahko vozili damù. BI ai -Si iQ> =3 Učja Tam za devetimi gorami, tam v deveti dolini leži vas Učja - takole bi se začela pravljica o čudežni deželi, a na žalost naša je resnična - ki še danes v 20. stoletju, v atomski dobi, nima električne razsvetljave. Nihče si ne more predstavljati kako trdo je tu življenje. Posebno zimski dnevi so cela večnost, kajti sneg jim zamete večkrat cesto in nihče ne more za več dni v dolino. V tesni dolini, ki je obdana od obeh strani z visokimi gorami je zelo temačno in hiš ne morejo razsvetliti z električno žarnico. Po hišah brle smrdljive petrolejke ali karbidovke, tu pa tam ima kdo plinsko luč. Ponoči so vaške ulice temne, razsvetljuje jih le luna in zvezde, če je jasno. Vse je tiho, od nikoder zvokov radia ali televizije. Ko so v Ravenci in drugih vaseh doline Rezije zasvetile prve žarnice, so bili v Učji prepričani, da bodo v kratkem napeljali luč tudi v njihovo vas, saj teče tod Beli potok, ki bi lahko dajal zadostno količino električne energije za vse njihove potrebe. Pa se ni zgodilo tako. Leta so minevala ne da bi kdo vsaj obljubil, da se bo rešilo to vprašanje. Medtem ko krožijo okoli sveta spjtniki, v Učji še vedno brli petrolej. Naš list je pisal o tem že neštetokrat in morda je prav to pomagalo, da je komunska administracija začela premišljati kaj bi se dalo ukreniti, da ne bi ta zevajoča rana delala sramote in kratila ugled odgovornim komunskim demokristjanskim poglavarjem. Na zadnjem komunskem svetu so namreč začeli diskutirati tudi o tem problemu. Komun sicer ne bo prispeval k celotnim stroškom več kot z 8%, pač pa bodo dobili potrebno vsoto iz državnega fonda za milijoracijska dela v gorskih krajih. Zakaj niso tega že prej storili? Vsi vemo, da država pride na pomoč pri javnih delih v gorskih krajih, da je vse polno zakonov in fondov, ki ponujajo pomoč, posebno tako usmiljenja vrednim slučajem. Učja bi lahko imela že pred dostimi leti luč, če bi se kdo resno zavzel na komu-nu za izvedbo vseh birokracijskih pratik, ki so za to delo potrebne. Hribi so tudi dones enako visoki in tudi voda je vedno ista, torej premagati bodo morali iste ovire, kot bi jih morali pred desetimi ali več leti. Komunski svet je na svojem zadnjem zasedanju sklenil, da se izvede to delo, kdaj pa bo resnično narejeno, to je pa še odprto vprašanje. « i im ni m i umi i mi n 11 inni m n i n i ni i >. 11 imi iniin n i m i n n 11 in ni 11 n ni u i ii ii u Iz Krnahtske doline s?:* Pred parimi dnevi je žornal »Avvenire d’Italia« publiciral neko mapo iz leta 1747, na kateri so označene meje lastnikov teritorija v Srednjem Brdu pri Brezjah. To zemljišče je bilo takrat »feudo« od kontov Savorgnan in na njem so pasli živino Brežani, Ker so hoteli na istem zemljišču pasti živino tudi ljudje iz Bre-ginja, so nastajala zaradi tega kreganja. Da bi pomirili te spore so naročili nekemu videmskemu arhitetu, da je narisal mapo, iz katere je bilo mogoče razvideti meje teritorija v Srednjem Brdu in potem so jo označili s koli, živimi mejami, križi na skalah itd. Avtor članka je hotel to mapo izrabiti, ker je bila pisana v italijanščini, da bi dokazal »un’impronta di italianità ai limiti del confine con la Jugoslavia« z dodatkom »zona di sentimenti italianissimi« in podobnih nacionalističnih fraz. Ni treba posebej poudarjati, da so taki članki pisani izključno z namenom, da bi zastrupljali ozračje in kalili dobre odno-šaje med tu in onkraj meje živečim na-narodom, kajti pošteni italijanski zgodovinarji nam čisto drugače to razlagajo. Mejni prepiri so bili na tem mestu dolgotrajni. Zgodovinar Pietro Bertolla iz Nem je v »Pagine Friulane« pisal pred 60. leti o obmejnih prepirih, da ker sta postajali razdraženost in razburjenosti na meji vedno večji, so morali predstavniki Beneške Republike in avstrijskega cesarstva sestaviti posebno mešano komisijo, ki se je sestala v Kobaridu 6. novembra 1755, kjer so podpisali sporazum o meji. Breginj, ki je bil v stalnih prepirih z Brezjami zaradi paše, je pripadal Beneški Republiki. Torej iz teh zgodovinskih virov lahko vsakomur dokažemo, da tu ni bilo nikake državne meje, kot jo hoče prikazati člankar F. B. v »Avvenire d’Italia«, in o italijanstvu, v zvezi s to mapo, sploh ni bilo govora. Kregali so se Slovenji iz Breginja s Slovenji iz Brezej. Slovenski zgodovinar S. Rutar pa piše v zvezi s temi obmejnimi prepiri, v knjigi »Beneška Slovenija«, takole: »Mejni prepiri so se zopet ponovili leta 1663, ko slišimo pritožbo od strani beneških podložnikov, da so Sedljani (to so tisti iz Sedla) prestopili staro mejo. Leta 1694 se vname hud prepir zaradi planine Rar zor in Robič na Miji. Ta je segala na južni strani do Predoline in do tje so tudi Avstrijci pasli in sekali, kakor je bilo dokazano leta 1765. Hujše pa se je razvnel prepir leta 1706. Od tedaj naprej pa do leta 1773 čitamo leto za letom, kako si Avstrijci in Benečani drug drugemu nagajajo, živino rubijo in včasih celo pobijajo. Leta 1734 na primer ubije nek Sedljan Ložana (iz Logje) o priliki ko so delali mapo nekega pašnika. Ce-ar Karol zapove tedanjemu tolminskemu glavarju naj skuša v miru in prijateljstvu živeti z Benečani, ter naj ne povračuje šila z ognjilom«. Lahko bi navedli še celo vrsto italijanskih in slovenskih zgodovinarjev, ki so pisali o tem, a nikjer ne zasledimo, da bi kdo omenjal, da bi ti prepiri imeli kaj skupnega z narodno zavestjo ali državno pripadnosjo. To so bili enostavno vaški prepiri. Trditev »l’uso della lingua italiana negli uffici pubblici della zona« pa tudi ne drži, ker vsi vemo, da takrat ni nihče znal italijanskega jezika in uradovalo se je izključno v slovenskem jeziku. O tem zgovorno pričajo soseščine (vicinie), katere obširno opisuje Aw. Carlo Podrec-ca v svoji »Slavia Italiana«. Tudi v cerkvah se je molilo, pelo spovedovalo in pridigalo v slovenskem jeziku, kot nam to poroča Pietro Bertolla' v knjižicah »La Pieve di Nimis« in »Le vicende Storiche di Monteaperta«. To zadnjo hrani skoraj vsaka družina v Viskorši. A. Tomaž;n flhten Naši emigranti niso priznani v svjetu samo kot najbuojši djelavci, ma tud kot korajžni ljudje, ki so parpravjeni skočiti v ogenj, če tuò koventà za rješit bližnjega. Pred kakšnim tjednom so vsi fran-cuoski žomalji pisal o heroju Silviu Mateliču iz Maline, ki je rješu od sigurne smarti v plamenih dva otroka. Silvio Matelič djela v Val Aunette. Kar se je peju z bicikleto na djelo je vidu, da se iz adne hiše močno kadi in da šviga plamen skuoz okna, in ču je tud otroško kričanje na pomuoč. Hitro je skočnu skuoz ogenj v hi- šo in rješu tri in sedemljetna otroka, ki sta bila že močno opečena, še prej, ki so paršli pomperji ugašit ogenj, sta bila otroka in on prepejana v špitau. Buj pozno se je zvjedalo da sta se otroka i-rala v kljeti z fulminanti in polverje.n za stra-jat. Silvio Matelič ju je rješu sigurne smarti. Grmek Tele dni se je na djelu močno poškodoval roko 16 ljetni Izidor Vogrič iz Platea. Muoru je iti po ir j dihovo por.uoč v čedadski spital. Rezija Pri nas se zadnje čase . dosti govori o sistemaciji nove ceste, ki bo vodila iz Re-siutte po dolini in bo za njeno vzdrževanje skrbela provincija. Ljudje, in tako tudi komunski svetovalci, so se razdelili v dva bloka, eni so za to, da bi se asfaltirala sedanja Cesta, ki poteka od križišča lige preti Sv. Žoržu, po kateri vozi sedaj tudi avtobus, drugi pa hočejo, kar se nam zdi tudi bolj pravilno, da se cesta zgradi prav na novo in asfaltira in naj bi šla nižje, prav po dnu doline, kor tako bi imele od nje korist vse vasi Rezjanske doline: Njiva, Osojane, Ravenca, Stolbi-oa in Korita. Ker se ne morejo odločiti kje naj bi potekala nova cesta, so sestavili komisijo, ki šteje pet članov in ta bo šla v kratkem pod vodstvom šindika v Videm, da bodo predsedniku provinci j e razložili to zadevo. Tu gre namreč tudi za večje ali manjše stroške, ki jih bo morala kriti provincija za gradnjo te ali one ceste. Gorjani - Montenars Žej dougo te se čakaralo, ke to bi koven-talo ore postaviti avtobusno linijo Monte-nars-Humin za študente anù vajence (a-prendiste), ki se hodijo učit meštjer v Hu-min. Komunska adiministracia ne pro-la Ente provinciale za pomoč sinù tele crii so bli poslušani. V našem komunu te 15 sinòu anù hčeri, ke no hodijo vsaki dan v Humin. Fin do anjelè so uozili z bicikletami, a nazàt so muorli po nomh, zaki na e ejesta prosta (strma) anù dougà 8 km. Tuo te storio zu-bjati pouno časa anù še perikulozno te voziti po brjegu, ki je tesan, serpentinast, pozin i pa še leden. Tuo to e zarjes dobra iniciativa, ki bi io m. orli posnemati še drugi komuni. V ljetu 1960 smo mjeli tu našjem komuna takole demografsko gibanje (movimenti. Storiò te se 10 otruok (3 tu komunu, 5 tu špitalu. anù 2 v estera); Umarlo te ;5 judi (13 tu komunu, 2 po uòn s komuna); tu komun te pjršlo 20 judi taz komuna te šlo za simpri 26 judi. Zadnji dan ljeta smo mjeli itako tu našjem komunu 1.170 rezidentnih judi 578 mož anù 592 žen). Tega dne ljeta 1959 pa e naš komun šteu 1.181 rezidentnih judi. Speter Slovenov Dne 25 ženarja je umrla 78 ljetna Marija Mulič vduova Dorbolò iz Bjač. Njeno živenje ni bluò rožnato. Bla je stara komaj 33 ljet, kar je ostala vduova, zaki je mož padu na fronti. Muorala je uzre-diti z lastnimi rokami 7 malih otruòk. Ona ni poznala počitka, vse svoje ure je posvetila djelu in otrokom. Prizadeti družini izrekamo naše sožalje. < 11111 i l 1111111111111 i.i 11111111 i i 11 Hl in ili i l 11111 umnimi i imuni »iiiimimimiiimiiimiiiminurn m n imimimiiiiimimiirimiilii' Iz Terske doline .o naših vaseh .rdo anù stavo Dàn bòt u tjelih dneh r vse veselo (legio). Ml te poskakovalo anù j’ zaključili veseli predp •ta!co ' ° u se divertili gledali r 'Ustnl čaS' Judje :° težje znali norčeva’ -'u*e anù kak0 so se meje. U pust so ■ d iz te ali te druge fa' ramejo, ki ne n nosili f ovjeka ali cjel° ali se nalezla ' ;ed »J*0«1 kèj zagrešda istrutiuno, zak, tèm pustiu nauàd0' de niča ubije več V «idavànt smejali. Smeš- cide più della b “>‘kor meč