J
GLASILO OBČINE DOMŽALE
20. junija 2002 -letnik XLI, št. 8
Pred kratkim so v Lukovici odprli Čebelarski center Slovenije, v njegovem okviru pa ima svoj čebelnjak tudi Čebelarsko društvo Domžale in ga bomo predstavili v eni od naslednjih Številk. Čebelarski center je bil odprt s prijetno slovesnostjo, v njem pa so bile že tudi prve prireditve. Preberite, kako je bilo na otvoritvi in kaj vse - morda tudi za vas, najdete v njem.
V teh dneh pa je svoja vrata prvim stanovalcem odprla tudi NAŠA HIŠA, prijeten dom oskrbovancem INCE Mengeš, ki so si svoj novi dom ogledali v družbi ge. Štefke Kučan ter ostalih obiskovalcev. Tudi mi smo prepričani, da bodo novi strokovni sodelavci, skupaj s stanovalci in sosedi, vdihnili Življenje in lepšo prihodnost vsem stanovalcem.
Slavnostni začetek 32. mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje
Na prvem izmed treh festivalskih koncertov, ki so se letos izjemoma začeli v Kulturnem domu Franca Bernika, sta polno Tomčevo dvorano najprej nagovorila županja Cveta Zalokar - Oražem in direktor Kulturnega doma, Milan Marinič. Zatem so vajeti večera prevzeli priljubljeni Nevv Swing Quartet, ki so domžalsko publiko močno razgreli z razgibano mešanico gospelovskih pesmi in spiritualov.
Drugi koncert smo poslušali v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v (i robijah, kjer so v čudovitem baročnem ambientu nastopili Novšak trio z oboistom Simonom Fuclisom. Bili smo priče vrhunski virtuoznosti štirih mednarodno priznanih glasbenikov, ki so ljubitelje komorne glasbe navdušili z brezčasnimi deli Bacha, Beethovna, Schuberta in Mozarta. Nedvomno vrhunec festivala v Grobljah.
Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob vabita na
osrednjo občinsko prireditev OB DNEVU DRŽAVNOSTI
v ponedeljek, 24. junija 2002, ob 2030. uri pri pomniku državnosti v parku pod Močilnikom v Dobu
PROGRAM: -slavnostni govor - kulturni program: Godba Domžale Fantovski zbor iz Doba pod vodstvo Mateje Starbek Zorko Recitatorji Kulturnega društva Jožef Virk Dob Veterani vojne za Slovenijo
Dobrodošli
V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani na Močilniku
K^arkaski klub Domžale
Čestitke državnim prvakom med kadeti
"Namen današnjega srečanja je čestitati najboljšim kadetom v naši državi, hkrati pa čestitati tudi trenerju ter vodstvu Košarkaškega kluba Domžale, saj je osvojeni naslov državnih prvakov potrditev dobrega dela z mladimi",
je na sprejemu za kadetsko vrsto KK Domžale poudarila županja Cveta Zalokar Oražem. V svojem pozdravnem govoru je poudarila pomen športa za preživljanje prostega časa mladih, predvsem pa, da ima s tako mlado generacijo Košarkaški klub Domžale
ter z njim košarka v Domžalah in v Sloveniji zagotovljeno prihodnost, še
posebej, ker so tudi mladi domžalski upi - mlajši člani, stari do 20 let, postali prvaki.
1 > m
i i
Prijetne in varne počitnice ■ kjerkoli že boste - morda tudi na domžalskem kopališču, kjer se lahko zastonj vozite po novem toboganu. Uredništvo
stran
r
2,3
OBČINSKI SVET
Pišemo o 36. seji Občinskega sveta Občine Domžale, ki so jo svetnice in svetniki opravili v dveh delih. Ker je bilo na njenem dnevnem redu kar precej zanimivih točk, med njimi z dvema urejamo tudi širši center našega mesta, preberite in morda za naslednjo številko pripravite svoje mnenje.
stran
Počitnice so tu, zato smo nekaj prostora namenili tudi domžalskemu kopališču, ki se lahko pohvali z novo pridobitvijo, lOmetrskim toboganom, ki bo popestril pondubo. In še to: od 20. do 23. junija 2002 je kopanje na bazenu brezplačno -pohitite!
stran
15
A. RAUCH: REBEKA
Pred svetovno premiera na Poljskem vam predstavljamo prvi plesni projekt, kije v Kulturnem domu Frabca Bernika nastal v sodelovanju š plesno skupino En-knap. Po predstavitvi glasbenega in gledališkega abonmaja pretekle sezone vam podrobno opisujemo tudi bogato likovno dogajanje sezone 2001/2002 v Galeriji Domžale.
Za pravilno rešitev tokratnega vprašanja bo Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan nagrdilo tri srečneže z vstopnico za domačo premiera MARTIN KRPAN, o kateri lahko nekaj informacij preberete tudi v tokratni številki.
Opereta, 22. junij ob 21.00 SNG Opera in balet Ljubljana
Veselu vdova
Premiera, 19. julij ob 21.00 Krstna izvedba domaće
gledališke predstave
Iskreno čestitamo ob DNEVU DRŽAVNOSTI in
telimo prijetno praznovanje
Županja Cveta Zalokar Oražem
Občinski svet Občine Domžale
Uredništvo SLAMNIKA
Vele Domžale -50 let prijetnih nakupov
25. maja 2002 se je s celodnevno zabavno-glasbeno prireditvijo, katere pomemben del je bilo tudi žrebanje nagrad za najsrečnejše kupce, zaključil niz prireditev ob 50. letnici trgovske družbe VELE Domžale.
Obiskovalce so z brezplačnimi pokušinami ter ugodnimi nakupi razveseljevali številni dobavitelji, za prijetno vzdušje so poskrbeli domžalski godbeniki, Foxy Teens ter Ansambel Borisa Razpotnika, ob začetku slovesnosti pa je zbrane nagovoril tudi generalni direktor, Stane Skok, ter zaželel vsem kupcem tudi v prihodnje veliko prijetnih nakupov v VELE.
'1
Atletski klub Vele Domžale
vabi na tradicionalni
OLIMPIJSKI TEK
v petek, 21. junija, ob 17. uri
v dolini gradu KRUJMPERK - ob Jamarskem domu.
Pridite, čaka vas olimpijska majica in prijetna rekreacija v naravi!
Z odprtjem nove industrijske oone v Jaršah se na 61.617 mz komunalno popolnoma urejenih zemljišč uresnlfiuje ena od najpomembnejših prioritetnih nalog občine na področju pospeševanja obrti In podjetništva, ki Je našla svoje mesto tudi v razvojni strategiji. Ne prezrite vabila!
KUEPARSTVO KROVSTVO TRIMO SISTEMI
ANDREJ VRTAČIČ
Fortunata Berganto 3,1240 Kamnik
Telcfon/foks: 01 83 12 355, GSM 041 689 750
Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine:
• ESAL (SALONIT ANHOVO)
• TRIMO TREBNJE (licenčni partner)
• TONDACH, BRAMAC, CREATON
Dober dan, dragi bralci in bralke
Ste morda že na zasluženem dopustu ali počitnicah, na katere prav v teh dneh odhajajo naši učenci, dijaki in prav kmalu tudi študentje. Ste že odložili vsakodnevne opravke in počivate na toplem soncu ali v prijazni senci in razmišljate, kako kratek je dopust. Upam, da so še vse dni letošnjega poletja pred vami in da boste prijetno preživeli proste dni. V njih želim vsem mladim, ki te dni odhajajo na počitnice, veliko prijetnih in varnih dni, veliko sonca, radostnih počitniških doživljajev ter veliko novih moči.
Uredništvo že kar nekaj časa še ne bo odšlo na počitnice. Uredili smo junijsko številko, pred nami pa je dvojna počitniška številka, v kateri boste lahko že prebrali, kako preživljajo počitnice naši nadobudneži, ki bodo prav v današnji številki našli marsikatero zanimivo informacijo o možnostih preživljanja prijetnih počitniških dni. Zato, če še ne veste, kam letošnje počitnice, ne prezrite možnosti, ki vam jih ponuja današnji SLAMNIK, veliko pa jih je bilo tudi v prejšnji številki. Ko smo že pri prejšnji številki, hvala za številne pohvale. Zlasti so vam ugajale srednje - barvne strani in nekateri kar verjeti niste mogli, kaj vse je bilo prikazano ob letošnjem občinskem prazniku. Zato ne bo odveč, če še enkrat pohvalimo številna društva, organizacije in posameznike, ki so nam omogočili, daje vsaj enkrat v letu naše mesto oživelo in vsi skupaj upamo, da ne zadnjič. V današnji številki boste našli veliko prispevkov o delu društev, tudi stranke in sindikat pišejo o svojem delu ter vas vabijo na svoje prireditve, ne pozabite pa tudi na dan državnosti in izobesite slovensko zastavo in s tem potrdite, daje to praznik, ki gaje treba obeležiti.
Kot sem že omenila, naslednja številka izide kot dvojna 11. julija 2002, nato pa bomo tudi mi odšli na počitnice. Zato posebno opozorilo vsem, ki bi želeli v omenjeni številki objaviti obvestila, kakšna povabila in podobno. Morali boste pohiteti, vaše prispevke pričakujemo do 1. julija 2002, nato pa nas do 7. septembra 2002 ne bo. Še vedno velja, da vas pričakujemo ob petkih od 13. do 14. ure, pokličite 01-7241-599 ali 041-634-505.
Pred nami so praznični dnevi, so počitnice in dopusti, potrudite se, da se boste imeli lepo - doma ali kjerkoli že in se ob tem morda, še zlasti, če niste bili srečni izžrebanec sedmice, spomnite Hemingvejevih besed: Zdaj ni čas, da bi premišljeval o tem, česar nimaš. Premišljuj, kaj lahko narediš s tem, kar imaš. Lep pozdrav
Odgovorna urednica
29. maj 2002 - 36. seja Občinskega sveta Občine Domžale
Izjava o podpori, sprejet zaključni račun za leto 2001, nadomestilo za stavbno zemljišče, prostorski plani in še kaj...
36. sejo Občinskega sveta Občine Domžale je pod vodstvom mag. Milana Pi rmana, podžupana, začelo 18 svetnikov in svetnic, ki so s 17 glasovi ZA najprej potrdili zapisnik 35. seje, nato pa se lotili določanja dnevnega reda. Županja je le-tega dva dni pred sejo dopolnila s točkama: Program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Domžale, dopolnitev 2002, za območje urejanja D 1/2 Center, ter program priprave za isto območje, manj kot tri dni pred sejo pa je predlagala točko: Dodatna izdaja sklepa o izjavi o podpori višji šoli komercialne usmeritve v okviru Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika in predlog uvrstitve na dnevni red tudi utemeljila. Z 22 glasovi ZA je bila točka uvrščena na prvo mesto dnevnega reda, ki je bil z 21 glasovi tudi določen.
Izjava podpore
Po uvodni obrazložitvi mag. Tatjane Novak, katero predstavljamo posebej, so v razpravi sodelovali: Saša Kos, LDS, sklep podpira, vendar ima pomisleke, kaj bo v primeru višje šole za tehnično področje; Franc Gerbec, ZLSD, je poudaril, da se tako na praktičen način uresničuje del dogovorov v okviru Podjetne regije, podpira projekte, ki nas združujejo in zagotavljajo višjo stopnjo razvoja in to izobraževanje zanesljivo je; podpira soglasje in pričakuje enotno podporo pri višježolskem študiju tehnične smeri v Domžalah; Janez Stibrič, SDS, je menil, da je ideja sprejemljiva, čeprav je po njegovem mnenju preveč sad strankarskih interesov; zahteval je, da se drugi sklep zaostri. Bogdan Osolin, N.Si, je proti parcialnemu reševanju posameznih zadev,
občini se naj dogovorita, da bosta sodelovali na vseh področjih, ki so aktualna za obe občini, predlagal je »ostrejši« drugi sklep, ki ga je pred glasovanjem umaknil, saj je prvotni predlagani sklep županja Cveta Zalokar Oražem po daljši razpravi dopolnila in pri tem poudarila, da so po omenjeni višješolski usmeritvi potrebe tudi v podjetjih z območja občine Domžale; Janez Grmek, SDS, je pozdravil predlagani predlog in tudi predlog o višješolskem izobraževanju na področju tehničnega izobraževanja, saj so vse možnosti za nadgradnjo izobraževanja dobrodošle. Nato sta bila s 23 glasovi ZA sprejeta naslednja sklepa:
1. Občinski svet Občine Domžale podaja izjavo o podpori za ustanovitev
Višje strokovne šole za komercialno izobraževanje v Šolskem centru Rudolf Maister v Kamniku.
2. Občina Domžale bo od Občine Kamnik pridobila izjavo podpore pri ustanovitvi visokošolskega oz. višješolskega študija tehnične smeri v Domžalah.
Območje urejanje D1/2 Center
Uvodno obrazložitev je podal mag. Milan Pirman in predvsem pojasnil vzroke, da se obe točki ponovno obravnavata na seji Občinskega sveta. V daljši informaciji je vzroke za predlagane spremembe pojasnil Stane Skok, generalni direktor Uprave VELE, s sodelavci ter posebej spregovoril o programih VELE ter predvidenih posegih na kompleksu, ki ga že sedaj uporabljajo. V razpravi so sodelovali: dr. Marko Starbek, N.Si, je menil, da mora občinska uprava za odločanje vedno pripraviti celovito gradivo; Jurij Berlot, SLS, je menil, da se ne sme prehitro odločati, zlasti ker je cilj celovita ureditev centra mesta, ne le delna; gre predvsem za strateške odločitve za prihodnost, za korist občanov, pogreša kletno etažo parkirišč ter opozarja na slabe prometne povezave ter
slabe razmere za pešce in kolesarje; Roman Kurmanšek, SDS, pričakuje v prihodnje celovito informiranost, VELE zaposluje, ohranja kvaliteto zaposlenih, jo nadgrajuje, kar je dobro za občino, ki ob tem dobi prepotrebno ustrezno športno halo, zato njen razvoj podpirajo, vendar v SDS predlagajo celovito urejanje centra in čimprejšnjo obravnavo celovite urbanistične ureditve centra; Franci Gerbec, ZLSD, pogreša razpravo o celotni prostorski izrabi centra, parkirno hišo ter končno rešitev zagotavljanja potrebnega števila parkirnih mest; čimprej pričakuje natečaj za ureditev centra mesta, kjer je treba soočiti potrebe vseh zainteresiranih ter upoštevati mnenja strokovnjakov ter dolgoročne rešitve za najbolj vitalen del mesta; Janez Stibrič, SDS, je opozoril na kolesarski dostop v center Domžal ter dostop za invalide - vozičkarje; po mnenju Bogdana Osolina, N.Si, trgovski center ne spada v center Domžal, mesto pripada meščanom in najbolj jim pripada center oz.duša mesta; center ni le za nakupe, temveč za družabno in kulturno življenje, občina ima premalo posluha za ljudi; Roman Lenassi, N.Si, pogreša ureditev Kolodvorske ulice ter celovito zasnovo centra; Anton Preskar, LDS, je menil, daje pri formiranju sklepov treba upoštevati stališče Odbora za okolje in prostor ter pripraviti osnutek ureditve cen-
tra Domžal; razrešiti je treba osnovno vprašanje ali trgovska ali športna dejavnost; nujnost je povečati trgovski center, zagotoviti primeren dostop pešcem - do dokončne odločitve mora biti celovita rešitev centra pripravljena za prvo obravnavo; Janez Grmek, SDS, je govoril o problematiki parkirnih mest, o interesu Domžalčanov ki po njegovem ni, daje trgovski center v središču mesta, temveč želijo kvalitetno življenje v mirnem in čistem okolju, je proti separatnim odločitvam, dokler ni celovite slike ureditve centra Domžal; Marko Vresk, LDS, je govoril o propulzivnosti občine v zgodovini, o moči in energiji, ki bosta občino peljala naprej; morali bi se odločati za razvoj, za korake v Evropo. Cveta Zalokar Oražem, županja, je odgovarjala na vprašanja in pobude iz razprave.
Z 21 glasovi ZA in 2 PROTI je bil sprejet naslednji sklep:
1. Občinski svet občine Domžale sprejema Program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Domžale, dopolnitev 2002, za območje urejanja pojasnilo o D 1/2 Center, skupaj s sprejetima amandmajema.
Nato pa so po razpravi Romana Lenassija, N.Si, ter odgovoru Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za prostor in varstvo okolja, še naslednja sklepa:
1. Občinski svet Občine Domžale sprejema Program priprave ureditvenega načrta območja D 1/4 VELE.
2. Občinski svet Občine Domžale potrjuje Sklep o sprejemu Programa priprave ureditvenega načrta območja D174 VELE, ki jc bil sprejet na 35. seji Občinskega sveta Občine Domžale dne, 24. aprila 2002.
Stane Skok, generalni direktor VELE, se je zahvalil za sprejem sklepov, ki bodo omogočili nadaljnji razvoj trgovske dražbe in obljubil tudi v prihodnje razvoj, ki bo blizu ljudem.
Volitve in imenovanja
Pod to točko so bili po razpravah Janeza Stibriča, SDS, Janeza Grmeka, SDS, Bogdana Osolina, N.Si, sprejeti naslednji sklepi:
Občinski svet Občine Domžale daje soglasje k imenovanju Lili JAZBEC, Vir, Šaranovičeva 12, za direktorico Centra za mlade Domžale.
Občinski svet Občine Domžale imenuje v Svet javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območne izpostave Domžale:
Fotoreportaža
Po naših cestah gor in dol
V zadnjem času smo rubriko, v kateri smo predstavljali investicije s področja komunale malce opustili, sedaj pa je gradbena sezona na višku in spet vam predstavljamo nekatere novosti, ki ste jih morda opazili že sami.
Končno Je zgornjo plast dobila tudi Bukovčeva ulica na Viru.
Slamnik je glasilo Občine Domžale inje nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, kije izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-14-599,72-20-100 (041) 634 505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, DARKA BITENC, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIČ, MARTA STARBEK, URBAN ŽNIDARŠIČ, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIČ.
Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 722-50-50, URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Priprava za tisk: Salomon d.o.o., C. 24. junija 23,1532 Ljubljana. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52,1260 Ljubljana - Polje.
Pomlad na naše ceste in ulice
Srivabl tudi tevllne delavce, ki osvežujejo talne oznake po naših cestah. Tile so se lotili enega od številnih prehodov za pešce v našem mestu.
Delavce smo zalotili na Presni ulici v Radomljah.
Stopili smo tudi za SPB -v bližino železniške postaje In fotografirali dogajanja na prostoru, kjer naj bi že v kratkem uredili večje število parkirnih mest ter tako vsaj delno prispevali k omilitvi tega problema v našem mestu.
Odprtje odcepa ceste Krtina - Kompolje se bo zgodilo konec Junija, ml pa smo že v začetku tega meseca fotografirali opozorilno tablo, ki bo služIla bodočemu Izvozu z avtoceste v Krtini. Le kdo ve, še se tej tabli ne bo prav kmalu pridružilo tudi opozorilo "plašilo cestnine"?
Manjši asfaltirani odcep so dobili tudi v KS Dob In sleer v Stritarjevi ulici.
stran 3
OBČINSKI SVET
Danico ŠRAJ, Prešernova 36, Radomlje
Franca VELEPCA, Preserje, Vaška pot 36, Radomlje
Alojza STRAŽARJA, Vir, Valvazorjeva 8
Jano GREGORC, Taborska 10, Domžale
Janeza HAFNERJA, Preserje, Gajeva 23 in
Mihaela STARHKA, Aškerčeva 13, Dob.
Občinski svet Občine Domžale imenuje v Svet Knjižnice Domžale:
Bogdana OSOLINA, Kajuhova 4,
Dob
Žigo ČAMERNIKA, Ljubljanska cesta 80, Domžale ■   mag. Jožico POLANC, Šumberška 32, Domžale
Ljubico GABER, Finžgarjeva ulica 20, Dob.
Toneta DRAGARJA, Ihan, Na Ledinah l/a se razreši funkcije člana Uredniškega odbora javnega glasila »Slamnik« in namesto njega imenuje Darko Bitem-, Sejmiška 36, Domžale.
Občinski svet Občine Domžale razrešuje mag. Milana PIRMANA, Podrečje 46/a, Domžale funkcije predstavnika Občine v Svetu Osnovne šole Dob in namesto njega imenuje Pavleta CERA RJA, Gubčeva 14, Dob.
Občinski svet Občine Domžale razrešuje mag. Jožico POLANC, Šumberška 32, Domžale, funkcije predstavnice Občine v Svetu Srednje šole Domžale in namesto nje imenuje Cveto ZALOKAR-ORAŽEM, Poljska pot 10/b, Domžale.
Zaključni račun za leto 2001 sprejet
Načelnik Oddelka za gospodarstvo in finance Dino Bolčina je zelo nazorno prikazal vse podatke, povezane z
zaključnim računom za leto 2001, ter bil za njegovo pripravo deležen vrste pohval.
Doseženi prejemki in izdatki po zaključnem računu za leto 2001, znašajo:
- skupaj vsi prejemki: 3.10U75.000SIT,
od tega 2.994.025.000 SIT prihodkov, 45.908.000 SIT prejemkov iz naslova terjatev in naložb
61.442.000 SIT iz naslova zadolževanja.
- skupaj realizirani izdatki 2.883.211.000 SIT,
- celotni presežek 218.164.000 SIT.
Celotni presežek po zaključnem računu za leto 2001 v višini 218.164.000 SIT se oblikuje v proračunu za leto 2002 kot »Stanje sredstev na računih ob koncu preteklega leta«.
Uporabi se za pokrivanje obveznosti preteklih proračunskih let, razlika pa se lahko nameni za pokrivanje tekočih obveznosti v proračunskem letu 2002.
V razpravi so sodelovali: Franci Gerbec, ZLSD, je opozoril na problematiko pospeševanja obrti in podjetništva, ker se razpoložljiva sredstva ne porabljajo ter predlagal temeljito razpravo ter sprejem ukrepov za učinkovit razvoj; ustanovitev lokalnega podjetniškega centra, preveritev področja kmetijstva. Problem so neporabljena finančna sredstva na področju stanovanjske dejavnosti, opozoril je na problematiko pridobivanja zemljišč za komunalne investicije ter na področju pridobivanja stavbnih zemljišč; Roman Leriassi, N.Si, je kot predsednik odbora za finance, je pohvalil g. Bolčino, notranja revizorka bo po njegovem mnenju pozitivno vplivala na proračun in zaključni račun, opozoril je na viške na eni ter najemanje posojil na drugi strani, na problematiko izbire izvajalcev ter kvaliteto
opravljenih del; Jurij Berlot, SLS, je predlagal sklep, ki bi od uprave zahteval, da preveri realizacijo naročenih in plačanih projektov, inje bil kasneje tudi sprejet, v cestnem prometu naj se uredita prehoda v Jaršah in avtobusna postaja na Sv. Trojici. Bredo Kokalj Limbek, N.Si, preseneča majhno zanimanje podjetnikov in obrtnikov za kredite; postavila je vprašanji v zvezi z gradnjo vodovoda Rova Žice ter projekti za razsvetijavo in cesto v Vodnikovi ulici; Roman Kurmanšek, SDS, je vprašal, zakaj zaključni račun ni pregledal nadzorni odbor, opozoril je na nezaintereiranost za podelitev kreditov podjetništva ter vedno iste izvajalce za komunalne investicije; dr. Marko Starbek, N.Si, je opozoril na problematiko cen posameznih investicij in posebej opozoril na »drago« ureditev wc na železniški postaji; Janez Stibrič, SDS, je enako opozoril na problem wc ter na pomanjkljivost poročil KS, zanimal gaje tudi delež občine pri "Induplati"; Franc Černagoj, Zeleni, je vprašal o realizaciji postavk varstvo okolja; o moritoringu Kamniške Bistrice in o poročilu o delu na področju varstva okolja; Anton Preskar, LDS, je zahteval poročilo o realizaciji investicij iz leta 2001 ter opozoril na počasnost pri urejanju parkirnih prostorov ob železniški postaji; Pavel Cerar, LDS, kot predsednik sveta KS, je podal pojasnilo v zvezi s prihodki KS Dob; Martina Urbanija, SDS, je opozorila na preplastitev ceste proti cerkvi; na tehnični prevzem kanalizacije v Rovah ter prizidek k vrtcu Kekec, Majdo Pučnik-Rudl, SDS, pa je zanimala ureditev Pelechove ceste v Radomljah. Na postavljena vprašanja so odgovarjali Zoran Vitorovič, Oddelek za prostor in varstvo okolja; Iztok Obreza, Oddelek za gospodarske javne službe; Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave, Irena Gričar, načelnica Oddelka družbene dejavnosti; Dino Bolčina, Oddelek za gospodarstvo in finance, ter Olga Burica, direktorica CČN;
Nato so z večino glasov sprejeli naslednja sklepa:
nadomestila, predvsem o obremenitvi podjetij; Majda Pučnik Rudi, SDS, je opozorila na porazdeljenost posameznih bremen na posameznike in podjetja ter vprašala, kolikšna je vrednost točke. Breda Kokalj Limbek, N.Si, je postavila vprašanje v zvezi s plačilom nadomestila, Janez Stibrič, SDS, pa je predlagal, naj se točka prekine in se pripravijo amandmaii; podpri gaje Janez Grmek, SDS, vendar se svetniki in svetnice s predlogom niso strinjali, razpravo sta nadaljevala Simon Mavsar, LDS, ter Franc Gerbec, ZLSD, po odgovorih Zorana Virotoviča pa je bil z 12 glasovi za in 5 proti odlok sprejet, z večino glasov pa tudi predlog sklepa.
1. Občinski svet Občine Domžale sprejema Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Domžale, skupajs sprejetim amandmajem.
2. Občinska uprava v roku 30 dni pripravi program ažuriranja podatkovne baze za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča ter se opredeli politika občinske uprave do zaračunavanja nadomestila za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč.
Nadaljevanje seje
Ob tej točki se je 36. seja končala in nadaljevala 12. junija 2002 z obravnavo osnutka Sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta D 20 - Nad športnim parkom v prvi obravnavi Po uvodni informaciji Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za prostor in okolje, so razpravljali: Roman Lenassi, N.Si, je opozoril na problematiko prometnih rešitev ter skrb za dimnik; Janez Grmek, SDS, je predstavil pismo 35 prizadetih občanov, ki ne želijo, da se jim poslabšajo bivalni pogoji, ter opozoril na skrb za obe stavbi, ki sta arhitektonsko zanimivi, pa se bosta zaradi novega trgovskega centra podrli, trgovski centri ne spadajo v center
dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2 in Krajevne skupnosti Slavka Šlandra in Simona Jenka Domžale, Slamnikarska 14 in bo potekala od dneva objave v Uradnem vestniku Občine Domžale Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale v času javne razgrnitve, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave.
V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z osnutkom prostorskega izvedbenega načrta vpisati v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska 2, II. nadstropje ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelka za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69,1230 Domžale.
Obvestilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se na krajevno običajni način posreduje javnosti.
Dopolnitve dolgoročnega plana
Po uvodni informaciji Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za prostor in varstvo okolja, so o Programu priprave sprememb in dopolnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, dopolnitev 2002, razpravljali: Roman Kurmanšek, SDS, kije predlagal, da omogočimo posredovanje pripomb tudi občanom in občankam in predlagal sklep, ki je bil kasneje tudi sprejet; za to se je zavzel tudi Bogdan Osolin, N.Si, ter Janez Grmek, SDS, ki je predlagal ločitev obeh postopkov: javni interes, interes posameznikov in pripravil predlog sklepa, ki gaje po odmoru umaknil; Jurij Berlot, SLS, je opozoril na problematiko kolesarskih stez, Roman Lenassi, SDS, pa na redakcijski popravek, dr. Marka
VELE jutri
Direktor trgovske družbe Vele Stane Skok: Že par let je ključni problem blagovnice Vele premajhna samopostrežna trgovina, ki se nahaja v kletnih prostorih blagovnice. Prodajni prostor te trgovine meri le nekaj nad 600 m2 moral pa bi, po obstoječih normativih, meriti skoraj še enkrat več. Ves prostor v kletni etaži blagovnice je izkoriščen in nt mogoče te trgovine povečati, zato so preučevali možnost, kje pridobiti ustrezni prostor. Variant je več, ali dozidava proti jugu na obstoječe parkirišče, alt pa na obstoječem prostoru sedanje hale komunalnega centra. Ta varianta bi bila najboljša, posebej še, ker bi se jo dalo, v okviru obstoječih gabaritov hale, relativno hitro realizirati. Družba Vele je pripravljena halo odkupiti in v pritličju zgraditi večjo samopostrežno trgovino, v kletni etaži parkirne prostore, prva etaža pa bi bila povezana z drugimi prostori blagovnice Vele. Za realizacijo tega načrta je pokazala zanimanje tudi občina Domžale, saj bi denar, ki bi bil kupnina za halo ob ustreznem povečanju omogočil zgraditev nove športne dvorane. Družba Vele je pripravila osnutek načrtov, kjer so te zadeve grafično prikazane. Z morebitno predlagano izgradnjo bi v centru pridobili večje število novih parkirnih mest (pod samopostrežno trgovino in na novo zgrajeni ploščadi tik ob samopostrežni trgovini.) Seveda bi se nemoteno uporabljalo sedanje neasfaltirano parkirišče (nekdanji Alko). O končnem namenu tega zemljišča pa bo potrebno voditi daljši postopek, kjer bo potrebno uskladiti interese občine, kakor tudi interese družbe Vele, ki je lastnik tega zemljišča. Družba Vele je vse do sedaj podpirala aktivnosti v dvorani Komunalnega centra saj je v celoti krila stroške kurjave ter 70 % stroškov elektrike in vode. To je delala več let, vendar pa tega v bodoče ne namerava več, saj je potreba po novem marketu velika, saj so nakupi iz dneva v dan težji. .
Družba Vele pričakuje soglasje za spremembo obstoječih načrtov in to le v tistem delu, ki so povezani s halo komunalnega centra in zemljiščem na katerem stoji, medtem ko naj bi se, kot že rečeno, ostala problematika obravnavala po ustaljenih postopkih.
1. Občinski svet Občine Domžale sprejema Zaključni račun Proračuna Občine Domžale za leto 2001, Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2001 in Premoženjsko bilanco Občine Domžale na dan 31.12.2001.
2. Občinski svet Občine Domžale nalaga občinski upravi, da pripravi pregled vseh naročenih in plačanih projektov v tekočem mandatu in ob tem ugotovi:
odstotek izvedenih projektov odstotek delno izvedenih projektov odstotek neizvedenih projektov. Uprava naj pripravi predlog, kako bo spremljala neizvedene projekte.
Odlok o nadomestilu za stavbno zemljišče
Po uvodni informaciji Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za okolje in prostor, so o Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Domžale razpravljali: Marko Vresk, LDS, je opozoril, da so obremenitve predvsem za poslovno dejavnost izredno visoke; z njim seje strinjal Jurij Berlot, SLS, ter predlagal preučitev možnosti izenačitve porabnikov; Anton Preskar, LDS, je želel pojasnilo o evidenci nezazidanih stavbnih zemljišč in predlagal sklep, kije bil kasneje sprejet. Mag. Milan Pirman je povedal, da se obremenitve lahko regulira z višino točke, kije osnova za obračun nadomestila. Roman Lenassi, N.Si., je razpravljal o višini
mesta temveč na obrobje, občina se ne bi smela prepustiti stihiji »denarja«, temveč bi morala uveljavljati svoj koncept; mag. Milan Pirman je pojasnil, daje Občinska uprava na omenjeno pismo odgovorila; Jurij Berlot, SLS, je menil, da bi morali nekateri starejši objekti kot del tehnične dediščine ostati, predlagal je preučitev možnosti povezave interesa Mercatorja kot bodočega trgovca na tem področju s potrebami na področju športa; zanimalo gaje, kaj je s telovadnico ob srednji šoli, opozoril je na prometno varnost otrok na poti do bližnje šole; Bogdan Osolin, N.Si, ne bo glasoval za umestitev novega trgovskega centra, občina bi lahko več naredila za dobro ljudi; Anton Preskar, LDS, je zahteval da v fazi javne razprave pridobimo ažurirane podatke o prometu ter ureditev prometnega režima od AC naprej; Roman Kurmanšek, SDS, je tudi opozoril na pismo ogorčenih občanov, ki protestirajo proti načrtovani prometni ureditvi, zanimalo gaje, ali je odločitev o novem centra skladna s sprejeto strategijo, katera prometna študija se uporablja in kaj bo z dimnikom; Marko Vresk, LDS, je apeliral na strpnost do lastnikov, ker gre za privatna zemljišča; Janez Stibrič, SDS, je vprašal, kdo bo gradil trgovski center; Zoran Vitorovič in županja Cveta Zalokar sta odgovorila na vprašanja: prostor za telovadnico za potrebe srednje šole ostaja, sanacijo križišča prevzema investitor. Z 12 glasovi ZA in 10 proti je bil sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejema predloženi osnutek Sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta D 20 - Nad športnim parkom v prvi obravnavi in ga posreduje v 30
Starbka, N.Si, pa je zanimalo območje potrebnega prostora za šole; križišče v Depali vasi in železniška proga, Zoran Vitorovič in županja sta opozorila na predvidene spremembe zakonodaje ter še nedokončan predhodni postopek sprejemanja tovrstnega plana. Sprejeta sta bila naslednja sklepa:
1. Občinski svet Občine Domžale sprejema Program priprave sprememb in dopolnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, dopolnitev 2002.
2. Za drugo jesensko sejo Občinskega sveta Občine Domžale se pripravi Program priprave sprememb in dopolnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, dopolnitev 2002.
Povišana cena storitev programa pomoči na domu
Po obširni obrazložitvi direktorice KOMETA, ki kot koncesionar opravlja storitve programa pomoči na domu v
Informacija ŠCRM KAMNIK
O programu višji komercialist
V Šolskem centru Rudolf Maister izobražujemo gimnazijski program in program ekonomski tehnik, ki ima v Kamniku že 20-letno tradicijo. Zaradi izboljšanja izobrazbene strukture prebivalstva v Kamniku in okolici - pa tudi v okviru podjetne regije, želimo v bodoče izobraževati tudi višješolski program Komercialist, ki omogoča nadgradnjo šolanja vsem kandidatom po končani srednji šoli. Študij traja dve leti in omogoča opravljanje naslednjih del: - načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadziranje poslovnih procesov v organizacijski enoti, raziskovanje in ocenjevanje tržišča, načrtovanje, vodenje in organiziranje delovnih postopkov nabave in
prodaje blaga, načrtovanje, organiziranje in nadziranje opravljanja trgovinskih storitev, analiziranje delovnih postopkov ter uvajanje organizacijskih in tehnoloških sprememb, načrtovanje, vodenje in usklajevanje priprave oglaševalskih akcij, sestavljanje gospodarskih pogodb, urejanje odnosov s poslovnimi partnerji in reševanje reklamacij, pripravljanje statističnih podatkov in izdelava poročil, organiziranje in zagotavljanje izvajanja ekoloških, tehničnih, varnostnih predpisov in sistema celovite kakovosti, prenašanje znanja, spretnosti in izkušenj v obliki mentorstva pripravnikom.
Program Komercialist je bil potrjen s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje 17.12. 1999 ter z odredbo 4. 1. 2000 (Ur. list RS 1/2000). Za izvajanje višješolskega programa Komercialist imamo kadrovske in materialne pogoje zagotovljene, vendar pri pridobivanju verifikacije potrebujemo tudi IZJAVO O PODPORI ZA USTANOVITEV STROKOVNE ŠOLE ZA VIŠJE KOMERCIALNO IZOBRAŽEVANJE V KAMNIKU lokalne skupnosti oziroma posameznih občin podjetne regije, iz katerih bi v večjem številu
vpisali bodoče študente. Začetek izvajanja omenjenega programa je predvidoma v letu 2003/2004.
V ta namen smo pripravili ELABORAT, ki smo ga pripravljali v šolskem letu 2000/01 in smo ga poslali na Ministrstvo za šolstvo znanost in šport že v juliju 2001. Elaborat vsebuje: podatke o načrtovanem razvoju panoge - dejavnosti; podatke o kadrovskih potrebah v skladu z načrtovanim razvojem panoge; podatke o obstoječih možnostih izobraževanja kadrov; podatke o predvidenih učiteljih / predavateljih; podatke o možnostih praktičnega izobraŽevanja po programu; stališče lokalne skupnosti o ustanovitvi javne šole na njenem območju (že dana podpora občin Kamnik, Domžale in Mengeš, ostale občine - Komenda, Trzin, Lukovica in Moravče prav tako podpirajo ustanovitev tega programa); podatke o prostorskih možnostih za delovanje šole; oceno materialnih posledic ustanovitve šole in zagotavljanje materialnih sredstev. Opomba: elaborat je na vpogled na spletnih straneh občine Kamnik.
Ravnateljica ekonomske sole: mag. Tatjana Novak
POVABILO
Občinski svet Občine
Domžale jev nadaljevanju 36. seje, kije bila 12. junija 2002, določa liesedilo
Odloka o čiščenju odpadnih voda v prvi obravnavi ter ga posredoval v javno obravnavo.
Omenjeni odlok prvič v
zgodovini občine Domžale predvideva tudi urejanje čiščenja tehnoloških odpadnih voda v okviru sistema javne službe. Ker je to
nov pristop do uporabnikov vsa podjetja in druge, ki proizvajajo odpadne tehnološke vode, da se o novopredvidenem načinu urejanja problematike odpadnih tehnoloških voda izrečejo pred sprejemom odloka.
Zato vas vabimo, da svoje pisne pripombe in
predloge v zvezi z omenjenim odlokom do vključno n.julija 2002
posredujete Uradu
občine Domžale.
Osnutek odloka s spremljajočimi dokumenti je objavljen na spletni strani
www.domzale.si
Urad županje
Občini Domžale, obrazložitvi Irene Gričar, razpravi Saše Kos, LDS, in Majde Pučnik Rudi, SDS, ki se s povečano ceno nista strinjali, ter obrazložitvijo županje Cvete Zalokar Oražem in pripombo Romana Kurmanška, SDS, glede datuma veljavnosti povišanja, je bil z 10 glasovi za in 8 proti, sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejema ceno storitve programa pomoči na domu v višini 1.875,00 SIT/ uro. Cena velja od dneva objave v Uradnem vestniku Občine Domžale. Brez razprave pa so svetniki sprejeli še naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejema Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev.
Enako brez uvodne informacije ter razprave sta bila sprejeta Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojnovarstvenega zavoda »Vrtec Domžale« in Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojnovarstvenega zavoda »Vrtec Urša«, nato pa se je Občinski svet Občine Domžale lotil še zadnje vsebinske točke Odloka o čiščenju odpadnih voda v prvi obravnavi, h kateremu je uvodno obrazložitev podal Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave V razpravi so sodelovali: Franc Černagoj, Zeleni, Toni Dragar, LDS, Anton Preskar, LDS, katerih pripombe bodo upoštevane v javni obravnavi, del odgovorov pa so dobili že na seji, podala sta jih Edvard Ješelnik in Olga Burica, CČN, nato pa so bili z večino sprejeti naslednji sklepi:
1. Občinski svet Občine Domžale sprejema Odlok o čiščenju odpadnih voda v prvi obravnavi.
2. Občinski svet Občine Domžale posreduje Odlok o čiščenju odpadnih voda v prvi obravnavi v 30-dnevno javno obravnavo.
3. Delovna skupina naj preveri ustavnost predloga Odloka o čiščenju odpadnih voda, skupaj s prilogo.
Svetniška vprašanja so postavili Roman Lenasi, N.Si, Anton Preskar, LDS, Jurij Berlot, SLS, dr. Marko Starbek, N.Si, ob koncu pa je županja vse svetnike in svetnice povabila na ogled nove obrtno industrijske cone Jarše.
Odgovorna urednica
DOMŽALE
stran
11. koncert v Domžalah
Skupaj na \
A •
Hl] I
V četrtek, 23.5.2002, ob 20. uri je bil v hali K C Domžale dobrodelni koncert, ki ga je organizirala župnijska Karitas Domžale. Častna pokrovitelja sta bila Občina Domžale in g. Škof Alojz Uran.
Simpatična povezovalca, Blaženka Mali in Vito Kotnik, ki se redno trudita za lep potek vsake prireditve, sta usklajevala pisano zasedbo nastopajočih na odru hale KC: ansambli Gamsi, Sicer (ime je sestavljeno iz začetnih zlogov vodje Simona CERarja) in Mladi
Dolenjci; mladinski pevski zbor Amen, vodi ga Špela Zupančič; ter-cet Katrinas in samostojni posamezniki: Boris Kopitar, Vili Resnik in duet Franc Juvan ter Tone Kompare, ki sta že v času študija nastopala skupaj. Profesor glasbe, Božo Matičič, je na harmoniki spremljal pevca Roka Lapa in Janeza Majcenoviča. Poudarit je potrebno, da je z Gamsi nastopil najmlajši član, petletni Žan, kije požel velik aplavz. Povedali so, da odhajajo v Korejo igrat v spodbudo našim nogometašem. Tudi Vili Resnik je sestavil pesem z naslovom "Na fusbal me pust!", ki bo zagotovo postala nova slovenska nogometna himna. Na povabilo povezovalke jena oder prišel g. škof in imel prisrčen govor. Kdor ga pozna, ve, da ima žameten glas, s katerim nam je zapel še pesem o materi, ki je mnoge ganila do solza. Spregovorila je tudi ga. županja, Cveta Zalokar-Oražem, in povedala, da župnijsko Karitas podpira in da ji tudi vnaprej želi uspešno delovanje. Za konec je nekaj besed dodal še domžalski župnik, ki je tudi predsednik župnijske Karitas. V dveh stavkih je povedal bistveno misel: "Kdor ima v srcu ljubezen, ima vedno nekaj, kar lahko da drugemu." Zapomnimo si to misel in jo skušajmo uresničevati skozi celo leto.
Anamarija Limbek
Zlati jubilej VELE
50 let ugodnih nakupov
izžrebala ali ne. Največ sreče so imeli naslednji obiskovalci, vsi ostali pa, če se še niste, se o svoji sreči lahko prepričate v vseh VELE trgovinah.
To pa seveda še ni zaključek praznovanj ob zlatem jubileju naše VELE. Načrtujejo še odprtje blagovnice v Grosupljem in še kaj se bo našlo v jubilejnem letu.
50
let prijetnih nakupov
Zadnja sobota v maju je bila namenjena zaključni prireditvi VELE ob njihovi petdesetletnici, o kateri smo v Slamniku že pisali.
Praznično jutro so z igranjem na ploščadi pred VELE začeli domžalski godbeniki, nadaljevale pa Foxy teens, ki so staro in mlado razveseljevale dopoldne, popoldne pa je obiskovalce zabaval narodno zabavni ansambel Borisa Razpotnika. Dopoldne je bilo tudi zaključno žrebanje nagrad, ki jih je VELE namenila srečnežem, ki so v njenih številnih trgovinah izpolnjevali vprašalnike in potem nestrpno čakali, ali jih bo sreča
Sobotno praznično jutro so vele ter njenim obiskovalcem s svojimi zvoki polepšali domžalski godbeniki.
Lisičke so navdušile zlasti mlade obiskovalce SO. rojstnega dne trgovske družbe VELE Domžale.
DILO JE nCKOČ
Prvo leto povojne šole v Domžalah
MČpN«<0>>'?*4SP***43P'»ii<y«4*Č>'^*v9r*«4®^»*mSf*«><®''"»«4!SPi
Ne samo država, tudi požrtvovalni domžalski prostovoljci - udarniki so se lotili obnove poslopja gimnazije, ki je bilo po odhodu Nemcev in po obiskih in po obisku mnogih oddelkov vojske močno poškodovano in znotraj docela demolirano. Že kmalu po osvoboditvi pa je Ministrstvo za prosveto izdalo nalog, da Domžalčani poslopje šole v najkrajšem možnem času vnovič usposobijo za normalno šolsko delo, saj naj bi že v jeseni leta 1945 v šoli potekal redni pouk. Država je za potrebna dela zagotovila tudi 80.000 takratnih dinarjev posojila.
Delo je bilo opravljeno v štirih mesecih...
Delo v obnovi je steklo in šola'je bila v štirih mesecih neprekinjenega dela znotraj docela obnovljena. V teh delih so na novo napeljali električno napeljavo, vodovodne instalacije, uredili stranišča, postavili peči, zamenjali okna
terprepleskali vse, kar je bilo potrebno. Ni čudno, da so se stroški obnove v takem povečali do te mere, daje bil odrejen kredit znatno presežen. Ker je bilo delo zasnovano udarniško, je Ministrstvo za prosveto zaprosilo starše, naj tudi oni z denarjem prispevajo za obnovo ustanove, v katero bodo hodili njihovi otroci... Roditeljski svet seje s posebnim sklepom 16. septembra 1945 tako obrnil po pomoč na starše. Predlagal jim je, da vsak prispeva po 100 dinarjev, svojo obveznost pa so tisti, ki so bili pripravljeni sodelovati, lahko odplačali tudi v desetih obrokih po 10 dinarjev. Tudi s pomočjo tako zbranega denarja in tako zasnovane množične akcije med starši so bila dela po štirih mesecih sklenjena, zavod je bil pripravljen in delo seje lahko začelo. Seveda je bil odrejeni znesek obilno presežen, vendar so otroci dobili za tedanje razmere dobro urejeno šolo.
Slavnostno odprtje prenovljene šole...
Slavnostno odprtje prenovljene domžalske šole -gimnazije je bilo 22. oktobra 1945. Najprej je spregovoril prvi ravnatelj Milan Mehle. Recitacije in deklamacije sta z učenci zagotovila profesorja Rozman in Kralj, pevske točke pa je pripravil prof. Gothard Rott. V imenu mladine je nastopil takratni petošolec Vavpetič. Tej prireditvi so sledile nove in nove, stekle so aktivnosti na mnogih drugih področjih. Danes se kar čudimo, kaj vse je šola z učenci in učitelji
Mnogi, danes odrasli Domžalčani, se spominjajo nastopov na        svoiem siovensKcm tezncu £     šolskem dvorišču... j   > j      - ^
14u».a*?*%&;>14S£%ms*»«*4&r**46r»tjki<w*;<sy»'tik**4S>~««4S»«**sy»t<8£»;fI5E nHTJUZ DHO-IilH '&/*'i<»?-
nekoč vse počela. Poglejmo prvo leto, kako je potekalo delo in kaj vse so učenci z učitelji pripravili... Proslavo ob drugi obletnici Avnoja so pripravili 28.11. 1945 v šolski telovadnici. 18. decembra so stekle priprave na Prešernovo proslavo, učenci so se udeležili proslave 4. obletnice proletarske brigade v Mengšu. 22.12. so pripravili prvi smučarski tečaj.
Kaj vse so počeli...
Potem so uvedli neobvezno ročno delo, prisostvovali prvemu predavanju domžalske Ljudske univerze in izpeljali Prešernovo proslavo. Za obnovo požgane vasi Zlato polje so zbirali semenski krompir in opeko. Učenci so za potrebe tovarn zbirali tekstilne odpadke. Da bi izrabili ustvarjalno moč mladih, so učence 3. aprila 1946 poslali na pogozdovanje na graščinsko posestvo v Jable. Slavnostno akademijo zavoda je šola pripravila 13. aprila, in sicer kar dvakrat. 27. aprila so učenci in učitelji sodelovali na ptoslavi pete obletnice OE Prireditev je bila v Zlatem polju, nanjo pa so se udeleženci (ves kolektiv učencev in učiteljev) odpeljali s kolesi in kamioni, nekateri pa so šli tudi peš. V sporedu so sodelovali s telovadnimi in pevskimi točkami, zvečer pa je bila povorka s transparenti in baklami. Kasneje - med počitnicami pa so mnogi učenci s svojimi učitelji!!! sodelovali tudi pri gradnji proge Brčko Banoviči.
Kako je bilo z učitelji?
Za pomočnika ravnatelju Milanu Mehletu je bil 15.11.1945 določen prof. Milan Flerin. Na šoli so nastavili 10 novih profesorjev. Šolske oblasti so pristale na postopno odpiranje novih, višjih razredov, s tem da je omenjena šolska oblast takoj dovolila odprtje petega razreda. Na začetku prvega šolskega leta obnovljene šole v Domžalah seje vpisalo 296 učencev, ob koncu leta pa je bilo v šoli 287 učencev, in sicer 137 dečkov in 150 deklic. To je bilo leto intenziviranja prizadevanj postaviti kar največ možnosti za ustvarjalno delo, ki bo v pomoč družbi, predvsem pa mladi generaciji, kije bila med vojno oškodovana za možnost učenja v svojem, slovenskem jeziku.
Foto: Mitja Zupančič
Moto članov Lions klubov širom sveta je: Pomagamo: We serve
Smotri mednarodnih Lions Klubov
UTRJEVATI in vzpodbujevati razumevanje med narodi sveta. PODPIRATI načela dobrega vladanja in dobrega državljanstva. PRISPEVATI k družabnemu, kulturnemu, socialnemu in moralnemu blagostanju družbene aktivnosti.
ZDRUŽEVATI klube v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja. IZBRATI klub za kraj svobodne in odprte razprave o vsem, kar je v javno korist. VZPODBUJATI ljudi, da stalno učinkovito in nesebičo pomagajo pri napredku družbene skupnosti.
Lions klub Domžale je bil ustanovljen leta 1996 in ima 28 članov. V klubu aktivno delujejo ugledne posameznice in posamezniki iz Domžal in Ljubljane. Na svojih druženjih pripravljajo akcije zbiranja sredstev in gostijo različne strokovnjake ali ugledne osebnosti, s katerimi se pogovarjajo o perečih vprašanjih na področju človekoljubne dejavnosti, politike, gospodarstva in umetnosti.
Dan krvodajalcev
Tudi v Območnem združenju Rdečega križa v Domžalah je 4. junija potekala krvodajalska akcija. Krvodajalstvo je najplemenitejša solidarnostna dejavnost, ki jo premore človeštvo. Te dejavnosti brez krvodajalcev ne bi bilo. S svojo solidarnostjo in požrtvovalnostjo širijo ideje, na katerih temelji svetovna zgodovina gibanja Rdečega križa.
V današnjih časih si ne moremo zamisliti naše skupne prihodnosti brez ljudi, ki so prepričani v načelo solidarnosti, krvoda-jalke in krvodajalci ga udejanjajo tako, da darujejo kri to nenadomestljivo
zdravilo za človeka. Načela krvodajalstva so:
- prostovoljnost
- anonimnost
- brezplačnost.
Ta načela so jamstvo za kakovostno kri. OZRK Domžale je organizator krvodajalstva tako v naši občini, kot tudi Lukovici, Moravčah in Mengšu ter Trzinu. S pomočjo prostovoljk in prostovoljcev krvodajalstva se rešujejo življenja in tako vračajo srečo v prenekatero družino.
Saša Kos
Zahvala
Območno združenje Rdečega križa Domžale se zahvaljuje vsem krvodajalkam in krvodajalcem, ki so se udeležili akcije 7. maja in darovali kri ter s tem izrazili visoko solidarnost do ljudi.
OZRK Domžale
Teden Rdečega križa v OŠ Preserje pri Radomljah
V tednu Rdečega križa Slovenije smo sprejeli učence prvih razredov, tako kot že vrsto let, v organizacijo Rdečega križa Slovenije. Učenke sedmih razredov: Tamara Močnik, Petra O para, Alenka Mali, Urška Sušnik, Teja Marinšek in Urša Šuštar so pod vodstvom mentorice RK naše šole pripravile kratek program. Učencem so povedale, kako je nastala organizacija RK v svetu in predstavile naloge RK. O Rdečem križu pa so jim veliko povedale tudi razredničarke v razredu.
Potem so podelile vsakemu učencu člansko knjižico, torbico in zloženko, ki opisuje, kako je nastala organizacija RK ter naloge organizacije in vsakega posameznika. Nato so učenci še gledali video kaseto Prostovoljček in Rdeči križ, ki jo je šoli podaril Rdeči križ Slovenije. Prva in glavna naloga vsakega člana RK je pomagati in prisluhniti ljudem v stiski. Novi mladi člani RK so svojo pripravljenost pomagati ljudem v stiski lahko pokazali v šolski akciji RK naše šole z naslovom OTROK OTROKU. Vsi učenci naše šole so mladi člani RK in so vedno pripravljeni sodelovati v humanitarnih akcijah. Na naši šoli vsako leto izvedemo eno humanitarno akcijo. Ixtos smo se odločili, da bomo zbirali denar in obleko za dve družini iz
okolice Domžal, tako da bomo vedeli, komu smo denar in obleke podarili. V eni družini sta dva, v drugi pa štirje otroci, ki so vsi šoloobvezni. V tej akciji smo zbrali 70.000 tolarjev in kar 20 vreč oblačil in igrač. Denar in obleke so predstavniki naše šole: Teja Lužar, Matej Kristan, Tamara Močnik in Petra Opara v spremstvu tajnika Območne organizacije RK Domžale odnesli tema dvema družinama. Obe družini sta bili zelo veseli darov in se vsem zahvaljujeta za pomoč. TAidi mi se vsem učencem in njihovim staršem ter učiteljem zahvaljujemo za denarne prispevke in oblačila. Nekaj denarja pa smo dali na šolski račun Rdečega križa. Ta sredstva so namenjena učencem naše šole. Mentorica RK:
Olga Sraj Kristan
stran 5
KAJ JE NOVEGA?
Novinarska konferenca
O avtocesti, revizorski, grobeljskih koncertih
Konec maja, takoj po izredni seji Občinskega sveta Občine Domžale, je županja Cveta Zalokar Oražem, povabila novinarje na novinarsko konferenco, na kateri je skupaj s podžupanoma, mag. Milanom Firmanom in Simonom Mavsarjem, najprej na kratko predstavila sklepe, ki so bili sprejeti v zvezi s problematiko avtoceste. Izrazili so pričakovanje, da bodo sklepi, ki jih je ob tej priložnosti sprejel Občinski svet Občine Domžale, ob upoštevanju danih zagotovil predstavnikov DARS, kmalu realizirani.
Precej vprašanj je bilo povezanih z letošnjimi grobeljskimi koncerti, saj kar dva ne bosta organizirana v grobeljski cerkvi. Kot je povedal g. Milan Marinič, Kulturnemu domu Franceta Bernika Domžale kot organizatorju 32. grobeljskih koncertov ni uspelo skleniti dogovora z župnikom Janezom Kvaternikom o izvedbi koncertov, v okviru katerih bi nastopajoč igrali na klavirju. Po besedah g. župnika to onemogočajo njihovi predpisi. Kljub pogodbi med obema stranema seje organizator odloči, da dva koncerta pripravi v kulturnem domu. Problem pa bi bilo potrebno čimprej rešiti, saj so komorni
koncerti Groblje najstarejši tovrstni festival v Sloveniji in bi bilo škoda, da jih v prihodnje ne bi več mogli poimenovati z imenom, ki ga poznajo ne le v naši državi, temveč tudi izven nje. V odgovorih na vprašanja je bilo tudi pojasnjeno, da omenjeni instrument v drugih cerkvah ni ovira, daje mednarodni festival in v njegovem okviru povezava cerkve v Grobljah, njene odlične akustike ter Jelovškovih fresk, še vedno eden najpomembnejših kulturnih dogodkov, ki bi jih morali ohraniti, saj s tem, da festival ni več v Grobljah, izgubljamo vsi, predvsem pa glasba, izvajalci ter publika. Občina Domžale,
ki prispeva finančna sredstva za vzdrževanje cerkve v Grobljah, si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bi mednarodni festival komorne glasbe ostal v Grobljah.
V kratki informaciji o zaposlitvi notranje revizorke je mag. Milan Pirman, podžupan, poudaril velika pričakovanja od omenjene zaposlitve, ki naj bi bila zlasti v veliko pomoč županji, ki je odgovorna za vse zadeve na finančnem področju. Novinarji že dlje časa pričakujejo tudi informacijo o morebitnem posebnem avtobusnem prevozu Domžalčanov in okoličanov na ogled filmov v Kolosej. Žal, kot je videti, te povezave še nekaj časa ne bo, saj je kljub drugačnim dogovorom Kolosej občini posredoval pogodbo, v kateri je zapisano, da bi morala Občina Domžale sama financirati omenjeni izredni prevoz na relacij Domžale - Kamnik. Pogajanja se bodo nadaljevala. Vrsta vprašanj novinarjev je zadevala tudi usodo
domžalske kinodvorane, ki je zelo nejasna, saj ni pravih interesentov za uporabo tega velikega objekta v samem centru mesta. Občina je ob tem zastopala stališče, da bi se filmi vrnili v Domžale, vendar tudi pri tem ni našla soglasja s Kolosejern, kije bil pripravljen filme prikazovati v Domžalah šele potem, ko bi jih večina videla v Koloseju.
Tudi majska novinarska konferenca, v letu 2002 so lc-te sklicane vsaj enkrat mesečno, je bila dobro obiskana, saj so z nje poročali novinarji TV in Radia Slovenija, Gorenjskega glasa, Novic, Kamniško-dom/alskih novic ter Dela in Dnevnika, poročilo pa so lahko slišali tudi poslušalci radia Antena in Radia Glas Ljubljane, kjer se z novicami z domžalskega konca oglašamo vsakih 14 dni, šc posebej pa ob tiskovnih konferencah.
Odgovorna urednica
Naša hiša je odprla vrata prvim stanovalcem
Ob odprtju NAŠE HIŠE, 25. maja, so se zbrali številni gostje, varovanci INCE Mengeš in njihovi starši, skrbniki, prijatelji, sosedje. Že pol ure pred slovesnostjo je Mengeška godba poskrbela za prijetno vzdušje in prihajajočim gostom naznanjala, da bo ta dan nekaj posebnega, saj bo prvim stanovalcem NAŠA HIŠA postala prijeten dom.
Direktor INCE Mengeš, Jože Mlakar, je na kratko orisal potek izgradnje, od prvih začetkov, ki segajo v leto 1994, pa vse do trenutka, koje Naša hiša postala resničnost in čaka, da se odprejo vrate in vanjo vstopijo prvi stanovalci in obiskovalci.
Kantavtor Franc J u van je s svojo pesmijo o drugačnosti vzbudil čustva med obiskovalci, na klaviaturah gaje spremljal Dominik Krt. Spregovorila sta minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Vlado Dimovski in ga. Štefka Kučan, soproga predsednika države. Poslušalce je razvedril s svojim nastopom ansambel Sicer iz Mengša. Spregovorili so tudi županja Občine
Županja Cveta Zalokar Oražem ob odprtju naše hiše
Danes je za vas prav poseben dan. Pa ne le za vas, temveč za vse nas, ki smo se zbrali, da vas pospremimo v vaš novi dom, v našo hišo. Najbrž vsi veste, kaj je dom, veste, da je dom toplina, je varnost, je ljubezen in vse to je vaša hiša, ki bo danes uradno odprla vrata. Ponosna sem, ker smo se župani in občinski sveti, v imenu katerih vse vas pozdravljam, pred leti znali in zmogli odločiti, da s skupnimi sredstvi, skupaj z našo državo, zgradimo topel dom vsem vam, ki ga morda potrebujete že danes ali pa vam bo jutri varno zatočišče. Ponosna, ker je na območju Občine Domžale, tudi s soglasjem sosedov, predvsem pa s skupnimi močmi zrasla naša hiša, ki bo za vedno ostala vaš dom, tudi v prihodnje deležen naše skupne pomoči.
Ob koncu vam sporočam, da se je Občina Domžale odločila, da vam pomaga pri nakupu vašega kombija, ki vas bo varno vozil v vašo hišo. Vstopite torej v našo hišo, poiščite v njem varnost, toplino in ljubezen, napolnite jo s srečo in veseljem, z vriščem in igro in bodite srečni v njej, srečni, kot znate biti le vi.
Domžale, Cveta Zalokar Orašem, župan Občine Mengeš, mag. Tomaž Štebe, županja Moravč, župana Kamnika in Komende ter predsednik Rotarv cluba iz Domžal. Direktor INCE Mengeš seje zahvalil vsem, ki so pomagali pri izgradnj NAŠE HIŠE, najprej Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je prispevalo 257 milijonov, občinam Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, ki so prispevale 34 milijonov, vsem obiskovalcem humanitarno - glasbene prireditve Slovenski slavček, ki so v osmih letih prispevali 13.5 milijona ter sponzorjem in donatorjem, ki so podarili 10.7 milijona tolarjev, med njimi v prvi vrsti BTC Ljubljana, Zavarovalnica Triglav, SKB Banka, Rotarv club Domžale, Avto Debevc Mengeš, Rutar Ljubljana, Pistols club Šmarca, Vele Domžale in mnogi drugi.
Prečudovito stavbo je oblikoval in projektiral ing. arhitekt Andrej Girandon, izvajalec gradbenih del je bil SGP Tehnik Škofja Loka s pod izvajalci, izdelavo in dobavo opreme pa je prevzela Lesnina MG Ljubljana, pohištvo je po načrtih projektanta ing. arhitekta Andreja Girandona izdelalo
Stanovalci v družbi s Štefko Kučan In ostalimi
gosti.
Mizarstvo Kovač iz Vira pri Domžalah.
Hiša, ki bo nudila nov dom bodočim stanovalcem NAŠE HIŠE, je zgrajena. Vdahniti ji je potrebno le še življenje. Prepričan sem, da bodo novi strokovni sodelavci, skupaj s stanovalci in sosedi, to zmogli in uspeli, je ob zaključku dodal direktor INCE, Jože Mlakar. Ob igranju Mengeške godbe so s prerezom traku simbolično odprli vrata NAŠE HIŠE minister dr. Vlado Dimovski, Jože Mlakar - direktor INCE in varovanec Ludvik Kropivšek, Niko Robavs, ki je povazoval celotni program, je povabil k ogledu NAŠE HIŠE najprej prvih šestnajst stanovalcev, ki so si svoj novi
dom ogledali v družbi ge. Štefke Kučan in ostalih obiskovalcev. V prečudovitem atriju, ob bazenčku, je pogostitev pripravila Restavracija Stol Kamnik. V bazenček so obiskovalci slovesnosti za "srečo" metali kovance. Kovanci so postali srečna stalnica varovancev INCE, saj so v akciji kovanci za lepšo prihodnost varovancev INCE Mengeš, ki jo je organiziral BTC Ljubljana, ob sodelovanju SKB Banke, zbrali 4 milijone tolarjev in kupili kombi. 1. junija se je 16 stanovalcev vselilo v NAŠO HIŠO, od koder se bodo na delo v INCE Mengeš vozili s kombijem, po delu pa se bodo vračali "domov".
MLAJ
Pospeševanje obrti in podjetništva
Začetek nove industrijske cone v Jaršah
Z oblikovanjem občine Trzin je občina Domžale izgubila obrtno industrijsko cono ter s tem tudi možnost pospeševanja razvoja obrti in podjetništva ter pomoči pri zagotavljanju primernih lokacij za gradnjo proizvodnih, storitvenih ter poslovnih objektov na območju občine. Ker je bilo iz dneva v dan več tistih, ki so iskali primerne lokacije za svoje dejavnosti, je Občina Domžale v letu 1999 začela postopke za ureditev nove obrtno- industrijske cone in Občinski svet Občine Domžale je v septembru 2000 sprejel Zazidalni načrt Zgornje Jarše - Sever ter vse druge potrebne dokumente. Hkrati je bil pridobljen projekt, ki se je s pridobitvijo gradbenega dovoljenja zaključil v juniju 2002.
Tako je z novo obrtno industrijsko cono omogočeno nadaljnje
širjenje podjetništva in obrtništva, saj je v novi coni na voljo 61.617 m2 komunalno popolnoma opremljenih zemljišč, cona pa ima tudi primemo prometno povezavo (ceste, železnice, bližina avtoceste). Dela pri izgradnji komunalne opreme (dostopne ceste, pločniki, priključki za plin, elektriko, vodo, kanalizacijo, telekomunikacijski razvodi, kabelski sistemi) so v teku in bodo zaključena predvidoma do konca leta 2002, ko bodo tudi predane parcele novim lastnikom, ki naj v današnji številki ne prezrejo vabila za odkup. Skupaj je na voljo 87 komunalno opremljenih parcel, ki jih je mogoče glede na interes tudi združevati.
Z odprtjem nove obrtno industrijske cone v Zgornjih Jaršah se uresničuje ena od najpomembnejših prioritetnih nalog občina na področju pospeševanja obrti in podjetništva, ki je našla svoje mesto tudi v razvojni strategiji.
Zakaj, povej mi, gosj
Zanimiv, kulturno obarvan teden je za nami. Predvsem večeri so bili takšni. Danes se je s predstavo jeseniških gledališnikov končal 5. festival gorenjskih komedijantov v Letnem gledališču v Dobu, v petek smojpreživeii prijeten večer v okviru Poletnega festivala v letnem gledališču Škocjan skupaj z Vladom Kreslinom, Beltiaško bando in Katicami, sinoči pa je praznoval moj prijatelj Pavel Pevec - in seveda tudi tu ni minilo brez kulture (jasno) -igrali in prepevali so Kontrabanti. Teden pa se je začel z otvoritvijo 32. Mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje 2002 in koncertom New Swing Quarteta. Koncert, ki žal ni smel potekati na svojem "domačem naslovu" v baročni cerkvici Sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, kar je iz vsem nam nedoumljivih razlogov preprečil domači župnik. Še vedno mi v glavi odmeva vprašanje: zakaj? O tem sem razmišljala že pred dnevi, ko meje o dokončnosti odločitve obvestil direktor Kulturnega doma Franca Bernika iz Domžal g. Milan Marinič, ki festival zadnjih nekaj let odlično organizira.
O svojem začudenju in morebitnih vrzokih sem potarnala tudi velikemu ljubitelju glasbe in petja, škofu Alojziju Uranu, koje bil v Domžalah kot častni pokrovitelj dobrodelnega Karitasovega koncerta. Ni mi znal odgovoriti. Poprosila sem ga, da naj pomaga in morda posreduje. O vzrokih sva se skupaj z novinarji na tiskovni konferenci razmišljala z g. Mariničem. Baje naj bi bil vzrok v tem, da bodo na koncertu izvajalci igrali tudi na klavir. Kot nam je bilo pojasnjeno pred leti, naj bi bil to neprimeren, kavarniški instrument, ki ne sodi v cerkev. Nobeno pojasnilo ni zadostovalo, noben argument ni pretehtal - g. Marinič je kljub številnim prošnjam in predložitvi celotnega programa dobil jasen negativen odgovor. Časa za pogajanja in posredovanje občine ni bilo več, saj je bil začetek pred vrati, potrebno je bilo stiskati programske liste. Zato smo se skupaj odločili, da bo letos samo cn koncert potekal v grobeljski cerkvi, ostali pa so se umaknili v Tomčevo dvorano Kulturnega doma Franca Bernika. In kot je pronicljivo opozoril v uvodnem nagovoru g. Marinič - ali ni absurdno in zanjmivo, da sta in bosta koncert tako vendarle "gostila" dva velika domžalska župnika, velika kulturna zanesenjaka in ljubitelja - prvi pobudnik izgranje kulturnega doma v začetku dvajsetega stoletja in drugi veliki slovenski skladatelj.
O vzrokih sem razmišljala tudi med koncertom - New Swing Quartet je namreč nastopil in nam predstavil tisto najbolj žlahtno na svojem repertuarju: duhovne pesmi, črnske in belske spiritualne in gospel pesmi. Skoraj ni bilo pesmi, v kateri ne bi bil omenjen Bog - God, Gospod - Lord, Jesus, Marija - Out Mother, pa nebesa, biblijske zgodbe in liki.... Res je, daje nekatere med njimi na klavirju v živo spremljal Tomaž Kozlevčar (in prav te so bile, vsaj meni, najlepše) in zato je koncert postal neprimeren za Groblje. Pa so nam kasneje izvajalci povedali, da so z izstim programom nastopali že v mnogih cerkvah - pri nas in v tujini. Pesmi, ki so nastale med ubogimi ljudmi, sužnji in izkoriščenimi, pesmi, ki so polne upanja v lepšo prihodnost in v to, da jih bo kot enakovredne k sebi vzel vsaj Bog, če jih že ljudje niso imeli za sebi enake. Pesmi, ki so postale sinonim in simbol cerkva črnskega juga
Amerike. Za naš baročni biser pa niso primerne. Ja, kdo bi to lahko razumel. In ob tem sem razmišljala še o nečem: kljub velikemu trpljenju in žalosti, so med njimi pesmi polne vedrine in veselja. Radosti v Bogu in njegovi bližini. Pa sem se ob tem spomnila še mnogih filmov, v katerih smo lahko videli, kako polni veselja, radosti, gibanja in lahkotnosti to preprevajo črski pevski zbori. Pa najbrž s tem niso oskrunili svetosti kraja in cerkve. Zato sem tudi v naslov zapisala besedilo ene od njih: Zakaj, povej mi, gospod, zakaj.
Grobeljska cerkev je bila res po vojni odvzeta, a pred leti tudi vrnjena. Naši predhodniki so se zavedali njenega velikega zgodovinskega in kulturnega pomena - zato je bila tudi zgledno obnovljena in vzdrževana, tudi s sredstvi davkoplačevalcev, domžalskih občank in občanov. Tudi v zadnjih letih smo brez pomislekov primaknili svoj delež za obnovo oltarjev. In prav je tako. Res gaje tudi, da sta občina Domžale in Župnijski urad sklenila tudi dogovor, da bodo tudi v prihodnje lahko v njej potekali koncerti v okviru Festivala, ki je postal tradicionalen (letos 32 po vrsti), saj so vsi, ki so tu že nastopali (in med njimi so v resnici največja svetovno znana imena) ali pa koncerte spremljali kot poslušalci v en glas zatrdili: čudovito, enkratno, neponovljivo!
Zato ne bomo odnejiali - v imenu glasbe in vsega kar glasba lahko pomeni človeku. Ker glasba lahko ljudi le povezuje, ne pa razdvaja in ker glasba prostore plemeniti in jih ne onečešča. Prepričana sem, da smo doslej in bomo tudi v prihodnje na grobeljskem festivalu poslušali zgolj in samo takšno glasbo. Zato pričakujem premislek in večjo širino ter odprtost tudi na drugi strani. Saj v imenu nas vseh ne moremo dopustiti, da bi izgubili ali pa se umaknili iz prostora, kulturno-zgodovinskega spomenika najvišjega ranga, da bi naši zanamci ne imeli možnosti prisluhniti glasbi v tem akustičnem biseru in bi slavijo svojo zmago ne-umje. Zato upam, da bo že v prihodnje leto drugače, da se bomo dovolj zgodaj pogovorili in morda odstranili kakršne koli nesporazume -če ti sploh so. Če bi govorila samo glasba, teh gotovo ne bi bilo ali smelo biti. O klavirju pa sodite sami!
Županja Cveta Zalokar-Oražem
Sveti Krajevnih skupnosti Slavka Šlandra, Simona Jenka in Venera Perka Domžale
Sklicujejo javno tribuno
O odprtih vprašanjih domžalskega urbanizma (ureditev centra Domžal),
ki bo v četrtek, dne 27 junija 2002 Ob 19. uri v konferenčni sobi Občine Domžale, Ljubljanska 69.
Ključna vprašanja: kako urediti mirujoči promet (parkirišča, garažna hiša) določitev lokacij za javne objekte, kot so: kulturni dom, muzej, knjižnica, tržnica, itd. kje in kako oblikovati osrednji mestni park ureditev SPB-1
Javno tribuno bo vodil predsednik odbora za prostor in varstvo okolja g. Franci GERBEC.
Sodelovali bodo podžupan Občine Domžale, mag. Milan PRIMAN in vabljeni strokovnjaki.
Uvodno obrazložitev bo podal načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja g. Zoran VITOROVIČ
Predsednik koordinacije Pavel PEVEC, Lr.
SLAMNIK • Juni] SJOOSS
Sodelovanje z Modro galerijo
V vrtcu otroci zelo radi rišejo, slikajo, oblikujejo ali se kako drugače likovno izražajo. Njihovo likovno ustvarjanje je izrazito bogato, sproščeno in vedno bolj samostojno. Že majhne otroke je treba spodbujati, da upoštevajo lastno videnje, doživljanje in domišljijo ter se tako približajo ustvarjalnemu likovnemu izražanju. In kako smo čustveno ter miselno doživljali likovni svet, ga raziskovali ter se srečevali z novimi likovnimi pojmi? Redno smo obiskovali razstave v
Modri galeriji Domžale, kjer so se nas vedno razveselili, nas prijazno sprejeli in nas vzeli za "svoje". Gospod Jani si je z veseljem vzel čas, nam ob vsakem obisku predstavil umetnika ter nas doživeto popeljal skozi svet umetnin. Tako smo na sproščen in nevsiljiv način pridobivali prva znanja o umetnosti, se soočali z likovnimi problemi ter doživeli vedno kaj lepega in prijetnega.
"Metuljčki" Marta, vrtec Urša, Domžale
Zapojmo, zaplešimo, zaigrajmo
Učenci in učitelji OŠ Roje iz Rodice se med šolskim letom pogosto posladkamo z glasbenimi priboljški, ki jih pripravimo kar sami. Z njimi razvajamo tudi starše, rejnike in vse tiste, ki se nam pridružijo na šolskih prireditvah. Zato nam nastopanje in vse tisto, kar sodi poleg - stiskanje pesti, da bi se vse dobro izteklo, pa nove frizure, lepa oblačila, malo treme in aplavz - ni tuje. Pa vendar je bil 4. april za nas prav poseben dan, saj smo se po enoletnem premoru zopet udeležili glasbene revije "Zapojmo, zaplešimo, zaigrajmo" in smo svoje znanje in veselje do glasbe pokazali na pravem, velikem odru. Prireditev, ki je na državni ravni, je bila tokrat v Ljubljani, sodelovalo pa je več kot 35 šol in zavodov iz cele Slovenije. Seveda pouk na ta dan za nastopajoče odpade, saj si po dvomesečnih pripravah - vajah, piljenju naučenega, občasnem obupavanju, šivanju in pripravljanju kostumov - to tudi zaslužimo. Sploh pa za pouk na tak dani ni časa, vemo pa tudi, da se bomo ob tovrstnih izkušnjah največ
naučili. Zato, hop na avtobus in dan, z glasbo obsijan, naj se zgodi! Zaradi velikega števila nastopajočih je prireditev razdeljena na dva dneva. Mi smo sodelovali prvi dan in s prav velikim veseljem in z radovednostjo smo si ogledali ostale naše vrstnike na odru. In že smo bili na vrsti mi. Mladinski pevski zbor in instrumentalni krožek naše šole sta se izkazala s skladbo Pesem, ki pripoveduje o sreči in veselju, ki nam ju prinašata ples in petje. Se strinjam! Zbor je nato zapel še Smolarjevo "Jaz ne grem v šolo". Ta učencem še posebej leži in iz njih izvablja navihan smeh in nagajive poglede, namenjene učiteljem. Velika poslastica celega dne pa je bila prava svatba. Žabja svatba, ob kateri so se zavrteli, zapeli in zaigrali na Orffove instrumente otroci Oddelkov vzgoje in izobraževanja, s pomočjo 3. a razreda in pevskega zbora. Ob regljanju so na oder najprej priskakljali žabji svati, ob zvokih poročne koračnice pa žabja ženin in nevesta, ki sta si izmenjala prstančka, nazdravila svoji sreči in se zavrteli skupaj s svati. Nevesta je še vrgla svoj poročni šopek in našega nastopa je bilo konec, pričel pa seje še bolj zabaven del dneva. Kosilo in ples za vse nastopajoče, kar pomeni, da glasba še dolgo ni utihnila. Je sploh še treba zapisati, da se nam domov ni prav nič mudilo in da smo še celo pot do Domžal prepevali?
Andreja Kosmatin, OŠ Roje
IZ NAŠIH SOL. IN VRTCEV
Sprejem prvošolcev v podmladek RK
stran 6
Kot vsako leto smo tudi letos na OŠ Dob slovesno sprejeli učence 1. razreda v organizacijo RK. Čeprav v letošnjem letu pretresajo našo organizacijo afere, še nismo izgubili upanja, da so med nami ljudje, ki so jim načela humanosti, pomoči in solidarnosti še vedno pomembna in jih uresničujejo v svojem življenju.
V tednu RK, od 8. do 15. maja, smo se na naši šoli spomnili na mnoge otroke v naši deželi, ki živijo v težkih in skromnih razmerah in potrebujejo pomoč in solidarnost drugih ljudi. Čeprav se letos nismo odločili za zbiralno akcijo denarnih prispevkov, kar smo izvajali prejšnja leta, smo letos posvetili več pozornosti izobraževanju. Prebrali smo kar nekaj prispevkov s socialno tematiko in si ogledali filme, ki nas obveščajo o nastanku humanitarne organizacije in njenem pomenu pri nas in v svetu.
Ob zaključku tedna RK smo organizirali sprejem prvošolcev v
organizacijo. Prvošolce smo seznanili z dejavnostmi RK in jih navdušili za prostovoljno delo, medsebojno pomoč in razumevanje ljudi, ki so v stiski. Posebej smo poudarili tudi skrb za zdravje in zdrav način življenja, ki bo pomagal, da bomo lažje premagovali težave, ki stojijo pred nami.
Učiteljica Lidija Gomboc, mentorica dramskega krožka na OS Dob, je skupaj z učenci na razredni stopnji pripravila čudovito predstavo Pekarna Mišmaš, ki je navdušila tako prvošolce kot tudi drugošolce, ki so spremljali spored. Ob zaključku predstave smo učencem 1. razreda izročili članske izkaznice in darilo - torbico, kijih bo spremljala na izletih in sprehodih.
Drug drugemu smo obljubili, da bomo še vedno ohranili načela RK in ne bomo obrnili hrbta nikomur, ki je v težavah.
Tatjana Kokalj
Evropa v šoli
Evropa v šoli je evropski natečaj, ki je postal zanimiva oblika vzpodbujanja mladih k razmišljanju o Evropi in aktualnih temah, ki pestijo njene prebivalce. Vsi si želimo, da se v Evropi ne bi nikdar več ponovila grozodejstva obeh svetovnih in drugih vojn, da bi živeli v miru, urejenem in zdravem okolju, v prijateljskih odnosih s sosedi in vsemi prebivalci našega planeta. Natečaj predstavlja le drobec v mozaiku prizadevanj za lepši in boljši svet
Poteka že od leta 1953, pod pokroviteljstvom sveta Evrope, Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter Evropske kulturne fondacije. Preko literarnega, likovnega in fotografskega ustvarjanja ter preko interneta so mladi, v Sloveniji že tretjič, na svojevrsten način spoznavali temo, povezano z zgodovino in prihodnostjo.
Okrog milijon mladih iz 32 držav vsako leto v poljubni obliki in tehniki ustvarja na skupno temo, kar pove veliko o uspešnosti natečaja, predvsem o potrebi mladih, da spregovorijo in izrazijo svoja razmišljanja. Najboljša so bila predstavljena na razstavi v Mariboru in bodo objavljena tudi v zborniku. Naša šola, OS Rodica, je že tretje leto sodelovala na natečaju Evropa v šoli 2001/2002. Letošnja tema natečaja je bila "Naša zgodovina -naša evropska prihodnost". Naši učenci so sodelovali na literarnem in likovnem natečaju v obeh starostnih kategorijah (razredna in predmetna stopnja). Na regijskem nivoju je bilo 7 likovnih nagrad, pod mentorstvom Brede Podbevšek: Jure Ropič, Urša Presekar, Kaja Krizman, Sandra Rožič, Maja Ivona Pretnar, Nina Savič in Nina Pevec in dve literarni nagradi, pod mentorstvom Drage Jeretina Anžin: Maja Grujič in Natalye Pokovec: Martin Plaznik. Skupni podnaslovi vsem natečajem so bili zelo zanimivi. Mi smo izbrali naslednje teme:
- Srečal sem popotnika iz preteklosti, kije namenjen v prihodnost,
- Kralja Matjaža sem pocukal za brado,
- Harry Potter pri slivniških
čarovnicah,
- Pisal mi je vojak s soške fronte. Nagrajenci in mentorji smo bili povabljeni na zaključno prireditev, ki je bila 9. maja v mariborskem Narodnem gledališču. Mariborski srednješolci so pripravili spekta-kularen kulturni program, ki je predstavil različna slovenska narečja v povezavi z evropskimi jeziki. Posebno nas je presenetila literarna nagrada na državnem nivoju, ki jo je podelil Matjaž Kek, državni podsekretar Urada vlade za informiranje. Prejela jo je učenka 4. b razreda, Maja Grujič, pod mentorstvom Drage Jeretina Anžin. Maja je izbrala temo "Srečal sem popotnika iz preteklosti, ki je namenjen v prihodnost", kjer na zanimiv način, z vrsto dramskih zapletov in razpletov opisuje srečanje z vitezom Adamom Ravbarjem.
Natalija Pokovec In Breda Podbevšek, OS Rodica
Nagrajenci v Čatežu
Tudi letos smo se otroci, starši in vzgojiteljici iz vrtca Domžale, enota Palček, udeležili tradicionalnega pustnega karnevala na Viru. Predstavili smo KOKOŠJO DRUŽINO. Z izdelavo pustnih kostumov smo pričeli že v januarju, ko smo skupaj s starši sešili oblačila za piščance, otroci so strigli in barvali "čopke" za piščance ter barvali pokrivala. Komaj smo čakali, da oblečemo kostume in se kot kokošja družina predstavimo ljudem. Naša prizadevnost se je obrestovala na karnevalu,
kjer smo med šolskimi maskami dobili prvo nagrado. Nagrado turistične agencije Tentours smo izkoristili 29.5.02 in se z avtobusom odpeljali v Čatež. Tam smo uživali v topli vodi, se spuščali po toboganih, se vozili z obroči, skratka, navdušenje je bilo popolno.
Zahvaljujemo se g. Bendi iz turistične agencije Tentours za čudovito nagrado ter pustni sekciji Striček za dobro organizacijo karnevala. Mi pa se že veselimo sodelovanja v prihodnjem letu.
Tatjana In Katarina
Vsak dan pravljica v vrtcu Mlinček
"Če želite, da bi bili vaši otroci bistri, jim pripovedujte pravljice. Če želite, da bi bili izjemno bistrijim pripovedujte še več pravljic" A. Einstein
Pred kratkim sem čitala raziskavo, kije presenetila celo strokovnjake. Proučevali so namreč razlike med uspešnimi učenci - dobrimi bralci ter neuspešnimi učenci - slabimi bralci. Ugotovili so, da na bralno uspešnost v šoli najbolj vplivajo učenčeve predšolske izkušnje z branjem in knjigami. Velikokrat razmišljam, ali za otroke v vrtcu poleg branja, pripovedovanja pravljic, pogovora ob
Vrtec prihaja
V veselje malčkov, še bolj pa staršev, ki morajo sedaj voziti svoje nadobudneže v vrtce v Domžalah ali pa kam drugam, novi vrtec v Lukovici že dobiva končno podobo. Delavci urejajo tudi žc okolico vrtca. Zunanja podoba
samega vrtca pa se iz dneva v dan spreminja tako lahko le pričakujemo, da bo prve malčke sprejel žc jeseni. Upamo lahko, da se ne bi kaj zapletlo ali da ne bi prišlo do kakšnih nepredvidenih zapletov pri delih, ki še čakajo izvajalec.
DJd
Osnovna šola Rodica
Terensko raziskovanje domačega kraja
O terenskem raziskovanju domačega kraja, ki so ga opravili učenci OŠ Rodica, ste lahko brali v prejšnji številki Slamnika. Danes objavljamo še dve fotografiji njihovega dela.
Ena od geografskih skupin pri kartlranju starosti stavb med Mlinščico In Kamniško Bistrico v Spodnjih Jaršah.
Biološka skupina pri mlkroskoplranju
O. O.
Foto: V. Vrtačnlk Mer&un
slikah, knjižnih kotičkih itd. storim dovolj za njihov bralni razvoj. Ob tem razmišljanju pa so se mi porajale ideje, ki sem jih tekom Šolskega leta tudi realizirala. Projekt sem poimenovala VSAK DAN PRAVLJICA. In dejansko otroci vsak dan poslušajo novo pravljico. Ob koncu šolskega leta pa opažam izredno željo po novi pravljici, večjo pozornost in koncentracijo, sproščeno pripovedovanje, bogato domišljijo, bogatejši besedni zaklad ter pristnejše medsebojne stike. Cela skupina je sodelovala tudi pri "bralni znački" KNJIGOBUBE, ki jo izvaja založba Epta.
Poleg zelo kvalitetnih slikanic in ilustracij so otroci ustvarjali v "Pobarvani pravljici". Knjige same pa so ponujale še mnogo dejavnosti in vsebin na vseh področjih.
V mesecu februarju smo obiskali knjižnico v OŠ Preserje. Poleg poklica knjižničarke smo spoznali različne vrste knjig ter dobili pravi odnos do knjige. V prijetno opremljenem knjižnem kotičku za najmlajše pa jim je prijazna knjižničarka prebrala zgodbo o zaljubljenem zvončku. Vsak torek otroci dobro vedo, da dobimo v vrtec obisk. Obiskovalca sta lutka Obuti maček in pravljičarka Mateja. Otroke vedno razveselita z novimi pravljicami. Seveda Obuti maček z veseljem prisluhne tudi pravljicam naših otrok in z njimi pokramlja. Zelo dobro pa vrtec Mlinček sodeluje tudi z založbo Mladinska knjiga iz Ljubljane, saj otrokom in staršem omogoča nakup kvalitetnih knjig po ugodnih cenah.
V okviru projekta VSAK DAN PRAVLJICA sem si zastavila tudi cilj, da izdelamo slikanico, ki jo bodo otroci sami oblikovali. Slikanica še nastaja, vendar verjamem, da bodo otroci ponosni na svoj izdelek, saj vanj vlagajo veliko truda.
S projektom bom nadaljevala vse do vstopa otrok v šolo in verjamem, da uspeh ne bo izostal.
Vilma Hrovat vrtec Mlinček
stran
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Dobili smo težko pričakovan asfalt
Vaščani zgornjega dela Krtine pri Dobu smo so že dolgo časa zavzemali, da dobimo na cesto, ki vodi v naše domove, prepotrebno asfaltno prevleko. Končno se je sreča nasmehnila tudi nam, smo si dejali. S pomočjo KS Kanina, pod okriljem predsednika g. Mavricija Grošlja in s pomočjo lastne finančne udeležbe smo uspeli. Odcep od domačije Pažbar, severno proti Krtinjskem hribu, je naposled prekril težko pričakovan ASFALT, po katerem bo vožnja z jeklenimi konjički udobnejša. Potrebno je pudariti, da ta del cestišča uporabljajo ne le prebivalci petih hiš,
ampak tudi velik del drugih krajanov, ki imajo tod njive, travnike in gozd. Po dolgem pričakovanju, da dobimo asfalt, se nam je ta želja uresničila. Odločili smo se, da pripravimo predčasno interno otvoritev. Postavili smo si visok mlaj in dolgo zastavo na njem ter pripravili vse potrebno. Zbrali smo se skoraj vsi krajani naše soseske, našemu povabilu pa sc je odzval tudi predsednik krajevne skupnosti, Mavricij Grošelj. Otvoritev seje prelevila v prijeten nedeljski piknik z dobrotami. Vodji sta bila Viktor Rems in Rok Cerar. Daje bilo vzdušje zares pravo, sta s harmoniko pestrila mladi
Obnova ceste iz Dragomlja proti Mali Loki
Domačina Viktor Rems in Rok Cerar sta ob navzočnosti narodnih nos prerezala trak
Anže Osolnik in Simon Rems. Naj izrazimo pohvalo za delo in prizadevnost vsem, ki so nam pomagali, še zlasti pa krajanu Stanetu Osolniku, ki sije s svojim gradbenim
odborom vsestransko prizadeval. Prijetno druženje krajanov je trajalo dolgo v noč, veselimo pa se že uradne otvoritve v bližnji prihodnosti.
Zadovoljni krajani
Pricetek sanacije plazu na Sv. Trojici
Malokdo v naši občini ve, da imamo na Sv. Trojici poleg vseh ostalih lepo tudi naš pravi pravcati zemeljski plaz. In to že več let. Že nekaj tednov sem opazoval, kako so se aktivnosti na plazu to spomlad ponovno začele večati. Več strojev, izkopavanja... Zato sem se odpravil na pogovor z neposrednim sosedom, Matijo Filešom, ki gaje plaz tudi najbolj prizadel.
Ze odkar je bila 1989 širjena in asfaltirana cesta na Sv. Trojico, seje malo pod vrhom pokazalo, daje teren plazovit, tako daje kaj kmalu zemlja zaprla slabo polovico cestišča. Po večkratnih manjših odvažanjih je v letu 1998 prišlo do celovite sanacije z izgradnjo mogočnega zidu, ki jo je pripravila KS Dob.
Vendar pa voda ni zrak in še v istem letu, se je dobrih 50 m nižje po pobočju plaz ponovno "prikazal" in ob večdnevnem obilnem deževju, novembra 1998, je neke noči prišlo do večjega premika ter zemeljskega usada, v katerem se je med drugim
Foto: Sanacija plazu na Sv. Trojici
dobesedno v zemljo ugreznil vrt ob hiši, kjer prebivata zakonca Fileš. Izkazalo seje, da stanovanjska stavba stoji ravno v sredi med starim in novim plazom in je bila zaradi tega tudi neposredno ogrožena. Seveda meje zanimalo, kako da seje nekaj konkretnega začelo dogajati šele po štirih letih, a sem izvedel, da so se aktivnosti vendarle odvijale že ves vmesni čas.
Po sami noči, ko ju je z ženo pogled na uničen vrt dodobra pretresel, je prijavil zadevo na oddelek za elementarne nesreče in pohvalno hitro si je prizorišče ogledala komisija. Samo plazišče so raziskali tudi strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije, ki so potrdili, da so bile močnejše padavine neposredni vzrok za nastanek večjega aktivnega plazu. K dodatnim dotokom padavinske vode pa naj bi prispevalo tudi neurejeno
dreniranje ob na novo postavljenem prej omenjenem zidu, ki je bil primamo namenjen sanaciji nemirnega zemljišča. Priporočilo so utrjevanje s pilotiranjem, za dokončno ureditev pa še ureditev drenaže. V prvem poskusu je bila predlagana vgradnja "zagatnic", ki naj bi utrdile plazišče. Ko pa so se ta dela začela izvajati, seje izkazalo, daje metoda izredno nevarna za samo stanovanjsko hišo, saj so močne vibracije ob posegu, ki se je izvajal preblizu stavbe brez vrtanja, grozile, da se bo hiša porušila. Zato je g. Fileš sam zahteval, da se dela prekinejo ter poiščejo alternativne možnosti.
Občina Domžale je na podlagi raziskav in poročil naročila in plačala izdelavo projekta sanacije pri podjetju "Geoing" Maribor, vendar je bil projekt po mnenju komisije pri Ministrstvu za okolje in prostor
preobsežen in finančno prezahteven, zato so predlagali spremembo projekta in delno sanacijo, z namenom zgolj zavarovati stanovanjsko hišo. Na tej točki so zadeve v letu 1999 tudi obstale, zato si je g. Fileš moral pomagati kar sam in v letošnjem letu na lastno pobudo in s pomočjo podjetja "I-N-I" pričel s sanacijo, o tem pa na sestanku seznanil tudi predstavnike Ministrstva za okolje in prostor ter predstavnike občine Domžale. Očitno bo le tako problem rešen že v letošnjem letu. Seveda je lastnik, ki sam aktivno in prostovoljno pomaga in sodeluje neposredno pri samih gradbenih delih že rahlo utrujen od naštetih poti in pogovorov, ki jih je opravil pri državnih in občinskih oblasteh - čeprav takoj pristavlja, daje pri večini naletel na prijazna in potrpežljiva ušesa, pri posameznikih pa žal ne.
Za dokončno odpravo posledic in vzrokov za nastanek plazu naj občina Domžale od izvajalca zidu nad cesto zahteva izvedbo ustrezne drenaže ter hkrati sodeluje z dofinanciranjem že začete sanacije ali pa postori vse potrebno, da bo občina ta sredstva pridobila pri Ministrstvu za okolje in prostor. Končni stroški za posameznika in povprečni slovenski žep res daleč preveliki, kljub temu da ima zaenkrat zagotovljeno sofinanciranje v višini celi 10 %.
G. Fileš pa si tudi želi, da bi si odgovorne občinske službe potek sanacije tudi ogledale ter s svojim nadzorom in morebitnimi koristnimi predlogi dale še svoj dodatni prispevek k ureditvi razmer.
Rok Ravnikar
Sredi maja je bila končana obnova skoraj 300 m dolgega cestnega odseka v Dragomlju. Gre za cesto, ki vodi v Malo Loko in sicer za odsek med ovinkom ob avtocesti in potokom Gobovšek. Ta del ceste je bil v izjemno slabem stanju, saj je bil prekopan že ob gradnji kanalizacije in kasneje še ob gradnji vodovoda. Po končani izgradnji pa cesta ni bila sanirana. Zaradi avtoceste naj bi bila namreč zgrajena nova obvoznica južno od šole. Ker pa bo žal treba zaradi upravnih postopkov na obvoznico še kako leto počakati, je bilo treba novi odsek namesto v obvoznico, preusmeriti do ceste, ki jo je pred tem že zgradil DARS. Obnovljeni odsek je širok 5 m, kot je
sicer širok ostali del cestne povezave do Male Loke. Za boljšo varnost je opremljen tudi s pločnikom. Dela je izvajalo Cestno podjetje Ljubljana. Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata bo ob delu obnovljenega odskega nekoliko razširila obstoječo javno razsvedjavo.
Janez Kokalj
Po avtocesti le do 30. junija 2002
700. letnico prve omembe imena naselja PŠATA pri Domžalah bomo počastili skupaj z vaščani s Pšate pri Cerkljah na Gorenjskem na prireditvi
od Pšate do Pšate
v soboto, 29. junija 2002.
Program:
14.30: igrišče: začetek športnih aktivnosti
17.00: prostor pred gasilskim domom Pšata: sprejem gostov s Pšate pri Cerkljah
18.00: cerkev na Pšati: maša z blagoslovom
19.00: prostor pred gasilskim domom Pšata: družabno srečanje s kulturnim programom, sledi slovenska z ansamblom Mladi upi
Na prireditev vabijo organizatorji iz Sveta KS, Gasilskega društva in Športnega društva Pšata Dragomelj.
Prijeten kolesarski izletu je lahko tudi iz Domžal proti Trojanam. Čeprav ni dovoljena vožnja po gradbišču nove avtoceste, pa se težko vzdržimo, da se ne popeljemo s kolesom preko krtinskega hriba. Le še nekaj pritiskov na stopalko in lahko se odpravimo obiskat novo nastajajoče jezero ali obiščemo čebelarski dom ter grad Brdo. Prostorov, kjer lahko malce predahnete, je dovolj, okolica pa tudi prijetna in odmaknjena od vsakdanjega trušča. Pot nazaj proti Domžalam si lahko izberemo ali po isti poti ali pa preko Rov in Radomelj.
DJd
Za Sumberkom bodo psi premagovali ovire
V soboto, 29. junija, bo na društvenem stadionu Kinološkega društva Domžale, tako kot vsako leto v tem času, spet veliko tekmovanje psov v agilitvju. Stadion Kinološkega društva v Domžalah stojih tik ob avtocesti Ljubljana - Krtina (Maribor), izvoz Domžale inje prizorišče številnih aktivnosti članov in njihovih štirinožnih prijateljev. Tukaj se zbirajo lastniki mladih psov v mali šoli in v tečajih poslušnosti, vodniki reševalnih psov in ljubitelji različnih pasem. Vse več mladih in starejših
lastnikov psov pa se ukvarja prav z agitilivjem, s tem zanimivim športom, ki povezuje človeka in psa, ko skupaj premagujeta živobarvne rdeče-rumene ovire v parkurju in tekmujeta za čim boljši čas. Na letošnji mednarodni tekmi, ki je že osma po vrsti, se bo pomerilo skoraj sto tekmovalcev iz petih držav. Poleg slovenskih bodo za Sumberkom nastopili še tandemi iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske. Nastopili bodo s psi najrazličnejših pasem, ki bodo še posebna atrakcija za gledalce, saj
bomo med drugimi lahko videli tudi najhitrejše pasme, kot so angleško border collieji ali belgijski ovčarji, pa tudi kodre, pirenejske ovčarje, labradobrce, zlate prinašalce, nemške ovčarje in druge. Tekma bo štela tudi za pridobitev mednarodnega naslova CACIAg. Parkurje s kombinacijami ovir bo postavil Mariborčan Mitja Znidaric, ugledni slovenski sodnik z dolgoletnimi tekmovalnimi izkušnjami.
Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri in bo trajalo do zgodnjih popoldanskih ur. Slovesen zaključek s podelitvijo pokalov in nagrad najboljšim tekmovalcem bo predvidoma ob 17. uri. Častna pokroviteljica tekmovanja bo domžalska županja, Cveta Zalokar Oražem.
Saša Novak
Pomoč Boliviji
Le malo jih ve, da je iz naše bližnje okolice doma misijonar Franci Pavlic, ki deluje v Boliviji. Zaradi težkih razmer v katerih deluje, so se na Brdu in Zlatem polju odločili, da ustanovijo sklad za pomoč Franciju Pavlicu.
S spomladansko akcijo Naredite tri lepe stvari naenkrat, pa bo sredstva, zbrana s prodajo papirja, župnijska Karitas Brdo in Zlato polje namenila za njegovo delovanje v misijonu. Počistiti stanovanje starega papirja, pomagati industriji priti do prepotrebnih surovin ter finančno pomagati misijonarju, so tri lepe stvari naenkrat.
Svojo pomoč so obljubili Surovina iz Kranja, nekateri prijatelji iz Domžal in okolice pa so že prinesli tudi prve pakete časopisnega papirja.
DJd
"Gospodje moja moč in moja pesem".
Pod tem naslovom sta v nedeljo, 02. junija 2002 otroški (pod vodstvom gdč. Barbare Jeretina) in mladinski pevski zbor (pod vodstvom gdč. Martine Ručigaj) župnije Jarše pirpravila v grobeljski cerkvi koncert masnih in Marijinih pesmi. Skupen letni koncert obeh zborov je bil svojevrstna zahvala Bogu ob zaključku veroučnega in šolskega leta.
JK
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran
Novi izzivi v letih 2002-2005
Svetniška skupina LDS je v letu 2001 aktivno sodelovala pri pripravi in sprejemu Razvojnega programa Občine Domžale za obdobje 2001-2005.
V okviru priprave razvojnega programa smo izhajali iz najbolj perečih problemov, s katerimi se srečuje občina in njeni občani. Med številnimi področji nam je bilo jasno, da so največji problemi, ki jih zaznavajo naši občani zlasti:
- urejanje mirujočega prometa (parkirišča, garažne hiše),
- prometni režim v občini (pločniki, kolesarske steze),
- urejenost zelenih površin (parki, zelenice).
Zgoraj navedeni problemi so še posebej izraziti v samem mestu Domžale in se stopnjujejo proti samemu centru mesta.
Parkirišča
Največji problem predstavlja ravno pomanjkanje ustreznih parkirnih površin. Za rešitev tega problema smo podprli rešitev, da že v letu 2002
IJS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
zagotovimo dodatnih 110 parkirnih mest na lokaciji opuščenih železniških tirov v neposredni bližini železniške postaje. Nadaljevanje, ki mora slediti v letih 2003 in 2004 pa mora v centru Domžal, v bližini blagovnice Vele, zagotoviti dodatnih 750 do 900 parkirnih mest, ki jih bo potrebno
zaradi racionalne uporabe prostora, koncipirati v obliki garažne hiše. Naslednji korak zagotavljanja dodatnih parkirnih mest mora biti v Športnem parku Domžale, kjer je predvidena gradnja nove športne dvorane.
Kolesarske steze
Problem, ki ga poleg občanov v mestu Domžale čutijo tudi prebivalci drugih krajevnih skupnosti je pomanjkanje kolesarskih stez. V ta namen že poteka priprava lokacijskega načrta ob Kamniški Bistrici, ki predpostavlja umestitev kolesarskih stez na relaciji Domžale - Volčji potok. V nadaljevanju je potrebno kolesarske steze potegniti še od Domžal proti Dolu.
Parki in zelene površine
V okviru urejanja zelenih površin izstopa problematika ureditve občinskih parkov, pri čemer je park ob občinski stavbi že zadovoljivo urejen, bolje pa bo potrebno urediti še parka ob magistralni cesti G-10 in park 88 lip ob Kamniški Bistrici. V okviru urejanja centra Domžal, kjer bomo umeščali nove parkirne površine pa ne smemo pozabiti na umestitev ustreznih zelenih površin v najožje mestno središče.
Predsednik LDS Domžale mag. MIlan Pirman
LDS Dob
Priprave na volitve
V juniju smo se sestali tudi člani krajevnega odbora LDS Dob in obravnavali priprave na lokalne volitve jeseni.
Največ pozornosti smo namenili razvoju posameznih območij krajevne skupnosti, ki naj bi jim po mnenju LDS namenili posebno skrb: zagotovitev pogojev za devetletko v osnovni šoli Dob in gradnja enote vrtca v njenem okviru, ureditev mostu preko Radomlje, pospešitev urejanja nedokončanih cest, pločnikov in javne razsvetljave, čimprejšnjo gradnjo plinovodnega omrežja (tudi v okviru občine), nadaljevanje urejenja "parka" v okviru Ccšcnik in Turnš, zagotovitev gradnje pločnikov tako ob cesti Dob-Vir, kot Dob-Podrečje, povečanje in modernizacija trgovine, ureditev otroškega igrišča ter ureditev okolice ribnika za piknike. LDS je oblikovala tudi stališče do povečanja odlagališča odpadkov na Močilniku, kjer soglaša z načrtovano razširitvijo, vendar v skladu z evropskimi standardi ter zagotovitvijo rente tako KS kot resnično prizadetim posameznikom.
Naslednji sestanek bo namenjen evidentiranju možnih kandidatov za člane Sveta KS Dob.
LDS Dob
Prva parlamentarna olimpiada
V soboto, 1. junija, smo se v Športnem parku Kodeljevo v Ljubljani zbrali "reprezentanti" slovenskih parlamentarnih političnih strank in se pomerili na prvih športnih igrah. Razpisanih je bilo kar precej panog: mali nogomet, košarka, odbojka moški, odbojka ženske, tenis, golf in šah.
V res hudi vročini smo se, večinoma športa vajeni, kar nekaj ur podili in ukvarjali z raznimi žogami. Prav zabavno je bilo pogledati ekipe, ki so jih sestavljali poslanci, državni sekretarji, fakultetni profesorji, pomembnejši funkcionarji strank. Za udeležbo lahko čestitamo tudi predsednikoma Socialdemokratov in Stranke mladih.
Sledilo je kosilo pri Jovotu in podelitev nagrad; Slovenska ljudska stranka, katere barve sem zastopal, je osvojila 2. mesto v šahu ter še eno 2. mesto v odbojki.
Rok Ravnikar Nogometno moštvo SLS
Vlado Dimovski na obisku
Združena lista socialnih demokratov iz Moravske doline je v sodelovanju z Društvom upokojencev, borci NOB, Desus-om in LDS Moravče pripravila "majsko srečanje" vseh naših članov in simpatizer jev. Srečenjeje bilo v soboto, 25.5.2002, v Zg. Javoršcici pri Merela Marjanu. Poleg pozdravnega govora, ki ga je imel Franc Kmetic, in bogatega kulturnega programa, pevcev Društva upokojencev nas je vse zbrane pozdravil tudi minister za delo in družino,    Vlado Dimovski.
Marsikatero besedo o socialnem položaju našega človeka so si navzoči dobro zapomnili in na koncu govornika nagradili z močnim aplavzom.
Srečanja so se udeležili tudi prijatelji iz Domžal, Lukovice, Mengša, Trzina in Kamnika.
Nadaljevalo se je z golažem, dobro kapljico in glasbo ansambla Rokovnjači. Na koncu smo se vsi z dobrimi vtisi razšli, z obljubo, da je potrebno večkrat pripraviti takšna in podobna srečanja.
Mladi za šport
V soboto, 1.6., je na ploščadi pred mengeško šolo potekala prireditev Mladi za šport, ki jo je organiziral Mladi Forum ZLSD Mengeš. Za organizatorje seje dan začel že precej zgodaj. Člani smo se zbrali že okoli devete ure in opravili še zadnje malenkosti, potrebne za uspešen potek dogajanj. Pometanje ploščadi, prenašanje klopi, sončnikov, zbiranje glasbe..., so pritegnili marsikateri začudeni pogled mimoidočih.
Okoli enajste ure pa seje vse začelo. Prikapljale so ekipe iz Mengša, Domžal in Kamnika, ki so se najprej pomerile v streetballu, nato pa še v malem nogometu. Vroč dan, vesela glasba, dobra dražba in zastonj brezalkoholna pijača, so prav gotovo botrovali k sproščenemu vzdušju s kančkom prijateljske tekmovalnosti. "Ne-športniki" so našli zavetje v prijetni senci, medtem ko so se tekmovalci potili ob igrah z žogo.
Popoldne seje hitro prevesilo v zgodnji večer in dogajanje seje prav prijetno zaključilo kot se je začelo. Znani so bili tudi zmagovalci, ki so tako kot se spodobi, prejeli tudi simbolične nagrade. Zmagovalcem Mladi Foram ZLSD še enkrat čestita in upa na ponovno udeležbo na podobnih prireditvah. Kakor pravijo, na mladih svet stoji, žal pa to v večini vedo samo mladi.
Jana C. DJordJevič
SDS Domžale in Nova Slovenija Domžale sta podpisali koalicijsko pogodbo
V sredo, 12. junija 2002 sta občinska odbora SDS in N.Si slavnostno podpisala koalicijsko pogodbo, s katero se zavezujeta, da bosta v Domžalah ti dve stranki tudi v naslednjem mandatnem obdobju aktivno sodelovali, izhajajoč iz pozitivnih vrednot slovenske pomladi in slovenske osamosvojitve, pozitivnih izkušenj, pridobljenih s sodelovanjem in skupnim nastopom v okviru Koalicije Slovenija ter na podlagi ugotovitve, da lahko skupaj uspešneje delujeta v korist občank in občanov Občine Domžale, Občinski odbor N.Si Domžale in občinski odbor SDS Domžale torej izražata jasno željo in namero po sodelovanju in skupnem političnem nastopanju v občini Domžale.
Na lokalnih volitvah 2002 bosta odbora nastopila s skupnim županskim kandidatom, ki ga bosta uskladila na podlagi sorazmerja, dosedanjega dela,
prepoznavnosti in ugleda ter možnosti izvolitve kandidata. Ime predlaganega kandidata za župana bosta javno objavila na posebni skupni tiskovni konferenci. Občinska odbora sta pripravljena in si vsekakor želita sodelovati tudi z drugimi političnimi strankami, ki se zavzemajo za iste ali podobne cilje in vrednote. Ne glede na izid lokalnih volitev pa se odbora zavezujeta, da bosta sodelovala celoten 4-letni mandat. Po slavnostnem podpisu, ko sta si predsednik SDS Domžale, g. Roman Kurmanšek in predsednik N.Si Domžale, dr. Marko Starbek, izmenjala podpisano Koalicijsko pogodbo o skupnem sodelovanju v naslednjem 4-letnem mandatu, seje prireditev s številno množico obiskovalcev, ki je prisostvovala temu dogodku, zaključila v obliki neformalnega razgovora ob zdravici in kozarcu pijače.
Tekst In foto: Janez Stibrič
Predsednik SDS, g. Roman Kurmanšek In predsednik N.SI, dr. Marko Starbek, sta si Izmenjala podpisano KolacIJsko pogodbo ter s tem skupno zavezo sodelovanja v naslednjemn 4-letnem mandatu.
Družabno srečanje članov ZLSD
Malo po prvem maju, ko smo se oddahnili od praznikov, smo se člani ZLSD Mengeš zbrali v letnem gledališču na družbenem sračanju. Kot je ob takem srečanju v navadi, smo seveda poskrbeli za prijetno vzdušje, pa tudi jedače in pijače ni manjkalo. Golaž je pošel že kmalu po dvanajsti uri, ostalega pa je bilo dovolj do zgodnjih večernih ur.
Veseli smo bili, da se srečanja niso udeležili samo člani, pač pa seje nam pridružilo tudi kar nekaj somišljenikov, pa tudi članov drugih strank. Pozdraviti so nas prišli tudi iz organizacij iz sosednjih občin in iz Ljubljane. Med njimi tudi Angelca Murko Pleš, ki je med drugim poudarila pomembnost socialno demokratske usmeritve, ki jo na slovenskem zastopa le ZLSD.
Kar nekaj uspehov je ZLSD dosegla v zadnjem času. Med drugim je dokazala, daje dogovarjanje možno. Minister Dimovski je s socialnimi partnerji dosegel dogovor o sprejemu Zakona o delovnih razmerjih. To je do sedaj edini primer v Evropi, daje dogovor dosežen brez socialnih pretresov in demonstracij. In če se na tem najtežjem področju da dogovarjati, potem se da povsod. S tem je ZLSD uresničila model socialnega partnerstva. V javni upravi uspešno izvaja reformo, ki bo precenila in približala njene usluge porabnikom. Stranka skratka dokazuje, daje sjx>sobna vladati.
Zal pa v Mengušu nismo tako uspešni. Dogovarjanje z župnikom, ki je pač na drugem polu politične pahljače, ne teče gladko, naše pobude so večinoma sprejete z nerazumevanjem. Ustanovil seje, (pravzaprav je nastal kar sam od sebe), Mladi forum ZLSD, organizacija, ki poskuša najti prostor pod soncem tistim, ki jih uveljavljene organizacije ne pritegnejo in povečini ostanejo na robu dogajanj. Njihove sproščene prireditve in srečanja dajejo marsikateremu mlademu možnost izražanja. To pomlaja tudi nas starejše, ki pod vodstvom nove predstavnice Liljanc Ošep razmišljamo o tem, da je čas, da po dobrem desetletju relativno neuspešnega vodenja občine, volivci to zaupajo levi sredini.
ZLSD
NATO da ali ne - vsekakor DA
Pred dnevi je v Domžalah potekala javna tribuna, ki se je dotaknila v zadnjem času vse bolj razgretega vprašanja - Naj Slovenija vstopi v NATO ali ne? Javno tribuno je organiziralo nevladno društvo Slovenski odbor za NATO, gosti pa so bili g. Janez Janša, dr. Romana Jordan-( izd j in dr. Jože Rant. Tribuna je bila vsekakor odmevna, udeležba pa pestra; prisotni so bili tako tisti, ki se zavzemajo za vstop Slovenije v NATO, kakro tudi tisti, ki so proti tej odločitvi ali pa se še ne morejo odločiti za eno od teh dveh opcij. Vse skupaj je uvodoma pozdravil domžalski podžupan, g. Roman Kurmanšek, nato pa besedo predal gostom. Janez Janša je v začetnem delu javne tribune predstavil zanimive informacije in dejstva o tem, kaj je sploh NATO in kakšni so razlogi za vstop Slovenije v NATO, v razpravi pa je ovrgel tudi dileme, ki se pojavljajo v medijih in ki govorijo proti vključitvi Slovenije v to organizacijo. Kot zanimivost; nasprotniki vstopa v NATO večinoma izhajajo ravno iz tistih vrst, ko so bili že v času, ko smo bili pod Jugoslavijo, ostro proti vstopu v to zahodno zavezništvo, saj jim je bil bližji model Varšavskega pakta. V nadaljevanju je podpredsednica društva Slovenski odbor za NATO, dr. Romana Jordan-Cizelj, predstavila malo širši pogled na zvezo NATO. Izvedeli smo, da NATO ni več samo vojaška organizacija, temveč da imajo članice, ki so vključene v NATO, izredno možnost sodelovanja v številnih znanstvenih projektih, ki nikakor niso povezani samo z vojaško tehnologijo. Če želimo, da se Slovenija razvija kot sestavni del zahodne civilizacije, če si želimo varno in svobodno prihodnost z optimalno porabo finančnih sredstev, če želimo sebi in našim potomcem ustvariti boljše pogoje za razvoj demokracije, če želimo, da ima naše gospodarstvo kar največ možnost za prodajo izdelkov na stabilne zahodne trge, če želimo, da naši znanstveniki lahko aktivno sodelujejo pri vrhunskih znanstveno-raziskovalnih projektih in če želimo, da bodo imeli mladi kar največ možnosti za vrhunsko mednarodno izobraževanje in zaposlovanje, potem vsekakor moramo vstopiti v zvezo NATO, je poudarila dr. Cizljeva. Navedla je tudi veliko število znanstvenih projektov, ki potekajo v okvirju NATA.
Dr. Jože Rant je v svoji razpravi med drugim navedel, da si v času, ko globalni izzivi varnosti, ki jih prinašajo mednarodni terorizem, mednardni kriminal, širjenje nevarnih snovi in orožij za masovno uničevanje, ekološke in druge po človeku povzročene ali pa naravne katastrofe in ki imajo uničevalne posledice za vse prebivalstvo in teritorij in to ne samo ene, ampak vrste držav, osamitve ne moremo
SDM 25. junija organizira tradicionalni kolesarski izlet
SDM Dom/alc vas na praznični 25. junij vabi, da se udeležite tradicionalnega kolesarskega i/lcia v Kamniško Histrieo. Zbirališče Ihi ob 8. uri na ploščadi blagovnice Vele v Domžalah. V primeru slabega dežja kolesarski izlet odpade.
Vabljeni vsi, ki imate tudi nekaj "kolesarske žilice". SDM Domžale
privoščiti. Osamitve si ne more privoščiti niti velesila kot so ZDA. Tti ni nevtralnosti, tu bi bila nevtralnost samoprevara in iluzija, zelo nevarna iluzija. Da se ubranimo ali pa da bi ublažili posledice teh nevarnosti nujno potrebujemo zaveznike, tu velja sodelovati! Zaradi politike neuvrščenosti, t.j. aktitvne nevtralnosti, smo bili nekoč sumljivi za najbolj razvite države. Bili smo država na "seznamu" in zaradi različnih prepovedi, preprek in birokracije je trpelo naše znanstveno in tehnološko razvojno delo. Teh časov si ne smemo več želeti. Namesto osamitve si moramo želeti enakopravnega znanstvenega sodelovanja z drugimi narodi v Evropi, Ameriki in širše in to tudi najbolj komercialno ali strateško občutljivih področjih naprednih tehnologij in znanj. To pa pomeni tudi korist za naše gospodarstvo in naš splošni napredek in končno tudi za našo varnost. Po uvodnem delu so sledila številna zanimiva vprašanja poslušalcev, na katera so vsi trije gostje odgovarjali z argumenti in strpnim dialogom. Med drugim je bila izpostavljena tudi dilema, češ, če gremo v NATO, potem bodo naši vojaki nosili življenje naprodaj v tujih državah za tuje ljudi. Odgovor, kije sledil, je marsikoga presenetil. Slovenski vojaki že sedaj, ko sploh nismo v NATU, aktivno sodelujejo v nekaterih vojaških operacijah po svetu in to sploh ni povezano s tem, ali bomo ali ne bomo v NATU. In če gremo na nek konkreten primer; koje bil izveden terorističen napad na ZDA (11. septembra v Nevv Yorku), NATO od nobene države članice ni zahteval, da se aktivno pridruži protiterorističnim akcija v Afganistanu. O vsem tem odloča vsaka članica sama. Vsaka članica, tako npr. majhni Luxemburg, kot tudi večje članice, npr. ZDA, imajo povsem enake pristojnosti in vsaka od njih ima pravico dati veto na odločitev NATA (vse odločitve morajo biti sprejete s soglasjem vseh članic). Tudi Slovenija bi lahko uporabila to odločitev v primeru, če se z odločitvijo NATA ne bo strinjala.
Vprašanja so se še nadaljevala in ob zaključke javne tribune je bilo med pristonimi čutiti drugačen odnos do zveze NATO, prisotni so bili, lahko rečem, večinsko za vključitev v NATO. Še besedico ali dve o SLOVENSKEM ODBORU ZA NATO (SON). Je združevanje državljanov RS, ki si prizadevajo za sprejem Slovenije v NATO. V njam se za javni in državni interes združujejo svobodni posamezniki, kulturne in akademske osebnosti, predstavniki nevladnih in strokovnih organizacij, člani vladnih in opozicijskih struktur; predvsem pa ljudje dobre volje, ki so - ko gre za strateške interese Slovenije -prizadevajo za tvorno in sporazumno delovanje vseh državljanov Slovenije. Več o tem ter o samem društvu si lahko preberete tudi na njihovi internetni strani http:// w w ww.odbor-nato. si/
Tekst In foto: Janez Stibrič
Sonček, meduze in veselo čofotanje v morski vodi
Sonce nam nesebično daje energijo, toploto in luč v našem življenju. Sončki so tudi naši otroci, ki nas s svojim smehom in Iskrenimi očmi spominjajo, kako lepo je biti brezskrben, nesebičen in kako preprosto je dajati in sprejemati. Velikokrat pa nas v življenju (kakor meduze, ki so nam v dogcgu roke, a nas kaj hitro opeče jo) marsikaj ovira, da bi se preprosto prepustili našemu srcu in željam...
Zato smo se Gorazd, Žiga in Nina iz Društva Vesna, s sodelovanjem Maksimiljane Mali (Center za
socialno delo), odločili, da bomo poiskali cjorjrasrcne ljudi, ki nam bodo pomagali odpeljati otroke v
brezskrbne urice čofotanje in zabave. Tako smo se s finančno pomočjo Napredka, Pivovarne Union, RoviaJa d.o.o., Društva Vesna in Gorazda Križaniča neko sončno soboto v mesecu maju s sedmimi otroci iz Občine Domžale odpeljali v Simonov zaliv.
Tam smo kmali ugotovili, da kopanje v morski vodi ni bil več izziv samo za pogumne, kajti voda je bila ravno prav topla, da smo po kosilu prav vsi veselo čbfotalivnjej.
Dan nam je po raznih igrah in sprehodu prehitro minil, a smo na srečo imeli na voljo še naslednji dan. Ta nas je sicer presenetil z oblački na nebu in z meduzami v morju, a smo se kljub temu veselo prepustili, meduze odgnali in se lepo zabavali še naprej.
Vse kar je lepo, hitro mine, pravijo. Pa še kako res je.
Zato si v prihodnje želimo čim več rmjateljsldh in nesebičnih tok, ki nam bodo pomagale uresničevati želje naših sončkov, ki si zaslužijo čim več brezskrbnih dni, pa naj bo to na morju, v hribih ali pa doma, v okrilju njihovih družin in prijateljev.
Nina Robnik
IdsiiKrViiiju
vrolkanju
V soboto, 6. julija, bo v skejtparku v Domžalah, ki se nahaja za domžalskim bazenom, Mladinski svet Domžale organiziral tekmovanje v rolkanju za vse zainteresirane skejtarje iz občine Domžale in njene bolj ali manj bližnje okolice.
Pričakujemo tudi prihod skejtarjev iz Ljubljane, Tržiča, Kranja, Kamnika in še od koga, torej gre pri tem bolj za medkrajevni stejtseš"n, kot pa za kakšno mega tekmovanje, kjer bi se zmagovalec domov odpeljal z novim avtom. Asfaltirana ploščad za domžalskim bazenom je (zaenkrat) namreč še preskromna za kak večji skejtarski dogodek z bogatimi nagradami (te seveda ne bodo izostale) in nastopom najboljših slovenskih skejtarjev, čeprav bo v soboto verjetno kljub temu kdo od treh le zašel v naš skejtpark.
Hkrati bo na prizorišču za malo manj športno nastrojene navdušence potekalo tudi tekmovanje v popularni računalniški igrici Tony Hawk. Predtekmovanje v Tony Hawk-u se začne ob 14h, predtekmovanje v "zaresnem" skejtanju pa ob 16h -tekmovalce prosimo, da se pravočasno prijavijo.
Med tekmovanjem bosta za groovie-funkie-punkie-jazz&drum&bass razpoloženje poskrbela dj-a Kobayashy in The Jure z družinama. Informacije lahko pokličete na telefon 040/277-959 (Borut)
b.d.
MSD kje smo?
Trenutno Mladinski svet Domžale domuje na L. Ljubljanski ulici 36, v mali pisarni pod radiem HIT.
Najdete nas v pritličju, če za stopnicami zavijete v ozek hodnik, na koncu katerega je ogromen razpoznaven napis. Glede na to, da nas je v svetu kar nekaj društev in organizacij, imamo na razpolago pisarno z uradnimi urami. V pisarni vas čaka Gregor, ki vam bom prijazno postregel z informacijami. Uradne ure so v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Telefon: 01/724-85-25 - 041/994-245
e-mail: mladinslti-svet-domzale@sioI.net msdomzale@hotmail.com
Mladost na stopnicah No 2
Mladinski svet Domžale pripravlja v petek, 5. julija, v parku za občinsko stavbo v Domžalah (nič hodega sluteče bodoče dvorišče Mladinskega kulturnega centra) drugo inkarnacijo vsesplošne fešte domžalske in okoliške mladine, ki bo hkrati služila za kamuflažo predstavitve lokalnih mladinskih kulturnih društev in sicer Društva VESNA, Društva za ohranitev in razvoj mladinskih subkultur ter Društva za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami. Program se bo začel okrog štirih popoldan s slovesnim odprtjem razstave hitro pokvarljivih proizvodov zdajšnje in tukajšnje golobrade
kulturne industrije. Uverturi primemo bo gostom postreženo z v grobu obračajočeg se lorda Byrona vredno prekomerno dozo drum&bass poetskih variacij na to temo, sempatija posoljenih z dramskimi vložki. Ob šestih sledi dvajstetminutna dub noir instalacija "ce n'est pas ca" v izvedbi Kupperbusch jr. quarteta z gosti. Petkov večer se bo, kot se spodobi, zaključil z ušesa parajočimi riffi Star fuckersov, Stanja Popolne Bede, domžalskih r'n'r legend in Srečne mladine, teh pa tudi ni treba posebej predstavljati.
dodatne informacije 040/713-273 (Rok)
r.J.
Območna organizacija ZSSS Domžale
Pravica delavcev do letnega dopusta in regresa
Dnevi postajajo vse toplejši in večina nas že razmišlja o dopustu. Kdaj, kam in za koliko časa. Preprosta vprašanja, odgovori pa precej bolj zapleteni, saj niso odvisni led od nabili želja, temveč tudi od vrste drugih dejavnikov. Med pomembnejšimi dejavniki gotovo sodi tudi pravica do letnega dopusta in regresa. Kdaj in koliko dni
"Kako je s pravico do dopusta, koliko dni letnega dopusta pripada delavcu in kakšne so zakonske podlage za njegovo izrabo", pa so ena izmed bolj pogostih vprašanj, ki jih dobivamo tudi na Območni organizaciji ZSSS Domžale. Veljavni zakon določa, da ima delavec v okviru koledarskega leta pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 18 delovnih dni. Najmanj 18 dni dopusta pripada delavcu ne glede na to, ali dela polni ali krajši delovni čas. Dolžino letnega dopusta za konkretnega delavca določi delodajalec na podlagi meril, določenih s splošnim aktom oz. kolektivno pogodbo. Ta merila vsebinsko določa že zakon. Merila, kijih našteva zakon, so: delovni pogoji, prispevek delavca k delu (uspešnost), zahtevnost dela dolžina delovnih izkušenj (delovna doba), zdravstveno stanje delavca in druge razmere, v katerih živi (skrb za otroke, bolnike ipd.). Ob tem ima delavec še pravico do povečanega dopusta, če dela v posebno težkih delovnih razmerah (z ionizirajočimi sevanji, vročina, prah, ipd), če je invalid z najmanj 60-odstorno telesno okvaro, če je že dopolnil 50 let starosti ali & še ni dopolnil 18 let starosti.
Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega dela ki ne sme biti daljši od šestih mesecev. Če delavec tega pogoja v koledarskem letu ne izpolni, ima pravico do .sorazmernega dela letnega dopusta. Koriščenje dopusta
Dopust je mogoče izkoristiti v enem oz. največ v dveh delih. Če delavec v tekočem koledarskem letu ni mogel izrabiti dopusta zaradi bolniške odsotnosti ali zaradi porodniškega dopusta oz. dopusta za nego in varstvo otroka lahko prenese v naslednje leto ves dopust oz. celotni del neizrabljenega dopusta. Če delavec v času dopusta zboli, se mu dopust prekine. Prav tako se delavcu v čas dopusta ne štejejo dnevi sicer opravičenih odsotnosti z dela (prazniki, nedelje). Letni dopust se obračunava po dnevih in ne po urah. Kaj pa, če dopusta ne izrabimo
Praviloma naj bi delavec izrabil dopust pri delodajalcu, pri katerem je pridobil pravico do njega. Vendar se v praksi tudi dogaja ko delavec med letom, brez prekinitve, sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem in dopusta ne more izkoristiti. V tem primeru zakon določa da delavec izrabi pri vsakem od delodajalcev del dopusta kije sorazmeren trajanju delovnega razmerja.
Posebej paje treba opozoriti, da delodajalec pravice do letnega dopusta delavcu ne sme kratiti. Delavec se pravici do dopusta tudi ne more odpovedati. Če delavec za dopust zaprosi, delodajalec pa mu ga iz kakršnih koli (upravičenih ali neupravičenih) razlogov ne omogoči, ima delavec pravico do odškodnine za neizrabljeni dopust. Seveda pa to ne velja, kadar bi delava' dopust lahko zahteval in izrabil, pa tega ni storil, oziroma če delodajalec ni zakrivil, da
delavec dopusta ni izkoristil. Višina in način izplačila regresa
Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat na leto, izplača pa se lahko v dveh delih. Praviloma se izplača do konca julija tekočega leta, pri nelikvidnih delodajalcih pa najkasneje do konca novembra tekočega leta.
Višina regresa za letni dopust je določena v aneksu k dogovoru o politiki plač in za leto 2002 znaša najmanj 125.805 tolarjev bruto oziroma največ 70 % povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS.
Regres za letni dopust v času čakanja na delo
Delavci, ki so kot presežni delavci doma na čakanju na delo, imajo v tem času .še vedno status delavca in iz tega naslova tudi večino pravic, ki gredo zaposlenim. Ena od teh pravic je tudi pravica do letnega dopusta ter z njo povezana pravica do regresa. Stališče, da ima pravico do letnega dopusta in do regresa za letni dopust tudi delavec, ki je na čakanju nit delo, je zavzelo tudi pristojno sodišče.
Pravico do regresa za letni dopust ima tudi delavec, ki na primer
- dopusta ni izrabil, ker je bil v bolniškem staležu,
- dopusta ni izrabil zaradi porodniškega dopusta,
saj je pravica do regresa za letni dopust glede na določbo 51. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti vezana na pravico do izrabe letnega dopusta, ne pa na to, ali je delavec tudi izrabil dopust ali ne. Izplačilo regresa ob prenehanju delovnega razmerja Če delavcu delovno razmerje preneha zaradi upokojitve, ima delavec pravico izkoristiti celoten letni dopast in celoten regres. Kaj naj stori delavec, če mu delodajalec noče izplačati
Če delodajalec regresa noče izplačati, se delavec lahko za pomoč pri uveljavljanju pravice do regresa obrne na sindikat (v podjetju ali na sedež območne organizacije ZSSS Domžale, če je član sindikata). O tem lahko obvesti tudi inšpektorat za delo.
Če delodajalec kljub posredovanju sindikata oz. inšpektorja ne bo izplačal regresa za letni dopust, lahko delavec vloži na sodišče tožbo. Pravica do izplačila regresa je premoženjska pravica iz delovnega razmerja Za alločanje o njej je po zakonu o delovnih in socialnih sodiščih pristojno delovno sodišče. Pravica do izplačila regresa zastara po petih letih od dneva zapadlosti.
Upamo, da bodo te informacije koristne. Želimo vam čim lepše počitnice. Dodatne informacije in pojasnila pa člani sindikata dobijo na sedežu območje organizacije ZSSS Domžale, Ljubljanska 70, vsak dan od 8. do 15. ure.
Justl Arnus
V postopku prisilne poravnave delavcu pravica do polne odpravnine
Prisilna poravnava (trenutno teče v Induplati Jarše) je postopek, ki se uvede, ko dolžnik postane insolventen -dalj časa ni sposoben izpolnjevati svojih zapadlih obveznosti. Njen namen je preprečiti stečaj. Stečaj naj bi bil zadnja možnost, ki pride v poštev šele tedaj, če dolžnika ni bilo možno sanirati s sklenitvijo prisilne poravnave. Stečaj ima namreč številne škodljive posledice. Pomeni "smrt" gospodarskega subjekta, delavcem preneha delovno razmerje. Prisilna poravnava je torej sanacija dolžnika oz. gospodarskega subjekta. V pravnem pogledu je to pred sodiščem sklenjena pogoddba med dolžnikom in upnikom, s katero se terjatve napram dolžniku zmanjšajo in (ali) se odloči njihovo poplačilo. Ne glede na to, da se terjatve poplačajo le v določenem manjšem odstotku (običajno je to 20%), pa se odpravnine delavcem, ki jim preneha delovno razmerje zaradi uvedbe prisilne poravnave, poplačajo v celotnem znesku, kot prednostna terjatev.
J. Arnus
Domžalsko območje so zastopali delavci iz Induplati in Tosame
V soboto, 1. junija, so v Sevnici potekale četrte športne igre članov sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije. Območno organizacijo Domžale so zastopali člani iz Induplati in Tosame. Tekmovali so v malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju in šahu. Najboljši rezultat za domžalsko območje je dosegla moška ekipa iz Tosame v kegljanju, ki je v močni
konkurenci osvojila peto mesto. Po zaključku tekmovanj je sledilo družabno srečanje, ki je bilo namenjeno druženju in medsebojnemu spoznavanju članov. Da sta šport in druženje aktivnosti, ki jo zaposleni v tekstilni in usnjarsko predelovalni industriji najbolj pogrešajo v svojih delovnih okoljih, dokazuje vsako leto večje število udeležencev.
RJ
Bo novi zakon o delovnih razmerjih omejil delo študentov?
5. junija 2002 sta e-Študentski servis iz Domžal in GV izobraževanje organizirala informativni seminar z naslovom: POSREDOVANJE ŠTUDENTSKEGA EN DIJAŠKEGA DELA. Seminar sta vodila glavni inšpektor RS za delo, g Borut Brezo var, in g Mitja Kastclic, svetovalec na e-Studentskem servisu. Gospod Brezovar je poslušalcem predstavil delovnopravni vidik zaposlovanja študentov in dijakov (novosti iz novega Zakona o delovnih razmerjih), zagotavljanje varnega in zdravega dela študentom in dijakom, posredovanje zaposlitve in posredovanje dela, ki vključuje začasno in občasno delo dijakov in študentov.
Delodajalec mora prav tako zagotoviti varnost pri izvajanju del ter študenta in dijaka seznaniti z vsemi varnostnimi ukrepi že pred začetkom dela. Delodajalci so dolžni plačevati prispevek zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen (ZZZS), ki izhaja iz 6. točke 17. člena in 2. alinee 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Prispevek morajo plačevati vse pravne in fizične osebe, kjer študenti opravljajo delo. Trenutni znesek znaša 526 SIT na realizirano napotnico, prispevek pa določa skupščina ZZZS.
Na podlagi novega 225. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so študentski servisi dolžni plačevati zavarovanje za primer smrti in invalidnosti kot posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki trenutno znaša 1360 SIT na prvo realizirano napotnico v tekočem koleedarskem letu.
G. Kastelic je poslušalce seznanil, daje na e-Študentskem Servisu vsak študent ali dijak z dvigom napotnice tudi dodatno nezgodno zavarovan. Zavarovanje dijakov in študentov velja ko gnalo na delo, v času dela in na poti z dela. Seveda pa tukaj velja poudariti, da kolektivno zavarovanje izključno izvaja e-Študentski Servis v svoji režiji, kar je pozdravil tudi g. Brezovar. Seminarja so se udeležili tudi predstavniki večjih slovenskih podjetij, kakor tudi predstavniki drugih študentskih servisov. Kakšne posledice bodo čutili študentje in dijaki, ko bo nov Zakon o delovnih razmerjih stopil v veljavo, pa bo ostalo odprto vprašanje do začetka naslednjega leta!
J.K.
G. Mitja Kastelic je poslušalcem predstavil praktični vidik zaposlovanja študentov in dijakov, jih seznanil, kdo sme opravljati delo preko napotnice, kako določiti urno postavko in predstavil pogodbo o sodelovanju. Na kratko je omenil prednosti in slabosti zaposlovanja študentov in dijakov. Kot slabost tovrstnega dela je navedel, da študent ali dijak nima odpovednega roka.
G. Kastelic je prav tako predstavil celotno poslovanje e-Študentskega servisa. Velja poudariti, da je e-Študentski Servis prvi v Sloveniji razvil internetni študentski servis, kjer lahko celotno storitev opravljajo tako študentje in dijaki, kakor tudi podjetja in organizacije. In kaj prinaša novi ZDR? Po novem ZDR (drugi odstavek 216. člena), ki stopi v veljavo s 1.1.2003 bodo lahko študentje in dijaki na sistematiziranem delovnem mestu opravljali delo največ 90 dni brez prekinitve, pri posameznem delodajalcu, v posameznem koledarskem letu. Na ta način želi država zmanjšati oziroma preprečiti, da bi ključna dela v podjetju opravljali študentje/dijaki. In kaj storiti, če si delodajalec ne more privoščiti redno zaposlenega delavca? Na podlagi tega lahko predvidevamo, da država poizkuša zmanjšati odstotek brezposelnih oseb ter hkrati onemogoča dijakom in študentom pridobivati dragocene delovne izkušnje in zaslužek.
Kaj je torej bolje? Delati na črno ali omogočati delo študentom in dijakom? In kdo bo delal v podjetjih, če ustreznega profila človeka, ni na voljo. Tujci?
Udeleženci Iger Iz domžalskega območja, s predsednikom Sindikata tekstilne In usnjarsko predelovalne Industrije, Antonom Rozmanom.
Konec šole ali
Kam romajo šolske knjige?
Vsako leto učenci presedlajo v naslednji razred in vsako leto moramo v knjigarne. Knjige, ki jih morajo danes učenci vlačiti v šolo, so ena najbolj zastaranih tehnologu, ki se od Guttenberga dahe ni prav znatno pocenila. Tisto, kar se je spremenilo od taktni t, je nova tehnologija, ki omogoča pogosto tiskanje knjig in tako izboljševanje in dopolnjevanje učne snovi, ki iz leta v teto zahteva nabavo novih knjig. Žal so minili tisti časi, ko so naši dedki imeli za celo raalko samo tri knjige. Na žalost pa tudi nismo tako daleč, da bi v šolski torbi nosili prenosne računalnike in bi knjige listali kar po intemetu. Zal je vsako teto potrebno zamenjati vsaj ducat knjig, ki potem celo leto težijo glave in torbe.
Če dobro pomislim, se v Domžalah vsako leto prestavlja počečka, zmečka in guli klopi ter preko poletja zamenja nekaj sto tisoč knjig. Te so doma v nekaj osnovnih šolah, lokalni srednji šoli, večini ljubljanskih srednjih šol in celotni univerzi. Bolj ali manj vsi vemo, kaj se dogaja s to zajetno literaturo, zaskrbljujoče je vprašanje, kam romajo šolske knjige? Nekateri jih podarimo sosedom, ker imajo mlajšega mulca, drugi jih prodamo nekomu iz nižjega letnika, tretji jih "šparamo" za mlajšega brata ipd. In bog ne daj, da bi se zgodilo, da knjige nimamo kam dati, da se nam jih ne da prodajati, ali na poznamo nikogar, ki bi jih vzel.
Sestrične šolskim knjigam so leposlovne knjige, znanstvene knjige in ostalo papirnato sorodstvo, ki imajo za razliko od šolskih knjig to srečo, da poznamo za njih zatočišča Taka zatočišča so knjižnice, antikvariati in bukvama. Take sreče pa šolske knjige nimajo. Če jih denimo poziibimo v predalu, so pozabljene, če jih drznemo dati za star papir, so pa brezdomke. Še najbolj srečne so tiste, ki so podarjene šoli in imajo perspektivno
prihodnost. S takimi knjigami je fino to, da jih tisti, ki jih rabijo, lahko pridejo iskat in si jih vsaj sposodijo, če že ne kupijo. Te knjige imajo poseben status uporabljene knjige, ki jim daje mnogo samozavesti in posebno uporabno vrednost Z vsemi knjigami pa ni tako. Veliko šolskih knjig oslaja doma po predalih in postrešjih ali pa celo v zbiranjih za star papir. Takim knjigam se ne godi dobro in to nas jezi.
Tako smo si v Mladinskem svetu Domžale omislili "zatočišče" za odslužene šolske knjige, ki so še v uporabi. Torej, če konec šolskega leta ne veste, kaj bi s knjigami, jih lahko prinesete na sedež Mladinskega sveta, ki je na Ljubljanski ulici 36, pod Radiem HIT. Tam vas v času uradnih ur čaka Gregor ali paje tam kdo drug od nas. Če imate čas le popoldan, lahko pustite knjige kar na hodniku pred vrati, ne bodo dolgo osamljene. Knjige, kijih bomo zbrali se bo dalo dobiti v mesecu avgustu (kojih bomo uredili), na tem istem mestu, prej pa berite v Slamniku katere knjige so dosegljive.
Habo
Vabilo
Virski gasilci v počastitvi 8()-letnice svojega delovanja prirejajo
gasilsko vajo,
29.junija2()02obl8.(X)uri.
ki bo izvedena na poslovni objekt FIAT Weit na Viru Po vaji bo pri gasilskem domu na Viru
veselica,
za dobro voljo bo igral ansambel Lojzata Slaka.
Zato bo cesta Vir-Podrečje mimo gasilskega doma od 18.00 pa do zaključka veselice zaprta. Dobrodošli!
IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
stran 1 O
TH ekipe PGD Stob -Depala vas uspešne
Veselo Je bilo tudi pri metanju ballnčkov, kjer so se pomerile številne dvojice in v medsebojnih dvobojih določile zmagovalni par.
Ena izmed najbolj gledanih In od navijačev obleganih Iger Je bilo metanje podkve, pri katerem so se s skoraj neverjetnimi potezami nekateri Izkazali veliko bolje, kot naši nogometaši na svetovnem prvenstvu.
12. tradicionalni družinski pustni piknik
Prav za vsakogar nekaj
Malce čudno se sliši, ko dobiš junija vabilo na tradicionalni družinski pustni piknik, saj je pust vendarle nekje v prvih mesecih leta, ne pa poleti. Ko pa prebereš podpis pod prijaznim vabilom Pustna sekcija StriČek, Vir, ti je marsikaj jasno. Pustna sekcija Vir je namreč ob pustu že več kot deset let pripravljala tradicionalne pustne prireditve na Viru, ki so se letos raztegnile kar na ves teden in postale ena izmed najbolj znanih pustnih prireditev v Sloveniji.
Družinski pustni piknik je namenjen druženju, zahvali za opravljeno delo, pa tudi sprejetju dogovorov, da bo Pustna sekcija Striček, ki ima več kot 250 članov, tudi v prihodnjih letih organizirala tradicionalni pustni karneval. Piknik paje bil mnogo več
kot le druženje, saj so organizatorji ob ribniku Črnelo pripravili vrsto športnih tekmovanj, pa drugih nagradnih iger in celo na živo glasbo niso pozabili, tako da niti plesalcev ni manjkalo, da o dobri hrani in pijači ne govorimo. Prijetno druženje, na
katerem so se članom, njihovim družinam ter vsem, ki kakorkoli pomagajo pri organizaciji in izvedbi karnevala, pridružili tudi sponzorji, je prineslo veliko prijetnih in zabavnih ter sproščenih trenutkov, pa tudi tekmovalnih uspehov, za katere so najboljši prejeli tudi priznanja, manjkalo pa seveda ni niti pogovorov o tem, kako bi bil pustni karneval 2003 še boljši. Glede na številno udeležbo ter tradicijo karnevala smo že danes lahko prepričani, da bo ob pustu 2003 na Viru spet prijetno.
PDG Stub-Depala vas se je 1. junija 2002 udeležila Občinskega gasilskega tekmovanja na Rovah s tremi ekipami: dvema članskima B-ekipama in ekipo veteranov.
Ekipa veteranov PGD Stob-Depala vas, ki jo je vodil Stane Kosimik, je nastopila v naslednji sestavi: Brojan Vinko, Vrhovnik Jože in štirje "FRANCELJN1": Lovše Franc, Kotnik Franc, Vrhovnik Franc in Muller Franc ter tekmovala v skupini, kjer je sodelovalo devet veteranskih ekip sosednjih gasilskih društev. Prvo vajo je ekipa zaključila v dobrem času in brez napake, drugo vajo pa z eno napako, kar je prineslo dve kazenski točki. Po opravljenih vajah smo opazovali izvajanje tekmovanja ostalih ekip in težko čakali na konec in s tem razglasitev rezultatov. Ekipa veteranov PGD Stob-Depala vas je zasedla v svoji kategoriji 3. mesto in si priborila pokal. Prvo mesto v kategoriji je zasedla ekipa veteranov PGD Studa, drugo mesto pa ekipa veteranov PGD Jarše-Rodica.
Prva članska B-ekipa je zasedla 4. mesto in druga članska B-ekipa 8. mesto.
Z uspehom smo zadovoljni, saj je s tem poplačan trud in čas, ki smo ga vložili v treninge zahtevanih tekmovalnih gasilskih vaj. S treningi smo izpolnjevali vsak svoje znanje in sposobnost obvladovanja veščin.
Prizadevali si bomo za enak ali še boljši uspeh na čim več tekmovanjih.
Franc Muller
Društvo ^tabornikov f»J Rod skalnih taborov
Splavarjenje po Dravi
Poletne počitnice so pred vrati in tabornikom misli vse pogosteje uhajajo iz sivih Domžal v naravo, ob hladno Krko, kamor se julija odpravimo na težko pričakovano letno taborjenje. Vendar pa
taborniki tudi v teh zadnjih šolskih tednih ne počivamo. Na vodovih srečanjih pridobivamo še zadnja znanja za osvojitev taborniških veščin, po četah potekajo zaključni pikniki, sredi junija pa bomo z izletom v ZOO satari park v italijansko Verono zaključili tudi celotno akcijo Izletnik.
Na zadnjem letošnjem izletu po Sloveniji smo se odpravili raziskovat lepote in zanimivosti Koroške. Spoznati smo želeli dolgoletno tradicijo splavarjenja na Dravi in življenje nekdanjih dravskih flosarjev. Glavni cilj našega izleta je bila majhna turistična vasica Javnik, kjer stoji domačija enega nekoč najbolj poznanih dravskih flosarjev, Franca Šarmana. Tam smo se vkrcali na leseni splav, nato pa se prepustili toku lene, a mogočne Drave. Na splavu so nas flosarji zabavali s poskočno glasbo in zanimivim programom, poučili so nas o
Gasilsko tekmovanje za Pokal KS Dob
Domačini najboljši
Eno izmed gasilskih tekmovanj, ki ima lepo tradicijo, je tudi gasilsko tekmovanje v vaji z motorno brizgalno, za Pokal Krajevne skupnosti Dob, ki se ga vsako leto udeležuje veliko število ekip prostovoljnih gasilkih društev iz vse Slovenije. Zlasti številne so navadno moške ekipe, ki jih je bilo letos 1. junija kar 19, medtem ko so se v ženski konkurenci pomerila štiri društva. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Janez Breceljnik, predsednik komisije B Stanko Grčar, vodja tekmovanja pa Pavle Vojska, medtem ko so bili gostitelji in organizatorji člani in članice Prostovoljnega gasilskega društva Dob, ki je po koncu prijetnega tekmovanja v Športnem parku Dob pripravila tudi slavnostno razglasitev zmagovalcev, nato pa vse sodelujoče povabili na tradicionalno veselico, kjer so se gasilci srečali s krajani.
zgodovini splavarstva po reki Dravi in nam predstavili tudi pravi flosarski krst. Čeprav smo v eni uri in pol prepluli marij kot kilometer poti, je vožnja kar prenitro minila. Ko smo se (s pomočjo motornih čolnov) vrnili v pristan, smo si ogledali še zanimiv splavarski muzej, ki je sedaj urejen v nekdanji Šarmanovi domačiji, nato pa z avtobusi nadaljevali pot ob Dravi, v notranjost Koroške. Preko Dravograda in Raven na Koroškem smo prispeli do naše naslednje postojanke, Ivarčkega jezera (pravzaprav jezerca, saj meri le 1000 kvadratnih metrov). Tisti, ki smo kdaj taborili v Bohinju, smo se takoj spomnili dolgih izletov okoli Bohinjskega jezera in se nasmejali ob dejstvu, da smo se okoli Ivarčkega jezera sprehodili v petih minutah. Čeprav se zaradi oblakov na nebu, nismo mogli nastavljati soncu, smo vseeno posedeli na klopeh in lesenih pomolih, najbolj razigrani pa so se ob vodi tudi malo poveselili ter se lovili in škropili. Domov smo se z avtobusi vračali preko Slovenj Gradca in Velenja seveda pa smo se pred povratkom v Domžale ustavili še na Trojanah in se posladkali s krofi. Skupaj smo tako preživeli še eno zanimivo, zabavno in poučno, predvsem pa družabno taborniško soboto.
Irena
m
Ajda Domžale vabi
Ugledna gostja gospa Meria Thun iz Nemčije, ki že 50 let uspešno kmetu je po biološko dinamični metodi, bo junija gost društva Ajda Domžale.
V petek, 28 .junija 2002 ob 19. uri bo
predavala v Osnovni šoli Domžale, Domžale, Bistriška c. 19 na temo "Biološko dinamično kmetovanje in njene izkušnje".
Vabljeni so vsi, kijih zanima pridelava hrane brez umetnih
gnojil in strupenih škropiv. Hkrati obveščamo, daje naša stojnica ob sobotah še vedno
na parkirnem prostoru ob Jarcu.
Dobrodošli!
Med moškimi ekipami prostovoljnih gasilskih društev je zmagala domača ekipa Dob 2 pred PGD Rova, doma paje ostalo tudi četrto mesto, ki gaje osvojil Dob 1, uspešno pa sta nastopili še dve domači ekipi, ki sta osvojili sedmo in osmo mesto.
Med dekleti so bile najboljše gasilke iz PGD Sinkov Turn pred domačinkami, , tretja so bila dekleta iz PGD Žeje - Sv. Trojica, četrte pa članice PGD Zagrad -Pečovnik.
V.
ŠRD Konfin - Sv. Trojica vabi na tradicionalno
KRESOVANJE OB DNEVU DRŽAVNOSTI,
ki bo v ponedeljek 24. junija 2002, s pričetkom ob 21.00 uri na vrhu SV. TROJICE Informacije: 017249043
Praznovanja in proslave!
Krajevna organizacija ZB NOB Vir pri Domžalah že nekaj let organizira za svoje člane enodnevni izlet na Javorovico nad Šentjernejem. Prvomajska proslava združuje počastitev mednarodnega dneva praznika dela, počastitev spomina na padle borce 4. bataljona Cankarjeve brigade, počastitev dneva upora proti okupatorju in 10-letnici osamosvojitve Slovenije.
Predsednik borčevske organizacije, tovariš Pavel Koplan, je na 1. maja zjutraj organiziral avtobusni prevoz za vse udeležence tega enkratnega izleta po Dolenjski. Na kraju samem, na Javorovici, seje zbralo več tisoč udeležencev, praporščakov, zastavonoš, preživelih borcev, vojaška ruska delegacija, na čelu z atašejem iz Ljubljane, vod vojakov slovenske vojske, pohodnikov, domačinov, poslancev DZ, svetnikov in ostalih
Udeleženci Proslave na Javorovici nad Šentjernejem, v počastitev spomina na padle borce 4. bataljona Cankarjeve brigade, med preživelimi trije borci Iz Občin Domžale In Mengeš.
udeležencev iz Slovenije in zamejstva Slavnostni govornik je bil g. Tone Hrovat, predsednik Državnega sveta. V kulturnem programu so nastopali Pihalni orkester Občine Šentjernej in MePZ Ajda Šentjernej-Orehovica. Pozdravni govor je imel ruski veleposlanik - akretiran v Ljubljani in župan občine, položili so vence pred spomenik 146 borcev Cankarjevega bataljona in v kapeli (spominskem hramu, kjer so vklesana imena vseh padlih borcev - tudi iz moravškega). Javorovica je kraj največjega zločina, ki seje zgodil 16. marca 1944, koje bilo tam pobitih preko 100 borcev - partizanov in partizank. Fantje in dekleta na Javorovici niso nikoli videli cveteti teh češenj..." besedilo Janeza Lužarja, puškarja, ki se je rešil iz obroča okupatorjevih vojakov. Spomeniki in spominska obeležja nam tiho šepetajo zgodbe, ki jih moramo poznati, ki nas učijo in bogatijo. Šepetajo nam zgodbe, ki jih je zapisal čas. Nemo nas spominjajo, nikoli ne zahtevajo ničesar, ampak vedno v nas tiho zbudijo mešana občutja žrtvovanja, nemoči, strahu in svobode. Vsaka žrtev je pomembna, vredna miru in prostosti, ki ju lahko uživamo danes. Udeležba na proslavi 1. maja na Javorovici je bila priložnost za prijetno druženje prijateljev, ob dobri hrani in pijači, v prelepem sončnem maju, v naravnem okolju. Na vse to, kar smo izletniki tega dne doživljali, nam bodo ostali najlepši spomini, z željami, da se naslednje leto zopet srečamo na Javorovici.
Vozniku avtobusa, Cirilu Gerčerju, in našemu vodniku Pavletu Koplanu, se v imenu vseh udeležencev zahvaljujem za prijetno in varno vožnjo, Pavletu pa za organizacijo in vodenje izleta.
Jože Novak
Nogometni Gamsi
Gamsi z gosti in Kia Kušar
Enega izmed večerov pred začetkom svetovnega prvenstva so nam s svojim igranjem ter nastopi njihovih prijateljev ob salonu in servisu Kia Kušar v Dobu popestrili tudi Gamsi, ki so v dneh pred začetkom prvenstva izdali posebno zgoščenko NOGOMETNI GAMSI. Na njej najdete celo vrsto nogometnih skladb, ki so jh predstavili tudi na zabavnem večeru v Dobu in bodo zanje zanesljivo skušali navdušiti tudi nogometne navi jače v daljni Južni Koreji, kamor so odpotovali pod pokroviteljstvom KIA Slovenije. Eden izmed sponzorjev zgoščenke je tudi občina Domžale.
Vse je bilo v pričakovanju prvega srečanja slovenske reprezentance, zato je bilo potrebno kar nekajkrat ponoviti že skoraj ponarodelo pesem vseh navijačev, Kdor ne skače, ni Slovenc, tudi brez Mukice ni šlo, Gamsi pa so s svojim večkratnim nastopom dokazali, da so trenutno najbrž ena redkih glasbenih skupin, ki ji radi
prisluhnejo stari in mladi. Ves večer, ki ga je prijetno vodil športni novinar Gašper Bolhar, je bil namenjen izrekanju čestitk Gamsom za njihove glasbene uspehe, nihče od nastopajočih pa ni pozabil zaželeti srečne poti do Južne Koreje, kamor so se Gamski pod pokroviteljstvom Kie Slovenije odpravili sredi
junija. Veliko aplavza so bili deležni tudi njihovi gostje, obe dekleti Anja in Nataša Madjar, domača ansambla Tineta Stareta in Grege Vrhovca, Minerali in Ptujskih pet, navdušil paje tudi skupni nastop Gamsov in ansambla bratov Svedin, nastopajočim pa se je pridružil tudi Boris Kopitar.
Blizu 250pohodnikov in pohodnic
12. rokovnjaški nočni pohod
Meddruštveni odbor planinskih društev Kamniško-bistriškega območja Ljubljana je bil do letošnjega leta organizator tradicionalnih rokovnjaških nočnih pohodov, ki so se začenjali na Trojanah, cilj pa so vsako leto znova izbrali na drugem koncu območja, ki ga pokrivajo.
Letos je organizacijo omenjenega odbora, ki je sodeloval kot soorganizator, prevzelo Planinsko društvo Moravče. Pohod seje 1. junija 2002 tudi letos začel na Trojanah, kjer so bili vsi udeleženci, skoraj 250 je bilo vseh, dobrodošli gostje Gostinskega podjetja Trojane, kije bilo ob dosedanjih pohodih vedno eden izmed sponzorjev. Od tu so se okrepčani s čajem in že skoraj znamenitimi krofi, pohodniki napotili preko Šipka, Češnjic, Tmjave, Gradišča in Kosez do Svete Trojice, od tu osvajali Zgornjo Javorščico in se nato napotili do Češnjic in do cilja pri gasilskem domu v Moravčah. V Češnjicah so se jim pridružili konjeniki Konjeniškega kluba Jurij Vega Moravče, ki so na prizorišče zaključka letošnjega rokovnjaškega pohoda
Ob koncu pohoda se Je se kako prllegel golaž In Izmenjava Izkušenj z nočnega spopznavanja planinskih poti.
stran 1
Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu
PREDSTAVLJAMO
i	
	hm K
	I
	
Županja na obisku pri Antonu Cerarju v Zalogu
Pred dobrima dvema letoma sem že bila na obisku pri gospodu Antonu Cerarju, znanemu, danes bi rekli, javnemu delavcu, ki ga številni občani in občanke poznajo kot dolgoletnega družbenopolitičnega delavca. Sledi njegovega dela so še danes vidne zlasti na območju nekdanje Krajevne skupnosti Vrhpolje, velik del prizadevanj pa je pustil tudi v delu tedanje občinske skupščine ter SZDL.
Praznovanje njegovega 90. rojstnega dneva je na njegov dom v Zalogu pod Sveto Trojico privabilo številne znance in prijatelje, nekdanje sodelavce, čestitat so mu prišli njegovi prijatelji iz invalidske organizacije, še posebej se je razveselil obiska pevcev iz Moravč, s katerimi so na večer skupaj zapeli. Gospod Anton cerar je kljub 90 letom čil, bister in vedno pripravljen na pogovor. Zanj skrbi hči Milka in njena družina, in kot je bilo videti, je ata z njihovo skrbjo zelo zadovoljen, če le vsak dan ne manjka njegova vedno priljubljena juhica. Zdravje mu kar služi, čeprav se mora pri hoji opirati na palico. Lepe dneve najraje priživlja pred hišo in rad pove, da ni dneva, ko se ne bi ustavil kateri od znancev ali prijateljev ter mu krajšal čas.
Taki pogovori so tudi priložnost za obuditev spominov na čase, ko so vsi skupaj delali za dobro krajevne skupnosti in organizacije SZDL in v
času njegovega predsednikovanja kot ena redkih krajevnih organizacij SZDL prejeli celo priznanje Zvezne konference SZDL. Rad se spominja skupnih akcij, dela v različnih društvih in organizacijah, kjer seje največ naredilo s prostovoljnim delom in prepričanjem, da je s skupnimi močmi vse možno. Na njihovih sestankih nikoli ni bilo prepirov, čeprav so različna menja vedno obstajala, pa so jih znali uskladiti, in ko je bilo potrebno, stopiti skupaj in zgraditi elektriko, vodovod, ceste, javno razsvedjavo, most in telefonijol; dela nikoli ni zmanjkalo in vedno so držali skupaj. To velja še danes, ko se združujejo v okvirju KS Krtina, v Turističnem društvu Rača ali pa v bližnjem Kulturnem društvu Mirana Jarca Škocjan. Pa ata Tone ni delal le v KS, njegova prizadevanja smo poznali tudi v občini in izven nje. Na prizadevanja na področju varnosti v prometu ga spominja posebna
pohvala Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, družbo pa mu delajo še številna druga priznanja, od društev upokojencev, do nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, pohvali pa se lahko tudi z zlato plaketo nekdanje Občine Domžale, kjer je bil včasih odbornik in delegat, predvsem pa član različnih svetov in odborov. Vedno je našel dobro besedo za območje, s katerega je prihajal, pri tem pa nikoli pozabil s preudarno besedu opozoriti, da mora razvoj priti v vse kraje občine. Že ob mojem zadnjem obisku sem ugotovila, da se g. Tone ni nikoli pritoževal, in sama lahko rečem, daje eden izmed redkih ljudi, na katere si se vedno in povsod lahko zanesel. Tak je kljub starosti še danes. Ne govori o težavah, ki ga tudi niso obšle na jesen življenja, pač pa ga zanima, kako nam gre na občini in tudi v državi, saj ve, daje županja tudi poslanka. Dogajanja spremlja po radiu, ki je prižgan od jutra do jutra, včasih pogleda televizijo, pa tudi Slamnik vedno prebere, in upam, da bo tudi tokratno številko, v kateri mu ob visokem življenjskem jubileju tudi uredništvo iskreno čestita. Županja Cveta Zalokar Oražem mu jc ob 90. rojstnem dnevu, ob katerem so mu sorodniki pripravili pravo družinsko srečanje, iskreno čestitala, se mu zahvalila za vse, kar je dobrega storil za občino in krajevno skupnost ter mu zaželela veliko zdravja na poti do stoletnice, ki se je slavlenjec zanesljivo ne bo branil. Le ko smo svoj naslednji obisk napovedali čez pet let, je rekel, naj pridemo prej, in bomo, gospod Anton Cerar, saj še nismo povedali vsega o vašem življenju in delu.
Do tedaj pa naj vas spremljajo zdravje ter prijetni trenutki med domačimi, znanci in prijatelji ter prepričanje, da ste v življenju naredili veliko koristnega in dobrega.
Vera Vojska
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu
Maksu Karbi - priznanje za življenjsko delo
Svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije je pred kratkim pripravil slovesnost, na kateri so najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam za dolgoletno prizadevno delo na področju preventive in vzgoje v cestnem pro-metu v naši državi, podelili priznanja.
Med nagrajenci je za dolgoletno, prizadevno in uspešno delo na področju prometne varnosti SVEČANO LISTINO SPV prejel tudi Maks Karba, katerega življenje in delo je v občini Domžale že več kot tri desetletja povezano s področjem vzgoje in varnosti v cestnem prometu.
Prejem priznanja sem izkoristila za kratek pogovor z nagrajencem in moje prvo vprašanje je bilo, kdaj je začel z delom na področju vzgoje in varnosti v cestnem prometu. To področje je tesno povezano z mojim profesionalnim delom v nekdanji milici, sedanji policiji, kjer sem začel z delom 1. januarja 1971. Sprva sem to področje spremljal "po službeni dolžnosti" in se pri tem povezoval s tedanjimi organi, ki so delali na področju varnosti v cestnem prometu. Član Sveta sem postal v letu 1976 in do tedaj neprekinjeno skupaj s sodelavci poskušal narediti največ, kar seje dalo na tem področju.
Posebno skrb ste vedno namenjali mladim in najmlajšim.
Ob življenjskem jubileju
801et
športnega -delavca Franca Raka
V teh dneh je 80. rojstni dan praznoval znani športnik in športni delavec, dobitnik priznanja Športne zveze Domžale za življenjsko delo Franc Rak iz Ihana. Kot smo že pisali, mu je ob tej priložnosti čestitala tudi Cveta Zalokar Oražem, njegovega življenjskega jubileja pa so se spomnili tudi prijatelji s Športne zveze Domžale.
Življenjska pot slavljenca Franca Raka je tesno povezana s športom, ki ga praktično spremlja od otroštva. V začetku je bil telovadec, aktivni atlet in nogometaš, predvsem pa začetnk smučanja v Ihanu, juniorski prvak
dravske banovine v smučarskih skokih na 30 metrski skakalnici. Po vojni, v kateri seje vključil v partizansko vojno, je bil ustanovitelj Fizkulturnega društva v Ihanu, glavni pri gradnji skakalnice v Ihanu, predsednik,
sekretar, gospodar Smučarskega kluba Ihan, uspešen smučarski trener, katerega varovanci so postali mladinski državni prvaki. Delal je tudi v drugih organih športa - sekretar za šport pri okraju Kamnik, član organov za telesno kulturo sveta zveze in SIS za TKS občine Domžale, prvi sekretar ZTK Domžale ter sekretar Zveze prijateljev mladine občine Domžale. Polega dela v lokalnem okolju je bil g. Franci aktiven v organih osrednje slovenske športne organizacije, predvsem pa je ponosen na svoje delo v Planiškem komiteju od 1958 do 1988. Planica in njene skakalnice so ga imele za svojega, on pa njih. Za delo na področju smučarskega športa je prejel številna priznanja Športne zveze Slovenije in Smučarske Zveze Jugoslavije (zlati plaketi ob 50. letnici SZJ, prejel pa je tudi druga priznanja, med drugim tudi zlato plaketo Športne zveze Domžale.
Gospod Rak je bil mladim učitelj, vrstnikom pa vzor športnega delavca ne glede na panogo. Živel je in živi za
šport, saj izkoristi vsako priliko za obisk športnih prireditev, če ne drugega, pa za druženje z nekdanjim in sedanjimi tekmovalci in fukcionarji v Športnem parku v Ihanu, ki mu je drugi dom.
Ko sem ga ob prejemu priznanja za življenjsko delo vprašala, če bi znal živeti brez športa, mi je povedal: "Zanesljivo ne in če bi bil še enkrat mlad, bi se spet odločil zanj - z dušo in telesom in nič me ne bi ustavilo. Vedno sem vedel, da če hočeš biti dober tekmovalec, moraš živeti za šport in z njim."
In to gospod Fran Rak dela še danes, ko ga lahko velikokrat srečate v bližnjem športnem parku v prijaznem pogovoru z znanci in športniki. In ko mu ob 80. rojstnem dnevu izrekamo iskrene čestitke in želimo veliko zdravja, mu moramo tudi priznati, da jc njegov delež v razvoju športa, predvsem pa zimskih športov na našem področju, pomemben in nepozaben.
Vera Vojska
Tako je. Nikoli ne bom pozabil leta, ko smo na območju tedanje občine Domžale beležili kar 13 ponesrečenih otrok v prometnih nesrečah. Vsaka taka nesreča me je globoko pretresla in me vedno znova opominjala, daje treba na področju varnosti v prometu, zlasti najmlajšim, nameniti posebno skrb. Načrtovane aktivnosti smo po tem "nesrečnem" letu še okrepili in v naslednjih letih beležili bistveno manj ponesrečenih otrok v prometu.
Posebej pomemben je bil vsak začetek šolskega leta.
Že zelo zgodaj smo začeli ugotavljati, da se največ da storiti z neposrednimi kontakti z otroki v vrtcih in šolah, zato smo tako v okviru policijske postaje kot v okviru občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu posebej skrbno načrtovali aktivnosti ob začetkih posameznega šolskega leta. Ob tem pa naj povem, da smo tudi sicer policisti šole in vrtce obiskovali najmaj dvakrat v letu in bili zelo lepo sprejeti. Otroci so nas vedno zavzeto poslušali in prepričan sem, da je bilo njihovo ravnanje v prometu po skupnih srečanjih bolj odgovorno. Aktivnosti so imele različne naslove od Varna pot v šolo, Poskrbimo za najmaljše, Naj bo šolsko leto varno ipd., sodelovali samo pri kolesarskih izpitih, pri različnih natečajih, pri opremljanju najmlajših z rumenimi ruticami ter odsevnimi lučmi, zelo uspešno smo organizirali tudi tekmovanja Kaj veš v prometu in naši tekmovalci so bili uspešni tudi v okviru Slovenije, bile pa so tudi druge oblike skupnega dela. Pohvalim naj odziv vodstev šol in vrtcev pa tudi učitelje, ki so z nami vedno radi sodelovali. Posebej pomembno je bilo praktično delo, ko smo skupaj z najmlajšimi spoznavali semaforje, prehode za pešec, pravilno hojo po pločniku in tam, kjer pločnikov ni, prečkanje cest ipd., vse v cilju, da vsi naši otroci pridejo varno v šolo.
S sodelovanjem s šolami in vrtci ste torej zelo zadovoljni, kaj pa starši?
Prepričan sem, da bi prav starši pri prometni vzgoji svojih otrok lahko naredili precej več. Ni dovolj, da otroke na tem področju vzgajajo dntgi, morali bi jih starši, in pri tem so zlasti pomembni zgledi, zato ne bi smeli niti sami, še manj pa v spremstvu otrok kršiti prometne predpise, prečkati ceste izven prehodov za pešce, voziti prehitro ipd.
Prav vsak dan bi morali izkoristiti za to, da malčke dodatno opozarjajo na nevarnosti v prometu.
Kaj pa lahko na tem področju naredi občina?
Občina bi morala to področje skrbneje spremljati že ob predlaganju različnih prostorskih dokumentih in ob njihovem nastanku predvideti vame poti zlasti peščev in kolesarjev, za katere je premalo poskrbljeno. Tu mislim zlasti na veliko pomanjkanje kolesarskih poti, manjka pa tudi veliko pločnikov ob cestah med posameznimi naselji (Dob-Področje, Dob-Vir, Brezje-Krtina itd.), ki bi zanesljivo zagotovili večjo varnost. Več bi morali narediti tudi pri umirjanju prometa, saj grbine oz. "ležeči policaji" včasih niso najprimernejša rešitev. Promet bi lahko uredili z gradnjo različnih šikan, oženjem cest ipd.
Kaj vam pomeni priznanje?
Priznanje mi pomeni veliko, lahko bi rekel, kar vse. Je pa tudi zahvala za več kot tridesetletno delo na področju preventive in varstva v cestnem prometu, pa ne le moje, temveč vseh, s katerimi smo v tem obdobju sodelovali. Vselej sem skušal v delo na tem področju vložiti maksimalno, kar sem lahko, pri razreševanju problemov pa najti najugodnejšo rešitev, in lahko rečem, daje priznanje tudi potrditev uspešnosti mojega dela. Tega kljub upokojitvi nadaljujem v občinskem Svetu za prevenitvo in vzgojo v cestnem prometu ter v krajevni skupnosti.
Hvala za pogovor ter iskrene čestitke!
Vera Vojska
prinesli tudi zastave občin, ki so finančno pomagale pri organizaciji pohoda, saj samo s startnino izvedba pohoda nc bi bila mogoča. Kljub dežju, kije pohodnikc dodobra namakal, od 22. ure ponoči do 1. ure zjutraj, so ti zadovoljni prihajali na cilj. Organizatorji so jim med pohodom pripravili okrepčila, na koncu pa jih je čakal golaž, pozdravila pa jih je tudi moravska županja, saj je bila Občina Moravče, pokroviteljica pohoda. Vsi so prejeli tudi spominske diplome za uspešno prehojeno pot.
Dušan Grošelj, predsednik organizacijskega odbora, je ob koncu pohoda povedal: "Organizatorji se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali s finančno oz. materialno pomočjo, saj brez teh sredstev nc bi mogli organizirati 12. rokovnjaškega nočnega pohoda v obsegu, kot je bil. Organizatorji smo bili zadovoljni, ker so vsi pohodniki in pohodnice uspešno prehodili blizu 60 km dolgo pot in so nepoškodovani, razen kakšnega žulja, prišli na cilj, v Moravče. Organizatorji obljubljamo, da tudi 13. rokovnjaški nočni pohod bo, zato ste že danes vabljeni, da se nam pridružite ter skupaj z nami doživite izkušnje nočnega spoznavanja naših občin."
Konjeniki z občinskimi zastavami prihajajo na zaključek letošnjega 12. nočnega rokovnjaškega pohoda
Ob 40-letnici Občinskega glasila Slamnik
Pogovor z
Matjažem Brojanom
(nadaljevanje iz zadnje številke) Kako je prišlo do spremembe imena časopisa v SLAMNIK?
Prišel je čas osamosvajanja in ljudstvo seje izreklo, v kakšni domovini in državi hoče živeti. Iz minulih časov v nove naj bi šlo tudi glasilo. Menil sem, da zveni Občinski poročevalec preveč uradno, zato sem predlagal novo ime glasila, in sicer, daje najbolj primerna beseda Slamnik. Sprejeli smo jo in odtlej je SLAMNIK. Vse akte smo spremenili in 21. marca 1991 je glasilo začelo izhajati z novim imenom. Sam sem skušal delati, kot sem menil, daje prav tudi poslej, vendar sem hitro zaznal, da me ne čakajo prijazni časi. Novi oblastnik trde roke mi je nekoč dejal: "Brojan, i vami v bistvu ni nič narobe, le to smolo ste imeli, da ste se odločili za napačnega oblastnika." To meje ozavestilo, da sem vse dojel. Po tem sem doživel različna šikaniranja in - sam sem odšel.
Vedno so med oblikovale nekakšna trma, jeza, jeznoritost, tudi nepremakljivost, samosvojost; obdarjen ali kaznovan sem z zamerljivostjo, ki ne pozablja pa tudi s hvaležnostjo onim, ki me niso zapustili, ko sem bil nekaj časa brez službe. Slabega ne pozabim, dobro vračam dvojno.
Slamnik je bil v vašem času odprt za vse.-
Ko sem bil odgovorni urednik prvega Slamnika v samostojni Sloveniji - pa tudi prej, sem seveda skušal na pošten in pregleden način zagotoviti prostor vsem. To sem vsem dopisnikom zmeraj omogočil - tudi v tako imenovanih "svinčenih časih", saj so v časopisu imeli prostor celo takratni "oporečniki ali desidenti". Hranim kar nekaj pisnih zahval za demokratično držo časopisa in za to, da sem objavljal članke, ki bi jih bolj "zateženi uredniki" metali v koš. Še danes je z obeh polov politike zaznati željo, da bi ena prevladala nad drugo. Velika mera pravične presoje in pameti je razvidna iz časopisa še danes, ko ga vodi urednica Vera Vojska.
Iz vašega obdobja urednikovanja je eden nenavadnih dogodkov. Nemara jih ni bilo malo
Nekje na začetku leta osemdeset je bilo, se spominjam, kako smo skrivoma tihotapili že natisnjeno številko OP z novico o mrtvem maršalu - ko je bil on še živ. Nenadoma je ta številka, natisnjena v celotni nakladi 16.000 izvodov, postala neprimerna in prepovedana, zato sojo v eni od noči spet skrivoma zmleli v papirniških mlinih Papirnice Količevo. Seveda spet v največji konspiraciji ali tajnosti.
Ko se Je rojevala prva številka domžalskega tabloida TO Je TO
Zgodilo se je menda, da so vam zaplenili celo številko?
Bili so časi, koje v takratni netržno, torej plansko naravnani družbi, zmanjkalo zdaj tega zdaj onega. Prišlo je do pomanjkanja olja. V tistem času se s fotografom Vilijem Majheničem peljeva skozi Domžale. In pred eno od trgovin zagledava dolgo vrsto čakajočih ljudi, kije skozi vhodna vrata trgovine segala deset ali petnajst metrov ven, na prosto. "Slikaj!" pravim fotografu. On pritisne enkrat, dvakrat in omenjeno fotografijo potem objavimo na zadnji strani časopisa. Poročevalec je bil še vroč, torej v tiskarni, ko seje na hitro sestala politična koordinacija občine in na vztrajanje takratne sekretarke sindikata, češ da je to dejanje dobesedno "izdaja" domovine, me pokličejo na občino. Omenjena ženska je bila od vseh najbolj pravoverna in v njenih očeh je bila objava fotografije čakajočih prava diverzija (po SP
uničevalna akcija). Vedno - če so kaki stvari želeli dati kar največjo stopnjo zavrženosti in neprimernosti, so si izmislili izraz "politična diverzija". Stojim tam pred vsemogočniki, še posedli me niso, ter se zagovarjam, kot vem in znam, češ daje slika najbolj pravična informacija, ki ne prinaša nobenih laži, saj je bila posneta skozi objektiv.
Tedanja politika je vedno uporabljala množino, skoraj tako imenovani "pluralis maiestatis". Mi vemo, mi znamo, mi bomo...
"O tem in to, kaj je pravična informacija, bomo že mi sklenili. Tačas velja, da ste storiti nepojmljivo politično diverzijo in še velik strošek ste povzročili. Naša dolžnost je, da popravimo, kar se storiti da; stroške pa boste nosili vi", so mi še zagrozili. Nadaljevanje prihodnjič
France Cerar
Domžalsko kopališče vabi
Novi tobogan, igrišča, prijetna družba in še kaj
V letu 2000 obnovljeno domžalsko kopališče je v poletnih dneh prijetno shajališče zlasti otrok, ki med vročimi julijskimi in avgustovskimi počitniškimi dnevi ostajajo doma. Na kopališču pa je vedno dovolj prijetne družbe, osvežujoča voda ter druga dodatna ponudba, ki naredi počitniške dneve še lepše.
Prav vsako leto je v zvezi s kopališčem kaj novega in tudi letos ni nič drugače, saj je ponudbo obogatil DESETMETRSKI TOBOGAN, ki bo popestril doživetja ob kopališču, kjer so tudi druge možnosti rekreacije.
Kopališče bo svoja vrata predvidoma - če bo le dovolj vroče, odprlo 20. junija in ta in dva naslednja dneva torej do 22. junija 2002 bo mogoče domžalsko kopališče preizkusiti brezplačno in tako pravzaprav najlepše začeti letošnje počitniške dni. Domžalsko kopališče bo sicer odprto vsak dan od 9. do 19. ure, cene vstopnic so podobne kot lansko sezono, vožnje po toboganu pa ne bomo posebej zaračunavali, torej bo zastonj! Preizkusite ga in se prepričajte, daje kopanje ob njem še prijetnejše!
Pripravljena bo tudi bogata gostinska ponudba, na kopališču pa bodo potekali tudi tečaji plavanja. Upravljalec kopališča Nogometni klub Domžale je poskrbel tudi za varnost. Dobrodošli in veliko prijetnih uric, tudi po toboganu na domžalskem kopališču!
V.V.
Košarkarski klub Domžale - kadeti
Čestitke državnim prvakom
Košarkarsko sezono 2001/2002 Košarkarski klub Domžale zlasti med mlajšimi kategorijami lahko oceni kot odlično. Na sprejemu, ki ga je županja pripravila članom kadetske ekipe, ki so postali državni prvaki, sem nekaj vprašanj postavila njihovemu uspešnemu trenerju Sašu Kiselaku.
Z nastopi vaših varovancev, ki so osvojili naslov državnih prvakov, ste najbrž zadovoljni. Kakšna pa je bila pot do vrha?
Nastop naših kadetov lahko ocenjujem odlično, pot do uspeha pa se je začela v avgustu 2001, ko smo začeli trenirati dvakrat na dan, za igralce pa smo pripravili tudi tradicionalni, že 20. klubski tabor v Tolminu. Treniramo vsak dan, uro ali uro in pol, včasih tudi kaj več, odvisno od zasedenosti dvorane. Tako so igralci, v večini stari med 15 in 17 let in dijaki različnih srednjih šol, začetek v septembru pričakali dobro pripravljeni. Prvi del lige, v kateri so bili klubi razdeljeni v štiri skupine po šest ekip, je trajal do decembra. Pri tem naj povem, da so to le najboljše ekipe, saj imamo v Sloveniji kar 64 kadetskih košarkarskih moštev. Po prvem delu lige so se najboljše tri ekipe iz vsake skupine uvrstile v nadaljnje tekmovanje, v katerem smo dobili štiri finaliste. Letos so bili to: Union Olimpija, Pivovarna Laško, Triglav Kranj in Košarkarski klub Domžale.
KK Domžale je bil tudi organizator turnirja?
Tako je, pripravili smo finalni turnir kadetskih ekip in prvi dan premagali KK Triglav Kranj, drugi dan KK Pivovarno Laško in tretji dan, v odločilni tekmi za naslov državnih prvakov, še KK Union Olimpija. Pri tem naj povem, da smo vse finalne tekme igrali brez odličnega Mateja Koširja, ki je imel mavec in da je bil za najboljšega igralca kadetskega finala proglašen naš igralec Jure Močnik, pohvaliti pa moram tudi gledalce, saj smo imeli množično podporo s tribun, v tako "super" vzdušju pa je bila ob tako glasni podpori naša mlada ekipa resnično uspešna, saj je bilo užitek igrati. To pa ni edini uspeh košarkarjev iz Domžal?
Mladinska ekipa, za katero lahko igrajo igralci letnik 1983 in mlajši, je dosegla izjemen uspeh, saj je bila tretja, pri tem pa je treba vedeti, da v njej igra večina kadetov. Dobro pa so se odrezali tudi mlajši člani, do 20 let. Člani so bili šesti v državi, kar je pravzaprav več, kot smo pričakovali, z malo sreče pa bi lahko osvojili četrto mesto. Kar nekaj domžalskih košarkarjev je tudi članov državne reprezentance? Iz naše ekipe prihajajo trije reprezentantje, ki so tudi kandidati za mlado reprezentanco RS: Jure Močnik, Sanel Bajramlič ter Matej Košir, v mladi reprezentanci pa že nastopa Franci Hočevar.
Hvala in veliko uspehov tudi v prihodnje.
Vera Vojska
Predstavljamo narodnozabavni ansambel
Veseli planšarji
Po letih odsotnosti je ansambel "Veseli planšarji", ki gaje leta 1955 ustanovil Franček Povše, zopet med ljubitelji tovrstne glasbe. Neutrudnega Francka Povšeta žal ni več med nami, še pravočasno pa je predal svojo glasbeno planšarsko dediščino drugim godcem, zdajšnjim Veselim planšarjem, ki dostojno nadaljujejo njegovo delo. Po nekajletni prekinitvi je ansambel začel pred dvema letoma ponovno delovali v novi sestavi. Ohranili so stil, ki ga ljubitelji narodno zabavne glasbe dobro poznajo. Nastopajo v planšarskih nošah iz 17. stoletja, ki so jih nosili v Kuhinju in okolici. V lastne skladbe so dodali povsem specifične planšarske instrumente, kot so: kravji rogovi, zvonci, kraguljčki in bum - bas. V Domžalah smo jih lahko slišali v okviru zaključne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku.
zapisane samo v notah. Tako lahko prisluhnete naslednjim melodijam: Na kravjem balu, Odmev s planin, Čez hrib in dol, Luštno je biti planšar, Vesele cokle, Zapoj mi trobenta, Moj fantič je prijezdil, Prelep bizeljski kraj, V brniškem gaju, V tihem večeru, Pod Golico in Gremo v gore.
Povprašali smo Mira Grada, doma iz Dragomlja, vodja ansambla, kje so že nastopali: "Ljubiteljem narodono zabavne glasbe smo se že predstavili na nacionalni televiziji, v oddaji Vsakdanjik in praznik, televizijah Velenje in Celje, bili pa smo tudi osrednji gostje popularne narodno zabavne oddaje Raketa pod Kozolcem. V januarju 2002 smo na TV Slovenija posneli dva spota."
In kateri je vaš dosedanji največji uspeh. "Največji uspeh ansambla Veseli planšarji je uvrstitev v finale narodno zabavne prireditve SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2002, kjer smo se uvrstili med dvanajst najboljših ansamblov". Če bi želeli, da vam VESELI
Ansambel "Veseli planšarji" je v novi "t4£SA$? ^^S^Jb^'?':
sestavi konec leta 2001 izdal svojo prvo pokličite Mirka Grada (041/988-591), ki
zgoščenko in kaseto ODMEV S pravi, da se nastop njegovega ansambla
PLANIN, na kateri je 12 prijetnih skladb v ^'»J11Z dveh delov- V prvi un in pol se
planšarskem slogu, med njimi so tudi ansambel predstavi z lastnimi skladbami,
nekdanje uspešnice, nekaj pa je povsem v nadaljevanju pa z vsemi zvrstmi zabavne
novih skladb, ki jih je imel Franček Povše m narodno zabavne glasbe. Koncept
prireditve pa je lahko z dogovorom tudi drugačen. Pri tem pa vodja ansambla tudi poudarja, da ima ansambel Veseli planšarji tudi profesionalno ozvočenje, ki je kvalitetno in primemo za vse prireditve. Srečno, VESELI PLANŠARJI.
V. Vojska
Prijetno srečanje
Mi smo
maturirali pred 51 leti
Pred kratkim so se v Jamarskem domu na Gorjuši sestali nekdanji dijaki generacije, ki je maturo na Srednji tehnični tekstilnem tehnikumu v Kranju opravila 1951. leta. To je bila ena od prvih, če ne kar prva generacija, ki so jo sestavljali dijaki in dijakinje iz vse Slovenije, ki so po končanem študiju z "dekreti" odšli na delo širom Slovenije in tedanje Jugoslavije, kjer so bile pač potrebe po tovrstnih delavcih.
Nekdanji sošolci in sošolke so se sprva dobivali na deset let, nato pa pet, že kar nekaj let pa se srečujejo vsako leto na drugem koncu Slovenije in letos so srečanje na Gorjuši organizirale tri nekdanje sošolke, ki so si domove ustvarile v naši občini. Kot nam je povedala ena izmed njih, le redko kdo manjka, žal pa je kar precej že pokojnih. Sama je ena najmlajših nekdanjih sošolk,
mu
pa ima že sedem desetletij, večina je starejša od nje, kar nekaj jih je, ki so že stari 80 let, na Gorjušo pa se je iz Maribora pripeljal rudi 81 -letni profesor. V sodelovanju z Društvom za raziskovanje jam Simon Robič Domžale - Alešem Stražarjem, so dekleta svojim sošolcem in sošolkam omogočila ogled Železne jame, podrobno pa so si ogledali tudi vse muzejske zbirke. Srečanje je bilo prisrčno. Kljub temu, da se niso videli le leto dni, je
bilo novic veliko, pa tudi prijetnih trenutkov ni manjkalo. Kot kaže fotografija, ki jo vedno posnamejo dopoldne, dajo vesela druščina odnese na svoje domove, so še vsi zelo mladostni, čili in zdravi in taki nameravajo ostati tudi v prihodnje - najmanj pa do srečanja v letu 2003, ki bo v Mariboru. Srečno
Vera Vojska
40 let mladosti kamniških maturatov
7. junija smo kamniški maturantje pri Goručani v Šmarci nazdravili našemu 40-letnemu jubileju; med nami je tudi veliko Domžalčanov, zato si želimo svojo visoko obletnico obvekovečiti tudi v našem Slamniku. Praznovali smo jo s trojnim aspektom: resnim, veselim in slovesnim. Za častitljivi del je še prekmalu; tega smo brez škode odložili na petdesetletnico.
Visokega jubileja se nas je udeležila velika večina, navzoči sta bili tudi razredničarka Željka Zabrič, profesorica zemljepisa, in gospa Vera Frbežar-Frantar, profesorica telesne vzgoje. Po razredničarkinem pozdravu, v katerem je izrazila svoje zadovoljstvo nad našimi uspehi, in nagovoru razrednega starešine Francija Gerbca, ki je visoko ocenil našo medsebojno pomoč z besedami, "kdor drugim pomaga, sebi pomaga", sem spregovoril tudi sam. Profesoricama sem se v imenu vseh maturantov zahvalil ne samo za njuno sedanjo in nam zelo drago prisotnost in ne le za vse tisto, kar sta nam v štirih letih naše kamniške "kadrovske službe" dali v količini in kakovosti duha, temveč v prvi vrsti in najbolj za vse tisto, kar sta nam v tej naši zares zoprni mladosti pomenili. Temeljna kamniška danost je bila
ožarjena z ustvarjalno navdahnjenostjo, spodbudnostjo in blagodejnostjo, slonečo na odličnih temeljih čvrstega in zajetnega znanja. Nas, sošolce in sošolke, je združeval
niz individualnih usod, ko so se iz leta v leto skozi štiri leta rojevale in se kljub raznoličju po nekih misterioznih zakonih prelivale v nekakšno živo skupnostno celično presnovo, ki jo preprosto imenujemo sošolstvo. Ta presnovo je mnogo, mnogo več, kot še tako aktualni šolski spomini, mnogo več kot čustvene usedline, saj nastaja kot edinstvena sobivanjska resničnost in to v obdobju, ki pomeni za vse nas začetek enega samega življenjskega "crescenda". Lahko rečemo, da smo z obema profesoricama, ki sta odlično ohranjeni, radostno podoživljali našo mladost.
Dvignili smo čašo na naših pomaturantskih štiridesetih letih, z željo, da bi nam tudi prijateljska bližina iz mladosti Še dolgo pomagala ohranjati trdo, težko, a vendar srečno delo za sedanjost in prihodnost! Kajpak smo počastili spomin na pokojne profesorje in sošolce z besedami "slava njihovemu spominu" ter z "Gospod, daj jim večni mir in pokojdaje bilo vsem zadoščeno. Razšli smo se polni podoživetih spominov v želji, da se že naslenje leto spet srečamo.
Ivan Kepic
Pohvalimo
Vasi Češenik in Tbniše
Turist ično-rekreali v no društvo Turnše - Češenik je v maju 2002 izdalo prijetno zloženko, v kateri predstavlja najpomembnejše značilnosti obeh vasi. Tako
spoznamo zgodovino dvorca Češenik ter graščine Črnelo, zvemo pa tudi marsikaj zanimivega o sedanjosti obeh vasi. Besedilo sta pripravila Jože Kozjek in Samo Mohar, ki sta zloženko tudi oblikovala, ob Denisu Tratniku pa prispevala tudi številne fotografije. Računalniško je zloženko oblikoval Tomaž Kurmanšek, v 2000 izvodih pa so jo natisnili v Tiskarni EK, Emil Kiselak s.p. Turnše.
O vsebini ne bomo pisali za pokušino pa vendarle preberite, kaj so napisali na zadnjo stran:
občina Domžale
v kn
mmm
"Najbrž se boste strinjali, da ni veliko vasi, ki bi na tako majhnem območju, kot ga obsegata Češenik in Turnše, imele toliko pisane narave in kulturne dediščine. Edinstvene rastline, ki jih ni nikjer drugod v Sloveniji, slikovita narava, ki jo je človek skrbno preoblikoval v polja, travnike, gozdove, jase, ribnike... Narava pa je nadgrajena kar z dvema dvorcema in čudovito zapuščino baročnega slikarja Jelovška v češeniški grajski kapeli. Vse to in še marsikaj je dediščina, ki sojo ustvarili in nam jo zapustili naši predniki v veri, dajo tudi mi uživamo, spoštujemo in ohranimo prihodnjim rodovom." TRD Turnše Češenik za zloženko iskrene čestitke!
Odgovorna urednica
v
Studijski krožek Dob
Izdelki iz slanega testa
Članice zgoraj omenjene skupine smo uspešno "spravile pod streho" še en projekt pod pokroviteljstvom Andragoškega centra Slovenije. Tokrat smo se lotile tehnike izdelave iz slanega testa.
Čim je pokukala v deželo pomlad, se je tudi v nas prebudila želja po ustvarjanju. Odločile smo sse za oblikovanje testa, iz katerega so pod našimi prsti nastali izdelki za okras doma ali darilo za različne priložnosti. Osnov priprave testa in izdelave same
nas je naučila gospa ...... z
dolgoletnimi izkušnjami na tem področju. Tako smo izvedele, da so glavne sestavine sol, voda in moka, ki jih uporabimo v razmerju 1:1:2. Med delom moramo testo shraniti v vrečko, da se ne posuši. Moka in voda služita kot lepilo, sol pa daje trdnost. Testo lahko obarvamo z akrilnimi barvami in sicer tako, da osnovno testo zmešamo z barvo. Pri izdelku najprej naredimo osnovo, nato dodajamo ostale dele, ki jih najprej pomočimo v vodo in nato prilepimo. Ko je izdelek narejen, ga v pečici sušimo dan ali dva pri 50 stopinjah C. Iz tedna v teden so postajali naši prsti
spretnejši in kar je v začetku izgledalo nemogoče, seje pozneje spremenilo v lične izdelke, npr: angele, venčke, košarice, slike, svečnike, punčke in v še marsikaj.
Z razstavo v KS Dob smo krajanom pokazale naše stvaritve. Ponosne smo na velik obisk in številne pohvale. Jeseni pa spet nasvidenje!
Polajnar Marta
					
stran 1 3	V BES	;edi in sliki			
v
Se o svečani povorki in drugih prireditvah ob občinskem prazniku
Otistih,ki so v prejšnji številki manjkali
Z obširno fotoreportažo pod naslovom: Povorka, mednarodni folklorni festival, stojnice ter veliko lepih spominov smo v prejšnji številki predstavili večino sodelujočih na zaključni prireditvi ob letošnjem občinskem prazniku, ki smo se pominjali 50 letnice razglasitve Domžal za mestno občino. Ker vsi nastopajoči niso našli mesta v prejšnji številki, si jih lahko ogledate v današnji. Če pa se kdo od sodelujočih v povorki niti danes ni našel na straneh Slamnika, iskreno opravičilo, njegovega nastopa žal ni nihče fotografiral. Pa še povabilo: pošljite fotografijo in jo bomo objavili. Sedaj pa k nastopajočim.
fm. r #i • 4' Um ^
Iz Turističnega društva Domžale so tudi tele maržoretke. Upamo, da ne zadnjic, saj so polepšale povorko.
Zadnjic smo predstavili mlinarje, ki so prišli Iz Turističnega društva Jarše-Rodica, tokrat si lahko ogledate kovače.
Leganda med harmonikarji -Flere.
Franc
Takole pa so se
gredstavljall člani In lanlce Turlstlčno-kulturnega društva Rova.
Na stojnici se Je predstavil tudi Turistični kožek z OS Rodica.
Tudi kočij ni manjkalo, tale Je Iz Društva narodnih noš Domžale.
Turistično društvo Jarše Rodica v povorki v Domžalah
Na sklepni prireditvi ob letošnjem občinskem prazniku, ki je obeležil 50 let občine Domžale, je sodelovalo tudi naše društvo skupaj s turističnim krožkom na OŠ Rodica. Na stojnicah in v povorki nas je bilo 50 članov - toliko, kolikor let je naša občina praznovala.
Povorko smo pričeli z JARŠKIM PIB'ČEM - simbolom našega kraja, nato s kočijo in številnimi narodnimi nošami. Sledil je voz, kjer sta g. Janez Juhant in Jože Urankar prikazala delovanje kovaštva nekoč, saj so bile za naš kraj značilne številne kovačije. Na drugem vozu smo prikazali mlinarsko dejavnost z mlinarjem g. Tonetom Furarjem, kije bila v preteklosti, polega slamnikarstva, tudi zelo značilna. Obe dejavnosti sta se nekoč zelo povezovali. Ko so si v domovih še povsod svetili s svečami in petrolejkami, so imeli v mlinih že dinamo za proizvodnjo domače elektrike. Turistični krožek pa seje prestavil s tremi pericami, ki so prale v škafih, na lesenih deskah in z dedkom, ki je vnuku pripovedoval, kakšne igrice so se oni v otroških letih igrali ob vodi in kako so
izdelovali mlinčke.
Ob tej priložnosti bi se v imenu TD Jarše-Rodice zahvalila vsem, ki so pomagali pri pripravah vozov in spominkov. Predvsem g. Simonu Kvedru, g. Sandiju Močniku in ostalim uslužbencem Vistre, gospodični Maji in g. Franciju Lubi za poslikave in napise na naše spominke, kovačema, mlinarju, OŠ Rodica in mentorici g. Ani Medved ter našim članom. To praznovanje smo nadaljevali v vaški gostilni Bunkež, kjer so zelo dobro poskrbeli za jedačo in pijačo, g. Robi Stopar pa nam je brezplačno igral dolgo v noč. Tudi njemu iskrena hvala za čudovito glasbo in tudi za mladega harmonikarja, ki nam je polepšal našo povorko.
Nevenka Narobe
Predstavitev PODJETJE REGIJE na zemljevidu In z vsemi občinami, kl i združujejo v njej.
Arboretum Volčju Potok
Podjetna regija se predstavlja
Eno izmed sodelovanj, ko ob delitvi na nove občine ni nikoli zamrlo, je sodelovanje občin na cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok. Sprva so'se občine sicer usklajeno predstavljale vsaka zase, že kar nekaj let pa obiskovalce vabijo v okviru sodelovanja, letos v okviru Podjetje regije, ki je ponujala turistično" informativno ter drugo gradivo vseh občin, združenih v okviru omenjene regije. Skupen nastop je bil ocenjen kot uspešen in je potrdil, daje sodelovanje na posameznih področjih mogoče in zaželjeno.
Čebelarski center Slovenije
Uresničitev želja generacij čebelarjev
Povabilo: "Z lahkotnimi koraki smo zakorakali v pomlad, ki se je razrasla v vsej svoji širini in razkošju, čebelje družine so s svojim razvojem v polnem zagonu in čebelarji jih posnemate. Tu ob starodavni Lukovici, na sredi poti, ki vodi skozi Slovenijo od vzhoda do zahoda, ste zgradili svoj "panj", v katerem naj bi teklo mnogo plodovitih dejavnosti," je 26. maja 2002 na slovesno odprtje Čebelarskega centra Slovemje v Lukovici privabilo več tisoč obiskovalcev. Slovenski čebelarji so z novim centrom uresničili dolgoletna prizadevanja in hotenja prednikov. Ta dom bo namreč njihov skupni dom, središče njihovih srečanj, strokovnega izobraževanja ter dela v prid razvoju, pospeševanju in uveljavljanju slovenskega čebelarstva. Delo njihovih slavnih prednikov, Antona Janše, Petra Pavla Glavarja, Antona Žnideršiča in mnogo drugih jih zavezuje, da na svoji poti vztrajajo in čebelarstvo ponovno uveljavijo doma in v tujini, kot tudi svojo veliko prednost v okol jcvurstvcncni prizadevanju vsega sveta in sožitju ljudi.
Čebelarska zveza Slovenijie združuje in povezuje preko šest tisoč čebelarjev, ki postajajo vse resnejši partner naše mlade države. Drugo leto v Sloveniji prvič gostijo udeležence mednarodnega kongresa Apimondia. Pričakujejo nekaj tisoč tujih udeležencev, ki jim bodo poleg čebelarstva razkazali tudi našo deželo in že danes vemo, da bo to ena največjih mednarodnih prireditev pri nas, ob kateri lahko tudi Občina Domžale, kot soseda Občine Lukovice, kjer je center lociran, najde svoje mesto.
Obiskovalci so v nedeljo, 26. maja 2002, v Lukovici prisluhnili pozdravnim govorom, med drugim tudi predsedniku Čebelarske zveze Slovenije, Lojzetu Peterletu, ter mag. Francu Butu, ministru za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, uživali v kulturnem programu številnih folklornih, glasbenih in pevskih skupin ter si po končani slovesnosti, del katere je bila tudi blagoslovitev kapelice in
Dejavnosti čebelarskega centra Slovenije
- sedež Čebelarske zveze Slovenije
- uredništvo revije "Slovenski čebelar"
- opazovalno napovedovalna služba
- svetovalna služba za čebelarje
- apiterapevtske dejavnosti
- gostišče "Pri čebelici"
- prodaja spominkov, daril
- prodaja čebeljih proizvodov
- predstavitve, razstave, degustacije -primerno okolje za izvedbo seminarjev, posvetov, poslovnih srečanj, konferencie, piknikov in praznovanj.
čebelarskega doma, ki jo je odpravil dr. Franc Rode, ljubljanski nadškof in metropolit, dom tudi ogledali, V njem so posebej za to priložnost pripravili razstavo zgodovine čebelarstva, kije tesno povezana z našo slovensko zgodovino, predvsem z gospodarstvom, katerega močan del je predstavljala. Naši predniki so čebelarili že v davnini, saj že prvi urbarji govore tudi o dajatvah v medu in o panjih, o razvitem čebelarjenju na Kranjskem pa je poročal tudi Valvazor. Posebne pozornosti so bile ob slovesnem odprtju deležne številne panjske končnice, pa tudi knjige sponzorjev in donatorjev, med katerimi smo našli tudi Občino Domžale, Čebelarsko društvo Domžale ter vrsto drugih.
Pred Čebelarskim centrom Slovenije so polega čebelnjaka ČD Lukovica svoja čebelnjaka postavili tudi Čebelarski društvi Domžale ter Grosuplje. Tako zdaj center krasijo trije čebelnjaki, ki bodo namenjeni apiterapiji, izobraževanju in druženju čebelarjev ter njihovih prijateljev, več o tem pa boste prebrali v pogovoru z Binetom Kladnikom, predsednikom Čebelarskega društva Domžale, v naslednji številki.
V Čeblarskem centru Slovenije je podjetje VEMA iz Maribora uredilo prijeten gostinski objekt, hkrati pa je v njem tudi trgovina, kjer lahko kupite prav vse, kar je povezano s čebelami in njihovimi proizvodi. Prijetno urejna okolica vabi vse, da si vzamete čas in obiščete Čebelarski center Slovenije ter se sami prepričate, kako je "zakleta" kraljična po več deset letih oživela.
Se en lep spomlnček na letošnjo cvetlično razstavo. Foto: I.K.
Med številnimi narodnimi nošami, ki so polepšale otvoritveno slovesnost so bile tudi narodne noše Iz Domžal. Foto DJD
Biseri Avstralije
Zame je danes najtežje pričakovani dan. Začel seje že sredi noči, kajti let aviona smo imeli že ob šestih. Ker pa so vsa letališča kar nekaj deset kilometrov iz mest, si lahko predstavljate, kdaj nas je naročeno bujenje dobesedno pognalo iz postelj. A nič zato, saj je pred nami nekaj edinstvenega - videti, otipati, povzpeti se na Urulu, sveto goro Aboriginov, je prav gotovo doživetje, ki človeka napolni, mu da novo energijo. Že sama oblika gore je nenavadna, sredi ravnine deluje kot poveznjena skleda na mizi. Njena starost je šeststo milijonov let - mimogrede, Alpe so stare šest milijonov let Glede nastanka pa znanstveniki še do danes nimajo enotnega mnenja. Nekateri bdijo, daje meteori t, drugi pa, daje vulkanskega izvora. Menije vseeno, kakšnega izvora je, vem le to, daje enkratna - tako glede oblike, kot barve - peščenjak in bazah dajeta nenavadno rdečo barvo. Če pa vidiš še poslikane jame - in teh ni malo - se lahko samo čudiš v nemem spoštovanju. Slike po stenah in stropu jam jo krasijo že dvajset do trideset tisoč let. Na za domorodce sveta mesta, kot sta ženski akt ali moški del, kjer dobijo iniciacijo, je turistom vstop prepovedan. Nihče se zaradi tega ni razburjal, s tihim spoštovanjem smo mirno nadaljevali pot okoli gore in potem proti naselju plemena Anaga, kjer smo si ogledovali njihove uporabne izdelke in slikarije. Imajo posebno metodo slikanja, vse je iz samih pik in pikic. "Zapičila" sem se v majhen bumerang in skušnjava je bila
Pogorje Kata TJuta
prevelika, da ga ne bi kupila, čeprav je bil dražjih kot v prodajalnah za turiste, mnogo večji in še lepo okrašen. Na poti do avtobusa pa meje potolažil naš vodnik, rekoč, da je ta bumerang iz pravega lesa, ker ni vsak dober za to vrsto orožja. Ni mi treba poudarjati, da sem ga do večera ponosno prenašala in tudi poskušala metati - a bilo je vse zaman - ni in ni se hotel vrniti. Piknik, kjer smo si sami izbrali meso in si ga spekli na žaru pri 33 stopinj C, je bil zame prehuda preizkušnja. Zgolj iz radovednosti sem izbrala meso kenguruja, a ga zaradi vročine nisem mogla niti speči do konca, kaj šele jesti. Vabljiva
Prehodili smo vrhove Kraljevega kanjona
vsebina solatnega bara pa seje hitro zmanjševala. Pogorje Kata Tjuta, sestavljeno iz šestnajstih hribov in petnajstih dolin je tako drugačno, tako daje njegovo sosedstvo za Urulujem še menj razumljivo. Je 170 m višje, kar je pri čisti ravnini dokaj opazno, podobna je le barva. Kjub vročini smo odšli do kanjona v pogorju, se tu ovekovečili in se spraševali, kakšne sile so ustvarile to čudo.
Pogorje je vulkanskega izvora, kanjon s stenama, ki se odpirata
proti dolini, pa priča o delovanju ledenika.
Ob Uruluju smo čakali na sončni zahod, ko se začnejo
spreminjati barve tega edinstvenega osamelca, a bogovi nam niso bili naklonjeni, ker so poslali oblake. A ti nam niso preprečili nazdraviti prihajajoči noči s šampanjcem. Bili smo prava atrakcija. Prikrajšani za lep zahod sonca smo začeli peti slovenske narodne pesmi. Snemali so nas kar s tremi kamerami - Japonci, Angleži in Američani. Še danes ne vem, ali so bile pesmi ali mi vzrok takšnega zanimanja. Vsekakor to ni bilo pomembno, saj se nismo pustili motiti in smo odigrali svoje vloge zvezdnikov več kot dostojno.
Pot do King Canvona se je vlekla, kar po dnevu, tako polnem vtisov, ni bilo čudno. Polega tega je v avtobusu odpovedalo hlajenje, nas pa je dodatno grel šampanjček. Severni teritorij je skoraj nenaseljen, ima samo dve asfaltirani cesti po nekaj tisoč kilometrov, sta pa zelo ozki. A brez strahu, nasproti vozeči avtomobil opaziš že z velike razdalje. Večja nevarnost so kenguruji, ki nenadoma skočijo na cesto, zato so vsa vozila opremljena z zaščitno ograjo.
Prespali smo v turističnem naselju, zgrajenem šele pred enajstimi leti, ima pa obliko krokodila. Tega tu nismo videli, pač pa lep primerek kače, ki je lezla pod leseno hišico. Čeprav so vsa okna zamrežena, sem preiskala vse prostore, preden sem se spravila k počitku.
Po tako intenzivnih dneh se nam je prilegal malo bolj umirjen dan s kopanjem v bazenih, ogledom kamelje farme, popoldne pa seje večina odpravila na hojo po robu Kraljevega kanjona. Kolikor bolj spoznavam naravo, toliko manjšo se počutim.
Jožica Repansek
Odprtje razstave
"Prostor in slike"
V četrtek, 23. maja 2002, je bila odprta eksperimentalna avtorska slikarska razstava akademskega slikarja - specialista Danijela Lovra Fuggerja, v prostorih slikarjevega ateljeja, ki je v zaključni fazi gradbenih del.
Ob tej priložnosti seje Danijel Lovro Fugger počutil čudovito ob glasbenem programu, ki gaje pripravilo šest čelistov Srednje glasbene šole Ljubljana, pod mentorstvom profesorice Zdenke Marinič. Akademskemu slikarju so nastopajoči pričarali njegovo študijsko obdobje violončela.
Prav tako seje kulturnemu programu pridružil s prijateljskimi besedami tudi Milan Marinič. Direktorju KD je slikarstvo blizu, s toplimi besedami je nagovoril tako avtorja slik kot tudi nastopajoče in povabljence.
Nepogrešljiv govornik pa je bil tudi arhitekt Miloš Zalaznik, ki je posegel v zanimivo arhitekturo slilcarjeve stavbe.
Ob zaključku je domžalski akademik, Danijel Lovro Fugger, vse prisotne povabil na prigrizek, za katerega je poskrbela diplomatska družina Kolmanič.
Saša Kos
Danijel Fugger
Da je bilo življenje akademskega slikarja Danijela Fuggerja pestro in razgibano, lahko bralci in bralke spoznate tudi iz pogovora, v katerem je zajel svoje ustvarjalno življenje.
V prvem razredu meščanske šole vas je poučeval Oberrauter, nemški učite!j. Je že on odkril vaše sposobnosti?
Vsekakor je bil on prvi, ki je odkril v meni sposobnosti risanja in nadarjenosti za slikarstvo. Sicer pa sem rad risal kot otrok, saj sem že pri petih letih narisal očeta ob oknu, leto kasneje pa sem naredil prvi akvarel. Tehniko akvarela sem spoznaval že v nižjih razredih meščanske šole, kjer nas je prav omenjeni učitelj popeljal v tehniko akvarela. Bili ste sošolec sedanje akademske kiparke iz Stoba Štefke Petrič. Sta skupaj ustvarjala?
Ravno v tej nemški šoli sva bila sošolca. Tudi ona je rada risala inje skupaj z menoj sedela v "umetniški" klopi, kjer sva risala in skupaj ustvarjala akvarele. Oberrauter je vedno stremel za tem, da smo likovnemu ustvarjanju namenjali veliko časa - kljub vojni, ki je divjala, in v slikanju in risanju razvijali svoje ustvarjalne sposobnosti. S Štefko sva bila
tudi kasneje skupaj študenta na Akademiji za likovno umetnost. Študirali ste tudi glasbo - v Glasbeni šoli v Ljubljani. Kdaj ste iz glasbenega "sveta" prešli na slikarstvo in zakaj? Jaz nikoli nisem prešel s področja glasbe na področje slikarstva, ampak me obe področji spremljata od mladosti. Presedlal sem z violine na violončelo zaradi moje leve roke, saj imam mezinec nekoliko daljši, kar je za violončelista kot
ustvarjeno. Slikarstvo sem nemoteno študiral do diplome oz. magisterija. Po končanem študiju ste se tudi izpopolnjevali. Slikar mora imeti široko znanje, da lahko ustvarja, da dobi ideje. Študijsko izpopolnjevanje sem prenesel v Francijo, Nemčijo in Švico. Imel sem čudovite priliožnosti, da sem spoznal kulturne centre Evrope. Kakšna je razlika med privatnimi galerijami, v katerih ste razstavljali v tujini, in državnimi? V tujini je bil pač drug način teh galerij, državne so gaierije velikega formata, za večja doživetja ter znamenita srečanja živih in pokojnih umetnikov. Privatne pa so manjše galerije, ki izberejo samo kvaliteto. Sam nisem imel nikoli težav, tudi zaradi jugoslovanskega državljanstva ne, predložil sem dela, bil sprejet in razstavljal.
Povsod in vedno, kjer ste razstavljali, sodelovali, delali in živeli, ste nosili v sebi Domžale. Ste domoljub?
Sem rojen Domžalčan in to velja za vse življenje, kjer sem bil, kjer sem hodil, kjer sem slikal, kjer sem govoril, sem vedno izgovarjal besedo Domžale. Po vrnitvi iz tujine ste postali mentor likovnega društva, ki se je kasneje preimenovalo v Likovno društvo Petra Lobode. Še vedno vodite to sekcijo? S tem šolskim letom smo zaključili 29-letni obstoj likovnega društva. 1973. leta meje srečal dr. Miroslav Stiplovšek in me povabil, da bi prevzel mentorstvo likovne
sekcije Kulturne skupnosti Domžale, kateri je predsedoval. Postal sem mentor, kasneje pa se je sekcija formirala v Likovno društvo Petra Lobode Domžale. Predlagal sem ime društvu po prvem domžalskem akademskem kiparju, ki je bil najboljši učenec Ivana Meštroviča, prof. likovnih umetnosti v Zagrebu. Ste slikar, ki je v preteklosti vsako leto pripravljal slikarsko razstavo ob občinskem prazniku. Ste bili edini akademski slikar?
Ja, bil sem edini akademski slikar v Domžalah in edini, ki je lahko počastil praznik s svojo razstavo. Ste dobili veliko naročil v Domžalah in v katerem obdobju? Nikoli nisem občutil obdobja naročil. Slikal sem za potrebe proslav, občinske potrebe. Če vam povem pošteno, sem veliko naslikal "udarniško". Res je, da sem dobil naročilo od banke, občine, ampak vse v omejenem številu. Ste že dolgo sanjali o svojem ateljeju, zgrajenem na "lastnem" travniku? Resnično sem dolgo sanjal in dosanjal. Ta travnik je krstno darilo mojega botra. Bolj sem se bližal slikarski diplomi, bolj sem se zavedal teh sanj. Leta 1992 so zapeli stroji in izkopali gradbeno jamo. Po desetih letih "trših" sanj, sem vendar dočakal, da sem lahko 23. maja 2002 povabil, judi v svoj atelje.
Hvala za pogovor in veliko prijetnih trenutkov v ateljeju.
Saša Kos
:one
Dušan Lipovec na otvoritvi prve razstave sez 2001/02
Likovna sezona 200iy02 v Galeriji Domžale
Pred prihodom vročih poletnih mesecev se za ljubitelje lepega, likovne navdušence in poznavalce subtilno estetskega končuje še ena vznemirljiva in razburljiva sezona. Zakaj smo napisali sezona, ko pa bi vendarle za slikarsko, kiparsko in fotografsko obrt težko rekli, da so vezane na kakršnokoli sezono. Na vsak način pa se glavni in najbolj množični tokovi vizualnih umetnosti v času poletnih počitnic za kratek čas izselijo iz svojih dobro poznanih, domačih galerijskih prostorov in zadihajo malce spremenjeni zrak.
sklepni del sezone, meseca aprila, nasledil Vinko Železnikar. V Mengšu živeči likovni pedagog, mentor, grafik, slikar in samostojni umetnik, je predstavil serijo slik, ki jih je spremljal naslednji zapis o njegoven umetniškem početju: "Železnikarjeva ustvarjalnost ne pozna stopicanja na istem mestu. Avtor se znotraj prepoznavne avtopoetike vzpenja naprej, išče novih rešitev in se poglablja v srž zastavljene problematike. Svoja spoznanja pretaka v barve. Idejo niča pooseblja s črno in ji kot protiutež postavlja belo, ki uteleša čisto prisotnost." Ostali razstavljalci so za domžalske ljubitelje lepega na prvi pogled sicer tuji, toda kljub vsemu so se nam približali skozi razkritje rezultatov svojega kreativnega ustvarjanja. Prvi v vrsti je Žarko Vrezec, ki se je predstavil izključno z deli na papirju, iz različnih ciklov, nastalih med leti 1996 in 2000. O njegovih delih so ob priložnosti zapisali naslednje vrstice: "Prav ta osebna likovna govorica je na
Ko se slikarji za nekaj časa izselijo iz svojih ateljejskih domovanj, jim na tihem sledijo tudi njihova dela. Mogoče je poletje čas za tiste neskončne trenutke, ki se vijačijo ob stvarjenju umetniškega dela, mogoče je namenjeno odmoru od neutrudnih impulzov kreativnega ustvarjanja, zagotovo pa lahko v tem času ugotavljamo, da je za nami plodnih osem mesecev razstavljanja v Galeriji Domžale. Kot so zvesti obiskovalci že vajeni, se je tudi letos na stenah galerije zvrstila cela vrsta izvrstnih del priznanih likovnih umetnikov, v katerih uživajo tako domače kot tuje akademske, recenzentske in ljubiteljske publike. Poleg dveh gostujočih razstav seje v sezoni 2001/ 02 samostojno predstavilo sedem umetnikov. Nekateri prihajajo iz domala lokalnega okolja in so naši nepogrešljivi znanci iz vsakodnevnega življenja.
Tako je letošnjo sezono v Galeriji Domžale odprl znameniti kamniški slikar Dušan Lipovec, čigar serija Jadranski motivi razkriva preprosto, razumsko plat narave in njeno geometrično resničnost. V spremnem
tekstu k razstavi so bile med ostalim zapisane tudi naslednje besede: "Njegovo poglabljanje in raziskovanje pokrajine v segmentih nam daje slutiti različnost občutkov, bogatih, nerazkritih zakladov, v prav tako skrivnostnih starih mediteranskih kamnitih hišah, žlahtnih utripov narave, melanholije, nepozabno modrino neba, lesketajočo se morsko gladino in prebudi speče čute, ki se rojevajo iz barv in ga z energijo nabite vračajo k viru, izviru in rojstvu". Med lokalnimi umetniki je bil naslednji v vrsti fotograf Aleksander Kozarski, ki je predstavil serijo fotografij glasbenikov, junakov iz njegovega horizonta, ki prebijajo ultrazvočne zidove privajenega, znosnega, sprejemljivega, normalnega in povprečnega. "Prav potreba po "ročnem" izdelovanju podobe daje avtorjevim fotografijam poseben, očitno likovno reflektiran zagon, saj pri njem fotografija ne nastopa kot nadomestek "naslikane slike", marveč mu prav poznavanje procesov slikanja izostri in diferencira njegov fotografski pogled." Takšen je bil zapis ob januarski razstavi, ki jo je kot
Sezono Je v Galeriji Domžale zaključil Vinko Železnikar
Vrezčevih delih še kako prisotna in prepoznavna. Vsak posamezen del slike, vsak trak, ima točno določeno mesto in izbrano prevladujočo barvo, katere moč je poudarjena z mnogoterimi nanosi in kaligrafskimi beleženji: je tkivo - samostojen organizem, ki padajoč (...) živi in diha v prostoru." Časovno je Vrczca nasledila v Žirovnici živeča Andrejka Čufer, kije tudi tokrat pokazala svoje skorajda postmodernistično občudovanje mojstrskih veščin starejše umetnosti, zrcaljene skozi
modernejše izraze in pristope. "Abecedarium (...) zajema vsa področja njenega likovnega delovanja - od izdelave papirja, preko slike, risbe, ilustracije, grafike do oblikovanja. Ponujeni izziv je izkoristila za temeljit študij o nastajanju knjige po starih recepturah, ki jim je dodajala tudi sodobne tiskarske postopke." S februarsko razstavo seje predstavil Franc Novine, ki prihaja iz bogatega likovnega okolja Škofje Loke, uvrščamo pa ga med t.i. novokrajinarje. "Njegovi motivi žitnih in preoranih polj, pokošenih travnikov, misterioznih gozdov, deročih potokov ter močvirij so njemu lastni in prepoznavni." Tako je bilo zapisano v spremnem tekstu razstave, ki se končuje z naslednjim stavkom: "Nedvomno Novinca privlači prvobitnost narave in njena bit, ga navdihuje in mu daje izhodišče za likovno interpretacijo svojih videnj, razmišljanj in občutij, ki jih z jasno artikulirano likovno govorico prevaja v slikarski medij." Za konec nam torej ostaja le še aprilska razstava, ki jo jc pripravil slikar, grafik in likovni kritik Janez Zalaznik. Tako pri pisanju kot pri svojih grafikah kritično išče svojevrstno, tudi digitalno pot napredka, ki je v skladu s časom nujno zlo. Ko pa smo že ravno pri času, poglejmo, kaj lahko preberemo v zloženki: "Čas kot izbrani trenutek je tista razsežnost, ki se zdi Zalazniku vendarle na tak način ulovljiva danost, zaradi katere se splača šc vztrajati na torišču (iz)slikanega polja oziroma se predati racionalno vodeni likovni igri." Če torej sklepamo in zaključujemo po zgoraj zapisanem in povzetem, imamo za seboj pestro likovno sezono 2001/2002, ki je poleg starih, znanih avtorjev v naše okolje pripeljala tudi nove obraze, nove tehnike, drugačna občutja, predvsem pa značilno odprtost likovnega izraza. Osemmesečno potovanje po slikarskih platnih, fotografskih in doma narejenih bombaževih papirjih, digitalnih tiskih in barvnih paletah se torej ustavlja na točki meseca maja. Likovna kompozicija na pot zopet krene jeseni, do takrat pa bodo galerijske stene, podobno kot vsi slikarji in njihova dela, dihale drugačen zrak. Nova sezona pa je vedno kot prazno platno: prostor, ki prinaša nove izzive. Vabljeni, da se z njimi v sezoni 2002/2003 spoprimete tudi Vi, cenjeni obiskovalci Galerije Domžale.
Jure Matlčič
Kulturni poletni festival
STUDENEC
2002
Opereta, 22. junij ob 21.00 SNG Opera in balet Ljubljana
Vesela vdova
Franz Lehar
Zasedba: Baron Karel Jerič Valencienne Dunja Spruk Danilo Robert Vrčon
Hanna Urška Žižek Camille Dejan Vrbančič Dascada Ivan Andres Arnšek St. Briosche Marko Kobal Prinčič Marjan Breznik Paskovvia Irena Svoljšak Njeguš Slavko Cerjak Glasba: Franc Lehar Besedilo: Victor Leon in Lea Stein
Prevod petega besedila: Samo
Hubad Prevod govorjenega besedila: Ervin Fritz Dirigent: Uroš Lajovic Asistent dirigenta: Aleksandar Spasić
Režiser: Vinko Moderndorfer
Asistent režiserja: Marjan
Breznik Koreografinja: Tanja Pezdir Asistentka koreografinje:
Claudia Sovre Scenograf: Marko Japelj Kostumografinja: Alenka Bartl Asistentka kostumografinje: Jasmina Ferček
Vodja zbora: Kristijan Ukmar Koncertni mojster: Igor Grasselli Oblikovalec luči: Edi Martinčič Lektorica: Nevenka Verstovšek Korepetitorji: Višnja Kajgana, Ivan Vombergar, Olena Boljubaš
Kulturni poletni festival Studenec 2002
Silvo Teršek: Življenje je eno samo iskanje
Pronikanja v duševnosti vseh vrst ljudi.
Zasejane besede rastejo. Rodijo misli.
Luščijo in izluščijo mnenja.,
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan je skupaj z Radiom Slovenija in Valom 202 v okviru letošnjega Poletnega festivala Studenec 2002 pripravilo umetniški večer Silva Terška z gosti, ki je bil namenjen kratkemu postanku ob 20-letnici dela tega uspešnega radijskega in televizijskega mušketirja, ki se že dve desetletji sprehaja skozi drevored obrazov in ob njih neti svojo zvedavost ter vedno znova ugotavlja, da je življenje eno samo iskanje.
V njem spoznava svoje zmote in drobne uspehe in iskre, majhne ognje ter se ob njih ogreva. Vse to nam je povedal ob začetku večera in se skupaj z nami vprašal, kaj bi počel brez tisočih, ki jih je spoznal, ali vsaj
mislil, da jih je spoznal. Ljudje so mu opora, v njih je spoznal mnogo radosti, gorja, tudi navideznih uspehov in ob tem spoznaval samega sebe, svoje neuresničene radosti in del tistega, kar mu je v življenju uspelo. In del teh ljudi nam je tudi predstavil, najprej pa odlična kitaristka Alena in Denisa, pa Inča Dolenca, ki je ves večer na pianino ustvarjal glasbeno podlago. Najprej smo spoznali njegovo prijateljico Nežo Maurer, žensko, ki besedo ljubezen piše z veliko začetnico in ima moški svet neizmerno rada. S sogovornikom sta razmišljala o besedah, ki se jim godi krivica, saj jih vse preveč uporabljamo in tudi izrabljamo, tudi z njimi goljufamo. Tudi gospa Neža Maurer goljufa, saj je vsak dan mlajša, je ljubeznivo pospremil našo pesnico voditelj in že smo bili v prijaznem pogovoru z Dejo Mušič, ki prisega, da življenje ni vedno dobro, in pravi: splača se sanjati sanje, saj človek brez sanj in domišljije ni popoln.
stran
15
KULTURA
Učiteljici Maja in Jožica z učenci OS Venclja Perka na obisku razstave učencev Likovne delavnice Vere Terstenjak.
Zaključek 15. likovne delavnice Vere Terstenjak
Umetniki se predstavijo
Konec maja je bila v ateljeju in vrtu pri Veri, na Prešernovi 9 v Domžalah prijetna slovesnost, namenjena 15. generaciji Likovne delavnice Vere Terstenjak. Ob čudovitem vremenu seje zbrala vrsta njenih učencev in učenk, ki so želeli staršem, prijateljem ter drugim obiskovalcem pokazati razstavo svojih del, ki je vsako leto ob zaključku šolskega leta Likovne delavnice akademske slikarke Vere Terstenjak. Njeni učenci in učenke, stari med sedem in dvajset let, so tudi tokrat obiskovalce presenetili s svojimi umetniškimi deli. Med njimi je bilo največ slik, tudi risb, kipov, likovnih izdelkov na svili in steklu, ki si jih je bilo mogoče ogledati nekaj več kot v tednu dni, kolikor je bila razstava odprta, in kar precej obiskovalcev iz vrtcev in šol je to priložnost tudi izkoristilo.
Letošnja razstava je bila že 15. po vrsti in mnogi dosedanji učenci Likovne delavnice Vere Terstenjak že uspešno obiskujejo likovno akademijo, fakulteto za arhitekturo, srečamo pa jih tudi na pedagoški akademiji. Tudi izmed letošnjih učencev, nekaj več kot med 40 jih je bilo iz Domžal in okoliških krajev, pa tudi iz Ljubljane in Kamnika, bo najbrž kdo postal pravi slikar, morda kipar,
čeprav, kot pravi ga. Vera, delavnica ni namenjena samo tem, temveč vsem, ki uživajo pri slikanju, se ob njem sprostijo, seznanijo z novimi slikarskimi tehnikami, in z umetnostno zgodovino, o kateri včasih poslušajo in govorijo kar v angleščini. Odprtje razstave je polepšalo čudovito vreme ter glasbeni program mladih ustvarjalcev učencev Likovne delavnice ter Glasbene šole Domžale, od koder so prišli kitarist in flavtisti, program pa sta povezovala učenca Sandra Frangež in Igor Logar. Odprtje razstave pa je bila tudi priložnost za nagrade najboljšim, med katerimi sta izstopala NAJ SLIKARJA v letošnjem letu, Maja KOVAČ ter Marko GREGOREC. V juliju je še letna delavnica, ki bo hkrati tudi priložnost, da se morebitni bodoči likovniki preizkusijo in ob tem tudi ugotovijo, da je likovna delavnica tisto, kar bo obogatilo njihovo življenje.
Vsem učencem in učenkam za razstavljena dela iskrene čestitke in nasvidenje v septembru.
V. V.
Učenka Likovne delavnice Katarina CemelJ se Je na odprtju razstave predstavila z recitacijo.
Vrhunski alpinist Tomaž Humar, ki najraje sliši na ime Gozdni Jože, je splezal svoje sanje in se znal ustaviti, koje bilo to potrebno. Alpinizma brez nevarnosti ni, zanima ga samo tisto, kar je nemogoče. Ostani to, kar si, več se ne da, zato poslušajte svoje srce, so bile poslovilne besede Tomaža, za katerim nas je razveselil pevec Robert Kreslin fant, ki bo zanesljivo nekoč dosegel vrh. Naslednjo gostjo, Ano Nušo Kneževič, razočarajo nepošteni in neiskreni ljudje, razveselijo pa naravni - takšni, kot so. Vsak bi hotel
biti, pa vsi ne zmorejo,_
imajo pa druge kvalitete, ki jim bodo omogočile, da bodo postali tisto, kar jim je namenjeno, nas je opozorila. Vedno mladosten ostaja tudi Lado Leskovar, ki nas je z venčkom svojih mladostnih melodij popeljal v preteklost, ob tem pa povedal, da penzijo uživa, ker je mlad, delal pa bo, ko bo star. Voditelj je razmišljal: Človek se mora motiti, da postane bolj človeški, človek je nihalo med jokom in smehom in slednjega je bilo veliko v življenju Vinka Šimeka, ki besedo komedijant jemlje kot kompliment, kot nekaj lepega, in ki vedno znova poudarja, daje življenje lepo tudi zaradi smeha, ki ga čuti srce, ki ga slišijo ušesa in vidijo oči. Prijetno in nič direktorsko ni bilo srečanje z Aleksom Štakulom, generalnim direktorjem RTV, ki je preprosto priznal, daje po sprejemu funkcije v njegovem življenju manj sanj in več nočnih mor in daje spoznal vrsto ljudi, ki se niso spremenili in teh je najbolj vesel. Nekaj iskrivih in hudomušnih misli je v svojem pogovoru z voditeljem večera natresel Toni Gašperič, kije še vedno to, kar je bil in ki lepote v življenju ni nikoli pogrešal, le pred ogledalo je stopil in se srečal z njo. Posebno veselje je številnim obiskovalcem pripravil igralec Jurij Sovček s predstavitvijo poezije Ervina Fritza ter pravi strokovni razlagi povezave politika z njegovo edino in pravo ljubeznijo mandatom.
Nato je bila na vrsti svetovno znana pianistka Marina Horak, ki je priznala, da ljubezni do ljudi ni mogoče ločevati od ljubezni do glasbe, ki jo je izrazila z očarljivo izvedbo ene od Shopenovih skladb. Obiskovalci pa so v tišini spremljali igranje ter tudi po njem iz ust Silva Terška in njegovih gostov vpijali čudovite besede, ki jih ta večer ni nihče izrabljal. Povsod je bilo nekaj, po čemer mi je žal, ob tem pa tistih, za katerimi nam je žal, nikoli ne zapuščamo, so bile besede pianistke.
_Za njo je Teršek na oder
povabil astrologinjo in pevko Meto Malus, za njo pa smo veliko slišali o številkah v pogovoru z Naco Kajo Jerman, ki nam je ob tem povedala, da si takšen, kot te ljudje čutijo. Samo drugačnost zanima Andreja Zigona - bolj znanega kot Alelujo, ko nas je, mimogrede, povabil na eno od dobrodelnih prireditev, ob tem pa nam ni pozabil povedati, da se upanje splača, da se splača biti dober. Nasmejali smo se tudi Vasiliju Poliču - Vasku in njegovim prigodam iz sodišča, nato pa nas je presenetil sam Silvo Teršek, ki sicer prisega, daje pametno in koristno, če znaš pravočasno nehati, saj nam je za zaključek večera zaigral na orglice, nato pa na oder povabil še Čuke, ki so zaokrožili prijeten večer, ob koncu katerega so se Aleks Štakul ter številni drugi zahvalili Silvu Teršku za njegovih 2000 veselih, žalostnih, trpkih, radostnih usod, brez katerih bi bili vsi siromašnejši. In verjamem, da bo večina vseh, ki smo bili na jubilejnem srečanju Silva Terška na Studencu, kojim bo tesno pri srcu, ali če si bo zaželela veselje, odprla radio, ampak ne le zaradi Silva Terška, temveč predvsem zaradi njega.
Hvala, gospod Silvo Teršek, za prijeten večer, ki nam je prinesel mnogo več, kot smo si upali pričakovati; za prijeten večer, ko smo ugotovili, da moramo vsi sanjati; za prijeten večer, ko smo bili lahko z vami in verjemite, da smo bili radi.
Vera Vojska
Razstava
Studijska likovna dela
Likovno društvo Petra Lobode Domžale seje tudi letos vključilo v počastitev 19. aprila praznika občine Domžale in 50-letnice razglasitve Domžal za mesto s svojo tradicionalno vsakoletno skupinsko razstavo študijskih in tudi drugih likovnih del v Galeriji Domžale. V četrtek, 9. maja 2002, ob 19. uri je direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, g. Milan Marinič, odprl našo razstavo in slavnostno nagovoril številne navzoče ter predstavil violinitstko Alenko Semeja, ki je s svojim bogatim in ubranim izvajanjem violinskih skladb popestrila slovesnost Prijetnemu vzdušju seje pridružil tudi mentor našega DRUŠTVA, g. Fugger, in pozdravil navzoče ter v svojih izvajanjih s strokovnim komentarjem predstavil celoletna študijska dela vseh članov DRUŠTVA in poudaril velik napredek v osvajanju znanja slikarstva - akvarela, risbam krokijev in grafičnih tehnik, kar se odraža tudi v njihovih oljnih likovnih delih.
Na   razstavi   so sodelovali
i ■ ~
razstavljalci Vinka Končan-Frelih, Agata Križnar, Gorazd Skender, Asta Perko-Stante, Ida Rebula, Nevenka Semeja, Danica Smrdel, Marjana Tavčar in Jože Vajda. Za kronološko arhiviranje naših likovnih del pa je poskrbel Janez Praprotnik, ki je vešč tudi fotografskega znanja in je fotografiral naša dela. Tako smo vsi člani DRUŠTVA realizirali vsak svoje zadolžitve za razstavo.
Likovno znanje in ustvarjanje pa smo skozi vse študijsko leto bogatili in poglabljali ne le s pridnim in vestnim delom, marveč tudi z obiski razstav. Obiskovali smo razstave naših članov ter tudi raznih drugih avtorjev v Galeriji Domžale in v Modri galeriji Pevec s.p. Domžale in drugod po Sloveniji in v tujini.
V aprilu smo se odpeljati v Kranj na ogled RAZSTAV 5. slovenskega BIENALA mesta Kranj. Ogledali smo si tudi GALERIJO PREŠERNOVIH nagrajencev, hišo, v kateri je delal in živel dr. France Prešeren. Od 17. maja do 13. junija 2002je postavljena razstava likovnih del naše članice, g. Nevenke Semeja, v Modri galeriji Pevec s.p. Domžale. Njene likovne kompozicije so vredne ogleda, ker so izvirne in se v njih začuti, kako se zna duhovno poglobiti v svet okoli sebe in zna najti pravi MOTIV ter ga na svojski način z nežnimi barvnimi odtenki prenesti na slikarska platna. S poglobljenim študijem raznih zvrsti likovne umetnosti naših in tujih umetnikov smo si širili likovno obzorje, kar je vsekakor dobro vplivalo na naše vedno kvalitetnejše likovno znanje in ustvarjanje in pod vodstvom našega dobrega mentorja tudi uspešnejše razstavljanje. Zahvaljujemo se direktorju Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, g. Milanu Mariniču, za prisrčno slovesnost, violinistki Alenki Semeja za glasbeno popestritev in velika zahvala našemu mentorju akademskemu slikarju, g. Danijelu Lovru Fuggerju, za vso skrb in požrtvovalnost, da nam je pomagal, da smo lahko tudi letos razstavljali in tako sodelovali pri popestritvi kulturnih, prazničnih doživetij v naši Občini Domžale.
Agata Križnar
Andreja Rauch:
Rebeka
Kulturni dom Franca Bernika je prav na koncu sezone 2001/2002 prišel do svoje prve koprodukcije z uveljavljeno plesno skupino En-knap. Na našem odru bo namreč 23. junija, kot "delo v nastajanju", uprizorjen plesni projekt z naslovom Rebeka, plesalke in koreografinje Andreje Rauch. Predstava, ki združiue ples, glasbo in literaturo, bo v drugi polovici meseca junija v Tomčevi dvorani dobivala svojo končno podobo, obenem pa bo na koncu ustvarjalnega procesa v Domžalah doživela tudi svojo prvo javno predstavitev. Po prvem soočenju s publiko bo ekipa skupine En-knap z Rebeko odpotovala na različna poletna gostovanja v tujini, tudi na mednarodni festival v Poznan na Poljskem, kjer bo ta projekt doživel svetovno premiera. Caka jih tudi predstavitev na ljubljanskem festivalu modernih umetnosti, Mestu žensk, jeseni pa bomo Rebeko lahko ponovno videli v domžalskem Kulturnem domu.
Predstavo je ustvarila uveljavljena ekipa, vajena gledaliških, plesnih in koncertnih odrskih desk. Plesno in obenem igralsko zasedbo sestavljajo: avtorica predstave, koreografinja in plesalka Andreja Rauch, londonski pianist in skladatelj John Sweeney (z Andrejo Rauch je že sodeloval pri predstavi Tipke) ter kranjski vokaiist Boštjan Gorenc, slovenskim ljubiteljem hip-hop in rap glasbe najbolj znan pod
imenom Pižama. O Rebeki, torej o ženski ter njenem pojmovanju ženskosti, nam pripovedujejo tri osebe, trije igralci z različnimi načini izražanja, ki se vsebinsko prepletajo, dopolnjujejo in komentirajo. Na osnovi romana latinsko ameriškega pisatelja Gabriela Marqueza, Sto let samote, se gib, glasba in vokalna interpretacija razvijajo iz istega izhodišča. Podobno kot magično-realistični lik Marauczove Rebeke, ki pada iz logičnosti v surrealno sfero in se potem spet vrača nazaj v normalni svet, se ena ženska in dve moški vlogi prizadevajo Rebeko predstaviti v vsej njeni kompleksnosti in hkrati tudi v njeni preprostosti. Rebeka je delo v nastajanju, ki bo v Domžalah doživelo svoj prvi stik z gledalci, zato so si ustvarjalci iz plesne skupine En-
knap zaželeli tudi povratnih informacij. Z njimi se boste lahko po končani predstavi pogovorili in si ustvarili še bolj izdelano mnenje o liku Rebeke ter ljudi, ki ga predstavljajo. Poleg vsega je predstava
brezplačna, zato vljudno vabljeni v nedeljo, 23. junija, v Kulturni dom Franca Bernika na pred-pred-premiero plesnega projekta Rebeka.
Jure Matlčlč
Kulturni poletni festival Studenec 2002
Martin Krpan bo Jure Sesek
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan je pred letošnjim začetkom Kulturnega poletnega festivala Studenec 2002 pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili letošnji program, katerega naši bralci in bralke že dobro poznajo, saj o njem redno pišemo v Slamniku. Na kratko smo izvedeli vse o koncertih in predstavah, največ
zanimanja pa je bilo za domačo predstavo MARTIN KRPAN, v kateri bo ob blizu 100 igralcev in igralk glavno vlogo Martina Krpana igral znani Jure SESEK, ki se vloge zelo veseli. Več o predstavi, kakor tudi o Glasbi treh dežel, ki bo na vrsti konec avgusta, pa v prihodnji številki.
Na novinarski konferenci so sodelovali Draga Jeretlna Anžin, Martin Krpan        Lojze Stražar, Silvo Teršek ter Jure Sesek Karel Leskovee.
Iz zakladnice pregovorov
"Kdor je rešil čast, je rešil vse11
Slovar opredeljuje čast kot "občutek velike etične, moralne vrednosti". Podrobneje jo opisuje kot "dostojanstvo, ponos, ugled, veljavo, dober glas, spoštovanje, slavo". Gre torej za veliko vrednoto. Cicero je zapisal, da je čast nagrada za vrlino (kreposti. Pregovori to vrednoto takole opisujejo:
Čast je diamant, ki ga krepost nosi na prstu.
Čast je človekov najlepši okrasek Bolje je umreti v Časti, kot živeti v sramoti.
Boljša je unča časti, kot tisoč funtov zlata.
Bolje malo v časti, kakor veliko v sramoti.
Tudi med tatovi obstaja čast
V družini je čast nekakšna "skupna dobrina":
Sinova čast je tudi očetova čast. Pisatelj A. Cehov je zapisal: Časti ti ne more nihče vzeti, lahko jo samo izgubiš. Treba je torej storiti vse, dajo ohranimo: Mnogi imajo čast, a le redki jo znajo ohraniti.
Vsakdo je sam edini varuh svoje časti.
Izguba  časti je  velika, skoraj
nepopravljiva izguba:
Čast je težko pridobiti in lahko izgubiti.
Čast! sreča in steklo se radi zdrobijo.
Steklu in človekovi časti je dovolj en
udarec.
Čast je kot steklen čevelj: v njej je treba previdno hoditi.
Čast visi na lasu: če jo odtrgaš, je tudi z vrvjo ne boš več privezal. Čast je kakor sneg (vsak madež na njej se vidi).
Z opravljanjem ali obrekovanjem lahko človeku uničimo dobro ime in čast: Kdor drugega oropa časti, izgubi tudi svojo čast.
Kdor drugemu krade čast, je slabši od tatu.
Apostol Pavel naroča: "Dajte vsem, kar jim gre: davek, komur davek,... čast, komur čast" (Rim 13,7). Vsakemu človeku gre neko temeljno spoštovanje: Kdor nima časti, je tudi drugemu ne izkazuje.
Velikokrat smo v skušnjavi, da bi iz želje pp dobičku zapravili svojo čast: Čast gre za denarnico. Med častjo in denarjem, je drugi prvi.
Več je vreden zaklad časti, kakkor zaklad zlata.
Čast prinaša tudi zlato, toda zlato ne prinaša časti.
Naslednja zgodba pove, kaj pomeni rek "dati nekaj nase" ali "na svojo čast". Nasredin hodža se je s svojim oslom vred na ladji preselil iz Carigrada v Skutari. Na nasprotnem bregu je vprašal moža, koliko je dolžan za prevoz. "En groš zase, en groš za osla", je dejal prevoznik.
"Tu imaš še dva groša", seje razjezil hodža, "pa me pelji lepo nazaj. V deželi, kjer imajo ljudje isto ceno kakor osli, me ne mika ostati."
Bogdan Dolenc
Bogastvo slovenskega jezika
Lepe in pripravne
Priča smo poplavi tujih imen firm, ki jih imajo slovenski poslovneži in podjetniki, tovarne in različne ustanove. Slovenskih naslovov in poimenovanj se sramujeta tudi naš radio in televizija. Veliko držav po svetu ima svoj jezik zaščiten z zakonom. Slovenija pa je glede tega prava cokla. Oblast zakona ne sprejme in ga ne sprejme. Tudi Urad za slovenski jezik samo životari.
Na radomeljski osnovni šoli sta bila pred drugo svetovno vojno dva velika napisa: SPOŠTUJTE SVOJ ROD LJUBITE SVOJ JEZIK in DOBRO VZGOJENA MLADINA SREČNA DOMOVINA. Tedanjim ideologom ta napisa nista bila všeč in soju zato odstranili. Vse pa tako izgleda, da ta ideologija še vedno deluje. Kaj pa, če bi Evropa nekoč prepovedala slovenske napise in uredovanje v slovenskem jeziku (kar delno počneta naši sosedi?) Ali se bomo Slovenci takrat zbudili in prebudili? Vprašanje! Generacija starejših ljudi, ki smo preživeli okupacijo, se teh žalostnih let še živo spominjamo. Javna slovenska beseda in pesem sta bili prepovedani, javni mediji, naslovi in napisi so bili potujčeni, celo imena in priimke ter celo imena krajev so nam potujčevali. V srcih pa smo ostali zavedni Slovenci. Kaj pa danes? Kot sem že omenil, ima vsak jezik svoje vrednote -kratke in enostavne besede ali pojme, ki jih je v tuje jezike težko prevajati ali pa včasih sploh niso prevedljivi. Zato jih je treba opisovati. Tudi slovensko besedišče ima veliko takih primerov. V eni naslednjih številk Slamnika jih bom nekaj navedel. V tej številki
•ti-vit|
pa bom naštel nekaj besed, ki jih imamo Slovenci "opremljene" s kratkimi predponami. Kar poglejmo, v primerjavi z nemščino: iz-krcati ans Land setzen
iz-peljava Durchfiihrung iz-riniti Hinaus dringen
iz-vedenec Sachverstandige iz-ziv Herausforderung iz-reden auserordentlich iz-cela aus einem Guss, einheitlich
iz-klop Ausschaltung iz-razit ausdruckvoll iz-ložba Schaufenster
med-igra	Zvvischenspiel
med-klic	Zwischenruf
med-jed	Zwischenspeise
na-kaza	Missgestalt, Missgeburt
na-grabiti	zussammenraffen
na-mestnik	Stellvertreter
na-ramnica	Hosentrager
na-rekovaj	Anftihrungszeichen
na-šobiti se	den Mund verziehen
na-bit	volgestopft
na-gnesti	zusammenpferchen
na sproten	entgegengesetzt
nad-vlada	Oberherschaft
nad-ležnost	Zudringlichkeit
nadvoz	Oberfiihrung
France Cerar
In zdaj še nekaj slovenskih jezikovnih "poslastic":				
S	A	N	F	I
ob-klej	at what tirne	um welche Zeit um wieviel Uhr	a quelle heure, quand	a che ora quando
od-klej	since what rime	seit vvatin	depuis quand	a quando
od-slej	henceforth, in future	on nun an	dćsormais, dorenavant	d'ora innanzi
do-slej	up to this rime	bisher, bis jetzt	jusqu'a present	fmora
do-klej	how long	bis wann vvie lange,	jusqu'a quand	lino a quando
do-kler	as long as	solange	aussi longlemp que	menrre
od-kar	since	seit dem	depuis que	da quando
po-slej	from this tirne	fortan	dorenavant, desormais	in seguito, dopo
S sliko na počitnice
Društvo Vesna iz Domžal je organiziralo dobrodelno dražbo "S sliko na počitnice", ki jo je v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale izvedlo v četrtek, 30. maja 2002, v Golf klubu Volčji potok. Zbralo se je 554.000,00 SIT, izkupiček od prodanih slik pa je namenjen letovanju otrok iz finančno šibkejših družin iz Domžal in okolice.
Kljub trudu mnogih organizacij, da bi omogočile čim večjemu število mladih letovanje v poletnih kolonijah, velika večina ostane doma. Zato smo se v Društvu Vesna odločili, da v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale (ZPMD) pripomoremo k reševanju tovrstne problematike in omogočimo večjemu številu otrok aktivno preživljanje poletnih počitnic.
Vse seje začelo, koje društvo Vesna organiziralo likovno delavnico v prostorih Univerzale Domžale, kije potekala od začetka februarja do konca aprila 2002. V začasnem ateljeju je več kot ducat mladih umetnikov (v večini študentov likovnih študij) ustvarilo trideset umetniških slik z različnimi motivi v različnih slikarskih tehnikah. Tehnike, ki so jih uporabljali pri svojih svaritvah, so se razlikovale, in sicer od olja preko akrila ter tja do kolaža.' Atelje je bil odprt za vsakogar, kije imel željo poprijeti za čopičem s tem možnost naslikati sliko ter tako spoznati svojo umetniško žilico. Društvo Vesna je ob enem omogočilo mladim umetnikom aktivno sodelovanje pri kulturno-socialnem projektu, čigar rezultat je bila predstavitev njihovih del v javnosti.
Dražba seje pričela z rahlo zamudo in manjšimi zapleti, vendar je ob odličnem     vodenju mlade
SLOVENEC
Hej Slovenec zbudi se saj že skoraj poldne je pa menda ne boš kar spal sosed ti bo pa oral.
Plug v roke vzemi sam in poženi konje kam, da bo njiva preorana in na novo posejana.
Zemlje svoje ne prodaj je dobil ne boš nazaj le še delal boš na njej pa spet hlapec boš Jernej.
Jene Marija
kamničanke - dražiteljice Sandre Jerman, stekla spontano, če ne že kar po domače. Draženje slik je potekalo zavzeto, z zanimivimi preobrati in napetost med udeleženci se je stopnjevala iz trenutka v trenutek. Izklicna cena vseh slik je bila 15.000 SIT, najvišje dosežene cena pa so bile tudi tja do 50.000 SIT, ki pa so bile glede na kvaliteto del povsem normalne, če ne celo nizke. Prireditev je bila popestrena z uvodnim nagovorom Eme Škrjanc -Ogorevc, predstavnice ZPMD, in glasbenima nastopoma Maje Drljepan in Hieronimom Vilarjem. Na dražbo je bilo povabljenih preko dvesto posameznikov, organizacij in podjetij, udeleženih pa je bilo smo petnajst kupcev in trije donatorji. Vsota pridobljenih finančnih sredstev je bila 554.000 SIT, kar je zadovljiva številka, saj se bo tako omogočilo kar nekaj otrokom prijetno preživljanje počitnic. Počitnice otrok so z nakupom slike omogočili: Mladinski svet Domžale, Združena lista socialnih demokratov Domžale, Študentski klub Domžale, Vrtec Domžale, Center za socialno delo Domžale, Občina Domžale, Občina Trzin, Občina Mengeš, Franci Gerbec, Janez Novljan, Nuša Šink, Trampuž Irena, Damjan Habe, Peter Ribič, Mara Kosler, Maja Brojan. Nekateri pa so finančna sredstva donirali brez nakupa slike, in sicer: AS Domžale, Kavarnica Florjan, Dušan Borštar.
Sponzorji, ki so omogočili likovni atelje, so bili: Študentski klub Domžale, Občina Domžale, Mladi Forum ZLSD Domžale, Modra Galerija, Golf klub Volčji Potok, Vinska klet Vidmar in Helios Domžale.
Zahvalili bi se tudi vsem umetnikom, ki so prispevali svoja dela, in tako omogočili otroške počitnice. To so: Nina Dorič, Simon Jugovic - Fink, Žiga Vojska, Zoran Lesjak, Marinka Bregar, Luka Leskovšek, Maja Florjan, Nina Kočar, Meta Kozjek, Uroš Brojan, Maja Lubi, Gorazd Križanič, Hieronim Vilar.
Marko
OD TU IN TAM
Dan slovenskih izgnancev
Za skupno dobro vseh žrtev
V spomin na 63.000 ljudi, ki jih je sovražnik v drugi svetovni vojni pregnal z njihovih domov ter odpeljal v različna taborišča in logorje, 7. junija praznujejo svoj dan slovenski izgnanci. Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije se redno udeležuje tradicionalnih srečanj izgnancev, še posebej številčno pa se vsako leto udeležuje prireditve v Mostecu.
stran 1
Tudi letos jc koordinacija ljubljanskih društev izgnancev, med katere spada tudi domžalsko društvo, v Mostecu pripravila tradiconalno srečanje, katerega seje udeležilo več kot 100 izgnancev z območja občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, za katere je krajevna organizacija pripravila brezplačni avtobusni prevoz. Kljub deževnemu popoldnevu seje v Mostecu zbralo nekaj sto nekdanjih izgnancev, ki so najprej prisluhnili nastopu pevskega zbora, nato pa Francetu Tomšetu, sedanjemu vodji koordinacije ljubljanskih društev, ki je govoril predvsem o delovanju društev ter njihovih prizadevanjih za moralno in materialno odškodnino nekdanjim izgnancem.
Slavnostna govornica je bila Ivica Žnidaršič, predsednica Duštva izgnancev Slovenije, ki se je s spomini vrnila več kot šest desetletij v
zgodovino, ko so Nemci in drugi okupatorji s svojih domov pregnali številne Slovence in Slovenke, od katerih so mnogi za večno ostali v tujini, opozorila pa je tudi na prestano trpljenje. Dejala je, daje pogum, s katerim so izgnanci nekoč premagovali hudo trpljenje v taboriščih, prisoten še danes, ko si vsi, združeni v Društvu izgnancev Slovenije, prizadevamo za dobro vseh žrtev vojnega nasilja ter ne mislimo le nase.
Vemo, da smo skupaj močni in da
moramo z nenehno opozarjati na čas, ko so nas oborožene horde izgnale z domov, je poudarila predsednica, in dejala, da nas kruta realnost vedno znova opozarja, kako je pomembno, da smo aktivni in da poskrbimo za to, da bi vsi več vedeli o tej tragediji izpred šestih desetletij. Povedala je tudi, da si Društvo izgnancev Slovenije prizadeva, da bi Muzej slovenskih izgnancev v Brestanici
Že sedaj vabimo vse člane in članice Krajevne organizacije društva izgnancev Domžale, da se skupaj s svojim sorodniki, prijatelji in znanci udeležijo slovesnosti ob obletnicah izgonov krajanov zlatopol jskih vasi, Korena in Hrastnika ter drugih vasi, ki bo 7. avgusta 2002 ob nekdanji šoli v Podgori v Zlatem polju.
Slovenost pripravljamo skupaj z borčevsko organizacijo ter društvi iz Krajevne skupnosti Zlato polje. Dobrodošli!
postal evropski muzej, ter bi tudi na tak način evropska in svetovna javnost zvedeli za trpljenje slovenskih izgnancev, ki še niso bili deležni opravičila s strani nemške države, saj je bil venec sprave pred kratkim položen le na spomenik vojakom, ne pa tudi izgnancev.
Podobna slovesnost ob dnevu izgnancev je bila tudi v Mariboru, kjer so ob tej priložnosti odkrili tudi spomenik slovenskim izgnancem. Tudi te slovesnosti se je udeležilo nekaj članov naše krajevne organizacije društva izgnancev Domžale.
Vse obveščamo, da je še nekaj prostora na avtobusu za Viarje. Pokličite!
D. I
V
Sturdentski klub Domžale
Mrzlica pričakovanja
Ne gre za nobene komarje ali katerekoli druge insekte, ki bi povzročili nevarne bolezni, gre pa za nekašno bolezen. Ja, s tem se strinjam. Gre za bolezen sladkega pričakovanja poletnih počitnic in vsega, kar jim pritiče. Nekako se je vse skupaj že začelo. Res da nam razpoloženje kvari dež in slabo vreme, vendar še vedno vztrajamo. Lep primerek te trditve se je zgodil ravno ta vikend. Napovedano je bilo raftanje po Soči. Opaziti je bilo, daje prej, med tednom, padlo kar nekaj dežja in raftanje je bilo pod velikim vprašajem. Ha, ste mislili, daje pod velikim dežnikom ... v glavnem ... kaj boljšega kot to, da se v soboto, na samo jutro dogodka vreme dovolj izboljša, da se karavana vseeno odpravi in celo rafta. Po sicer precej narasli Soči in na žalost nekaterih brez canvoninga, bilo pa je. Sicer rafta še nisem doživela in tudi ne mika me preveč, sploh zaradi tudi tokrat slišanih izjav, kot: Samo mučenje! "Brez veze"! Plačaš, da se lahko
"namatraš".....da o bolečih trebušnih in
kaj vem katerih mišicah, sploh ne razmišljam. So pa imeli prisotni klubovci Študentskih klubov Kamnik in Domžale prednost. Po vsem mučenju in seveda tudi uživanju jih je čakal piknik, piknik v vsakem primeru. Pod finimi šotori, s fino hrano, pravzaprav z veliko fine hrane in pijače. Tako, da si potem res utrujen. Ves "namatran", utrujen od vode in še od obilice hrane. Tu nastopi še ena velika prednost projektov, ki so organizirani v okviru Študentskih klubov Kamnik in Domžale: vedno, oziroma skoraj vedno te pripeljejo domov s kombijem. Seveda tudi z raftanja na Soči. Kar je sploh v redu, če se spomnimo, koliko ovinkov te čaka od Soče do Kamniške Bistrice. To je to. S tem se je nekako odprla sezona poletnega dogajanja. Vodnega dogajanja. Če odmislimo jadranje v
DrugI tradiconaliii pohod po radomeljski okolici
Maj je prijazen mesec. Mesec svetlobe, toplote, prebujanja, pomladnega brstenja in cvetenja. Krajevna skupnost Radomlje ima svoj praznik v maju. 21. maja pred 151 leti seje namreč tu rodil pesnik, pripovednik in publicist Anton Koder, po katerem je poimenovana mala dvorana kulturnega doma, kjer se tekoče vrstijo razstave in druga srečanja. V okviru praznovanja je Turistično društvo Radomlje organiziralo že II. tradionalni pohod po radomeljski okolici.
V soboto, 25. maja 2002, smo se ob 10. uri zbrali pred Kulturnim domom v Radomljah. 28. pohodnikov v primerni obutvi in opravi, z nahrbtniki, in dva psa. Predsednica KS, Lidija Ambrož - Marčun, nam je zaželela dobro hojo s šilcem domačega pomagalčka, potem smo se odpravili. Hoja in klepet, klepet in hoja. Prijetno so minevali kilometri mimo parka Arboretum, skozi Volčji Potok, mimo golf igrišča in spomenika padlim na Rudniku. Nato rahlo v hrib do kmetije Čeh. Osvežitev, kavica, pijača, domača pogača in krajši počitek so dali novih moči. Tu nas
je že drugič pozdravila naša predsednica, ki se je za nami pripeljala celo s svojo mamo. Pozdravljanje in spoznavanje. Dve uri hoje sta bili za nami, mi še vsi zagreti.
Pot smo nadaljevali po prijazni gozdni poti preko Kolovca, kjer pa nas je pohodnike čakalo presenečenje. Blizu poti je čakal krasen zdrav jurček, malo nižje, naprej, pa celo družina treh ajdovčkov. In to maja. Neverjetno. Vonjali samo dar narave, cvetoče smreke in svežo gozdno podrast, uživali in hodili. Ustavili smo se še pri podružnični cerkvi na Rovah, od koder je bil lep pogled po okolici, celo do Ljubljane. Tu se nam je pridružila še naša Urška Zalokar, organizatorka prvega in tudi drugega pohoda. Mimo mokrišč Blata in Mlake smo dobre volje po prehojenih, približno 11 kilometrih, posedli po klopcah Nogometnega kluba Radomlje. Krajevna skupnostjo poskrbela, da so se pekli čevapčiči in kremenatlji, točilo pivo in druge pijače, pogostila pa nas je tudi s sladkim pecivom. Lepo smo se imeli.
Pohodnica Zlatka Levstek
maju. Ampak jadranje se ne dogaja doma. Na jadranje se gre daleč. Naslednja stvar, pravzaprav tista bistvena, zaradi katere tudi sedim tu in pišem, je Poolpartv. Letos nič drugače kot lani. Spet na domžalskem bazenu, od srede popoldneva do takrat, ko nam bodo pustili, nekaj športa, malo več glasbe in največ dobre volje. Ker imamo radi bazenske zabave. So take, filmske. Sprememba leta 2002 je v tem, da smo se iz ročk vod preusmerili oziroma preplavali, če smo že ravno v in pri bazenu, v bolj komercialne vode. Popoldne bi tako lahko poimenovali house popoldne, večer pa najbrž bolj DJ time večer. Ne, to je prehuda oznaka. Ne bo ne house, ne komerciala, ne ročk. Za vsakega nekaj, "sigurno" pa zelo "fajn". Nam je zagotovljeno. In če so fantje tako povedali, potem bo najbrž tako držalo. Zvezda večera bo Kreslin in pa skupina Skat. Baje se bo snemal videospot za skupno Skat. Če še niste opazili, se na Hitu in "na še enih parih radijih" vrti njihov komad Vse bolj bogat. Ta pesem, skladba naj bi bil
himna Študentskega kluba Kamnik in Domžale. Naj bi bila pravim zato, ker nikoli nisem zasledila uradne potrditve pesmi kot prave himne. Vsem nam je všeč, naročena pa je bila za himno, potrdil, tako uradno, je ni pa nihče. Tako, da ne vem ravno, pri čem smo. To bi bil Poolpartv. Večina vas je najbrž že bila bila na katerem od preteklih, torej veste, kako zadeva poteka. Poleg tega bo krožilo po svetu polno reklamnih sporočile na to temo, tako da bomo še preveč zasičeni s tem (tako kot smo počasi že s "fuzbalom"), zato vam ne bom več "morila". Povedala sem, za več pa tako ali tako veste, da se da zvedeti v klubski sobici v Kamniku ali v Domžalah.
Se nekaj. Že nekajkrat je bilo povedano, da se išče oziroma da ste vabljeni oziroma da, karkoli ženovi člani med aktivne člane kluba. Definicija aktivnega člana pomeni, da človek naredi svoj projekt (s pomočjo, seveda), da prispeva h klubu kako drugače, kot samo s svojo udeležbo na kakšnem projektu, pa naj bo to
smučanje na Pohorju, tekmovanje v pikadu ali udeležba na Poolpartvju. Skratka, z idejami je treba priti v klub in jih povedati, ne jih tiščat; doma. Še bolje pa bi bilo, če pridete v klubsko sobico, poiščete Frenka, Črta, Nežo ali kogarkoli drugega in rečete, da vas zanima politika. Take se še bolj rabi. Omenjeni trije osebki so omenjeni zato, ker se oni že ukvarjajo s tem, vendar so premalo številčni. Bi potrebovali zajetno pomoč. Ker samo tako bodo sredstava za jadranje, Poolpartv, kockanje in tako dalje. Nekdo mora "dat" in v tem primeru je za to še kako koristna politika. Seveda je govora o lokalni politiki, na nižji ravni, ne na tisti parlamentarni. Je pa najbrž zelo dobra odskočna deska. Predvidevam. Torej, med poletnimi počitnicami je treba izkoristili klub čim bolj. To pomeni, z redno udeležbo na projektih in še bolje, za tuhtanje novih idej in potem uresničevanje.
Pa lep začetek počitnic!
N.Š
Predstavitev kasete
1 'Najstništvo11 Eve Cerne
Nedelja 12. maja, je bil velik dan za nastopajoče, ki so se zvrstili na odru kulturnega doma Jarše-Rodica, pred nabito polno dvorano. Eva Cerne je pripravila s svojimi prijatelji nastop ob izidu kasete z naslovom "Najstništvo".
Za vse, ki je še ne poznate: Eva je učenka sedmega razreda devetletke Osnovne šole Rodice, obiskuje glasbeno šolo v Domžalah, kjer se uči violino. Njena mentorica je Branka Bečaj. Pri pevskem zboru "Domžalčki", pod vodstvom mentorice Jožice Vidic, sodeluje že od začetka. Tuje pridobila tudi svoje prve pevske izkušnje. Redno poje v cerkvenem pevskem zboru župnije Jarše, kot solistka seje udeležila festivala "Melodije morja in sonca" 2001, festivala "Prvi glasek Gorenjske, sodelovala je v mnogih radijskih in televizijskih oddajah. Kot gostja na koncertih pa od Radeč do Jesenic, v Logatcu, v domačem kraju in okolici, sodelovala je pri vseh projektih "Domžalčkov", pri predstavitvah dveh knjig za otroke Jožeta Sevljaka in takoj
naprej. Redno sodeluje tudi na nastopih glasbene šole Domžale, posnela je že tudi prvi video spot z naslovom "Plamem večnosti". Za hobi, poleg petja, redno obiskuje tudi Krumperk, kjer spoznava lepote jahalnega športa. Za predstavitev svoje prve kasete se je odločila pohvaliti na nastop svoje prijatelje, najstnike. Nejc Grm inAljoša Končar obiskujeta glasbeno šolo v Litiji in sta z Evo nastopila na festivalu MMS 2001. Za vokalno spremljavo pesmi sta poskrbeli Bernarda Prosenc iz Cerkelj in Neža Drobnič, ki poje pri skupini "Egida". Neža je na nastopu pokazala svoje pevske sposobnosti v solo točki, ki je bila čisto rockersko obarvana, piko na "i" pa sta pristavila z bratom Binetom v pesmi "Sing and swing". Za kitarske sole
Si želite nedeljsko popoldne preživeti v dobri in veseli družbi? Si želite sodelovati na srečelovu, kjer vsak dobitek zadene? Bi se radi razgibali ob športnih in družabnih igrah?
Vabimo vas, da se nam pridružite na
praznovanju domžalskega župnijskega dne,
ki bo potekalo v nedeljo, 23. junija, od dveh popoldne do večernih ur, in sicer na parkirišču poleg gasilskega doma Domžale - mesto.
Vstopnine ni!
Poskrbljeno bo za hrano, pijačo, dobro glasbo in bogat kulturno -zabavni program.
Izkupček bo namenjen v dobrodelne namene. Glavna tema letošnjega župnijskega dne se glasi .Mnogo rok - lahko delo..
Pridite tudi vi, pripeljite s seboj svoje domače in prijatelje ter nam podajte roko, da bo praznovanje bolj veselo in pomoč potrebnim obilnejša. Odbor za pripravo župnijskega dne
je na nastopu poskrbel Vito Anžič iz Zgornjih Jarš. Seveda na nastopu niso smeli manjkati "Domžalčki", pevski zbor GŠ Domžale, s svojo neutrudno mentorico Jožico Vidic. Da se ni samo pelo in igralo, so s svojimi plesnimi točkami poskrbele "Marjetke" - plesna skupina OŠ Domžale, pod vodstvom Mete Drobnič. Evina sestra Ana je koncert povezovala. Ves ta trud bi pa bil zaman, če ne bi bilo publike, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano kulturnega doma Jarše-Rodica. Posebna zahvala velja vsem sponzorjem, ki so finančno podprli izid kasete in izvedbo koncerta. Pri uspehu koncerta se zahvaljujemo občini Domžale, urednici glasila "Slamnik", gospe Veri Vojska, krajevni skupnosti Jarše-Rodica Marjanu Ručigaju, gospodu Slavku Razpotniku, gospodu župniku župnije Jarše, Janezu Kvaterniku, Evinemu stricu Tonetu Mucu, Kulturnemu društvu Groblje in njihovim članom, Tonetu Košenini, Jeretina Marjanu, Alešu Lebanu in cvetlicami Tratnik za cvetlice na odru. Eva sc še posebej zahvaljuje vsem svojim prijateljem, ki so sodelovali v programu, njihovim mentorjem v osnovnih in glasbenih šolah, in seveda glavnemu tonskemu tehniku prireditve, Iztoku Prosencu, kije poskrbel, da seje vse slišalo, kot je treba. Bilo je lepo in naši najstniki, skoraj petdeset jih je bilo, so nam vsem odpeli, odigrali in odplesali lep koncert, kije marsikoga pripravil do tega, da jim bomo v bodoče znali še bolj prisluhniti in pomagati.
R.C.
stran 1 7
UREDNIŠTVO
"povejte svoje mnenje"
Ali bodo Domžale z ureditvijo centra dobile svojo dušo?
To vprašanje je prisotno že nekaj let. Na Občinskem svetu so se začele razprave in zahteve po ureditvi strogega centra Domžal že leta 1994. večinoma v Občinskem svetu je bila mnenja, da Domžale nimajo duše in prepotrebnih sestavin, ki bi dvignile kvaliteto bivanja v samem centru mesta. TUkaj imam v mislih skupno avtobusno-vlakovno postajališče; javna stranišča; tržnico; mestno kavarno; park s primernim vodometom, sprehajalno pot, klopice in možnost ustav arjanja umetnikov, tako glasbenih, kot tudi likovnih; skratka, v tem delu naj bi se vedno kaj dogajalo in dajalo možnost občanom in prišlecem, da si napolnijo duha.
Dosedanja praksa je bila v smeri parcialnega razreševanja ureditvenih načrtov. Po tem modelu ne bomo nikoli razrešili bistva, za katerega vsi vemo, da je potreben celovitega interdisciplinarnega pristopa. V naglici in hitenju po realizaciji delnih ureditev se lahko kaj kmalu zgodi, da nam bo preprosto zmanjkalo prostora za tisto, za čimer večina strmi, to je, priti do duše mesta. To je tudi osnovni razlog za nasprotovanja v smislu sprememb na Občinskem svetu pri sprejemanju ureditvenih načrtov v ožjem delu mesta. Za nepozidani del, začenši z makadamskim parkiriščem v osi prenovljenje Majheničeve vile, do vključno objekta Univerzale, bi bilo potrebno izdelati celotno ureditev. Pri vseh vprašanjih poseganja v prostor se vedno kaže tudi ekonomski interes. Tukaj je potebno pogledati na drugo stran, kjer ni moč vedno izraziti dobička. Še vedno velja, da denar ni vse, nekaj moramo narediti tudi za dušo. Razrešitev problematike
knjižnice, likovne galerije in prepotrebnega muzeja se mi zdi primerna v sedanjem objektu Univerzale (prispevek v zadnji štev. Slamnika - g. Gerbec). Naša občina ima za simbol slamnato kito, iz katere so v tovarni Univerzale izdelovali slamnike. Naša dolžnost je, da naredimo vse, da ohranimo kulturno dediščino tudi zanamcem. Pri teh ugotovitvah seveda nisem sam. V času prireditev, ki smo jih pripravili ob 50. obletnici Občine Domžale, sem se srečal z mnogimi ljudmi, ki so bili enotnega mnenja, da v Domžalah nekaj manjka. To so bili ljudje različne izobrazbene ravni. Veliko volje je bilo v njih dati mestu tudi del sebe. Daje temu res tako, smo se lahko prepričali ob obiskih prireditev, vključno s sklepno prireditvijo pred Vele in povorko s prikazom dela naših društev in ostalih sodelujočih v povorki. Odmevi po končanih prireditvah so pozitivni, kar pomeni, da smo se pravilno odločili. Škoda, da nismo
uspeli privabiti več obiskovalcev. Razmišljanja za v prihodnje so deljena. Več razmišljanj je v smeri, ohraniti vsaj eno večjo prireditev, ki bi postala tradicionalna (mednarodni folklorni festival in festival mladih v plesu). Tukaj velja gostom iz tujine ponuditi tudi ostalo turistično ponudbo. Festival je le ena od idej. Dokončen predlog se bo izdelal v okviru Komisije za turizem. Vse dogajanje na segmentu turizma je potrebno vgraditi v nastajajoči se TIC (Turistično informativni center), ki naj bi naslednje leto zaživel. Trenutno stanje je takšno, da društva delajo sicer zelo dobro, toda brez prave povezave, ki bi bila potrebna, za dosega želenih ciljev, tudi ekonomskih. Pogled na neurejeni del med Jarčevo hišo in Vele, je vsaj prej kot zgleden. Na začetku prodajalec s suho robo, nato pa vesoljni jumbo plakati. Le kdo si je dovolil namestitev? Za plakati makadam parkirišče. Tako urejenega centra si občani prav gotovo ne zaslužimo. Ureditve strogega centra še ne bo kmalu, saj na Občinskem svetu še nismo obravnavali niti osnutka. Boljši videz in več pravega življenjskega utripa se kaže ob izgradnji začasne tržnice. Lokacija je predvidena med Jarčevo hišo in začetki namestitve omenjenih plakatov.
Sedanje površine niso urejene in tudi odvodnjavanja ni. Na površinah raste nekaj samoniklih dreves. Tla bodo tlakovana s predhodno urejenim odvodnjevanjem. Na tako urejenem prostoru bomo namestili štirinajst premičnih stojnic s platneno streho ter manjši vodnjak s tekočo pitno vodo. V zimskem času bo možna tudi uporaba zaprtih stojnic. Pet večjih dreves se ohrani in služijo kot senčila, okrog dreves pa so predvidene lesene klopi. Prostor je tudi razsvetljen, v kombinaciji z vodnjakom. Dostop za
dostavo na tržnico bo možen zadaj ob Jarčevi hiši, vsi ostali (pešci) pa tudi iz smeri kamniške ceste in iz makadamskega parkirišča. Širino tržnice omejuje obstoječa Jarčeva hiša in začetek makadam parkirišča. Na tem delu bo zgrajen betonski zid višine 40 cm, z betonsko ploščo, na kateri bo poleti možno posedati. Zid je na sredini prekinjen za dostop. Na začetku platoja tržnice, ob pločniku Kamniške ceste (sedaj je prodaja suhe robe), bo nova zasaditev treh dreves (kroglasti javor). Pri tem se ni pozabilo na potrebne sanitarije, ki bodo urejene v obstoječem gospodarskem poslopju Jarčeve hiše. V tem objektu bo tudi shramba rezervnih stojnic in druge opreme, ki je potrebna za normalno obratovanje Sanitarije za ženske bodo s kabino in predprostorom z umivalnikom, v moških bo kabina in predprostor z umivalnikom in dvema pisoarjema. Projekt bo naredil arhitekt g. Feliks Hribernik in pri izvedbi pokazal pravi odnos do ohranjanja dobrega, obstoječega.
Na tržnici se bo prodajalo sadje in zelenjava, izdelki (pridelki) društev. Prodaja bo urejena s poslovnikom. Zelja je, da se ponudi naše "etno" izdelke (slamniki....). Tekstila se ne bo prodajalo.
Kako daleč je izgradnja tržnice? V mesecu juniju bo izbran izvajalec in izdano potrebno dovoljenje. Računamo, da bo kupovanje na novi tržnici možno po letnih dopustih. Ob posedanju na klopicah okrog dreves, z grozdjem v roki, ki smo ga predhodno oprali v vodnjaku, ob pomenku s prijateljem, zna pridi do novih idej in predlogov v zvezi z ureditvijo mestnega jedra.
Roman Kurmanšek
•    pisma bralcev     •    pisma bralcev     •    pisma bralcev
Groblje letos in nikoli več?
Naj začnem moj dopis z besedami rimskega pesnika Horaca: exegimus monumenturn aere perennius (zidali smo spomenik, trdnejši od brona).
Pred kratim sem na poti iz Domžal v Kamnik zavil na dvorišče jarškega župnišča. Mimogrede, hiša odseva vse prej kot askezo, ki jo njen stanovalec pridiga svojim ovčicam. Ob tej priložnosti sem dobil v roke okrožnico z datumom 4.3.1998, naslovljeno na Gallus Carniolus d.o.o. Ker je bilo o stvari, o kateri bo tekla moja beseda, prelitega že dovolj časopisnega črnila, bom le malo pokomentiral vsebino dokumenta Kongregacije za bogoslužje, z dne 5:11.1987. Tam je pod točko 2. zapisano: "Cerkveni koncert je nastop vokalne ali instrumentalne skupine ali posamznika, ki zunaj bogoslužja izvajajo skladbe, namenjene bogoslužju ... Pri vokalnih skladbah je to razvidno iz besedila, pri instrumentalnih pa iz namembnosti". Priznati moram, da kljub svoji klasični izobrazbi (pravkar sem praznoval 45.1etnico mature ha ljubljanski Klasični gimnaziji) besede "namembnost" ne razumem. Kdo bo samozvani razsodnik (arbiter elegantiae), ki bo po svoji volji razsojal, kaj je sakralno in kaj profano. Tistemu, ki bo to razsojevanje vzel v svoje roke, priporočam intenzivno in dolgotrajno muzikološko izobraževanje. Ne razumem pa še marsičesa, kar je zapisanega v zgoraj omenjeni okrožnici. Tam piše, da se ne sme pobirati vstopnine, da pa je treba povrniti stroške uporabe cerkve. Quad licetJovi, non licet bovi! (kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno govedu). Preddvema letoma sem imel na francoski narodni praznik 14. julij čast govoriti s slovenskim nadškofom in metropolitom. V pogovoru sem se dotaknil tudi problema "Groblje". Gospod nadškof mi je dejal, da škofija v takih primerih nima nikakršnega vpliva na svoje dušne pastirje. V zgoraj omenjeni okrožnici pa je v točki 4. zapisano: "ordinariat daje dovoljenje za vsak koncert posebej. Ubivveritas? (Kje je resnica!?!). Še in še bi lahko
besedičil, pa se bojim da bo Uredništvo "Slamnika" zavrnilo moj prispevek, češ daje predolg. Vendar mora priznati, da se oglašam le na vsake "kvatre". Zato naj končam z besedami iz svojega predgovora k slovenskemu prevodu Spominov ruskega skladatelja D. Šostahoviča, ki bo letos jeseni izšel pri Novi reviji v prevodu Branka Gradišnika. Gre za grozljivo pričevanje o stalinističnih časih. Takole sem zapisal: "V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. (Janezev evangelij 1,1). Zmeraj, od vekomaj, pa seje našel kakšen diktator, bel, črn ali pikčast, ki je samega sebe postavil na božji tron in samo njegova Beseda je bila Bog".
Pa še en domžalski, "pa brez zamere"
A.B.
kavarniški pianist.
Hvala!
Za nepozabni večer, ki ste mi ga pripravili za 80. rojstni dan, bi se rad iskreno zahvalil Domžalski godbi, ansamblu "Gamsi", pevcu Borisu Kopitarju, Športni zvezi Domžale, Smučarskemu klubi Ihanu, vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, gospe Veri Vojska, posebno pa bi se rad zahvalil županji, gospe Cveti Zalokar -Oražem, ki me je tako lepo in prijetno presenetila in mi osebno izrekla najlepše čestitke ob mojem osebnem prazniku. Še enkrat vsem Likreno HVALA.
Rak Franc
Pasje sprehajališče
Oba bregova Kamniške Bistrice in Rače sta priljubljeno domžalsko sprehajališče. Veliko sprehajalcev vzame s seboj tudi pse, vendar večinoma zato, da opravijo svojo pasjo potrebo. Zelo redki med njimi pa imajo s seboj higiensko vrečko in iztrebke tudi pospravijo. Zato sta sprehajalni poti in Uavniki ob njih polni pasjih iztrebkov, prenašalcev raznih okužb, predvsem pa nadloge za ljubitelje sprehodov v čistem okolju.
Še bolj brezobzirni so lastniki psov do kmetov, ko spuščajo svoje pasje
ljubljenčke po poljih in travnikih, tako daje pohojena in z iztrebki onesnažena krma za živino neprimerna. Da ne omenjam tistih, ki dopuščajo, da neprivezani psi preganjajo gnezdeče ptice ob vodnih strugah ali divjad v gozdu. Svojevoljo vseh, ki s takim ravnanjem kršijo občinske in druge predpise, predvsem pa pravico drugih do nemotenega uživanja svoje in skupne lastnine, bi morale pristojne nadzorne službe ostro kaznovati.
Kajti za omenjene prekrške niso krivi psi, ampak njihovi gospodarji. Za DVO Domžale - Kamnik
Jože Nemec
Mladinski kulturni center na cesti, drugič!
Že preteklo številko Slamnika sem pisal o postavitvi MKC-ja na cesto. Tokrat zgodbo nadaljujem. Mladinski kulturni centri so po naravi kulturne institucije, ki naj bi ciljno delovale v interesu mladih, ki si želijo kvalitetno preživljati prosti čas. Mi institucije nimamo. Imamo pa nekaj časa in se trudimo biti kvalitetni. Vsekakor imamo na zalogi dovolj kulture, dajo tudi ponudimo in delimo s tistimi, ki so navdušeni nad podobnim.
MKC v osnovi, ko smo si ga zamislili preteklo jesen, ni bil orientiran zgolj v kulturno dejavnost, kljub temu, daje del programa posvečen tudi temu delu. Predvideli smo tudi ostale segmente, ki segajo na področje neformalnega izobraževanja, socialnega učenja, zabave, osebnostnega razvoja in informiranja. Žal pa zahtevnih in specifičnih programov ne moremo izpeljati kar na pločniku, ker se ne da dolgo sedeti na tleh in ker včasih tudi dežuje. Tako smo bolj ali manj primorani izvajati tiste programe, za katere lahko "garantiramo", "pod svobodnim soncem" ali pa si prostore najamemo. Ko smo govorili o prostem času, pa se zavedamo, da gaje največ na pretek med počitnicami. In ker je ta čas zelo kontinuiran, se zavedamo nujnosti, da ponudimo to, kar je v naši moči. Tokrat odpiramo nove projekte, ki bodo na razpolago preko julija in septembra in upamo, da se boste vsi prijavili in boste julija z nami ter da
boste na morju avgusta. Tako smo vam za prihajajoči čas namenili: Likovna delavnica je silovito zaživela pod okriljem Društva Vesna, ki je zbralo 14 likovnikov, ki so svoja dela podarili v dobrodelne namene. Tokrat odpiramo poletno kolonijo, ki bo trajal 14 dni v začetku julija. Kolonija bo namenjena razvijanju likovnih veščin pod vodstvom Žiga Vojske. Prijavite se lahko vsi starejši od 15. let, ki znate držati čopič. Natančne informacije lahko dobite v pisarni MSD (Grega). Gledališka skupina je projekt, za katerega si želimo sodelovanja čim več mladih članov od 15. leta dalje, ki imate vizijo Holiwooda. V planu imamo lahkotnejšo igro in improvizacijsko gledališče. Vaje nameravamo pričeti julija in bodo s premorom v avgustu trajale v jesen, ko si želimo postaviti pfemiero. Gledališka sekcija bo imela vaje v eni od bližnjih dvoran, pod vodstvom Mateje&Lupinice. Prijavite se lahko na 031/778-526 (Mateja), kjer lahko dobite tudi vse podrobne informacije. Filmska sekcija bo pričela s filmskim seminarjem, za katerega se trenutno živalsko borimo za nakup kamere in upamo, da nam bo uspelo. Seminar bo izveden v septembru pod vodstvom Gorazda Križaniča in nekaj zvenečimi imeni, ki vam jih za enkrat še ne bomo izdali. Za seminar se lahko prijavite na MSD-ju ali na mail. Ne pozabite tudi, da še vedno velja povabilo k sodelovanju na že začete sekcije. V okviru literarnih večerov oblikujemo prvega izmed serije, ki bo predvidoma izveden v začetku julija Glasbena delavnica čaka na konec šole, ko bomo imeli vsi skupaj več časa in bomo lahko aktivno sodelovali. V ponedeljek, 10.6., pa je začela z delom grafična delavnica na kateri so se udeleženci lotili prvih oblikovalskih korakov. Vabilo k sodelovanju še vedno velja 031/657-775 (Habo). Na koncu pa še opravičilo. V prejšnjem članku z naslovom Mladinski kulturni center na cesti sem zapisal naslov elektronske pošte, kije bil napačen. Vsem ki ste imeli zaradi tega sitnosti, se iskreno opravičujem in upam, da na navedenem naslovu nihče ne bere vaše pošte (naslov namreč obstaja). Tokrat vam puščam pravi naslov, ki je: mladinski-svet-domžale@siol.net.
Habo
Domžalski nogometaši ob svojem osemdesetletnem jubileju:
Odhod iz prve slovenske lige
Zgodilo se je, kar so mnogi napovedovali, večina pa je upala, da se to vendarle ne zgodi. Prvoligaško moštvo Domžal, ki je po vnovični uvrstitvi v elitno slovensko ligo v njej vztrajalo od leta 1995, je izpadlo. Drugoligaška konkurenca bo že v prihajajoči sezoni 2002/2003 novo tekmovalno okolje, kjer se bo ekipa dokazovala v letošnjem letu (začetek tekmovanj v tej ligi bo tudi jeseni) in potem vsa leta; če se seveda ne posreči takojšnja vrnitev... Dejstvo je, ko nihče ne nasprotuje ugotovitvi, da je vrnitev mnogo težja, kot pa obstati v stari konkurenci. Kar nam v sezoni 2001/2002 obstanek ni uspel, nas torej čaka mnogo težji del opravila ...
Seveda je zadnje mesto s samo tremi zmagami v vsem letu neuspeh, je pa priložnost za analizo, zakaj se je morala najbolj žalostna od športnih usod v domžalskem kolektivu zgoditi. Kljub dobri, predvsem pa urejeni materialni osnovi za delo v klubu, le-temu ni uspelo vzpostaviti ustrezne kadrovske in strokovne osnove, ki bi bila sposobna popeljati moštvo do še nekaj zmag, ki bi zagotovile obstoj še za naslednje sezone. Tri zmage so bile očitno premalo! Seveda pa ni vse tako preprosto, da bi vzrok za izpad lahko zapisali samo v stavku o neustreznem kadrovskem in strokovnem delu.
Ob prihodu trenerja Borčeta Sredojeviča smo bili priče množičnem prihodu kakih sedmih igralcev iz sežanskega moštva, ki je takrat ravnokar izpadlo iz najbolj kakovostne slovenske konkurence. Njihov trenerje bil v Sežani prav Borčc Sredojevič, kije sežanske igralec z nekakšnim poudarjenim socialnim čutom potegnil v Domžale, kjer naj bi mu pomagali uresničiti njegove tekmovalne ambicije. Pa niso! Kako naj bi igralci, ki so ravnokar izpadli, v drugem okolju dali od sebe veliko več, ko pa so svojemu sežanskemu moštvu ravnokar "pomagali" do izpada ... Sredojevič seje, da bi uveljavil svoje sežanske igralce, množično odrekal prekaljenim dotedanjim domžalskim igralcem, ki so zmogli in so bi sposobni sezono prej Domžalam vendarle zagotoviti obstanek. S Sredojevičem se je začel proces množičnih odhodov in še bolj množičnih prihodov, ki pa zagotovo niso bili na ravni pričakovanj. Iz južnega dela bivše domovine in Dalmacije so ljudje iz ozadja privabili novo četverico, ki pa je v nekaj tekmah dokazala samo to, da s svojo kakovostjo ni bila na ravni tekmovanja in zagotovo ne pričakovanj, ki so bila vanje ob
prihodu vložena. Potem seje po očitnem spoznanju, daje stvar zavožena, zgodila sprememba na trenerskem mestu. Vodstvo kluba je pridobilo novega trenerja Draga Kostanjška, ki je skušal na začetku, za dve tekmi skrajšanega tekmovanja, napraviti čudež. Nadaljevalo se je vnovično prihajanje in odhajanje igralcev v ekipo, eksperimenti pa so dokazali samo to, da barka tone. Ko se je klub odpovedal sodelovanju celo takega obrambnega igralca kot je bil evidentni nosilec moštva - obrambni igralec Maretič, je postalo jasno, da skoraj ni rešitve. Maretič je gotovo tisti igralec, ki bi ga z veseljem sprejelo vsako slovensko moštvo, saj je po odhodu iz Domžal takoj pridobil standardno mesto v prvi ekipi celjskega prvoligaša. Koje Drago Kostanjšek spoznal, da ne bo mogel upravičiti svojih pričakovanj in pričakovanj vodstva kluba zaradi katerih so ga pravzaprav povabili v Domžale, je odšel. Nadomestil gaje donedavni igralec Darko Birjukov, ki pa je ekipo kot nekakšen pogrebnik samo pospremil v drugo ligo, čeprav bi se zaradi spleta rezultatov nasprotnikov lahko tudi zgodilo, da bi ob nekaj zmagah ekipa celo lahko uspela doseči nemogoče.
Zdaj je, kar je.....in Domžale so
drugoligaš. Del krivde zato lahko prevzame vsak, ki se je sukal v organizacijskih, igralskih, navijaških ali kakih drugih krogih. Odgovornim-vodstvu kluba in predsedniku Stanetu Oražmu gre zameriti predvsem preveliko naivnost in zaupljivost ob vseh onih v ozadju, ki sije ne zaslužijo in ki so namenoma iz domžalskega kluba v določenem trenutku- kot nekakšni kadrovski menedžerji- napravili svojo izpostavo Centra za socialno delo za preživetje igralcev, ki si statusa prvoligaškega igralca nc bi zaslužili nikjer. V Domžalah so si ga žal pridobili, Domžale pa s tem dejstvom vso sezono izgubljale. Desetina igralcev, ki so se v eni sami sezoni zamenjali v igralskem fondu enega samega leta- o tem govori kar najbolj prepričljivo! Če se v Domžalah ne bomo znebili ljudi, ki že ves čas v ozadju vlečejo odličilne (strokovne) poteze, pa niso ne predsedniki, tajniki, trenerji ali strokovnjaki, potem bo voz še naprej drsel po hribu navzdol. Ti ljudje z močjo in nogometnim vplivom so največja katastrofa domžalskem nogometa! Nekaj pridnih, delovnih, neutrudljivih, zagnanih ljudi klub vendarle ima, ti bi lahko bili osnova za uresničljivo želja, da se Domžale kmalu vrnejo tja od koder so za svoj jubilej na tako žalosten način odšle. Jim bo vrnitev uspela? Upati je treba! Sicer pa- kdo ve!?
Mat|až Brojan
Nagrade bralcem in bralkam
V Uredništvu Slamnika smo izmed številnih pravilnih odgovorov, daje letošnji komorni festival GROBLJE 32. po vrsti izžrebali pet srečnežev, ki bodo prejeli zgoščenko GROBELISKI KONCERTI. To so: 1. MARIJANA LIMBEK Antona Skoka 4 1230 Domžale
2. KLEMEN VODNJOV Šumberška c. 8 1230 Domžale
3. ZVONKA SLAPAR Rafolče 31 1225 Lukovica
4. IVANKA MEŽNAR Bišče 16 1230 Domžale
5. MARIJANA GRUJIČ Vir, Bukovčeva 34 1230 Domžale
Tokrat bomo trem nagrajencem poslali po eno vstopnico za letošnjo domačo predstavo MARTIN KRPAN, ki jo bodo člani Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan premierno uprizorili 19. julija. Do 1.
julija 2002 na naš naslov KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE - SLAMNIK, Ljubljanska 61,1230 Domžale pošljite odgovor na naslednje vprašanje:
Avtor Martina Krpana je:
a Fran Levstik
Josip Jurčič Janko Kersnik
Veliko sreče! Uredništvo
stran
Odbojka na mivki v Radomljah
Pogodba z vremenarji jc bila sklenjena in 18. maja, na prekrasno sončno soboto, smo Člani Odobjkarskega kluba BISTRICA izvedli turnir v odbojki na mivki. Turnir smo priredili na naših novih igriščih na Škrjančevem pri Radomljah, v čast "19. aprila - praznika Občine Domžale" in 50. letnice razglasitve Domžal za mestno občino.
Seveda se je na turnirju ves dan "dogajalo". Zbralo se je 10 ekip, od Ljubljane, pa do Vranskega. Da pa gledalci ne bi uživali samo ob atraktivnih potezah igralk in igralcev, smo jih med pavzami zaposlili s tekmovanjem v spodnjem odboju ter s tekmovanjem v natančnosti začetnega udarca servisa. Bogate praktične nagrade so bile kar
mamljive, takoj da se je splačalo pustiti hrano in pijačo malo v senci in se potruditi na "razbijeni" mivki. Najboljšim ekipam na turnirju smo, poleg pokalov, podelili lepe praktične nagrade, ki so nam jih prijazno odstopili: Frizerski salon Hairstvle by Mateja, FE-GO, Trgovina MACO TPC Breza, Frizerski salon Tomaž Kveder, Študentski servis
Domžale, Zavarovalnica Triglav, Trgovina JADRAN Bljcc Mateja s.p.. Jantar Trade. Najboljše rezultate na turnirju so dosegli: 1. mesto - Vransko, 2. mesto - Legende. 3. mesto - Študentski servis Domžale. Čestitamo! Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k zelo uspešni izvedbi turnirja.
Za konec pa še povabilo na naša igrišča na Škrjančevo pri Radomljah - v naravno okolje Kamniške Bistrice, za katerega se bomo s skupnimi močmi trudili, da bi bilo še bolje urejeno.
GreS
Pirueta kar osemkrat m preizkušnji
Kotalkarski klub PIRUETA seje v zadnjih dveh mesecih kar osemkrat pojavil na različnih tekmovanjih tako v umetnostnem kotalkanju kot v hitrostnem rolanju. Nastopili so v različnih kategorijah. Prisotni so bili najmlajših in najstarejših tekmovalci. Svoje znanje pa so prikazali tudi tisti, ki so komaj napravili začetne korake s kotalkami. Najprej je bilo tekmovanje v obveznih likih v Renčati, kjer so tekmovalke prvič nastopile, in sicer je bila MIKELN ŠPELA šesta, BAJC ŠPELA deveta, ŠT II TER PATRICIJA pa dvanajsta in že prekaljena tekmovalka RAVNIKAR MARUŠA tretja.
Na tekmovanju, imenovanem MIKI MIŠKA, v Novi Gorici seje najprej predstavila RAVNIKAR MARUŠA, v obveznih likih, in zasedla drugo mesto, medtem ko so mlajši nastopili v prostem kotalkanju in sta MIKELN ŠPELA in BAJC ŠPELA zasedli četrto in šesto mesto, kar je zelo solidno za začetek sezone. V domžalah je bilo 19.5.2002 tradicionalno tekmovanje Domžalski Slamnik, kjer je tekmovalec KURENT SIMON osvojil prvo mesto, njegova sestra META je bila tretja, PASAR TEJA pa sedma. Ker je bilo isti dan tekmovanje v hitrostnem rolanju v Kranju, za Pokal Slovenije, sta se ga udeležili tudi tekmovalki KURENT META in PASAR TEJA, prva je bila četrta, druga sedma. S tem sta obe tekmovalki dokazali, daje njuna volja in veselje do tega športa izjemna, saj je za takšen podvig potrebna velikanska fizična in psihična pripravljenost. Kljub jim čestita, saj se je v zgodovini kluba to zgodilo prvič, seveda zgolj po naključju, toda v športu se zgodi tudi kaj takega. RAVNIKAR MARUŠA je zopet
nastopila v obveznih likih v Novi Gorici, saj je tekmovalka že stalna članica naše reprezentance, zato se mora udeleževati številnih tekmovanj, tu pa je osvojila tretjo mesto. Na 5. memorialu Sandre Jakin, tekmovanju v ogranizaciji KUK Nova Gorica, ki pa je bilo žal zaradi
Trenerka Nina Orllj s svojimi varovankami
Kotalkarski klub PIRUETA Domžale
vabi na jubilejno
10.
mednarodno tekmovanje PIRUETA
2002,
ki bo v
soboto, 6. julija 2002,
s pričetkom ob 14. uri vTENTEN-u.
Pridite in v družbi s kotalkarji iz različnih držav ter domačimi tekmovalci preživite prijetno športno sobotno popoldne.
Ena, dva tri... Start
slabega vremena v Renčah, so bili zopet zelo uspešni PETRLIN VITA, ki je osvojila deveto, ŠTIFTER PATRICIJA trinajasto in ŽELEZNIK NINA štirinajsto mesto. Seveda ni bilo počitka tudi za hitrostnike, saj je bilo pred vrati državno prvenstvo, kije bilo tokrat v Luciji pri Portorožu. Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci PIRUETE in osvojili kar nekaj odličnih rezultatov, tako sta bila KURENT META in LUKANČIČ
ČRT tretja, PASAR TEJA pa sedma. Vsi trije tekmovalci imajo pred seboj še kar nekaj tekmovanj, na katerih se bodo lahko še kako izkazali. Klub je tudi že začel s pripravami na tradicionalno, letos jubilejno, tekmovanje v umetnostnem kotalkanju PIRUETA 2002. V pričakovanju močne konkurence se domači kotalkarji pospešeno pripravljajo za svoje največje tekmovanje.
AS Domžale
Enaindvajseti turnir
V AS- Domžale nadaljujemo dolgoletno nogometno tradicijo, ki je ena redkih skupnih aktivnosti zaposlenih, ki smo jo uspeli ohraniti že več kot dve desetletji.
V petih samostojnih podjetjih (d.o.o), v skupnem ASu, je kar zajetno število zaposlenih, ki so dobri nogometaši in navdušeni ljubitelji nogometa, prav zato je tudi tradicija tako dolga. Pred nedavnim smo imeli že enaindvajseti turnir v malem nogometu. Navdušenje ter veliko število udeležencev na njem narekuje, da
se bo turnir prav gotovo nadaljeval tudi v bodoče. Je pa obenem tudi priložnost za vse preskromno druženje zaposlenim, ki jim službene obveznosti med delom tega ne omogočajo. Letošnji zmagovalec
turnirja je bila ekipa AS - AUVVERTER, saj je s prepričljivimi igrami in brez poraza osvojila prehodnji pokal. Čestitamo!
T. Habjanlč
Karate klub Atom Shotokan Domžale
Karate turnir Veter v laseh
Športna unija Slovenije je tudi letos organizirala dejavnosti v okviru športne akcije "Veter v laseh - s športom proti drogi", in sicer so se mladi tokrat zbrali v Mariboru. Ena izmed dejavnosti, ki jo je organizirala S.K.I. zveza v sodelovanju s Sprotno unijo Slovenije, tehnično pa izvedel karate-do klub Tabor iz Maribora, je bil tudi turnir v karateju, ki se ga je udeležilo 136 tekmovalcev iz 12 karate klubov, med njimi pa je bilo tudi deset karateistov iz domžalskega Karate kluba ATOM SHOTOKAN. Nejc Blejc, Simon Planko in Aleš Gregorin so zasedli prva tri mesta med malčki, ostali so se vrstili takole: Miha Planko in Timotej Kokalj sta v svojih kategorijah osvojila prvi mesti, Žiga Urankar je bil drugi, Tadej Bodlaj tretji, na nehvaležno četrto mesto seje uvrstila Lorina Smolnikar, Edin Behič je bil deveti in Rok Topolovec 11. Skupen seštevek točk je Atomovce pripeljal na končno tretje mesto.
Prevlada slovenskih karateistov
Avstrijski, belgijski, nemški, madžarski in slovenski karateisti so se 26. maja pomerili na Kyu tekmovanju v avstrijskem Braunauu. Poleg dobrih nastopov ostalih Slovencev velja še posebej poudariti odlične nastope karateistov iz Karate društva ATOM SHOTOKAN Domžale, saj se je Tamara Kokalj izkazala tako za najboljšo v katah kot borbah, v slednji disciplini pa je v konkurenci karateistov slavil tudi Miha Gavez. Da so bili člani ATOM-a res dobro pripravljeni, pove drugo mesto komaj
desetletnega Timoteja Kokalja, ki seje v konkurenci tudi do pet let starejših tekmovalcev pomeril v katah. Druga je bila med karateistkami tudi Špela Grad, in sicer v skupini B, Sonja Cerar je bila četrta. Piko na i sta dodali dve finalni borbi, v katerih so se pomerili Tamara Kokalj in Tjaša Gavez ter Jona Šenk in Miha Gavez, vsi člani domžalskega ATOM-a. V konkurenci žensk je, kot že omenjeno, zmagala Tamara Kokalj, v paru moških pa je pokal po podaljških domov odnesel Miha Gavez.
Sankukai Karate klub Domžale
Predstavitev sekcije Rodica
Ze nekaj let v sklopu Sankukai karate kluba Domžale deluje Karate sekcija Rodica. Treningi potekajo v telovadnici na stari Osnovni šoli Rodica. Za predstavitev skupine sem povprašala kar trenerja, Primoža Ferliča.
Bi mi hotel predstaviti tvojo skupino? Na treninge prihaja 15 dečkov in deklic, ki trenirajo ob torkih in četrtkih. 60 minut kar prehitro mine, zato se po potrebi ob sobotah dobimo v klubskih prostorih v Domžalah.
Kakšne pasove imajo tvoji varovanci? Skupina je raznolika, saj so v njej združeni pasovi od 8.kyu-a do vključno 4.kyu-a, vendar to ni problem, saj so vsi zelo pridni in se trudijo po najboljših močeh. Vem, da so v skupini tudi dekleta. Kakšno je razmerje med njimi in dečki? Tudi tukaj prevladujejo fantje. Vendar moja dekleta trenirajo po istem programu, tako da ni razlike v znanju. Imaš pri vodenju skupine še kakšno dodatno pomoč? Če bi se pokazala potreba, bi tako pomoč lahko takoj dobil iz matičnega kluba, vendar trenutno lahko vodim skupino.
Zakaj si se odločil postati trener? Na začetku sem pomagal kot demonstrator. Pred skoraj desetimi leti, v septembru 1992, mije predsednik KK Domžale, Kotar Darko, predlagal, da bi poskusil še samostojno, kot trener. Takrat 17- leten in z modrim pasom sem začel s pionirji začetniki. Začetno navdušenje še vedno ni splahnelo in na vsakem treningu jih želim naučiti nekaj novega ali jim izboljšati že osvojeno znanje.
V soboto, 15.6., bodo potekali izpiti za višje pasove. Te skrbi, kako se bodo odrezali tvoji?
Ne. Med letom smo pridno vadili, tako da verjmame v njihov uspeh. Kaj pa tvoj izpit?
Prav tako ne. Barva pasu mi ne pomeni osnovnega cilja pri karateju. Delo na mojem notranjem počutju, na moji osebnosti, ki jo z redno vadbo samo izboljšujem, mije prioritetni cilj. Pri tem se lahko vedno obrnem na našega tehničnega mentorja, g.Vlada Paradižnika, ki mije na razpolago s svojim znanjem in zdravim odnosom do življenja. Njegov pogled in osnovni motor Sankukai karateja je, da tehniko borbe lahko obvladaš samo takrat, kadar si pomirjen s samim seboj. Samo tako lahko živiš v harmoniji z ostalimi člani tvoje okolice in tako skupnosti tudi
največ nudiš.
Kdaj si vzameš čas za trening?
Ob ponedeljkih in sredah zvečer imam v
Ljubljani pod vodstvom g.Vlada
Paradižnika vodene treninge. Če mi
dopušča čas, se v dopoldanskih urah
oglasim v klubskih prostorih za
samodejno delo in prav tako tudi ob
sobotah zvečer.
Imaš sparing partnerja?
Ja, pravzaprav ga imam. Z Mihelom, kije
član KK Grosuplje,
sva se zelo dobro _
ujela, tako da sva se dogovorila za tak način dela.
Za katere uspehe meniš, da so tvoji največji? Menim, daje največji uspeh že to, da sem spremenil samega sebe. Ampak vseeno bi bila vesela, če bi mi zaupal še kakšen športni rezultat. Kot mladinec sem se na državnem prvenstvu uvrstil enkrat na drugo mesto in enkrat na tretje mesto.
Visok si skoraj dva metra.   V kateri kategoriji nastopaš glede na kilograme? Koliko si tehtal največ in koliko najmanj? Na tekmah se z mojimi 187 cm in 85 kg uvrščam v težko kategorijo. Najmanjša zabeležena kilaža, ki je bila že kar nekaj časa nazaj, je bila 3660 g. Če se že podajamo v preteklost, še veš, kdaj si se priključil klubu in zakaj? Navdušila sta me soseda Jerkič, tako da sem se 1989 odločil za vpis. Kaj ti pomeni klub?
To je pravzaprav način življenja, saj poskušam teorijo sobivanja z okolico prenesti v prakso. Že od začetka sem tukaj in sem zelo zadovoljen z delom. Ne učimo se samo tehnike borbe, ampak harmonije življenja. Tu se počutim kot doma, saj se
zavedam, da sem med istomislečimi prijatelji.
Tu si spoznal tudi življenjsko sopotnico. Kako uskladita vajine dejavnosti? Obema pomeni ta način življenja veliko, zato smo organizirali naše življenje malce drugače. Tudi Tinka, ki je prav tako trenerka, saj ob torkih in četrtkih vodi naša najmaljše - cicibane, aktivno trenira tudi sama. Na treninge v Ljubljano hodiva ob različnih urah, ker je tu še Matej, najin triletni nadobudnež. Vedno pa se lahko zaneseva na babici, ki z veseljem priskočita na pomoč. Pogovori v klubu se v zadnjem času vrtijo
še o poletnih pripravah v Umagu. Te bomo videli tam? Upam. Če mi bo služba dopuščala, si želim še dodatno poglobiti svoje znanje. V Umagu se srečamo člani Sankukai karate klubov iz cele Slovenije in pod strokovnim vodstvom lahko samo pridobimo.
In kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Pravzaprav nič posebnega. Se naprej bom treniraj in poskušal biti še boljši, tako na psihičnem kot fizičnem področju. Hvala, da si našel čas za najin pogovor. Tebi in tvojim želim veliko uspehov na nadaljnji poti.
Irena
Novice iz Atletskega kluba VELE Domžale
Srednješolski prvak trenira v vrstah AK VELE Domžale
V Ljubljani so se 23.5.2002 na finalu atletskega prvenstva za srednje šole, pomerili najboljši srednješolci in srednješolke.
Tekmovanje seje začelo s tekom na 2000 m za dijake, disciplino, ki je bila na tej tekmi pisana domžalskim atletom. Zmagal je namreč Peter Kastelic, član AK VELE Domžale, ki je spet krogov pretekel v času 5:32,89min. Srednjeprogaš in gorski tekač, o katerem smo pisali že veliko, in ki trenira pod vodstvom Lojzeta Pungerčiča, je konkurenco ugnal kar za deset sekund in le za dobro desetinko sekunde zgrešil rekord srednješolskih prvenstev. Poleg Petra je nastopil tudi Bernard Jarc, kije bil z rezultatom 5:51,56min osmi. Če je Peter zmagal v najdaljši disciplini, je na najkrajši razdalji svojo šolo zastopala Domžalčanka Klara Nahtigal. Ob močnem nasprotnem vetru je v teku na 100 m dosegla rezultat 13,55s in se uvrstila na končno 14. mesto. Na največjem tekmovanju za slovenske srednješolce je zadnjič nastopila tudi Nastija Capuder, kije bila s skokom dolgim 529 cm peta med 15 skakalkami v daljino.
Peter Kastelic Je zmagal tudi na DOMŽALE OPEN 2002
stran
13
Novice iz ženske košarke
DAN MLADOSTI 2002: Dvodnevna zabava za mlade po srcu je bila v petek 24.5. in soboto 25.5. v športnem parku v Domžalah.
Tudi naša ekipa je na povabilo organizatorja Radia HIT Domžale sodelovala na dnevu mladosti 2002, kjer seje igrala košarka, neprekinjeno 24 ur. Zato smo na igrišče poslali naše mladinke oz. članice, ki so zastopale Domžale. Igrali smo proti igralkam Mengša, ki so nekoč krojile vrh v "drugo jugo-ligi" in njihovo znanje kljub letom še vedno pride do izraza. Naše mlade igralke se niso ustrašile renomeja "veterank" in so jih dvakrat suvereno premagale. V petek, 24.5. smo ob 21. uri odigrali naše prvo srečanje, v soboto zjutraj pa še drugo. Najboljša strelka obeh tekem je bila Anka Rihar. V tekmovanju - metanju trojk, pa je bila najboljša strelka v absolutni konkurenci Tina Soper, ki je presenetljivo premagala tudi vse fante. Obe sta članici našega kluba. Pokazali smo, da se znamo poveseliti in razvedriti, saj je bil Dan košarke namenjen prav druženju mladih, športa in veselja.
Istočasno je v Murski Soboti potekal turnir za uvrstitev kadetinj v 1. ligo, kjer so naše kadetinje v drugi tekmi uspele premagati neugodno ekipo Šentjurja, kije izločila Jezico - in tako je naša ekipa ponovno obrdžala mesto v
1. SKL, kjer smo lani dosegli sedmo mesto v državi. Igralke so se potrudile in s svojim pristopom pokazale, da si zaslužijo mesto v elitni ligi. Že četrto leto zapored ostajamo med najboljšimi osmimi ekipami v Sloveniji, kar je rezultat trdega in marljivega dela trenerja in deklet. Pionirska ekipa pa pod vodstvom trenerke Katje uspešno igra prvi del nove sezone, zadnji dve tekmi so premagale Janino 118:41 in Ilirijo z rekordnim rezultatom - 156:26. Najboljše strelke v tem delu so: Osterman 197 točk, Verbole 131 točk, Brate 106 točk.
Karlo Šoper
ŠDFANVITAS
Domžalski dečki se veselijo zmage v baseballu
V nedeljo. 9. junija so domžalski dečki na zadnjem spomladanskem turnirju v baseballu premagali dosedanje vsakoletne prvake, ekipo ljubljanskih Zajcev. Za našo ekipo je to pohvale vreden uspeh, ker v slovenski baseball ligi igramo šele drugo leto in to s štirimi novimi igralci, ki so v ligi igrali prvič.
Tekma z Zajci je bila ves čas zelo napeta in izenačena. Odločilni je bil peti inning, ko smo uspeli osvojiti vse štiri možne točke, medtem ko ekipa Zajcev ni osvojila nobene zaradi odličnih metov našega metalca Jaše Končarja. Na koncu smo zmagali z rezultatom 15:9 točk. Po velikem veselju seje bilo kar težko zbrati za drugo tekmo z ekipo iz Novega mesta, ki smo jo na koncu premagali z rezultatom 19:4 točke. Zmage ni bilo težko doseči, saj so Dolenjci novinci v ligi.
Na majskem turnirju smo kljub dobri igri v napadu nesrečno izgubili proti ekipama Golovca in Jezice. Na drugem turnirju pa so se še posebej izkazali naši metalci -Aleš Stražar, Črt Jašovič in Jaša Končar, ki so veliko pripomogli k zmagama.
Fante, ki bi radi igrali baseball, vabimo, da se nam pridružijo v ekipo dečkov, letnik 1990 in mlajši ali v ekipo kadetov, letnik 1987 in mlajši. Treningi trenutno potekajo na travniku pred OŠ Domžale, vsak torek in četrtek od 17 do 19 ure.
Dušan In Marijana
Boks
Svet športa in zabave
23. maj je bil posvečen športu in zabavi in ob tej priložnosti je bila v okviru BTC v Ljubljani organizirana posebna prireditev, na kateri so različni športniki prikazali svoje znanje. Med boksarji iz Ljubljane, Barja, Vrhnike, Ljubljane - Polja so bili tudi boksarji z Rodice. Znani boksarski delavec, Janez Gole, je kot voditelj prireditve predstavljal udeležence, ki so pokazali vrsto veščin in veliko dobrih boksarskih udarcev.
Že naslednji dan so se boksarji z Rodice
Predstavitev boksa na prireditvi SVET SPORTA IN
ZABAVE.
udeležili še prireditve NOBER ART v Ljubljani in tudi tu uspešno nastopili.
Vsem bralcem in bralkam Slamnika boksarji pošiljajo lepe pozdrave.
Kotalkarica Maruša Ravnikar in trenerka Simona Což
Pomembno je, da vsako leto napreduješ
Za Marušo Ravnikar, pridno dijakinjo drugega letnika Gimnazije Ledina ter kotalkarico, članico KK Pirueta Domžale, je v letošnjem letu že uspešen nastop na mednarodnem tekmovanju v Nemčiji, kamor je skupaj s svojo trenerko Simono Čož odpotovala s slovensko državno reprezentanco, v okviru katere sojo izbrali za tekmovanje v obveznih likih. Med 21 mlajšimi mladinkami iz devetih držav, med njimi tudi iz Avstralije, je nastopila v obveznem programu in osvojila 12. mesto. "Na ploščo sem se hitro navadila," je povedala v nastopu v Freiburgu, "po slovesnem odprtju tekmovanja sem v obveznem programu odkotalkala izžrebane obvezne like," pravi Maruša in pove, daje bilo posebej pomembno, da so na omenjenem tekmovanju sodelovale tekmovalke, s katerimi se bo morda srečala na evropskih in svetovnih prvenstvih, predvsem pa, da sta skupaj s trenerko spoznali nova znanja, nove prvine, pa tudi izkušnje, ki jih pridobiš s sodelovanjem na podobnih tekmovanjih. Z nastopom sta obe zelo zadovoljni, pri tem pa poudarjata, da je pomembno, da vsako leto napreduješ in obe sta veseli, ker je leto 2002 zelo uspešno za Marušo, pred katero je v juliju državno prvenstvo. To je zelo pomembno, ker je tekma hkrati tudi izbirna za udeležbo na drugih tekmovanjih, med katerimi je v letošnjem letu tudi evropsko prvenstvo.
Vendar se Maruša in Simona ne obremenjujeta z uvrstitvami. "Njenega uspešnega nastopa v Nemčiji sem seveda zelo vesela," pravi trenerka, "bolj pomemben pa je napredek v znanju, napredek, ki se kaže iz nastopa v nastop. To dokazuje, da so treningi dobro zasnovani, da Maruša pridno trenira in potem pridejo tudi dobri rezultati." Na evropskem prvenstvu bo po mnenju trenerke Simone potrebno pokazati najmanj toliko znanja kot na tekmi v Nemčiji, kjer sta spoznali marsikaj novega, to pa je pomembno tudi zaradi tega, ker je slovenski kotalkarski prostor majhen in so izkušnje, kijih dobiš v tujini, zelo dragocene. Kotalkanje tudi v Sloveniji zelo napreduje, konkurenca je iz leta v leto večja in če hočeš biti uspešen, moraš premagati številne tekmovalke in tudi druge ovire na poti do domače in mednarodne uveljavitve. Trenerka Simona Čož, ki skrbi še za eno perspektivno tekmovalko Tejo Rus, ki okreva po hudi poškodbi, najde za obe dekleti
obe pa pričakujeta še boljše nastope. Maruša je na vseh dosedanjih tekmah, kjer se je predstavljala z zelo zahtevnimi nastopi, pokazala zelo dobro tehnično in psihično pripravljenost, zato obe pričakujeta, da bo državno prvenstvo v juliju nadaljevanje poti, ki pelje na evropsko prvenstvo, vendar še enkrat poudarjata, da se s tem ne obremenjujeta. Pred Marušo je uspešen zaključek drugega letnika gimnazije in potem bosta videli. Motiv je velik, pripravljenost odlična, Maruša in Simona pa prepričani, da bo šlo. Obenem pa odlična kotalkarica ter uspešna trenerka vabita vse mlade, da se jim pridružijo. Kotalkanje je predvsem zabava, je prijetno preživljanje prostega časa, je druženje, ples in prijetni trenutki, zato starši in otroci stopite do
Kotalkarji Iz Slovenije na mednarodnem tekmovanju v Nemčiji, Maruša Ravnikar stoji kot prva z desne.
same pohvalne besede. Teja Rus je zelo dobra pripravljena, le strah mora premagati, pa bo šlo, pravi.
Maruša je v vseh letošnjih štirih nastopih pokazala velik napredek,
najbližje plošče ter si nataknite kotalke. Boste videli, kako prijetno je lahko na koleščkih!
Srečno, Maruša in Simona!
V,
Na črnobelih poljih
Hitropotezni turnirji VELE Domžale
April Jerini, maj Zupančiču
Tedenski hitropotezni turnirji Vele Domžale se nadaljujejo z nezmanjšano mero, čeprav je v ' spomladanskih mesecih na njih nekoliko slabši odziv kot pozimi, ki je skoraj idealen čas za igranje šaha. In kaj kaže pregled turnirjev za april in maj?
Aprila seje štirih tedenskih turnirjev udeležilo 32 ljubiteljev šaha. Prvo mesto je tokrat prvič osvojil prvokategornik Anton Jerina, in sicer tesno, le s točko naskoka pred Petrom Zupančičem in z dvema točkama prednosti pred Srečom Sitarjem iz Komende. Prvouvrščena sta se udeležila vseh
štirih tedenskih "hitropotezcev". Sicer pa so bili zmagovalci posamičnih turnirjev tisti, ki so nekoliko slabše uvrščeni v mesečni razvrstitvi. Na prvem je zmagal Artur Jack, ki na preostalih treh turnirjih ni sodeloval, na drugem Boris Skok, ki se je udeležil le dveh turnirjev, na tretjem Alojz Cerar, en turnirje izpustil, na zadnjem turnirju pa mednarodni mojster Bašagič, ki seje nekoliko "sprehodil" v zanj ne pretirano močni zasedbi.
Vrstni red: Jerina 27, Zupančič 26, Sitar 25, Boris Skok 23, Bogdan Osolin 22, Cerar, Sul janovič 21 itd.
Na majske turnirje se je odzvalo le 18 šahistov, med temi seje izkazal najbolj zvesti udeležencev turnirjev in njihov vodja, Peter Zupančič, ki je tokrat osvojil mesečno lovoriko. Petru, ki je že krepko prekoračil 75. leta seveda iskrene čestitke. Sicer pa so v maju odigrali le tri turnirje. Na prvem so si prvo mesto razdelili kar trije igralci, in sicer Zupančič, Boris Skok in Bogdan Osolin. Na drugem turnirju je slavil Jerina, na tretjem pa Zupančič, ki mu je prav ta zmaga prinesla mesečno lovoriko.
Vrstni red za maj: Zupančič 39, Jerina 33, Grčar 22, Bajec 21, Ogrinec 13, Blagšič, Svoljšak 12 itd.
Majski zmagovalec Vavpetič
Na turnirju v okviru ciklusa pospešenega prvenstva ŠD Vele Domžale za mesec maj je zopet slavil Vide Vavpetič. Vide je končal turnir brez poraza, remiziral pa je z Omahno in Bojanom Osolinom. Tudi Bojan ni okusil grenkobe poraza, je pa zato trikrat remiziral. Za njegovo drugo mesto je bila pomembna zmaga
nad brezkompromisno mojstrico Petro Grošelj. Četrto mesto drugokategornika Toma Omahna, člana ŠD Črni graben, je vsekakor lepa uvrstitev. Pospešenega turnirja seje udeležilo 13 ljubiteljev šahovske igre.
Vrstni red: Vavpetič 6, Bojan Osolin, P. Grošelj 5,5, Omahen 4,5, Jerina, Košir 4 itd.
3. turnir Trzina Krumpačniku
Prizadevni organizatorji iz Trzina so ob prazniku Občine Trzin tokrat privabili 48 šahistk in šahistov. Zmagal je mednarodni mojster, sicer Ptujčan in član ŠK Griže, Domen Krumpačnik, pred M K Dušanom Čeponom. Presenetljivo šele tretji je bil velemojster Duško Pavasovič. Na odlično peto mesto seje uvrstil MK Boris Skok. Med Velovci sta se zelo dobro odrezala tudi mlada drugokategornika, Boštjan Jeran na osmem in Sašo Rihtar na.trinajstem mestu. Vrstni red: Krumpačnik 7,5, Čcpon, Pavasovič, Vojko Srebrnič 7, Boris Skok 6,5, Kragelj, Budkovič 6, Jeran, Zidarič, Snoj, Milinkovič, Pavla Košir, Rihtar 5,5 itd.
•lože Skok
Športna zveza Domžale
vabi na
PLAVALNE TEČAJE in DNEVNO VARSTVO
Prijave in informacije vsak delavnik med 8. in 15. uro - Športna zveza Domžale, Kopališka 4, telefon 724-81-05.
Medklubski miting Domžale open 2002
Prišel, metal, zmagal
Atletski klub Domžale je leta 1998 prvič organiziral tradicionalni medklubski miting "Domžale open", ki se ga vsako leto udeležuje večje število atletov in atletinj iz številnih slovenskih klubov. Na mitingu, ki se lahko pohvali s tekmovalnim, a vendar prijaznim in sproščenim vzdušjem, je letos nastopilo kar okoli 60 atletov in atletinj iz 9 klubov. Organizatorje poskrbel za sončno in toplo vreme, sponzor VELE za sendviče in napitek ob koncu tekmovanja, nastopajoči pa za dobre rezultate, ki so bili nagrajeni z medaljami in denarnimi nagradami.
Na mitingu so si redki gledalci lahko ogledali dobre nastope v naslednjih disciplinah: ženske so tekle na 100,300 in 800 m, moški na 100, 300 in 1000 m, oboji so metali tudi kopje. Ob članih so nastopile še pionirke, ko so tekle na 300 in 800 m, ter pionirji, ki so se pomerili na 100 in 600 m.
Pri ženskah so si tri tekmovalke razdelile medalje na krajših dveh disciplinah, in sicer je bila obakrat najboljša Tanja Klcmenčič iz novomeškega Portovalda, druga je bila Janja Prelovšek (še zmagovalka na 800 m) in tretja Tjaša Klančar, obe članici ljubljanskega Kronosa, ki je bil poleg domžalskega VELE z 22 nastopajočimi tudi najbolje zastopan klub na mitingu. V metu kopja je zmagala domačinka Mojca Grojzdek. Tako kot v ženski konkurenci je bilo težko zmagati tudi v močni konkurenci članov, kjer je na 100 in 300 m slavil Jože Vrtačič (KRKA Novo mesto), kije eden izmed najboljših slovenskih tekačev na 200 in 400 m. V teku na 1000 m je zmagal eden izmed najboljših slovenskih tekačev, član domačega kluba, Peter Kastelic. V metu kopja je Robi Teršek iz Celjskega Kladivarja z metom 67,25 m zabeležil zmago in tako postal edini tekmovalec, ki je na mitingu Domžale open zmagal petkrat, torej vsako leto. Med pionirkami je v teku na 300 m zmagala domačinka Manca Velkavrh, ki je ugnala še 14 prijavljenih tekmovalk, na daljši progi (800 m) pa je bila najhitrejša Suzana Mladenovič. Najboljši pionir na 100 m je bil Nejc Brglez iz Kronosa, na enkrat daljši progi pa je čez ciljno črto prvi pritekel Davor Prelec, član istega kluba.
Rezultati: pionirji: lOOm: I. Nejc Brglez (Kro) 12, 8s, 2. Marko Narobe (VELE)
12,9s, 3. Matic Cotič (Kro) 13,5s, 600m: I Davor Prelec (Kro) 1:47,7m, 2. Dušan Štigl (Kro) l:50,8min, 3. Luka Petročnik (Kro) 3:00,6min; pionirke: 300m: 1. Manca Velkavrh (VELE) 46,2s, 2. Petra Brajak (Kro) 46,8s, 3. Anja Mušič (Kro) 47,8s; 800m: 1. Suzana Mladenovič (VELE) 2:37,7min, 2. Anja Mušič (Kro) 3:19,4min; 3. Maja Lajkovič (Kro) 3:42,4min; ženske: lOOm: 1. Tanja Klemenčič (TKP) 12,4s, 2. Janja Prelovšek (Kro) 12,6s, 3. Tjaša Klančar (Kro) 12,9s; 300m: 1. Tanja Klemenčič (TKP) 40,0s, 2. Janja Prelovšek (Kro) 41,ls, 3. Tjaša Klančar (Kro) 42,8s: 800m: 1. Janja Prelovšek (Kro) 2:34,5min, 2. Petra Cankar (Kro) 2:39,5min, 3. Saša Bučan (Kro) 2:44,1 min; met kopja: 1. Mojca Grojzdek (VELE) 39.40m, 2. Vesna Gabor (VELE) 29,72m, 3. Nastija Capuder (VELE) 27,93m; moški: lOOm: 1. Jože Vrtačič (KRKA) tl,2s, 2. Sašo Petelin (Kro) 1 l,3s, 3. Miha Repar (Kro) 1 l,5s; 300m: 1. Jože Vrtačič (KRKA) 34,5s; 2. Miha Repar (Kro) 36,1 s; 3. Žiga Macedoni (Kro) 39,2s: lOOOm: 1. Peter Kastelic (VELE) 2:38,0min, 2. Domen Jarc (VELE) 2:40,6min, 3. Žiga Macedoni (Kro) 2:41,6min; met kopja: 1. Robi Teršek (Celje) 67,25m, 2. Matjaž Pangrc (Kranj) 54,50m, 3. Jože Pirnat (VELE) 53,48m.
Čestitke vsem in nasvidenje spet prihodnje leto!
Bojana
Glede na doseženo število točk po madžarskih tablicah so denarne nagrade na DOMŽALE OPEN 2002 odnesli Jože Vrtačič. Robi Teršek ter Miha Repar, med dekleti pa Tanja Klemenčič, Janja Prelovšek ter Tjaša Klančar. Čestitke in nasvidenje na Domžale open 2003!
OBJAVE
stran
Na podlagi določb Odloka o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem (Ur. Vestnik Občine Domžale št. 6/01), vlog udeležencev razpisa, sklepov Komisije za ogled stanovanjskih razmer in proučitev drugih okoliščin, pomembnih za uvrstitev udeleženca na prednostno listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem po postopku in obravnavi ter odločitvah drugostopenjskega organa Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, objavlja
Prednostno listo upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem
Zap.St. 1
Priimek in ime, naslov Kranjc Gordana. Depala vas 49, Domžale
Sl.druž.čl.
2
DOMŽ. Si. toft
490
Pri udeležencih z doseženim enakim številom točk, imajo prednost pri razvrstitvi
prosilci z daljšo dobo bivanja v občini Domžale, v pimeru enakega števila točk tudi
ob upoštevanju tega kriterija pa tisti, čigar dohodek na družinskega člana je nižji.
Prednostna lista je dokončna in velja do novega razpisa.
Po prednostni listi bo dodeljenih predvidoma 8-10 stanovanj.
Razpisa seje udeležilo 42 vlagateljev.
Na prednostno listo se niso uvrstili:
- 8 vlagateljev zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev
- 2 vlagatelja zaradi danih neresničnih podatkov
- 1 vlagatelj zaradi prepozno oddane vloge
2	Sarič Nataša, Zupančičeva 7, Domžale	2	470
3	Fidorra Mitja, Študianska 36, Domžale	3	460
4	Troha Brigita, Pclechova 83. Radomlje	3	450
5	Sekič Mevle, Karantanska 2, Domžale	4	440
6	Jurančič Zdravko, Turnše 39, Dob	5	440
7	Hančič Mitja, Zupančičeva 6, Domžale	3	430
8	Troha Matjaž, Ljubljanska 65, Domžale	4	420
9	Žagar Sonja, Potočnikova 16, Domžale	3	420
10	Štos Mojca, Ljubljanska 90, Domžale	3	420
11	Bašagič Enesa, Cešenik 13, Dob	3	420
12	Klemene Frančiška, Vir, Parmova 14, Domžale	2	410
13	Pernjek Petar, Preserje, Kamniška 7, Radomlje	4	400
14	Košmerlj Biserka, Ljubljansku 83, Domžale	3	390
15	Gluhakovič Mijo, Turcnšc 39, Dob	4	390
16	Šušnjara Pavla, Preloška cesta 10, Domžale	3	360
17	Gabor Zdenka, Lipova 3, Ihan, Domžale	3	350
18	Pojdič Marija, Turnše 3, Dob	2	340
19	Štergelj Tina, Miklošičeva 1 B, Domžale	2	340
20	Baltič Zorica, Tovarniška 57, Radomlje	4	340
21	Vurušič Nada, Pelechova 35, Radomlje	2	330
22	Senk Pavel, Selo pri Ihanu 9, Domžale	3	320
23	Rcsnik Justina, Turnše 39, Dob	4	320
24	Vovk Saško, Študljanska 7, Domžale	3	320
23	Centrih Silvo, Ljubljanska 85, Domžale	4	320
26	Majcen Erika, Ljubljanska 89, Domžale	2	320
27	Galien Zlata, Škrjančevo 15 A, Radomlje	3	300
28	Skomik Marija, Turnše 39, Dob	2	300
29	Culibrk Ranko, Ulica Nikola Tesla 2, Domžale	3	300
30	Gorjanc Romana, Kamniška 13, Domžale	3	240
31	Jamšek Aleš, Ljubljanska 72, Domžale	1	j 220
Občina Domžale
Oddelek za prostor in varstvo okolja
Načelnik oddelka:
Zoran Vitorovič, univ. dipl. ing. arh. I.r.
Grajski kulturni večeri
Grajski kdturni večeri 2002 na gradu Tlistanj pri Moravčah
Letos poteka že deveta sezona grajskih kulturnih večerov. V letošnjem ciklusu pripravljamo v atriju gradu Tuštanj naslednje prireditve:
- petek, 14. junij ob 20.30 uri,
KONCERT PIHALNE GODBE MORAVČE IN PIHALNE GODBE DOMŽALE
- sobota, 22. junij ob 20.30 uri.
KONCERT TAMBURAŠKEGA ORKESTRA VRHPOLJE Z GOSTI-ORKESTER MANDOLINA IZ LJUBLJANE
- nedelja, 30. junij ob 21. uri,
KONCERT RIBNIŠKEGA OKTETA Z GOSTOM STANETOM MANCINIJEM
- sobota, 6. julij ob 21. uri,
OPERA GORENJSKI SLAVČEK V IZVEDBI ČLANOV LJUBLJANSKE OPERE (Franc Javornik, Andrej Debevc, Jure Košir, Milena Morača, Božena Glavah, Marjan Breznik).
- sobota, 31. avgust ob 20.30 uri,
koncert vokalno-inštrumentalne skupine Navdih s solisti.
Vabljeni!
Športna zveza Domžale
vabi na
PLAVALNE TEČAJE
julij in avgust, 6 izmen, 5 dni v tednu od 10.30. do 14.30. uri Izmene se pričnejo 1., 8., 15., 22. in 29 julija ter 5. avgusta
DNEVNO VARSTVO
Julij in avgust, 7 izmen, 5 dni v tednu, od 8.00. do 15.00. ure Izmene se pričnejo 1., 8., 15., 22. in 29.julija ter 5. in 12. avgusta
Vodenje programov: učitelji športne vzgoje in študentje Fakultete za šport
Stroški:
Plavalni tečaji: 8.50,0 sit na posameznika za eno izmeno Dnevno varstvo: 12.000,00 sit na posameznika za eno izmeno Plačilo: prvi dan posamezne izmene
Prijave in informacije vsak delavnik med 8. in 15. uro - Športna zveza Domžale, Kopališka 4, telefon 724-81-05.
Starši, omogočite otrokom prijetne šolske počitnice!
Športno društvo FAN VIT - AS vabi otroke od 5. do 15. leta starosti
v športne tabore in plavalne tečaje v Domžale in na taborjenje v Podbelo
Plavalni tečaji-tabori:
Organiziramo začetne (že za otroke od 5. leta starosti dalje) in
nadaljevalne plavalne tečaje, ki bodo potekali od ponedeljka do petka
od 10.00 do 15.30 ure na domžalskem bazenu.
Aktivnosti: učenje ali izpopolnjevanje plavanja (za otroke do 7. leta učenje
plavanja s Fredovimi plavalnimi obroči), skoki v vodo, igre v in zunaj
bazena, nogomet na travi...
Cena:
5-dnevni tečaj v okviru vrtca (skupina 6 do 8 otrok) = 8.500,00 sit 5-dnevni tabor (25 umi tečaj) = 9.500,00 sit 10-dnevni tabor (50 umi tečaj) = 16.500,00 sit
Športni tabori:
Namenjeni so otrokom od 6. leta starosti dalje, ki si želijo delček počitnic preživeti zabavno z nami in s sovrstniki. Aktivnosti: športni dan (tenis, rolanje, baseball, nogomet...), piknik dan (izlet s kolesi, iskanje skritega ključa, gugalnica presenečanja in piknik kosilo), plavalni dan, dan na kmetiji (jahanje, delo s konji in na kmetiji, peka Njam-Njam palačnik...), poslovilni dan (tekmovanja, kviz, nagradno žrebanje in kosilo v McDonaldsu).
Kdaj in kje: vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 15.30 ure v
domžalskem športnem parku in bližnji okolici
Cena:
5-dnevni tabor = 15.800,00 sit
Termini za plavalne in športne tabore:
Termin I 01. julij - 05. julij
Termin II 08. julij - 12. julij
Termin III 15. julij - 19. julij
Termin IV 22. julij - 26. julij
Termin V* 29. julij - 02. avgust
Tennin VI 12. avgust - 16. avgust
Termin VII 19. avgust - 23. avgust
* Opomba: termin V velja samo za plavalni tabor
Taborjenje v Podbeli:
Skupaj z Orientacijskim klubom iz Nove Gorice organiziramo tabor v Podbeli, od 30. junija do 06. julija.
Aktivnosti: kopanje v topli Nadiži, orientacija v naravi, učenje vozlov in plezanja, kurjenje ognja, jahanje, izdelava bivaka in indijanskih pripomočkov, iskanje zaklada, kolesarjenje... Vsak udeleženec tabora dobi hlače, majico in ruto. Cena:
7-dnevni tabor = 32.000,00 sit
Dodatne informacije in prijava: - telefon: 724 92 03,040/209-066 (Dušan), 040/240100 (Marijana) - www.fanvit-as.com, fanvitas@volja.net, kjer nam lahko pišete in si ogledate arhiv slik prejšnjih taborov.
^oruš^      & LUCIJA ŽIVEC
inštruktorica kartinga, slovenska in avstrijska državna prvakinja v kartingu, tekmovalna tudi v formuli ford in formuli 3
organizirata
"Počitnice za volanom"
Poletna šola kartinga za najstnike
Za koga?
Za vse najstnice in najstnike od 12-17 let starosti, ki jih zanima vse o kartingu, se radi zabavajo in bi letos radi doživeli "hitre" in zanimive počitnice!!!
Kje?
V Portorožu - karting proga v Luciji
Kdaj?
Od nedelje 7. do sobote 13. julija 2002
Cena: 72.000 SIT
(možnost plačila na tri obroke)
(vožnje s karti, bivanje in prehrane, zavarovanje, kopanje, športne aktivnosti, izlet, delavnice, strokovno vodenje programa) * prevoz do Portoroža v ceno ni vključen, možen dogovor glede na interes
Informacije in prijave:
AMD Lucija, Miklošičeva 4/C, Domžale
tel.: 01/7213-250 ali 041/827-390 (Lucua Živec)
Število mest je omejeno (12). Prednost bodo imeli
kandidati, ki se bodo prijavili prej.
Zdravstveni dom Domžale Mestni trg 2,1230 Domžale
Občane občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin obveščamo o urniku sprejemanja pacientov z zobnimi bolečinami (za odrasle) v času letnih dopustov. Pacienti se obračajte na svoje osebne zobozdravnike, prisotnost lahko preverite v sprejemni pisarni ZD Domžale, kjer boste dobili tudi informacijo o dežurnih zobozdravnikih za otroke na tel. ŠL 7245100. V kolikor so odsotni, jih nadomeščajo dežurni zobozdravniki po razporedu:
01.07.-06.07.2002
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
08.07.-13.07.2002
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
15.07.-20.07.2002
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
22.07.-27.07.2002
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
29.07. -03.08.2002
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
05.08. -10.08.2002
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Dopoldne
Majda Lenassi-Šibič, dr. stom. Ana Lukič-Merela, dr. stom. Ana Lukič-Merela, dr. stom. Majda Lenassi-Šibič, dr. stom. Ana Lukič-Merela, dr. stom. Majda Lenassi-Šibič, dr. stom.
Majda Lenassi-Šibič, dr. stom. Majda Lenassi-Šibič, dr. stom. Jelena Markovič, dr. stom. Majda Lenassi-Šibič, dr. stom. Jelena Markovič, dr. stom. Janez Novak, dr. stom.
Janez Novak, dr. stom. Janez Novak, dr. stom. Iris Strlič, dr. stom. Iris Strtič, dr. stom. Janez Novak, dr. stom. Sonja Perne-Škarja, dr. stom.
Igor Praprotnik, dr. stom. Gabrijela Strosar-Rozman, dr. stom. Jelena Markovič, dr. stom. Igor Praprotnik, dr. stom. Igor Praprotnik, dr. stom. Mihaela Pertot, dr. stom.
Helena Šubelj-Gregorič, dr. stom. Helena Šubelj-Gregorič, dr. stom. Gabrijela Strosar-Rozman, dr. stom. Gabrijela Strosar-Rozman, dr. stom. Helena Šubelj-Gregorič, dr. stom. I. Katarina Maček, dr. stom.
Popoldne
Ana Lukič-Merela, dr. stom. Majda Lenassi-Šibič, dr. stom. Majda Lenassi-Šibič, dr. stom. Ana Lukič-Merela, dr. stom. Majda Lenassi-Šibič, dr. stom.
Jelena Markovič, dr. stom. Jelena Markovič, dr. stom. Majda Lenassi-Šibič, dr. stom.. Jelena Markovič, dr. stom. Janez Novak, dr. stom.
Iris Strlič, dr. stom. Iris Strlič, dr. stom. Janez Novak, dr. stom. Janez Novak, dr. stom. Sonja Perne-Škarja, dr. stom.
Gabrijela Strosar-Rozman, dr. stom. Igor Praprotnik, dr. stom. Igor Praprotnik, dr. stom. Jelena Markovič, dr. stom. Mihaela Pertot, dr. stom.
Gabrijela Stroser-Rozman, dr. stom. Gabrijela Stroser-Rozman, dr. stom. Helena Šubelj-Gregorič, dr. stom. Helena Šubelj-Gregorič, dr. stom.. I. Katarina Maček, dr. stom.
Olga Macun, dr. stom.
Olga Macun, dr. stom.
Marko Mole, dr. stom.
Marko Mole, dr. stom.
Olga Macun, dr. stom. + M. Mole, dr. stom.
Ivo Raišp, dr. stom.
Marko Mole, dr. stom. Marko Mole, dr. stom. Olga Macun, dr. stom. Olga Macun, dr. stom. Ivo Raišp, dr. stom.
12.08.-17.08.2002
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
19.08.-24.08.2002
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
26.08.-31.08.2002
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Matija Andrejka, dr. stom. Vojko Gašperin, dr. stom. Vojko Gašperin, dr. stom. Praznik
Matija Andrejka, dr. stom. Ana Smolej, dr. stom.
Barbara Škrlj, dr. stom. Barbara Škrlj, dr. stom. Maja Komatar, dr. stom. Maja Komatar, dr. stom. Maja Komatar, dr. stom. + B. Škrlj, dr. stom. Matija Andrejka, dr. stom.
Olga Macun, dr. stom. Olga Macun, dr. stom. Ana Lukič-Merela, dr. stom. Olga Macun, dr. stom. Olga Macun, dr. stom. Igor Praprotnik, dr. stom.
Vojko Gašperin, dr. stom. Matija Andrejka, dr. stom. Matija Andrejka, dr. stom.
Ana Smolej, dr. stom.
Maja Komatar, dr. stom. Maja Komatar, dr. stom. Barbara Škrlj, dr. stom. Barbara Škrlj, dr. stom.
Matija Andrejka, dr. stom.
Ana Lukič-Merela, dr. stom. Ana Lukič-Merela, dr. stom. Olga Macun, dr. stom. Ana Lukič-Merela, dr. stom. Igor Praprotnik, dr. stom.
Ob sobotah je urnik sprejemanja pacientov z bolečinami od 8.00-12.00 ure
V Zdravstvenem domu Domžale, Mestni trg 2,1230 Domžale ordinirajo sledeči:
- Majda Lenassi-Šibič, dr. stom.
- Helena Šubelj-Gregorič, dr. stom.
- Iris Strlič, dr. stom.
- Maja Komatar, dr. stom.
- Janez Novak, dr. stom.
- Olga Macun, dr. stom.
- Marko Mole, dr. stom.
- Sonja Perne-Škarja, dr. stom.
- Mihaela Pertot, dr. stom. -Ana Smolej, dr. stom.
V Zdravstveni postaji Lukovica, Lukovica 52,1225 Lukovica ordinira:
- Matija Andrejka, dr. stom.
V Zdravstveni postaji Mengeš, Zoranina 3,1234 Mengeš ordinirajo:
-1. Katarina Maček, dr. stom.
- Gabrijela Strosar-Rozman, dr. stom.
- Ivo Raišp, dr. stom.
- Jelena Markovič, dr. stom.
V Zdravstveni postaji Moravče, Vegova 22,1251 Moravče ordinira:
- Barbara Škrlj, dr.stom.
Vojko Gašperin, dr. stom., ordinira na naslovu: Prešernova 21 b, 1230 Domžale. Igor Praprotnik, dr. stom. ordinira na naslovu: Preserje, Kamniška 24,1235 Radomlje. Ana Lukič-Merela, dr. stom. ordinira na naslovu: Pelechova 15,1235 Radomlje.
Janez Grošelj, dr. med. spec.
direktor
stran 2 1
SPOROČILA
Poročilo CPV za meseca april in maj
Zgornje Jarše, 07.04.02; ob 13.38 uri so gasilci CPV izvozili, ker so sprejeli prijavo, da gori zapuščeno osebno vozilo. V bližini gorečega vozila je bil ogrožen bivalni zabojnik, katerega so gasilci zaščitili tako, da so ga ohlajali z vodo, z drugim vodnim curkom pa so pogasili ogenj na vozilu. Ogenj je bil namerno podtaknjen, ker je bilo vozilo odsluženo, škode ni, in tudi okolje je ni utrpelo.
Lukovica, 19.04.02; ob 16.00 uri je prišlo do silovitega trčenja med osebnim vozilom Citroen Evasion mariborske registracije in vlačilcem, ki seje prevrnil zaradi odmikanja. V osebnem vozilu je bil voznik hudo ranjen in vkleščen, zato so ga morali gasilci rešiti iz objema zverižene pločevine s hidravličnim orodjem. Sopotnica v osebnem vozilu in voznik vlačilca sta bila lažje poškodovana. Domžale, 26.04.02; ob 1X36 uri je enota CPV preko centra za obveščanje 112 dobila obvestilo, da se v enem od stanovanjskih blokov močno kadi in smrdi po odžganem. Na kraju so gasilci pregledali 7, 8 in 9 nadstropje, nekaj stanovalcev je odprlo vhodna vrata in povedali so, da se pri njih nič
Iščemo sodelavca
za ročno pranje vozil
'Zaželene izkušnje, sicer pa od kandidata pričakujemo natančnost in vestnost pri delu.
Nastop dela je možen takoj.
Prgave pošljite v 10 dneh od dneva objave na naš naslov:
Avto Car, 4.o.o., Svetčeva 1, 1234 Mengeš
ali pokličite po telefonu št. 72 37 414.
ne dogaja. S tem so gasilcem olajšali delo. Po daljšanem iskanju so le odkrili vrata, skozi katera se je kadilo in smrdelo, zato so večkrat zvonili, v notranjosti je bilo slišati korake, a junak ni odprl vrat niti se ni oglasil. Če gasilci korakov ne bi slišali, bi gotovo vlomili vhodna vrata zaradi slutnje, da je v notranjosti poškodovana in onemogla oseba.
Dob, 02.05.02 ob 17.05. uri; Požar se je od izgorevalnega jaška plinov odpadnega material razširil v okolico, saj ni bilo zadostnega varnostnega pasu z negorljivimi snovmi. Požar seje hitro širil s pomočjo vetra, tako in ogenj je zajel večjo površino deponije. Ogenj so gasilci pogasili z vodo, potem so vso površino prekopali in dodatno namočili, da ne bi prišlo do ponovnega vžiga. Na pomoč so prihiteli še prostovoljni gasilci iz Doma in Radomelj.
Zaboršt, 11.05.02 ob 11.45. uri;
občan je opazil prevrnjeno osebno vozilo Yugo 45 pod vijaduktom Mlake v izsuševalnem jarku. Gasilci so vozilo najprej pregledali in ugotovili, da v njem ni ponesrečencev. Vozilo je bilo vseeno potrebno potegniti z jarka in ga postaviti na kolesa, da ne bi iztekli naftni derivati.
Rodica, 18.05.02 ob 14.05. uri; enota CPV je preko centra za obveščanje 112 sprejela sporočilo, da gori živa meja. Gasilci so z vodo pogasili ogenj, preostali del pa preventivno namočili. Jarše, 18.05.02 ob 18.45. uri; sprejeto je bilo obvestilo, da gori lesena baraka cca 5 x 4 m v gozdičku. Ob prihodu gasilcev je baraka že popolnoma pogorela, vžigati so se začela že drevesa in grmičevje. Vse skupaj so pogasili z vodo.
Dragomelj, 23.05.02 ob 03.30. uri;
osebno vozilo Uno se je zaradi neprilagojene hitrosti prevrnilo v kanal Pšate. Voznik je bil popolnoma premočen in premražen, dobil lažje telesne poškodbe in bil prepeljan v bolniško oskrbo z reševalnim vozilom. Domžale, 26.05.02 ob 19.00 uri; meteorna voda je zalila več kleti zaradi obilnih dežnih padavin. Vodo so gasilci izčrpali iz kleti in delno pomagali tudi pri pospravljanju prostorov. Na pomoč so priskočili še domžalski prostovoljni gasilci.
Vir, 28.05.02 ob 16.30 uri; občan je med sprehajanjem opazil v strugi Kamniške Bistrice pod mostom Vir -Domžale med nosilnimi stebri mosta drevesno deblo dolžine približno 20 m in debelo okrog 30 cm, za njim pa večjo količino naplavin, največ vejevja. Ker se mu je zdelo neverno, da ob porastu vodotoka lahko pride do porušitve mostu, je o nevarnosti obvestil gasilce CPV, ki so ugotovili, da ovira na istem mestu leži že od lanskega leta in je bila poraščena s plevelom. Najprej je bilo potrebno razkkopati in odstraniti vejevje. Deblo so z motorno žago razlagali na manjše dele, daje bilo lažje odstranjevanje. V tem obdobju so morali gasilci še nekajkrat posredovati pri vlamljanju vhodnih vrat v stanovanje, nekajkrat so zapirali vodo ker je spodnji stranki skozi strop pronicala na glavo, in dvakrat počistil cestišče ob prometni nesreči.
V spomin
ErvinAvbelj
Obnemeli smo ob kruti novici, da se je ustavilo tvoje mlado življenje. Nedeljsko dopoldne seje spremenilo v skupno bolečino vseh iz tvoje okolice. Posebno je tvoja smrt prizadela vse tvoje domače, ko tudi sosede, ki smo te velikokrat videli, ko si prihajal domov ali odhajal z doma. Veliko se ti je mudilo, kot bi slutil, da ti je usojeno tako kratko življenje. Nikoli pa se ti ni tako mudilo, da ne bi utegnil soseda pozdraviti in mu nameniti nekaj besed. Cenili smo tvoj prijaznost, skromnost in poštenost in takšen boš ostal v našem spominu. Vemo. da si ogromno časa, energije in znanja, volje, vztrajnosti vložil v svojo veliko željo, da se naučiš pilotiranja. O pomoči strica Janeza ti je tudi to uspelo in ni jih veliko, ki to zmorejo. Vendar tebe to ni dovolj osrečilo. Hotel in želel si, še kaj več, a seje tvoje življenje prekmalu izteklo, da bi se ti uresničile še druge želje.
Bil si človek, kije razdajal svoje srce vsakomur, ki je bil pripravljen sprejeti tvojo odkritost in tvojo pomoč in tudi zaradi tega te ne bomo pozabili. Žal si se odločil za let, ki-boli, boli vse nas, ki smo te imeli radi.
Dragi Ervin, pogrešali te bodo tvoji domači, pogrešali te bomo sosedje. Počivaj poleg starega očeta, ki te je imel neizmerno rad. Še enkrat iskreno sožalje tvojim najbližnjim.
Sosedje in prijatelji
ZAHVALA
V dvainpetdesetem letu starosti nas je zapustil moj dragi brat
ANTON GREGORIC
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in karkoli darovali v njegov spomin.
Brat Marjan z družino
Nikar ne jokajte za mano Le tiho k meni pristopite In večni mir mi zaletite.
Ko nas je v 33. letu, nenadoma zapustil naš dragi sin, brat, vnuk in nečak
ERVINAVBELJ
od katerega smo se poslovili 12. junija 2002 na domžalskem pokopališču, ste bili z nami in ste nam pomagali. Iskreno se za vsestransko pomoč
zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter sveče in število spremstvo na njegovi zadnji poti.
V globoki žalosti: oče Lado, sestra Darja, babica Francka ter stric Janez z družino.
Ni smrt tisto, kar nas loči In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, Brez pomena so razdalje. Kraj in čas
ZAHVALA
V mesecu maju nas jc zapustila draga
VIDA TOMAZIC
roj. BOLHAR
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in
nam stali ob strani. Hvala za vence, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za poslovilne besede gospe Florjančič v imenu upokojencev Tosame, gospe Robida v imenu MPZ
Stane Habe, gospodu Jcranu v imenu krajanov Tumš in Češenika, hvala pevcem okteta Tosama in trobentaču, hvala KO ZB NOV Slavka Šlandra in ZD vojnih invalidov. Hvala sodelavcem Tosame za izkazano pomoč. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njeni
Že leto dni v grobu spiš,
a v našem src:u še živiš.
Ni dneva, ni noči, da ne bi bil z nami ti.
A žal ostala je praznina,
ki hudo boli, in vse molči,
odkar več tebe ni.
V SPOMIN
MARJANU HAFNERJU
25. junija 2002 bo minilo eno leto odkar si nas zapustil. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre ■ le daleč je.
ZAHVALA
Prerano nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, tast, brat, stric, bratranec in svak
JOŽE MRCUN
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, svete maše, darove namesto cvetja za cerkev in denarno pomoč.
Enaka zahvala kolektivu Lek in ZŠAM Domžale za častno stražo in govor. Hvala sodelavkam in sodelavcem Tosame in Vrtca Ihan. Toplo se zahvaljujemo gospodu kaplanu, Toniju Česnu, za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi Maj 2002
■■PIPI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
IVANA GORENCA - VOJKA
1919-2002 iz Doba pri Domžalah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega in ga spremili na
poslednjo pot. Prisrčna zahvala za čutne poslovilne besede gospodoma Rihterju in Rmanu, ZZB, bivšim sodelavcem podjetja Kompas, praproščakom, gasilcem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih bili v oporo. Zahvaljujemo se oktetu Tosama za lepo zapete poslovilne pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino.
Vsi njegovi
Junij, 2002
ZAHVALA
Vsem, ki ste pospremili našo drago pokojnico
ANTONIJO SKERJANC
iz Domžal
na njeni zadnji poti, dne 23. majnika v Ljubljani, se toplo zahvaljujem.
Posebej izrekam zahvalo vodstvu in negovalnemu osebju Doma upokojencev Domžale.
V imenu sorodstva hči Zdenka Stopar
Naj jim ostanem v spominu kot potok, ki odžeja in pomirja z žuboreča pesmijo.
Neža Maurer
ZAHVALA
V devedesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek, tast, brat in stric
KAROL GIRANDON
z Vira, Stritarjeva 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom (posebno stricu Silvesuot za številne obiske), sosedom iz Stritarjeve ulice, prijateljem, sodelavcem in znancem, Papirnici Količevo za izrečena ustna in pisna sožalja,
cvetje in sveče.
Hvala vodstvu in sodelavcem OŠ Rodica ter vodstvu MF DURS Ljubljana za razumevanje ob bolezni
našega očeta.
Posebna hvala dr. Mitjam Pogačar Zaje za zdravljenje našega očeta, sestri Ireni Mušič in partonažni sestri Miri Savnik za skrb in pomoč ter g. Gregorju Ahčinu za številne terapije. Hvala g. župniku J. Tomšiču za lepo opravljen pogreb, pevcem Kranjkscga kvinteta, Upokojenskem društvu Domžale, A. Vrbančiču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Hči Marija z možem Rajkom, vnuk Benjamin in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
V 60. letu nas je po kratki bolezni mnogo prezgodaj zapustil dragi
MARJAN HRIBAR st
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom,
ki ste nam izrekali sožalje ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za mašne darove, sveče in cvetje ter denar za cerkev na Viru. Najlepša hvala gospodu župniku, Jožetu Tomšiču, za darovano sv. mašo ter lepe in vzpodbudne besede. Prisrčna hvala tudi pevcem Domžalskega komornega zbora in McPZ Svežina za izredno lepo petje. Zahvala tudi osebju Kliničnega centra Ljubljana, ki so mu pomagali lajšati bolečine. Hvala trobentaču in nosačem. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Terezija, sin Marjan ter hči Natalija z družinama in sin Andrej ter ostalo sorodstvo. Vir, Kamnik, maj 2002
SPOROČILA
stran
Območno združenje Rdečega križa Domžale obvešča,
da je še možnost prijave otrok za letovanje (kolonijo) na Debelem rtiču
v izmeni od 5. avgusta do 15. avgusta. Starši otrok dvignejo prijavnico v pisarni Rdečega križa na Ljubljansko 34 (stari dom upokojencev, na dvorišču Radia HIT ali nasproti Agropuba) vsak od 8-14 ure in v sredo od 14-17 ure.
Cena letovanja znaša 25.000,00 sit plačljivo v treh obrokih.
Če se želite znebiti tovrstnih ali tudi drugih odpadkov, pokličite na tel.: 041/618-351
SERVIS - TRGOVINA
GREGORIČ
- PRODAJA BELE TEHNIKE "GORENJE"
- NADOMESTNI DELI "GORENJE"
- SERVISNE STORITVE
Trgovina odprta od ponedeljka do petka od 14. do 18. ure
Šolska ul. 22, Spodnje Jarše, Domžale Tel./fax: 01/721-49-39 Gsm: 041/734-688
JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE PONUDB POTENCIALNIH INVESTITORJEV
INDUSTRIJSKA CONA JARŠE
Z veseljem Vam sporočamo, da bo tudi Občina Domžale, z Vašim sodelovanjem, zgradila svojo INDUSTRIJSKO CONO JARŠE, kjer je za namen proizvodne, obrtne, gostinske, trgovske in poslovno-storitvene dejavnosti namenjenih skoraj 62.000 m2 komunalno opremljenih zemljišč.
Vse tiste, ki imate namen soustvariti INDUSTRIJSKO CONO JARŠE pozivamo, da se odločite za nakup komunalno opremljenih parcel (dostopna cesta, pločniki, priključki za vodo, elektriko, plin, kanalizacijo, TK razvodi in KRS-TV kanalizacija itd.), v izmeri od 538 m2 do 1921 m2.
Izhodiščna prodajna cena znaša 95 EUR/m2 ob nakupu več kot 5000m2 zemljišč, 97 EUR/m2 ob nakupu od 3000 do 5000 m2 zemljišč in 99 EUR/m2 ob nakupu do 3000 m2 zemljišč*.
Vse interesente prosimo, da najkasneje do 02. julija 2002 pošljete pisno vlogo, s pripisom "INDUSTRIJSKA CONA JARŠE", na naslov:
ICI d.o.o., Ljubljanska c. 62,1230 Domžale
Vloga mora vsebovati: točen naslov kupca, predviden obseg nakupa (m2 zemljišča), Sklep o vpisu pravne osebe v sodni register oz. Obrtno dovoljenje (samostojni podjetniki) ter dokazilo o vplačani ari.
Vse ponudnike bomo o možnosti nakupa obvestili v roku 30 dni.
Kot resnost ponudbe Vas prosimo, da na transakcijski račun družbe ICI d.o.o., št transakcijskega računa 18300-0054271275 pri Banki Domžale d.d., skupina NLB, vplačate 10 % vrednosti predvidene celotne kupnine, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila. V primeru sklenitve pogodbe se znesek upošteva v kupnini, sicer pa Vam ga neobrestovanega vrnemo na Vaš račun, v roku 5 dni od prejema Vašega pisnega poziva za vračilo.
Vse potrebne informacije za Vašo odločitev dobite pri:
ICJ d.o.o. - tel. št 017 724 08 39 oz. 0417/796 286 g. Kramžar N-UVVEST d.o.o. - tel. Št 01/ 729 51 52, oz.041/737 632g.Modic
Skupaj ustvarimo INDUSTRIJSKO CONO JARŠE!
* Navedene cene veljajo do 30. september 2002.
4.V
V
RENAULT
AKCIJE v Avto Set - Setnikar
mm
KLIMA BREZPLAČNO + POPUST
313.000 SIT*
^tefcgjS AIR skupni prihranek OUo AIR skupni prihranek MŠgane AIR skupni prihranek .Sodnic AIR skupni prihranek
423.000 SIT
580.000 SIT
593.000 SIT
* prihranki v*lj»jo ob nakupu omejene Krije AIR.
LAQUNA SPORTWAY prihranek do |
658.000 SIT
' prihtinek      oh nakupu omejent lerljt rportway.
DELOVNI ČAS:
SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure. SOBOTA: od 8. do 13. ure
RENAULT AVTO SET d.o.o.
Dragomelj 26, Domžale
Prodaji novih vozil: 01/8«» 111 Prodaja rabljenih vrnil: 01 / 6637111 Servis: 01 / M 27 333
Nadomestni deli: 01 /M 37 222 Fu: 01 / M 37 444
E-mail: romar Ktnikaf.avtoirtgflciirr rtnault.si
RAČUNALNIŠKI
TEČAJI 721-94-61 Ljubljanska 80, Domžale
Svetovanje, prodaja in dostava suhomontažnih gradbenih sistemov KNAUF, izolacijskih materialov, orodij ter ostalih materialov za zaključna dela. Sodoben sistem skladiščenja in dostave.
mali oglasi
Zidano vikend hišico - z
balkonoma v okolici Domžal prodam.
Tel.: 040 383 810 od 14. do 16. ure
UREJANJE VRTOV ŽIVIH MEJ IN GROBOV,
obrezovanje in podiranje visokih dreves (češenj) v urbanem okolju. Odvoz urejeni
Lipovšek Branko s.p. Mob.: 040/209-433
Oddam grob v Domžalah -pokopališče, novi del. Tel.: 041 928 132
SERVIS šivalnih strojev
s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure Tel.: 01/7227-897
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 7238 157 Mob.: 041 322 571
URMAR d.O.O. - STROJNI OMETI, notranjih sten in stropov, hitro In po ugodni ceni.
Tel.: 832-71-90, 041/642-097
slikopkshntm • fmaderstm
Šubljeva 6, 1230 Domžale
GSM: 041/637-2101 fax: 011724 84 60 \
- pleskanje napiiščev
- bairanjc fasad
- izdelava toplotnih fasad in ostala slikoplcskarska tlela
	.w OPTIK
iS >L	^\ Martina
	škofic
Ljubljanska 87	Slovenska 24,
Domžale	P.E. Mengeš
01/721-ao-06	01/723-89-80
STORITVE Z	
AVT0DVIGALI:	
20t in 50t.	
STORITVE Z	W
VILIČARJI: 12,5 t.	
MUŠIČ-MENGEŠ	f          m_J
01 7230-400	
KALCER d.o.o., IOC TRZIN, LJUBLJANSKA CESTA 51, 1236 TRZIN TEL.: 01 724 67 70; http://www.ka I cer. s
prodajni center za suho gradnjo
Vročina je pred vrati. Zato vam klimo podarimo.
mmEt i^T^
1.887.673 SIT
2.554.205 sit
Bt-ANTPA
2.842.2°° sit MfOTtJEK
KREDIT -  KREDIT IVA POLOŽIMICE - MOŽNA MENJAVA STARO ZA MOVO
fllnlnlftki n. Ilnm/......       PRODAJA: trt. lil m 16 ■»■M.
SERVIS: Url. l.«x lil 7» 15 BBC, >vv»m.jvurt«nt»r-«.ubHlj.iii
	SIMAX - DOMŽALE Masljeva ul. 11	
KUMHO - SAVA, CENTRIRANJE, MONTAŽA, AVTO DELI -OPREMA, IZPUŠNI SISTEMI, MEHANIČNI IN ELEKTRO SERVIS VSE ZA VAŠ AVTO		
■	tel.: 01/7241-65G	
V                                 iW i1" 27. junij TOH na bazenu v Domžalah od !4 uro dolje Već o tem no www.studentski-servis.com		
SLAŠČIČARNA OGER ^fl^^^^N           stari Trzin, Mengeška 26 ^  yT\     6/     Nudimo vam veliko izbiro poročnih m otroških tort po tujih katalogih, H«                     domačo potico, ročno izdelane domače \Jž>^ \iL-^      piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE NOVO: torte TELEBAJSKI! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 vire		
Liiz
Karantania -
* Več kot 74 novih modelov kuhinj
* Izbira med več kot 350-mi elementi
* Za Vas prodaja brez posrednikov
* Cene po tovarniškem ceniku
* Vse to in še več
Bela tehnika
CL ARISTON
^^fP^Sfi£^^\ml^^^ NI O! SVETOVANJE IN PROJEKTIRANJE NA VAŠEM DOMU!
AKCIJA! MONTAŽA IN PREVOZ BREZPLAČNA
www.liiz-karantania.si Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20; Ljubljana, Topniška 5, tel.: 01/430-77-30
OPTI] BRIGI
Bukovčeva ^^^prl Domžalah, 01/7211-890
Nudimo kompletno oskrbo vida:
- okulistični pregled
- veliko izbiro okvirjev
kakovostnih stekel
te'
sončnih očal
Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure
ZAHVALA
Zahvaljujem se PGD Domžale za hitro in požrtvovalno pomoč pri čiščenju moje poplavljene kleti 26.5.2002.
Vsem fantom se za nesebično pomoč še enkrat lepo zahvaljujem.
Tajč Maca Urha Stenovca 4
PEDIKUR PANČUR
Fino presojani komposti, zemlje in zemljske mešanice za vrtove, zelenice, grmovnice, tople grede, lončnice in druge namene,
i»ri6akujkmo vas ob diskontu vili
V JARlAH 1*111 DOMŽALAH
__ 041/66-88-88 .
PANČUR, Mestni <rg 2. Domžale kleti idravitvenega domo)
Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek
Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4b, Domžal« Zg. Stranje ta, Stahovica
telefon: 01/722 08 60; 01/722 00 20 telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 035
fax: 01/72132 88; e-mall: dom@aam.al fax: 01/83 37 048; e-mall: st@sam.si
OD OPEKE...DO STREŠNIKA in še mnogo več..!ll (,
M0VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO IN 0K0UCE VAŠEGA DOMA
KRITINE: BRAMAC, TONDACH, ESAL, CREAT0N, NOVI BEČEJ HIDRO IN TERMO IZOLACIJE APNO, CEMENT, MALTIT FASADE IN FASADNE SISTEME: JUB, TIM, BAUMIT
SCHIEDEL DIMNIKE 7**BL ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO
ROBNIKE, TLAKOVCE, PRANE PLOŠČE        * *N OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA PROGRAMA
VASICO VAS, DA SE PREPRIČATE O MAŠI PONUDBI
wwwi&am.si _
w Metalkin
junijski hišni sejem
različnih izdelkov za gospodinjstvo, kopalnico, vrt, počitnice in obnovo doma
talka.net 14. - 29. 6. 2002
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13. -18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13. -18. ure
Četrtek od 13. -18. ure
Petek od 9.-12. ure
www.nieiatka.net
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Domžale
Ljubljanska 63. icl OI/729 bi 20
METALKA TRGOVINA
* flVBELJ
Izdelava pohištva po meri, montaža in dostava
Avbelj Milan, s.p. Stegne 1, Moravče tel.: 01/7231476 gsm: 041/641-446
SE PRIPOROČAM!
I <
Z
>35
>
0 o.
I
Ž
o 0
o.
E
o o o
(S
o
C
<
o
z
o
OTVORITEV PRODAJNEGA CENTRA
ASTRACHEMO V ZGORNJIH JARŠAH
v petek 21. 6. 2002 ob 1 Oh
Naredi sam, po nasvet in material pa pridi k nam!
barve, lepila mešalnica barv tehnična guma in plastika kovinska galanterija ročno in električno orodje kopalniška oprema elektromaterial in svetila
les
gospodinjski pripomočki delovna zaščita
Prodajni center AsrroChemo, Komnižka ceslo 22. Zgornje JarSe. telefon 01 729 52 56, delovni ca» od 7.00 do 19.30 in v soboto od 8.00 do 13.00.
• enostaven dostop stalna akcijska ponudba
• veliko parkirnih mest ugodnosti za upokojence •
• širok izbor blaga  izdelki priznanih blagovnih znamk •
ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA ŠOLSKE UČBENIKE IN DELOVNE ZVEZKE V BLAGOVNICI VELE DOMŽALE NA ODDELKU PAPIRJA do 3.7.2002
TELEFON: 72 18 329
Pri prednaročilu učbenikov in delovnih zvezkov v vrednosti nad 7.000 SIT vam podarimo LEŠNIKOVE NAPOLITANKE IL CASTELLO
Sončne cene
V trgovinah Vele vas bodo sončni žarki odslej vsak vikend vodili do izbranih izdelkov ki bodo 3 dni na voljo po nižjih sončnih - cenah. Ne spreglejte veselih sončkov na policah in pripeljali vas bodo do sončnega nakupa!
PIVSKA KLOBASA S SIROM VP, Meso Kamnik
C0LA
SCENA
1,51
KROMPIRČEK 300 g
jr      SIT  cena za kg
Izdelki so na voljo v vseh živilskih prodajalnah in diskontih Vele od 21.6. do 23.6.2002.
VELE
prijeten nakup
4!
S'
! t
■ti ■ti ■4